LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. v. 12 (No. 12). Chicago, December, 1006 Leto I. (Vol. 1.) Od bltzo In daleč. — Ogrs&i veleposestniki so za-žugali, da bodo naslflili 20,000 kitajskih kulijev, ako poljedelski delavci« zastavi a j o. To žuganje kaže jasno,kot beli dan, koliko je bogatinom za narodnost, če se gre za njih žepe. Kedar bogatini govore o narodnosti, tedaj narodnost pomeni, da se morajo proletarci pustiti od svojih rodnih bratov izžemati. — Ubogi milijonar Pierpont Morgan toži- in se jezi, da ga razni listi slikajo v takih barvah, kakor bi svoje milijone nakradel. "Kaji takega se o meni pi»se/' zdi-hiije Morgan, "ko sem vsaki- cent vendar s trudapolnim delom zasluzil." No, Morgan nebo pred rehabilitiran, dokler ne bo zavlada! socializem, njegov plen — milijarde pa prešle v splošno last ljudstva. »—• Nartono&nm) bolestima. Eto kakve ekonomske i proizvodne tendence opredjeljuju danas porast militarizma sa svim1 njegovim groznim posljedicama za radno pu-čanstvo. ' 4 ^ Kazmjeri' militarizma zauzimlju danas zastrašni karakter. On se u-vecava neobičnom brzinom i ugro-žava mir u cijeloj Evropi, u cije-lom civi'Uxovanom svijetu. Ma koliko da se koči buržoazija, ta vlasnica svjetskog bogatstva, sa svojom 4,miroljubivošču" i "slobo-doumnoScu", nitko ne treba da se za varava blagim namjerama i lijepim riječima poznavajuci dobro njenu neiskrenu i podlui čud. Pri je nekoliko godina je neki g'upi i bezobrazni tiranin vlasto-držac, podastro evropskim velevla-st'ma licumjemi' predlog za razoru-žanje vojske. Napokon se njegovo "veliko" i "milostivo" srce izmučilo gledajuči silnu nesrecu, koju nos iu sebi. vojni sustav. I što vi-djesmo? Cijela evropska diplomacija zmijski se smijala, popovi i svi mantijaši, licumjerci,' pjevali su slai\rospjeve, služili niise zahvalni-Ce na šast, "velikome dobrotvoto". Svjetina i buržoaska štampa natje-cae se, da za masne nagrade ističu i veličaju dobrotu, zasluge i prevelike milosti "božjeg pomazanika", a on je silno uvečavao svoju voj-sku i paklenski se radovao. Tu činjenicu ne treba ju nikada da zaborave radni i patnički sloje-vt. Tot it ran j e s njihovom strplji-vosču, ta nečuvena drskost, da se tako zločtnački i besprimjemo iz-rugava, treba da ih uvijek drži na oprezu, da im dobro otvori oči, nebi li jasno prepoznali tlačitelje, obuče-ne u miroljubivom nihu. S ve lige mira, haške konference,*- (J-Htstva za medur.arodno bratstvo, koji-ma inicijativa dolazi i iz-lazi iz vladaijucih i upravnih kru-gova, upravljena su prema jednom jedinoni cilju: da sprečavaju razvoj razredne radničke svijesti, i od časa do časa um ire probud enu- zločin ačku savjest. Kao u svim vremenima, tako je i danas militarizam največe svjet-sko zlo, najgrozniji bič za čovječan. stvo. U mirno doba iscrpljuje on posljednje sokove narodnoga organizma, rastavLja- na nekoliko godina sina od roditelja, brata od se stre, jedinu materijalnu potporu siromašnih dbitelji. Bezbrojni milijoni, koje je krvavo stekao radni narod, zgrču se u državnim' blagajnama, odakle teku u diepove raznih ministara, časnika i drugih državnih nametnika, mešetara, ne-zasitnih trgovaca, koji dostavljaju barut, puške, topove i drugu vojnu opremu. Tako se pune bezdane *- Neznam, gdje sam vidio sliku, koja prikazuje jedntt sjednicu ha-šge mirovne konferencije. Va^i je • 1 * « f/ nanismim, jp nl^-z strogo 7a^nra-njen, a unutri diplomati gorljivo raspravljaju pitanja, važna i sud-bonoisna za evropski mir. Dolazi andeo na vrata i hote da ude. "Tko si ti", pita ju ga strogo i namršteno? ,4Ja sam andeo mira," odgovori on. 4 4 Ne vidiš li, da je stran i m Iicima pristup zabranjen," odvracaju nin istim surovim i oficielnim tonom. 1 on se udaljuje ... blagajne bogate kapitalističke bur-žoazije. Čitave legije sila u cvijetu« svoje inJadostti, u najvecoj fazi umnog i moral nog razvoja, otimlju se zlo-činačk« odi svoga posla u ime neka-kovih glupih i nezavednih zakona, a da se ni ne traži njihovo pristajanje, da se ni ne pita'njihove rodake i prijatelje. Navuiku im smiješno i lakrdijaško odijelo, zatvarajut ih u kasarnama kao naj zadnje ljudske izrode, troše tamo neproduktivno narodno blago i uče pod- upravom i nadzorom svojih častnika odvratni i sramotni zanat ubojica. Za tu ružnu svrhu izmišljeno je obilje srestava, koja se prakticira-ju najbarbarskijim i najbrutalnijim načinom. Pri je svega vojnici prisižu na križ, evandelje i boga "dobra i pravde", da če biti vjemi sluge "kralja i otačbrne" t. j. da če braniti nepokolebivo interese dinastija i tiranizma, cijeli današnji poredak sa svim njegovim1 bezočnim mučenjem apsurdima i nq>ravdama. Koliko samovolje i zloporaba s tom razvikanom domoviinom! Koliko zloč;na i ubivsfcva pod njenom firmom, koliko krvoproliča, grabe ža i potlačivanja! A ui istinu, što je ta domovina, ako ne pusta« fraza, apstrakciia, za radnika, seljaka, maloobrtnika i za sve, koji živu od danas do sutra, koje gnjete bijeda i siromaštvo, koje ispiijaju' bolesti, koji nose sve državne terete i tegobe, koji stvara ju sve bda^o vladaj u-čih klasa, pa su prinudeni, da ga j oš i zaštičuju kao vojnici od svojih vlastitih napadaja i posizanja, i da se medusobno istrebljuju kao divlje zvijeri, koje nema ju noka-kvih zajedničkih interesa!? Poožaj, kritičan za radničke sloje ve i smiiješan, kad ne bi bio toliko žalostan i strašan. Domovinu ima samo buržoazija, kapitalisti i sve one izjelice, koji živu od radničkog rada i imaju dobro zajamcenu svoju parar!tsku egzistenciju. A radnik — bio on vojni k ili običan čov-jek — presta je imati domovinu tamo, gdje njegov život postaje nesnosnim, gdje se do kraj nib granica, do iznemoglosti, do poslednjih sila izrabljuje njegovu radnu snagu, gdje se gazi njegova svijest, gdje nasilno dolaizi u su/kob sa samim sobom, gdje se ironizira njegovo uvjerenje, gdje se kaižnjava kao zločlnac, kada traži hljeba i zraka, gdje se ubija, kada zahtjeva, da živi. A gdje se radnik ne naJazi u takvom položaju1? U svim državama i domovinama njegova je sudbina jednaka. Njegova je domovina u budučnosti. On ima istomi da stvori domovinu za sebe i za, svoje supatnike. No ne pita država, što je i tko je nadnik, ima li ili nema H od njega koristi. On je dužan pokoriti se i vršiti sve, što mu se zapovijeda bilo mu prijatno ili neprijatno, u-godno ili odvratno. Zato vlada u kasarnama surova zbožna disciplina)l Koga ha j kg_ ne opamecuiju, toga če željezo sigurno pobijediti. Vojnici stV izolirani od svijet^, vanjski utiisci do njih rijetko do-piru i po tajnim putevima. Svaka pojava samostalnosti smjesta se u-gitšuje. Najmanji prigovor protiv bčsmislenih uredaba kažnjava se najstrože i najbezobzirnije. Neis-punjavanje kakvegod hirovite za- povijedi kakvog pretpostavljenog idota imade grozne posljedice. Ta-ino posttoii posebni moral i nauka, prema kojima je laž istina, pravo je krivo, zaglupljivanje je razvoj, autokracijai je sloboda, pasja pokornost, strpljivost, gltupost i maki-nalnost su vrline. Tu se pjopovi-jeda naj vi št moral na. svijetu, prema kome je samovoljno ubijati ne-oprostivi grijeh, 4 jx> zapovijedi pretpostavljenih u zaštitu ugnjeta-ča i apsolutista največa je krjepost. I najvdce uboj ice veličaju se u tome smislu kao nepobjedivi i u>-zorni heroji, kao spasitelji domovine t. j. spasitelji bogataša, tirana i cijele posjedujuče klase. Može !i pomisliti koji normaln; i pošteni čovjek v ecu glupost, straš-nije zločinstvo, dublje protuslov-lje? Na taj način treba čovjek da ima visoku inteligenciju i čeličnu volju, da ne zapadne nepovratno u taj demonski bezdaiii zločinstva, tuposti, moralne pokvarenosti, nečuvenih apsurda, užasnog barbarstva. Večina izgubi za nekoliko godina sva., ki zdravi smisao, krše se karakte-ri, srca' se razh'jaju i podreduju §e bezuvjetno tuklim za/povijedima. "Strah — rekao je J. Darien u svojoj knjigi "Biribi' — bez sum-nje je glavni sit up u hramu solda-čije. Vojs&a je praonica, gdje se isparuje savjest, 'i gdje su znača-ievi, isti^kani kao mokre krpej tu-reni pod gnjusn-i valjak discipline, koja ottipljuje ... Vojne se sustav mogao uvesti samo usljed straha i samo strah ga utvrduje... On mora misao da/ potiskaje terorom, da ispuni tamoni dušu naroda, da mu spreči pogled, koj'i ide dalje od glupavog horizonta granice .. .M PRI POSLANO. [Konec.] Prezir, irzsmehivanje od onog, koga radnik hrani, onaj ga nazivlje barbarom, nera/zumnikom, nekultur-nom klasom naj nižeg sloje val A zašto se sa radnika tako čini iii nožda zato, što nije ostrouman, iz-učen kao što oni. Ako pogledamo na stališ izmedju kapitalista i na*, odma putu socializma, tog krvnog kapitalist'čkog ne-prijatelja. Karlo Marks, taj roditelj socializma, nam je rekao, radnici svih država ujedinite se, njegovu! nam ostavljenu nauku moramo sliediti. Organizirati se čvrst om odlučnom voljom agitirati med našorn Bračom, koji još nisu na stepenu spoznanja samoga sebe, i koji nvsle, (la su se rodiM kao robovi i kao takovi rroiaju umrie-ti, koji neztiaju, da mi radnici imamo veliku moč samo ako čemo ju uipotriebiti, kojr smo- največi ele menait na svietu no još se u našu snagu ne uzdamo, još se borimo, a to zato, jer nismo složni, jer s vi s'ožno nemrslimo, mnogo od nas se da za/varati, kapi tal ističkim otro-vom, slučaj uči njihove nevoljale sluge kao nai primjer svečemstvo i još drugo stručne ljudi, koji žive n»a» svietu u korst kapitala u propast radničtva. . U radnička društva se moramo organizira*i. Socialne listove pod-pomagati jer samo u njima., čita iuci njih nadjemo ono, za čim sva-koradničko srdce bije. Soc:alne novine pod pomagat i, to je na<ša dužnost soc:alna, društva osnivati, samo tako čemo dočekat; jedan prvi maj, taj dan svobode, bratstva, jednakosti, dan upisan zlat ni m s'ov:ma u socialnu povi-iest! Dokle braico pro budimo se! Z. K. Šugar, Glencoe, O. šetaHšta, kupališta, da tamo pre-kratr ča-s rz dcnarnogmti—r onako | jk^ je organ;zaci ja-srdcu 4- ugodnog života. Dočim jedan radnik sa ženom i 5~h6 diece umire od gladi f nevolje. Kra«na je. to pravednost za nas, braco radnici... Koliko icemo još spavati? Kako dugo če to još trajati, da jedan bude gospodar i uživatelj svieta, a drugi rob i mukotrpni patnik? CTVGREXO PISMO SVOBODI. GL-VS "Sovražnik obrekovanja" — tako glasi 1 pseudonimmii podpis jednog Slovenca iz Pueblo, Colorado. Taj dopisnik lista "Glas Svobode"-piše u istom dne 24. oktobera t. g., čiji dopis je objelodanjen g. novembra u br. 45. Isti dopis u prvini redovana počinje napadati so-ciija'.ni klub u Glencoe, O., i list "Proletarec". Piše u istom, da bi rado vidio te ljudi i koje vrsti su isti socialisti u Glencoe. * Dragi- slovenski' brate! Vi ste niožda malo preveč umečili Vaše pero u tintarnicu te Vam je na papir palo više neg ste mislili? Iii ste možda' previse govorili u koju alkdliolnn. čašicu. Ako Vam je milo, da nas socialiste u Glencoe vidite, nežalite truda, uputi te se rrialo do nas! U Glencoe ne čete nači krasnih hote1a, bogatih zgrada i finih ulica, no mislim to, šta je da za V asu osobu, če bit dostatno. Ovdje naci Icete ljudi od više narodnosti i< raznih rasa, kao Slovenca, Talijana, Niemaca. Francuza, mislim, da Engleza 'ni netrefbam spominjati. Ti svi ljudi žive u miru ilbratskoj slozi radeči i mučeči se neumorno u Rudokopu. Ljudi, ko^ kojima bije pravo socialno srdce. Eto brate Slovenče, tak ve vrsti smo mi socialisti u Glencoe. Ni ovaj put nije prepušteno a d;, se uz napadaj nas ne napadne i drug Zavrtnik. Drug Za^ertnik meni je osobuo nepoznat, no čita j lici više put njegove redke, i j a nvslim, da takvi redči mogu doči samo od pravrog socialnog srdea. Sotlruga Zavertnika nazivljete dobrim prijateljem, župnika Sojarja i njegov rad nazivljete klerikalnim. A zašto ste ga denuncirali pfed su-dom, da je anarhist, i da je urednik anarhističkog lista? Čudno mi se viiH, da jedan kleriikalac može biti urednik anarhiističkog lista. Ne znam, kako bi ja mogao druga Zavrtnika imfetiovati klerikalcem, pošto.mislim, da on nije bio pri suit an u Žirpn'kovom posilu na ime pri naručbi gumba za S. N. p. j. J a mislim, i uvjeren sam, da su to biili gosp. oko "Glas Svobode'', da li je to socijalno iii klerikalno? Od čitateja, če koji da misli, da sam j a ustao na obran ui druga Zavertnika, kao što je drug Slovenac ustao na obranu G. S., no, to mi nije ni na kraj pameti1 palo, no samo dadem odgovor bratu Slovencu u Pueblo, Colo., koji se mozda smatra sretnim, da može kroz stup-ce kakovog lista socialne klubove. Ne tako, brate, Vi' ste, mislim, radnik kao i j a, nemaj te radnike i rad-, nička udruženja psovati, jer time sebi- na- obraz plujete. Dobro znate, da je naša dužnost agitirati ustme-no i pisnKino razprostirati propagandi* socializma med narodom. Vi dobro znate, da ima' ogromn: broj radnika, osobito naših slovenski, koji neznaju, šta je soc^alizam, da pace se nad njim* zgražaj u, a* to zato, jer nisu podulceni, jer im nije poznat socialni cilj. (Pišete, brate, neun^orno pilite, ali za socijalizam; ja bh unaprec! još više vaših dopisa iz Pueblo, Co., rad čitao. No samo nek ima ju drugi smisao. U radničke novine pišite i rad-1 likom Vaše stupce posvečujte, pa vid t čete, koliko više čete s Vašim radom radniku koristit neg dopisom od 24. okt. t. g. '" Budite pravi ratobornik na so-cia'nom li'terarnonif polju i Vaše pero nek zadaje smrtne udarce ka-pitalistiokoj klasi. A mi čemo vas nazvati onda pravim socialistom1 — daklfe našim drugom. Za danas dosta, necu, da Vam više dosadujem te Vam želim lah-km slatku noč!... J. K. Šugar, č. soc. ki., Glencoe, O. Riteka bc$stila[ [Konec ] Da se Wje shvati ogorčenje ruskih boraca protiv carizma i njegovih krvnika, mora se poznavati muke, na koje su osudjene njihove žrtve. U Londonu držao je jedno predavanje ruski bjegunac i revo* lucionar Starodvorsky, koji je 22 Igodine čamio sli»je pomilovan 11a doživotnu ro biju. No mjesto, da je bio otprem-ljen u Si'biriju, bio je zatvoren u \Petrqgradi11 Cel i j a, u kojoj je čamio sa svojim drugovima, bila je •ttk do oixale. Kod |K>pl^va zgrnule su se onafrno čitav^ čete štakora. Jedna ženska uznikinja, koja je još dojila dijete kald je bila osudje- na, bdila je dan ju i noou, ne bi H očuvala dijete od toga, da joj ga štakori ne požderu. Hrana je bila nedostatna i nečista. U kruhu su Ibili redovito pečeni žohari. Tk<^bi se potužio, bio bi bičevart. No naj-»visK3 je djelovao na živce uapšeni-ka nepresttani nadzor kroz vratna ijurila. Jedan od uapšenika poludio je naikon kratkog vremena, jer je, (kako je sam govorio, osječao, da mu oči, koje sui neprestani bile «unj uprte, ispijaju možak. Neko se vr>-jeme pred požudnim očima* nadzornika sakrivao jj^kutavima sobe, poslije su ovi bili zazidani tako, da je čitava soba bila opet otvorena upornim pqgledima. Za prvih sest godtina poči ni še od 48 uznikm njih šestorica samoubojstvo, trojica su od stražara bili ustrijeljeni u oe-liji, trojica (umriješe kao ludjaci, a devetorica podlijegoše gladu. Po-ludjeK bili su zajedno zatvoreni sa zdravima, a on sam je bio u istoj celiji godinu i po s jednhn pomah-nitalim ruskim plemičem. Tako šti-ti car svoje gospodstvo. O RUSKIM "ČRNIM ČETAMA". "Novoje Vremja" bavi se sa ruskim črnim, četama i pripovijeda o njihovu postanku. Dugo vremena pri je političke krize, koju danas preživljuje Rusija, bilo je po svim ruskim gradovima, pa i u Petro-gradu svake vrsti skitalaca, koji su se boj al i rada kao vrag k r stene vode; podani pi)ču živili su od milo-stinje i kradje. Mnogi od njih mogli su da- budu spašeni za društvo, da i h se na vrijeme strpalo u popravil i št a. No mjesto toga, ako bi kada upali u sake redarstvu, ovo bi ih jednostavno otpratilo izvan grada, te ih onda jednostavno prepustilo njiihovoj sudbini. A oni bi se dakako za kratko povracali na* trag, da eventualno i opet budu is-tjerani i da se opet povrate. Kad su se političke prilike za-oštravale* vladi je trebalo "rodoljubnih" manifestanta, a ta je gro-stota za to bila na j zgodnija. Mjesto, da ih progoni kao pri je, redar* stvo je uzelo da ih miluje i da »m dijeli raki'je, a do potrebe i nova-ca. Ako je trebalo, da se diskredi-tira radnike kod' kakovog štrajka, ako je trebalo, da se zaplaši mirno pučanstvo, da se priredi kakav pogrom, "erne čete" bile su uvijek spremne. Njima se pridružio još kojekakav izmet ljudskog drustya, a redarstvo ih je opskrbljivalo do potrebe sa zastavama, znakov ima, a i oružjem. No, poznavaoci ruskih prilika iz-riču bojazan, da ovakovo stenje ne če vječno potrajati, da če za kratko doči vrijeme, kada če se "črne . čete" okrenuti proti svojim dosa-dašnjim gospodarima. A i što če onda redarstvo? Listnica uredmštoa. V sled preobilega gradiva je mo-ralio nekaj dopisov izostati. V prihodnji številki pride vse na vrsto. A. I. Rudar: Tone M., zapisnikar S. .N. P. J., sam ne ve, kaj da je. V kolikor ga poznamo, vemo, da hodi v češko cerkev k maši. O soci jaslizmu bo imel brž čas take pojme, kotit sli, ki se je ne dolgo izrazil proti nekemtf sodrugu: "v Cbcago no socialist; v New York demokrat" .,. " •PROLETAREC' List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat ▼ mesecu. Izdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zvezi v Ameriki. Naročnina za celo leto v Ameriki.. ,50c Za Avstrijo.......................3 krone Naslovi "PROLETAREC", 683 Loomis St., Chicago, 111. 'PROLETAREC' * bol j i košček kruha* na zem- no delo" ne vlekli mastnih plač iz dovai kot drugod. Pa se moti. Na-11 j i in pod zemlj^ jednotine blagajne. Tuidi gumbov dalje pravi ta smešno "kunštni", de bi ne naročali in ne dobivali "oo- se je sodr. Zavertnik, ko ga je upra- ntission": šal on, kdo da je pisal v Glencoe, Tožena ni- bila jednota, tem več Ohio, prestrašil. Konda, Stonich in Klobučar, ki so Ker Tone vedno na tihem suiniči, NacT Zlemberger. La Salle, 111., dne 20. nov. 1906. I>ne 17. nov. t. K ob 10 uri zvečer farbali čane, da je delokrog (bu-1 je Vudi 7umčilrZav^rtn^ku7e 1 f je razvil društveni pra^r dru-siness) jednote postavno urejen, pa{ bilo treba ustrašiti, saj on ni stva 1 nglavsst 2 S N I ; J. ob kar se je dokazalo iz listov, katera bil v tem nič prizadet. Kajti v I miwgobrojni udeležbi društvenih sta pisala tajnika države Illinois in Glcncoe nam je že pred časom pri- bratov m občinstva »z La Salle, 111. Ohio Jožetu Zavertniku. šlo pismo od Frank Klobučarja. okoMce., . Konda. ki se vedno "kuiištnega1' }»isaV nam je 0 slepariji prej kot sirna (1fora"a ln drugi prostori dela, ki zatrjuje vsakemu, da je ob- k(i0 drUgi |z Chicage. Povdarjal je brata M v katerih se je iskaval trgovsko akademijo v Am«- L pismu, da bomo v kratkem nekaj vrslla s!an,ost- so b'h do zadnJeKa riki (Najbrže ko je za ovcami ho- novega culi o jednoti, da so prišli I koti^ka zaseden.. Slavnwti se je dil v Califomiji. Saj ima koštrune pri revidiranju knjig sleparijam na udeležilo tudi' vec nemških social^ in backe vedno na jeziku. Opombi skni in da bo vse o tem 'Proletarec" stov- C astna praporščaka sta bila stavca.), bi moral vendar vedeti, prinesel. "Ko nam je bila ta novica K- Panck z«Pan * La ^Tall€"u' ,a kaj pomeni beseda "business" v an- znaiia> sem jaz, kot predsednik Hener. zUPan v Na Javnosti gleškem jeziku, ker drugače bi nc sklical take j izvenredno sejo. Na Me svirala slovenska godba na lok, blamiral sebe in pa Klobučarja, ki seji so se sprejele dve tozadevne P°d vodstvom br J. Ivanus-a, ki je je pred javnim notarjem C. A. resolucije in-sklenilo se j, da se od- zajedno dirigiral tudi slovenski Bejcekom v Clevelandu, Ohio, pri- pošlje eno na tajnika dr. Slavije Peyski zbo.r "Zora - kl Je * kras"° ča! m podpisal, da bo jednota svoj št. i vCbicagu, drugo pa na zapis-donf^m namah, P,nd°- "principal business" premestila v Likarja S. N P J Tone Mladiča bl!' vse občinstvo. Posebno laskavo Cleveland, Ohio. , da isto podloži centr. odboru. ' s<*lbo ° slovenskem zboru so izre- Ako bi jednote,-ki se pečajo z za- Ste li predložil« resolucijo pred kh socialisti tujih narodov varovalnino v slučaji smrti, smele centr. odbor, Vi zmešana neved-l S ™stn» govor je imel br. J. zvrševati svoje poslovanje, ne da bi nost?! Mladič! - odgovorite! • ^rtnik. l.ovoni je pnonzno ta bile inkorporirane v državi Illinois, A Mladič* I ko le: aH imele tozadevno uradno poobla- Vi ite> (la ne9me noben član stilo, tedaj bi sodnik Prindeville ne n;č j Z(L; vnanii osebi kar se- no. zgodovino slov. naroda, tistega na- Driooračal da se na i omenieno trn- vnanj. ose^, kar se 09- roda ki je v stari domov;nj gradil priporočal, da se naj omenjeno tro tranjoSti jed. t.ce. Tako trdite v ' . ... * ^ jico izroči veleporott. tkti c •• r w;t«> na Paiace- zeieznice, cesie, aeiai \ ruu- Konda zahteva da bi se tra še , Og.ejtepa e.vlikih premogokopih plavž;h. in Konda^ zahteva dat b. se ga se krat t!st0( kar ste lzblckmll v tlJ . v ^ v Za nj'tfi je govoril g. Panek, župan v La Salle-u in častni prapor-ščadfza slavnostni večer. Dejal je približno: Nas Slovane, 'jxjsebno Poljake in Slovence, ker smo po verskem pokoljenju večinoma katoličani, se smatra za na-zadnjake, kar je velika laž. Ali se niso Poljaki, kakor tudi/ Slovenci borili za svobodo v veliki ameriški republiki? Ali ne vidimo stati povsod Slovane v prvih vrstah, kjer se bi'je boj za svobodo? Ali danda-* nes priznava že ves kulturni svet,. da smo tudi Slovani ljubitelji svobode, da se nas povsod najde na bojišči, kjer se bije boj za svobodo, dasi ravno je še nekaj zagrizencev, ki nam to odrekajo." Po končanem govoru je pevski zbor zapel še dve skladbi, potem se je pa začela' prosta zabava, ki se je vršila, dokler ni solnce pričelo pošiljati svojih žarkov skozi okna v dvorano. Slavnost je na vsakega vdeleini ka napravila' globok vtis. In ko smo se v jutro razhajali, je vse navdajala ena sama misel: da bi se zopet kmahi nudila prilika za tako krasen užitek. _ Odbor. PUZMANOVEGA JOŽA LUNA . - TRKA. potem, ko je že koristolovstvo v I stem umazanem oeriHi ' ~ I tvornicah, ki je hodil za plugom, jednoti razkrinkano in dokazal, L Kdo ic ve^H izda^lee kot Vi 111 «ral^am pa stanoval v bor- prijemalo z rokavicami. Ob^tiie'e Sdi samT da bi se I k<>čah' zadllhlih stanovanjih m Le človek njegovega značaja, ki pravica prikrila .Kdo Vas je učil I t ima debelo kožo kot slon, je zmo- to morajo> žen kaj sličnega zahtevati. In ta del naroda je moral ostaviti svojo domovino, katere bajno div- Vsakdo drugi, izvzemši njegova I , ? J zal>lsni.ka^ ste .sc P°ka" no krasoto oi>evajo pesniki in opi-tovariša, bi v tem slučaju odpove- P i sleparjev. Isujejo pisatelji raznih narodov, ne dal se odborniškemu mestu. p Zf "f IL gl zborovanJ" S- radi tega ker jo ne ljubi, ampak, Ali Konda se krčevito drži svp- R 1 Ste ker ga je prignala beda do tega ko- jega mandata. V tem oziru je trmo. £ P°vma£ah glas sodr. F. ratal. Narod je šel v tujino - v trlav kot Silok a' se ™ je ncP°stavnm» dal/no Ameriko, da si poišče bolj- On tv -\ikdi — mi ta tudi t p°t0111 l1lkrade1, Seveda, do- ah življenskiii razmer, ker mu do- E, brate Konda! Nekdo je po M™ vedeh' pride sodr. ma ni bilo živeti ne umreti. ivem pričal. No, pa kaj bi pravili, ^etnC "a z^anje, ^ poprej pri- Priišedši v Ameriko je pa narod K 11 sla vsa svindlenja in tihotapstvo I uvidel, da se v deželi vladarja kana dan. Spominjam se še dobro — pitalizmfa za delavni narod v posta-in tudi drugi delegati se bodo še vodajalnem zboru z ozirom na so-spominjali, kako je Konda zrastel Cla'ne. reforme toliko zmenijo, ka-nad Petričem v zborovalni dvorani, v starj, domovini ko je ta predložil privatno protest- - Držay ,n zavarovaI. no resolucijo; v leten je ozrgoasil ^ y ^ jn smrtj _ cel odbor jednote. Konda je dejal, . nezRD(lam; vse to { je v nekem pisn.u se govon o tiho-1 avične v veliki atncriški r ^ kr saj veste kdo! DOPISY. Glencoe, O., 18. novembra. Kratek odgovor umetnim sleparjem. Kakor je iz št. 4b ''Gla-s Svobo- _____ de" razvidno, se je Anton Mladič, ^styxt ~ ?a se 1)0,110 že še bliki. zapisnikar S. N. P. J., namenil, da Jf zni€"lh- Seveda njemu se je ^^ ^ . bjlo ^ ^ opere umazane roke treh uradnikov » obstanek. Kam, vnanjem de- samoo5rambi in ustanovila se je v centr. odboru, - ki so stegali po ta'kra* »tvan niso bile tako slov naIX)dna p^^ma jednota, ko. jednotnem premoženju - s tru- zna,ie kot so danes- Danes Pa je člen je tudi društvo "Triglav", dom, da bi na kak način pripravil P01™™ razumemo nastop sodr, ki, ^ dmm približno ry> QmoVm vse člane jednote do tega, da bi vse I J/ 1 etnca> ^ sedaJ sodr- Zavertm- In (la jc ^^ v ti vrjeli, kar on piše; — kajti "čisto a naPratT1 sleparjem. kratki (Jobi dosep]o ^ yelik resnico hoče pisati" — potem, ko Vsaka, stvar le en čas tq>i. vispeh, se ima le temu zahvaliti, da bi ljudje vrjeli njemu, bi gotovo Kdor zagovarja tatu, je sam tat; (]eia v smislu vzvišenega načela: rekli: "pa bog Iona j možje dobro- Pa naj- bo to v društvenih ali pa enakost, bratstvo in loboda. srčni, ki ste dali tistih $70 tolarjev, privatnih razmerah. Logika ne spre- [>okler se pa bodo taka načela ki niso jednote, nazaj." mmja oblik. # negovala v društvu, 5e dmštvu ni Tone Mladiča ne jezi to prav To'iko Tonetu Mladiču v album, treba bati pogibelji, in naj vihrajo ničr ker so umi krarTi ■ jezi ga' le —Cla^nm S. N, P. J. pa klieein: j^nharjT 5e tnkn ^Ttrrt. Ko ne bi vedel, da je Josip Kun-čič — Pužmanov Jože v sorodu .s tistim Kunčičem, ki je hotel ljubljansko meglo pregnati z globokimi jarki in s štel j an jem i'z topov, bi se jezil, ko sem čital debelo laž v "Glas Svobode", da je mene Kri-|-stan v Celju prijemal radi računov. Pužmanov emu Jožu se najbrže pamet meša, ali je pa kratkega spomina, da je moje ime zamenal z drugim, ali pa sploh nikdar ni bil v jugoslovanski soc. stranki, ker bi moral vedeti, da jaz nisem imel nikdar nič opravka z denarjem v jugoslovanski soc. stranki. Ako se je pa Pužmanov Jože udeležil konference v Celju, tedaj bi moral vedeti, da se je šlo takrat za Zadnika, ne pa za Zavertnika. Zavertnik ni bil sp'oh nikdar v Celju in ni imei nikdar nič opraviti z denarjem v jugoslovanski soc. stranki, isto tako, kakor tudi pri "Proletarcu" nima nič govoriti v tem oziru. Zavertnik je imel opraviti z denarjem le v železniški organizaciji na Dunaj i. Kako je tam spolnjeval svoje dolžnosti, ima pa tozadevno spričevalo, ki pa vse kaj drugega govori, kakor, da ga je kdo kedaj prijemal za račune. Kdor pa dvomi o tem, naj pa piše direktno na "Rdeči Prapor", Ljubljana, Avstrija, ali pa na "Ei-senbahner", Wien, Austria. Tudi za Pužmanovega-Joža bi bilo bolje, da bi ostal v hosti, kakor da je stopil v javnost, ne da bi se bil preje informiral. Vsaj bi mu ne mogel zaklicati y obraz: Fej! Lažnjivec! Jože Zavertnik. ker se je to skozi "Proletarca ' in čitajte oba lista pazno, potem pa | Na to je dejal govorni! Zavertnika razrilo. In prav zato se sodite, kateri ima prav. i [ "Jn ti prapor pa vihpij v imenu je sedaj prav po rokovnjaško sko- Se večina rojakov strinja s svobode, enakosti in Vatstva, d* pal nad "Proletarca" in sodr. J*, švindlerji, — Tonem Mladičem, bodo tudi drufrii narodKv širni A- Zavertnika. r>c*em pač vemo, kako daleč meriki vedeli, da smo tiftkL&lpvenci Stvar je popolnoma jasna. smo še Slovenci v Ameriki; za svobodo, ne pa za hlapče; Tone Mladič očita .v svojem ob- se strinja s "Pro etarcem", je Pri besedah "prapor pa vihraj", rekovanju, da onii dopis, ki je bil pa'4 dokaz, da gremo v zaved-1 je padla zaveza in društveni pra- poslan na dr. Slavija št. 1, ni ime! nost — k napredku. | por je zaplapolal v zraku. :— "Kochajme se!" Konda, Klobučar nekdaj nasprotniki proti_hi= sam boginje Venere. Kako so grmeli v "Glas Svobode" proti Ber-niku. No, sedaj so pa v bratskem objemn. ^ , Gliha, pač vkup štriha. , 1 O čudnem poslovanju parobrod-nih kart Zottijeve podružnice v Chicagu imamo nekaj gradiva, katerega pri priliki obelodanimo. NEKAJ SOCIALISTIČNE POLEMIKE. Kari Linhart. I. Socializem je najvišja smer mo • dernega časa. V svojem gibanju tvori deloma kos že uresničene komunistične bodočnosti (zlasti v kooperativizmu ali zadružništvu), deloma pa krepko bojevno četo, ki polaga z veselim pogumom dinamit pod zastarelo zidovje kapitalističnega družabnega poslopja. V svoji znanstveni) teoriji pa cfaie socializem zagotovilo, da je to delo plo donosno, in d*a bode uspelo. V svoji teoriji kakor v svoji praksi je so cializem pristni sin modernega ča sa. Le na« temelju kričečih številk angleškega kapitalizma je sezidal Marx svoje dek>; le moderni proletariat na/ drugi strani zamore vstvarjati svojo bojno organizacijo Tako je socializem najvišja smer modernega časa! — ker izraža logično in seveda tudi brezobzirno vse njegove konsekvence. Kot tak pa soclaizem ne sme prezirati nobenega vprašanja naše dobe. Že star Liebknecht je najglašal univerzalnost ali vsestranost socializma, in to v času, ko socializem še ni dospel do današnje mogočnosti svojega razvitka. Ta univerzalnost dovaja socializem do tega, da se pričenja pečati z vsemi važnejšimi pojavi našega veka. Zadnja leta se opaža n. pr. odvračanje od suhoparnega Biichnerje-vega materializma k neki čistejš' filozofiji, da; k nekemu novemu krščanstvu, in ne le sivo1 asi prerok iz Jasna je'Poljane, Lev Tolstoj, je oznanjevalec tega novega krščajn stva; on je celo osaml jen, on je občudovanja vreden samotar. Po vsem svetu se pojavljajo smeri in struje, ki bi'jejo boj proti dvema- prenaipe-tostima: proti meščanskemu material i zrnu kot zanikanju vsega nematerialnega, kot sitemu modro-sk>vju trebuharskega brezverstva — in proti dogmatiki, proti mistiki tradicionalnega krščanstva, ki bije zdraivemu razumu v obraz. Ta nova dušeyna struja jemlje od materialoma vse kolosalne pri. dobitne znanosti; v svojem idealizmu pa —- naš Aškerc je imel prav, ko je dejal, "da je vsaik realist (rec-te: materialist) idealist'' — stoji celo na utopi stičnem stališču Baconove dobe. Iz celega krščanstva izbira ta moderna struja etična zrna. Ker je pa etika živVjenska moč krščanstva, ker je bil nazairen-ski Jezus ravno v dnu svojega imenitnega srca/ etik, in ker si je podvrgel le vnsfed tega vec svet, razbil jasni ollimp polni ljnbavnih spletk in grešnih intrigi j, razbil, v današnjem zrni slu besede, nemoraHno nebo grških in rimskih bogov — in ker poznamo to Jezusovo etiko ved. no in povsod kot krščansko, se ne da zaitajifi njen značaj. In tudi v tej novi« struji se ne dia zatajiti! Ta moderna renesanca pravega krščanstva kot zgodovinski odpor na desetletja trajajoča nadvlado svete trojice: "Tvarina — moč — gibanje", to mogočno in veliko pod-cenjeno gibanje, je pričelo zanimati tudi posamezne socialistične glave. Zlasti nemški pastor Gohre — ki je vendar izrečen socialni demp-krat in o katerem se je v tej reviji opetovano govorilo— se je pečal« in se še peča s tem vprašanjem. Pri socialnodemokratičnem delavstvu pa je naš^o stremljenje Gdhrejevo in njegovih tov.trišev veldk odpor, kar je siletr popolnoma naravno. Vprašajmo se le hladnokrvno in z mirnim srcem: Kako postane delavec socialni demokrat? Prvi korak je, dai postane strasten "Pfaffenfresser", hud nasprotnik vsega, kar lazi v črni kuti po božji zemlji. Pokojni- naš Rok Drofenik je 1*1 tipičen v tem oziru, in slovenski duhovniki bi morali darovati zahvalne maše, ko je — za nas tako rano! — umrl. Zatem postane delavec brezverec ah ateist. To brezverstvo sicer ni plod znanstveno utemeljenega prepričanja, ono je le izrodek nezadovoljne negacije, varanega vednega uipanja in zaupanja v vplivanje neke višje moči — boga. In kakor je religija priprostega človeka enosta/vna — navadnemu človeku so zvezde "ck-na nebeška bog mm je 'lep starček, hudič pa znani parkelj z rogmi in repom — tako je tudi brezverstvo takega naivnega človeka enostavno zanikanje osebnega boga, temveč le upor, rebelija proti temu osebnemu bogu, ki ne usliši najpobožnejših prošenj in pusti trpeti najpridnej-šega človeka ... Tak priprost ateist proklinja čisto "krščanstvo", kliče hudiča krščanske cerkve vsak trenutek na pničo, — v svoji enostavni frazeologiji zanika krščanstvo, a ne more vendar premagati vse privzgojene in prirojene predsodke krščanskega naziranja. Drastičen v tem oziru je skičaj, katerega sem sam doživel. Eden mojih sodru-gov in prijateljev ne veruje v boga, pač pa v — coper nice. Ko sem mu očital to babjeverstvo, mi je dejal: "Le počakaj, ti bodeš že še videl, vsaj si še prem'ad; jaz sem videl copernice na svoje lastne oči" ... To je seveda izjema, a jako pouč ljiva izjema. Kajti na tem duševnem stalilšču je veliko socialnih demokratov. ' Zadnja leta se je tudi v teni ozi-ru na Slovenskem precej delalo. Vedno očitneje se je stavil kapitalizem kot najhujši sovražnik v ospredje našega boja in se je prir čelo ločiti natanko klerikalizem m krščanstvo. II. A to delo izobraiženejšihi agitatorjev nima zaznamovati) doslej posebnih uspehov. Tega so krivi v prvi vrsti dnhbvniki — saj so sli- krvavih telesih njegovih bratov in sester), kakor je imenbval Luccheni svoje Sovraštvo do onih slo- i g V. l/i Rf> trn • hilli fapfnlt. *) Nikjer se ni s to fraza: "socializem je sin liberalizma'*, tako gnusno in. neumno delbvafo kot ravno ruai Slovenskem. Zahvaliti imamo to dejstvu, da pri nas liberalizem še ni pogini! in — dr. Ja nezul E. Kreku ... enostavno "anarhizem", kakor j smatral svoje osebno hiafščevanje "žrtev za sveto proletarsko stvar ' ravnoteko krsti priprosti delavec sled« besedam poTitikujoce^a popa združeno antipatijo do duhovništva kot prototipa vladajočega zatiralne ga sistema, ter stremljenje po bolj šem življenju enostavno "socialni demokrat izem". Tako je teren za Giihrejeve poizkuse "kristianizirati socializem že iz praktičnih vzrokov pokvarjen. Vsa) dosedanja metoda socialmode-mokratičnega mišljenja in čustvovanja. nasprotuje tem poizkusom. Seveda tudi teorija. Kajti povejmo si resnico v obraz: Pri konsekvent-nem izvajanju socialnodemokratič-ne logike pnide dosleden marksist do zaključka; da je socializem zgolj gospodarska smer, katere edini ci'j je kolektivno (skupno) gospodarstvo; religija, morala, etične zadeve, ideali in Vsa ostala zlatkana šara nima z njim prinoipielno nič opraviti. Kautskyi, ta "iz socialista postali nemški« profesor", je napisal svoje dni celo serijo člankov, v katerih izkuša med drugim dokazati, da nima sociallizem ničesar o-praviti z an ti alkohol i stični m gibanjem ... Socializem kot tak je zgolj gospodarski nauk. Ker se pa ta logika mpre še dalje izvajati, ker trdi proletarski materialist dosledno, di so vse "moralne" ali "duševne" stvari, vsa s vetovna naziranja i. t. d. plod svoiedobnih gospodarskih razmer, ker je torej gospodarstvo tajkorekoč "kategorični imperativ*' vsega življenja«— vsled tega se stika socializem zopet z vsemi izrodki gospodarstva, in to tembolj, čim obširnejši in močnejši postaja. Saj ima lahko vsak socialist itak svoje — tudi socialistično! — naziranje o morali i. t. d...! In se_daj k prej. omenjenim stru-jam, ki vkljub vsemu ne obmolknejo. K tem st nujam računam tudi— mbrda celo v prvi vrsti! — tako-zvane "realiste". Naravnost povem, da imam o realistih povsem druge pojme kot ^eki naši sodVugi. Pravim namreč to-le: Sociallizem je naj višja smer modernega časa, ki stoji in« pade v zna. meniju prolet-. ii».a. "L*eaWzem" pa — to ie z'asti struja profesorjev Masarvka, D rti ne in tovarišev — je najvišja smer umirajočega bur-žfrazijskega (meščanskega) ♦razre-« da. Ta realizem je združil v sebi vsa dobri* zrna, vse lepote in čednosti zdrave * meščanske dobe — torej zlasti; časov Baconov in Des-ca'rtesov, ter prve dobe* po naj'kras-ne j šem pojavi! novodobne zgodovine, po veliki, v vsakem oziru veliki francoski • revoluciji; realizem razume moderni čas in simpatizira strastno s socialno demokracijo, s čuvstvovan jem fcin mišljenjem pro-let ari at a, ki je po Lassallovem izreku ska1a, na kateri se bo sezidala cerkve bodočnosti"; realizem tvori zadnji veliki historični kompromis, ki ga hoče skleniti umirajoča bur-žoazija z mladim in zdravim prole- ; s. /a ru I r«., - ti* mr t rt tt ga socialnega živi j a z mladim, kompromis mehanskega starčka, ki neče zapustiti svojega družabnega stališča kot buržoaz;ja, in ki vendar živo čuti propalost kapitaflistič-ne družbe in se }i odteguje ter izteza roke po novem življenju, pred. stavljajočem se v socializmu*... Na Slovenskem se kažejo realisti kot učenci Masaryka samega. Slovenski dijaki, ki so študirali v Pragi in ki so zmožnejši od belo-mo-drtf rdečih "buršev", so slišali gor v "zlati Pragi" nauke velikega Masaryka in so priori domov napolnjeni z njegovimi nazori. Ttikaj — zlasti na Kranjskem, tej luknji re akcionamega trote! j stva — so jih vzprejeti takoj "liberalci"' in "klerikalci". Za nje imate obe stranki nekaj dobrega in grozno veliko slabega. Kler.kakri imajo n. pr. v tem hipu zadružništvo v svojem programu; to dobro zrno vzprejema n. pr. eden najboljših slovanskih realistov, .tej revijaziti malce bolj na sebe. V a rov at i bi morali svojo Obleko. Predno ležete k počitku, obesite obleko ra kljuko, ne pa razmetavati jo po stoleh, kakor da b iburja brila' v sobi. Vaš klobuk že mesece kliče po likalu. Hlače imate previsoko prepasane in to je grdo. Vaša kravata se guglje na gumbu, kakor kak hudodelec na vislicah. Da dandanes že vsaki človek man&ete nosi, o tem se Vam |)a še ne sanja. Kolikokrat so dobri ljudje že take m slične govorance govorili. Ko likokrat so Tebi deklamirali razne reke: "Obleka naredi moža, saj v želodec nihče ne vidi, mej tem ko Tvojo obleko lahko vsakdo opazuje m Te po nj:i. tudi sodi. Nemarno oblečen« človek se nikomur ne do-pada, čedno oblečen se pa prikupi vsakomur." Kakšen vspeh so te čiste resnice dosegle pri Tebi? Pustil si jih go voriti, da si jim mehanično kimal, ali pa smejal v obraz. "Obleka napravi moža", tako si še le pred kratkim posnemal nekega dobro hotečega svarilca. "Ej, to sem sedaj* doživel," si se zopet ro-gal ;— "famoani stotnik) Koepenick je to dokazal. Človek, ki je 27 let prebil v ječi, ki ima knive noge, visoka pleča, komur iz oči teče, je ta koj gospodar čez življenje in smrt, dko ude vtakne v pisano častniško uniformo. On samo zapove, in pol tucafra vojščakulv se odpelje z vlakom, ne 'da bi vprašali kam in zakaj. Vojaki bi mu bili najbrže sledili tudi v kalne run, če bi le on ta ko zapoved al. On zapove, in župan mesta, ki šteje 20 tisoč prebivalcev se uda huklodelen kot jetnik, dasi je dobro poučeni v pravu. On zapove, in mestni blagajnik mu prostovoljno -izroči denar. Ali je morda ta hudodelec vse hiptnotiziral in j.ih tako podvrgel svoji volji? JCaj še! Uniforma je vse zvršila, katero je hudo'deliec pokupi) pri raznih starinarjih. Seve, obleka naredi moža." > Tako si se rogal čloiveku, ki Te je opozoril na Tvojo neelegantno oblelko. Nekemu drugemu, ki je na Tebe izpustil celo kopico filozof ič-nih iirad o slabo in dobro oblečenih ljudeh, si pa cinično zalučal v obraz: "To vedo vsi lopovi. Naivna masa verjame, da so gospodje dolgoprst neži, ulomitelji, žepni tatovi, bančni roparji tako siromašno oblečeni kakor proletarci, in da v razcapani obleki zvršujejo svojo obrt. Sancta simplicitas? Noben gizdalin se tako čedno ne oblači, ne nosi tako dragbcenih prstanov, igel, gumbtfv, kakor mojstri v hudodelski obrti. Np njih ne bo člo\ek videl prekratkih hlač, oprašenega l širokbkrajntfka, ki se želi seznati s klobučairskitn likalom, pa tudi gub-Ijajoč h se kravat. _r__Brezvest ni gospod -ki za j emajo ^voje dohodke v zamenjavi moje ga in tvojega, so vedno oblečeni po fmajnovejši modi, ker so izvrstni po-, znavalci ljudi. Oni vedo: Razcapan človek obuja povsod, sum, po-lieg ga pa še hlapci zakona vedno »tražijo; človeka, ki se pa fino oblači, se povsod- prijazno sprejme \ in tudi duri so mu povso'd na ste- žaj1 odprte. In to lopovi vedo. Da jih nihče ne moti pri njihovih operacijah, pazijo na svojo zunanjost. Radi tega dosežejo tudi tako velike vspehe. Tem Ivečji lopov,, tolikor bolj go»sposki je oblečen. Sfcve, obleka napravi moža." Talko si pravil možu, ki Ti je le dobro hotel. Ne'kega tretjega, znanega trgovca z usnjem, ki se je le iz radovednosti s Teboj v gostilni razgovaj-jal i« Ti razodel sVojo mržnjo do slabo oblečenih ljudi, si pa skoro ozmerjal. "Vi iz samega sebe norce brijete," si rekel. "Kdo bi Vas — ljudi še pogledal, ki se fino obV čite, ako bi se vsi ljudje na svetu fino oblačili. Le Vaša- obleka, ne pa neumno maso, da Vas masa spošitu je. O Va&h čednostih in znanju pa niti ne govorim. In tudi Vi sami si domišljujete, da ste nekol.ko bolj ši od' drugih ljudi, ker se vedno po najnovejši modi oblačite, ker ste v gledališču drugače oblečeni kot na kaki plesni veselici, ker imate lovsko oble'ko, salonsko suknjo, frak, kožuh itd. Vprav Vi se morate »vesel ;t i, da ogromna večina ne more z Vamii konkurirati v oblekah. In za nikogar drugega, kakor za Vas, ker se Vas spoštuje, ker posedujete nekaj, velja ta le rek: "Obleka napravi mož^." Napisal bi lahko še mnogo odgovorov nai fina svarila glede Tvoje zanemarjene obleke. Ali čemu.? Saj si se vedno rogal. AH enkrat s: bil pa le v škripcih Zadnjič v gledališču, ko Te je fina in lepa- dama nezaupno gledala, da poleg nje n»a tako finem stolu sediš. Takrat si vlekel in raztegal svoje hlače, da ne bi bile podobne otroškim dokolenskim hlačam. Ali taka čutstva Te ne spreobrnejo. Komaj je bila predstava končana' in se odstranila lepa davna, že nisi več mislil na svojo zanemarjeno obleko, kra«tke hlače, poSvedrane čevlje, na črn širokrajnik, kojega barva se že spremin ja v sivo. Morda bodeš t tuli v prihodnje de'all moralične sklepe, spremeniti ne bodes hotel le svojo notranjost, ampak tudi zunanjost. Ali to Te bode kmalm minulo. Ostal boš, kar si vedno bil: zapuščen samec, knji-•gia divjih misli, bv je pa slabo ve zana, precej obsežno stojalo za o bleko, ria katerem visi obleka raznih krojev v disharmoniji. SAtfJE. Vstopil' sem v saloon. Pred ogledalom, k* tvori nekak zastor, da ni videti na ravnost iz ceste po sa! loonu, sem obstal. Natakar je čui moje korake in je stopi-l bližje ogledala. Mežiknii sem mu z očmi, zahteva* cigare, nato pa se napravil, da grem. Malo časa je inrl natakar, zato je v naglici vzel denar in se obrnil. Prijel sem za kljuko, dat bi odšel, kar se začuje znan glas: "bi bili. res neumni" ..Obstal sem in stopil na stran .k durmi. Na to pa se oglasi onstran , ogledailai- Knmdla in začne: "Poglejte, zopet dva nova društva se javita k jednotii. Poslal sem T. N^—u nekaj denarja, da fante skliče skup. Tako se mora; drugače nii nič. Toliko smo žrtvovali za jednoto, sedaj naj bi pa prišli ob kruh? Vse te stvari izvirajo le od Zavertnika; pa naj1 le, jaz ne* odstopim in da me s kotom :po»dc proč. Klobučar je bedak, ki vse zine. Kaj komu mar, kaj mi delamo! Včasih kdo pravi, da je treba ta ko pa tako z ljudmi.. Pa kaj meni mar, jaz moram zase . gledati. Treba je vse plačati. Kje pa naj vzamem če ne tam, kjer je. Saj ljudje so zabiti, kaj njim treba vede ti, kako ta stvar gre. Ko sem bil na Westu, sem delal dober business. Kadar so brile volitve i takrat sem dobil denarja od demokratov in republikancev. V Chicagi je pa vrag, ki so mi ti anarhisti za petami. In danes rečem tukaj : da "pr moj duš", die Vie nehami piisalti proti tem lumpom — če se prav potepemo. Kar pisali bomo pa je; saj ljudje zunaj vrjamejo. Če se ne bo dalo drueače se bo pa tako kokr farji delajo: po ligurjanski morali. Ti moraš zminom eno trditi, če prav veš, da imajo uni prav ... Seveda, ko bi imel socijalni klub kaj denarja, da bi nas lahko tožili na višje sddišče, potem bi bil hudič! Tako jih bomo pa prav pošteno na mazali. Samo da gre, potem naj pa ljudje rečejo kar hočejo. Mi smo pa le na varnem. Ko bi» bil sedaj sam, bi šla trda; ta urednik — Kaker je pa precej spreten v zagovarjanju. Seveda, šttfdiral je v semenišču "ligurjam-sko moralo", ki jo' sedaj priobču^e v mojem listu. Nasukan je res. Ta bi bil hudičev far. No j a, osem šol ima. Uni dan sva se menila o "Proletarcu" in tej bandi. Rekel je, da se on nič ne bojji "Proletaiičevih" — če prav pijejo čisto resnico. Pravil mi je, da« se je že v šoli učil "zofitiske", ali kako se že pravi... On' bo vsako stvar tako zabrnil. da bo vsak vrjel le "Glas Svobodi Zato sem mu obljubili $1.00 več plače na teden. To bundo moramo sfajtat..." Nek srednji glas se oglasi na to; ni« mi bilo pa možno spoznati ga po glasu. Odstranil sem se polagoma in zadovoljen sem bil, da se mi je posrečilo čuti Kortdo, ki je govoril tal ko prostodušno, nemoteno, svest si, da ga nihče drugi ne čuje, kot tisti, kateri so o stvari lahko in formirani. r, Mislil pa sem si jaz: no, sedaj naj se pa le še kdo oglasi in zagovarja sleparje — posebno Kondo. Seveda se bo zgodilo drugače in vse to ostanejo le sanje. Verus. KNJIŽEVNOST. , Politično življenje Slovencev" (ponatis iz "Naših zapiskov"), pisana od Dr. Lončarja, se imenuje knjiga, ki jo je založil L. Schiwent-ner v Ljubljani. ; Slovenci — v splošnem — imamo različno kronologijo iz različnih dob; zato so poskrbeli nekaiter* zavodi, ki imajo nalogo beležiti po-jave* vršeče se v. krogu slovenstva rečeni knjigi, ki je zelo zanimiva — sosebno za tiste ljudi, ki gledajo bodočnost z druge perspektive, kot ostareli krščenduSevci po "Kranjskem in drugod. . Knjiga je pisana v poljudnem jeziku in sestavljena! primiroma verodostojno. Naročal se jo pri L. Schwentnerju in stane 60 v., po pošti 10 v. več. V ameriškem denarju 20 centov. O knjigi se ob priliki pobavi-mo še. Ekzistira "Slov. matica", "Mohorjeva družba" in še nekaj tacih zavodov je, ki izdajajo knjige, da na rod izve kje da je, v kaki razdalji se nahaja na ♦em ali onem polju, z ozirom na ostale narode. Dosti teh podatkov poseduje slovenska književnost; toda popolni! je šele zerodovino Slovencev Dr. Lončar v Listu v podporo. Nabrana svota na slavnosti raz- * kritja društvene zastave društva Triglavi št. 2 S. N. P. J. dne 17. nov. 1906 v prostorih brata Mati-jata Kompa v La Salle, Ills. Matija Komp..........$1.00 Math Strohen...........50 Alojzij Kramaršič.........25 Ivan Vogrič .. !................25 France Livek...........25 Silvester Kramaršiič.......50 Karel Strohen.......... .50 Jože Kapš.............50 Tože Kavšek ...........25 Ivan Puček.............50 Nace Fa lesk i ni...........25 Tomaž Golob ...........50 Nace Rčul.............25 Tomaž Golobič...........25 Majth Šular.............30 Andy Urbane...........10 Pavel Pirr, 456—3rd St., La Salle, 111. i.00 Frank Frančič...........25 Frank I-aykovič.........25 Anton Rčul .............25 Anton Kral.............25 Neimenovan.......... .15 Skupaj____$8.30 Jože * Zavertnik: Ker se Tone Mladič v "Glas Svobode" jezi, da mu je "Proletarec" vrgel nemilo resnico v obraz, da je še neotesan 1.00; Jereb Joe: Ker so Zavertni-kovi "lerfantje" vedeli že takrat kaj je socijalrzem, ko je še Konda hodil po rajski dolini s sleparjem Jeramom, — kterega vreden kom-panjon je bil — t.00. — Chicago: Prigodom imendana Cecilije Ječmenjak $5.25; prigodom imendana druga Hans-a, darovano $2. Glencoe, O.: M. N. S. klub tro-mjesečni asesment "Jugosl. soc. Z vez i '' 70 ct.; M. N. S. klub $2.00; John Rebolj 50c.; Nace Žlember-ger 50c. — Skupaj $21.25. Računski pregled u mesečne ga poslovanja "Prvletarcd'.*) Dohodki: Listu v podporo........$250.82 oglasi......t........14946 naročnina.. .. . ...... 393-3$ broš. "Naša bogastva" . 6.55 $800.21 Izdatki: Ti skarna............$346.75 pisalna oprava, pošt. znamke in drugo........ 71.24 "Proiefarec" v tožbi .. .. 66.90 $484 89 r Dohodki............$800 M-- Izdatki..............484.89 Ostane v blagajni.....$315.32 A. Prešern, taj. Za nadzorniški odsek: Martin Hans, John Bartel, * Joe More. 4 Nekolektani oglasi in dolg, ki ga dolgujejo razni člani, ni v tem računu. Nekolektani oglasi zn^. šajo z novembrom $35.00; dolg pri raznfh čanrh pa $45.00. Sodrugi! Treba je misliti na ten-densko izdajanje "Proletarca". Agitiiajte, ustanavljajte klube, u-čvrstite organizacijo! Kakor hitro imamo v to potrebno svoto, začne ^Proletarec' tedensko izhajati. — Pužmanov Jože nekaj piše o prvih ustanoviteljih "Delavca'. Revse! kje se bilo, ko se je "Delavec ' ustanovil!? Ako bi bil v.organizacij i, bi moral vedeti, da je Za-'vertjiiik vplačal svoj prvi delež za prvo številko "Delavca", pa tudi pisal že za prvo številko. Seve takrat je bil Pužmanov Jože še v hosti na Vancovem in za to mu zamerimo, če laže. Ugctnjka. Koliko čašic jezuša mora človek popiti, d« priiznava trezne ljudi pijanim. •^fuiesn infiiefcaasaj a jojsfoui uo 3f J3>f Etl ofoiuq -o ouAapiezoj os VousdfnjeAs uiif 'MffueSn w \\ypd opocpu icjsii -pu iDABjq luafuoD : jOAoSpo Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Išče se » IčlrT-.,' boardarje na hrano in stanovanje. Pojasnila daje FRANK ČEH Gostilničar na Centre av.,Chicago Jože Sabath advokat Iti pravni zastopnik v kazenskih in civilnih zadevah. Pišite slovenski 1 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St.f Chicago, 111. Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. k Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri! Gostilna pri fieh-u! Podpisani naznanjam rojakom, dtf sem otvoril novourejeni saloon S68 S. Centre Ave., Chicago V mojem salonu se dobi vse, sem spadajoče stvari. Pridite in pripeljite zoance in prijatelje! Z vsem spoštovanjem FRANK ČEH. Knjiga „ZDRAVJE" Katera v kratkem izi(16 od nlavne^a i 111 obio znanega: Dr. E. C. COLLINS M. L . • Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevojjh Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv, način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža ia ženo, za mladeniča in deklico,- • Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: * tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. !• Vam naznanjam da sem popolnom*zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika sa ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi pravffno nucala. Jaz sem si dosti orizadevat pri drtizth zdravnikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mn bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. # Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvale len do .hladnega # ANTON MIHELIČH iS E. 39th St. N. E. Clevelan. O. Velespostovani Dr. K. C. Collins M. I. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vala zdravita In Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti goepod. da jaz sem'po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi. • ie bilo vse zamau samo da so mi lepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolnika priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind. Ar k. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako site bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 40 WEST 34tli NT., NEW YORK, N, Y« Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—i popoludne. ___,_________ POZOR! SLOVENCI! POZOR! Podpisani nazoanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, ra točim najboljša raznovrstna vdoa po primirni ceai. Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip Z vsem spoštovanjem Slavoljub Štajdohar, 316 W. I8fh St., Chicago z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugQ raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar \ m f* . 564 So Center Ave., Chicago. Dr. VI. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni I« ranooeiaik. Zdravnlika preiskava brezplaCno— plačati Je le zdravila. 647 I« 649 Bl«e Itlold Av«.. CblCMO Uffcdne ure: Od 1 do 8 popol. Od7 do 9 avečer. Izven Chtoage šlvečl bolniki naj 1 U 1 IIU T *»CWJI. ptlelo slovenski SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselice in drudt. zadeve. • Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importimna in domača vina, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! — JOŽE POLAČEK, 685 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. . Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu- -.. - ,. to i* n n ii i n ^naA ........ ,,, m ,■.!■. _ . __________ ------ — jemo raznovrstne -momMUS*.. po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem J. J. DVORAK