461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
 Peter Vodopivec
Politi~ne in zgodovinske tradicije v Srednji Evropi
in na Balkanu (v lu~i izku{nje prve Jugoslavije)*
I.
Pojem politi~ne kulture se v strokovni – zgodovinopisni in politolo{ki – literaturi uporab-
lja v zelo razli~nih in celo nasprotujo~ih pomenih, zato ga je treba vedno znova opredeliti. V
politolo{ko literaturo sta ga, kot je znano, leta 1963 vpeljala Gabriel Almond in Sidney Verba
s knjigo The Civic Culture, ki je bila zasnovana na empiri~nih podatkih, zbranih s pomo~jo
javnomnenjskih anket1. Avtorja sta svoje delo tako utemeljila na informacijah o predstavah,
ki so jih imeli anketirani posamezniki o politiki, politi~nih ustanovah in osnovnih politi~nih
vrednotah. Te predstave in vrednote, ki naj bi jih z anketiranci delila ve~ina prebivalstva, so
po njunem mnenju tvorile politi~no kulturo konkretne dr‘ave ali nacije. Knjiga Almonda in
Verbe je vzbudila veliko pozornosti, pa tudi kriti~ne pomisleke. Prvi je bil – kot je prepri~ljivo
opozorila Alina Mungiu Pippidi – ‘e ta, da se javno mnenje pri {tevilnih, zelo pomembnih
politi~nih vpra{anjih naglo in stalno spreminja, drugi pa, da je mnogo klju~nih politi~nih
vpra{anj, o katerih javnost nima jasnega in nedeljenega mnenja2. Na javnomnenjskih anke-
tah utemeljena metoda raziskovanja politi~ne kulture prebivalstva dr‘avne ali narodne skup-
nosti naj bi bila v tej lu~i problemati~na. S stali{~a zgodovine pa je metoda Almonda in Verbe
seveda te‘ko uporabna tudi, ker za nazaj ni mogo~e opravljati javnomnenjskih anket, ~eprav
je res, da se z raziskovanjem javnega mnenja v preteklosti ‘e nekaj ~asa ukvarjajo tudi zgo-
dovinarji3.
Zgodovinarju je zato bli‘e opredelitev politi~ne kulture, za katero se je v svoji knjigi o
avstrijskem 20. stoletju, zavzel Ernst Hanisch. Po Hanischu ozna~uje pojem politi~ne kulture
»splet usmeritev, razpolo‘enj in odnosov do politi~nih procesov in struktur«. Sestavni del
politi~ne kulture so tako tudi s posredovanjem tradicije prevzeti in s politi~nimi simboli
podprti »vedenjski obrazci«. Politi~na kultura je potemtakem »politi~no relevantna podoba,
ki jo imajo o svetu prebivalstvo, velike socialne skupine in funkcionalne elite«. Analiti~na
* Razprava je nastala v okviru ~e{ko-poljskega projekta Politi~na kultura v Srednji Evropi v evropskem in
svetovnem kontekstu. Projekt je bil 7. julija 2005 predstavljen na svetovnem kongresu zgodovinarjev s Sydneyu.
Projekt sta vodila s poljske strani dr. Stanislaw Bylina iz poljske akademije znanosti v Var{avi in s ~e{ke strani prof.
dr. Jaroslav Panek iz Karlove univerze v Pragi.
1 Gabriel A. Almond and Sydney Verba, The Civic Culture, Political Attitudes and Democracy in five Nations,
Princenton, New Jersey, Princeton University Press 1963.
2 Alina Mungiu Pippidi, Romanian Political Culture, Romanian Journal of Political Science, Spring 2003.
3 Komentator okrogle mize na svetovnem kongresu zgodovinarjev v Sydneyu profesor W. W. Hagen z univerze
California Davis v ZDA je slovenskega referenta opomnil, da se tudi zgodovinarji ‘e dolgo ukvarjajo z razisko-
vanjem javnega mnenja in zato zadr‘ki zgodovinarjev do knjige Almonda in Verbe niso upravi~eni. To je seveda le
deloma to~no, saj se knjiga Almonda in Verbe opira na javnomnenjske ankete, zgodovinarske raziskave javnega
mnenja v preteklosti pa lahko le izjemoma odgovorijo na tako natan~no zastavljena vpra{anja kot jih zastavljajo
sodobne raziskave javnega mnenja. Gl. William W. Hagen, Comment on ICHS Special Theme No. 2: Political
Culture in Central Europe in the European and Global Context, www.cishsydney2005.org/images/william%20
hagen%20st2.rtf
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 461–484
462 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
4 Ernst Hanisch, Der Lange Schatten des Staates, Österreichische Gesellschaftsgeschichte im 20. Jahrhundert,
Österreichische Geschichte 1890–1990 (Hg. von Herwig Wolfram), Ueberreuter, Wien 1994, str. 23.
5 Vse E. Hanisch, nav. delo, str. 24–29.
6 James Shedel, Fin de siècle or Jahrhundertwende, The Question of an Austrian Sonderweg, Rethinking Vienna
1900 (ed. by Steven Beller), Berghan Books, New York-Oxford 2001, str. 90–92.
kategorija »politi~na kultura« je »vrednostno nevtralna« in odprta, pi{e avtor knjige Dolga
senca dr‘ave4.
Hanisch ugotavlja, da mora v globino segajo~a zgodovinska analiza, ki si prizadeva pre-
poznati »tradicije« avstrijske (in srednjeevropske) politi~ne kulture, pose~i vsaj dve do tri
stoletja nazaj v preteklost – tj. v obdobje baroka in jo‘efinizma. Avstrija se je v za~etku
moderne dobe dr‘avno oblikovala v »kri‘arskem pohodu« proti zunanjemu nasprotniku –
Osmanskemu carstvu in notranjemu sovra‘niku – protestantizmu, rezultat tak{nega procesa
dr‘avnega oblikovanja pa je bila tesna zveza absolutne monarhije, vojske, birokracije in cerkve.
Protireformacija, ki sta jo usmerjala dr‘ava in cerkev, je bila – kot slikovito pravi Hanisch –
brutalno pranje mo‘gan in discipliniranje prebivalstva, njena dolgoro~na posledica pa je bil
globok prepad med javnim in privatnim. ^e so privatno ljudje {e ravnali nekonformisti~no,
so se javno obna{ali vedno bolj konformisti~no, strah pred neizprosno bo‘jo voljo pa je spro{~al
napadalnost proti nedvoumno opredeljenim sovra‘nikom: vsem vrstam odpadnikov, Judom
in Turkom. Katoli{ka reforma je bila v tej lu~i smiselno dopolnilo protireformacije, saj je
disciplinirala in uniformirala ljudsko pobo‘nost, hkrati pa jo je bogato nadgradila »z mnogo-
plastnim repertoarjem obredov in praznovanj«.
Toda »zgodovinske tradicije« avstrijske politi~ne kulture (in politi~ne kulture narodov, ki
so do leta 1918 ‘iveli v Habsbur{ki monarhiji), ne segajo le v obdobje baroka, temve~ tudi v
~as razsvetljenstva in jo‘efinizma. Poleg baro~ne je obstajala {e druga – »razsvetljenska,
trezna in stvarna Avstrija«, pravi Hanisch. Avstrija (Habsbur{ka monarhija) je v ~asu reform-
nega absolutizma do‘ivela pomemben napredek, cilj reform pa je bilo oblikovanje »poenote-
ne zveze podlo‘nikov« in ne skupnosti »svobodnih dr‘avljanov«. »Modernizacija od zgoraj«
je na ta na~in utrdila polo‘aj in mo~ birokracije, ki s svojimi ukrepi ni posegala le na javno
podro~je, temve~ tudi v privatno ‘ivljenje podlo‘nikov5. To je ob~asno vzbujalo odpore (po-
sebej med kme~kim prebivalstvom), kar pa na reformno politiko ni imelo ve~jega vpliva.
Reforme so sicer prispevale k »dvigu ‘ivljenjskih mo‘nosti«, vendar jih izbojevali niso pod-
lo‘niki, oblikovala in uveljavljala sta jih dr‘avni vrh in birokracija. Habsbur{ka reformna
politika je bila v tej lu~i vzor~ni primer »dr‘avno vodene modernizacije«. Med
najpomembnej{imi sredstvi, ki se jih je dr‘avni vrh poslu‘eval pri spodbujanju in usmerjanju
sprememb, sta bila – kot opozarja ameri{ki zgodovinar James Shedel – pravni red in ideja na
pravu utemeljene dr‘ave (Rechtsstaat). Nekaterim svojim reformam se je odpovedal ‘e Jo‘ef
sam, druge so preklicali njegovi nasledniki, toda zapu{~ina jo‘efinizma »s habsbur{ko
dinasti~no dr‘avo kot Rechtsstaat« je ostala. Jo‘efinski duh na pravu utemeljene dr‘ave,
odgovorne za urejen dru‘beni red, je utele{ala tudi po-jo‘efinska birokracija, racionalna po-
doba vladarja, ki je v isti sapi nadrejen in podrejen zakonu pa je bila sestavni del pono-
tranjene samopodobe Habsbur‘anov – vklju~no s Francom Jo‘efom – {e vse 19. stoletje6.
Monarhija je na ta na~in na osnovi jo‘efinske zapu{~ine tudi v 19. stoletju odlo~ilno
posegala v proces gospodarskega, dru‘benega in kulturnega spreminjanja. Od konca 18. sto-
letja do leta 1914 je, kot ugotavlja Shedel, s posrednimi in neposrednimi spodbudami vpliva-
la na gospodarski razvoj, na vzpon me{~anstva, na kulturne spremembe in »ironi~no – celo
na zgodnjo rast nacionalne zavesti«. Z zgledom »vladavine prava« kot virom pozivnih dru‘be-
nih sprememb in okvirom, v katerem so se te spremembe dogajale, je oblikovala »intelektualne
463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
7 Prav tam, str. 92.
8 Prav tam, str. 94–95.
9 Helmut Rumpler, Eine Chance für Mitteleuropa, Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der Habsbur-
germonarchie, Österreichische Geschichte 1804–1914 (Hg. von Herwig Wolfram), Ueberreiter, Wien 1997, str. 417.
10 Prav tam.
11 J.Shedel, nav. delo, str. 97.
temelje avstrijskemu liberalizmu«. Pripravljenost habsbur{kega dr‘avnega in dinasti~nega
vrha na reforme je imela seveda vse od za~etka strogo dolo~ene meje, saj so tako na dvoru
kot v vladajo~ih elitah na spreminjanje pristajali le toliko, kolikor to ni ogro‘alo njihovega
lastnega obstoja in tradicionalnih temeljev (legitimnosti) dinastije. Za dinastijo je bil
racionalisti~ni in legalisti~ni duh razsvetljenstva nov in pomemben vir zakonitosti, ki je pri-
speval h krepitvi njene legitimnosti, utemeljene v bo‘jem in tradicionalnem pravu, vladavina
prava pa je bila »nepogre{ljivo orodje« pri upravljanju monarhije. Prav kombinacija moder-
nega in tradicionalnega je bila po Shedelu ena bistvenih zna~ilnosti avstrijske »Rechtsstaat«7.
V ~asu Jo‘efovih naslednikov cesarjev Franca in Ferdinanda, ki sta se dr‘ala na~ela »Lie-
gen lassen ist die beste Erledigung«, sta dinasti~ni in dr‘avni vrh mo~no omejila dr‘avno
podporo modernizacijskim procesom, pomanjkanje aktivnej{e »jo‘efinske spodbude« pa naj
bi bilo tudi eden vzrokov za revolucijo leta 1848. Po letu 1848 – v ~asu neoabsolutizma – sta
se zato – vlada in pod njenim vplivom dvor vrnila k jo‘efinskim predstavam in se znova
opredelila za politiko dr‘avno vodene modernizacije (v gospodarstvu in izobra‘evanju), deset-
letje pozneje pa sta morala zaradi finan~nih te‘av, voja{kih porazov in nasprotovanja liberal-
nega me{~anstva pristati {e na ustavne koncesije8. Toda tudi ustavna reforma leta 1867, ki je
v liberalnem duhu utrjevala parlamentarni sistem zahodne polovice monarhije in jam~ila
spo{tovanje posameznikovih pravic, je bila z ohranjanjem velikih monarhovih pristojnosti le
kompromis. Liberalci, ki so leta 1867 sooblikovali ustavne zakone, dr‘ave niso ‘eleli oslabi-
ti, temve~ so si prizadevali okrepiti njene pravne temelje, pravi Helmut Rumpler. Nem{ko
me{~anstvo, ki je podpiralo decembrsko ustavo, je resda odslovilo birokracijo neoabsolutisti~ne
dobe, vendar je v isti sapi ohranjalo njene politi~ne ideale. Decembrska ustava v Cislajtaniji
v tem smislu ni utemeljila »ustavne dr‘ave«, temve~ je {e utrdila Rechtsstaat ali bolje: »prav-
no urejeno izvajanje dr‘avne oblasti«9.
Kompromisna narava Decembrske ustave pa je bila le eden vzrokov za politi~ne te‘ave
zahodne polovice monarhije v zadnjih desetletjih 19. in v za~etku 20. stoletja. Drugi, ni~
manj{i problem sta bila nacionalno neuravnote‘ena, nem{ko govore~emu prebivalstvu izra-
zito naklonjena volilna geometrija ter na preglasovanju in ve~inskem na~elu utemeljen parla-
mentarni sistem. Ta v ve~narodni sestavi in s poslanci, ki so bili v prvi vrsti zastopniki naro-
dov in {ele nato pripadniki idejnopoliti~nih gibanj in grupacij, preprosto ni mogel u~inkovito
delovati10. Toda v isti sapi so dr‘avnozborski poslanci in stranke tudi v obdobju politi~nih
kriz po letu 1897, ko parlament zaradi obstrukcije nem{kih nacionalistov in Mlado~ehov ni
zasedal, pristajali na delovanje Rechtsstaat. V tem smislu so ne le podpirali uradni{ka mini-
strstva, temve~ vladi in cesarju tudi precej radodarno dopu{~ali, da sta uporabljala 14. ~len
ustavnih zakonov iz leta 1867, ki jima je omogo~al, da sta v ~asu, ko se parlament ni sestajal,
sama izdajala »zasilne odredbe«. Dr‘avni zbor je ve~ino »odredb«, izdanih na osnovi ~lena
14, pozneje brez posebnega odpora potrdil, kar po mnenja Jamesa Shedela jasno ka‘e na
visoko stopnjo soglasja o legitimnosti cesarjeve oblasti11.
Shedel prepri~ljivo ugotavlja, da je bil Ausgleich z Ogrsko leta 1867 neke vrsto dopolnilo
k Rechtsstaat, saj je bil z oblikovanjem kvazi-federalne dualisti~ne zveze posodobitev racio-
nalne avtoritete dr‘ave, hkrati pa je ohranjal in celo krepil vlogo cesarja in dinastije. Pri tem
464 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
je utemeljil ustavno Rechtsstaat za Ogrsko. Toda medtem ko je to lahko za kraj{i ~as pomirilo
Mad‘are, je {e pove~alo nezadovoljstvo in narodnopoliti~ne ambicije pri nemad‘arskih in
nenem{kih narodih. Enostranski nem{ko-ogrski sporazum je na ^e{kem spro‘il mno‘i~no
ljudsko gibanje, ki je podprlo zahteve ~e{kih voditeljev po spo{tovanju ~e{kega zgodovin-
skega prava in oblikovanju novega, s splo{no volilno pravico voljenega de‘elnega zbora, ki
bi pripravil ustavo ~e{kega kraljestva in ^ehom zagotovil »samostojnost in svobodo«, kot so
ju imeli Mad‘ari12. Slovenci so z nacionalno mobilizacijo kme~kega prebivalstva na de‘el-
nih volitvah januarja 1867 prvi~ dobili ve~ino v de‘elnem zboru na Kranjskem. Politika
slovenskih konservativcev, ki so v dr‘avnem zboru glasovali za dualizem je bila dele‘na
ostre kritike liberalnih »mlado-Slovencev«, ki so konec {estdesetih let po ~e{kem zgledu
prirejali mno‘i~na javna zborovanja in se zavzemali ne le za narodno in jezikovno enakoprav-
nost, temve~ tudi federalno preobrazbo Habsbur{ke monarhije ter zdru‘itev slovenskega
»etni~nega ozemlja« v avtonomno Zedinjeno Slovenijo. V okviru Ogrske je imela poseben
polo‘aj Hrva{ka, kjer so privr‘enci hrva{ke unije z Ogrsko leta 1868 pristali na hrva{ko-
ogrski sporazum, ki je banski Hrva{ki dopu{~al omejeno obliko politi~ne in kulturne avtono-
mije. V sedemdesetih letih se je s hrva{ko-ogrskim sporazumom sprijaznila tudi dotlej
avstroslavisti~no in federalisti~no usmerjena hrva{ka Narodna stranka. Vodilno vlogo v
hrva{kem narodnem gibanju je tako prevzela Stranka prava, ki se je sprva zavzemala za
polno hrva{ko dr‘avno samostojnost, postopoma pa je omilila svojo retoriko in se opredelila
za pove~ano samostojnost Hrva{ke v okviru dualisti~ne monarhije13.
@e ti trije primeri nazorno ka‘ejo, kako razli~en je bil polo‘aj posameznih narodov monar-
hije in kako raznolike so bile te‘nje njihovih nacionalnih gibanj. Na usmeritev in dinamiko
zadnjih je poleg zgodovinskih tradicij ter splo{nih kulturnih in dru‘benih razmer pomembno
vplivala tudi socialna sestava in mo~ njihovih politi~nih elit. Toda naj so bile razlike {e tolik{ne,
narodi Habsbur{ke monarhije so od konca 18. stoletja in v 19. stoletju izoblikovali podoben
sistem gledanj in vrednot, v katerem sta imela jezik in kulturna ustvarjalnost osrednje mesto
kot konstitutivna dejavnika narodne samopotrditve. Nacionalna gibanja so hkrati od za~etka
ustavne dobe povsod {irila socialno osnovo in radikalizirala politi~ne cilje, (~eprav ta proces
ni bil premo~rten in je potekal s ponekod ve~jimi, drugod manj{imi zastoji, kompromisi in
prilagajanji), nacionalno opredeljevanje in razmejevanje pa je postalo nelo~ljivi sestavni del
politi~nega ‘ivljenja. Ob koncu 19. stoletja je kljub rasto~emu politi~nemu ugledu socialne
demokracije in kr{~anskih socialcev velika ve~ina prebivalstva Cislajtanije podpirala narod-
no opredeljene stranke. Pri~akovanja avstrijskega dr‘avnega vrha, da bosta raz{iritev volilne
pravice in uvedba splo{ne kurije pri volitvah v dr‘avni zbor ubla‘ila nacionalne napetosti in
olaj{ala delo parlamenta, so se leta 1897 izkazala za neutemeljena, saj so volitve jasno razkrile,
da so imela nacionalna gibanja in stranke mno‘i~no podporo prebivalstva. Na volitvah deset-
letje pozneje, po uvedbi splo{ne (mo{ke) volilne pravice za dr‘avni zbor, so sicer liberalne in
radikalnej{e nacionalne grupacije do‘ivele poraz, zmagovalci pa so – kot edina vsedr‘avna,
vendar tudi ta na nacionalne organizacije razdeljena stranka – postali socialni demokrati.
Toda nacionalni odnosi v parlamentu in po de‘elah se niso izbolj{ali, kar so znova pokazale
dr‘avnozborske volitve leta 1911, ki so oslabile provladni poslanski blok in {e poglobile
nacionalne delitve v poslanski zbornici14.
12 Oto Urban, Die tschechische Gesellschaft 1848 bis 1918, Band I, Böhlau Verlag, Wien 1994, str. 329 in
naprej.
13 Nik{a Stan~i}, Hrvatska nacija i nacionalizam u 19. i 20. stolje}u, Barbat, Zagreb 2002, str. 116–117.
14 Helmut Rumpler, Parlament und Regierung Cisleithaniens 1867 bis 1914, Die Habsburgermonarchie 1848–
1918, Band VII, Verlag der Österreicischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2000, str. 872–894.
465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Kot pravi JiVi KoValka se je avstrijska dr‘ava do za~etka 20. stoletja v ve~ji ali manj{i meri
odtujila vsem v »njej ‘ive~im ljudstvom in narodom«. Njeno prebivalstvo je bilo razdeljeno
na socialno in kulturno oblikovane narode, ki so imeli vsak svoj jezik, svoje ~asopisje, dru{tva,
stranke ter gospodarske organizacije in kulturne ustanove (ponekod, npr. pri ^ehih pa tudi
zastopstva v mednarodnih zdru‘enjih), niso pa – z izjemo Mad‘arov – imeli zagotovljenega
samostojnej{ega dr‘avno-pravnega statusa15. Kljub nezadovoljstvu, ki ga je povzro~alo tak{no
stanje, so pred prvo svetovno vojno le redke, manj{e in radikalne narodno-politi~ne skupine
te‘ile k polni samostojnost svojih narodov in k ru{enju monarhije. Velika ve~ina
narodnopoliti~nih elit in strank je ra~unala z nadaljnjim obstojem Habsbur{kega cesarstva in
njegovo potencialno preobrazbo. Protislovje med razvitostjo nacionalnih dru‘b in njihovim
dr‘avnopravnim nepriznavanjem je na ta na~in ustvarjalo vtis o nepremostljivem nasprotju
med narodnim in dr‘avnim. Domoljubna ~ustva, ki so jih pred prvo svetovno vojno in po
njenem izbruhu v odnosu do monarhije izra‘ali pripadniki habsbur{kih narodov v tem smislu
niso temeljila v njihovi navezanosti na dr‘avo, temve~ v njihovi lojalnosti do dinastije in
vladarja. Cesar je bil, kot to imenuje George V. Strong, povezovalna »politi~na ikona« in za
mnoge sta bila tudi v ~asu, ko se je zdelo, da Avstro-Ogrski grozi trajen notranji nemir,
cesarska hi{a in njen poglavar edini politi~ni ustanovi, ki sta zagotavljali kontinuiteto in
stabilnost16.
Opisani razvojni tokovi, odnosi in razmere so neizogibno vplivali na politi~ne usmeritve,
prakse in vrednote prebivalstva ter socialno politi~nih elit. Po mnenju Ernsta Hanischa je
politi~no kulturo v Avstriji (in v Habsbur{ki monarhiji) – v nasprotju s civilno in zastopni{ko
usmerjeno anglosa{ko politi~no kulturo – odlo~ilno zaznamovala tradicionalno mo~na vloga
dr‘ave, ki je ovirala razvoj politi~nega individualizma. Spo{tovanje tradicije in avtoritet je
bila tudi zahteva avstrijskega katolicizma, ki je do »najbolj pretanjenih korenin« prepojil
»ljudsko kulturo«. Avstrijski katolicizem se je kljub te‘njam po socialnem odpiranju in prila-
gajanju spremenjenim dru‘benim in gospodarskim razmeram ob koncu 19. stoletja na novo
oblikoval na izrazito protimodernih ideolo{kih osnovah, za svoje glavne nasprotnike pa je
razgla{al protiklerikalce, liberalce, socialdemokrate in »kot sovra‘nike sovra‘nikov«, Jude.
Protijudostvo in antisemitizem sta bila na ta na~in globoko zakoreninjena v avstrijski (in
srednjeevropski) »ljudski kulturi«, zato ju ni bilo te‘ko politi~no instrumentalizirati17.
Na politi~no mobilizacijo prebivalstva so ob tem od za~etka ustavne dobe posebej mo~no
vplivali nacionalna gibanja, nacionalne elite in nacionalne ideologije. ^eprav je bil proces
mno‘i~ne politizacije in nacionalne integracije pri razli~nih narodih razli~no hiter in u~inkovit,
je povsod potekal v znamenju zahtev po krepitvi in dr‘avno-politi~ni uveljavitvi nacionalnih
kolektivov, vpra{anja njihove socialne modernizacije in politi~ne demokratizacije pa je odri-
val v drugi plan. Nacionalna gibanja so imela na ta na~in osrednjo vlogo in nesporne zasluge
pri politi~ni in kulturni emancipaciji dotlej neuveljavljenih narodnih skupnosti, toda v isti
sapi so s te‘njami po nacionalnem poenotenju in razmejevanju soustvarjala nestrpno ozra~je
nacionalnega izklju~evanja, v katerem ni bilo ve~ prostora za kulturno pluralnost in razli~na
ob~utja lojalnosti in pripadnosti. V Cislajtaniji so neuresni~ena pri~akovanja, da bosta najprej
raz{iritev in nato uvedba splo{ne volilne pravice v dr‘avni zbor prispevala k premagovanju
15 JiVi KoValka und R. J. Crampton, Die Tschechen, Die Habsburgermonarchie 1848–1918, (Herausgegeben von
Adam Wandruszka und Peter Urbanitsch), Band III, Die Völker des Reiches, 1. Teilband, Verlag der österreichischen
Akademie der Wissenschaften, Wien 1980, str. 516–517.
16 George V. Strong, Seedtime for Fascism, The Disintegration of Austrian Political Culture 1867–1918, M.E.
Sharpe, Armonk New York 1998, str. 64.
17 E. Hanisch, nav. delo, str. 30–31.
466 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
nacionalnih nasprotij in bolj{emu mednacionalnemu sporazumevanju v poslanski zbornici
slabila zaupanje v parlament in parlamentarno dogovarjanje. Stali{~e vseslovansko usmer-
jenega slovenskega liberalca in ljubljanskega ‘upana Ivana Hribarja, ki je leta 1909 v dr‘av-
nem zboru izjavil, da je izgubil vse zaupanje v poslansko zbornico in v splo{no volilno pra-
vico, saj se je mednacionalni boj po njeni uvedbi {e bolj razplamtel kot prej v kurialnem
sistemu, je bilo lahko izraz {ibkosti slovenskega liberalizma. Toda mnenje, da se »narodi ne
bodo nikoli mogli sami sporazumeti«, saj Nemci (in Mad‘ari) ne bodo pristali na enakoprav-
nost Slovanov, zaradi ~esar bi bilo najbolje, ~e bi »re{itev« poiskali z diktatom »po{tene
vlade« ali s trdo roko pravega dr‘avnika z »‘elezno voljo«, so po vsej verjetnosti delili z njim
tudi mnogi neslovenski poslanci, politiki in volivci18.
Ernst Hanisch je v svoji obse‘ni zgodovini avstrijskega 20. stoletja ugotavljal, da je bil
rezultat opisanih zgodovinskih razmer in izku{enj »tip« hedonisti~nega, nepoliti~nega in
oportunisti~nega Avstrijca, ki je – kljub oblikovanju nasprotujo~ih si politi~nih taborov in
dru‘beni demokratizaciji – dale~ pre‘ivel Habsbur{ko monarhijo. Ob »{irokem spektru« pre-
bivalstva, ki se ga je politika le povr{no ali sploh ne dotaknila, pa je bil seveda {e drugi del, ki
je bil do dna du{e spolitiziran. Ta naj bi sledil strankarskim aktivistom in veljakom, ki so
politi~ni polarizaciji v priostreni in izklju~ujo~i retoriki dajali ton. Strankarske elite naj bi se
– kljub omejenim mo‘nostim – v de‘elnih zborih in dr‘avnem zboru ‘e za~enjale u~iti demo-
kracije. Posledica ostrih socialnih in idejnopoliti~nih delitev v habsbur{ki in post-habsbur{ki
Avstriji je bila »globoka fragmentacija« politi~ne kulture z oblikovanjem politi~nih subkul-
tur. Pri tem naj bi bile za post-habsbur{ko avstrijsko politi~no kulturo zna~ilne nekatere v
vseh politi~nih taborih prisotne ne-demokrati~ne poteze, ki naj bi se prav tako navezovale na
staro-avstrijske zgodovinske tradicije. To naj bi bile stroga dru‘bena hierarhi~nost in obsede-
nost s ~astnimi naslovi, ceremonijalnost kot zunanji izraz vzdr‘evanja distance in razliko-
vanja po polo‘aju ter teatrali~nost in klientelizem19.
Med zna~ilnostmi avstrijske politi~ne kulture, ki jih omenja Hanisch, jih je prav gotovo
kar nekaj, ki bi jih lahko na{li pri vseh srednjeevropskih narodih. A vendar so kljub nekate-
rim podobnim zgodovinskim tradicijam in izku{njam razlike v politi~nih dedi{~inah in prak-
sah med posameznimi narodi ve~ kot o~itne. Med ^ehi – posebej na ^e{kem, kjer je bil
predhodni vpliv husitizma in luteranstva mo~nej{i kot na Moravskem – protireformacijske-
mu katolicizmu ni uspelo nikoli prodreti tako globoko kot v nem{ko govore~i Avstriji. ^e{ka
duhov{~ina je imela sicer pomembno vlogo v ~e{kem jezikovnem in kulturnem gibanju, toda
za ~e{ki katolicizem, ki mu je vtisnil mo~an pe~at jo‘efinizem, sta bili v 19. stoletju (razen na
ju‘nem ^e{kem in v prete‘nem delu Moravske) zna~ilni povr{nost in racionalisti~na
mla~nost20. V drugi polovici 19. stoletja se oblikujo~a nacionalno opredeljena ~e{ka dru‘ba
je bila hkrati neprimerljivo manj hirerarhi~na in formalisti~na kot so~asna nem{ko govore~a
avstrijska, saj plemstvo v ~e{kem narodnem in politi~nem gibanju ni imelo ve~je vloge. Za
~e{ko politi~no kulturo naj bi bila, kot meni Emanel Pecka, tako prej zna~ilna nagnjenost k
fatalizmu kot k ceremonijalnosti in teatrali~nosti21. Ob nagli industrializaciji in socialni pre-
strukturaciji, s katerima se je zmanj{evalo {tevilo agrarnega in pove~evalo {tevila urbanega
prebivalstva, so v ~e{ki, ~etudi pred prvo svetovno vojno nespravljivo strankarsko razdeljeni
18 Vasilij Melik, Slovenci in avstrijska dr‘ava 1848–1918, Grafenauerjev zbornik, Znanstveno raziskovalni cen-
ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1996, str. 523–528.
19 E. Hanisch, nav. delo, str. 27, 32–33.
20 J. KoValka – R. J. Crampton, nav. delo, str. 497–498.
21 Emanel Pecka, Political Culture in the Czech Republic, Political Culture in East Centarl Europe, Edited by
Fritz Plasser and Andreas Pribersky, Avebury, Aldershot 1996, str. 206.
467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
politiki, prevladovale liberalne te‘nje, v devetdesetih letih 19. stoletja ustanovljeni katoli{ki
politi~ni stranki pa sta imeli ve~ vpliva na Moravskem kot na ^e{kem. Tradicionalno po-
memben dejavnik nacionalne mobilizacije prebivalstva sta bila kulturna ustvarjalnost in
kulturni{ki aktivizem, ki sta se opirala na obse‘no mre‘o organizacij in dru{tev. ^e{ki po-
slanci in voditelji so bili zaradi politike »malih korakov« v ~asu Taafejeva vlade in t.i. pozi-
tivne politike »mlado~ehov« v odnosu do dunajskih vlad ob koncu 19. in v za~etku 20. sto-
letja, dele‘ni ostrih in ironi~nih kritik doma~e javnosti, saj njihova prizadevanja na Dunaju
niso imela opaznej{ega uspeha. Zgodovinarji pa menijo, da je bila njihova politika realisti~na
in je imela jasne cilje. Zna~ilni potezi ~e{ke politi~ne kulture naj bi bili v tem smislu tudi
realizem in premo~rtnost22.
Slovencem so bili ^ehi nacionalni in politi~ni vzor, toda kulturne, dru‘bene in politi~ne
razmere v de‘elah s slovenskim prebivalstvom so se mo~no razlikovale od razmer na ^e{kem
in na Moravskem. Med Slovenci je bil dele‘ agrarnega prebivalstva tudi v letih pred prvo
svetovno vojno vi{ji od avstrijskega povpre~ja, industrializacija pa je bila po~asna in mesta
so bila majhna. Narodno opredeljeno slovensko me{~anstvo je svoj polo‘aj v veliki ve~ini
pridobilo s {olanjem in izobrazbo, {tevilo uspe{nih podjetnikov in trgovcev, ki so se priklju~ili
slovenskemu narodnemu gibanju pa je bilo in je ostalo skromno. Protirefomacijski katolici-
zem je med Slovenci, kljub velikemu kulturnemu pomenu protestantske knji‘evne ustvarjal-
nosti v slovenskem jeziku, pognal bistveno globlje korenine kot med ^ehi. V slovenski poli-
tiki so zato prevladovale konservativne, katoli{ko obarvane in od konca {estdesetih let 19.
stoletja tudi klerikalne te‘nje, slovenski liberalizem pa je bil razmeroma {ibak, ~eprav je bila
svobodomiselno usmerjena ve~ina izobra‘encev in kulturnih ustvarjalcev. V nacionalnem
pogledu se Slovenci niso mogli sklicevati na »dr‘avno-zgodovinsko tradicijo« kot ̂ ehi. Njihov
narodno politi~ni cilj je bila avtonomna Zdru‘ena Slovenija v federalizirani Habsbur{ki mo-
narhiji. Toda v vsakodnevni prakti~ni politiki sta se obe me{~anski politi~ni grupaciji (kon-
servativno-katoli{ka in liberalna) zadovoljevali s pridobivanjem posami~nih jezikovnih in
kulturnih pravic. Kulturni{ki aktivizem je bil v tem smislu tradicionalna zna~ilnost tudi slo-
venskega boja za narodno emancipacijo, moderno strankarsko strukturo z mre‘o u~inkovitih
zadru‘nih in gospodarskih organizacij pa je ob koncu 19. stoletja uspela u~inkovito obliko-
vati le katoli{ka (ljudska) stranka.
Pod vplivom zaostrenih nacionalnih odnosov v monarhiji in napredujo~e germanizacije
sta za~eli obe slovenski me{~anski stranki, z njimi pa tudi uveljavljajo~i se slovenski socialni
demokrati, na prelomu stoletja iskati zaveznike med Hrvati in Srbi. V slovenski politiki se je
pred prvo svetovno vojno tako uveljavilo prepri~anje, da bodo Slovenci svoje te‘nje lahko
uveljavili le v tesni zvezi z ju‘nimi Slovani (Hrvati in Srbi). Vse tri politi~ne grupacije (tudi
socialni demokrati) so pri tem te‘ile k »Jugoslaviji« v okviru federalizirane Habsbur{ke
monarhije. Za slovensko politi~no kulturo v ~asu monarhije so bili v tem smislu zna~ilni
mo~an katoli{ki, celo klerikalen pe~at, {ibak liberalizem, idejno-politi~na ekskluzivnost in
ostra katoli{ko-liberalna polarizacija. Med njenimi lastnostmi so bili tudi osredoto~enost na
zahteve po nacionalni, zlasti jezikovni enakopravnosti, kulturno-jezikovni avtonomizem in
jugoslovanstvo kot posodobljena oblika romanti~nega vseslovanstva. V vsakdanjem politi~nem
boju pa so se slovenski poslanci in voditelji dr‘ali pragmati~ne politike »postopnih korakov«
in mednacionalnega dogovarjanja v dr‘avnem in de‘elnih zborih. Podobno kot pri ^ehih,
med Slovenci pred prvo svetovno vojno ni bilo odmevnej{ih politi~nih skupin, ki bi te‘ile k
polni narodni samostojnosti in bi nasprotovale monarhiji. V tem pogledu je bilo slovensko
22 Prav tam.
468 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
prebivalstvo po mnenju nekaterih raziskovalcev v odnosu do dinastije in vladarja {e v ~asu
prve svetovne vojne bolj lojalno kot ~e{ko. Vseeno se je v zadnjih dveh vojnih letih 1917/
1918 tudi med Slovenci razmahnilo mno‘i~no gibanje v podporo zdru‘itvi habsbur{kih ju‘nih
Slovanov v »habsbur{ko Jugoslavijo«, ki je ponekod ter zlasti med izobra‘enci in me{~anstvom
preraslo v gibanje za Jugoslavijo brez Habsbur‘anov.
Prav tako velike, ~e ne {e ve~je, kot med narodi zahodne polovice monarhije, so bile
razlike v politi~nih razmerah in tradicijah med narodi Cislajtanije in Translajtanije. Mad‘ari
so imeli kot prevladujo~a narodna skupina na Ogrskem, mo~nej{i polo‘aj kot avstrijski Nemci
v Avstriji, kar je pomembno zaznamovalo njihov odnos do nemad‘arskih narodov23. Za ta
odnos je bilo zna~ilno stali{~e ustavnega zakona iz leta 1868, da sestavljajo »vsi dr‘avljani
Ogrske – ne glede na svojo narodnostno pripadnost – v politi~nem pogledu enotno in nedelji-
vo ogrsko nacijo«, ki je temeljilo v tradicionalnem stanovsko-plemi{kem, s francoskimi dr‘av-
no nacionalnimi predstavami posodobljenem pojmovanju nacije. Sprva na plemstvo omejen
vzvi{en odnos do nemad‘arskih narodnosti, ki niso imele dr‘avnozgodovinske tradicije in
plemi{kih elit, se je v 19. stoletju raz{iril na me{~anstvo in izobra‘enstvo in je postal eden
idejnih temeljev mad‘arskega nacionalizma. Sicer liberalno usmerjeni zakoni so dr‘avlja-
nom tudi po uvedbi dualizma priznavali le individualne, ne pa kolektivne narodne pravice,
rabo narodnih jezikov pa so samo dopu{~ali in ne jam~ili, zato jih oblasti zve~ine niso upo-
{tevale24.
Za odnose v mad‘arski dru‘bi naj bi bili zna~ilni stroga hierarhi~nost, razne oblike strankar-
skega in osebnega pokroviteljstva in tradicionalno spo{tovanje oblasti, ki so ga {ele v deset-
letjih pred prvo svetovno vojno na~ela mno‘i~na socialna gibanja. Politi~na mo~ je v tak{nih
razmerah ostajala v rokah le delno z me{~anskimi povzpetniki pomno‘enih plemi{kih elit,
vladajo~e politi~ne stranke pa so bile prete‘no gosposka zdru‘enja s privr‘enci, ki so jih
povezovale ne le politi~ne predstave, temve~ tudi osebne vezi. V prevladujo~i liberalno usmer-
jeni mad‘arski politiki so se modernizacijske te‘nje prepletale s konservativnej{imi, stanov-
sko plemi{kimi na~eli. Mad‘arski liberalizem, ki je konec 19. stoletja z verskimi zakoni
izbojeval lo~itev cerkve od dr‘ave, ni imel posluha za zahteve po demokratizaciji politi~nega
‘ivljenja, kar so razkrivali neuspe{ni poskusi volilne reforme in raz{iritve volilne pravice25.
To je zaostrovalo odnose med tradicionalnimi strankami ter vse bolj mno‘i~nim delavskim in
kme~kim gibanjem in pospe{evalo fragmentacijo politi~nega ‘ivljenja z nastajanjem novih
politi~nih subkultur. Dualisti~na ureditev monarhije je imela nasprotnike na obeh straneh
reke Leithe. Toda ve~ina mad‘arskih politi~nih elit je kljub ponavljajo~im se napetostim med
Budimpe{to in Dunajem, ki so dosegle vrhunec z mno‘i~nimi zahtevami po okrepitvi ogrske
samostojnosti v za~etku 20. stoletja, pristajala na dualizem in ustavni red. Mad‘arski raz-
iskovalci omenjajo med zna~ilnostmi mad‘arske politi~ne kulture tradicije legalizma, realiz-
ma in paternalizma26 ter nacionalnega populizma. Za mad‘arsko politiko pred prvo svetovno
vojno naj bi bili zna~ilni {e konstitucionalizem in pozitivni odnos do liberalnih politi~nih
vrednot, a tudi ekspanzivni nacionalizem s te‘njo po asimilaciji nemad‘arskih narodnih sku-
pin, {ibke demokrati~ne tradicije in dedi{~ina aristrokratskega ekskluzivizma.
23 Robin Okey, The Habsburg Monarchy 1765–1918, European Studies Series, Macmillan Pres Ltd., London
2001, str. 312.
24 László Kontler, Millenium in Central Europe, A History of Hungary, Atlantisz Publishing House, Budapest
1999, str. 280–284.
25 Prav tam.
26 Áttilá Ágh, Political Culture and System Change in Hungary, Political Culture in East Central Europe, v
opombi 5 nav. delo, str. 127–135.
469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Edini nemad‘arski narod na Ogrskem, ki je imel status »politi~ne nacije z lo~enim ozem-
ljem ter neodvisno zakonodajo in vlado za doma~e zadeve« so bili Hrvati. V Ogrsko je bil pri
tem vklju~en le del ozemlja s hrva{kim prebivalstvom, saj je to ‘ivelo {e v Dalmaciji, ki je
bila neposredno podrejena Dunaju, v Istri, ki je spadala v Cislajtanijo, v Bosni in Hercegovi-
ni, ki je bila do leta 1878 del Osmanskega imperija in v Vojni krajini, ki je bila do leta 1881
neposredno podrejena Dunaju. Glavna nacionalna zahteva hrva{kih politi~nih elit v drugi
polovici 19. stoletja je bila tako zdru‘itev ozemlja s hrva{ko govore~im prebivalstvom in
postopna integracija zadnjega v enotno hrva{ko nacijo. Za tak{ne ‘elje seveda ni bilo posluha
ne v Budimpe{ti, ne na Dunaju, zato je ve~ina narodno opredeljenega hrva{kega me{~anstva
podpirala te‘nje po ohranitvi in raz{iritvi hrva{ke avtonomije v okviru Ogrske. Polno hrva{ko
samostojnost je v drugi polovici 19. stoletja nekaj ~asa zagovarjala le hrva{ka stranka prava,
ki pa je postopno pristala na habsbur{ki okvir, vendar {e naprej vztrajala pri radikalnem
nacionalizmu. Liberalneje usmerjeni del hrva{kega me{~anstva se je v te‘nji po zdru‘evanju
ozemlja s hrva{kim prebivalstvom v zadnjem desetletju pred vojno opredelil tudi za zbli‘anje
s Srbi v monarhiji in za jugoslovansko idejo, (ki so jo na Hrva{kem v nasprotju s Slovenci
zve~ine razumeli predvsem v smislu bilateralnega srbsko-hrva{kega povezovanja)27. V za~etku
20. stoletja so se vse hrva{ke stranke zavzemale za dr‘avno-politi~no preobrazbo monarhije,
naj bo z njeno federalizacijo, naj bo z oblikovanjem posebne subdualisti~ne hrva{ke enote v
okviru Ogrske. Protihabsbu{ko stali{~e je podobno kot med Slovenci tudi med Hrvati prodrlo
{ele v zadnjem letu vojne.
Narodno opredeljeno hrva{ko me{~anstvo je bilo kot slovensko prete‘no kme~kega po-
rekla in je svoj me{~anski status zve~ine pridobilo s {olanjem in izobrazbo. Toda hrva{ke
politi~ne elite so bile v nasprotju s slovenskimi zve~ine liberalne in so podpirale temeljne
liberalne zahteve po delitvi oblasti, ustavni dr‘avi in svobodi posameznika, niso se pa z izjemo
Kme~ke stranke bratov Radi} in socialnodemokratsko usmerjenih izobra‘encev zavzemale
za demokratizacijo in uveljavitev splo{ne volilne pravice. Na prelomu stoletja je za~elo pri-
dobivati privr‘ence tudi katoli{ko gibanje, ki pa za samostojno politi~no organiziranje ni
dobilo zadostne podpore niti med me{~anstvom, niti med kme~kim prebivalstvom. V de‘elah
s hrva{kim prebivalstvom na ta na~in ni bilo mo~ne katoli{ke politi~ne stranke kot v sloven-
skih de‘elah, pa tudi liberalizem ni imel globjih korenin. Hrva{ke politi~ne elite so po mnenju
Tihomirja Cipeka liberalizem sprejemale predvsem kot ideologijo s sistemom vrednot, ki je
odpiral pot k nacionalni emancipaciji. Kot opozarja Cipek je bil med »elitami in neelitami« –
kot povsod na Ogrskem – tudi v banski Hrva{ki velik prepad, saj je imelo do leta 1907
volilno pravico le okoli 2%, odtlej pa ne ve~ kot 6% prebivalstva. To se je v ve~jem obsegu
vklju~evalo v politi~no ‘ivljenje le ob mno‘i~nih socialnih nemirih in protestih proti politiki
mad‘arizacije. Za politi~no kulturo hrva{kih politi~nih elit pred prvo svetovno vojno naj bi
bili na ta na~in zna~ilni sprejemanje osnovnih vrednot politi~nega liberalizma, konstitucio-
nalizma in parlamentarnega dogovarjanja, hkrati pa {ibka demokrati~na tradicija in zaupanje
v mo~ dr‘ave, ki naj bi bila glavni dejavnik modernizacije28. V nacionalnem pogledu naj bi v
hrva{ki politiki druge polovice 19. in za~etka 20. stoletja prevladovale te‘nje po (jezikovni,
kulturni in politi~ni) emancipaciji in zdru‘itvi hrva{kega naroda. Njihov cilj so bile sprva s
sklicevanjem na hrva{ko dr‘avno pravo in politi~no tradicijo utemeljena politi~na, kulturna
in do mere tudi gospodarska avtonomija, nato pa posebna subdualisti~na oz. federalisti~na
27 Nik{a Stan~i}, nav. delo, str. 51–59.
28 Tihomir Cipek, Liberalizam – korporativizam. Dva lica ideologija hrvatskih politi~kih elita u Kraljevini Srba,
Hrvata i Slovenaca, Dialog Povjesni~ara-Istori~ara 3, Pecs 12.–14 maj 2000, Friedrich Naumann Stiftung, Zagreb
2001, str. 276–281.
470 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
hrva{ka dr‘avno-politi~na enota, medtem ko so imele zahteve po polni hrva{ki samostojnosti
le kratkoro~no in omejeno socialno in politi~no podporo.
Kratke oznake nacionalnih zgodovinskih in politi~nih tradicij kot so zgornje, so seveda
neizogibno posplo{ujo~e in pribli‘ne. Toda ‘e tak{ne kot so, nazorno opozarjajo na velike
razlike v zgodovinskih izku{njah in politi~ni dedi{~ini posameznih srednjeevropskih naro-
dov in spodbujajo k ugotovitvi, da o kaki posebni »srednjeevropski politi~ni kulturi« – kljub
zgodovinskim in politi~nih tradicijam, ki so bile skupne vsem, nekdaj v Habsbur{ko monar-
hijo vklju~enim narodom – ni mogo~e govoriti. To se je pokazalo tudi v obdobju med obema
vojnama, ko so posku{ale nacionalne, zve~ine v ~asu Habsbur{ke monarhije oblikovane
politi~ne elite in stranke v novih dr‘avnih okvirih uresni~evati svoje nacionalne in politi~ne
predstave in ambicije. Na~in njihovega uresni~evanja in njegov kon~ni rezultat sta bila odvisna
od zelo razli~nih socialnih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in zunanje politi~nih dejav-
nikov, v dolo~eni meri pa so nanju vplivale tudi iz monarhije podedovane in prenesene politi~ne
tradicije, ki so se ponekod bolj, ponekod manj prepletale z zahodnoevropskimi vzori in zgledi.
Med novimi srednjeevropskimi nacionalnimi dr‘avami, ki so leta 1918 nastale na pogori{~u
Habsbur{ke monarhije, naj bila najbolj demokrati~na ^ehoslova{ka, ki je uspela edina med
njimi demokrati~no ustavno-parlamentarno ureditev ohraniti do druge polovice tridesetih let.
^ehoslova{ka je imela parlamentarni sistem z dvema zbornicama, splo{no volilno pravico in
proporcionalnim volilnim redom. Ta je bil naklonjen manj{im (tudi narodnim) strankam, hkrati
pa je pospe{eval fragmentacijo politi~nega ‘ivljenja. Njegova zna~ilnost je bilo razmeroma
veliko {tevilo strank, med katerimi se je le pet najve~jih povezovalo v vladne koalicije. Zname-
nito »petko« so sestavljale stranke, ki so ‘e obstajale v Habsbur{ki monarhiji in so v povojni
~e{ki republiki nadaljevale s politi~nim delovanjem. Poslance so obvezovale k strogi koali-
cijski in strankarski disciplini, poslanske mandate obravnavale, kot da so strankarska lastnina
in svoje strankarsko-politi~ne »teritorije« {~itile za vsako ceno, kar je slabilo in zmanj{evalo
vlogo parlamenta. Manj{e in na novo ustanovljene stranke v tak{nih razmerah niso imele mo‘no-
sti, da bi resneje ogrozile vladne koalicije, kar ni koristilo »niti politi~nemu ‘ivljenju, niti
strankam«29. Med podedovanimi staro-avstrijskimi tradicijami je bilo tudi {iroko raz{irjeno
nezaupanje do osrednje oblasti, posledica tega nezaupanja pa je bila, kot menita Robert Luft in
T. Mills Kelly, da je ostajala parlamentarna politika omejena na o‘ji krog »mo‘ iz Prage« in ni
prerasla v demokrati~no mobilizacijo prebivalstva v {ir{em prostorskem in socialnem smislu30.
Za ~ehoslova{ki politi~ni sistem med obema vojnama je bil zna~ilen razmeroma mo~an
polo‘aj predsednika dr‘ave, ki ga ~e{ki zgodovinarji zve~ine razlagajo z Masarykovim oseb-
nim politi~nim presti‘em in francoskimi vplivi (ne pa tudi s tradicijo mo~ne vladarjeve vloge
v Habsbur{ki monarhiji). Masaryk z najbli‘jimi sodelavci je bil edina stvarna opozicija »petki«,
med vladnimi strankami in Masarykovim »Hradom« pa se je bil boj za politi~ni vpliv, ki ga
je zapletalo dejstvo, da se je predsednik republike na razli~ne na~ine (med drugim z anonim-
nimi sestavki v tisku, z navodili ministrom ter s kritikami vlade prek zaupnikov) vklju~eval v
politi~no ‘ivljenje, njegove pristojnosti pa v ustavi niso bile jasno dolo~ene31. V nacional-
nem pogledu je bila ^ehoslova{ka ustavno opredeljena kot dr‘ava »~ehoslova{ke nacije«.
^e{ki zgodovinarji ideologijo ~ehoslovakizma, (ki ima svojevrstno analogijo v isto~asnem
srbskem pojmovanju jugoslavizma) razlagajo s ~e{ko in slova{ko etni~no-jezikovno sorod-
29 Robert Kva~ek, The Rise and the Fall of Democracy, Bohemia in History, edited by Mikula{ Teich, Cambri-
dge University Press, Cambridge 1998, str. 250.
30 T. Mills Kelly, New Perspectives on Interwar Czechoslovakia, EEES (East European Studies News) Wood-
row Wilson International Center for Scholars, Washington D.C., str. 10.
31 R. Kva~ek, nav. delo, str. 251.
471ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
nostjo ter s politi~nimi motivi, saj naj bi imeli ^ehi in Slovaki – ob Nemcih, Mad‘arih in
Rusinih – {ele kot enotna politi~na nacija – odlo~ilno ve~ino v dr‘avi. Toda tak{no razume-
vanje »nacionalne enotnosti« ni pospe{evalo zbli‘evanja med ^ehi in Slovaki, razhajalo pa
se je tudi s tradicionalnim ~e{kim federalizmom in kulturno-jezikovnim pojmovanjem naro-
da. ^ehoslova{ka je v demokratizaciji javnega in politi~nega ‘ivljenja po letu 1918 nesporno
dosegla pomembne uspehe. Po mnenju francoskega politologa Jacquesa Rupnika je bila to
kulturno in gospodarsko k zahodni Evropi usmerjena me{~anska dr‘ava z liberalnim, social-
no usmerjenim, racionalnim in pragmati~nim »politi~nim slogom« in z uradni{tvom, ki je
poslovalo v tradiciji habsbur{ke »Rechtsstaat«32. Novej{i raziskovalci so bolj kriti~ni in opo-
zarjajo, da je imela ~ehoslova{ka demokracija med obema vojnama ob~utne »{ibke to~ke in
slabosti«. Med njimi naj bi bili poleg ‘e omenjenih primat nacionalnega nad dr‘avljanskim,
razmeroma {ibka, v tradiciji habsbur{kega povezovanja v dru{tva in zadruge utemeljena »civil-
na dru‘ba« in s cenzuro in tajnim nadzorovanjem nasprotnikov re‘ima okrnjeno delovanje
»vladavine prava«. Pomanjkljivosti ~ehoslova{ke demokracije naj bi bile eden vzrokov za
vse bolj opazno razo~aranje ~e{kih in slova{kih prebivalcev nad politi~nim sistemom, ki ga
je razkrivala njihova upadajo~a udele‘ba v politi~nem ‘ivljenju33. Za ~e{ko politi~no kulturo
dvajsetih in tridesetih let naj bile v tem smislu, kot pi{e sociolog Radim Bure, zna~ilne
demokrati~ne poteze (kot vera v ideale svobode, demokracije in pluralizma), toda njena
zna~ilnost naj bi bili tudi pomanjkanje strpnosti, politi~na razdrobljenost, nepripravljenost
na kompromise in na sporazumevanje ter podrejanje skupnih, splo{nih interesov o‘jim oseb-
nim, nacionalnim in strankarskim34.
Dru‘beno-politi~ne tradicije, ki so odlo~ilno zaznamovale usmeritev predvojne mad‘ar-
ske politike, so – po neuspelih poskusih demokratizacije, krvavih mesecih sovjetske repub-
like in voja{kih posegih sosednjih dr‘av na ozemlje histori~ne Ogrske, ki jih je kronal miro-
vni sporazum v Trianonu – vojno in nemirne povojne dogodke »pre‘ivele« tudi na Mad‘ar-
skem. Admiral Horthy je bil sicer, kot opozarja Laszlo Kontler, leta 1919 novinec na politi~ni
sceni, toda z obnovitvijo »reda in miru« so se v za~etku dvajsetih let v politi~no ‘ivljenje
vrnile stare konservativno-liberalne zemljolastni{ke in kapitalisti~ne elite. Restavracija pred-
vojnih politi~nih elit sicer ni pomenila restavracije predvojnega politi~nega re‘ima, saj je bil
mad‘arski politi~ni sistem med obema vojnama ob raz{irjeni volilni pravici in sodelovanju
delavskih in kme~kih strank v parlamentu demokrati~nej{i kot predvojni ogrski, toda z ostrej{o
cenzuro, okrepljenim policijskim nadzorom in uradnim antisemitizmom je bil tudi manj libe-
ralen35. Sodobno mad‘arsko zgodovinopisje opredeljuje re‘im »Horthyjeve« dobe kot
»omejeno parlamentarno demokracijo z nedvoumnimi avtoritarnimi potezami«36.
Ve~strankarski sistem, parlamentu odgovorna vlada, (po zakonu) neodvisno sodstvo in javno-
mnenjski pluralizem so bile iz obdobja dualizma »podedovane« liberalne ustanove, ki so
postale tudi sestavni del povojnega politi~nega reda. Vseeno je ta deloval avtoritarno in
nedemokrati~no. Politi~na mo~ je bila v rokah bloka vladnih strank, ki so se v za~etku dvaj-
setih let zdru‘ile v enotno vladno stranko, v njej povezane politi~ne skupine pa so se dogo-
varjale neposredno in ne v parlamentu. Opozicija je na ta na~in lahko kritizirala vladne
odlo~itve, imela pa je malo prilo‘nosti vplivati nanje in prakti~no nobene mo‘nosti, da bi z
32 Jacques Rupnik, L’autre Éurope, Crise et fin du communisme, Points-Éditions Odile Jacob-Paris 1993,
str. 32–33.
33 T. Mills Kelly, nav. delo, str. 10–11.
34 Radim Bure, The Czech »National Character and Obstacles on the Road to Democracy (http://www.crvp.org/
book/Series04/IV-A3/chapter_viii.htm
35 L. Kontler, nav. delo, str. 345.
36 Ignác Romsics, Hungary in the Twenitieth Century, Corvina Osirs, Budapest 1999, str. 190.
472 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
uveljavitvijo alternativne politike prevzela oblast. ^eprav je bila vladajo~im krogom konser-
vativna in nacionalisti~na desnica bli‘e kot levica, so leta 1923 nacionalisti~ne skrajne‘e
izrinili iz vladne stranke. Ozra~je vsesplo{ne nacionalne poparjenosti po Trianonu, ko je
postala nesre~na mirovna pogodba »krivec« za najrazli~nej{e socialne, gospodarske in druge
narodne te‘ave, je pri tem pod‘igalo nacionalno, nacionalisti~no in antisemitsko ~ustvovanje,
ki je v nemajhni meri zaznamovalo javni diskurz mad‘arskih dvajsetih in tridesetih let37.
Tak{ne razmere seveda niso prispevale h krepitvi demokrati~nih in svobodnja{kih tradi-
cij, sooblikovale pa so, kot meni socialni psiholog György Csepeli, ob~utke nemo~i in fru-
stracije, ki jih je na lokalni ravni – ob omejeni volilni pravici – stopnjeval centralizem osred-
nje vlade38. Za mad‘arsko politi~no kulturo naj bi bila tako tudi med obema vojnama zna~ilna
mo~na fragmentacija s tekmovalnimi, eksluzivinimi in strogo lo~enimi subkulturami (te naj
bi bile v splo{nem lastnost dru‘beno in kulturno slabo homogeniziranih dru‘b). Toda v isti
sapi naj bi jo prav tako ozna~evale druge iz monarhije podedovane poteze kot paternalisti~ni
legalizem vladajo~e manj{ine in nacionalni populizem srednjega razreda, ki so se prepletale
s prevladujo~imi konservativno-avtoritarnimi te‘njami39.
Na temelju v Habsbur{ki monarhiji pridobljenih politi~nih izku{enj, predstav in kulturno-
politi~nih tradicij so v povojnih, jugoslovanskih dr‘avnih okvirih oblikovale svojo narodno in
strankarsko politiko tudi slovenske in hrva{ke politi~ne elite. Te so pri{le v novem dr‘avnem
okolju v stik s politi~nimi voditelji, strankami in prebivalci, ki so se dotlej politi~no, kulturno in
narodno razvijali v povsem druga~nih razmerah kot so bile habsbur{ke. Pri tem se je kmalu
pokazalo, da zlasti, kar zadeva elite, razlike v politi~nih praksah in vedenjskih vzorcih niso bile
nepremostljiva ovira, ki bi onemogo~ala sodelovanje in povezovanje. Veliko ve~ja razhajanja
so vse od za~etka povzro~ale razli~ne nacionalne in dr‘avnopoliti~ne predstave in ideologije.
II.
Gabriel Almond in Sydney Verba sta v ‘e omenjeni in {e danes pogosto citirani knjigi The
Civic Culture politi~no kulturo Osmanskega imperija opredelila kot »parohialno« (parochial)
in jo ozna~ila na naslednji na~in: »Avtoriteto vlade, ki je temeljila skoraj izklju~no na
obdav~evanju, vzdr‘evanju vojske in stoletja dolgi dinasti~ni oblasti, je bilo najbolj neposredno
~utiti v mestih in precej manj na vasi … S pokrajinami so – ob ob~asnem vme{avanju pre-
stolnice – upravljali voja{ki guvernerji in zemlji{ki (fevdalni) gospodje … Glavni odposla-
nec osrednje oblasti na pode‘elju je bil pobiralec davkov, vendar ta ni bil vladni uradnik,
temve~ zasebni zakupnik, ki je samega sebe kolikor je mogel svobodno nagrajeval za preduj-
me, ki jih je pla~eval delodajalcem. Vasi so bile za pla~evanje davkov pogosto kolektivno
odgovorne, kar je {e zmanj{evalo mo‘nost nadzora osrednjih oblasti nad polo‘ajem podlo‘nika.
Zakon sam je bil v nemajhni meri zunaj vladarjevega dosega, saj so njegovi odloki lahko le
zelo omejeno posegali v univerzalno strukturo verskih zakonov ali vplivali na lokalne obi~aje«.
Za »parohialno politi~no kulturo« naj bi bila tako zna~ilna majhna pri~akovanja v odnosu na
politi~ni sistem, ter negotova ali odklonilna ~ustva do osrednje oblasti, brez ponotranjenih
meril za uravnavanje odnosov z njimi40.
37 L. Kontler nav. delo, str. 350.
38 György Csepeli, Transition Blues, The Roots of Pessimism, The Hungarian Quaterly, Volume XLI, No. 158,
Summer 2000 (http://www.hungarian quaterly.com/no158/064.html)
39 Á. Ágh, nav. delo.
40 Gabriel A. Almond-Sydney Verba, nav. delo, str. 23–24
473ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Toda razmere so se tudi v Osmanskem cesarstvu spreminjale. Dr‘avni vrh v Istanbulu je
posku{al v 19. stoletju z reformami raz{iriti svoj vpliv in okrepiti avtoriteto, na balkanskem
polotoku pa je razvoj krenil v novo smer z nastankom samostojnih nacionalnih dr‘av, ki so se
vse soo~ale z zelo zahtevnimi nalogami: na eni strani z oblikovanjem novih in prepotrebnih
dr‘avnih ustanov, ki so omogo~ale politi~no in upravno integracijo, in na drugi s procesom
nacionalnega oblikovanja, saj je vzporedno s procesom dr‘avnega povsod potekal tudi pro-
ces nacionalnega zdru‘evanja. Politi~na mo~ v novo nastalih dr‘avah je bila pri tem, kot
opozarja Diana Mishova, v rokah tankih, zve~ine izobra‘enskih elit, ki so prepri~ane, da v
zahodni Evropi uveljavljene organizacijske oblike in vzorci odpirajo vrata v razviti svet,
te‘ile k njihovemu prevzemanju. Oblastne elite so se v praksi (pa tudi v zakonodaji in usta-
vah) sicer zatekale k najrazli~nej{im omejitvam, s katerimi so ohranjale nadzor nad dr‘avo in
po svojih predstavah mobilizirale ljudi in resurse, toda njihove politike so kljub rekstriktiv-
nosti in splo{ni politi~ni korupciji upo{tevale tudi {ir{e nacionalne potrebe, predvsem pa
interese gospodarskega razvoja. Modernizacijske procese so pospe{evale z liberalnimi ukre-
pi, postopnim, tu hitrej{im, tam po~asnej{im uveljavljanjem liberalnih politi~nih na~el in
institucij ter s {irjenjem izobra‘evanja. Z izjemo v Romuniji v balkanskih dr‘avah ni bilo
premo‘nej{ega veleposestni{kega plemstva, politi~ne elite pa so v razmeroma nediferencira-
nih dru‘bah svobodnih kme~kih posestnikov zve~ine krepile vpliv, polo‘aj in premo‘enje ali
na osnovi zaslug, pridobljenih v boju proti osmanski oblasti ali na osnovi znanja in izobraz-
be, ki sta bila plod njihovega {tudija sprva predvsem na tujih (srednje in zahodnoevropskih)
univerzah, pozneje pa tudi na doma~ih visokih {olah. Z dr‘avami so upravljale s pomo~jo
strogo centraliziranega dr‘avnega aparata in uradni{tva, ki je v odnosu na {tevilo prebivalstva
dosegalo in celo presegalo proporcionalni dele‘ zaposlenih v javni upravi v industrializirani
zahodni Evropi41.
Uveljavljanje novih, po zahodnoevropskih zgledih oblikovanih politi~nih ustanov in oblik
je bilo sicer v razli~nih dr‘avah razli~no hitro in u~inkovito, toda povsod so posku{ali (vse do
lokalne ravni) odpraviti ostanke osmanske politi~ne dedi{~ine in prekiniti z osmansko politi~no
preteklostjo. Povsem na novo so se oblikovale tudi politi~ne elite, saj je bilo kr{~ansko prebi-
valstvo slabo vklju~eno v upravno-politi~ni sistem Osmanskega cesarstva ali pa je v njem
sodelovalo le na najni‘ji ravni – v funkciji posredovanja med avtonomnimi in osmanskimi
oblastmi. Izjema so bili fanarioti, ki so bili v isti sapi gr{ka kulturna elita in osmanski biro-
krati; njihov vpliv na gr{ko nacionalno gibanje in po nastanku gr{ke dr‘ave na njeno politiko
pa je bil – kljub ugledu, ki so ga u‘ivali – majhen. V Romuniji so tradicionalni, presti‘ni
dru‘beni polo‘aj delno obdr‘ale plemi{ke elite, vendar kontinuitete politi~nih elit, ki bi bile
povezane z osmanskim sistemom in bi po nacionalni osamosvojitvi ohranjale svoje politi~ne
vloge, tudi v Romuniji ni bilo. Osmanska politi~na dedi{~ina je bila torej v novo nastalih
balkanskih dr‘avah {ibka, vsekakor skromnej{a od precej bolj opazne osmanske zapu{~ine v
gospodarskem, dru‘benem in vsakdanjem ‘ivljenju42. Nov pojav in nova izku{nja je bil za
ve~ino kme~kega prebivalstva tudi nacionalizem, saj so bila ob~utja pripadnosti verski ali
cerkveni skupnosti – kljub herojskemu, slavna in juna{ka dejanja prednikov obujajo~emu
ustnemu izro~ilu – v osmanskem sistemu mo~nej{a in odlo~ilnej{a – kot ob~utja pripadnosti
jezikovnim in etni~nim kolektivom. Osrednjo vlogo v procesu nacionalizacije, ki so ga v 19.
stoletju spodbujali in usmerjali narodni in kulturni voditelji, je dobil – kot simbolna vez
narodne skupnosti – jezik. Nove dr‘ave so v tem smislu te‘ile k oblikovanju posvetnih in
41 Diana Mishkova, Modernization and Political Elites in the Balkans before the First World War, East European
Politics and Societies, 9.1 (Winter 1995), str. 63–89.
42 Maria Todorova, Imaginarij Balkana, Vita Activa (Studia humaniatis), Ljubljana 2001, str. 262–280.
474 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
centraliziranih {olskih sistemov, ki so skupaj z vojsko in dr‘avno upravo postali eno
najpomembnej{ih sredstev nacionalne integracije. Vera je bila v konstruiranju novih narod-
nih identitet, kot ugotavlja Maria Todorova, drugotnega pomena, saj je kot merilo razmejevanja
nastopila {ele tedaj, ko jezik ni bil dovolj ostra in jasna lo~nica (npr. med kristjani in musli-
mani istega jezika), reprezentativen element nacionalne opredelitve pa je sploh lahko postala
{ele, ko so nacionalne dr‘ave cerkve nacionalizirale. Na jezikovnem in verskem razmejevanju
utemeljene nacionalne ideologije in politike so v novo nastalih dr‘avah in v odnosih med
njimi vse od za~etka povzro~ale hude napetosti in spopade, saj ni bilo prebivalstvo zaradi
{tevilnih selitev in demografskih premikov v preteklosti nikjer »jezikovno in versko« enovi-
to, narodne in verske manj{ine – zunaj in znotraj dr‘avnih meja – pa so povsod razvnemale
nacionalna ~ustva43.
Za po-osmanski razvoj balkanskih dr‘av so bile zna~ilne {tevilne podobnosti, a tudi ni~
manj{e razlike. V omejenih okvirih tega zapisa si lahko modernizacijske procese in spre-
membe ter njihov vpliv na oblikovanje novih politi~nih praks, kultur in vrednot nekoliko
ob{irneje ogledamo le na primeru Srbije. Za~etki nacionalne in politi~ne mobilizacije v Osman-
skem cesarstvu ‘ive~ega srbskega prebivalstva so bili povezani z dvema protiosmanskima
vstajama v za~etku 19. stoletja, ki sta privedli do nastanka avtonomne vazalne srbske kne‘evine.
Srbska dru‘ba je bila tedaj {e izrazito slabo diferencirana, agrarna in patriarhalna, vendar je
imela svoje »narodno« ime in kot trdi Andrej Mitrovi} tudi jasno zgodovinsko zavest, ki se je
ohranjala z ustnim izro~ilom in s posredovanjem epskega pesni{tva44. Po uveljavitvi avtono-
mije so bile ukinjene fevdalne obveznosti in kmetje so postali lastniki zemlje, srbsko govore~e
kr{~ansko prebivalstvo pa se je za~elo v ve~jem {tevilu seliti tudi v mesta, kjer so dotlej
ve~inoma prebivali muslimani in priseljenci (obrtniki in trgovci) iz raznih delov balkanskega
polotoka. V protiosmanskem boju nastali vodilni sloj, ki se je zbral okoli kneza, njegove
dru‘ine in njegovih najbli‘jih sodelavcev, si je prisvojil oblast in se je spreminjal v novo
politi~no elito. Oblikovanje dr‘avne uprave so spremljale te‘nje po centralizaciji, ki naj bi
zagotavljala u~inkovito pobiranje davkov in sredstev za (vazalne) dajatve oblastem v Istan-
bulu. Sestavni del modernizacijskih prizadevanj je bila izgradnja {olskega sistema, v {tiride-
setih letih 19. stoletja pa so odprle vrata tudi prve nacionalne kulturne ustanove. Dr‘avni vrh
je za~el zaradi pomanjkanja strokovnjakov po{iljati mlade ljudi na {tudij v tujino (najprej na
Dunaj, v Zürich in na nem{ke univerze, od {estdesetih let 19. stoletja dalje pa predvsem v
Pariz). Del med njimi se je v tamkaj{nih univerzitetnih sredi{~ih seznanil z liberalnimi
politi~nimi idejami in sredi petdesetih let 19. stoletja se je v Srbiji prvi~ pojavila malo{tevilna
skupina izobra‘encev, ki so javno zastopali liberalno-politi~na stali{~a. Skupaj z na beograj-
skem liceju {olanimi somi{ljeniki so se zavzeli za omejitev kne‘je oblasti in zamenjavo
uradni{kega dr‘avnega sveta s parlamentarnim, voljenim zastopni{kim sistemom. S svojimi
nastopi so prispevali k spremembi re‘ima in dinastije, toda ustavno-politi~nih zamisli niso
uspeli uresni~iti45. Srbija je prvo ustavno listino, ki je vsebovala na~ela modernega parla-
mentarizma z odgovornostjo ministrov skup{~ini in delitvijo oblasti dobila {ele leta 1869.
Toda z ustavo leta 1869 je bil napravljen le prvi korak. Tedaj sprejeti ustavni red je pu{~al
knezu (vladarju) pomembne pristojnosti (med drugim velik del zakonodajne in prora~unske
43 Prav tam. Gl. tudi: Mark Mazower, The Balkans, A Short History, Modern Library Edition, New York 2000,
str. 39 in naprej.
44 Andrej Mitrovi}, Problemi i pitanja modernizacije Srbije, Dijalog Povjesni~ara-Istori}ara 2, Pecs 1999, Frie-
drich Naumann Stiftung, Zagreb 2000, str. 81–87.
45 Olga Popovi} Obradovi}, Parlamentarizam u Srbiji od 1903 do 1914 godine, Slu‘beni list SRJ, Beograd
1998, str. 56.
475ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
oblasti ter mo‘nost vplivanja na sestavo skup{~ine, saj je dolo~eno {tevilo poslancev izbiral
kar knez sam), ustava pa je bila mo~no restriktivna tudi pri v opredelitvi osebnih in politi~nih
svobo{~in in pravic. Tako se je takoj, ko je bila ustava sprejeta, ‘e za~el boj za njeno revizijo.
V srbski politiki druge polovice 19. stoletja sta se spopadali dve nasprotujo~i si politi~ni
struji. Prvi – liberalni oziroma naprednja{ki – so pripadali liberalno usmerjeni izobra‘enci,
ki so se {olali na srednje in zahodnoevropskih univerzah, in so se zavzemali za reforme in
ustanove, oblikovane po zahodnoevropskih liberalnih na~elih. Ta struja je uspela v osemde-
setih letih 19. stoletja aktivno pose~i na politi~no prizori{~e in v dr‘avi, ki so ji na berlinskem
kongresu priznali polno samostojnost, leta 1882 pa je bila razgla{ena za kraljevino, uveljaviti
ve~ liberalnih zakonov, ki so zagotavljali svobodo tiska, zborovanja in zdru‘evanja ter legal-
no oblikovanje politi~nih strank46. Liberalnim te‘njam je nasprotovala druga radikalno-
narodnja{ka struja, ki je zavra~ala zahodnoevropska liberalna na~ela in je na osnovi idej
zgodnjih srbskih socialistov ter po zgledu ruskih narodnikov te‘ila k »narodni srbski dr‘avi«,
utemeljeni v »izvirnih« patriarhalnih ustanovah srbske dru‘be. Osnovna enota »narodne oz.
ljudske dr‘ave« naj bi bila »samoupravna srbska ob~ina«, njen najvi{ji zastopni{ki, zakono-
dajni in sodni organ pa »velika narodna skup{~ina«, ki bi jo sestavljali predstavniki ob~in in
»naroda«. »Narod« bi bil politi~no organiziran v »narodni«, tj. radikalni stranki, ki bi se – kot
vladajo~a stranka – opirala na skup{~insko ve~ino in bila njej tudi edino odgovorna. Glavna
funkcija dr‘ave naj bi po prepri~anju radikalov namre~ ne bila »za{~ita posameznikovih pra-
vic in dr‘avljanskih svobo{~in«, temve~ »narodnega blagostanja«. Srbija naj bi se na ta na~in
z radikalno politiko in na »ljudskih tradicijah« utemeljenim sistemom izognila »napakam
zahodne industrijske dru‘be« in nasprotjem »zahodnega kapitalizma«47.
Radikalna stranka si je z opisanimi gesli in s sistemati~nim politi~nim organiziranjem
pridobila mno‘i~no podporo prebivalstva, z zahtevami po spremembah ustavnega reda in
populariziranjem svojih politi~nih predstav pa je sredi osemdesetih let postala ‘e tudi gro‘nja
kroni in vladajo~emu politi~nemu sistemu. Radikali so morali zato v zaostrenih razmerah
pristati na sporazumevanje in sodelovanje z dotedanjimi politi~nimi nasprotniki. V merjenju
mo~i s kraljem in liberalci so se najprej spogledovali z britanskim parlamentarnim modelom,
kon~no pa so sprejeli ustavno-parlamentarno ureditev po zgledu belgijske ustave iz leta 1831.
Srbija je leta 1888 dobila novo ustavo, ki je odprla pot uveljavljanju parlamentarnega sistema
in omejevanju kraljeve oblasti, hkrati pa je najve~ji srbski – radikalni – stranki omogo~ila, da
je vzela vladno krmilo v svoje roke. Toda kraljevo namestni{tvo, ki je vladalo v imenu mlado-
letnega kralja je na~elo parlamentarne ve~ine spo{tovalo le dobra tri leta. @e leta 1892 je
ve~insko radikalno vlado zamenjalo z manj{insko liberalno. Mladi kralj, ki se je leta 1893 z
udarom povzpel na prestol, je ustavno ureditev iz leta 1888 ukinil in obnovil ustavo iz leta
1869. Srbija se je k leta 1888 sprejetim ustavnim na~elom znova vrnila {ele leta 1903, ko je
pri{lo v njenem vrhu – zopet z udarom – do zamenjave dinastije48.
Srbsko zgodovinopisje je politi~ni re‘im v kraljevini Srbiji v letih 1903-1914 tradicionalno
ozna~evalo kot »liberalni sistem … prave ustavnosti in zlato dobo srbskega parlamentarizma«,
novej{e analize pa so bolj kriti~ne. Olga Popovi} Obradovi} je v obse‘ni monografiji o parla-
mentarizmu v Srbiji pred prvo svetovno vojno prepri~ljivo pokazala, da je ustava iz leta 1903,
ki je bila le nekoliko spremenjena ustava iz leta 1888, ob~utno omejevala parlament v korist
46 Prav tam, str. 57–62. Gl. tudi: Latinka Perovi}, Milan Piro~anac – Zapadnjak u Srbiji 19. veka, Srbija u
modernizacijskim procesima 19. i 20. veka, Uloga elita, Beograd 2003, str. 11–72.
47 Olga-Popovi} Obradovi}, nav. delo, str. 62–70, Latinka Perovi}, Programi narodne demokratije u Srbiji druge
polovine XIX. Veka. Tokovi istorije 1–4/1999, Institut za noviju istoriju Srbije, Beograd 1999, str. 83–92.
48 Olga Popovi} Obradovi}, nav. delo, str. 71–94.
476 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
kralja in izvr{ne oblasti, saj je kralju pu{~ala mo‘nost veta pri sklepanju o skup{~inskem
poslovniku, hkrati pa tudi izklju~no pravico sklica skup{~ine in podalj{anja prora~una brez
soglasja poslancev49. Kralj se je prva leta ustavnega re‘ima mimo parlamenta in pod vplivom
vojske, ki ga je pripeljala na oblast, res vme{aval v oblikovanje in delo vlad, vojska pa je tudi
pozneje uhajala izpod parlamentarnega nadzora. Za razmere v parlamentu je bila pri tem
zna~ilna sprva velika (skoraj absolutna – 90% poslanskih mest) premo~ radikalne stranke.
Postopni proces strankarske pluralizacije je zajel parlament {ele leta 1908, ko je sestava
parlamentarnega zastopstva dobila izrazitej{o ve~strankarsko podobo. Radikali so sicer – kot
prevladujo~a stranka – v parlamentu vse do leta 1914 ohranjali ve~ino, toda ob postopni rasti
mo~i opozicije niso ve~ dosegli absolutne premo~i. Pluralizacija politi~nega ‘ivljenja z na-
stajanjem novih politi~nih strank naj bi bila med drugim rezultat razmeroma nizkega cenzusa
in {iroke volilne pravice (22% mo{kega prebivalstva). Ponavljajo~i se volilni uspehi »narod-
ne«, radikalne stranke in te‘avno uveljavljanje liberalneje usmerjene opozicije pa so bili
posledica dru‘benih in kulturnih razmer, ki sta jih ozna~evala prevladujo~a (87,30%) kme~ka
sestava prebivalstva in kulturna zaostalost (77% nepismenih)50.
Po mnenju Olge Popovi} Obradovi} je bilo obdobje 1903-1914 prekratko za dolo~nej{e
oblikovanje srbskega parlamentarizma in jasnej{o razmejitev odnosov med krono, vlado in
parlamentom. Za u~inkovitej{o politi~no modernizacijo naj bi manjkali tudi nekateri temelj-
ni predpogoji kot tradicije politi~nega indivdiualizma in pluralizma, pozitivno vrednotenje
politi~nih svobo{~in in demokrati~nej{a politi~na kultura. Odnose na srbskem politi~nem
prizori{~u pred prvo svetovno vojno so, kot pi{e Dubravka Stojanovi}, tako ozna~evali po-
manjkanje strpnosti, avtoritarnost politi~nih strank, skrajna strankarska polarizacija in z ne-
gativnimi emocijami nabita, izklju~ujo~a politi~na retorika. Zlasti radikali, ki so se ena~ili z
ljudstvom, so postopno strankarsko in politi~no pluralizacijo razgla{ali za narodni razkol in
nesre~o, v parlamentu pa so opozicijo obravnavali zvi{ka in niso spo{tovali parlamentarnih
procedur. Volitve v parlament so spremljale {tevilne nezakonitosti in zlorabe. Politi~ne raz-
mere in obi~aji pa so se pod vplivom delovanja parlamentarnih ustanov, ki so spodbujale k
dogovarjanju in iskanju politi~nih zaveznikov, vseeno spreminjali. Leta 1908 so rezultati
volitev radikale prvi~ prisilili k oblikovanju koalicijske vlade, kar je pozitivno vplivalo na
odnose med strankami in odpiralo pot k njihovemu bolj{emu sodelovanju51.
Parlamentarne ustanove so na ta na~in kljub pomanjkljivostim in slabostim spodbujale in
pospe{evale proces politi~ne modernizacije. Zaradi posebnosti zgodovinskega razvoja je
politi~na modernizacija mo~no prehitevala dru‘beno in gospodarsko, rezultat tak{nega stanja
pa so bile velike razlike med z zahoda prevzetimi dr‘avnimi ustanovami in politi~nimi vzori
ter agrarno, slabo razvito in siroma{no srbsko dru‘bo. Podobno kot drugod na Balkanu (in v
Srednji Evropi) sta bila in politika in dr‘ava tudi v Srbiji glavna dejavnika modernizacije, kar
je, kot je ‘e pred ~asom opozoril ameri{ki zgodovinar Gale Stokes, prispevalo k prevladi
politike nad dru‘bo. Balkanski in srbski parlamentarizem pred prvo svetovno vojno pa, kot
pravi Dubravka Stojanovi}, vseeno nista bila le fasada, ki je prikrivala avtoritarno oblast
vladajo~ih strank in dvorne kamarilje, temve~ sistem, ki je s svojo zgradbo in delovanjem
te‘il k discipliniranju politi~nih strasti in politi~ne kulture. Stojanovi}eva zato pritrjuje mnenju
49 Knjiga Olge Popovi} Obradovi} je bila zaradi kriti~nih ocen srbskega parlamentarizma pred prvo svetovno
vojno zato dele‘na tudi polemi~nih zavrnitev. Gl. Slobodan Antoni}, Srpsko »zlatno doba« izmedju starog in novog
mita, Nova srpska politi~ka misao, vol. VI (1999), br- 1–2, str. 233–254.
50 Dubravka Stojanovi}, Nekoliko osobina procesa modernizacije u Srbiji po~etkom 20. veka, Dijalog
Povijesni~ara-istori~ara 2, cit. v op. 28, str 146–147..
51 Dubravka Stojanovi}, Politi~ka kultura i modernizacija u Srbiji po~etkom 20. veka, Dijalog Povijesni~ara-
Istori~ara 3, cit. v op. 12, str. 158–167.
477ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
bolgarske zgodovinarke Diane Mishkove, da je modernizacijska vloga uvajanja parlamenta-
rizma v balkanskih dr‘avah primerljiva s podobnimi procesi drugod v Evropi, razlike med
narodi in de‘elami jugovzhodne, srednje in zahodne Evropo, pa so bile. kar zadeva posamez-
na obdobja politi~nega razvoja, mnogo manj{e kot razlike v njihovem kulturnem in gospo-
darskem razvoju52.
V nacionalnem pogledu so srbske politi~ne elite s knezom in njegovimi najbli‘jimi sodelavci
vred od nastanka kne‘evine te‘ile k utrjevanju njene avtonomije in v drugi polovici 19. stoletja
tudi k njeni polni dr‘avni osamosvojitvi. V isti sapi so ‘e v prvi polovici 19. stoletja nastali
na~rti za raz{iritev srbske kne‘evine na ozemlja, ki so bila prav tako poseljena s Srbi ali pa so
bila del »zgodovinske Srbije« (tj. srednjeve{kega »srbskega carstva«). V kne‘evini Srbiji je
namre~ v 19. stoletju ‘ivela le tretjina srbskega prebivalstva. Te‘nja po zdru‘itvi srbskih oze-
melj in po »osvoboditvi« Srbov, ki so ‘iveli v osmanski dr‘avi, vendar zunaj kne‘evine, je
postala tako vodilo srbske zunanje politike. Prvi program srbske zunanje in nacionalne politike,
ki je pod vplivom poljske emigracije nastal leta 1844, je »srbski narod« precej nedvoumno
opredeljeval z zgodovinskimi in jezikovnimi merili53. V poznej{ih opredelitvah »nacionalnega«
in srbskega« pa so se, kot opozarja Olivera Milosavljevi}, prepletali zelo razli~ni, tudi mo~no
protislovni vidiki in pogledi. Del srbskih nacionalnih (in nacionalisti~nih) elit je namre~ v drugi
polovici 19. stoletja »srbski narod in njegovo ozemlje« opredeljeval z zgodovinskimi, etni~nimi,
verskimi in jezikovnimi merili, drugi del pa se je omejeval le na nekatere med temi kriteriji. ^e
je del srbskih »rodoljubov« 19. stoletja trdil, da Srbe povezujejo v narod »izjemna in slavna
preteklost, jezik in pravoslavje«, je drugi del »pravoslavje« potisnil v drugi plan, da je lahko
Muslimane ozna~il za »potur~ene« in Hrvate za »pokatoli~anjene Srbi«. Podobno je bilo z
merilom »zgodovinske dr‘ave«: srbski izobra‘enci in politiki, ki so zagovarjali raz{iritev Srbije
na ozemlje »srbske zgodovinske dr‘ave«, so na njem ‘ive~e Makedonce in Albance, ko so
nastopili s svojimi narodnimi zahtevami – ne glede na razlike v jeziku in pri Albancih ponekod
tudi v veri, razglasili za »umi{ljena naroda«54. Med liberalnimi, na evropskem zahodu {olanimi
srbskimi politiki in izobra‘enci jih je bilo sicer kar nekaj, ki so se zavzemali za mirno in strpno
sporazumevanje z bli‘njimi in bolj oddaljenimi balkanskimi sosedi, toda nekoherentne in pro-
tislovne srbske nacionalne predstave so bile vse od za~etka tudi nevaren in mote~ dejavnik v
srbskih odnosih z nesrbskim prebivalstvom in sosednjimi narodi.
III.
»Jugoslovanska ideja« je imela pred prvo svetovno vojno privr‘ence med Srbi, Hrvati in
Slovenci, toda predstave o tem, kako naj bi potekalo zbli‘evanje in povezovanje med tremi
narodi in kak{en naj bi bil njun kon~ni cilj, so se mo~no razlikovale. Srbski zagovorniki
jugoslovanstva so do prve svetovne vojne te‘ili predvsem k raz{iritvi Srbije na s Srbi po-
seljena podro~ja zunaj srbske kraljevine in so Hrvate in Slovence {ele ob njenem za~etku
vklju~ili v svoje na~rte. V »celinski Hrva{ki« in Dalmaciji se je za povezovanje Hrvatov in
Srbov zavzemala zveza hrva{kih in srbskih strank, imenovana srbsko-hrva{ka koalicija, njen
cilj pa je bila avtonomna »jugoslovanska enota« v okviru Ogrske. Slovenski me{~anski stranki
52 Prav tam, str. 168–169.
53 Du{an T. Batakovi}, Na~ertanije Ilije Gara{anina: problemi i zna~enja, Dijalog Povjesni~ara-Istori~ara 1,
Pecs 1998, Friedrich Naumann Stiftung, Zagreb 2000, str. 123.
54 Olivera Milosavljevi}, Elitizam u narodnom ruhu, Srbija u modernizacijskim procesima 19. i 20. veka, cit. v
op. 30, str. 129–149.
478 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
sta nasprotno pozivali k odpravi dualizma in oblikovanju posebne »trialisti~ne« ju‘noslovan-
ske enote, ki bi v federalizirani monarhiji povezala habsbur{ke »Jugoslovane«. Med vojno so
se opisani pogledi na »jugoslovansko vpra{anje« {e spreminjali in ob njenem koncu so se pri
vseh treh narodih ‘e ogla{ali zagovorniki zdru‘itve habsbur{kih »Jugoslovanov« s kraljevino
Srbijo. Predstave o tem, kak{na naj bi bila tak{na skupna zveza, pa so bile {e naprej zelo
razli~ne, kar je nedvoumno razkrilo sre~anje predstavnikov srbske vlade in hrva{ko-sloven-
ske politi~ne emigracije leta 1917 na Krfu, kjer je bilo sicer sprejeto stali{~e, da se v »demo-
krati~no in parlamentarno kraljevino« zdru‘uje »troimeni« (srbsko-hrva{ko-slovenski) na-
rod, sestavljen iz »treh plemen«, sklenjeno pa je bilo tudi, da bo o obliki in ureditvi nove
dr‘ave odlo~ala ustavodajna skup{~ina. Do novega sestanka med zastopniki srbske vlade in
»jugoslovanskimi emigranti«, ki so se jim pridru‘ili slovenski in hrva{ki politiki iz habsbur{ke
monarhije, je pri{lo {ele konec oktobra 1918 v @enevi, kjer so zopet pri{la do izraza razhajanja
o temeljnih vpra{anjih skupne dr‘avne prihodnosti. Vseeno so srbski pogajalci pristali na
sporazum, po katerem naj bi se habsbur{ke pokrajine z jugoslovanskim prebivalstvom zdru‘ile
s kraljevino Srbijo v federalizirano skupnost, ki bi imela – do izvolitve ustavodajne skup{~ine
in njene odlo~itve o dr‘avni ureditvi – dva dr‘avna dela: donedavni habsbur{ki in srbski, in
oba bi imela {iroko avtonomijo. Toda srbska vlada v Beogradu in dvor sta sporazum zavrnila,
saj se o dr‘avni obliki in dinastiji nista bila pripravljeni pogovarjati; zato je ostal mrtva ~rka
na papirju.
Medtem so dogodki tekli z nepri~akovano naglico. 29. oktobra 1918 je bilo habsbur{ke
oblasti v njenih ju‘nih pokrajinah konec in na njenem dotedanjem, s Slovenci, Hrvati in Srbi
poseljenem ozemlju je bila ustanovljena Dr‘ava Slovencev, Hrvatov in Srbov s sredi{~em v
Zagrebu. Nova dr‘ava se je zna{la v hudih te‘avah, saj ni imela ne vojske, ne jasno dolo~enih
meja. To je italijanskim ~etam omogo~ilo, da so brez te‘av zasedle ozemlje v zaledju Trsta, v
Istri in Dalmaciji, ki so ga leta 1915 antantni zavezniki Italiji obljubili za njen protihabsbur{ki
vstop v vojno (ponekod pa so celo prekora~ili dogovorjeno ~rto). V tak{nih razmerah so
konec novembra 1918 vse slovenske in ve~ina hrva{kih strank podprle »takoj{no in »popol-
no zdru‘itev Dr‘ave SHS s kraljevino Srbijo«. Njihovi odposlanci so se 1. decembra 1918 v
Beogradu brez posebnih vnaprej{nih pogojev in z ‘eljo po ~imprej{ni »demokrati~ni izvolit-
vi ustavodajne skup{~ine« poklonili srbskemu regentu Aleksandru, ta pa je razglasil zdru‘itev
in ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Biv{i habsbur{ki slovenski, hrva{ki
in srbski politiki, ki so v Beogradu prisostvovali sve~anemu dejanju zdru‘itve, za odlo~itve,
ki so jih sprejemali, niso imeli pooblastila volilcev, voljenih skup{~inskih teles ali prebi-
valstva. Del zastopnikov Dr‘ave SHS in celo nekateri srbski liberalci so sicer prvotno res
zastopali stali{~e, da se zdru‘itev ne sme izvr{iti s preprosto priklju~itvijo donedavnega
habsbur{kega, z »Jugoslovani« poseljenega ozemlja Kraljevini Srbiji55, temve~ se morata o
na~inu in pogojih »ujedinjenja« prej dogovoriti parlamentarni zastopstvi obeh »povezujo~ih
se« delov, toda v »trenutku odlo~itve« za tak{en postopek ni bilo ne ~asa, ne volje. Za plebi-
scit o zdru‘itvi Dr‘ave SHS s Kraljevino Srbijo se je zavzel le voditelj hrva{ke kme~ke
stranke Stjepan Radi}, ki je sicer podpiral ju‘noslovansko povezovanje, vendar je zagovarjal
konfederativno in republikansko ureditev nastajajo~e dr‘ave.
Nova jugoslovanska kraljevina je z ukazom regenta Aleksandra ‘e decembra 1918 dobila
novo vlado s srbskim radikalom Proti}em na ~elu, v kateri so bili tudi hrva{ki in slovenski
ministri, hkrati pa je bilo sklenjeno, da bo zakonodajo za volitve v ustavno skup{~ino pripravilo
posebno »za~asno narodno predstavni{tvo«. Njegove poslance so izbirali kar v dogovarjanju
55 Igor Grdina, Slovenska politika in parlamentarizem v kraljevski Jugoslaviji, Analiza razvoja slovenskega
parlamentarizma, In{titut za civilizacijo in kulturo, Ljubljana 2005, str. 197.
479ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
med strankami, ki ga je »usklajeval« notranji minister. Vseeno je obe slovenski me{~anski
stranki, ki sta tedaj {e precej slo‘no podpirali gesla o enem samem jugoslovanskem narodu s
tremi imeni, bolj kot sam postopek izbiranja vznemiril njegov rezultat, saj sta dobili manj
poslancev kot sta pri~akovali56. Najpomembnej{i rezultat dela »za~asne skup{~ine« je bil
volilni zakon, ki je volilno pravico podeljeval vsem mo{kim polnoletnim (21 let) dr‘avljanom
(izjema so bile voja{ke osebe in pripadniki narodnih manj{in). Kar nekaj strank, med drugim
slovenska katoli{ka, se je zavzemalo tudi za priznanje volilne pravice ‘enskam, vendar pred-
log ni dobil zadostne podpore. Poslanci so prav tako zavrnili vladni in kraljev poskus, da bi
za~asna skup{~ina potrdila provizori~no ustavo, sicer pa so v pogledih na prihodnjo ustavno
ureditev ‘e jasno prihajale do izraza razlike med centralisti~nimi stali{~i, ki so jih zastopali
srbski liberalci in radikali in bolj federalisti~no usmerjenimi pogledi, ki so jih zagovarjali
»pri{leki« iz habsbur{ke monarhije57. Meja med enimi in drugimi ni potekala strogo po liniji
nekdanje habsbur{ko-srbske dr‘avne razmejitve, saj so centralisti~ne te‘nje podpirale tudi
nekatere manj{e stranke zahodnega dela dr‘ave (kot slovenski liberalci), ki so lahko le s
pomo~jo centra pri{le na oblast v doma~em okolju (ali pa ote‘ile prevzem oblasti nasprot-
nikom). Sprva je na centralisti~na stali{~a brez ve~jih protestov, ~eprav se je proces centrali-
zacije ‘e za~el, pristajal celo del poznej{ih avtonomistov (npr. najve~ja slovenska – katoli{ka
ljudska stranka). Odlo~en nasprotnik centralizma pa je bil vse od za~etka hrva{ki voditelj
Stjepan Radi}, ki je ostro kritiziral slovenske katoli{ke voditelje zaradi popu{~anja »srbskim
centralistom« in je na Hrva{kem s svojo proti centralizmu in »beograjskim dogovarjanjem«
usmerjeno politiko dvignil na noge mno‘i~no ljudsko gibanje.
V ustavodajni skup{~ini, ki je za~ela zasedati novembra 1920, so razprave o ustavni ure-
ditvi – ob dilemi centralizem – federalizem – poslance ‘e mo~no razdelile. Na volitvah v
ustavodajno skup{~ino se je za poslanska mesta potegovalo okoli 40 strank, toda le dve med
njimi sta imeli vsedr‘aven program, vse druge pa so imele bolj ali manj neprikrito nacional-
no obele‘je58. Najmo~nej{i zagovornici centralizma Jugoslovanska demokratska stranka (tj.
zdru‘eni srbski, hrva{ki in slovenski liberalci) in srbska radikalna stranka sta dobili okoli
38% poslanskih mest, avtonomisti~no in federalisti~no usmerjene grupacije pa so jih dobile
le nekaj manj. Na Hrva{kem je bil veliki zmagovalec volitev republikansko in konfederalno
usmerjeni Radi}, ki pa je delo skup{~ine bojkotiral in svojih poslancev ni poslal v Beograd. V
skup{~ini so tako avtonomisti~na stali{~a zastopali predvsem hrva{ki in slovenski katoli{ki
poslanci ter hrva{ki prava{i (stranka prava), pa tudi bosanski muslimani. Slovenska ljudska
stranka in bosanska Jugoslovanska muslimanska organizacija sta se pri tem zavzemali za
samoupravo pokrajin, v katerih sta delovali, in so~asno koalicijsko upravljanje centralnih
organov59. To pa so »jugoslovanski demokrati« (liberalci po vodstvom srbskih liberalcev) in
srbski radikali, ki so se sklicevali na francoski model dr‘avne nacije (»l’etat-nation«) odlo~no
zavra~ali, saj na oblikovanje upravnih avtonomij po verskem, etni~nem in jezikovnem merilu
niso bili pripravljeni pristati. Na Vidov dan, srbski narodni praznik in obletnico bitke na
Kosovu leta 1389, ki je bila v isti sapi obletnica atentata na avstroogrskega prestolonasled-
nika Franca Ferdinanda v Sarajevu, je ustavodajna skup{~ina v Beogradu s skromno navadno
ve~ino in ob radodarnih vladnih obljubah vsem, ki so jo bili pripravljeni podpreti, izglasovala
centralisti~no jugoslovansko ustavo. Zanjo je glasovalo nekaj ve~ kot 50% vseh poslancev,
56 Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v beograjski skup{~in, Zalo‘ba ZRC, Ljubljana 2002, str. 35.
57 Prav tam, str. 35–59.
58 Vsedr‘avno stali{~e sta zastopali Jugoslovanska demokratska (tj. liberalna) stranka in Komunisti~na partija
Jugoslavije. Gl. Holm Sundhausen, Geschichte Jugoslawiens, Kohlkammer, Stuttgart 1982.
59 I. Grdina, nav. delo, str. 223
480 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
manj{e {tevilo jih je bilo proti, okoli ~etrtina se jih je vzdr‘alo, ve~ina poslancev iz Hrva{ke,
Slavonije, Dalmacije in Slovenije pa se glasovanja ni udele‘ila in ga je bojkotirala60.
T.i. vidovdanska ustava je imela nesporne liberalne poteze. V gospodarskem, dru‘benem,
delno pa tudi politi~nem pogledu se je zgledovala po ustavi weimarske republike in je dr‘avlja-
nom zagotavljala tradicionalne dr‘avljanske pravice, individualne svobo{~ine, pravno var-
stvo in svobodo veroizpovedi (z lo~itvijo cerkve od dr‘ave). Uvajala je enodomen parlament
s poslanci, ki naj bi jih {~itila poslanska imuniteta, vlada – imenovana ministrski svet – pa je
bila po ustavnih dolo~bah odgovorna tako parlamentu kot kralju. Ministri so morali pred
prevzemom dol‘nosti po zgledu nekdanje srbske ustave prise~i ustavi in monarhu, kar je
pomenilo svojevrstno te‘avo za republikance. Toda za ve~ino nasprotnikov vidovdanskega
ustavnega reda njegova glavna pomanjkljivost niso bili njegovi demokrati~ni deficiti ali pre-
velika mo~ monarha, temve~ njegov centralizem. Vidovdanska ustava je namre~ uzakonjala
narodno in dr‘avno enotnost. Po njenih dolo~ilih so bili Slovenci, Srbi in Hrvati pripadniki
treh »plemen« enega in istega (jugoslovanskega) naroda (drugih narodov – npr. Makedoncev
in Albancev) ustava ni priznavala. Ozemlje jugoslovanskega kraljestva pa je ne da bi upo{tevala
njegovo pisano narodno sestavo razdelila na 33 oblasti (okro‘ij), ki so bila oblikovana (po
zgledu francoskih departmajev) po upravno-geografskih merilih in neposredno podrejena
osrednji oblasti v Beogradu.
Misel, da je mogo~e leta 1918 nastalo ju‘noslovansko kraljevino organizirati kot neke
vrste balkansko Francijo, v kateri bosta Srbija in njena prestolnica ob soto~ju Save in Dona-
ve, postali povezovalni »Ile des Yougoslaves«, je bila seveda povsem nestvarna in posledica
nekriti~ne in nerealisti~ne srbske te‘nje po prena{anju zahodnoevropskih dr‘avno-nacional-
nih vzorcev na ju‘noslovanska tla. Nova ustavna ureditev je bila v o~eh vseh nesrbskih naro-
dov, celo do leta 1918 v Avstroogrski monarhiji ‘ive~ih vojvodinskih Srbov in v tradicional-
no ~rnogorsko samostojnost zagledanih ̂ rnogorcev nesprejemljiv »prisilni jopi~«. »Politi~na
teorija, iz katere se je rodila vidovdanska ustava si za svojo podlago ni vzela realnih dejstev«,
je leta 1921 ugotavljal slovenski socialni demokrat Albin Prepeluh in menil, da »nadaljnja
gradnja dr‘ave na tej osnovi ni mogo~a«61. Na ideji enotne jugoslovanske nacije utemeljen
dr‘avni centralizem, ki je imel korenine v srbski tradiciji enotne, centralizirane narodne dr‘ave
in v predvojnih srbskih predstavah o kraljevini Srbiji kot jugoslovanskem Piemontu, je bil v
prevelikem nasprotju z raznolikostjo ve~nacionalne dr‘ave in je bil ves ~as prve Jugoslavije
glavni vir njenih notranjih sporov in spopadov. Nasprotniki »vidovdanskega« centralizma
(Slovenci, Hrvatje, pa tudi vojvodinski Srbi in bosanski Muslimani) so svoje predstave o
»skupni srbsko-hrva{ko-slovenski dr‘avi« oblikovali na povsem druga~nih, v Habsbur{ki
monarhiji pridobljenih zgodovinskih izku{njah, v tradiciji boja za narodno emancipacijo in
narodno-kulturno (v hrva{kem primeru celo dr‘avno-politi~no) avtonomijo, ki je bil tradi-
cionalno v konfliktu s politiko osrednje dr‘avne oblasti62. Medtem ko so srbske politi~ne in
izobra`enske elite – med drugim pod vplivom zahodnoevropskih, posebej francoskih zgle-
dov – narod ena~ile z dr`avo, so elite (in z njimi velik del prebivalstva) biv{ih habsbur{kih
narodov, centralno urejeno dr`avo razumele kot nevarno in tujo politi~no silo, pred katero se
je treba zavarovati z natan~no dolo~enimi samoupravnimi varovali. Razhajanja in nesporazu-
me je {e stopnjevala ideologija enotne »troedine« srbsko-hrva{ke-slovenske nacije, ki jo je
60 Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992, Nastanek, razvoj in razpad karadjordjevi}evske in Titove Jugoslavije,
Zalo‘ba Lipa, Koper 1995, str. 24.
61 Albin Prepeluh, Na{ ustavni spor, Novi zapiski, Ljubljana 1922, str. 6.
62 @arko Lazarevi}, Gospodarstvo in nacionalizem v Jugoslaviji, rokopis. Avtorju se zahvaljujem, da mi je
dovolil citiranje.
481ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
del slovenskih strankarskih voditeljev in izobra‘encev v za~etku celo sprejemal, seveda pod
pogojem, da jim bosta skupna narod in dr‘ava zagotovila »narodno enakopravnost«.
Med privr‘enci centralizma in zagovorniki federalizma ‘e v ~asu razprave o ustavni ure-
ditvi ni bilo pravega dialoga in pripravljenosti na kompromisno sporazumevanje, po sprejemu
ustave in polni uveljavitvi centralizirane dr‘avne ureditve pa so se nasprotja med njimi {e
poglobila. Dvajseta leta 20. stoletja so bila tako ~as, ko so v Jugoslavijo vklju~eni narodi
izoblikovali ve~ino negativnih predstav drug o drugem. Srbski, zlasti radikalni na~in vla-
danja, ki sta ga spremljala omalova‘ujo~ odnos do parlamentarnih procedur, avtoritarno
sprejemanje odlo~itev z enostranskim opiranjem na parlamentarno ve~ino, vlado in monarha
in nespo{tovanje medstrankarskih dogovorov, so v Sloveniji in na Hrva{kem razgla{ali za
»bizantinizem« in politi~no kulturo »orijentalne ~ar{ije«, slovenske in hrva{ke avtonomi-
sti~ne te‘nje pa so v srbskih strankah zavra~ali kot »avstrijakantske« in »separatisti~ne«.
Slovensko in hrva{ko ~asopisje so polnili ~lanki o srbskem militarizmu in nacionalizmu,
srbsko pa o slovenski ter hrva{ki sebi~nosti in {ovinizmu. V Ljubljani in Zagrebu so se pri-
to‘evali nad neu~inkovitimi beograjskimi uradniki in nesposobno dr‘avno upravo, ki naj bi
slabo poznala zakone in omalova‘evala pravne norme in predpise, zaradi ~esar naj bi o nekdanji
habsbur{ki »Rechtsstaat« v novi jugoslovanski kraljevini ne bilo ve~ sledu. Rasto~e medna-
cionalne napetosti je {e poglabljala politi~no negotovost, ki so jo odra‘ale ponavljajo~e se
vladne krize, politi~na nestrpnost pa je dosegla tragi~ni vrhunec 20. junija 1928, ko je ~rno-
gorski poslanec Puni{a Ra~i}, potem ko je zahteval, naj Slovenci in Hrvati srbskemu narodu
povrnejo stro{ke, ki jih je ta imel z njihovim osvobajanjem, streljal na hrva{ke poslance in
njihovega voditelja Stjepana Radi}a in jih smrtno ranil.
Toda v isti sapi so centralisti~no politiko ves ~as podpirale tudi nekatere manj{e nesrbske
stranke, ki so se raje povezovale z vladajo~imi politi~nimi grupacijami v Beogradu, kot skle-
pale zavezni{tva z ideolo{kimi in politi~nimi nasprotniki v lastnem nacionalnem okolju. V
vladne koalicije so stopale tudi stranke, ki so imele povsem razli~ne poglede na ustavno
ureditev in so v ~asu koalicijskih zvez pragmati~no »pozabljale« na svoje na~elne dr‘avno-
politi~ne usmeritve. Pravi mojster v tem pogledu je bil slovenski katoli{ki voditelj Anton
Koro{ec, dolgoletni poslanec v avstrijskem dr‘avnem zboru in na~elnik katoli{ke Slovenske
ljudske stranke. Ta je vidovdanski ustavi sicer priznavala legitimnost, vendar jo je ‘elela
spremeniti v skladu s svojimi nacionalnimi in avtonomisti~nimi stali{~i. Koro{ec je bil v letih
1918-1940 dvanajstkrat minister, enkrat podpredsednik in enkrat – v vsem ~asu med obema
vojnama edini nesrbski – predsednik jugoslovanske vlade. V jugoslovanski politiki med obe-
ma vojnama je bil prisoten dlje, kot ve~ina drugih pomembnej{ih strankarskih voditeljev
(npr. N. Pa{i}, S. Pribi}evi}, S. Radi}, V. Ma~ek) in celo sam kralj Aleksander63. V pogajanjih
s srbskimi radikali in dvorom je za sonarodnjake iztr‘il najrazli~nej{e ugodnosti, v letih
1927–1929 celo razmeroma visoko stopnjo upravne avtonomije, mnogo manj uspe{no pa je
bilo njegovo sodelovanje s Stjepanom Radi}em in glavno hrva{ko nasprotnico vidovdanske-
ga centralizma hrva{ko republikansko kme~ko stranko, saj so bile njune dr‘avno-politi~ne
ideje zanj preradikalne. Vseeno je sredi dvajsetih let tudi populisti~ni in med Hrvati zelo
priljubljeni Radi}, ki je svoje volilce navdu{eval s tamburico in »prepevanjem o republiki«64,
opustil republikansko stali{~e in (resda pod mo~nimi politi~nimi pritiski) stopil v vlado.
Radi}eve politi~ne preobrazbe so bile sicer zve~ine kratkotrajne, so pa dokaz ve~ za ugotovi-
tev, da za srbske, hrva{ke in slovenske politike v prvi Jugoslaviji njihove razli~ne politi~ne
63 Mom~ilo Ze~evi}, Neki pogledi u Srbiji na politi~ku delatnost dr. Antona Koro{ca (1918–1940), Prispevki za
novej{o zgodovino, {t. 1/1991 (@ivljenje in delo dr. Antona Koro{ca), str. 55.
64 I. Grdina, nav. delo, str. 229.
482 P. VODOPIVEC: POLITI^NE IN ZGODOVINSKE TRADICIJE V SREDNJI EVROPI IN NA BALKANU ...
tradicije tedaj, ko so se z nacionalne spustili na pragmati~no politi~no raven, niso bile ve~
nepremostljiva ovira v komuniciranju in sodelovanju.
V lu~i vsega povedanega tudi ni presenetljivo, ~e so bila strankarsko-politi~na sporazu-
mevanja v o‘jih nacionalnih okvirih neredko te‘avnej{a kot na vsedr‘avni ravni. Odlo~alo se
je (kot prej v Habsbur{ki monarhiji) v prestolnici, idejno in politi~no sprte nacionalne stranke
pa so tam la‘je dobile podporo politi~nih grupacij, ki so imele podobna ideolo{ko-politi~na
stali{~a, kot so doma dosegle nacionalno-politi~no soglasje. Slovenska (katoli{ka) ljudska
stranka se je v tem smislu v jugoslovanskih okvirih brez posebnih predsodkov povezovala ne
le s srbskimi radikali, temve~ tudi bosanskimi muslimani, ni pa v vsem obdobju 1918–1941
na{la skupnega jezika s slovenskimi liberalci in socialisti, ki so v vsedr‘avnem okviru iskali
vsak svoje zaveznike. Na ta na~in je v slovenskem nacionalnem okolju ostajala svojevrstna
stalnica ostra ideolo{ko-politi~na in strankarska polarizacija, v {ir{em dr‘avnemu okviru pa
so bili za strankarske politike zna~ilni pragmatizem, pripravljenost na dogovarjanje in kon-
cesije, ter razmeroma velika stopnja politi~nega realizma. SLS in slovenski liberalci so se
nad nedemokrati~nimi vladnimi postopki, nad politizacijo in korupcijo dr‘avne uprave ter
nad pritiski na volilce ob volitvah v Narodno skup{~ino prito‘evali predvsem takrat, ko so
bili neposredno prizadeti, kadar jim je politi~no dobro kazalo ali so bili v vladi pa kritik na
ra~un nasilnega in avtoritarnega vladnega ravnanja in re‘ima v njihovem politi~nem nasto-
panju in propagandi skoraj ni bilo65. Vro~ekrvni prepiri in brezkompromisni spopadi med
politi~nimi nasprotniki v Narodni skup{~ini so pri tem, kot je duhovito pokazal Igor Grdina,
na vseh straneh povzro~ali zgra‘anje. Staremu slovenskemu narodnjaku Pavlu Tunerju se je
zdelo, da se politiki in poslanci v Beogradu v svoji »strankarski zaslepljenosti in samopa{-
nosti…prepirajo kot razposajeni paglavci in jezi~ne babe«, Milan M. Stojadinovi} pa je me-
nil, da so zastopniki iz podro~ij biv{e Habsbur{ke monarhije v beograjsko skup{~ino prinesli
»vse slabe navade avstrijskega in ogrskega parlamenta«. »Mi Srbi, s svojo staro Narodno
skup{~ino, nismo bili navajeni na tak{ne scene kot so razbijanje s pokrovi poslanskih klopi
dokler se ne uni~ijo, kri~anje in hrup, da se prepre~i govor poslanca, osebne ‘alitve najslab{e
vrste in podobno«, je zatrdil v svojih spominih66.
Strankarske in politi~ne elite so bile na ta na~in ‘e v dvajsetih letih pri vseh narodih
kraljevine Jugoslavije dele‘ne javnih kritik, da so avtoritarne, nena~elne in nedemokrati~ne,
gibanja za pluralizacijo in demokratizacijo javnega ‘ivljenja pa so bila zve~ine povsod {ibka
in malo odmevna. Burne in do skrajnosti priostrene razprave v beograjski Narodni skup{~ini
so slabile ‘e tako ne posebej mo~no zaupanje v parlamentarno demokracijo. »O~ividni ne-
uspehi modernega parlamentarnega sistema so dali skoro v vseh dr‘avah povod, da govorijo
danes vseprek o krizi parlamentarizma«, je leta 1926 v ^asu ugotavljal dr. Andrej Gosar. Po
Gosarju je bil moderni parlamentarizem v Evropi, »izvzem{i Anglijo« nekaj »bolj ali manj
umetnega«, saj naj bi bilo malo ljudi, ki bi »pravilno pojmovali« s parlamentarizmom pove-
zane »pravice in dol‘nosti«. Splo{na kulturna raven prebivalstva, ki naj bi bila predpogoj
u~inkovite aktivne udele‘be v politi~nem ‘ivljenju, naj bi bila zve~ine povsod (tudi v Kraljevini
SHS) prenizka, dr‘ava pa naj bi ob naglem socialnem in gospodarskem razvoju imela vedno
ve~ »ne samo politi~nih, marve~ tudi socialnih in gospodarskih nalog«. V tak{nih razmerah
se »parlamenti vme{avajo v vse prav z univerzalno nekompetentnostjo«, »poslanci pa mo-
rajo sklepati o stvareh, ki jih mnogokrat niti malo ne razumejo«. Gosar je bil prepri~an, da,
v slepo ulico ni za{la demokracija, temve~ njena ureditev, ki ne upo{teva »neskladja med
65 Gl. Bla‘ Vurnik, Soo~enje liberalnega in katoli{kega tabora na volitvah v Narodno skup{~ino v Kraljevini
SHS, Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/2003, str. 51–63.
66 Igor Grdina, nav. delo, str. 227–228.
483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
socialno, politi~no in ideolo{ko neenotnim ljudstvom ter demokrati~no organizacijo…, ki je
dobila izraz v me{~anski parlamentarni demokraciji«. V tem smislu se je zavzel za preobli-
kovanje parlamenta v dve zbornici: prvo, ki bi bila voljena s splo{no in enako volilno pravico
in bi bila pristojna za politi~na vpra{anja, in drugo, ki bi bila voljena po stanovskem klju~u in
bi jo sestavljali delegati pokrajinskih stanovskih zbornic. V njeni pristojnosti bi bile socialne
in gospodarske zadeve.67
Kulturne, gospodarske in civilizacijske razlike med narodi, ki so se leta 1918 povezali v
kraljevino Jugoslavijo, so bile nedvomno zelo velike, (~esar so se vse od nastanka skupne
dr‘ave zavedali tudi njeni ve~nacionalni »founding fathers«)68. Toda razlike v stopnji politi~ne
modernizacije in demokratizacije njihovih narodnih in politi~nih elit, so bile, ~e se {e enkrat
vrnemo k tezam bolgarske zgodovinarke Diane Mishove, neprimerljivo manj{e kot razlike v
njihovem gospodarskem, dru‘benem in kulturnem razvoju. Vpra{anje o tem, kak{en je bil
dele‘ »srednjeevropske« in kak{en »balkanske« politi~no-kulturne dedi{~ine v tragi~nih ne-
sporazumih ter sporih in spopadih, ki so vse od nastanka pretresali jugoslovansko dr‘avo
ostaja po mnenju avtorja tega prispevka zaenkrat {e odprto. Ne zdi pa se napa~en vtis, da so
politi~ne elite treh konstitutivnih narodov, ki so se v jugoslovanski kraljevini aktivno ude-
le‘evale politi~nega ‘ivljenja, bolj delile njihove nacionalne te‘nje in ideologije, kot njihove
razli~ne politi~ne kulture.
S u m m a r y
Political and Historic Traditions in Central Europe and in the Balkans (With Regard to the
Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes)
Peter Vodopivec
Compared are political and historic traditions in Central Europe and in the Balkans in the beginning
of the 20th century. The first part of the treatise brings an analysis of political culture in the Habsburg
Monarchy. The analysis is partly based on the findings of two foreign historians, Ernst Hanisch from
Austria and James Shedel from the U.S., both of whom believe that the roots of Austrian political
culture go back to the periods of baroque (counter-Reformation) and the rule of Emperor Franz Joseph
(Enlightened Absolutism). Both periods emphasized a strong role of the monarch and the state. It was
only after 1867 that the parliamentary system started to restrain the monarch more firmly, although this
principle could not be fully put into effect yet. The 1867 December constitution in Cisleithania could
not establish a »constitutional state,« but merely strengthened a »legally stipulated implementation of
state authority« (Rechtsstaat). In Transleithania, this was the period of increasingly strained political
circumstances due to the authoritarian reign of the liberal, yet undemocratic Hungarian nobility. Regard-
less of the fact that prior to the First World War there were marked differences in the degree of democra-
tization between the eastern and the western parts of the Austro-Hungarian Empire, in comparison to
west European (and especially Anglo-Saxon) countries the development of political individualism and
party pluralism was much slower in the entire Austria-Hungary. There was also a considerable influen-
ce of different national movements that can be credited with the cultural and political emancipation of
hitherto overlooked nations. Yet these very efforts for national unification and separation helped to
create an unstable and intolerant atmosphere of national exclusion. Aside from similar historic back-
grounds that they all shared the differences in political heritage and practices of individual nations were
67 Dr. Andrej Gosar, Kriza moderne demokracije ?, ^as, Znanstvena revija Leonove dru‘be, Letnik XXI/1926/27,
str. 126–162; Toma‘ Sim~i~, Andrej Gosar, kr{~anstvo in socialno gibanje, Slovenec – Ljubljana 1992, str. 99–100.
68 A. Grdina, nav. delo, str. 192.
484 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
nevertheless considerable, which is clearly illustrated by the circumstances among the Czech, Slove-
nes, Hungarians, and Croatians.
The second part of the treatise deals with the Balkans, first with the rule of the Ottomans, then with
the circumstances and politics in new, Christian national states of the 19th century. Since there was no
visible continuity of governmental structures, elites, and politics with the period of the Ottomans the
newly-formed elites in Balkan Christian states preferred to adopt the model of political modernization
and democratization after the example of West European countries, especially France. In the case of
Serbia, liberal tendencies and the fight for democratization were strongly hindered by the populist
radical party that strived to fulfill its political ambitions by advocating »popular and patriarchal tradi-
tions«. According to the opinion of several contemporary Serbian historians Serbia is an example of
political modernization in which, despite liberal tendencies, populist and conservative nationalism hin-
ders and prevents a more rapid development of parliamentarianism and party pluralism.
It is therefore understandable that these factors strongly affected the circumstances, national, and
political relations in the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes, which was founded in 1918.
While Croatians and Slovenes had brought with them a tradition of federalism combined with a pro-
found distrust of a strong, centralized state government, Serbia advocated a centralized »national« state
after the example of France. Rather than different degrees of political culture and democratization the
principal reasons for the disagreement between the three nations were different national, state, and
political ideologies and notions. Although due to different histories the political cultures of Slovenes,
Croatians, and Serbs were dissimilar in many aspects they were not the major obstacle to political
cooperation and understanding; this had been proved by a number of coalitions formed even in the first
decade of the existence of the new state of Yugoslavia.