Slovstveni zapiski.
125
tudi rafiniranih, elegantnih plesalcev; drugo dejanje celo teži v finem plesu. G. Iličič, sicer na odru tako elegantna prikazen, ni zadostoval v tem oziru, pri g. Bukšeku smo pogrešali sploh elegantnih kretenj. Odlična v vsakem oziru sta bila edino gč. Hadrbolčeva in g. Bohuslav; pohvalo zasluži tudi g. Povhe. Gč. Thaler-jeva je imela manjšo vlogo, a jo je izvrstno pogodila. Kljub nedostatkom, ki so pri primijeri tako fine in tudi težke operete skoro neizogibni, je uspela slovenska predstava ,,Ločene žene" v igralskem in pevskem oziru mnogo bolj nego ona v ljubljanskem nemškem gledišču, katerega poseča prav po potrebnem tudi naša slovenska inteligenca.
Ponavljali so „Logarjevo Kristo", „Dolarsko princeso" z gč. Ivanko Hrastovo, ki je pokazala izreden igralski in pevski talent, ,.Umetniško kri" in „Valčkov čar". Slišali smo torej v kratkem času na slovenskem odru petero najboljših operet. Ravnateljstvo je pokazalo okus pri izberi in gleda na to, da je libreto mikaven, prikupljiv in ponekod tudi pikanten; zasluži torej v polni meri naše prizanje.
Dr. J. C. Oblak.

o   o   o
Slovstveni zapiski.
o   o   o
^S^-~"q)    <p~tsz,^~

Zusner in Toman. V zanimivem spisku o Zusnerju v prvi številki „Ljublj. Zvona" (str. 58 — 63) je moral dr. Kidrič pustiti marsikaj nerešenega, ker ni imel druge izdaje Zusnerjevih pesmi (Schaffhausen 1858) na razpolago. Graški Joanej hrani to izdajo (sign. 19014), po kateri prinašamo v naslednjem nekaj dostavkov, a obenem tudi par novih zanimivosti za našo literarno zgodovino.
Druga izdaja, ki ima sliko in' posnetek Zusnerjevega podpisa, prinaša na straneh 104—109 „Lieder des Dor. Preschern (Aus dem Krainischen)" v naslednjem redu: 1. Der Tochter Rath, 2. Der Schiffer, 3. Befehle, 4. Motto (aus dem Titel-blatte zu Prescherns Poesien). Trije izmed teh prevodov pa so izšli že leta 1853. v zbirki „Neuere Gedichte", ki ima tudi podobo Zusnerja in faksimile njegovega podpisa in ki se je tiskala na Dunaju. Prevodi se vrste v sledečem redu: 1. Der Schiffer (51-53); 2. Befehle (54-55); 3. Motto (aus dem Titelblatte zu Preschern's Poesien) (56). Takoj za temi prevodi pa sledi v tej zbirki kot 4. Der Morgenstern (Nach dem Krainischen) (57), kakor tudi v 2. izdaji Zusnerjevih poezij za prevodi iz Prešerna na str. 110. — „Hčere svet" v tej zbirki še ni objavljen. — Zuznerjeve prevode je ponatisnila 1. 1841. tudi „Croatia" v Zagrebu in sicer: „Der Krieger und sein Rofi" (št. 59),   „Die beiden Raben" (št. 63) in „Der Tochter Rath" (št. 66.)
Zusnerjevi prevodi iz slovenščine so sploh med vsemi njegovimi relativno najmlajši, če izvzamemo edini Prešernov sonet, ki pa ni sprejet v nobeno zbirko njegovih poezij. „Der Krieger und sein RoB", ki je izšel leta 1837. v 110. štev. lista „Der Aufmerksame", stoji v drugi izdaji na str. 40—41. Snov in tehnika te pesmi kažeta, da ne smemo orginala iskati pri kakem ruskem klasiku (Puškinu ali Lermontovu); če ni naravnost narodna (južna, maloruska!), pa je vsaj delo kakega pesnika pod močnim vplivom narodnega pesništva. Tudi druga izdaja ima „Nach dem Serbischen" prevod „Des Madchens Kloge" (sic!), ki stoji tudi v zbirki „Neuere Gedichte" na str. 101. „Die beiden Raben" pa ta zbirka nima, pač pa druga   izdaja   na   str. 159.    Zanimivo   je,  da   gre  večina   prevodov  iz  Prešerna v
126
Slovstveni zapiski.

kesnejšo dobo in da prevodov „Mornarja" in „Ukazov" ni najti v nobenem graškem listu, v katerih je priobčil Zusner skoro vse pesmi, predno so izšle v posameznih zbirkah. Ta prevoda se pojavita šele leta 1853. v zbirki „Neuere Gedichte". Kako je to prišlo?
Razlagova „Zora, jugoslovanski zabavnik za godinu 1852", prinaša na straneh 74—76 „Poleg „Cuzner"-ja iz nemškoga od Lovreta Toman-a" prevode štirih Zusnerjevih liričnih pesmi s sledečo zanimivo pripombo pod črto: „Te pesmice so po natisu in po rokopisu slovečega pesnika prevedene. In kdo je taj pesnik? Jeli ne kaže ljubkost, rahlost - milost — ki se sestriško družijo v vsaki prekrasni pesmici — da je sin tistoga naroda, komur je jedino vlastna taka milost serca, da je, ako ravno po besedi nemški pesnik — po sercu in duhu - Slavjan. Iz zaisto rojen je leta 1803 u Skofjiloki u Kranjskoj. Gotovo si je njegova Vila černo tančico čez osolzeno obličje potegnila -- ko je njegova lira u tujem glasu zapela; žalostno se nam potoži serce — ko vidimo — koliko izverstnih pesnikov je tujka nam odpeljala!  — Škoda — Škoda!  — —
Gospod Cuzner!  verli  rojak! — če  so  vaše  citre  se   tujcem  glasile  tak
ljubko — ah kak bi slavjanske  — bratovske — serca ganile! —
Prevoditelj." Prevodi so naslednji:
1. Spominčica.
Preljuba mi spominčica, Ki dala jo v slovo, Še zmiraj zmiraj lesketa — Ko nekdaj tak jasno.
Alj čud prečuden vam je znan, Kak si jo obderžim? — Preljubo cvetko vsaki dan Solzicoj poškropim. —
Das Vergifimeinnicht.
Das liebliche Vergifimeinnicht, Was sie mir scheidend gab, Das lafit von seinem Farbenlicht Und Schimmer gar nicht ab.
Und wifit Ihr, wie das kommen mag, Dafi es nicht welken kann?  — Ich feucht' das Blumchen jedeh Tag Mit meinen Thranen an.
Izvirnik je izšel v prvi izdaji, str. 93, v drugi na str. 94.
2. Vijolčica.
Ko vprašal sem vijolčico, Če v vesni dan mi zoril bo, Da žalj in strah se zgubita? — Me britko je pogledala.
In ko jo prašam drugič še Če jutro to ne bliža se, Ko spomlad se vnovi lepo? — Odrekla je z glavičico
Obupa revež ko prevzet, Jo prašam zadnjič       prašam spet, Če nikdar žalj ne bo prešla? — Se k zemlji je pripognila.
Izvirna pesem je izšla prvič v listu „Aurora, ein Unterhaltungsblatt fiir Kunst, Litteratur und geselliges Leben", Gradec, 1849, str. 1. Sprejeta je tudi v drugo izdajo Zusnerjevih pesmi, kjer stoji na strani 130.
Das Veilchen.
Als ich das Veilchen heut' gefragt, Ob jetzt im Lenz kein Morgen tagt, Wo Gram und Leid mir ganz vergeh'n, Da hafs mich traurig angeseh'n.
Und als ich dann die Frage that, Ob dieser Morgen nicht mir naht, Wenn einst der n a c h s t e Lenz erscheint, Da hat sein Kopfchen es verneint.
Und als ich endlich, halb verzagt, Das Veichen noch zuletzt gefragt, Ob mir der Schmerz denn niemals schweigt, Da hat es sich hinab geneigt.
Slovstveni zapiski.                                           127
3. Pri vodici.
Am Bache.
Oj srečna ti vodica — Ki v kraj tekljaš napre — Kjer zvesta tam dušica Zmir misli le na me!
Kak rad bi tje v daljavo Kamor te pelje val, Za zvesto ljubco pravo Ljubezni znak poslal!
In ko me v mislih gine — Kaj b'lo bi ji ljubo Pogleda iz globine Obraz me moj zvesto.
Tak daj ga ji skazati, Kad prišepetaš do nje, Ne daj pak zamolčati, — Da jokal sim solze! —
Ta pesem je natisnjena prvič šel izmed onih, ki jih je Toman prevedel,
Beneidenswerthe Welle,
Die nach dem Land sich lenkt,
Wo eine treue Seele
In Sehnsucht meiner denkt!
Wie schickt ich in die Ferne, Wohin dein Lauf entflieht, Der Theuren gar so gerne Ein Pfand der Liebe mit!
Und als ich sinnend prufe, Was sie erfreuen kann, Da blickt aus deiner Tiefe Mein eignes Bild mich an.
So magst du dieses zeigen Wenn du ihr plaudernd nah'st, Doch muBt du nicht verschweigen, Dafi du mich weinen sah'st! —
e  v drugi  izdaji  iz  1. 1858.,  torej  je ena kakor sam pravi, po Zusnerjevem rokopisu.
4. O slovesu.
Ah zaderži nježne vide, Ne smehljaj se tak ljubo -Tiha groza me obide, Ko se spomnim na slovo.
Da serce se ne razpoči, Da v slovesu se ne stre, Skazi v sitnosti, v slaboči Blagost žlahtne dušice.
Eno napčnost daj odkriti, Če le tud iz lisnosti; Kak bi znal te pozabiti — Ak mi zgol le angel si!
Kurz vor'm Scheiden.
Du mufit nicht so zartlich schauen, MuBt nicht gar so herzlich sein, Denn mich fafit ein stilles Grauen, Fallt mir da die Trennung ein.
Soli mein Herz nicht vollends  brechen, Und im Scheiden nicht vergeh'n, La8 mich Launen oder Schwachen Statt dem sanften Wesen seh'n.
Einen Fehler lafi mich wissen,
Sei es auch aus blofier List;
Ach,  wie kann ich  Dich  denn  missen,
Wenn Du wie ein Engel bist!
Tudi ta pesem je izšla prvič šele v drugi izdaji Zusnerjevih pesmi, str. 81, torej jo je Toman moral prevesti pač le iz rokopisa. Poleg prevodov smo pristavili tudi izvirnik, da se spozna slika Zusnerja poeta in Tomanova navdušena tirada lahko primerno oceni. Vrhu tega je prevod četrte pesmice popolnoma umljiv le, če primerjamo original.
Zusnerjev prevod narodne pesmi „Danico bi mu v prstan vkovala" (Štrekelj, SNP II, štev. 1243) je izšel prvič v zbirki , Neuere Gedichte" str. 57. A že davno prej je prinesel prevod iste pesmi Kordeschev graški „Magnet, Zeitschrift fur Literatur, Kunst, Geschichte, Vaterlandskunde, Wissenschaft, Theater und Gesellig-keit" 1. 1850., str. 75. Ta prevod je — čudno! -- To mano v. Glasi se:
128                                          Slovstveni zapiski.
Der Morgenstern.
(Slovenisches Volkslied.)
Es blinkt, es blinkt ein Sternlein schon, Der Morgenstern von Himmelshoh'n.
Lieb Madchen sieht sein Wonnelicht, Zu ihm so singt, zu ihm so spricht:
„0 schones Licht an Himmelshoh'n, Du Morgenstern so wunderschon!"
,,Was flammest du im Sternen-Chor, Wie gluthest du im Nebelflor."
,,Wie an den Bliimchen brennt der Thau, Wie Thrane glimmt im Augesblau."
„0 konnt' ich langen Dich herab,
Weifi wohl, was ich zu thun dann hab',"
„Ich schliig' ins Ringlein Dich von Gold, Und gab's dem Theuren, mir so hold,"
„Dafi du ihm glanztest auf dem Gang, Den stets er kommt im Minnesang,"
„Da8 du ihm leuchtetest zuriick, Wenn Luna schliefit den hellen Blick."
Ta prevod se - v nasprotju s Zusnerjevim — strogo drži zapiska Ledin-skega (?) in je tudi spreten posnetek one ne narodove manirirane precijoznosti, ki jo je v tekst spravil oni, ki je to pesem priobčil. Pesem sama in oba prevoda, Zusnerjev in Tomanov, pa nam vsiljujeta toliko vprašanj in ugank, ki jih, dasi so mikavne, danes ne moremo rešiti. Nekaj pa nam je ob vseh teh stvareh vendar postalo jasno. Prvi prevodi Zusnerjevi, ki segajo do leta 1839, so popolnoma slučajni, brez kakega vpliva Vraz-Miklošičevega kroga in samo eden mnogih pojavov takratne literarne struje in njenih interesov (prim. ČZN, V, 1908, str. 125 162). Naslednjih deset let nimamo od Zusnerja prav nobenega enakega prevoda. Novi prevodi se pojavijo šele po letu 1852 (pravilneje 1851) in so nastali pod neposrednim vplivom druge graške ,,slavistične" generacije. Vsi so iz Prešerna in nekak odgovor na Tomanov poziv v Razlagovi „Zori", nekaka usluga za Tomanove prevode, plod osebnega občevanja Tomana s Zusnerjem. Dasi so iz Prešerna, vendar ni videti pri Zusnerju nikjer kakega Prešernovega vpliva, ne v doslej navedenih zbirkah, ne v njegovi zbirki pesmic „Im Walde". Ko se je Zusner — po Tomanu — natančneje seznanil s Prešernovimi poezijami, je bil že ustaljen poet: bolj ali manj spreten, refleksiven verzifikator, ki svoje pesmice dela le na mehanično konstruirano pointo. Le v pesmici „Wohin?" (Neuere Gedichte, str. 84) je ohranjen rahel, a popolnoma zunanji sled Prešernovega ,,Kam?" — samo medel in razblinjen odlitek,  ki se s Prešernovim   delom na noben način ne more  kosati.
J. A. Glonar.
c        -^^—        t