LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
v. 12 (No. 12).
Chicago, December, 1006
Leto I. (Vol. 1.)
Od bltzo In daleč.
—	Ogrs&i veleposestniki so za-žugali, da bodo naslflili 20,000 kitajskih kulijev, ako poljedelski delavci« zastavi a j o.
To žuganje kaže jasno,kot beli dan, koliko je bogatinom za narodnost, če se gre za njih žepe.
Kedar bogatini govore o narodnosti, tedaj narodnost pomeni, da se morajo proletarci pustiti od svojih rodnih bratov izžemati.
—	Ubogi milijonar Pierpont Morgan toži- in se jezi, da ga razni listi slikajo v takih barvah, kakor bi svoje milijone nakradel.
"Kaji takega se o meni pi»se/' zdi-hiije Morgan, "ko sem vsaki- cent vendar s trudapolnim delom zasluzil."
No, Morgan nebo pred rehabilitiran, dokler ne bo zavlada! socializem, njegov plen — milijarde pa prešle v splošno last ljudstva.
»—• Na<N Filipinih, v ječi Bilibid je umrlo deset jetnikov za otrova-njem, ker se jim je cepilai »neka strupena snov zoiper kolero. Cepil jih je dr. Strong z dovoljenjem filipinske komisije. Seve je zdaj vlada obljubila družinam otrovanih jetnikov podporo.
Naj vlada stori, kar hoče, mrtvih ne bo obudila v življenje. Vsekakor pa vlada ni imela pravice igrati se s življenjem jetnjkov, s tem, da jih je zdravniku izrdCila v po^kušnjo. V take poskušnje naj služijo živali, ne pa ljudje.
—	Iz Full River-ja, Mass., je do-šlia vest, da 20 fcvorničarji ugodili zahtevam tekstilnih delavcev, zvišati so jim plače za 10 od$tc»tkov.
Tvorničarjr so se zbali stavke, ker je svetovni trg uprav sedaj zelo ugoden za tekstilne izdelke, rad1' tega so tudi brez ugovora priznali« delavske zahteve.
Ta zmaga tekstilnih delavcev pa zopet uči delavce drugih strok, da se takrat stavka, kedar je trg ugoden za izdelke.
—	Znani -nemški' državni komisar Karel Peters, ki je za časa svojega uradov a roj a v nemških afriških kolonijah tako obešal uboge zamorce, kakor mesar salame, protestira se-d^j v Londonu proti1 opravičeni kritiki sodn Bebela. -------------------—
V svojem zagovoru pravi med drugim. Da se malo zmeni za to, kako sodijo o njemu v Nemčiji stare ženske in fiftstri. O njen bod& že nafši potomci sodili.
O ti revše! Potomci« Ixxlo o nje mu tako sodili, kakor o drugih zna me nitih roparjih sedanjega čas«.
—	Dr. A. S. Crapsey, rektor cerkve sv. Andreja v Rochestru, N. Y., katerega so radi njegovih 4'krivoverskih naukov" suspendira Ti, je resign iral.
Crapsey je večkrat očitno po-vdarjal, da je pravljica o Jezusu, ki je brete človeškega očeta zagle dal luč tega sveta, velika nezmisel.
"Ako o Jezusu pravim," tako piše rektor, "da/ je šel v nebesa, tedaj ne mislim, da je šel s svojim na-ravmni telom iz me^a, kositi in krvi v nebesa bih da sedai tam 2000 let prebiva' v svojem nSfcvnem telesu iz mesa, krvi in kTaka ekzi-stenca bi ne bila nebeška, pač pa grozna."
Rektor priporoča vsem duhovnikom protestantske episkopalske cerkve, Wi so prišli do istega prepričanja* kakor on, da neustrašeno zagovarjajo ^voje prepričanje.
Bravo.
—	V Rusiji so htapci carja izumiti novo smrtno kazen.
Prognance v Sibirijo pošiljajo brez itople obleke, denarja in kruha, da' tam počasi lakote umirajo.
To brutalno kazen je Stolipm iz •mislil, car-batjutška je pa potrdil.
—	Sodišče je bankrotno preiskavo proti Iroquois gledališki družbi tistavilo, v čigar gledališču je v Chicagu zgorelo na*d 600 ljudi. Seda} se ne bo moglo krivce iizro-Čiti zasluženi kazni, pa tudi od-tkodnine ne bo nihče dobi L
Ta odredba bije zdravemu človeškemu razumu1 v obraz, ker grozno hudodelstvo ne bo kaznovano, za-eno pa' postavlja tudi vse današnje pravosodje v čudno luč.
Pa začuditi se ni. Saj živimo v dobi kapitalizma, v dobi, v kateri je denar absoluten gospodar.
—	Konda sedaj vpije Zavertnik je s župnikom Soj ar jem v zvezi. Zakaj ? No, če bi rekel, da je anarhist, kakor je omenjena trojica storila pri« chicaški- policiji, bi to pri masi ne vleklo. Pa Konda imi še priče, da je Zavertnik s župnikom Soj ar jem v zvezi.
Najbrže je Konda nabiral priče dne 2\. nov. in jih tudi dobil, ko se je iz gostilne v gostilno krivi«! po Center 81 ve. m se rotil-, da bodo socialistom že uro navili.
G. Konda pa Vas zebe!!!
G. Kondaf v svojem listu priporoča naj se J. Zavertnikai izključi iz jednote, ker mu preveč na prste
gleda, da ne bo mogel več pri jed-notinih naročbah dobivati "comis-sion". ("Comission" imenuje Konda osebno koristolovstvo v jednoti. Opomba stavca.)
—	Kdo je v naukih poštenejši župnik ali Konda? Župnik po verskem naukt| obljubuje po smrti nebesa. Je vsaj nekaj. Tolažba za prestane muke na tem svetu.
Kaj pa Konda obljubuje? Naro čajte tiskovine pri meni, da jih potem računi, kakor je računil društvene knjižice • slov. soc. klubu. Podpirajte "Glas Svobode", to se pravi Kondatov žep, da se tem lož-je krivi po raznih gostilnah in pripoveduje, kako bo s stojo mogočno roko — kakor Viljem št. 2 — razdrobil slovenske socialiste.
—	Konda pravi: Zavertnik je zelo po ceni. Vsak ga kupi, kdor ga hoče.
Poštenjakovič Konda zakaj ga pa Vi. niste kupili, ko je Vam odpovedal službo?
Ponujali ste mu kar trLtolarje več plače na teden, ako le še pri Vas ostane.
Air Zavertnik V am je rekel, da takim ljudem ne bo služil, ki v listih priporočajo, "goljufaj ali delaj kar hočcs, sanuo da bo šlo. Ali takimi pa še manj, ki- od sodrugov opravičene pfsane kritike mečejo v koš, le radi tega, da je "gmajna" večja in da se mošnja debeli.
?—* Konda vedno vpije v Svojem listu: Zazvrtnik, kaj pa Trst?
Ko je Zavertnik radi tega inter-perilal Kondata' na seji "Slavije", je pa Konda možato izjavil. "Jaz nisem nikdar trdil, da je Zavertnik slepar, to le on meni očita.
Konda, pojdite se solit.
Kajti če bi Vi bili slučajno v Trstu, bi Vas tamošnji delavci radi Vaše nesramnosti v javnosti .po tržaško linčali. — Vrgli bi Vas v morje, da bi se plavati in dostojno misliti naučili.
Povejte, koristolovec Konda, kaj je s Trstom?
—	"Go out case dismissed." Tako poje Konda v "Glas Svobode" z dne 23. nov. 1906.
Ej, poštenjakar Konda, čemu ste pozabili povedati, da je sodnik John K. Prindiville priporočal Vas .in V a*a tovarrša*
m tovariša* izročiti~vcleporotni-
kom.
'In le socialistom se imate zahvaliti, daj niste šli' na ričet. Ako bo Vas pa preveč šegetalo, se pa to še prav lahko zvrši.
Kajti oziri na družine omenjene trojice imajo tudi svoje meje.
—	Naš Tone je jako hud, če kdo zahteva, da naj se radi koristo-lovstva treh centralnih odbornikov skliče izvanred'en občen zbor jednote. Pa zakaj bi ne bil?
Če se skliče izvanreden občen zbor, tedlaij bo centralni odbor sestavljeni iz članov, kojih bivališče je v državi Ohio, ali pa v kaki dru-«*» dlržavi v kateri zakon dovoljuj'", da sme imeti v nji jednota svoj * glavni sedež, če je ftidi mkorpori ranai drugod. Po illinoiškem državnem zakonu pa ne sme imeti jednota svojega sedeža v državi lili-ncis, dokler nima državnouradnega pooblastila v to. In to naš Tone dobro ve.
Kaj ne Tope, potem bii šlo tudi zapisnikarstvo s 50 ctodarji letne plače rakom žvižgat.
—	V Cleveland!! so katoliški Slovenci v veliki zmoti. Trdijo namreč, da katoliški možje niso taiko zabiti, kakršne slikaj njih dušni pastir Vitus Hribar", kterega hočejo seda«j odstaviti. Mi v tem slučaju potegnemo s Hribarjem; — namreč, v izpovedbi, da so katoliški možje zabiti. — In zakaji? Zato, ker je V k us opravičen kaj tacega reči, kajti dokatz katoliške zabitosti cevelandskih kat. Slovencev se zrcali v Vitusovi rej eni mošnji. Vitus pa si še misli: tepci ste, če mislite da konji v Bučki ne krmijo... Konji iz Bučke spominajo na novega dušnega pastirja. Po čemu torej menjave koti/j — če ne marate lesenih? Čemu komedije?
—	"Ima naj oblast — he shall have power" — Tako se glasi nek paragraf v pravilih neke ameriške jednote.	' .
"Bo prošeno ta kraj itd. — es win! ersufcht diesen Ort" usv. Ta napisi pa zagleda človek, ko zapusti južni kolodvor v Ljubljani.
Pravila ameriške jednote in napis v Ljubljani pa dokazujeta, da so jeziko-oslovci povsod podobn; drug drugemu kakor jajec jacu.
ll. novembra se je obhajala 19-letnica, od kar so bili obešeni Aug. Spiess, A. Parson in J. Link, ki so dali svoje življenje za proletarsko stvar.
Na spominski slavnosti je govo«
rita aflffleSko VaHčirinede "Claire,-
nemško pa Max? Baginski, urednik "Fre;heit" v New Yorku.
Slavnostna dvorana je bila dobro obiskana. Razpečalo se je mnogo literature v propagadistično svrho.

RAZREDNA BORBA.
T. Cvetkov: Tendenci je moderno ga militarizma*
Svi bajoneti počinju dobivati razum.
Michel Cbvalier.
Postanak privatnega vlasništva pocijepao je društvo na dvi-je* o-prečne klase: posjedujucu i nepo-sjedujuču. Posjedujuca klasa gospodari svime, sto joj omogučuje u nekoj epohi sprovoditi najprijat-niji i naj lagodni j i život. To njeno stanje nalaže joj težnju, da sadaš-nji svoj položaj sačuva od promje-, ne, ili da ga promiijeni uj smislu) ik veličanja životnih pogodnosti, a da ne zasegne u samu njegovui bit. Na taj način želi onai da očuva sadaš-njost, ui kojoj vidi jedini ideal društvene sreče i sa/vršenstva. Odatle prorizlazi njen konzervatizam.
No u toj svojoj želji nije ona posve slobddna. Ona je prisiljena da ju ograničuijui život ne nužde neposjedujuce klase, koja isto tako traži, da zadovoljava svoje prirod-ne i kulturne potrebe.
U toj oprečnosti medu klasama leži zaiog i mogučnost ljudskoga napretka.
Privatna je vlasništvo stvorilo ujedno i organe, kojii se imadu' bri-nuti) za njegovu zaštitu t. j. drža-vu sa svim njenim atribut ima.
Država je organizacija za obranu interesa i prava vladajuče klase, ili drugim riječima, ona je ostvarenje i forma* društvenih sila-
Država je uvijek vjerna straža one klase, koja ima u svojim ru-ka-ma materijalno bogatstvo, srestva za proizvodnja ii cirkulacij u. Prema tome ona je po prirodi svojoj tlačitelj i tiran neposjedujulci'h klasa i slojeva.
Bezbroina su srestva, kojima država brani nepriistupnost posje-• dujucihi razreda, svemoguče su i najrazličitije forme, pod kojima gu-ši podredene klase, besprimjerne su i neizmjeme lukavštine, kojima se služi protiv svojih neprijatelja.. Na jednoj se strani zabludai prepliče sa zlobom, mržnja grli s odvratnošču, a rta. drugoj strani strah i t i rani-zaim nemilosrdno se upustaju u aktivnost, pritištu i uništuju svaki ot-por, svaki protest i težnju za isti-nom i pravdom, za jednakošcu i srečam.
Klerikalizam pod zaštitom svih uredaba i zakona tu podfrnuklo v i perfidno, tarno otvoreno i bezobraz-no pije krv nezaštičenih, otimlje hbjeb gladniima, oduzimlje odijelo golima, pravi največe štete kulturi, zabluduije timove, oskvrnjuje svaki poriiv i polet za nečim idealnim i lijepim, prinosi kao žrtvu izmišljenim fantastčkimi bogovima dušev-nu biistrinu i svjetlost radnoga naroda, zaglupljuje ga i čini fantastičnim i besvjesnim orudem za po-državanje ljudskoga ropstva.
Policija i. sudovi služe naj revni je despotizrrtu, političkaj i državnoj
1 ' * ' * I i j-	- ■	■ w	- *
korupciji. 'Kaznione, stilje napunjuju se sa "zločincima ' t. j. gladnima, koji su iskali da je-du, bolesnima, koji .su čeznuli za zdravljem, robovima, koji su se borili za slobodu, neznalicama, koji su žed al i za naukom, poštenjacima, koji nisu sakrivali istinu pred bes-ramrnim očima tlačitelja, genijima, koji pljuju na današnji porcdakv Spijunaža digniuta je na stupanj
više državne institucije. Škole i svi prosvjetni zavodi ognjišta su za-
glupljivanja, cijelog suistava laži, kojima je nami jen j ena zadača, da zadahnu mladež zadovoljstvom sa. sadašnjošcu. Eksploatacija radnika nadmašla je granicu ljudskoga shvačanja. Popovi, učitelji, advokati, profesori, novinari, uzgojite-lji, činovnici, državnici, pjesnici, spisatelji i svi, koji iinadu korist od države, zajednički, svaki na svoj način, tajno ili jaivtiO, svjesno ili nesvjesno stavijaju se u shtžbu mračnjaštva i reakcije, isisavaju narodne sokove i tafu zadovoljno ruike nad uspjesima, što ih postigo-še u svom nepoštenju za interes razvratnih upravnika, silnika i cf-
jele gospodujuče klase.
*
No ma kako da su mnogobrojna i uspješna sva spomenuta srestva, ona bi bila ipak nedostatna za po-državanje savremenog uredenja, kad nebi postojala oružana državna sila, naj barbarski j a institucija na svijetu, vječui dušmanin liberalizma, humaniteta i demokracije, poznate pod zloglasnim imenom militarizma.
Militarizam je nerazdruživi pra-tioc privatnog vlasništva i njegov napredak strogo uvjetuju zakon? društvenoga razvoja, širina i ob-jam proizvodnih i prometnih sfera.
Kapitalistička proizvodnja je najsavršeniji oblik u razvojnem procesu, pr i vatnoga vlasništva. Ka-pitalizam je uništio stare feudalne i kmetovske odnošaje, te na njihovo mjesto postavio "slobodno'' moderno ropstvo, najamni rad. Po-moču mostne, usavršene uisljed novih primjesa pare, elektriciteta t drugih prirodnih sila, uvečao je 011 do tolikog stupnja intenzivnosti proizvodnje i nagomilao tako o-gromna bogatstva, kakova ne po-znaje nijedna historička epoha. On je prepunio nutarnja tržišta, pre-skočio državne granice, postao internacionalnim i gdjegod bi se ja-vio, ruišio bi ostatke patriarhalnih proizvodnih forma, a istodobno i primitivne tradicije, rutinu- i načela konzerv a ti'zma, koja su bila svojstvena staroip predkapitalističkom društvu. On umnožava gradsko pu-čanstvo na račuin seoskega, ko je se držalo jedino usljed sitnog privatnog vlasništva, proletariizuje ga, jer je nemoicno, da izdrži ubitačnu kon-kurenciju velikih poduizeca, veže grad sa selom, ostavlja bez život-nih srestava bezbroj malih vlasnika i obrtnika, koji su prinudeni, da se prehrane prodavanjem svoje radne snage velikim poslodavcima i tvor-ničarima.
Konkurenci j a medu kapitalisti-ma hrli bijesno, bez računa i pre-miišljanja, jer drugačije nije mogu-če, stvara silne količine robe, po.-plavljuje sva tržišta, i jer je ponu-da daleko nerazmjerna s tražnjom, nastaje trenutačni krah kapitalizma ili stagnacija u proizvodnji, koja se izražava u periodičkim eko-numskiif kriizama. trgovina zapinje, hiljade i milijoni radništva ostaju bez rada, glad ha-ra i puistoši strašnom brzinom i nezadovoljstvo odozdo odtnah se po-javljuje u najrazličitijim formama: u kradi, ubojstvima, samO-ubojstvu, prostituciji, bunama itd.
To je ahilova peta današnje proizvodnje, to je faktor, koji stvara anarhiju i di«harmoniju u društvu,
koji svjedoči, da savremeni pore-dak pati na golemim i sn>rtono&nm) bolestima.
Eto kakve ekonomske i proizvodne tendence opredjeljuju danas porast militarizma sa svim1 njegovim groznim posljedicama za radno pu-čanstvo.	' 4 ^
Kazmjeri' militarizma zauzimlju danas zastrašni karakter. On se u-vecava neobičnom brzinom i ugro-žava mir u cijeloj Evropi, u cije-lom civi'Uxovanom svijetu.
Ma koliko da se koči buržoazija, ta vlasnica svjetskog bogatstva, sa svojom 4,miroljubivošču" i "slobo-doumnoScu", nitko ne treba da se za varava blagim namjerama i lijepim riječima poznavajuci dobro njenu neiskrenu i podlui čud.
Pri je nekoliko godina je neki g'upi i bezobrazni tiranin vlasto-držac, podastro evropskim velevla-st'ma licumjemi' predlog za razoru-žanje vojske. Napokon se njegovo "veliko" i "milostivo" srce izmučilo gledajuči silnu nesrecu, koju nos iu sebi. vojni sustav. I što vi-djesmo? Cijela evropska diplomacija zmijski se smijala, popovi i svi mantijaši, licumjerci,' pjevali su slai\rospjeve, služili niise zahvalni-Ce na šast, "velikome dobrotvoto". Svjetina i buržoaska štampa natje-cae se, da za masne nagrade ističu i veličaju dobrotu, zasluge i prevelike milosti "božjeg pomazanika", a on je silno uvečavao svoju voj-sku i paklenski se radovao.
Tu činjenicu ne treba ju nikada da zaborave radni i patnički sloje-vt. Tot it ran j e s njihovom strplji-vosču, ta nečuvena drskost, da se tako zločtnački i besprimjemo iz-rugava, treba da ih uvijek drži na oprezu, da im dobro otvori oči, nebi li jasno prepoznali tlačitelje, obuče-ne u miroljubivom nihu.
S ve lige mira, haške konference,*- (J-Htstva za medur.arodno bratstvo, koji-ma inicijativa dolazi i iz-lazi iz vladaijucih i upravnih kru-gova, upravljena su prema jednom jedinoni cilju: da sprečavaju razvoj razredne radničke svijesti, i od časa do časa um ire probud enu- zločin ačku savjest.
Kao u svim vremenima, tako je i danas militarizam največe svjet-sko zlo, najgrozniji bič za čovječan. stvo. U mirno doba iscrpljuje on posljednje sokove narodnoga organizma, rastavLja- na nekoliko godina sina od roditelja, brata od se stre, jedinu materijalnu potporu siromašnih dbitelji. Bezbrojni milijoni, koje je krvavo stekao radni narod, zgrču se u državnim' blagajnama, odakle teku u diepove raznih ministara, časnika i drugih državnih nametnika, mešetara, ne-zasitnih trgovaca, koji dostavljaju barut, puške, topove i drugu vojnu opremu. Tako se pune bezdane
*- Neznam, gdje sam vidio sliku, koja prikazuje jedntt sjednicu ha-šge mirovne konferencije. Va^i je
•	1 *	«	f/
nanismim, jp nl^-z strogo 7a^nra-njen, a unutri diplomati gorljivo raspravljaju pitanja, važna i sud-bonoisna za evropski mir. Dolazi andeo na vrata i hote da ude. "Tko si ti", pita ju ga strogo i namršteno? ,4Ja sam andeo mira," odgovori on. 4 4 Ne vidiš li, da je stran i m Iicima pristup zabranjen," odvracaju nin istim surovim i oficielnim tonom. 1 on se udaljuje ...
blagajne bogate kapitalističke bur-žoazije.
Čitave legije sila u cvijetu« svoje inJadostti, u najvecoj fazi umnog i moral nog razvoja, otimlju se zlo-činačk« odi svoga posla u ime neka-kovih glupih i nezavednih zakona, a da se ni ne traži njihovo pristajanje, da se ni ne pita'njihove rodake i prijatelje. Navuiku im smiješno i lakrdijaško odijelo, zatvarajut ih u kasarnama kao naj zadnje ljudske izrode, troše tamo neproduktivno narodno blago i uče pod- upravom i nadzorom svojih častnika odvratni i sramotni zanat ubojica.
Za tu ružnu svrhu izmišljeno je obilje srestava, koja se prakticira-ju najbarbarskijim i najbrutalnijim načinom.
Pri je svega vojnici prisižu na križ, evandelje i boga "dobra i pravde", da če biti vjemi sluge "kralja i otačbrne" t. j. da če braniti nepokolebivo interese dinastija i tiranizma, cijeli današnji poredak sa svim njegovim1 bezočnim mučenjem apsurdima i nq>ravdama.
Koliko samovolje i zloporaba s tom razvikanom domoviinom! Koliko zloč;na i ubivsfcva pod njenom firmom, koliko krvoproliča, grabe ža i potlačivanja! A ui istinu, što je ta domovina, ako ne pusta« fraza, apstrakciia, za radnika, seljaka, maloobrtnika i za sve, koji živu od danas do sutra, koje gnjete bijeda i siromaštvo, koje ispiijaju' bolesti, koji nose sve državne terete i tegobe, koji stvara ju sve bda^o vladaj u-čih klasa, pa su prinudeni, da ga j oš i zaštičuju kao vojnici od svojih vlastitih napadaja i posizanja, i da se medusobno istrebljuju kao divlje zvijeri, koje nema ju noka-kvih zajedničkih interesa!?
Poožaj, kritičan za radničke sloje ve i smiiješan, kad ne bi bio toliko žalostan i strašan.
Domovinu ima samo buržoazija, kapitalisti i sve one izjelice, koji živu od radničkog rada i imaju dobro zajamcenu svoju parar!tsku egzistenciju. A radnik — bio on vojni k ili običan čov-jek — presta je imati domovinu tamo, gdje njegov život postaje nesnosnim, gdje se do kraj nib granica, do iznemoglosti, do poslednjih sila izrabljuje njegovu radnu snagu, gdje se gazi njegova svijest, gdje nasilno dolaizi u su/kob sa samim sobom, gdje se ironizira njegovo uvjerenje, gdje se kaižnjava kao zločlnac, kada traži hljeba i zraka, gdje se ubija, kada zahtjeva, da živi. A gdje se radnik ne naJazi u takvom položaju1? U svim državama i domovinama njegova je sudbina jednaka. Njegova je domovina u budučnosti. On ima istomi da stvori domovinu za sebe i za, svoje supatnike.
No ne pita država, što je i tko je nadnik, ima li ili nema H od njega koristi. On je dužan pokoriti se i vršiti sve, što mu se zapovijeda bilo mu prijatno ili neprijatno, u-godno ili odvratno.
Zato vlada u kasarnama surova
zbožna disciplina)l Koga ha j kg_
ne opamecuiju, toga če željezo sigurno pobijediti.
Vojnici stV izolirani od svijet^, vanjski utiisci do njih rijetko do-piru i po tajnim putevima. Svaka pojava samostalnosti smjesta se u-gitšuje. Najmanji prigovor protiv bčsmislenih uredaba kažnjava se najstrože i najbezobzirnije. Neis-punjavanje kakvegod hirovite za-
povijedi kakvog pretpostavljenog idota imade grozne posljedice. Ta-ino posttoii posebni moral i nauka, prema kojima je laž istina, pravo je krivo, zaglupljivanje je razvoj, autokracijai je sloboda, pasja pokornost, strpljivost, gltupost i maki-nalnost su vrline. Tu se pjopovi-jeda naj vi št moral na. svijetu, prema kome je samovoljno ubijati ne-oprostivi grijeh, 4 jx> zapovijedi pretpostavljenih u zaštitu ugnjeta-ča i apsolutista največa je krjepost.
I najvdce uboj ice veličaju se u tome smislu kao nepobjedivi i u>-zorni heroji, kao spasitelji domovine t. j. spasitelji bogataša, tirana i cijele posjedujuče klase.
Može !i pomisliti koji normaln; i pošteni čovjek v ecu glupost, straš-nije zločinstvo, dublje protuslov-lje?
Na taj način treba čovjek da ima visoku inteligenciju i čeličnu volju, da ne zapadne nepovratno u taj demonski bezdaiii zločinstva, tuposti, moralne pokvarenosti, nečuvenih apsurda, užasnog barbarstva. Večina izgubi za nekoliko godina sva., ki zdravi smisao, krše se karakte-ri, srca' se razh'jaju i podreduju §e bezuvjetno tuklim za/povijedima.
"Strah — rekao je J. Darien u svojoj knjigi "Biribi' — bez sum-nje je glavni sit up u hramu solda-čije. Vojs&a je praonica, gdje se isparuje savjest, 'i gdje su znača-ievi, isti^kani kao mokre krpej tu-reni pod gnjusn-i valjak discipline, koja ottipljuje ... Vojne se sustav mogao uvesti samo usljed straha i samo strah ga utvrduje... On mora misao da/ potiskaje terorom, da ispuni tamoni dušu naroda, da mu spreči pogled, koj'i ide dalje od glupavog horizonta granice .. .M
PRI POSLANO.
[Konec.]
Prezir, irzsmehivanje od onog, koga radnik hrani, onaj ga nazivlje barbarom, nera/zumnikom, nekultur-nom klasom naj nižeg sloje val A zašto se sa radnika tako čini iii nožda zato, što nije ostrouman, iz-učen kao što oni. Ako pogledamo na stališ izmedju kapitalista i na*, odma <ce mo upoznati pravednost.
Vidimo jednqg kapitaHstičkikog sina u atlanskoj* elegantnoj odječi sa svešrijem knjiga u ruci, gdje pun oko'osti stupa u školu, da uči svietsku naobrazbu!
Vidimo pak drugog radničkeg sina, gdje ide sa razdipanim hlači-cama. sa siromašnim jelom poniž--no'r tužno stupa' u tvornicu, sa blie-dim mladim licem sa nekom tugom u "mladom mu srdascu, da tamo sa svojim još za rad nesposobnim mišicama obavlja najteže poslove, i podpomaee kapi tali sticke sinove podiči do najvišeg stepena kulture, a c«no malo što dobi je da hrani svo-je stare i iznemogle roditelje!
Jedan kapita'ist se vozi u kočiji i automobilu sa svojom obitelju pun» veselia, vozi se put kazlaiiišta.
U kom to stoji, da tu nepravdu ukne? U nikom drugom, več u na mi, bračo radnici. Mi to moramo slomiti, radnička noga mora stati na kapitalisričkom vratu. A to če-mo postignut samo ix> putu socializma, tog krvnog kapitalist'čkog ne-prijatelja. Karlo Marks, taj roditelj socializma, nam je rekao, radnici svih država ujedinite se, njegovu! nam ostavljenu nauku moramo sliediti. Organizirati se čvrst om odlučnom voljom agitirati med našorn Bračom, koji još nisu na stepenu spoznanja samoga sebe, i koji nvsle, (la su se rodiM kao robovi i kao takovi rroiaju umrie-ti, koji neztiaju, da mi radnici imamo veliku moč samo ako čemo ju uipotriebiti, kojr smo- največi ele menait na svietu no još se u našu snagu ne uzdamo, još se borimo, a to zato, jer nismo složni, jer s vi s'ožno nemrslimo, mnogo od nas se da za/varati, kapi tal ističkim otro-vom, slučaj uči njihove nevoljale sluge kao nai primjer svečemstvo i još drugo stručne ljudi, koji žive n»a» svietu u korst kapitala u propast radničtva. .
U radnička društva se moramo organizira*i. Socialne listove pod-pomagati jer samo u njima., čita iuci njih nadjemo ono, za čim sva-koradničko srdce bije.
Soc:alne novine pod pomagat i, to je na<ša dužnost soc:alna, društva osnivati, samo tako čemo dočekat; jedan prvi maj, taj dan svobode, bratstva, jednakosti, dan upisan zlat ni m s'ov:ma u socialnu povi-iest! Dokle braico pro budimo se!
Z. K. Šugar, Glencoe, O.
šetaHšta, kupališta, da tamo pre-kratr ča-s rz dcnarnogmti—r onako | jk^ je organ;zaci ja-srdcu 4-
ugodnog života. Dočim jedan radnik sa ženom i 5~h6 diece umire od gladi f nevolje.
Kra«na je. to pravednost za nas, braco radnici...
Koliko icemo još spavati? Kako dugo če to još trajati, da jedan bude gospodar i uživatelj svieta, a drugi rob i mukotrpni patnik?
CTVGREXO PISMO SVOBODI.

GL-VS
"Sovražnik obrekovanja" — tako glasi 1 pseudonimmii podpis jednog Slovenca iz Pueblo, Colorado.
Taj dopisnik lista "Glas Svobode"-piše u istom dne 24. oktobera t. g., čiji dopis je objelodanjen g. novembra u br. 45. Isti dopis u prvini redovana počinje napadati so-ciija'.ni klub u Glencoe, O., i list "Proletarec".
Piše u istom, da bi rado vidio te ljudi i koje vrsti su isti socialisti u Glencoe.	*
Dragi- slovenski' brate! Vi ste niožda malo preveč umečili Vaše pero u tintarnicu te Vam je na papir palo više neg ste mislili? Iii ste možda' previse govorili u koju alkdliolnn. čašicu. Ako Vam je milo, da nas socialiste u Glencoe vidite, nežalite truda, uputi te se rrialo do nas! U Glencoe ne čete nači krasnih hote1a, bogatih zgrada i finih ulica, no mislim to, šta je da za V asu osobu, če bit dostatno. Ovdje naci Icete ljudi od više narodnosti i< raznih rasa, kao Slovenca, Talijana, Niemaca. Francuza, mislim, da Engleza 'ni netrefbam spominjati. Ti svi ljudi žive u miru ilbratskoj slozi radeči i mučeči se neumorno u Rudokopu. Ljudi, ko^
kojima bije pravo socialno srdce. Eto brate Slovenče, tak ve vrsti smo mi socialisti u Glencoe.
Ni ovaj put nije prepušteno a d;, se uz napadaj nas ne napadne i drug Zavrtnik. Drug Za^ertnik meni je osobuo nepoznat, no čita j lici više put njegove redke, i j a nvslim, da takvi redči mogu doči
samo od pravrog socialnog srdea. Sotlruga Zavertnika nazivljete dobrim prijateljem, župnika Sojarja i njegov rad nazivljete klerikalnim. A zašto ste ga denuncirali pfed su-dom, da je anarhist, i da je urednik anarhističkog lista? Čudno mi se viiH, da jedan kleriikalac može biti urednik anarhiističkog lista.
Ne znam, kako bi ja mogao druga Zavrtnika imfetiovati klerikalcem, pošto.mislim, da on nije bio pri suit an u Žirpn'kovom posilu na
ime pri naručbi gumba za S. N. p. j.
J a mislim, i uvjeren sam, da su to biili gosp. oko "Glas Svobode'', da li je to socijalno iii klerikalno?
Od čitateja, če koji da misli, da sam j a ustao na obran ui druga Zavertnika, kao što je drug Slovenac ustao na obranu G. S., no, to mi nije ni na kraj pameti1 palo, no samo dadem odgovor bratu Slovencu u Pueblo, Colo., koji se mozda smatra sretnim, da može kroz stup-ce kakovog lista socialne klubove. Ne tako, brate, Vi' ste, mislim, radnik kao i j a, nemaj te radnike i rad-, nička udruženja psovati, jer time sebi- na- obraz plujete. Dobro znate, da je naša dužnost agitirati ustme-no i pisnKino razprostirati propagandi* socializma med narodom.
Vi dobro znate, da ima' ogromn: broj radnika, osobito naših slovenski, koji neznaju, šta je soc^alizam, da pace se nad njim* zgražaj u, a* to zato, jer nisu podulceni, jer im nije poznat socialni cilj.
(Pišete, brate, neun^orno pilite, ali za socijalizam; ja bh unaprec! još više vaših dopisa iz Pueblo, Co., rad čitao. No samo nek ima ju drugi smisao.
U radničke novine pišite i rad-1 likom Vaše stupce posvečujte, pa vid t čete, koliko više čete s Vašim radom radniku koristit neg dopisom od 24. okt. t. g. '"
Budite pravi ratobornik na so-cia'nom li'terarnonif polju i Vaše pero nek zadaje smrtne udarce ka-pitalistiokoj klasi. A mi čemo vas nazvati onda pravim socialistom1 — daklfe našim drugom.
Za danas dosta, necu, da Vam više dosadujem te Vam želim lah-km slatku noč!...
J. K. Šugar, č. soc. ki., Glencoe, O.
Riteka bc$stila[ [Konec ]
Da se Wje shvati ogorčenje ruskih boraca protiv carizma i njegovih krvnika, mora se poznavati muke, na koje su osudjene njihove žrtve. U Londonu držao je jedno predavanje ruski bjegunac i revo* lucionar Starodvorsky, koji je 22 Igodine čamio <u ruskoj bastili, pe-tropaivlovskoji tamnici i staroj šved-skoj tvrdjavi Sliisselburg na ušču Neve. Medj'U prisutnima bio je 1 princ Krapotkin, koji je izjavio, da se ovaj mučenik još ne b: bio doka-pao slobode, kad nc bi bilo sadaš-njeg revolucionarnog poKreU^koji
mu je otivorio vrata tamnice. Po-
najprijc-j^	■■
|x>sli»je pomilovan 11a doživotnu ro biju. No mjesto, da je bio otprem-ljen u Si'biriju, bio je zatvoren u \Petrqgradi11 Cel i j a, u kojoj je čamio sa svojim drugovima, bila je •ttk do oixale. Kod |K>pl^va zgrnule su se onafrno čitav^ čete štakora. Jedna ženska uznikinja, koja je još dojila dijete kald je bila osudje-
na, bdila je dan ju i noou, ne bi H očuvala dijete od toga, da joj ga štakori ne požderu. Hrana je bila
nedostatna i nečista. U kruhu su Ibili redovito pečeni žohari. Tk<^bi se potužio, bio bi bičevart. No naj-»visK3 je djelovao na živce uapšeni-ka nepresttani nadzor kroz vratna ijurila. Jedan od uapšenika poludio je naikon kratkog vremena, jer je, (kako je sam govorio, osječao, da mu oči, koje sui neprestani bile «unj uprte, ispijaju možak. Neko se vr>-jeme pred požudnim očima* nadzornika sakrivao jj^kutavima sobe, poslije su ovi bili zazidani tako, da je čitava soba bila opet otvorena upornim pqgledima. Za prvih sest godtina poči ni še od 48 uznikm njih šestorica samoubojstvo, trojica su od stražara bili ustrijeljeni u oe-liji, trojica (umriješe kao ludjaci, a devetorica podlijegoše gladu. Po-ludjeK bili su zajedno zatvoreni sa zdravima, a on sam je bio u istoj celiji godinu i po s jednhn pomah-nitalim ruskim plemičem. Tako šti-ti car svoje gospodstvo.
O RUSKIM "ČRNIM ČETAMA".
"Novoje Vremja" bavi se sa ruskim črnim, četama i pripovijeda o njihovu postanku. Dugo vremena pri je političke krize, koju danas preživljuje Rusija, bilo je po svim ruskim gradovima, pa i u Petro-gradu svake vrsti skitalaca, koji su se boj al i rada kao vrag k r stene vode; podani pi)ču živili su od milo-stinje i kradje. Mnogi od njih mogli su da- budu spašeni za društvo, da i h se na vrijeme strpalo u popravil i št a. No mjesto toga, ako bi kada upali u sake redarstvu, ovo bi ih jednostavno otpratilo izvan grada, te ih onda jednostavno prepustilo njiihovoj sudbini. A oni bi se dakako za kratko povracali na* trag, da eventualno i opet budu is-tjerani i da se opet povrate.
Kad su se političke prilike za-oštravale* vladi je trebalo "rodoljubnih" manifestanta, a ta je gro-stota za to bila na j zgodnija. Mjesto, da ih progoni kao pri je, redar* stvo je uzelo da ih miluje i da »m dijeli raki'je, a do potrebe i nova-ca. Ako je trebalo, da se diskredi-tira radnike kod' kakovog štrajka, ako je trebalo, da se zaplaši mirno pučanstvo, da se priredi kakav pogrom, "erne čete" bile su uvijek spremne. Njima se pridružio još kojekakav izmet ljudskog drustya, a redarstvo ih je opskrbljivalo do potrebe sa zastavama, znakov ima, a i oružjem.
No, poznavaoci ruskih prilika iz-riču bojazan, da ovakovo stenje ne če vječno potrajati, da če za kratko doči vrijeme, kada če se "črne . čete" okrenuti proti svojim dosa-dašnjim gospodarima. A i što če onda redarstvo?
Listnica uredmštoa. V sled preobilega gradiva je mo-ralio nekaj dopisov izostati. V prihodnji številki pride vse na vrsto.
A. I. Rudar: Tone M., zapisnikar S. .N. P. J., sam ne ve, kaj da je. V kolikor ga poznamo, vemo, da hodi v češko cerkev k maši. O soci jaslizmu bo imel brž čas take pojme, kotit sli, ki se je ne dolgo izrazil proti nekemtf sodrugu: "v Cbcago no socialist; v New York demokrat" .,. "

•PROLETAREC'
List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat ▼ mesecu. Izdajatelj:
Jugoslovanska socialistična Zvezi v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki.. ,50c Za Avstrijo.......................3 krone
Naslovi "PROLETAREC",
683 Loomis St.,	Chicago, 111.
'PROLETAREC'
*<k	I '	J*
Devoted to the interest8*01 the Laboring classes.
Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America," at 683 Loomis St., Chicago, 111.
•ubsorlbtlon rstes 50c s year. Advertisements on agreement.
Entered at tecond-claH» matter January 11th Iflofl at the Pout Office at Chicago, 111., under the act of Congre»t of March 3,1879.
K AFERI V S. N. JEDNOTI.
"Kaj ima "Proletarec' opraviti s S. N. P. J. in čemu se briga za zadeve v nji?" — Tako se bo mogoče marsikdo uprašal. Ali "Proletarec" res nima' ničesar opraviti tam? "Da, ničesar!" Resnica je to. ničesar nima opraviti "Proletarec" pri S. N. P. J.! Toda tudi nekaj druzega je resnica, ki naj se jo pri-pozna, baš njej na ljulbo. Resnica je namreč, da si "Proletarec" vzame pravico vedno m povsod, kadar je treba ožigoasiti humbug in tihotapstvo. In tako je posegel tudi v žalostne razmere v S. N. P. J. na korist splošnosti. Rodile so "Prole-tarca" praktične potrebe v delokrogu slovenske javnosti v Ameriki in zato je nastal!
Nekoč smo že povdarjali, "da leži "Proletarca" rcjjstvo v vzrokih sovražnikov soc. idej; in to trdi-- mo še danes. Ta trditev pa ima budi svojo utemeljitev, in sicer v nastopita tistih, ki so v odboru S. N. P. J. — posebno Konda, Stonič in Klobučar, ki so misliH, da je soci-, jalizem "času primerna fraza", ki se jo lahko suče na vse načine; da se jo lahko suče tako, kakor razmere stoje danes in če prav vsled tega trpe principi in ideje socijaliz-ma.
Ker je pa S. N. P. J. bila ustanovljena po svobodomišljenem — socijalističnem elementu, in ker se
v tej nahaja tudi precej socijali-stov in, ker se je smatralo ozir. "farbalo" S. N. P. J. izvršujočim faktorjem prej imenovane struje, a se je pokazalo, da nekaj mož v izvrševalnem odboru S. N. P. J. neče izvrševati, ozir. delati po teh — ob ustanovitvi obljubljajočih ozir. rečenih principih, je 44Proletarec", kot neposredni izvor dogodkov v S. N. P. J. opravičen nastopati' javmo — v interesu tistih, ki se prvotnega načela in obljubljenih principov drže; — because the people shall be protected! * .
In ker je "Proletarec" neodvisna tribuna pod vzajmom "Jugosl. soc.
stati na bran;ku slovensko-hrvat-skega proletarjaita v Ameriki, ščititi njega interese vsikdar in povsod, da se izvršuje program soci-jalističnih načel že sedaj — kolikor mogoče v praks;, je ta list z moralnega stališča oprav;čen presojati pojave v slovensko-hrvatskem narodu v Ameriki vedno in povsod.
Vsled tega lahko rečemo s ponosom žen:<ja Multatulija besede: "to
ni naša krivica, to je vaša krivi-
i**
ca! ...
Po pismu g. Fr. Klobučarja in sodruga Math Strohna iz La Salle, Ills., je razvidno, da sta si M. V. Komlla m Stonič John hotela prisvojiti nekaj jednotnega denarja. Iz "Glas Svobode pa je sedaj razvidno, da hočejo bratci vse tako obrniti, kot bi se v S. N. P. J. prav nič ne pravilnega ne pripetilo.
V štev. 48 se nahaja kopica do pisov, — ki so bili skovani v uredništvu "(jI. Svob." (da so bili skovani tam, je razvidno iz dopisov, k:» so došli iz Milwaukee in Keno-she).
Neki France Je'enc iz Kenoshe piše (seveda s peresom gospoda Kaker-a) :
"Bratje v Cumberlandu kar naravnost zapovedujejo ostalim društvom, da se naj izrečejo za odstranitev do. sedanjih uradnikov. Jaz pa si dovoljujem uprašanje: kdo pa je kriv, da trpi ugled Jed-note? (Ta stara s kantine, ti Jelene Francetov; ona je okradla jednoto! Op. stavca.)
Stvar, — piše zopet rokovnjač Jelene iz Kenoshe — *"adi katere sj je pričela gonja, preiskoval? je sod-niija, a ta (ah čujte!) sodnija ni našla nikake krivde 111 je po Za -vertniku obdolžene uradnike spoznala ne krivim."
Tako je pisal sam gospod Konda v enih prejšnih štev*"Gl. Svob." in France Jelene si ne more kaj, da bi tega ne vrjel. Toda igre še ni konec, gospoda podrepna! Preiskovalni sodnik je priporočal trojico na Grand Jury, kamor spada in kamor še lahko pride.
Toda France Jelene še piše:
"Je li to svoboda, napredek in zavednost slovenskega proletarjata v Ameriki? (Da, je li to svoboda, če se ne pusti, da bi par ljudi jed-noto okradli? — je li to napredek? — Sakrament! Jelene ga pa pitone! Op. stavca.) .
In dalje pravi še:
"Ne bodite hlapci izdajalčevi, ne podpirajte njegovih škodoželjnih namenov,' — pokažite, da ste res (tepci) bratje svobode (da. Konda je tako svoboden, da priporoča goljufijo, op. stavca), a ne poslušni h'apci terorista itd."
Mi sicer dobro vemo, da se večina tacito dopisov skuha v ured. "Gl. Svoboderadi pa priznamo tudi, da je še dovolj tacih v S. N. P. J., ki ne vedo, komu bi1 dali prav. Kajti njim je le za s'ogo, za tisto lepo slogo, v kteri se lepo poštenjaki dvomljive vrste rede. Jeze se naši ljudje najraje potem, ko je že vse hudič vzel. Priznati pa je tudi treba, da se zavednega elementa v jedne manjka. To dokazuje baš piismo, ki ga je poslalo drust. "Bratje Svobode" iz Cumberlanda; Wvo., društ. "Slogi" v Milwaukee.
Nič ne de, ako pišejo in podtikajo nevedneži iz Milwaukee dr. "Bratje Svobode" vse mogoče iz-
mi:l intirif • ril* iat finnl^rlrnuln i p
tii»^i)«»ttlM , t f t • t/. * tlTfrlfrt ryt t M t n J V
pa le pokazalo svoj zaveden nastop. Ce v Milwaukee, kakor tudi v So Chicagi ne vedo kaj pomenil to, da se društva nečejo obrniti na glavni odbor, je to dokaz, da sploh ne znajo društveno poslovati; je dokaz, da se ne zavedajo krit čnih momentov, ki jih je treba vpoštevati v tacih slučajih z interesi celokupne
organizacije. Mu seveda razumemo nastop dr. "Bratje Svobode" in druzih enačili društev, ki so s svojem nastopom izrazili nezaupnico dosedanjemu odboru in pokazali prilicen vzor ostalim društvom.
V svoji zabitosti in pasji ponižnosti do centr. odbora pa so v Milwaukee in So. Chicagi ta opravičeni in pametni nastop dr. "Bratje Svobode" obrnili po rokovnjaško — na glavo in opsovali ter izdali interese cele jednote.
Sram jih bi'o!
Da v jednoti ni sloge pač ni kriv "Proletarec" niti Zavertnik; krivi temu so tisti, ki sede v glavnem Cdboru.
Vsled tega bi bilo potrebno, da se vsi-obračajo na Konda — Stonič & Klobučar j evo adreso.
Ali je mar "Proletarec ' kdaj učil trojico naj okrade jednoto? — Je to učil Zavertpik aH kdo drugi izven centralnega odbora? Ne, ni-kdo teh ni tega priporočal trojici. Čemu torej postavljati logiko na glavo? Čemu javkati in zmerjat* ljudi, ki niso nič druzega naredili, kot svojo dolžnost? Kdb je hinavec? titsti, ki se je zavezal, da bo po pravilih v korist cele jednote dejal, t. j. v korist vseh članov, pa je kršil pravila in oškodil ozir. skušal oškoditi jednoto — ali tisti, ki je stopil hajdukom na prste in se potegnil- za interese vsili članov? Kdo bo trdil, da so imeli tisti prav, ki so si lastili tuj denar? Kaj tacega trditi zamore le moralno propa! človek, kot je Konda!
Lastili so si tuje blago, in tisoč senc, 5 tisoč vagxjnov gnoja in vse prisege za varstvo tajnosti v jednoti, tega ne obseučijo!!
In stem basta!
Drskar.
-.^M,-
UZOR- GOSPODA R ST VO "S. K P. I.
Kdor je neverjeten Tomaž, kdor ne verjame, da znana trojica Stonič Konda et Co. uzorno gospodari v jednoti., tega ho že Tone Mladič prepričal, da bo slepo verjel vse, kar se o vzornem gospodarstvu v jednoti pripoveduje.
če ^drugače ne pojde, bo pa spustil košaro psovk na neverjetneža, katere zajenta iz ameriško slovenskega "šimpf leksikona" — "Glas Svobode", ki je njegov "leibžur-nal".
Mi nismo hudobni, pač pa ma'ce hudomušni, vsled tega tudi našemu Tonetu, ki ob vsaki priliki povdar ja, da je pošten in že mnogo žrtvoval za jednoto, radi priskočimo na pevmoč, če jxotrebuje dokazov, da se v S. N. P. J, tako uzorno gospodari, daTje tako vzor-gospodarstvo priporočati vsem slovenskim dru štvom tu in pnkraj oceana, ako hočejo število svojih članov povečati na ničlo.
Že pravila dokazujejo, da sedi v odboru nekaj mož, ki ume jo držati cvenk pod palcem. Komaj je bik) 2. glavno zborovanje končano so ostali v Chicagu Badovinac in še delegata, da izdelajo pravila:
izdelovali so pravila kakih 14 dni; in vsaki je dobil vsaki dan za svoj trud štiri dolarje. Ko je bil izdelek končan, je pa tudi romal v koš; ker rti bil za nobeno rabo. Sedaj je dobil pravila v roke Bernik, delal
je in delal in tudi zaslužit 80 do-
»
larjev. A pravila še niso bila vpo-rabna, kajti romala so v St. Paul,
Minn., in pa v Joliet, 111. Seve plačati je bilo treba povsod, zato pa tudi razočaranje ni izostalo. Slovenski. jezik v pravilih je tako lep in čist, kakeršnegai najdemo le v leposlovnih listih. Glede angleškega jezika mi je pa trdil neki Američan. <Ja je tako angleščino čital le v Sheakespearovih delih.
Umevno je, da tudi račun ni izostal. 247.50 dolarjev troškov za praznla jednote.
Tako stoji s črnim na belem' v zadnjem računskem izkazu jednote.
Kaj ne, Tone Mladič, jasen du kaz, da na* 3. glavnem- zborovanju volimo ornem j eno trojico dosmrtnim odbornikom.
Tudi uradovanje glavnega- tajni-, k a g. M. V. Komdaita je hvalov redno. Društvu Celje št. 27. S. N. P. J. je g'avni tajnik že dvakrat naložil po 50 centov več plačila. On trdi, da društvo centrali dolguje. In ker on. tako trdi, mora že tako biti, če tudi odborniki in nadzorniki diruštva trdijo narobe. Konda trdi, da je meseca sept. poslal 2 prestopna lista, za kar zahteva 50 centov, odbor in pa nadtzorniki pa trdijo, da je društvo vzelo v avgustu tri prestopne liste, za kar ima zastopnik tudi- pobotnico.
Kje je napaka, g. T. Mladič?
Tudi društvene po'ice g. tajnik Konda redno razpošilja in spopol-ntije.
Društvo "Celje" je dobilo 4 police, ki so bile na zunanji strani na slovljene na društvo "Celje ', na notranji pa« na- "Edinost" v Da-ragh, Pa. Toraj ni čudo, da dva člana društva "Celje" nista dobita svojih polic, romale so najbrže kan drugam.
Tudi s inkorporacijsko listino — "charter" tolaži Konda vse, ki' s v.1 dajo potolažiti. Ako je kako društvo v tem oziru preveč nadložne. tedaj pravi: "Državni tajnik zadržuje" Lep izgovor, ki ne stane nič!
Tako se gospodari in uraduje ✓ jednoti. Ali naš Tone bo vzlic temu trdil, da je izvenreden zbor nepd treben, ker preveč "kasta", da je z* nas ceneje, ako znamenita vzor-troji ca gospodari do 3. glavnega zborovanja. Tableau!
KDO JE PO KRIVEM PRISEGEL?
Kondova nesramnost je tako velika, da kriči do neba. Le človek, ki ima tako debelo kožo kakor Konda, se upa po moralni zaušnici pred sodnikom "Prindevillom" stopiti v javnost in skušati javnost nafarba-ti, da je bil opravičen po bratovski deliti denar s J. Stcmichem, ki je bil prava lastnina jednote.
Konda računa s tem, da večina rojakov ne razume angleškega je-/ika, radi tega je tudi tako nesramen, da postavlja resnico na glavo.
Na prvi strani društvenih pravil se pod odstavkom "charter" blišči ta-le odstavek: —Second
Said corpuration shal' be located and its principal bus1-Jiess transacted at Cleveland in Cuyahoga* County, Ohio. (Drugič: Imenovana korporacija se naj' namesti ini nje glavni delokrog premesti v Cleveland, Cuvalhoga County, Ohio.)
Z drtngima besedami pomeni, da bi moral biti glavni odbor S. N.
P. J. v Cleveland«, Ohio, ne pa v	tozadevnega dr. pečata j niti pod- Mi slovenski delavci- v Ameriki
Chicagu, 111.	pisa (da so lagali, so se že udali v imamo samo en list — in ta je
Če bi se pa glavni odbor prenesel	enih štev. "Gl. Svob." op. ured.) ; 'Troletarec", ki se ne ustrašeno
v Cleveland, Ohio, tedaj bi Klobu-	kar je podla laiž! Resnica je pa, da bori za pravico vse povsod in ved-
čar, Konda in Stonich, sami nese-	je bil na onem dopisu podpisan taj. no. Agitirajmo torej proletarci
bični možje, ki vedno delujejo za	in predsednik; seveda brez notar- "Proletarca"!
narod, ne sedeli v glavnem odboru	jevega pečata; mogoče misli Tone, Pozdrav vsem delavcem, ki se
in za* svoje "nesebično in neumor	da bomo v Glencoe drugače ura- bore za> bol j i košček kruha* na zem-
no delo" ne vlekli mastnih plač iz	dovai kot drugod. Pa se moti. Na-11 j i in pod zemlj^
jednotine blagajne. Tuidi gumbov	dalje pravi ta smešno "kunštni", de
bi ne naročali in ne dobivali "oo-	se je sodr. Zavertnik, ko ga je upra-
ntission":	šal on, kdo da je pisal v Glencoe,
Tožena ni- bila jednota, tem več	Ohio, prestrašil. Konda, Stonich in Klobučar, ki so Ker Tone vedno na tihem suiniči,
NacT Zlemberger.
La Salle, 111., dne 20. nov. 1906.
I>ne 17. nov. t. K ob 10 uri zvečer farbali čane, da je delokrog (bu-1 je Vudi 7umčilrZav^rtn^ku7e 1 f je razvil društveni pra^r dru-siness) jednote postavno urejen, pa{ bilo treba ustrašiti, saj on ni stva 1 nglavsst 2 S N I ; J. ob kar se je dokazalo iz listov, katera bil v tem nič prizadet. Kajti v I miwgobrojni udeležbi društvenih sta pisala tajnika države Illinois in Glcncoe nam je že pred časom pri- bratov m občinstva »z La Salle, 111. Ohio Jožetu Zavertniku.	šlo pismo od Frank Klobučarja. okoMce., .
Konda. ki se vedno "kuiištnega1' }»isaV nam je 0 slepariji prej kot sirna (1fora"a ln drugi prostori dela, ki zatrjuje vsakemu, da je ob- k(i0 drUgi |z Chicage. Povdarjal je brata M	v katerih se je
iskaval trgovsko akademijo v Am«- L pismu, da bomo v kratkem nekaj vrslla s!an,ost- so b'h do zadnJeKa riki (Najbrže ko je za ovcami ho- novega culi o jednoti, da so prišli I koti^ka zaseden.. Slavnwti se je dil v Califomiji. Saj ima koštrune pri revidiranju knjig sleparijam na udeležilo tudi' vec nemških social^ in backe vedno na jeziku. Opombi skni in da bo vse o tem 'Proletarec" stov- C astna praporščaka sta bila stavca.), bi moral vendar vedeti, prinesel. "Ko nam je bila ta novica K- Panck z«Pan * La ^Tall€"u' ,a kaj pomeni beseda "business" v an- znaiia> sem jaz, kot predsednik Hener. zUPan v	Na Javnosti
gleškem jeziku, ker drugače bi nc sklical take j izvenredno sejo. Na Me svirala slovenska godba na lok, blamiral sebe in pa Klobučarja, ki seji so se sprejele dve tozadevne P°d vodstvom br J. Ivanus-a, ki je je pred javnim notarjem C. A. resolucije in-sklenilo se j, da se od- zajedno dirigiral tudi slovenski Bejcekom v Clevelandu, Ohio, pri- pošlje eno na tajnika dr. Slavije Peyski zbo.r "Zora - kl Je * kras"° ča! m podpisal, da bo jednota svoj št. i vCbicagu, drugo pa na zapis-donf^m	namah, P,nd°-
"principal business" premestila v Likarja S. N P J Tone Mladiča bl!' vse občinstvo. Posebno laskavo Cleveland, Ohio.	,	da isto podloži centr. odboru. ' s<*lbo ° slovenskem zboru so izre-
Ako bi jednote,-ki se pečajo z za- Ste li predložil« resolucijo pred kh socialisti tujih narodov varovalnino v slučaji smrti, smele centr. odbor, Vi zmešana neved-l S ™stn» govor je imel br. J. zvrševati svoje poslovanje, ne da bi nost?! Mladič! - odgovorite! • ^rtnik. l.ovoni je pnonzno ta bile inkorporirane v državi Illinois, A Mladič*	I ko le:
aH imele tozadevno uradno poobla- Vi ite> (la ne9me noben član
stilo, tedaj bi sodnik Prindeville ne n;č j Z(L; vnanii osebi kar se- no. zgodovino slov. naroda, tistega na-
Driooračal da se na i omenieno trn-	vnanj. ose^, kar se 09- roda ki je v stari domov;nj gradil
priporočal, da se naj omenjeno tro tranjoSti jed. t.ce. Tako trdite v '	.	... * ^
jico izroči veleporott.	tkti	c •• r w;t«> na Paiace- zeieznice, cesie, aeiai \ ruu-
Konda zahteva da bi se tra še	,	Og.ejtepa e.vlikih premogokopih plavž;h. in
Konda^ zahteva dat b. se ga se krat t!st0( kar ste lzblckmll v tlJ . v ^ v
Za nj'tfi je govoril g. Panek, župan v La Salle-u in častni prapor-ščadfza slavnostni večer.
Dejal je približno: Nas Slovane, 'jxjsebno Poljake in Slovence, ker smo po verskem pokoljenju večinoma katoličani, se smatra za na-zadnjake, kar je velika laž. Ali se niso Poljaki, kakor tudi/ Slovenci borili za svobodo v veliki ameriški republiki? Ali ne vidimo stati povsod Slovane v prvih vrstah, kjer se bi'je boj za svobodo? Ali danda-* nes priznava že ves kulturni svet,. da smo tudi Slovani ljubitelji svobode, da se nas povsod najde na bojišči, kjer se bije boj za svobodo, dasi ravno je še nekaj zagrizencev, ki nam to odrekajo."
Po končanem govoru je pevski zbor zapel še dve skladbi, potem se je pa začela' prosta zabava, ki se je vršila, dokler ni solnce pričelo pošiljati svojih žarkov skozi okna v dvorano.
Slavnost je na vsakega vdeleini ka napravila' globok vtis. In ko smo se v jutro razhajali, je vse navdajala ena sama misel: da bi se zopet kmahi nudila prilika za tako krasen užitek.
_ Odbor.
PUZMANOVEGA JOŽA LUNA . - TRKA.
potem, ko je že koristolovstvo v I stem umazanem oeriHi	' ~ I tvornicah, ki je hodil za plugom,
jednoti razkrinkano in dokazal, L Kdo ic ve^H izda^lee kot Vi	111 «ral^am pa stanoval v bor-
prijemalo z rokavicami.	Ob^tiie'e Sdi samT da bi se I k<>čah' zadllhlih stanovanjih m
Le človek njegovega značaja, ki	pravica prikrila .Kdo Vas je učil I	t
ima debelo kožo kot slon, je zmo-	to morajo> žen kaj sličnega zahtevati.
In ta del naroda je moral ostaviti svojo domovino, katere bajno div-
Vsakdo drugi, izvzemši njegova I , ? J zal>lsni.ka^ ste .sc P°ka"	no krasoto oi>evajo pesniki in opi-tovariša, bi v tem slučaju odpove- P i sleparjev. Isujejo pisatelji raznih narodov, ne
dal se odborniškemu mestu.	p Zf "f IL gl zborovanJ" S-	radi tega ker jo ne ljubi, ampak,
Ali Konda se krčevito drži svp- R 1 Ste	ker ga je prignala beda do tega ko-
jega mandata. V tem oziru je trmo. £ P°vma£ah	glas sodr. F.	ratal. Narod je šel v tujino - v
trlav kot Silok	a' se ™ je ncP°stavnm»	dal/no Ameriko, da si poišče bolj-
On tv -\ikdi — mi ta tudi t p°t0111 l1lkrade1,	Seveda, do-	ah življenskiii razmer, ker mu do-
E, brate Konda! Nekdo je po M™ vedeh'	pride sodr.	ma ni bilo živeti ne umreti.
ivem pričal. No, pa kaj bi pravili, ^etnC "a z^anje, ^ poprej pri- Priišedši v Ameriko je pa narod
K 11 sla vsa svindlenja in tihotapstvo I uvidel, da se v deželi vladarja kana dan. Spominjam se še dobro — pitalizmfa za delavni narod v posta-in tudi drugi delegati se bodo še vodajalnem zboru z ozirom na so-spominjali, kako je Konda zrastel Cla'ne. reforme toliko zmenijo, ka-nad Petričem v zborovalni dvorani, v starj, domovini ko je ta predložil privatno protest- - Držay ,n	zavarovaI.
no resolucijo; v leten je ozrgoasil ^ y ^	jn smrtj _
cel odbor jednote. Konda je dejal, . nezRD(lam; vse to { je v nekem pisn.u se govon o tiho-1 avične v veliki atncriški r ^
kr
saj veste kdo!
DOPISY.
Glencoe, O., 18. novembra.
Kratek odgovor umetnim sleparjem.
Kakor je iz št. 4b ''Gla-s Svobo-	_____
de" razvidno, se je Anton Mladič,	^styxt ~ ?a se 1)0,110 že še	bliki.
zapisnikar S. N. P. J., namenil, da	Jf zni€"lh- Seveda njemu se je	^^ ^ . bjlo ^ ^
opere umazane roke treh uradnikov	» obstanek. Kam, vnanjem de-	samoo5rambi in ustanovila se je
v centr. odboru, - ki so stegali po	ta'kra* »tvan niso bile tako	slov naIX)dna p^^ma jednota, ko.
jednotnem premoženju - s tru-	zna,ie kot so danes- Danes Pa	je člen je tudi društvo "Triglav",
dom, da bi na kak način pripravil	P01™™ razumemo nastop sodr,	ki, ^ dmm približno ry> QmoVm
vse člane jednote do tega, da bi vse	I J/ 1 etnca> ^ sedaJ sodr- Zavertm-	In (la jc ^^ v ti
vrjeli, kar on piše; — kajti "čisto	a naPratT1 sleparjem.	kratki (Jobi dosep]o ^ yelik
resnico hoče pisati" — potem, ko	Vsaka, stvar le en čas tq>i.	vispeh, se ima le temu zahvaliti, da
bi ljudje vrjeli njemu, bi gotovo	Kdor zagovarja tatu, je sam tat;	(]eia v smislu vzvišenega načela:
rekli: "pa bog Iona j možje dobro-	Pa naj- bo to v društvenih ali pa	enakost, bratstvo in loboda.
srčni, ki ste dali tistih $70 tolarjev,	privatnih razmerah. Logika ne spre-	[>okler se pa bodo taka načela
ki niso jednote, nazaj."	mmja oblik. #	negovala v društvu, 5e dmštvu ni
Tone Mladiča ne jezi to prav	To'iko Tonetu Mladiču v album,	treba bati pogibelji, in naj vihrajo
ničr ker so umi krarTi ■ jezi ga' le	—Cla^nm S. N, P. J. pa klieein:	j^nharjT 5e tnkn ^Ttrrt.
Ko ne bi vedel, da je Josip Kun-čič — Pužmanov Jože v sorodu .s tistim Kunčičem, ki je hotel ljubljansko meglo pregnati z globokimi jarki in s štel j an jem i'z topov, bi se jezil, ko sem čital debelo laž v "Glas Svobode", da je mene Kri-|-stan v Celju prijemal radi računov. Pužmanov emu Jožu se najbrže pamet meša, ali je pa kratkega spomina, da je moje ime zamenal z drugim, ali pa sploh nikdar ni bil v jugoslovanski soc. stranki, ker bi moral vedeti, da jaz nisem imel nikdar nič opravka z denarjem v jugoslovanski soc. stranki. Ako se je pa Pužmanov Jože udeležil konference v Celju, tedaj bi moral vedeti, da se je šlo takrat za Zadnika, ne pa za Zavertnika. Zavertnik ni bil sp'oh nikdar v Celju in ni imei nikdar nič opraviti z denarjem v jugoslovanski soc. stranki, isto tako, kakor tudi pri "Proletarcu" nima nič govoriti v tem oziru.
Zavertnik je imel opraviti z denarjem le v železniški organizaciji na Dunaj i. Kako je tam spolnjeval svoje dolžnosti, ima pa tozadevno spričevalo, ki pa vse kaj drugega govori, kakor, da ga je kdo kedaj prijemal za račune.
Kdor pa dvomi o tem, naj pa piše direktno na "Rdeči Prapor", Ljubljana, Avstrija, ali pa na "Ei-senbahner", Wien, Austria.
Tudi za Pužmanovega-Joža bi bilo bolje, da bi ostal v hosti, kakor da je stopil v javnost, ne da bi se bil preje informiral. Vsaj bi mu ne mogel zaklicati y obraz: Fej! Lažnjivec!
Jože Zavertnik.
ker se je to skozi "Proletarca ' in	čitajte oba lista pazno, potem pa | Na to je dejal govorni!
Zavertnika razrilo. In prav zato se	sodite, kateri ima prav. i [ "Jn ti prapor pa vihpij v imenu
je sedaj prav po rokovnjaško sko-	Se večina rojakov strinja s svobode, enakosti in Vatstva, d*
pal nad "Proletarca" in sodr. J*,	švindlerji, — Tonem Mladičem, bodo tudi drufrii narodKv širni A-
Zavertnika.	r>c*em pač vemo, kako daleč meriki vedeli, da smo tiftkL&lpvenci
Stvar je popolnoma jasna.	smo še Slovenci v Ameriki; za svobodo, ne pa za hlapče;
Tone Mladič očita .v svojem ob-	se strinja s "Pro etarcem", je Pri besedah "prapor pa vihraj",
rekovanju, da onii dopis, ki je bil	pa'4 dokaz, da gremo v zaved-1 je padla zaveza in društveni pra-
poslan na dr. Slavija št. 1, ni ime!	nost — k napredku. | por je zaplapolal v zraku.
:— "Kochajme se!" Konda, Klobučar nekdaj nasprotniki proti_hi= sam boginje Venere. Kako so grmeli v "Glas Svobode" proti Ber-niku. No, sedaj so pa v bratskem objemn.	^	,
Gliha, pač vkup štriha. ,
1
O čudnem poslovanju parobrod-nih kart Zottijeve podružnice v Chicagu imamo nekaj gradiva, katerega pri priliki obelodanimo.

NEKAJ SOCIALISTIČNE POLEMIKE.
Kari Linhart.
I.
Socializem je najvišja smer mo • dernega časa. V svojem gibanju tvori deloma kos že uresničene komunistične bodočnosti (zlasti v kooperativizmu ali zadružništvu), deloma pa krepko bojevno četo, ki polaga z veselim pogumom dinamit pod zastarelo zidovje kapitalističnega družabnega poslopja. V svoji znanstveni) teoriji pa cfaie socializem zagotovilo, da je to delo plo donosno, in d*a bode uspelo. V svoji teoriji kakor v svoji praksi je so cializem pristni sin modernega ča sa. Le na« temelju kričečih številk angleškega kapitalizma je sezidal Marx svoje dek>; le moderni proletariat na/ drugi strani zamore vstvarjati svojo bojno organizacijo Tako je socializem najvišja smer modernega časa! — ker izraža logično in seveda tudi brezobzirno vse njegove konsekvence. Kot tak pa soclaizem ne sme prezirati nobenega vprašanja naše dobe. Že star Liebknecht je najglašal univerzalnost ali vsestranost socializma, in to v času, ko socializem še ni dospel do današnje mogočnosti svojega razvitka. Ta univerzalnost dovaja socializem do tega, da se pričenja pečati z vsemi važnejšimi pojavi našega veka.
Zadnja leta se opaža n. pr. odvračanje od suhoparnega Biichnerje-vega materializma k neki čistejš' filozofiji, da; k nekemu novemu krščanstvu, in ne le sivo1 asi prerok iz Jasna je'Poljane, Lev Tolstoj, je oznanjevalec tega novega krščajn stva; on je celo osaml jen, on je občudovanja vreden samotar. Po vsem svetu se pojavljajo smeri in struje, ki bi'jejo boj proti dvema- prenaipe-tostima: proti meščanskemu material i zrnu kot zanikanju vsega nematerialnega, kot sitemu modro-sk>vju trebuharskega brezverstva — in proti dogmatiki, proti mistiki tradicionalnega krščanstva, ki bije zdraivemu razumu v obraz.
Ta nova dušeyna struja jemlje od materialoma vse kolosalne pri. dobitne znanosti; v svojem idealizmu pa —- naš Aškerc je imel prav, ko je dejal, "da je vsaik realist (rec-te: materialist) idealist'' — stoji celo na utopi stičnem stališču Baconove dobe. Iz celega krščanstva izbira ta moderna struja etična zrna. Ker je pa etika živVjenska moč krščanstva, ker je bil nazairen-ski Jezus ravno v dnu svojega imenitnega srca/ etik, in ker si je podvrgel le vnsfed tega vec svet, razbil jasni ollimp polni ljnbavnih spletk in grešnih intrigi j, razbil, v današnjem zrni slu besede, nemoraHno nebo grških in rimskih bogov — in ker poznamo to Jezusovo etiko ved. no in povsod kot krščansko, se ne da zaitajifi njen značaj. In tudi v tej novi« struji se ne dia zatajiti!
Ta moderna renesanca pravega krščanstva kot zgodovinski odpor na desetletja trajajoča nadvlado svete trojice: "Tvarina — moč — gibanje", to mogočno in veliko pod-cenjeno gibanje, je pričelo zanimati tudi posamezne socialistične glave. Zlasti nemški pastor Gohre —
ki je vendar izrečen socialni demp-krat in o katerem se je v tej reviji opetovano govorilo— se je pečal« in se še peča s tem vprašanjem.
Pri socialnodemokratičnem delavstvu pa je naš^o stremljenje Gdhrejevo in njegovih tov.trišev veldk odpor, kar je siletr popolnoma naravno. Vprašajmo se le hladnokrvno in z mirnim srcem: Kako postane delavec socialni demokrat? Prvi korak je, dai postane strasten "Pfaffenfresser", hud nasprotnik vsega, kar lazi v črni kuti po božji zemlji. Pokojni- naš Rok Drofenik je 1*1 tipičen v tem oziru, in slovenski duhovniki bi morali darovati zahvalne maše, ko je — za nas tako rano! — umrl. Zatem postane delavec brezverec ah ateist. To brezverstvo sicer ni plod znanstveno utemeljenega prepričanja, ono je le izrodek nezadovoljne negacije, varanega vednega uipanja in zaupanja v vplivanje neke višje moči — boga. In kakor je religija priprostega človeka enosta/vna — navadnemu človeku so zvezde "ck-na nebeška bog mm je 'lep starček, hudič pa znani parkelj z rogmi in repom — tako je tudi brezverstvo takega naivnega človeka enostavno zanikanje osebnega boga, temveč le upor, rebelija proti temu osebnemu bogu, ki ne usliši najpobožnejših prošenj in pusti trpeti najpridnej-šega človeka ... Tak priprost ateist proklinja čisto "krščanstvo", kliče hudiča krščanske cerkve vsak trenutek na pničo, — v svoji enostavni frazeologiji zanika krščanstvo, a ne more vendar premagati vse privzgojene in prirojene predsodke krščanskega naziranja. Drastičen v tem oziru je skičaj, katerega sem sam doživel. Eden mojih sodru-gov in prijateljev ne veruje v boga, pač pa v — coper nice. Ko sem mu očital to babjeverstvo, mi je dejal: "Le počakaj, ti bodeš že še videl, vsaj si še prem'ad; jaz sem videl copernice na svoje lastne oči" ... To je seveda izjema, a jako pouč ljiva izjema. Kajti na tem duševnem stalilšču je veliko socialnih demokratov.
' Zadnja leta se je tudi v teni ozi-ru na Slovenskem precej delalo. Vedno očitneje se je stavil kapitalizem kot najhujši sovražnik v ospredje našega boja in se je prir čelo ločiti natanko klerikalizem m krščanstvo.
II.
A to delo izobraiženejšihi agitatorjev nima zaznamovati) doslej posebnih uspehov. Tega so krivi v prvi vrsti dnhbvniki — saj so sli-<ali leta in leta) socialno demokracijo kot posebnega satanovega ljubljenca, kot izključno proti ne zmotljivi cerkvi se bojujočega "sina brezvetskega liberalizma"'.*) In ravnotako, kakor je i me nov aft 'a-narhist" Luccheni ali Bresci svoje instinktivno sovraštvo do parfumi-rane aristokracije (pleme ni ta št va, <i se vozi v pozlačenih ekvipažah x> krvavih telesih njegovih bratov in sester), kakor je imenbval Luccheni svoje Sovraštvo do onih slo-
i g V. l/i Rf> trn • hilli fapfnlt.
*) Nikjer se ni s to fraza: "socializem je sin liberalizma'*, tako gnusno in. neumno delbvafo kot ravno ruai Slovenskem. Zahvaliti imamo to dejstvu, da pri nas liberalizem še ni pogini! in — dr. Ja nezul E. Kreku ...
enostavno "anarhizem", kakor j smatral svoje osebno hiafščevanje "žrtev za sveto proletarsko stvar ' ravnoteko krsti priprosti delavec sled« besedam poTitikujoce^a popa združeno antipatijo do duhovništva kot prototipa vladajočega zatiralne ga sistema, ter stremljenje po bolj šem življenju enostavno "socialni demokrat izem".
Tako je teren za Giihrejeve poizkuse "kristianizirati socializem že iz praktičnih vzrokov pokvarjen. Vsa) dosedanja metoda socialmode-mokratičnega mišljenja in čustvovanja. nasprotuje tem poizkusom. Seveda tudi teorija. Kajti povejmo si resnico v obraz: Pri konsekvent-nem izvajanju socialnodemokratič-ne logike pnide dosleden marksist do zaključka; da je socializem zgolj gospodarska smer, katere edini ci'j je kolektivno (skupno) gospodarstvo; religija, morala, etične zadeve, ideali in Vsa ostala zlatkana šara nima z njim prinoipielno nič opraviti. Kautskyi, ta "iz socialista postali nemški« profesor", je napisal svoje dni celo serijo člankov, v katerih izkuša med drugim dokazati, da nima sociallizem ničesar o-praviti z an ti alkohol i stični m gibanjem ... Socializem kot tak je zgolj gospodarski nauk. Ker se pa ta logika mpre še dalje izvajati, ker trdi proletarski materialist dosledno, di so vse "moralne" ali "duševne" stvari, vsa s vetovna naziranja i. t. d. plod svoiedobnih gospodarskih razmer, ker je torej gospodarstvo tajkorekoč "kategorični imperativ*' vsega življenja«— vsled tega se stika socializem zopet z vsemi izrodki gospodarstva, in to tembolj, čim obširnejši in močnejši postaja. Saj ima lahko vsak socialist itak svoje
—	tudi socialistično! — naziranje o morali i. t. d...!
In se_daj k prej. omenjenim stru-jam, ki vkljub vsemu ne obmolknejo. K tem st nujam računam tudi— mbrda celo v prvi vrsti! — tako-zvane "realiste". Naravnost povem, da imam o realistih povsem druge pojme kot ^eki naši sodVugi. Pravim namreč to-le:
Sociallizem je naj višja smer modernega časa, ki stoji in« pade v zna. meniju prolet-. ii».a. "L*eaWzem" pa
—	to ie z'asti struja profesorjev Masarvka, D rti ne in tovarišev — je najvišja smer umirajočega bur-žfrazijskega (meščanskega) ♦razre-« da. Ta realizem je združil v sebi vsa dobri* zrna, vse lepote in čednosti zdrave * meščanske dobe — torej zlasti; časov Baconov in Des-ca'rtesov, ter prve dobe* po naj'kras-ne j šem pojavi! novodobne zgodovine, po veliki, v vsakem oziru veliki francoski • revoluciji; realizem razume moderni čas in simpatizira strastno s socialno demokracijo, s čuvstvovan jem fcin mišljenjem pro-let ari at a, ki je po Lassallovem izreku ska1a, na kateri se bo sezidala cerkve bodočnosti"; realizem tvori zadnji veliki historični kompromis, ki ga hoče skleniti umirajoča bur-žoazija z mladim in zdravim prole-
; s. /a ru I r«., -
ti* mr t rt tt
ga socialnega živi j a z mladim, kompromis mehanskega starčka, ki neče zapustiti svojega družabnega stališča kot buržoaz;ja, in ki vendar živo čuti propalost kapitaflistič-ne družbe in se }i odteguje ter izteza roke po novem življenju, pred. stavljajočem se v socializmu*...
Na Slovenskem se kažejo realisti kot učenci Masaryka samega. Slovenski dijaki, ki so študirali v Pragi in ki so zmožnejši od belo-mo-drtf rdečih "buršev", so slišali gor v "zlati Pragi" nauke velikega Masaryka in so priori domov napolnjeni z njegovimi nazori. Ttikaj — zlasti na Kranjskem, tej luknji re akcionamega trote! j stva — so jih vzprejeti takoj "liberalci"' in "klerikalci". Za nje imate obe stranki nekaj dobrega in grozno veliko slabega. Kler.kakri imajo n. pr. v tem hipu zadružništvo v svojem programu; to dobro zrno vzprejema n. pr. eden najboljših slovanskih realistov, .tej revij<i znani Anton Dermota, katerega članki*) nisc e upoštevanja, temveč tudi največjega priznanja vredni ; lahko rečemo, da/ na Slovenskem ni moža, ki bi bil1 na tem polju bolj doma kot Dermota. Liberalci zopet imajo — žal i bog da le v svoji "teoriji P — naipred'nost in svobodomiselnost v svojem programu, oni so v verskem in f Tozofičnem oziru tolerantnejši od klerikalcev (nič več!) in — tudi to dobro zrno vzprejemajo realisti. Poleg tega so videli najmo dernejšo socialno derrtokrafcijo, na Češkem, in so postali — kar je glavno— mečni individual isti Slovenski realisti delajo jako uspešno iti pametno. Da ekzistirajo "Naši zapiski" še danes ter-da se izdaja danes v Ljubljani krasna "Ljudska knjižica", za katero se sicer buržo azija ne briga, katera pa stoji vendar visoko nad vsemi knjižnicami ljubljanskih, celjskih in goriških meščanskih literatov — se moramo zahvaliti v ve'ikem delu) realistom. Vkljub tema* pa sem smatral po trebnim, pojasn;ti svoje mnenje o njih. *
Slovenski realisti so izdali svoje dni "Poslanico slovenski mladini" pod naslovom: "Kaj hočemo?" V tej knjižici povedo vse, kar sem jaz danes trdil. Med drugimi pišejo: Materializma ne vzprejemamo... dasi moramo Marxu priznati, da nam je pokazal, kako moremo popolneje ume v at i razvoj človeštva." Torej vzprejemajo le metodo materializma, torej kompromis med nematerialisti in materialističnim! prodetafrci (v tem vidim razliko med buržoazijskim in proletarskim ma--teriaiizmom; zadnji ima po krasni M arxovi iznajdbi "historičnega zgodovin skega naz i ran j a "gotovo metodo!). Socializmu odpreti nova pota, socializmu dati etično podlago in, ga tako "popolnjenega" po-daiti buržoaziji in proletariat^ kot nasprotnika razrednega boja — iO je glavna naloga slovenskih in čeških realistov. No — meni se pa zdi, ko bi bil socializem te reforme potreben, bi jo sam"izvršil, reformiral bi se v svoji notranjosti oti socialistov in ne odi reaflistov!
Kaj sem hotel povedatri- v celi ti argumentaciji ? Vsak problem, vsa <a globlje v sedanje življenje segajoča zadleva se interesu je za socializem, ali z drugimi besedami: socializem je potegnil vse v svoj de-oknog. Ta = menim vsaj sem dokazal!
o) Anton Dermota. Zadružn;
štvo. "Na'si zapiski" 1902.
I. Puček: Nota prišla prepozno. - Pozdrav t
OBLEKA NAREDI MOŽA.
Martin Dresciver.
•Vi bi pa res morali j>aziti malce bolj na sebe. V a rov at i bi morali svojo Obleko. Predno ležete k počitku, obesite obleko ra kljuko, ne pa razmetavati jo po stoleh, kakor da b iburja brila' v sobi. Vaš klobuk že mesece kliče po likalu. Hlače imate previsoko prepasane in to je grdo. Vaša kravata se guglje na gumbu, kakor kak hudodelec na vislicah. Da dandanes že vsaki človek man&ete nosi, o tem se Vam |)a še ne sanja.
Kolikokrat so dobri ljudje že take m slične govorance govorili. Ko likokrat so Tebi deklamirali razne reke: "Obleka naredi moža, saj v želodec nihče ne vidi, mej tem ko Tvojo obleko lahko vsakdo opazuje m Te po nj:i. tudi sodi. Nemarno oblečen« človek se nikomur ne do-pada, čedno oblečen se pa prikupi vsakomur."
Kakšen vspeh so te čiste resnice dosegle pri Tebi? Pustil si jih go voriti, da si jim mehanično kimal, ali pa smejal v obraz.
"Obleka napravi moža", tako si še le pred kratkim posnemal nekega dobro hotečega svarilca. "Ej, to sem sedaj* doživel," si se zopet ro-gal ;— "famoani stotnik) Koepenick je to dokazal. Človek, ki je 27 let prebil v ječi, ki ima knive noge, visoka pleča, komur iz oči teče, je ta koj gospodar čez življenje in smrt, dko ude vtakne v pisano častniško uniformo. On samo zapove, in pol tucafra vojščakulv se odpelje z vlakom, ne 'da bi vprašali kam in zakaj. Vojaki bi mu bili najbrže sledili tudi v kalne run, če bi le on ta ko zapoved al. On zapove, in župan mesta, ki šteje 20 tisoč prebivalcev se uda huklodelen kot jetnik, dasi je dobro poučeni v pravu. On zapove, in mestni blagajnik mu prostovoljno -izroči denar. Ali je morda ta hudodelec vse hiptnotiziral in j.ih tako podvrgel svoji volji? JCaj še! Uniforma je vse zvršila, katero je hudo'deliec pokupi) pri raznih starinarjih. Seve, obleka naredi moža." >
Tako si se rogal čloiveku, ki Te je opozoril na Tvojo neelegantno oblelko. Nekemu drugemu, ki je na Tebe izpustil celo kopico filozof ič-nih iirad o slabo in dobro oblečenih ljudeh, si pa cinično zalučal v obraz: "To vedo vsi lopovi. Naivna masa verjame, da so gospodje dolgoprst neži, ulomitelji, žepni tatovi, bančni roparji tako siromašno oblečeni kakor proletarci, in da v razcapani obleki zvršujejo svojo obrt.
Sancta simplicitas? Noben gizdalin se tako čedno ne oblači, ne nosi tako dragbcenih prstanov, igel, gumbtfv, kakor mojstri v hudodelski obrti. Np njih ne bo člo\ek videl prekratkih hlač, oprašenega l širokbkrajntfka, ki se želi seznati s klobučairskitn likalom, pa tudi gub-Ijajoč h se kravat.
_r__Brezvest ni gospod -ki za j emajo
^voje dohodke v zamenjavi moje ga in tvojega, so vedno oblečeni po fmajnovejši modi, ker so izvrstni po-, znavalci ljudi. Oni vedo: Razcapan človek obuja povsod, sum, po-lieg ga pa še hlapci zakona vedno »tražijo; človeka, ki se pa fino oblači, se povsod- prijazno sprejme \ in tudi duri so mu povso'd na ste-
žaj1 odprte. In to lopovi vedo. Da jih nihče ne moti pri njihovih operacijah, pazijo na svojo zunanjost. Radi tega dosežejo tudi tako velike vspehe. Tem Ivečji lopov,, tolikor bolj go»sposki je oblečen. Sfcve, obleka napravi moža."
Talko si pravil možu, ki Ti je le dobro hotel.
Ne'kega tretjega, znanega trgovca z usnjem, ki se je le iz radovednosti s Teboj v gostilni razgovaj-jal i« Ti razodel sVojo mržnjo do slabo oblečenih ljudi, si pa skoro ozmerjal. "Vi iz samega sebe norce brijete," si rekel. "Kdo bi Vas — ljudi še pogledal, ki se fino obV čite, ako bi se vsi ljudje na svetu fino oblačili. Le Vaša- obleka, ne pa neumno maso, da Vas masa spošitu je. O Va&h čednostih in znanju pa niti ne govorim. In tudi Vi sami si domišljujete, da ste nekol.ko bolj ši od' drugih ljudi, ker se vedno po najnovejši modi oblačite, ker ste v gledališču drugače oblečeni kot na kaki plesni veselici, ker imate lovsko oble'ko, salonsko suknjo, frak, kožuh itd. Vprav Vi se morate »vesel ;t i, da ogromna večina ne more z Vamii konkurirati v oblekah. In za nikogar drugega, kakor za Vas, ker se Vas spoštuje, ker posedujete nekaj, velja ta le rek: "Obleka napravi mož^."
Napisal bi lahko še mnogo odgovorov nai fina svarila glede Tvoje zanemarjene obleke. Ali čemu.? Saj si se vedno rogal.
AH enkrat s: bil pa le v škripcih Zadnjič v gledališču, ko Te je fina in lepa- dama nezaupno gledala, da poleg nje n»a tako finem stolu sediš. Takrat si vlekel in raztegal svoje hlače, da ne bi bile podobne otroškim dokolenskim hlačam. Ali taka čutstva Te ne spreobrnejo. Komaj je bila predstava končana' in se odstranila lepa davna, že nisi več mislil na svojo zanemarjeno obleko, kra«tke hlače, poSvedrane čevlje, na črn širokrajnik, kojega barva se že spremin ja v sivo.
Morda bodeš t tuli v prihodnje de'all moralične sklepe, spremeniti ne bodes hotel le svojo notranjost, ampak tudi zunanjost. Ali to Te bode kmalm minulo. Ostal boš, kar si vedno bil: zapuščen samec, knji-•gia divjih misli, bv je pa slabo ve zana, precej obsežno stojalo za o bleko, ria katerem visi obleka raznih krojev v disharmoniji.
SAtfJE.
Vstopil' sem v saloon. Pred ogledalom, k* tvori nekak zastor, da ni videti na ravnost iz ceste po sa! loonu, sem obstal. Natakar je čui moje korake in je stopi-l bližje ogledala. Mežiknii sem mu z očmi, zahteva* cigare, nato pa se napravil, da grem.
Malo časa je inrl natakar, zato je v naglici vzel denar in se obrnil.
Prijel sem za kljuko, dat bi odšel, kar se začuje znan glas: "bi bili. res neumni" ..Obstal sem in stopil na stran .k durmi. Na to pa se oglasi onstran , ogledailai- Knmdla in
začne: "Poglejte, zopet dva nova društva se javita k jednotii. Poslal sem T. N^—u nekaj denarja, da fante skliče skup. Tako se mora; drugače nii nič. Toliko smo žrtvovali za jednoto, sedaj naj bi pa prišli ob kruh? Vse te stvari izvirajo le od Zavertnika; pa naj1 le, jaz ne* odstopim in da me s kotom :po»dc
proč. Klobučar je bedak, ki vse zine. Kaj komu mar, kaj mi delamo!
Včasih kdo pravi, da je treba ta ko pa tako z ljudmi.. Pa kaj meni mar, jaz moram zase . gledati. Treba je vse plačati. Kje pa naj vzamem če ne tam, kjer je. Saj ljudje so zabiti, kaj njim treba vede ti, kako ta stvar gre.
Ko sem bil na Westu, sem delal dober business. Kadar so brile volitve i takrat sem dobil denarja od demokratov in republikancev. V Chicagi je pa vrag, ki so mi ti anarhisti za petami.
In danes rečem tukaj : da "pr moj duš", die Vie nehami piisalti proti tem lumpom — če se prav potepemo. Kar pisali bomo pa je; saj ljudje zunaj vrjamejo. Če se ne bo dalo drueače se bo pa tako kokr farji delajo: po ligurjanski morali. Ti moraš zminom eno trditi, če prav veš, da imajo uni prav ...
Seveda, ko bi imel socijalni klub kaj denarja, da bi nas lahko tožili na višje sddišče, potem bi bil hudič!
Tako jih bomo pa prav pošteno na mazali.
Samo da gre, potem naj pa ljudje rečejo kar hočejo. Mi smo pa le na varnem.
Ko bi» bil sedaj sam, bi šla trda; ta urednik — Kaker je pa precej spreten v zagovarjanju. Seveda, šttfdiral je v semenišču "ligurjam-sko moralo", ki jo' sedaj priobču^e v mojem listu. Nasukan je res. Ta bi bil hudičev far.
No j a, osem šol ima. Uni dan sva se menila o "Proletarcu" in tej bandi. Rekel je, da se on nič ne bojji "Proletaiičevih" — če prav pijejo čisto resnico. Pravil mi je, da« se je že v šoli učil "zofitiske", ali kako se že pravi... On' bo vsako stvar tako zabrnil. da bo vsak vrjel le "Glas Svobodi
Zato sem mu obljubili $1.00 več plače na teden. To bundo moramo sfajtat..."
Nek srednji glas se oglasi na to; ni« mi bilo pa možno spoznati ga po glasu.
Odstranil sem se polagoma in zadovoljen sem bil, da se mi je posrečilo čuti Kortdo, ki je govoril tal ko prostodušno, nemoteno, svest si, da ga nihče drugi ne čuje, kot tisti, kateri so o stvari lahko in formirani.	r,
Mislil pa sem si jaz: no, sedaj naj se pa le še kdo oglasi in zagovarja sleparje — posebno Kondo.
Seveda se bo zgodilo drugače in vse to ostanejo le sanje.
Verus.
KNJIŽEVNOST.
, Politično življenje Slovencev" (ponatis iz "Naših zapiskov"), pisana od Dr. Lončarja, se imenuje knjiga, ki jo je založil L. Schiwent-ner v Ljubljani. ;
Slovenci — v splošnem — imamo različno kronologijo iz različnih dob; zato so poskrbeli nekaiter* zavodi, ki imajo nalogo beležiti po-jave* vršeče se v. krogu slovenstva
rečeni knjigi, ki je zelo zanimiva — sosebno za tiste ljudi, ki gledajo bodočnost z druge perspektive, kot ostareli krščenduSevci po "Kranjskem in drugod.
. Knjiga je pisana v poljudnem jeziku in sestavljena! primiroma verodostojno. Naročal se jo pri L. Schwentnerju in stane 60 v., po pošti 10 v. več.
V ameriškem denarju 20 centov.
O knjigi se ob priliki pobavi-mo še.
Ekzistira "Slov. matica", "Mohorjeva družba" in še nekaj tacih zavodov je, ki izdajajo knjige, da na rod izve kje da je, v kaki razdalji se nahaja na ♦em ali onem polju, z ozirom na ostale narode. Dosti teh podatkov poseduje slovenska književnost; toda popolni! je šele zerodovino Slovencev Dr. Lončar v
Listu v podporo. Nabrana svota na slavnosti raz- * kritja društvene zastave društva Triglavi št. 2 S. N. P. J. dne 17. nov. 1906 v prostorih brata Mati-jata Kompa v La Salle, Ills.
Matija Komp..........$1.00
Math Strohen...........50
Alojzij Kramaršič.........25
Ivan Vogrič .. !................25
France Livek...........25
Silvester Kramaršiič.......50
Karel Strohen.......... .50
Jože Kapš.............50
Tože Kavšek ...........25
Ivan Puček.............50
Nace Fa lesk i ni...........25
Tomaž Golob ...........50
Nace Rčul.............25
Tomaž Golobič...........25
Majth Šular.............30
Andy Urbane...........10
Pavel Pirr, 456—3rd St., La Salle, 111.	i.00
Frank Frančič...........25
Frank I-aykovič.........25
Anton Rčul .............25
Anton Kral.............25
Neimenovan.......... .15
Skupaj____$8.30
Jože * Zavertnik: Ker se Tone Mladič v "Glas Svobode" jezi, da mu je "Proletarec" vrgel nemilo resnico v obraz, da je še neotesan 1.00; Jereb Joe: Ker so Zavertni-kovi "lerfantje" vedeli že takrat kaj je socijalrzem, ko je še Konda hodil po rajski dolini s sleparjem Jeramom, — kterega vreden kom-panjon je bil — t.00. —
Chicago: Prigodom imendana Cecilije Ječmenjak $5.25; prigodom imendana druga Hans-a, darovano $2.
Glencoe, O.: M. N. S. klub tro-mjesečni asesment "Jugosl. soc. Z vez i '' 70 ct.; M. N. S. klub $2.00; John Rebolj 50c.; Nace Žlember-ger 50c. — Skupaj $21.25.
Računski pregled u mesečne ga
poslovanja "Prvletarcd'.*) Dohodki:
Listu v podporo........$250.82
oglasi......t........14946
naročnina.. .. . ...... 393-3$
broš. "Naša bogastva" . 6.55
$800.21
Izdatki:
Ti skarna............$346.75
pisalna oprava, pošt. znamke in drugo........ 71.24
"Proiefarec" v tožbi .. .. 66.90
$484 89 r
Dohodki............$800 M--
Izdatki..............484.89
Ostane v blagajni.....$315.32
A. Prešern, taj. Za nadzorniški odsek: Martin Hans, John Bartel, * Joe More.	4
Nekolektani oglasi in dolg,
ki ga dolgujejo razni člani, ni v tem računu. Nekolektani oglasi zn^. šajo z novembrom $35.00; dolg pri raznfh čanrh pa $45.00.
Sodrugi! Treba je misliti na ten-densko izdajanje "Proletarca". Agitiiajte, ustanavljajte klube, u-čvrstite organizacijo!
Kakor hitro imamo v to potrebno svoto, začne ^Proletarec' tedensko izhajati.
— Pužmanov Jože nekaj piše o prvih ustanoviteljih "Delavca'. Revse! kje se bilo, ko se je "Delavec ' ustanovil!? Ako bi bil v.organizacij i, bi moral vedeti, da je Za-'vertjiiik vplačal svoj prvi delež za prvo številko "Delavca", pa tudi pisal že za prvo številko. Seve takrat je bil Pužmanov Jože še v hosti na Vancovem in za to mu zamerimo, če laže.
Ugctnjka.
Koliko čašic jezuša mora človek popiti, d« priiznava trezne ljudi pijanim.
•^fuiesn infiiefcaasaj a jojsfoui uo 3f J3>f	Etl ofoiuq
-o ouAapiezoj os VousdfnjeAs uiif 'MffueSn w \\ypd opocpu icjsii -pu iDABjq luafuoD : jOAoSpo
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE"
Novih 50.000

se zastonj razdeli
med Slovence
Išče se »

IčlrT-.,'
boardarje na hrano in stanovanje. Pojasnila daje FRANK ČEH Gostilničar na Centre av.,Chicago
Jože Sabath
advokat Iti pravni zastopnik v kazenskih in civilnih zadevah.
Pišite slovenski 1 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St.f Chicago,
111.
Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
k
Košiček Bratje
SALOON!
Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri!
Gostilna pri fieh-u!
Podpisani naznanjam rojakom, dtf sem otvoril novourejeni saloon
S68 S. Centre Ave., Chicago
V mojem salonu se dobi vse, sem spadajoče stvari. Pridite in pripeljite zoance in prijatelje! Z vsem spoštovanjem
FRANK ČEH.
Knjiga „ZDRAVJE"
Katera v kratkem izi(16 od nlavne^a i 111 obio znanega:
Dr. E. C. COLLINS M. L
. • Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevojjh
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv, način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža ia ženo, za mladeniča in deklico,- •
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: * tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. !•
Vam naznanjam da sem popolnom*zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika sa ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi pravffno nucala. Jaz sem si dosti orizadevat pri drtizth zdravnikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mn bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
# Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvale len do .hladnega
#	ANTON MIHELIČH
iS E. 39th St. N. E.
Clevelan. O.
Velespostovani Dr. K. C. Collins M. I.
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vala zdravita In Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti goepod. da jaz sem'po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi. • ie bilo vse zamau samo da so mi lepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolnika priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind. Ar k.
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako site bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
40 WEST 34tli NT.,	NEW YORK, N, Y«
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—i
popoludne.	___,_________
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
Podpisani nazoanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, ra točim najboljša raznovrstna vdoa po primirni ceai.
Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip Z vsem spoštovanjem
Slavoljub Štajdohar, 316 W. I8fh St., Chicago
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugQ raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
\ m	f* .
564 So Center Ave., Chicago.
Dr. VI. C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik za notranje bolezni I« ranooeiaik.
Zdravnlika preiskava brezplaCno— plačati Je le zdravila. 647 I« 649 Bl«e Itlold Av«.. CblCMO
Uffcdne ure: Od 1 do 8 popol. Od7 do 9 avečer. Izven Chtoage šlvečl bolniki naj 1
U 1 IIU T *»CWJI.
ptlelo slovenski
SLOVENCEM IN HRVATOM
priporočam svojo
gostilno, dvorano za veselice in drudt. zadeve. •
Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importimna in domača vina, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! —
JOŽE POLAČEK,
685 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
.
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu-
-..	-	,.	to i* n n ii i n ^naA	........ ,,, m ,■.!■. _	. __________
------ — jemo raznovrstne
-momMUS*..
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
J. J. DVORAK <fc OO. 598-600 Blue Island Ave.,	Oni
oago.