Goriške vesti. —g— Spomenica goriške slovenske duhovščine. Duhovščina črniškega dekanata v Vipavski dolini je poslala notranjemu ministru princu Hohenlohu spomenico, sklenjenoio priliki uradne konierence 19. junija 1916 v Sv. Križu, v kateri najprvo omenja, ker ni v deželi poklicanih Ijudskih zastopnikov, se smatra duhovščina poklicano k\ dolžno, predložiti na merodajnem mestu čuvstva in želje prebivalstva in polaga v.a prvem mestu imenom slovenskega ljudstva na Goriškem k vznožju Najvišjega prestola izraze neoinajne podedovane zvesrcbe in vdanosti do svojega ljubljenega carja in dinastije, se zahvaljuje nadalje vrhovnemu armadnemu vodstvu, lia ]e inoglo ohraniti z božjo pomočjo večji del cežele pred vpadom starega zahibtnega sovražnika, slovensko ljndstvo se /čihvaijuje vladi, namestništvu in okrajnim glavarstvom, da so ined vojno skrbeli v nepričakovano veliki meri za ljudstvo, v 5. točki prosi vlado, naj primore Gorici do slovenskih Ijudskih i]n meščanskih šol, naj v pr.ihodnjem šolskem letu odpre v deželi sami srednje šole, ako le mogoče; v Gorici naj se z javnimi napisi dokaže enakopravnost slovenskega ljudstva. Četrta točka spomenice se glasi dosledno: »Slovensko ljudstvo na Goriškem prosi, visoka vlada naj postavi po zgledu v sosedni kronovini Istre tudi pri na.s vladnega kornisarja io mu poveri agende avtononine deželne oblasti, in> sicer zaradi dejstva, da se je deželni glavar s svojimi uradi že pred izbruhom vojne umaknil vz dežele in se še sedaj, čez leto dni, ni vrnil v tako težko preizkušenjo Goriško.« — Čujemo, da take spomenice odpošlje tudi ostala goriška duhovščina in da se na enak način oglasijo tudi goriška županstva proti deželnemu glavarju proštu dr. Faiduttiju. —g— Slovensko šolstvo v Gorici. Iz Qorice pišejo »Slovencu«: »Goriški Slovenci najodločneje odklanjamo očitanje neporabljene priložnosti šolskega pouka v uršulinski šoli. Ne bomo nava.jali vzriokov, vsled katerih je ostala ugodna prilika neporabljena, znani so predobro slovenski iavnosti. Pač pa (s ponosom) izjavljamo, da je to dejstvo najkrepkejši dokaz narodne zavesti slovenskih staršev in najlepša ocena koristi, ki bi jih naša mladina iinela od šol, ki so se šele tekiom vojne dcniislile postati vse vsem, a so bile prej ognjišče italijanstva, ki je vselej ravnalo s Slovenci kakor s pastorko. Zani.pan.je pa ni rastlina, ki z vetrom vzraste in z vetnoin izgine. — Goričan.« —g— Gojencem in go}enkam goriških učiteljišč, ki so v šolskem letu 1914/15 dovršili tretji letnik, ie dovolilo naučno ministrstviO, kakor smo doznali iz zanesljivega vira, da napravijo zrelostni izpit meseca julija 1.1. v Ljubljani pred posebno kornisijo, sestavljeno iz goriških srednješolskih učiteljev.