PET&AtoO
SMMmm
PlTKAJ/iRVr,
vMIO
KANTAIAKS
SODANKViA,
SAltA W
'KEMMfiKV/
ROVA ti/EM!
fdJUSAMG »V
haparanoa\Jtorne^
»UHTAU
SOUW$\
SAltor
OULU
fiATS/
SSPOIA
KAJAAN! KmmmMtt
mjrmb:
imSTA
tiomnrs./,
KUOPtO
.HfusrmsTAD
JO£ftSOU\ SUOMfv/ .
tOtMOZA < Sl
KrimF
sortama
ittra
sr,wcnei\
, }HA7/iA. . j- S*
« TAMPSRE
/lAHp
\ motka
ST ms/m
•umo/tA?
DRUŽINSKI TEDNIK
!*"■*'“.'z	...	5....5«
Leto XII.
Ljubljana, 15. februarja 1940.
štev. 7 (539)
■i Kdor se boji trpljenja, trpi [ « že, ko se bo;7.
'c.	Montaigne,	-
S	francoski moralist ;
!	(1533—1592)	j
i	i
»DRUŽINSKI TEDNIK«
I/.ltaja ob četrtkih. Ur^dniStvo
uprava v Ljubljani, Miklostfeva 14/(11. Poštni predal 6t 345. Telefon 6t. 33 32. — Kačun poStnt hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov nt si rt j^momo Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
*/* leta 20 din. lh leta 40 din, vse leto 80 din. V 1 tali j' na leto 40 lir, v Franc* j’ 70 frankov, v Ameriki 2llt dolarja. Drugod sorazmerno.— Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna pefitna vrsta ali njei* prostor (vifii»o 3 mn* m širma 55 mm) 7 din: v oglasnem -lelu 4 50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice, bt seda 2 din. M a • i oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
iOVO
j PRESELJEVANJE NARODOV
*
Z 2 zemljevidoma \	(Gl.	str.	9)
I
i
Roosevelt ne veruje v ‘:
Pomen Welle$ovega poslanstva v vojskujočih se državah
V Ljubljani, 14. februarja.
Pravkar smo priče dogodku, ki bi znal zbuditi v široki javnosti neutemeljen up.
Prezident Roosevelt je sklenil poslati državnega podtajnika za zunanje zadeve Sumnerja Wel!esa, namestnika zunanjega ministra Cordella Hulla, v prestolnice vojskujočih se držav. Welles se odpelje to soboto i italijanskim parnikom Rexom, in sicer najprej v Rim.
Roosevelt je tisti človek, ki velja Po pravici v vseh državah za moža največje srčne in politične kulture. Zato je sleherna njegova mednarodna gesta deležna simpatij; zato milijoni in milijoni z upom prisluhnejo, kadar slišijo njegovo ime.
Toda nesmiselno bi bilo vdajati se jalovim upom: sedanje vojne v sedanji fazi niti Roosevelt več ne za-
do Berlin, smo se spomnili nekega dogodka iz decembra 1938. Mislimo, da bi omenjeni dogodek utegnil še najtočneje karakterizirati moža, ki mu je Roosevelt povffril pravkaršnjo nalogo, in njegovo razmerje do tretjega raj ha.
V decembru 1938. je bil ameriški notranji minister Ickes napadel polkovnika Lindbergha, ker je sprejel nemško odlikovanje; is— H Jr-
' ■ ''" l -t '•	• - s • - ■ ■ Nemški po-
slanik v Washingtonu je po nalogu svoje vlade protestiral. Sprejel ga je Sumner Welles; toda namesto da bi se bil Welles le z besedico opravičil, je rekel brez ovinkov, da sta islih misli kakor Ickes, tudi vlada in narod.
Novi predsednik japonske vlade Matsuma Jonaj bi se rad pobotal z Ameriko, Anglijo in Rusijo, zraven bi pa hotel tudi Kitajsko ugnati. Na sliki vidimo, kako mu neki pomorski častnik pojasnjuje položaj.
ustavi; a če bi jo že po kakšnem čudežu zaustavil, bi jo samo odložil za nekaj mesecev, da bi nato tem neusmiljeneje razmesarila vso Evropo.
Tega se Roosevelt nedvomno tudi sam zaveda. A zakaj potem pošilja svojega zaupnika v Evropo?
Po uraduih poročilih iz VVashingto-na je Wellesova naloga, povprašati Pri vojskujočih se državah, pod kakšnimi pogoji mislijo skleniti mir. Ne zato, da bi potem posredoval med obema sovražnikoma, ampak samo zato, da bo o tem podrobno obvestil svojega predsednika. v Stvar nam bo nekoliko nazornejša, ct! povemo, da je ob istem času ameriški zunanji minister Cordell Hull stopil v stike z več nevtralnimi državami, da bi slišal njihove misli o tem, kako si predstavljajo gospodarske razmere po vojni. Torej: Wel-jes gre k vojskujočim se državam; Hull pa kliče k sebi nevtralce. Stvar se zdi precej temeljita.
V soboto je Hull izjavil časnikarjem, da misli Roosevelt predvsem 1,3 povojno dobo, t. j. na likvidiranje vojne škode v svetovnem gospodarstvu v duhu svobodne trgovine in v nasprotju z avtarhičnim stremljenjem. To je pa mogoče samo po zavezniški zmagi.
Rooseveltova akcija — sklepa zelo ‘°gično londonski dopisnik bazelske-R* lista National-Zeitung — bi se dala torej razlagati kot znak, da Prezident računa z možnostjo kratkotrajno vojne.
Torej bi Rooseveltova gesta nemara vendarle upravičeno lahko zbujala upe? Mogoče — a le kot simbol. •
Wellos pojde iz Rima v Pariz, Lon-in Berlin. Ko smo zapisali bese-
Svetovno časopisje porablja to priložnost, da ponovno zavzema stališče do vojne.
Francoski tisk izjavlja kratko in odločno, da Velika Britanija in Francija ne mislita prej odložiti orožja, dokler ne bo nihče več mogel ogrožati miru.
limes pravi, da imajo zavezniki nalogo, Evropo rešiti večnih groženj pred nemškimi napadi, Mir je nemogoč dokler ne bodo Poljaki in Cehi svobodni.
V Berlinu vsi pozdravljajo Rooseveltovo gesto in poudarjajo, da je predsednik USA edini državni poglavar velike nevtralne države, ki ima toliko ugleda, da bi njegovo mirovno prizadevanje moglo imeti uspeh.
V Italiji so presenečeni in skeptični.
Najznačilnejša reakcija je vsekako berlinska.
Observer
Stanleyev govor
V soboto je govoiii v Newcastlu novi britanski vojni minister Oliver Stanley. Rekel je med drugim:
Kar je za nas krepost, je za Nemčijo pregreha, in kar se nam zdi pregreha, časte Nemci kot dragoceno krepost. Kar je nam napredek, je Nemčiji propad. Vljudnost, strpnost, pravičnost, resnica in vse individualne svoboščine, ki smo si jih pridobili s toliko žrtvami in ki smo tako zelo nanje ponosni: za vse to ima Nemec samo sočutje in prezir. Njegovi bogovi so izzivanje za naše, njegov svetovni nazor se bije z našim. Samo eden od obeh more obstati. Svet ne more živeti v stanju polovičnega suženjstva in polovične svo-
bode. Odločeni smo tako ravnati, da bo svet svoboden.-------
Borimo se s hrabrim, neusmiljenim in odločnim narodom. Ne varajte se: ta zmaga ne bo brez solz. Vse kar imamo, moramo tvegati, da zmagamo.
Izgube na morju
Britanski »Lloyds je objavil statistiko pomorskih izgub zaveznikov in Nemčije v prvih štirih mesecih vojne, t. j. po stanju 1. januarja t. 1.
Spodaj priobčujemo to statistiko. Prva številka pomeni število izgubljenih ladij, druga izgubljeno tonažo, tretja pa izgubo v odstotkih, t. j. v primeri s celotno tonažo trgovinske mornarice prizadete države.
Nemčija
Izgubljene ladje .	22	136 317	5°/o
Zajete ladje .	.	19	88.218	5°/o
Zavezniki in nevtralci
Anglija . . Norveška . Švedska . Francija Grčija . . Danska . . Nizozemska Finska .	.
Belgija . . Italija .	.
Poljska . . Japonska . Jugoslavija Panama , I.itva . , Estonska
Skupaj ,
422.200 61.903 34.629 56.106 42.686 22 333 39 243 11 919 9350 9 339 14 294 11.930 6.371 757 1.556 396
2 »/0 1-3»/« 2’2n U 1-9 % 2'4Vo l'8°/o 1-3°/o 1‘9°/o 2'4°'o 0'3Vn 11 '7e/o 0‘20/o
1-5% 0-1 % 0" 10/o
0’2°/o
Kdaj bo Nemčija napadla?
Po sodbi nevtralnih opazovalcev v Nemčiji — piše amsterdamski poročevalec Pciris-soira •— ne bodo narodni socialisti tvegali letos velike ofenzive, razen če bodo izprevideli, da Nemčija ne prenese druge zime.
Če se to prepričanje uveljavi pri fuhrerju — nekaterim se zdi to verjetno — je treba računati z bliskovito vojno na vsej fronti hkratu, od Bodenskega jezera na švicarski meji pa de Nimwegna na Nizozemskem.
Gallupove številke
Najnovejši izsledki Gallupovega instituta za javno mnenje (Newyork): Finsko zmago si želi . . 88°/o ' sovjetsko zmago si želi .	1%
na nobeni strani ni , , ,	1 IV«
Američanov.
Za pošiljanje orožja na
Finsko se ogreva .	. .	39“/o
pošiljanje orožja na Finsko
odklanja....................61%
Američanov.
Pri neki drugi Gallupovi anketi se je 58"/o Američanov izreklo za zgolj finančno pomoč Finski.
Položaj na Finskem: polne črte predstavljajo ruske postojanke, črikasle pa finske. Na zemljevidu so označeni tudi važnejši kraji vojnih poročil.
Baltiški Nemci na Češkem
Nemčija misli Nemce, ki so morali zapustiti baltiške države, preseliti na Češko in Moravsko. Tako so nacisti že določili 11 okrajev v okolici Prage, kjer bodo češke kmete razlastili in jih preselili s Češkega.
Nemci, ki pridejo v praško okolico, bodo ustvarili — kakor beremo v nemških listih — obroč germanskega že'eza okrog starodavne prestolnice rimsko-nemškega cesarstva.
Ali ste že brali...
...da so norveški ribiči prestregli mino s temle napisom: Ce bom dobro delala, bo Churchill crknil —?
...da je veliki nemški filozof Kant v svoji obsodbi despotskih vladavin karakteriziral te vladavine s terni
tremi stavki: 1. Fac et ,excusa (Stori, kar te je volja, potlej se pa izgovori); 2. Si tecisti, nega (kadar si kaj slabega storil, utAji); 3. Divide et impe-ra (Zasej razdor med sovražniki, pa boš drugega za drugim premagal) —?
. da so je veliki Poljak Paderevski zaobljubil, da ne bo prej sedel za svoj ljubljeni klavir, dokler ne bo '■'oljska sp»‘t svobodna*
...da se Angleži na vse kriplje trudijo, da prevzamejo Nemcem tržišča na Balkanu in na Bližnjem vzhodu?
...da je po podatkih dr. Gumperta, bivšega šefa berlinskega dispanzerja, od 1. 1930. do 1. 1937. poskočilo število tuberkuloznih v tretjem rajhu z 800.000 na 1,500.000; primeri škrlatin-ke in difterije s 156.720 na 264.277; da umrljivost čedalje bolj narašča in da si vsaka dvajseta oseba, ki umre, sama vzame življenje?
^ *'
Nfa zahoda nič novega... Angleški vojaki popravljajo žične ovire na zasneženi fronti pred Maginotovo črto.
2ade.\/a iitvo.
Lani se je bil trpisal v I. razred neke ljubljanske meščanske šole. V začetku je hodil redno v šolo, potem je pa začel izostajati in naposled smo ga zaradi neopravičenih izostankov za več dni črtali. Vrniti se je moral v osnovno šolo. Letos se je spet vpisal v 1. razred meščanske šole. Začetek je bil dokaj obetajoč. Vendar ga je že spet kmalu prijela cestna žilica, ki ga je držala tako dolgo, dokler ni odbila ura eno, potem pa je prihajal Silvo vsak dan lepo domav, kakor da je najpridnejši učenec pod soncem.
Čudno se mi je zdelo, kje deček hodi, da ga ni v šolo. Kot njegov razrednik sem imel za dolžnost, priti tem izostankom do dna. V vpisnici je bil Silvo navedel, da stanuje nekje v šiški. Poiskal sem to stanovanje; izvedel sem, da je gospodinja njegova teta, da pa nečak Silvo ne stanuje pri njej, da je včasih le čez dan pri njej, in da ona ni odgovorna zanj. Njegova mati stanuje v mestu nekje blizu škofije. Poiskal sem tisto stanovanje in našel mater in sina doma. Dogovorili smo se iti trdno sklenili, da bo dečko odslej redno hodil v šolo.
Ko sem stopal po temnih stopnicah iz mračne dvoriščne hiše stare Ljubljane in znova preživljal vtis zapuščene sobe, kjer ni drugega ko skromna postelj, gola miza in star gašper-Ček, ki služi za peč in ognjišče, in zaboj, kjer ima dečko svoje knjige in razno ropotijo, se nisem več tako čudil, da je Silvo takšen, kakor jc.
Soncu v sobi nikoli ne vidi, kajti skozi dvoriščna okna nikoli ne posije. Sobo menda niso prebelili, kar hiša stoji, mrzla je in pusta še tedaj, ko plapola v gašperčku skromen plamenček, da skuha ča j ali sok. za polento pa že nima moči. In hišnega lastnika, ki je ugleden ljubljanski meščan, ni prav nič sram, da zahteva od takšne sobe na mesec najemnino din 170'—.
Silvo je nezakonski. Mati skrbi sanj, kolikor more. Primorana jo zaradi tega ostajati večino dne zunaj hiše, da zasluži vsaj za najpotrebnejše. Služi kot stalna snažilka v •nekem, ljubljanskem podjetju. Za ves dan čiščenja ji podjetje plačuje na mesec reci in piši celih 300 din, in se tudi prav nič ne sramuje, da mozga za to nesramno plačo svoji snažilki kapljo za kapljo rdeče krvi. Za sobo plača žena 170 din, za življenje ji ostane za dve osebi 130 din.
Da si kaj priboljša, je primorana tiste proste ure, ki jih ima zvečer, streči drugim ljudem in še takt) si pomaga, da si vzame v odljudno soho še podnajemnico. V skrbi za otroka se je že večkrat obrnila do mestnih oblasti, da bi ji pomagale oddati sina v primeren zavod, kjer bi se šolal in vzgajal, da bi postal, ko bo odrasel, koristen član človeške družbe. Nikoli ni uspela. >Nimam sreče,« mi je tožila
Silvo je kmalu, zavozil v svoj stari tir. Izostajal je iz šole po en dan, po dva, se izgovarjal ‘ako in drugače, dokler ni naposled izostat brez slehernega opravičljivega, vrrokn kar sa deset dni.
Predpisi so strogi, in črtal sem ga. Preden se je pa to zgodilo, sem ga še enkrat obiskal na domu in ugotovil samo to, da je zjutraj redno odhajal z doma, da se je redno vračal okoli ene in da so tako doma mi-
Liubezenski roman v mansardi
Haeadi nesrečne ljubezni in slvabu pred sodiščem je ■pila lizol
Tragična usoda mlade in lepe sarajevske pevačice, ki je iz ljubosumnosti in strahu pred kaznijo segla po strupu in umrla
Sarajevo, februarja.
še zmerom menda nesrečna ljubezen terja več smrtnih žrtev kakor beda in revščina. Zaradi nesrečne ljubezni se streljajo, zastrupljajo in mečejo pod vlak stari in mladi, revni in bogati. In ni tako napak dejal tisti, ki je dejal, da je ljubezen kruh revnih, da pa brez tega kruha tudi bogati srečno živeti ne morejo. Zgodba, ki vam jo bomo povedali danes, je morda prav vsakdanja zgodba, toda zanimiva prav zato, ker jo doživi lahko tudi vsakdo izmed nas.
V Sarajevski ulici št. 5 stoji velika stanovanjska hiša — prava stanovanjska kasarna. Tako mračna je in pusta kakor so vse takšne velike hiše, z ozkimi hodniki, strmimi stopnicami in majhnimi dvorišči. Stanovalci v njej se ne zanimajo za svoje sosede, kajti sami imajo dovolj opravka s svojim življenjem in svojimi skrbmi. V sobo številka 53 sta se pred nekaj tedni vselili dve mladi čedni dekleti, kavarniški pevačici Ljubica Vidakovi-čeva in Francika Cvetanovičeva.
Trdo in neurejeno je bilo njuno življenje. Ponoči sta morali Ljubica in Francika peti, podnevi sta pa spali.
Kmalu po njunem prihodu v hišo sta se preselila k njima delavca Rista Kurtovič in njegov brat, prijatelja mladih deklet. Pri mladih ljudeh se je začelo čudno življenje. Pogosto se je iz njihove sobe slišalo petje in smeh, kmalu nato pa vrisk in Jok. Sosedje so zmajevali z glavo, toda pustili so mla 'a para v miru.
Francika, zaročenka Rlste, je zadnji čas že več dni bila nekam tiha. Včasih je sicer zapela kakšno pesem, potlej je pa na lepem sredi petja utihnila in spet molčala po dolge ure. Pred kratkim je zaupala neki sosedi svojo skrb:
»Rista me vara. Z drugimi dekleti hodi...«
Povedala je, da pogosto ne ve, kaj naj bi storila. V kavarni jo včasih prime, da bi vse razbila. Pije, poje, meče kozarce ob zid...
»Poglejte, en kozarec se mi je razbil v roki, še zdaj imam rano!« In zasmejala se je zvonko in veselo, da soseda ni vedela, ali misli resno ali za šalo. Se zdaleč pa ni mislila, da ima mlado dekle namen, vzeti si življenje...
Dan nato, neko jutro, je bilo slišati iz sobe 53 otožno petje. Francika je
pela znano pesem: »Neke lepe majske noči...« Njena sostanovalka jo je oštevala, naj utihne, češ da ne more spati. Francika je res utihnila in Ljubica je že skoraj zadremala. Tedaj je pa zaslišala zamolkel krik. Zdrznila se je in skočila pokoncu. Ob vratih je ležala Francika in se zvijala v bolečinah. Ob njej je ležala na tleh precej velika steklenica. Lizol...
Nesrečno dekle je še med prevozom v bolnišnico umrlo. Opoldne se je vrnil Rista in je takoj zaslutil nesrečo. Mlademu fantu je šlo do živega. Priznal je sicer, da sta se včasih. s pokojno Franciko sprla, toda to so bili samo neznatni nesporazumi... Mladenič je naposled po dolgem oklevanju izdal Franckino skrivnost: mladenka se je silno bala, da bi jo klicali na sodišče ker je pred dvema letoma v prepiru težko ranila nekega svojega ljubimca. Zda^f je tisti človek umrl, toda ne zaradi njenih poškodb, temveč zaradi neke druge bolezni. Njegovi svojci so pa vseeno ubogo dekle tožili.
Nad Franciko se je nabralo preveč skrbi. In lepa pevačica je imela še prav toliko poguma, da se jim je umaknila, čeprav za ceno svojega mladega življenja...
PolNični dednil*
Ustanovna skupščina jugoslovansko-bolgarske gospodarske zbornice se je vršila pretekli teden v Beogradu. V našo prestolnico je prispela večja bolgarska delegacija gospodarstvenikov z bolgarskim trgovinskim ministrom dr. Slavčem Zagorovim na čelu. Z naše strani so se ustanovne skupščine udeležili gospodarski predstavniki s trgovinskim ministrom dr. Andresom. Na skupščini je govoril naš trgovinski minister dr. Andres, za njim pa njegov bolgarski tovariš dr. Zagorov. Oba sta poudarjala velik pomen gospodarskega sodelovanja med obema državama, njegov namen je pa čim večja izmenjava blaga. Na koncu skupščine so izvolili zbornični odbor, in njegov drugi podpredsednik je postal zastopnik ljubljanske zborrice za TOI, predsednik g. Ivan Jelačin, Trgovinskega ministra dr. Zagorova je sprejel v avdienci tudi knez namestnik Pavle. Ustanovna skupščina gospodarske zbornice je bila hkrati manifestacija bol-
slili, da je bil v šoli. O popoldnevih je bil doma in se zabaval s knjigami in risanjem, šel je včasih s tovariš’ iz hiše na izprehod, le šola mu ni pri srcu. Mati vije roke, toži, tarna, sinko pa dela po svoje.
Ali res ni v Ljubljani zavoda, ki bi skrbel za takšne otroke, ki zanje starši pri tuijboljši volji ne morejo skrbeti? Ali res ni mogoče v Ljubljani doseči, da ne bi hišni gospodarji oddajali takšnih sob, v kakršni stanuje Silvo, za tako visoko najemnino, bolje, da bi jih zaradi nevarnosti za zdravje stanovalcev sploh ne smeli oddajatii Ali ni mogoče urediti razmer tako, da bi dajalo podjetje, ki vendar ne more tožiti o slabih časih, za pošteno delo pošteno plačilo? Družba odgovarja za takšne družabne krivice, te vrstice naj jo pa spomnijo na njene dolžnosti.
—ov—
garsko-jugoslovanskega bratstva. Predsednik vlade dr. Dragiša Cvetkovič je govoril pretekli teden na banovinski seji JRZ v Nišu. V svojem go voru se je dotaknil naše notranje in zunanje politike. Glede zunanje politike je dejal, da si želimo pred vsem miru, ker nimamo glede naših meja nobenih zahtev in želja. Uprli se bomo pa slehernemu napadu. Ko je govoril o naši notranji politiki, je apeliral na vse tiste, ki so proti sporazumu, češ da naj že vendar sprevidijo da je bil sporazum ena najvažnejših potreb naše notranje in tudi zunanje politike. Edini razlog, da so proti sporazumu da je pa, ker niso v vladi in ker sami niso mogli neposredro sodelovati pri njem. Poudaril je, da bo JRZ še naprej vztrajala pri svoji po-
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v nDružinskem tedniku*
litiki. — Gradbeni minister dr. ItreK je govoril na shodu JRZ na Jesenicah. Dejal je, da JRZ z?hteva najprej našo notranjo preureditev in šele potlej volitve. Glede zuranje politike je pa dejal, da je prepričan, da bo naša država ohranila mir. — Pomočnik vrhovnega inšpektorja naše vojske je postal dosedanji poveljnik II. armijske oblasti, armijski general Bogoljub Ilič. General Ilič velja za enega naših najsposobnejših višjih častnikov z bogatimi izkušnjami, saj je v službi domovine že štirideset let. Za svojo hrabrost in zasluge je prejel že celo vrsto visokih odlikovanj. — Zasedanje banovinskega sveta dravske banovine se je začelo v ponedeljek v Ljubljani. Ob otvoritvi je ban dr. Natlačen podal obširen ekspoze in je sporočil, da znaša letošnji banovinski proračun 139 milijonov 831.260 din. Na otvoritveni seji so razpravljali pred vsem o uspešni borbi proti komunizmu.
Zahodni velesili nameravata popolnoma prelomiti s Sovjetsko Rusijo. Po nekaterih vesteh italijanskih listov je vrhovni zavezniški svet v Parizu razpravljal vsed vsem o razmerju zaveznic do Sovjetske Rusije. Posledice tega so, da sta se angleški in francoski poslanik v Moskvi začasno »zaradi zdravstvenih razlogov« vrnila domov. Predsednik Chamberlain je pa v svojem govoru v spodnji zbornici izjavil, da bo Anglija priskočila Finski na pomoč z vojaštvom in municijo. — Na severnem bojišču Rusi še vedno neprestano napadajo in pošiljajo na fronto zmerom sveže vojake, ker hočejo Firce utruditi. Finci napade sicer junaško odbijajo, vendar v svojih vrstah nimajo rezerv, zato sami trdijo, da brez tuje pomoči ne bodo mogli dolgo zdržati neprestanega pritiska. Pretekli teden je prispela na Fincko tudi prva angleška pošiljka prostovoljcev; Finci so za pomoč sicer zelo hvaležni, vendar je predsednik firske vlade sam izjavil, da bi še rajši imeli letala in topove. Nekateri diplomati pa vendar menilo, da Je ruska ofenziva na Karelski ožini že prekoračila svoi višek, Rusi so zadnji čas začeli pošiljati svoje vojake s padali za finsko fronto. Doslej so Finci še vse te vojake ujeli, tako da njihova misiia ni uspela. — Preiskava v prostorih sovjetskega trgovinskega zastopstva v Parizu je zbudila v Moskvi veliko ogorčenje. Vse sovjetske uradnike tega zastopstva so namreč aretirali in jih spravili na vamo. Sovjetski poslanik v Parizu, Surič, je odločno protestiral proti temu pri francoski policiji, potlej pa še pri francoski vladi, ki je pa protest zavrnila. — Predsednik Chamberlain je imel pretekli teden govor v angleški spodnji zbornici. Govoril je o seji zavezniškega vojnega sveta in je dejal, da je postal vojni svet že nekakšen skupni ministrski svet obeh zaveznic. Spodnji zbornici Je sporočil, da Je Anglija poslala na Finsko prvo pomoč; poslanci so vest z velikim navdušenjem sprejeli. O obnovitvi balkanskega pakta za sedem let je gosp.
poskusite 1 — 2
_ aspirin
[sayer) tablete
^ 7 Ni drugega zdravila po Imenu ~ ..Aspirin", temveč edino-le .,B a y e r" - jev Aspirin.
Ogl reg. pod s t>r	c<j	XII. »93».
Chamberlain dejal, da kaže odločnost južnovzhodnih evropskih držav, da ohranijo mir in varnost. — Francoski general Weygand, vrhovni poveljnik zavezniških čet na bližnjem Vzhodu, je pretekli teden prispel v Kairo, kjer je prisostvoval mimohodu francoskih, angleških in egiptovskih tehničnih čet. Prihod generala Weyganda je zbudil na bližnjem Vzhodu veliko pozornost in pripisujejo mu velik pomen. Irak, Iran in Afganistan pa tudi Egipt so izdali varnostne ukrepe in zavarovali svoje meje, da bi se izognili slehernemu presenečenju. Rusija je namreč utrdila svojo mejo na Kavkazu. Ker nemški listi zadnji čas pišejo o veliki važnosti maloazijskih dežel za evropsko gospodarstvo, nekateri politiki domnevajo, da bi Nemčija in Rusija utegnili skupaj napasti prednjo Azijo. — V Anglijo je prispela tretja pošiljka kanadskih vojakov, prva pošiljka pa bo v kratkem odšla na francosko fronto. Pretekli teden je prispelo tudi nekaj tisoč avstralskih in novozelandskih vojakov v Egipt. — Posebni odposlanec predsednika Roosevelta, podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva, Sumner Welles bo 17. t. m. odpotoval v Evropo. Najprej bo šel v Rim, potlej pa v Berlin, Pariz in London. Na svoji poti namerava zbrati informacije o sedanjem evropskem položaju. Vlade vseh štirih držav pravijo, da bodo Rooseveltovega odposlanca sicer z veseljem sprejele, dvomijo pa, da bi uspel s svojo misijo. Zaveznici že zdaj poudarjata, da ne nameravata odložiti orožja in se pogajati . z Nemčijo poprej, preden ne bosta dobili od Nemčije jamstva za mir. G. Welles bo informacije odnesel osebno prezidentu Rooseveltu. Hkrati z g. Wellesom bo prispel v Evropo g. Taylor, Rooseveltov odposlanec pri papežu. — Tajna seja francoskega parlamenta se je vršila pretekli teden. Predsednik vlade Daladier je parlamentu poročal o delovanju nemških agentov v Franciji in o preiskavi v sovjetskem trgovinskem zastopstvu.
Brez težav
deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja Ca* {ev.nitipoiiranjekrogljicJnnegren-kih soli. Darmol le okusen kakor Čokolada. Ne posKušajte z nepreizkušenimi preparali, temveč uredite svojo prebavo z dobrim odvajalnim .sredstvom
Em
««M»UU M ttimk Ukinil
Darmol dobite v vsaki lekarni!
Llrtefc ^Družinskega tednika**
Umetnost spanja
Napisal
prof. dr. Henrik Nelson
Koliko ur spanja nam je neizbežno potrebnih?
Zdrav človek lahko prebdi nekaj noči, ne da bi to škodovalo njegovemu adravju; če pa sploh ne bi hotel več epa ti — če bi to sploh mogel — bi pa zdržal največ šest do sedem dni. Potem bi umrl. Narobe bi pa brez hrane zdržal pet do šest krat dalj.
Redno spanje Je za vsakogar neizogibno. Ce te nikoli do sitega ne naspimo, ce moremo biti popolnoma zdravi. Spanje nam daje novo voljo do življenja in tisto voljo do ustvarjanja, ki jo pri delu tako zelo potrebujemo.
Zdaj boste gotovo mislili, da moramo spati, kolikor največ moremo. To pa nikakor ni res. Prav tako nimajo prav tisti ljudje, ki trdijo, da človeku zadoščajo štiri ali pet ur spanja. Nekateri zdravniki celo trdijo, da potrebuje človek deset do dvanajst ur spanja.
Na splošno so dognali da sedem do flevet ur spanja na dan človeku naj-1 bolj prija. Kdor spi manj ko sedem |
ur, pa s tem že škoduje svojemu telesu. Seveda je jasno, da to ne more postati splošno pravilo. Dolžina spanca zavisi nedvomno od starosti in okoliščin. Za dojenčke, otroke in mlade ljudi gornje pravilo na splošno ne drži. Važno Je tudi, kakšnega zdravja Je človek in kakšne živce ima. Da odločajo v tem vprašanju tudi delo, ki ga delamo, stanovanje, temperament, podnebje, letna doba in poklic, je splošno znano.
Vsak človek drugače spl. Poleg tega tudi nihče ne spi dve noči enako dolgo ali na isti način. Nihče nima zmerom enako globokega spanca. Glavno je, da vsakdo najde svoj ,slog, spanja. Kdor ima rahlo spanje, ta mora torej dalj spati. Narobe pa nekateri ljudje tako trdno spe, da Jim že nekaj ur zadošča, da se popolnoma osveže.
Navadno človek niti v najbolj globokem snu popolnoma ne izgubi zavesti. V dokaz nam je to, da se človek navadno lahko zbudi takoj, kadar se sam nameni. Podzavestni čut za urejevanje časa torej tudi v najbolj trdnem snu ne počiva. Primer zato je na primer spanje dojilje. Dojilja se že pri najmanjšem otrokovem gibu zbudi.
Kdaj moramo spati?
Mnogi mislijo, da je vseeno, kdaj spimo. Glavno je, da spimo dovolj dolgo. Povprečni meščan rad leže spat precej pozno. Meščan pred sto leti je legal spat že ob devetih ali ob desetih, njegov pravnuk pa lega spat ob enaj-
stih ali ob polnoči. Ker se potem dovolj ne naspi, postane to pomanjkanje spanja s časom kronično in ima škodljive posledice za organizem. Tudi poskusi s francoskimi dijaki so pokazali, da Je tisti, ki lega zgodaj spat, zdrav in vse bolj sposoben za delo, kakor tisti, ki Ježe pozno. Torej spet staro pravilo, kako blagodejno vpliva na človeško telo spanje pred polnočjo S tem pa nikakor nočemo trditi, da je samo tako imenovani »prirodni spanec«, to Je spanec pred polnočjo zdrav.
Primitivni narodi in večina živali lega spat, ko se znoči in vstaja ob zori Po podrobnem raziska vanju so dognali, da funkcija vseh organov med drugo in četrto uro zjutraj doseže svoj minimum. Takšne funkcije so na primer: utrip žile, telesna toplota, dihanje, izločanje vode, tvorjenje krvnih telesc, rast las in nohtov. To je najboljši dokaz, da je za spanje določena vsa noč.
Stari, bolni in slabotni ljudje mo-
OKVIRJI
u
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE,
KLEIN
UUBUANA. Wo/fovo 4
rajo spati tudi podnevi. Četrt ure spanja podnevi bo vsakomur koristilo. Nevrasteniki, ljudje s šibkimi živci, bi morali tudi po kosilu spati vsaj eno uro. Mnenje nekaterih, ki pravijo, da spanje podnevi samo škoduje spanju ponoči, ni točno. Najboljše spimo tedaj, če nismo preveč utrujeni.
Važno Je, kdaj in kako dolgo moramo spati. Glavno pri vsem tem Je pa to, da dobro spimo.
Kako naj odpravimo nespečnost, današnje zlo, ki se je lotilo že toliko ljudi?
Tu moramo najprej ugotoviti, da Je nespečnost zaradi kakšnega organskega nedostatka zelo redka. Komaj slab odstotek ljudi boleha za nespečnostjo, ki je organskega izvora. Takšnim ljudem lahko pomagamo samo tako, da odstranimo njihovo glavno bolezen, ker bo nespečnost potem sama po sebi prenehala. Na žalost moramo pa pri takšnih ljudeh pogosto uporabljati samo kemijske pripomočke za uspavanje.
Najprej moramo dognati, kaj Je vzrok nespečnosti. 70% do 80% ljudi trpi za živčno nespečnostjo. Neki zdravnik trdi, da večina ljudi ne more spati samo zaradi svoje neodločnosti. Takšni ljudje so tudi v življenju prav tako neodločni. Morda zaradi svoje okolice, morda zaradi svojega življenjskega druga. Takšni ljudje Imajo navadno majhne družine in se radi drže ■late sredine.
Takšen neodločen In bojazljiv člo-
vek dolgo ne zaspi. Pred spanjem bo namreč najprej premislil še enkrat vse nadloge in težave, ki so ga doletele tisti dan. Tako zaspi šele čez dolgo. In še tedaj nemirno, trdno pa spi šele proti jutru. Ko zjutraj vstane, se počuti utrujenega in nenaspanega. Cez dan dela brez prave volje in se šele zvečer razživi. Potem pa dela pozno v noč ali pa preživi večer v veseli družbi.
Nespečnost se pa s starostjo vse bolj hujša. Takšni ljudje, ki stalno trpe za nespečnostjo, pogosto podležejo že kakšni malenkostni bolezni. Med temi boleznimi so navadno bolezni srca, krvnega obtoka ali prebave. Na srečo se pa da živčna nespečnost skoraj vselej pozdraviti, če živimo naravno in se v vsem ravnamo po dragocenem Hipokratovem pravilu: »Dela, pijače, jedi, spanja in ljubezni — vsega po malem.«
Naravni pripomočki, ki jih uporabljajo proti nespečnosti so: ameriška kopel, ki Ima 35» do 46» Fahrenheita toplote. Ta kopel sme trajati eno uro in zelo dobro deluje na živčevje in na dihanje. Tudi mišice se po tej kopeli sproste. Vsakomur so prav gotovo znani domači pripomočki, ki s pomočjo njih pomirimo naše misli. Takšno zdravilo je na primer deklamiranje verzov iz kakšne pesmi, štetje od ene do tisoč in nazaj, sploh razmišljanje o enoličnih slikah, o ravnini, morski gladini, tako osredotočimo svoje misli samo na eno stvar in naposled zaspimo.
»}->-*" J»D ij,1,1, .TT’1
hrbtom, kakor je to storila Rusija na Poljskem. — Pomen rusfco-nemške trgovinske pogodbe je po mnenju nekaterih francoskih diplomatov vse važnejši kakor se Edi. Nemci si niso zagotovili samo izmenjave blaga in s tem preživljanje svojega prebivalstva, temveč bodo skušali sami s svojo kontrolo dvigniti rusko proizvodnjo. — Razmerje med Romunijo in Madžarsko se je po mnenju italijanskih listov po Balkanski konferenci precej poostrilo. Madžari so razočarani, ker je Romunija obljubila Bolgariji po končani evropski vojni skoraj vso Dobrudžo, niti najmanj pa ni popustila glede madžarskih zahtev. To nezadovoljstvo Madžarov po mner.ju Italijanov resno ograža mir v Podonavju.
Prešernov »Sonetni vence« je uglasbil skladatelj L. M. Škerjanc. Delo je napisano za pet solistov. Prvič ga bodo izvajali dne 26. tega meseca, in sicer pod vodstvom ravnatelja gospoda Mirka Poliča.
Ljubljana ima solo zdravo podnebje in zato njeni prebivalci umirajo šele v visoki starosti. Iz razpredelnice o smrtnih primerih razberemo naslednje: v starosti nad 80 let je umrlo lani 10J Ljubljančanov, od 71 do 80 leta 176, od 61 do 70 leta 152, od 56 do 60 leta 59, od 51 do 55 leta 50, umrlo je pa mnogo otrok, 84 manj ko eno leto starih. Med glavnimi smrtnimi vzroki so: starostna oslabelost, potem slede bolezni si ca in žil. Zanimivo pri tem je, da umrljivost za jetiko v Ljubljani pada, medtam ko narašča umrljivost za rakom.
Polovično cene na naših železnicah za mednarodne velesejme. Povratne karte bodo veljale za tele sejme: v Leipzigu od 3- do 11. marca, v Bruslju od 6.	do 17. mana, na	Dunaju
od 10.	do	17. marca, v Baslu	od	30.
marca	do	9. aprila, v Pragi	od	31.
marca	do	7. aprila, v Milanu	od	12.
do 27. aprila, v Lyonu od 13. do 21. aprila, v Parizu od 11. do 27. maja in v Breslavu od 22. do 26. maja.
Ivana Podržaja so za 60 dni izpustili iz ječe, da poišče svojo ženo. Ivan Podržaj je znani pustolovec iz Ljubljane. V Newyorku je bil obsojen na dosmrtno ječo, češ da je takoj po poroki umoril svojo ženo Agnezo Tuf-versonovo. Zdaj so ga na podlagi častne izjave, da bo v 60 dneh našel svojo ženo, ki baje še živi, izpustili iz kaznilnice Sing-Singa. Vsa Amerika napeto pričakuje, ali se bo Podržaja posrečilo dokazati, da je nedolžen.
Zaradi 223 din je umeril 20Ietni delavec svojega prijatelja. Pfeifer Anton iz Št. Lenarta je zaradi denarja umoril komaj 171etnega Janeza Senico, delavca v Tevčah. Zjutraj so ga našli ljudje umorjenega na cesti.! Pfeiferja so že prijeli.
Plaz je zasul pet članov družine v vasi Borčani v Bosni. Plaz je podšui liišo kmeta Petra Špikiča, trupla petih ljudi, ki so se tedaj nahajali v hiši, so lahko šele drugi dan izkopali. V vasi Cabari, tudi v Bosni, je plaz terjal štiri človeške žrtve, poleg tega je podsul tudi mnogo živine.
Sara je narasla za 80 centimetrov. Zdaj, ko se je toplota dvignila, se v mnogih krajih naše države boje povodnji. Posebno bosanske reke so že zelo narasle. Reke nosijo s seboj debele ledene plošče, ki so posebno za mostove zelo nevarne. Najbolj je v nevarnosti leseni most pri Bosanskem
Samcu, ki leži ob izlivu Bosne v Sava Poročajo tudi, da je Sava sama že narasla za 80 centimetrov.
Nalezljive bolezni se širijo. V splitski okolici se je pojavilo nalezljivo otrpnjenje tilnika V splitski bolnišnici je zdaj že dvanajst bolnikov, po večini otrok, ki so zboleli za to zahrbtno boleznijo. V Medjimurju se pa širi epidemija vnetja možganske mrene. Umrlo je že več otrok.
Krematorij za sežiganje mrhovine dobi Ljubljana. Zdaj so pokopavali mrhovino v Mestnem logu. Močvirna tla pa zelo ovirajo hitro trohnjenje in so se zato lahko okužili bližnji travniki. Če bo zdaj Ljubljana dobila krematorij, bo s tem urejeno važno higiensko vprašanje.
S ponarejeno nabiralno polo so hodili okrog trgovcev in drugih strank in pobirali denar za akademijo tiije nepridipravi, ki so hoteli na lahkoten način zaslužiti denar. Njih vodja je bil neki B F., ki je dal pri nekem graverju izdelati štampiljko za Združenje absolventov trgovskih šol. Posrečilo se jim je nabrati tisoč din in še več daril. Ko je pa pred dnevi prišel eden od trojice v trgovino Novak, mu trgovec ni hotel kar tako dati nobenega darila. Izprašal ga je, kdo ga je poslal Ko mu je ta povedal, da ga pošilja B. F. ga je g. Novak poslal s svojim pomočnikom v tajništvo trgovskih združenj, kjer so ugotovili, da 6e za tem nabiranjem skriva nepoštenost
Nove belgijske umetnine za muzej kneza Pavla v Beogradu je daroval naš častni generalni konzul v Liegu g. Hoge in s tem izpopolnil zbirko belgijskih umetnin. V nedeljo dopoldne je Pila v muzeju kneza Pavla prisrčna svečanost, ko je belgijski poslanik na našem dvoru grof de Tiesi izročil umetnine. To so slike znamenitih valonskih slikarjev. Slovesnosti so prisostvovali med drugimi tudi minister prosvete dr. Maksimovič, mdnieler pravde dr. Markovič, grški, turški in romunski poslaniki iti predstavniki ostalih poslaništev in mnogo zastopnikov naše javnosti.
Mati v pijanosti umorila svojega sinčka. V vasi Drvinju blizu Zagreba en našli ljudje umorjenega štiriletnega d“lavskega sinčka Večeslava Stošičke-ga Takoj so preiskali hišo njegove matere in ugotovili, da je pod v ku-hinli okrvavljen, v drvarnici so pa našli »krito sekiro, na kateri so se tudi še poznali krvavi madeži. Sodijo, da je mati dejanje izvršila v pijanosti.
Skrbite malo bo«
svojo zobe. odpravite
nevarni
zobni
kamen1*
kIlodont
ZOMKIMKAMN«
PROTI
Osebne testi
Poročili so so:	V Ljubljani:
g. Ivan Režek. mag. urad., in gdč. Dana Trlnikova; gosp. Ciril Velepič. uradnik, in gdč. Nada Sircljeva; gosp Vincenc Dobnikar, učitelj, in gdč. Ljudmila Zorgova. V Ambrusu na Dol.: g. Anton Vidmar, trg. in gost., in gdč. Angelca Zupančičeva.
V Brežicah: gosp. Franc Majnik, dipl. tekstilni tehnik, in gdč Darinka Terglavova, zas. uradnica. V Ptuju: g. Franc Malek, miz. pomočnik, in gdč. Fanika Fernkovičeva, šivilja.
V Tržiču:	g. Franc Ažman in gdč. Julija Sovrčtova. V S k o p 1 j u : g. Rajko Kunaver, učitelj, doma iz Ježice pri Ljubljani, in gdč. Branka Joi-čeva. V Celju: g. Ludvik Gozdnik in gdč. Antonija Krumpakova; g. Jernej Podpadec, pos. sin, in gdč. Ana
Bebarjeva, pos. v Št Janžu na DoL; g. Franc Prislan, kipar v Mozirju, in gdč. Terezija Piklova, usluž. v Šmartnem ob Paki; g. Franc Cirej, pos., in gdč. Jožefa Novakova; g. Jožef Pevec, pos. na Zg. Hudinji, in gdč. Marija Solinčeva, pos. hči iz Št Jurija pri Celju; g. Martin Goršek, pred delavec v Grižah, in gdč. Marija Vidmajerjeva, zas. urad.; g. Hugo Grah. obratovodja, in gdč. Dolores Facova zasebnica; g. Jernej Razboršek in gdč.
Ivana Picmanova; g. Alojz Merc, dimnikar, in gdč. Neža Kumurjeva; gosp Anton Otorepec, pos., in gdč. Antonija Rupnikova. V Gornji Radgoni: g. Ivan Osredkar, učitelj, in gdč. Rozi Degnova, zas. uradnica. Bilo srečno! *.	,	...
ir i- ir i • i 11 i	,	S	V	neko	gostilno	pride gospod m
Umrli so:	L j u b 1 ja n it 87Iet-1 naro£ j kosilo. Ker pa je bilo precej
m Anton Bizjak, bivši krojaški inoj-*,judi mu natakari^ Jni mo£ * ster, gost m posestnik; Ivan Miklič.|8treči ej kot dru i ki g* “1,.Ura.f v	Potočnikova;:	d njim. Slu&j j(fhotel da £	do.
Viktor Nemec, višji 8 d. ofic. v pok.;	. ■	*	*__.	..J ,
Anton Pečnik, žet urad. v pok.; An-1
tonija Dovčeva; Marta Frelihova; Katiff v^^ da v« J?• Jurjevčičev«; Frančiška Kunstljeva;	m<4el	dopustiti, fo
V Mariboru- 611etni Jožef Hla-1 „VeI?! {*? nl.	takih gentle-
Za vsa* pnspeve* * tej ruunki plačamo 20 din
Inteligenca
rav
nadsvetnik v pok. V Dolah pri Moravčah: Marija Cerarjeva. V Ratečah -Planici: 801etna Marija Piutbahova. V Dravogradu: Kajetan WolL V Mekinjah p r :J Kamniku:	Franc Hočevar. N r
Jesenicah. 651etna Marija Goru I pova. V Hrastniku: 761elna Nel ža Ravnikarjeva. V Trbovljah-7tletna Neža Ličarjeva; 831etna Antonija Rakova. V Loškem potoku-331etna Miroslav Rus, gost V Šoštanju:	631etni	Josip Mešič. Na
Vrhniki: 651etni Pavel Sedej, bivši trg. in pos. V Celju: 581etual Karolina Luhnova; 871etni Andrej Pirc: 91 letna Amalija Janičeva; 791et-na Marija Debelakova, vdova majorja in trafikautinja; 851etna Uršula Pano vičeva, vdova po sod. urad.: 801etna Ana Kuharjeva, vdova po pošt zvan.-761etna Marija Pavčnikova, vdova po; žet zvan.; 41 letni Franc Veternik, pos.; 651etni Martin Pernovšek, miz mojster; 451etna Marija Remiikova v Brega pri Polzeli; 651etna Marija Za lokarjeva, prevžitkarica iz Košnice pri Slivnici. V Tacnu pod šmarno goro: Alojzij Tomšič. V Krškem: Fani Staryjeva. V Litiji: Alojzij Pregelj, centralni nadzornik drž. žel. v pokoju. V Pšajnovici pri Šmartnem v Tuhinju: lOOlet-ni Anton Pestonik. Naše sožalje!
1/tUd Sicg^dedovo in Maginotovo-
Neka mana holamiska vrtnarija je dobila naročilo, da dobavi 100.000 vrtničnih sadik za Siej/friedovo črto.
»Ali ste naročili vrtnice v več barvah?«
»To bomo videli, kadar se bodo razcvetele, toda bojim se, da bodo vse rdeče.«
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
IG N. VOK TAVČARJEVA J
Nervozna telefonska celica
Te dni sem hotel hitro nekaj sporočiti svojemu poslovnemu prijatelju. Ker je bila nedelja in povrhu ;; še zvečer, sem se zatekel v telefonsko celico na glavni postaji, že več-;; krat sem tako telefoniral, in domišljam si, da pač znam uporabljati to sodobno pripravo. Vrgel sem dinar v zarezo, dvignil sem slušalko in poklical številko. Nobenega znaka nisem slišal. Odložil sem slušalko, prožil sem roko proti pripravi, toda dinarja ni hotela vrniti.
i! Odločil sem se, da žrtvujem še en dinar, in sem ves postopek še enkrat ponoviL Vrgel sem dinar, dvignil | slušalko, poklical številko, toda — | nič. In spet sem odložil slušalko, prožil roko in spet — nič. Stvar se mi je zazdela čudna, če je že telefon pokvarjen, bi moral vsaj dinar pasti iz njega, vsaj tako mi je dejala moja pamet.
Nekaj časa sem razmišljal, tedaj sem pa na lepem zagledal na pripravi namesto ene, dve zarezi. »Zdaj mi je jasno,« sem si dejal, »nov denar, nova zareza. Prav zanesljivo so že preuredili ta telefon, da deluje, samo če ga hraniš z novimi dinarji.« žrtvoval sem torej še en nov dinar. Pričel sem vtretjič in ponovil ves postopek od začetka do konca, toda tudi to pot brez uspeha.
Pogledal sem natančno, kaj piše na aparatu:
»Ne uporabljaj krivih novcev!
Dvigni slušalko, spusti 1 dinar v zarezo, kliči številko, po govoru obesi slušalko.
Dinar dobiš nazaj: če se klicani ne javi; če kličeš štev. 8 za prijavo napak ali štev. 9 za informacije.«
Poklical sem številko 8 in nato še številko 9, toda brez uspeha. Bil sem že čisto zmeden, delno, ker sem bil ob tri dinarje, delno pa, ker se moje izkušnje s to vražjo pripravo niso prav nič ujemale z navodilom na telefonu — edino, če morda dinarji niso bili krivi! Odšel sem iz telefonske celice, res nenavadne celice, ki po eni strani tako varčuje in stiska denar, po drugi strani pa zapravlja, kajti v njej je cel večer brez potrebe gorela električna luč. Prav gotovo so njej, kakor tudi meni. odpovedali živci.
U. K.
Poslanec Blum je na to predlagal taj-®o sejo, ki jo je parlament izglasoval kljub temu, da je bil Daladier proti wmu. Parlament je Daladierovi vladi izrekel zaupnico. — Nemški bombniki 80 pretekli teden srdito napadali škotsko In angleško obalo ter vrgli veliko bomb na angleške trgovske ladje. Poročila o žrtvah si nasprotujejo. Nemci nameravajo baje v kratkem še huje bombardirati angleško obalo. — Na zahodni fronti je bilo pretekli teden nekaj spojjadov med pehotnimi oddelki, in sicer pri Sarrelouisu in Vor-bachu. Nemški vojaki so pa doživeli nenavadno ofenzivo. Francoski vojaki ®o namreč na svojih utrdbah v bližini nemških postavili več zvočnikov m začeli oddajati godbo, potlej pa Propagandne govore in pozive nemškim vojakom. Nemci so nekaj časa Poslušali, potlej Jia začeli v zvočnike streljati. Francozi so začeli od da ■'ati koračnice, potlej so pa na streljan le odgovorili s streljanjem. — Generalni guverner zasedene PoPske, minister dr Frank je imel predavanje o upravnih razmerah na Poljskem. Deial je, da so Nemci spre*eli okrog 19.000 Poljakov v državno službo. Odločno je zavrnil vse očitke o nasPnem ravnanju in obupnih razmerah na Polj-I	Japonski zunanji minister
Arita je Izrazil želfo, da bi Holandska sklenila z Japonsko nenapadalno pogodbo glede Holandske Indiie. Holandcu vlada je pred>og odklonila. — Nemško-rusko trgovinsko nogodbo so b° daljših pogajanjih podpisali pretekli teden v Moskvi. Sporazum določa Neposredno izmenjavo blaga, brez plačevanja v denarju. Rusija bo za svoje “laso dobivala nemške inciustriiske izdelke. Blagovni promet bo tako velik, kakor je bil največ« pred vojno, po-kheje naj bi se pa še povečal. — Položaj Finske postala vse resnejši. Ruske čete čedalje huje naoadaio Mm-herheimovo črto in pošiljajo v boj zmerom sveže divizije. Na nekaterih mestih se jim je posrečilo vdreti v utrdbeni pas, pa so jih Finci po večini pregnali. Rusi so utrpeli ogromno človeških in materialnih žrtev. Finci domnevajo, da ru'ke čete vodijo iz-vežbani nemški častniki In se boje, da ne bi Nemčija napadla Finske za
Vse to seveda pomaga samo za lažje Primere. Pri hujši, trdovratneišl nespečnosti ae mora človek nekako na-Vaditi umetnosti spanja. Posnemati teora človeka, ki že od narave dobro ju>t, ne da bi na to sploh kaj misliL To se zdi sprva zelo enostavno; ’-en-uar je treba velike potrpežljivosti, če hočemo doseči uspeh. Ta tehnika soa-hJ* temelji na tem. da človek zdrkne ‘Z zavesti v spanje v treh fazah.
1. Dihanje se spremeni, postaja rah-teJSe in se osredotoči na okolico trebuha. Tudi ritem dihanja Je drugačen kakor podnevi. Kratek vdih. dolg izdih. Mrogi biologi trde, da ima ta neenakomeren ritem dihanja namen, da človeka narkotizira. Sele pozneje, ko že trdno spimo, postane dihanje RPet obilnejše in enakomernejše.
2. Počasnejše dihanje namreč zelo Ugodno vpliva na živčevje in na srce. Tako polagoma otrpnejo vse mišice v telesu, jjostanejo mehke in se napolnijo s krvjo. Kmalu začutimo, da spo-tedno s telesom tudi duh izgublja za-
zdi se nam. da se nam pred °čmi zbira sinjkasta megla, zelo smo zaspani.
3. Omrtvičenje mišic po lahko dosežemo samo tako, da ne dovolimo, da bi nam zavest preha’ala naravnost v telo, temveč kakor skozi neko sito, teegicng jn ZH,brisano. Tako v naših •hožganih snloh ni mesta za kakšno Posebno izoblikovano misel, možgani te Polagoma umlre In mi zaspimo.
dva centima. Živimo od podpore za, vseh obljub in poslati dovolj daril.
'•	’	.•	.	.-'A.
SeS&S
Nemška pehota I* Siegfriedove črte na poti do prednjih postojank, Kjer bo zamenjala svoje tovariše.
bolnišnicah. Gornji del slike na m)
stvar, obledi veliko urm-rto. fa vidimo na gornii sliki, v Nemčiji pri izdelavi vonjev. Ta stiskalnica lepi na
Oče, ki je udaril svojo hčer
Sličica z newyorškega nočnega sodišča
Newyorško nočno sodišče ni kraj, kjer bi obravnavali družinske prepire. Za ljubezen in nežnosti tam ni prostora. To je velik, pust, mrzel in uma-ean prostor, kjer cel- noč hodijo v vrsti pijani, razgrajajoči, potni ljudje pred službujočega sodnika, da poromajo v zapor. Duh po znoju vseh teh lopovskih, zanemarjenih, umazanih ljudi, ki so ostali na dnu cedila, zastruplja zrak Sodnik je Henry H. Curran, in ta pripoveduje v »The Readers Digestu« Kg od bo o nekem primeru, ki prav nič »e spada v okvir newyorškega sodišča. Sodni pisar pokliče obtoženca. Iz gr.eče prihajajočih in odhajajočih potepuhov se izlušči najbolj čuden par, kar Jih je kda temu sodniku prišlo pred oči. Mislim pa, da Je bolje, da nam O tem sam pove.
»Oče in hči, ona še otrok, kakšnih Štirinajstih, petnajstih let. Boječe sta Se približala v medli luči, oče na <?ni Strani stražnika, hči pa na drugi. Takoj sem spoznal, da nista bila še nikoli na sodišču.
Hči, bleda, drobna, z žarečimi črnimi očmi, je začela pripovedovati. Ljubko je stresla z glavo, da bi se opogumila, in mi je povedala, da Jo je oče udaril. Zdelo se je, kakor da se sama boji lastnih besed, ki so ji v tujem prostoru tako trdo zazvenele na ušesa. ,Z roko ali s palico?* sem jo vpra-. feal s prizanesljivim nasmeškom. Komaj vidno se je nasmehnila.
nezaposlene. Nobeoce službe ne morem dobiti. Poskušal sem že in poskušal. Šestdeset Jih imam. In utrujen sem Ves dan čepim doma. Ni me hotela ubogati...*
.Počakajte!‘ sem ga ustavil in se obrnil k hčeri, ki nama je pravkar hotela seči v besedo. ,In zdaj...* umolknil sem za trenutek in sem jo strme pogledal... ,zdaj mi povejte, če želite, da vašega očeta kaznujem? Ali naj ga pošljem v zapor? To lahko storim.* Na lepem je čisto prebledela. ,V zapor? V zapor? Ne, ne!‘ je prosila in krčevito stiskala roke.
Videl sem, kako ee je njen oče trudil, da bi zadržal solze, vendar mi je neprestano gledal v obraz, kakor da bi stal pred vešali.
.Obljubite mi,* sem mu kolikor mogoče mirno dejal, ,da svoje hčere ne boste nič več tepli. Ali obljubite?* .Obljubljam, gospod sodnik.*
Se preden bi si utegnila premisliti, sem se spet lotil hčere.
AH hočete svojemu očetu odpustiti?* sem jo tiho vprašal.
Pomislila je. Potlej je skoraj šepeta je odgovorila: ,Da.‘ Zdelo se Je, kakor da bi sama sebi govorila. Na lepem je pa skočila lz kratke vrste, planila okrog stražnika in se očetu vrgla za vrat ter ga poljubljala, kakor da ne bi mogla na nič drugega na svetu misliti. Za nočno sodišče je bil to zares nenavaden prizor.
Videl sem, kako je V prenapolnjenem prostoru na lepem vse utihnilo, ko se je odigraval ta nenavaden prizor. Celo uniformirani stražniki, ki so čakali na obsodbo svojih varovancev.. So v zadregi buljili naravnost predse. Z obema rokama sem dal očetu in hčeri znamenje naj gresta domOv.
,Bog vaju blagoslovi!* sem vzkliknil za njima. To le bila sodba. Kajti sodnik mora verdar izreči sodbo.
.Naslednji!* je oznanil pisar Z glasom, ki Je zvenel kakor majhna eks-ploziia. ,Stražnik Rilev in krošnjarji!* Nočno sodišče je bilo spet nočno sodišče.«
Finski rdeči križ čaka velika naloga: vse vojaške obleke mora zaradi mraza podložiti s papirjem, ki tako izvrstno | varuje mraza. Pri tem velikem delu pomagajo tudi majhne deklice, posebno pri izbiri papirja.
,Z roko, gospod sodnik.*
Kaj takšnega! Zares vas je udaril? Vaš oče je to storil?*
.Da, to je storil,* jc hitro pritrdila.
Obrnil sem se k očetu. Stal je popolnoma vzravnan in me je gledal izpod svojih sivih las v obraz.
,Zakaj ste to storili?* sem ga vprašal.
,Gospod sodnik, na lepem sem kar podivjal — zaradi radia, ki igra dan in noč, zaradi represtanega ropota, zaradi neprestanega hrupa in tra*«nja luči ki stane denar...'
.Dosti denarja?* sem mu segel v bere 3.
,Gos|jod sodnik( zdi se mi, da cel Kup. Celo 5 centimov je veliko... celo
Josephine Backerjeva, vojaška botra št. 1
Pariz, februarja.
Takoj v začetku vojne so vse pre-možne.še Francozinje sprejele pod svoje okrilje enega ali več vojakov s fronte, ki so brez staršev in bližnjih sorodnikov. Te dame so dobile naslov »vojaških bocric«. Svojim varovancem morajo redno pisati in jim zdaj pa zdaj poslati kakšno- darilo.
»Vojaške botre« rastejo ko gobe po dežju. Mnogi siromašni vojaki zaaj niso več tako osamljeni, marsikateri izmed njih je preživel božične praznike pri svoji botri.
Znana črnska zvezda Josephlna Backerjeva botruje največ vojakom. Ona sama ima nič več in nič manj ko 2800 varovancev. Vsakemu od njih je poslala za božične praznike kakšno darilo; nekateri so dobili radijske aparate. drugi gramofone, tople odeje, svi-terje in podobno.
Josephlna kajpak ne more sama pisati vseh pisem in pošiljati vseh daril. Najeti si je morala posebno taj-cico ki ves dan samo piše pisma in pošilja darove.
Zanimivo Je, da lepa zvezdnica še ni prenehala sprejemati varovancev. Novinarjem je izjavila, da bi rada dosegla okrogio številko, takole tri tisoč. Po tem bo pač morala končati s ku-movanjem, ker ne bi mogla izpolniti
Finska mesta vsak dan srdito napadajo ruski bombniki. Prebivalstvo se zato zmerom iznova zateka v okoliške gozdove, kjer se čuti vsaj za silo na varnem. Na sliki: žene in otroci se grejejo ob ognju sredi gozda.
kaže takšno operacijo, prav ko kirurg ranjenemu vojaku jemlje kroglo iz stegna. Spodaj pa vidimo nekaj takšnih ambulantnih avtomobilov, ki so jih Fincem podarile razne države.
Poleg tega, da skrbi za svoje varovance, Josephine Backerjeva daruje velike vsote svojega ogromnega premoženja raznim dobrodelnim ustanovam in prireja koncerte v njihovo ko-
Državnl svetnik v Mllwaukeeju (USA), je predlagal nov zakon; po njem črnce ne bi smeli imenovati po slavnih ameriških državljanih. Državni svetnik namreč trdi, da živi v Združenih državah okrog 600 črncev, ki jim je ime George Washington.
Večkratni milijonar Mac Cormick iz Cikaga ima 365 avtomobilov. Vsak dan se vozi z drugim avtomobilom. Zdaj pa poročajo ameriški listi, da je kupil še en avto, tako da jin ima zdaj 366. Pravi, da je to storil zato, ker je to leto prestopno.
Po radiu izvedela, da njen sin še živi
Brezimna pisma niso vselej znamenje zlobe in bojazljivosti. Lahko so tudi znak oprezne plemenitosti, posebno tedaj, kadar ne smeš podpisati svojega imena.
Neka gospa iz Nemčije že dolgo ni vedela ničesar o usodi svojega sina, ki je pred meseci odšel na fronto. Dobila je pa štirinajst brezimnih pisem; po njih so ji neznani dobrotniki sporočali, da Je njen sin živ in da se nahaja v angleškem ujetništvu. Brezimni pisci so to vest slišali po radiu.
Čeprav je v Nemčiji pod hudo kaznijo zabranjeno poslušanje radijskih vesti iz tujih držav, je to znamenje, da znajo prebrisanci tudi takšne prepovedi preskočiti in da Je lažje zamašiti usta kakor pa ušesa.
Josephlna Backerjeva je končala tudi bolničarski tečaj in naredila pilotski izpit, da /bo lahko, če bo treba, tudi aktivno koristila svoji domovini.
Kako dolgo bo trajala vojna?
London, februarja.
Znani angleški list »News Cronicle« je pred kratkim objavil zanimivo anketo; v njej svojim bralcem zadaja vprašanje, kako dolgo bo še trajala vojna. To je zanesljivo vprašanje, ki danes zanima ves svet.
Na to vprašanje je gotovo odgovorila večina bralcev lista. Zato so bili odgovori f e veda zelo različni. Odgovori so se glasili takole:
30% bralcev je odgovorilo, da vojna ne bo trajala niti leto dni;
42% bralcev je odgovorilo, da bo utegnila vojna trajati tudi tri leta.
13% bralcev je pa mnenja, da bo vojna trajala še več kakor tri leta.
Nekaj žensk je pa celo odgovorilo, da se bo vojna končala že čez pol leta. To so bili nedvomno najbolj optimistični odgovori. Pet ali šest bralcev je odgovorilo, da je vojce lahko konec že po treh mesecih, seveda, če bosta imela Hitler in Chamberlain dovolj dobre volje. Okrog petnajst odstotkov bralcev je pa odgovorilo, da tega žal ne morejo vedeti. Ti so bili pač naj-brže najmodrejši...
Ameriške pikantnosti
Strokovnjak za polepšavanje, gospod Fitechead iz Novega Jerseya (USA) trdi, da Je »trebuhljanje« najboljši pripomoček za lepoto. Torej naj se vsak, ki hoče biti lep. pridno vadi v trebuhi Jan ju...
\JcasiU bi dofan...
._ da bi se pastili, čeprav nimamo pokvarjenega želodca*
...da bi vrnili knjigo ali dežnik, čeprav nas nihče ni opomnil zanj.
_. da pregledamo grlo, četudi nas n« boli.
.„ da bi nekoliko molili, čeprav nismo pred kakšnim izpitom.
... da bi presončili postelje, čeprav ni velikega čiščenja.
... da bi sl izmerili vročino, čeprav nismo bolni.
...da bi namazali vrata v stanovanju, čeprav se ne škripljejo.
...a bi stopili k zobozdravniku, čeprav nas ne bolijo zobje.
...da bi storili kakšro dobro delo, čeprav nimamo slabe vesti.
veliko firm"do.
Ni
Stroj.
uporabljajo v jaških škornjev.
vojaške škornje
Tudi 5centimov ie veliko...
Doživljaj otroka našega časa
Tudi žrtev sedanje vojne
Štirileten f antičen, ki mora sam na 2.000 km dolgo pot
Newyorfc, februarja.
Našim bralcem je znano, da so Francozi in Angleži naročili v Ameriki več tisoč vojnih letal. Nekatere ameriške tovarne delajo že nekaj mesecev sploh samo za zaveznike, tolikšna so angleška in francoska naročila.
Največjo izmed teh tovarn in tudi hajznamenitejšo — tisto, ki pošilja Francozom sloveča letala znamke »Curtiss« — si je hotel ogledati Paul Bringuier, porebni poročevalec lista »Paris-soir«. Tovarna stoji v Buffalu, °b kanadski meji, kakšnih 400 km od Newyorka.
Paul Bringuer se je odpeljal iz New-.Vorka z letalom. In ta polet popisuje J spodnjih vrsticah, polet v družbi štiriletnega dečka, ki se sam samcat vrača domov k oSetu — iz 2000 km oddaljenega Miamija na Floridi.
Zakaj mora Fuddy Olbock sam potovati?
Bili smo samo trije popotniki v ma-km poštnem letalu, letalska strežnica (»hostess« ji pravijo v Ameriki), deček kakšnih štirih ali petih let in Jaz. Fantiček je potoval popolnoma sam. Bil je preprosto in udobno oble-'*n. Na nogah je imel golenice, na rokah pa debele volnene rokavice. Pobrit je bil s klobukom, ki si ga je bil P°d brado pripel z elastiko. Okrog vratu mu je visela tablica z napisom: »Ime mi je Fuddy Olbock. Peljem se v Buffalo k svojemu očetu. Vozni listek imam v žepu.«
Letalska strežnica ga je bila udob-n° posadila v naslanjač in postavila Njegovo popotno torbico poleg njega. Razumljivo je, da ni skrbela za nikogar drugega kakor za malega gosta Venomer mu je dajala čokolade in mu slačila in popravljala plašček. Mali mož je vsak trenutek segel v žep, da Se prepriča, ali je vozni listek še tam.
Fuddy je prihajal popolnoma sam « Miamija na Floridi; tam je bil preživel počitnice pri svojih starih starših. Ker je bil brez matere, bi bil moral priti ponj njegov oče. Pa ni Utegnil. Zato so sklenili, da bodo otroka poslali kar samega domov; če rau obesijo za vrat tablico z imenom in naslovom, bo prav gotovo srečno prišel na cilj.
Vsi potniki, letalska strežnica, pregledniki, prav vsi so ga razvajali kakor kakšnega kraljeviča in pazili nanj ko na punčico v očesu. Podajali so ga iz rok v roke, iz vlaka v letalo in tako se je mali Olbock srečno bližal koncu svojega potovanja. Ediro, kar mu je utegnilo groziti, je bila nevarnost, da si ne pokvari želodčka s sladkorčki.
In zakaj Olbock st. ni mogel priti Po svojega sina v Miami kakor vsako teto? G. Olbock je imel tokrat nujno delo, ki mu ni dalo, da bi en sam dan Opustil Bufalo? G. Olbock je namreč Poslovodja v tovarni Curtiss.
Letalo se je počasi obrnilo. Kakor da bi bil z roko pokril obraz, nam je aparat pokril jezero Erie. Na drugi »trani, 300 km odtod leži mesto Detroit, prestolnica avtomobilov.
Pristali smo. Letalska strežnica je Porinila otroka predme. Bil sem sanj Poslednja premena, poslednji oče božic previdnosti, prav gotovo že dvajseti od Miamija. Prijel sem za roko malega Olbocka in krenil z n jim proti izhodu.
Tedaj je stopila proti nama neka debela, gologlava gospa. Kakor v opra-
vičilo se mi je nasmehnila in mi hotela odvesti Fuddyja.
»Njegova soseda sem,« mi je pojasnila.
Otroku je kri zalila obraz. Vso vožnjo je junaško prenašal vse nevšečnosti, zdaj mu je pa na lepem upadel pogum.
»Daddy, kje je daddy?« je s strahom zajecljal.
Daddy je za ameriške malčke toliko kakor pri nas očka.
»Daddy ni mogel priti. Veš, veliko dela ima. Hotel je priti, a ni mogel, Videl ga boš zvečer, ko bo doma,« mu je razlagala dobra soseda.
Zvečer! Fuddy je molčal. Sklonil je glavico in tiho stopical ob strani prijazne gospe. Toda v njegovih očeh so se lesketale solze.
In tedaj me je prešinila misel, neumna misel, ki sem se je kljub temu zaman otresal: misel, da sem kot Francoz tudi jaz nekoliko kriv srčre stiske tega fantička. Kajti samo zaradi nas Francozov se je moral Olbock star. odreči želji, da bi že pred večerom sklenil malega Fuddyja v svoje naročje.
Ne vem, zakaj sem prav za prav povedal to zgodbico, saj je sama po sebi tako neznatna. Toda naše prija-tejstvo z Ameriko in volja Američanov, da bi nam pomagali, sta izraz sto tisoče v takšnih neznatnih zgodb, sto tisočev takšnih utripov dobre volje, tovarištva in ljubezni.
Poslanka, ki bi bila lahko poslancem za zgled
London, februarja.
Pred nekaj dnevi je »Daily Mail« poročal, da v občini Erith primanjkuje premoga. Ljudje so zaradi hudega mraza zelo trpeli, premoga pa kljub vsem prošnjam niso dobili. Videč, da vse prošnje nič ne zaležejo, se je župan obrnil do gospe Adamsonove, poslanke svojega okrožja, in jo prosil za intervencijo. Bog ve kaj upanja v uspeh pa ni imel.
Gospe Adamsonovi so se župan in njegovi občani zasmilili in je sklenila, da jim bo pomagala. Odšla je k ministru za rudnike. Minister jo je prijazno sprejel in ji galantno ponudil stol, ona je pa kar ca kratko pojasnila: »Prebivalci občine Erith zmrzujejo od mraza. Gospod minister, pošljite jim premoga.«
Minister ji je prav tako vljudno odgovoril:	»Gospa poslanka, premoga
nimam.«
Mrs. Adamsonova pa ni odnehala: »Ne premaknem se s stola, gospod minister, preden mi ne obljubite, da boste poslali premog za občino Erith.«
Dva dni nato je občina Erith že dobila 100 ton premoga. In danes so vsi prebivalci občine Erith založeni s premogom.
Pa naj še kdo reče, da ne gre ženskam volilna pravica!
Sodobna zgodba
Predsednik upravnega sveta nekega velikega podjetja nekje na tem svetu je potreboval osebnega tajnika. Za službo se je potegovalo nič koliko prosilcev, toda gospod predsednik je velel poklicati samo tri kandidate. Sprejel jih je v veliki pisarni, potem je pa v
Zahtevajte za Vače žimnice in tapecirano pohištvo
ŽIMO samo z zaščitno plombo
S TERILIZIRAN O
ZADRUZNA TOVARNA ŽIME
m Mm
m-MM
JSrSTRAZISCE PRI KRANJU
Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115“ C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to s vrha z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom!	Naše	cene	so	najsolidnejše?
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo STERILIZIRANO
prisotnosti svojega glavnega tajnika dejal prvemu:
»Dober dan prijatelj. Povejte mi, koliko je dve in dve?«
Prosilec je dolgo časa premišljeval, potem je pa odgovoril: »Dve in dve je štiri, gospod.«
»Prav dobro, prijatelj! Stopite v sosedno sobo!«
Prišel je na vrsto drugi prosilec.
»Povejte mi, prijatelj, koliko je dve in dve?«
Drugi prosilec je takoj odgovoril: »Dve in dve je 136.«
(UDNI LJUDJE • (UDEN SVET
■ A	A.	m.	m.	M.*.	»
wwwwwwwwww
V starem Egiptu je bila navada, da so kruh gnetli z nogami, čeprav •so ilovico in glino predelovali z rokami. Neki sluga, ki je moral opravljati to delo, je pa nekoč napravil veliko napako, ki je postala »usodna« za poznejše rodove. Po pomoti je namreč v testo pomešal, nekaj starega, že kislega testa. Zaradi te najta-ke so Egipčani ugotovili, da je bil ta kruh dosti boljši kakor prejšnji, kjer ni bilo nič starega testa. In tako so začeli stalno mešati staro testo med novo — tako kakor delamo še danes. Saj kvas ni nič drugega kakor staro, kiselkasto testo.
*
Ko so nekoč v Tientsinu na Kitajskem vprizorili Bizetovo opero >Car-men», je moral režiser uvesti nekatero bistvene spremembe v vloge glavnih junakov. Kajti španske bikoborbe so za kitajske pojme nerazumljive. Zato so Caririen spremenili v perico, Dona Joseja v majhnega trgovca, bikoborca Escatnila pa v požiralca mečev. Na koncu je svojega tekmeca umoril, potlej pa še sam umrl, ker je požrl svoj lastni meč.
•
Vsakdo ve, da je v luni videti neke oblačke, kakor neke madeže. Vsakdo si pa iz teh oblačkov sestavi kakšno podobo. Nekateri menijo, da je to obrnjeno drevo, drugi da je to obraz kakšne. osebe itd. Posebno primitivni narodi vidijo v luni leaj čudne reči. Tako prebivalci Ceplona, pleme. Hotentotom’ in turli Siamci trdijo in sveto verujejo, da vidijo v luni podobo zajčka. Nihče drug kakor indijski bog
hulra ni posadil tega zajčka v luno. S te/n je poplačal zajčka za. neko njegovo dobro delo. Ob tisti priložnosti mu je dejal: »Oh, ti modri zajček, tvoje dobro delo naj ljudje poznajo tako dolgo, dokler bodo hodili po zemlji.«
Stari mojstri v slikarstvu so pogosto delali napake, seveda posebno takrat, kadar so slikali podobe iz preteklosti. Pogosto so namreč slikali stvari, ki jih v določeni dobi še ni bilo. Tako pogosto vidimo Aleksandra Velikega, Hektorja, Cezarja in druge antične junake naslikane na konjih z nogami v stremenih. Stremen pa takrat sploh še poznali niso, ker so se pojavili šele v desetem stoletju. Svetega Luko navadno slikajo s tonzuro, vendar jo je šele leta 633., po smrti tega svetnika, uvedla sinoda v Toledu. Tudi slavni nemški slikar Holbein je napravil veliko napako: naslikal je prizor, ko sv. trije kralji molijo Jezuščka v jaslicah. Nebeško dete drži v rokah molek, ki so ga pa ljudje uvedli šele leta 1208.
V šestnajstem stoletju so prišli tulipani v Evropo iz Turčije. Dotlej jih v Evropi sploli še niso poznali. Krasn«. cvetlica si je takoj pridobila dosti ljubiteljev. Poznavalec cvetlic Carolus Clus-ius je dobil na Dunaju šopek tulipanov v dar. Z njimi je. odšel na Holandsko, da bi začel z njimi trgovati. Nove pisane cvetlice so na Holandskem tako občudovali, da so ostale vse druge rastline v senci.
Znano je, da Holandci silno ljubijo cvetlice. Clusius je tulipane vsadil v svojem vrtu, zanje je pa toliko zahteval, (Ui jih ni hotel nihče kupiti.
Kljub temu so pa hoteli nekateri prav vztrajni ljubitelji cvetlic priti do te redke rastline, zato so hodili',', ponoči krast v Clusiusov vrt. Kmalu se je začelo po vsej Holandski ne-',', kakšno tihotapstvo s tulipani. V go-', stilnah so sc zbirali trgovci in prekupčevalci s tulipani in so kupčevali,: med seboj. Kadar je zmanjkalo denarja, so jih plačevali s pari vulov, ', i francoskih listih. V zadnjih štlrinaj-
prasiči, ovcami, vinom, pivom in dni fjtrnt pridelki. Stvar je šla celo tako daleč, da je začela ogražati pošteno trgovino. Vlada sama je morala naposled poskrbeti za red.
•
Ameriška kukavica turako ima krasno višnjevo perje, na temenu je škrlatnordeča, po perotih pa živordeča. Barvilo živordečih peres vsebuje izredno veliko množino bakra. Čisti votli še kljubuje, pa tudi če se perje z roko dotaknemo, drži barvo. Če pa voda, ki kaplja na ptico, vsebuje le količkaj anioni jaka, barva popolnoma obledi.
•
Za planine in gorski svet ljudje v prejšnjih č<isih še zdaleč, niso imeli toliko smisla kakor dandanašnji. Ne samo, da jih niso tako cenili kakor mi, imeli so jih celo za nepotrebne izrastke zemlje. Še sredi osemnajstega stoletja bi utegnili najti v leksikonu pojasnilo, da so gore bolestni izrastki in nenaravne izbokline zemeljske površine.
»Prav dobro,« ga je pohvalil predsednik, »stopite v sosedno sobo.«
Seveda je tudi tretji prosilec dobil isto vprašanje. Ta je pa za vprašanjem zaslutil skrito past. Misleč, da se ji bo izognil, je rekel: »Dve in dve je 22, gospod.«
Predsednik je tudi njega pohvalil in ga poslal v sosedno sobo.
Ko je gospod predsednik ostal sam s svojim glavnim tajnikom, je v veliki zadregi premišljeval, katerega prosilca naj sprejme.
»Mislim, da bo prvi najboljši,« je svetoval glavni tajnik.
»Ne, rekel bi, da se bom odločil za drugega.«
Glavni tajnik se je silno začudil.
»Tega pa res ne razumem. Prvi .je pravilno povedal, da je dve in dve štiri. Tretji je dejal, da je dve in dve 22; to bi tudi še kako 'razumel. Zakaj boste pa sprejeli drugega, ki je dejal, da je dve in dve 136 — ne, tega pa ne razumem.«
»Zakaj?« je ponovil za tajnikom gospod predsednik. »Zato, ker je moj svak.«
(Po »Paris-soiru«)
333 dečkov — 333 deklic
Pari*, februarja.
Kaj nenavadno statistiko beremo v
stih dneh lanskega decembra se je namreč v Parizu rodilo čudno okroglo število otrok: 666. In da bo nenavadnost še večja, je narava te novorojenčke razdelila natanko na dvoje: .:a 333 dečkov in 333 deklic.
Dokaz, da se včasih tudi narava rada z matematiko poigra.
Pestanski dijaki so kidali sneg
Budimpešta, februarja.
Val mraza, ki je bil zajel vso Evropo, tudi Madžarski ni prizanesel. Posebno v Budimpešti je padlo mnogo
snega.
Pri tej priložnosti so se budimpe-štanski dijaki odločili za res lepo in človekoljubno dejanje. f*onudill so mestni občini svoje sodelovanje pri čiščenju snega. Mesto je njihovo ponudbo sprejelo, in tako so vsi budimpe-štanski srednješolci in visokošolci kidali sneg po ulicah in čistili tramvajske tračnice. Plačo, ki so jo dobili za svoje delo, so pa darovali fir.skemu rdečemu križu.
Novela »Družinskega tednika“
TENORJEVA PISMA
NAPISALA SILVIA
Vsa srca bo oIhjžisvuUi slavnega te-Uorja, ženske so sanjale o njegovem °t»amnem glasu in njegovi očarljivi postavi, in marsikatera mu je pisala Zaljubljeno pismo. Pogosto mu je pismonoša prinesel celo kopico takšnih
Priznanj.
.Vendai pa ta pisma niso prišla \ Njegove roke. Njegova potovanja, skušnje, pogajanja, in tudi vse mogoče pustolovščine ii»u ni^o dopuščale, da bi Prebiral mnogoštevilna, zmerom ista Priznanja. Kljub temu pa niso romala v koš. Narobe; da ne l>i tenor izgubil "a svoji priljubljenosti, je bilo treba vse te dopise odgovarjati. In zato le ekrbela Marija, njegova izredno "krliiia tajnica Šaiua je podpisovala •aojsirovo ime na poslane slike in je 1111 pisma odgovarjala z nekaj vljudnimi vrsticami.
Okrog te lepe ženske y. nežnimi, zapisanimi črtami je plavala neka ■skrivnost V vsakršni zmedi je ostala zmerom liha, v največjem vrtincu ^uniljenu. Živela je samo za svoje ‘telo; tilio in neopazno je izpolnjevala ®v°jo naporno dolžnost.
Nekega dne je prispelo med dru
gimi tudi neko pismo, ki je bilo napihano v čisto drugačnem tonu kakor ostala. Njegova odpošiljateljica je bila Hela, dekle, ki je mojstra jioslušalo pri njegovem gostovanju v dunajski operi. S svojega stojišča na četrti galeriji ni dosti videla, toda tenorjev glas jo je tako prevzel, da odtlej hodi okrog kakor v sanjah. Vendar to ni nikakšno ljubezensko pismo, temveč so zelo previdne, neskončno nežne besede, priznanje človeka, čigar srce pri-l>ada glasbi, ki so ga pa okoliščine obhodile na pusto pisarniško delo.
Te besede so v Mariji naletele n« sorodne strune. Sama je sanjala nekoč, da bo postala slavna pevka in le s težavo 6e je sprijaznila s tem, da ima zato premalo daru. Večer za večerom. ko se je zaves« dvignila, jo je bolelo, da ni smela tudi sama sodelovati.
Skoraj proti njeni volji je bil odgovor na Ileliiio pumo daljši in oseb-nejši, kakor je imela sicer navado pisati; toliko misli se ji je same vsililo pod pero. In stalo.jp jo dosti premagovanja, da ni to pismo podpisala s svojim imenom.
Hela je takoj odgovorila in lako se. je navezalo med njima dopisovanje, ki je odkrilo dosti skupnosti in soglasja v nazorih obeh žen vi. In obe sta bili enako presenečeni: Ilela od tenorja — mislila je kajpak, da ji sam odgovarja na njena pisma — ki se je nanj obrnila samo zato, da bi morebiti z njegovo pomočjo dosegla umetniško kariero, ni pričakovala toliko prisrčnosti; Marija pa ni bila ravno razvajena, kar se tiče dopisov nedoraslih deklet.
Uživala je neomejeno zaupanje svojega gospodarja, toda to pot se je njej sami prvič zazdelo, da je šla preko svojih pravic. Morebiti ji je vsilila ta občutek v tej zadevi njena o.vbna prisotnost. Zato ga je prosila, ko sta imela pred seboj novo gostovanje na Dunaju, naj ta pisma prebere.
Čemu neki?*- je vprašal s svojim ljubeznivim, le za spoznanje prezvon-kini glasom, saj veste, Marija, da se slepo strinjam z v=eni.
In res si ni vzel niti toliko časa, da tii ustregel njeni želji, le z zanimanjem je opazoval sliko, ki jo ji- Hela poslala, potem je pa odločil:	Rezer-
virajte ji sedež v prvi vrsti! Po predstavi naj pride v kavarno! "
Tako zdaj llela sedi in razburjena čaka na začetek opere. Prvič ji je usojeno, da no prisostvuje predstavi visoko zgoraj na galeriji, temveč čislo od blizu v prvj vrsti. Nepremično gleda predle, na orkester, kjer godbeniki pravkar pripravljajo svoja glasbila. Ne zmeni se za druge ljudi okrog sebe. Tako tudi ne opazi blede, vitke dame,
ki jo neprestano opazuje z neke lože v (Kirterju.
Marijo je očarala ljubkost in milina mladega bitja, ki si je z njo že nekaj mesecev zaupno dopisovala. ^Sorodna duša:, je zašepetala predse, »ali ne čutiš, da ni na odru, temveč tu v bližini človek, ki imaš z njim toliko skupnega?«
Ne, Hela tega niti najmanj ni slutila. V nezavedni omami je doživela krasoto tega večera, veličastno ubranost orkestra in izbranih glasov. Kakor pravljico jo doživljala ta čudež; njen princ se ji je smehljal, zmerom znova, zmerom znova. In še na koncu, ko ga je viharno odobravanje priklicalo pred zavese, se je priklonil le pred njo in njegove oči so iskale njene.
Marija jo je čakala v kavarni:	Pro-
sim, ostanite z menoj toliko časa. da se mojster preobleče. Jaz sem namreč njegova tajnica.«:
Skušala je s Helo navezati pogovor, toda ta ji je v zadregi odgovarjala na njena vprašanja. Čakala je nanj, ki mu je imela toliko, ki mu je imela vse povedati. Kaj naj bi govorila to uro s tujim človekom?
Njene oči so bile neprestano uprto v vrata. Ali ne bi bilo mogoče, da bi bil v poslednjem trenutku zadržan?
Ne,« »e je nežno nasmehnila Marija, to je nemogoče.«
Hela se je morala z vso silo obvladati, da ni tekla naproti možu, čigav pisma so jo popolnoma pridobila zanj, sleherno vrstico je že znala na pamet.
Potrpi še trenutek, noro srce, nikar tako divje ne razbijaj, počakati moraš, da pride in se po vseh pravilih predstavi! Upam vsaj, da l>ova lahko nekaj časa nemoteno kramljala, ta dolgočasna ženska vendar ne bo »stala tukaj. Saj naposled ni njegova telesna straža, temveč samo njegova tajnica, njena naloga so pogodbe in pisma.
Pisma? je segla sama sebi v besedo. Ali je morebiti tudi moja pisma brala?
Premerila jo je od strani in Marija, ki je čutila pogled na sebi, je pri tem ni motiki.
Hela bi jo rada vprašala, rada l»i vedela, če ta tujka ve za zaupljivo vsebino njunih pisem, toda takrat se je že prikazal umetnik. Vsi so ga pozdravljali, Me mu smehljali, on je pa odzdravljal na vse strani in hitel k njej.
»Zelo me veseli.t je rekel s svojim ljubeznivim, le za spoznanje prezvou-kim glasom, da sem vas s|toznal! :
Hela ni vedela kaj odgovoriti, imela mu je toliko povedati, a ni vedela, kje naj začne. Ali je pa mogoče temu vzrok navzočnost nekega tretjega?
Marija je razumela.
Oprostite mi, prosim, je dejala, ; pričakujejo me.-c
Laž je njo samo zabolela. Kdo jo pričakuje? Nihče ji' ne pričakuje.
>Zbogom, goupodičua Hela,« je rekla glasno. In ko jo je še naglo Jh>-gledala v oči, je neslišno zašepetala: Zbogom, sorodna duša.c
|g||||
'vi
iju. Koščki so tako moremo več obdi-pa niso tako majh-
iiiratia pečenka: Vzemite lep možnosti ledvične pečenke iti
ODISAN PASTA za higiensko nego ust ln zob.
ODISAN PASTA Je antiseptična, raz-kužljlvn in dezodonra ustno voriino.
ODISAN PASTA izvanredno čisti zobe in preprečuje nastajanle kamna.
ODISAN PASTA s svojo izvrstno aromo zelo prijetno osvežuje ustno duplino.
Dobiva se v
masti
ezane
četrt
besed. In tedaj šem spoznala: preveč uspehov je hotelo to drhte, pr e h lastno 'je zaje mala in pila življenje, ne da bi ji bilo mar mode svojih bližnjih. lil na videz na, vrhuncu svoje,-
osa, 3. Lot, . Karantanija, listek, Atimliii.
K«*r si niso viogb bratje pravilno ra/tlHiti 17 konj *o k Mist-tin «» si ix. pobili H konja, tako tla so nu li m obračun 18, kt»«j. ‘ Jam r. >* dobil	t j. fl konj Mii,a	«/» t J. « konj
in <J»h|M*r *?* t i t konja. Nato so konj«' ftrfitnli; 9 + 0.4 2» 17 i>» izfiosojehcga oj>«m najsiottu koi h» ho vi nil* sorcmIh.
ali svilenih vrve, chenille. Klohueek llei bi kraljuje spr tilnik Je pa pritrj
UGANKE?]
KRIŽANKA
4 5 6 7 8 9
Pomen besed	•
Vodoravno: 1. kratica za per pro-; eura; akademski naslov — 2. termin;: nekdanja rimska provinca — 3. sve-: topisemska oseba; lep — 4. bog sta-: rili Slovanov — 5. veznik; veznik;: veznik — 6. je v rodu — 7. žival; priljubljena oseba — 8. romunski politik; tuje žensko ime — 9. obutev; kratica za kraljevski.
Navpično: 1. lažja poškodba; kemijski znak za molibden — 2. vrsta znamk; lahko prideš z dežja pod.,.. — 3. del cerkve; gozdna žival •— 4. strup — 5. osebni zaimek; zabavišče; zanj si prebrisane glave — 6. gozdna žival — 7. sled (srbsko-brvatsko); vas pri Ljubljani — 8. olje (angleško); gradbeni materi-jal •— 9. kratica za samaritansko društvo; okamenela smola.
#
VERIGA
   M O-----------
;	 Tl-------
 Ki-------------
 V A -t- —
 K I _ _
 Ul--------------
Namesto črtic vstavi črke zlogov, da dobiš trozlpžne l>esede. Končni zlog ene besede je tudi prvi zlog na-elednje besede.
DOPOLN1LNICA
-OS
-NA -ADA -ONA -PEKA —ETER —LICE -EDEN -ETA -LOK —ELA —LAVA -EDINA -SEM —RAK -KOT —DNINA -RAS.
Pred vsako besedo dodaj eiio črko,! da dobiš nove besede. Nove črke dajo ime slovenskega rodoljuba.
p'	.	;	;?•
ČAROBEN KVADRAT
Pomen besed navpično in vodorav no: L mesto v Istri, 2. del pohištva, 3. zelenjava, 4. žensko ime, 5. mesto V drinski banovini.
POSETNICA
MARKO TOLCNIK
Zasip
Kaj je ta gospod?
•
ENAČBA
(a—b) H (c—d) 4- e ' j'
o — dajatev b r- razdobje e «* riba
il “ grški bog pastirjev v Arkadiji e «= iglavec x = Smetanova opera *
IŽPOLNJEVA LNICA
— os — mara — rana —
»ak — P»r — lama — ona —
Vsaki besedi dodaj črko, da nove besede. Vstavljene črke pomeni jo mesto v Sloveniji.
Rešitve ugank iz
Delitev lestvice: 1. ura.
fi. Joj, A.	JI
‘ Horovo.
i) arom«
Njen življenjski uspeh
Med mnogimi znankami, ki jih imam, me je usoda dveh posebno zanimala. Obe sta bili moji sošolki. Prva odličnjakinja, druga bolj povprečna učenka. Prva je veljala pri tovarišicah za stre,mušico, druga je pa sicer vselej z lahkoto dosegla prav dober uspeh, toda nikoli se ni povzpela do odlike.
Ko smo se po maturi razšle, se je prva vpisala na pravno fakulteto, druga pa na filozofsko. Pogosto sem slišala o uspehih nekdanje gimnazijske odličnjakinje. Nekatere ljudi usoda nekako srečno zaznamuje, da imajo povsod uspehe: v študiju, v družbi in tudi v svojem zasebnem življenju. Prav tako je bilo s to mojo sošolko. Na vseh plesih je bila kraljica zabave, izpite je delala s lahkoto, razen tega se je zanimala za umetnost, glasbo, za moderno literaturo, in razen tega je imela zaročenca, simpatičnega fanta iz svoje družbe.
O oni drugi, ki se je vpisala na filozofijo, sem le redkokdaj kaj slišala. Vem, izgubila se je med svoji-mi tovarišicami, izvedela sem le, če je naredila kakšen izpit ali pa, če je na plesih preveč seilela, med tem ko so druge vso noč preplesale. Poznala sem pa tovariše sošolke-jur is tke in sošollce-filozofke. In po njih pripovedovanju sem si ustvarila nekakšno sliko o življenja obrh.
Na plesih, na zabavah, pri smučanju so se vsi člani moških družb ■vrteli samo okrog moje prve sošolke. In za ono drugo so sc komaj zmenili; da, včasih je kdo govoril Z njo, toda samo bežno, kajti bila je preresna,
,pretežka‘ za lahkotno družbo. Najbolj čudno je bilo pa to, da so prav ti fantje drugi dan na univerzi prihajali k njej in ji pripovedovali slabe, netovariške stvari o tistih, ki so bile še prejšnji večer kraljice plesa in družbe, in kakor se je zdelo, tudi njihovega srca . ..
Ni dolgo tega, kar je naša j ar is tka diplomirala. In po štirih letih sem tedaj prvič imela priložnost, govoriti z njo. Povabila me je. v kavarno; med medlimi zvoki kavarniškega jazza sva se, marsikaj pogovorili. Ogledovala sem si to zensko, ki so se je tovarišice bale zaradi ostrega jeziku in zanesljivega nastopa, pa tudi zaradi spogledljivosti in lepih oblek. Sedeli sva ob oknu, tako da ji je luč od strani lila na, čudovito negovani obraz. Ni\ prvi pogled je bilo na tem Obrazu vse v redu. Obrvi so se bočile v pra-vib)eni loku. ustnice, uardečene z edinim pravilnim odtenkom, ki sc je podal }c pjenf rdečj. obleki, so. se zdele vabljive in solne, oči jasne in čiste. Santo 'včadih je tez ta obraz hiiškrcilo nekaj, kar jo motilo harmonijo lepih črt.. Nekakšna nestrpnost, ki se je pokazala okrog snu jočih se ust, nemir, ki je, zatrepetal nekje na dnu črnih zenic, in iz pogovora, iz tistega površnega kn oarniškega razgovora sem razbrala, da ta ženske L št’ zdaleč ni srečno, in nevarna.
Morda je res okusila zvrhano kupico tistega, kar daje življenje, toda hkrati sc je satlta razdala. Učila sc je, klavirja, toda vseeno ni znala igrati, da bi ti seglo o dušo, o umetnosti je govorila z avtoriteto strokovnjaka, s tisto mrzlo govorico, ki ponižuje resnično ljubezen do lepega. Zaupala trii je, da je razdrla zaroko, da sploh nima fanta, da je razočarana nad moškimi in da se ne bo poročila. Pripovedovala, mi je o svojih študijskih uspehih, toda nekakšno razočaranje je zvenelo tudi iz teh
h dJUš‘fI Ir I toihll v/m
ga uspeha je ostala sama, osamljena in je tožila meni, Iti ji nisem bila prav nič blizu, svoje -vsakdanje skrbi.
Čudno je to, kar sem spoznala, toda -resnično: samo en življenjski uspeh ima lahko ženska v svojem življenju, ne da, bi trpela, če se hoče poročena žena posvetiti tudi svojemu poklicu, trpi. Morda si niti sama noče tega priznati, toda vseeno doma ali v poklicu ni čisto tako, kakor bi si želela. Če hočemo imeti ljubezen enega samega človeka, ne smemo hrepeneti po oboževanju drugih mošlcih. In če hočemo -nekaj res do -poslednje višine doseči, bodisi v študiju, v družinskem življenju, -v sumovzgoji, se moramo popolnoma posvetiti samo tisti stvari in se ne razdajati na tisoč vetrov...
In to umetnost je morila podzaved-no, toda čudovito doumela moja druga sošolka, zdaj že gospa in mali ■majhnega fantička. Spoznala je človeka, ki jo je iz ljubezni prosil za roko; posvetila se je. samo njemu in družinskemu življenju. Okoliščine so bile tako ugodne, da sta se lahko takoj poročila. Marsikatera študentka bi pa vseeno nadaljevala študij, posebno, če bi ji do diplome tako malo manjkalo. Marsikatera bi storila to iz častihlepnosti ali pa iz praktičnega Čuta. Ta mlada žena je pa ostala po poroki doma in -je pričela gospodinjiti. Ljubi svojega moža in se zaveda, da ne more oboje: dobro študirati in še dobro voditi gospodinjstvo. In kakor se je prej z ljubeznijo posvečala študiju, se zdaj z ljubeznijo posveča domu in otroku.
Marsikatera bo pripomnila, da ni nič lažjega ko to, toda vse težje je dobiti primernega moža, soj je žena pogosto primorana sama služiti svoj kruh in podpirati družino. To je pa že nov problem, ki nima s poklicno častihlepnostjo, z željo po neštetih uspehih nič skupnega. Nikakor nisem imela namena, da bi moje besede izzvenele v zgodbo o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu. Ne! Moj namen je bil, odpreti oči tistim, ki mislijo, da bodo v svojem življenju lahko dosegle vse, pa se hkrati nehote same razdajo in jim življenje neopazno spolzi iz rok kakor nam spolzi -pesek skozi prste ..,	Saška
Ljubek klobuček, spleten iz volnenih tako imenovanih je podoben škode-k ral jute spredaj na temenu, na je pa pritrjen z mrežico, prav tako spleteno iz lepih svilenih ali bar-žunastili vrve. Klobuček spominja na pričeske domačink z otoka Islanda
Eleganten črn zimski kostim, bogato pošit s srebrno lisico. Kroj napravi postavo izredno vitko, poudari jo pa še krzno. Klobuček, ki ga ima dama na glavi, ne pokrije niti polovice las, kar se je tudi pariškim modnim risarjem premalo zdelo. Zato so glavo pokrili še s svileno pabovko.
Haša kuhinja
Kaj lio tg teden na mizi*/
•Icditnik za skromnejše razmere
(■'etrlek t Goveja juha z rezanci, »lad-ko zelje s krompirjem, govedina. Zvečer : Krompirjeva solata, kava.
Petek: . Pašta fižol. Zvečer: Mlečen riž.
Sobota: Zeljnata juha, krompirjevi cmoki. Zvečer: Jetra v omaki.
Nedelja: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, prepečena govedina, dušen riž, solata. Zvečer:	Naravni zrezki,
krompir.
Ponedeljek: Pljučka s krompirjem, ajdovi žganci. Zvečer: Krompirjev golaž.
Torek: Prežganka, polpeti, krompirjeva solata. Zvečer: Kašnato zelje.
Sreda* Fižolova juha, praženec. Z večer: Fižolova solata, čaj.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Kisla Juha, [mlpeti, krompirjeva solata. Zvečer : Mlečen močnik.
Petek: Ribe' v rižu*, palačinke, kompot. Zvečer : Tirolski cmoki, solata.
Sobota: Omaka iz kislih kumaric5, kiompirjev pire. naravni goveji zrezki. Zvečer: Rižev narastek, čaj.
Nedelja:	Goveja	juha, ; cona rejen
sinjin hrbet3, pražen krompir, mešana solata, plškotni zvitek, figov kompot. Zvečer: Govedina v solati s trdo-knhanimi jajci, pecivo, čaj.
Ponedeljek:	Krompirjeva	juha,	te-
lečji zrezki, kuhana ohrovtova solata, kremove rezine .Z v e čer: Sirovi žlikrofi*. čaj.
Torek: Prežganka, marinirana pečenka3. krompirjevi kifeljčki, zeljnata solata. Zvečer:	Ocvrte safalade,
krompirjeva solata.
Sreda: Kislo zelje z jetrnimi klobasami. orehove rezine. Zvečer: Pe-čenjak, kompot
Pojasnila:
.1 Itibe v rižu: Vzemite nekaj in na njej ocvrite kakšne pol z~ Čebule. Čez nekaj časa dodajte riža in dušite tako -mehak. Potem zrežite na kose zrezano ribe, d dkg presnega masla in ; Osolite Presno maslo po .. v majhnih koščkih polagajte . ribe. Postavite v [rečico in du-bo riba mehka. Naposled po-lijtc s kislo smetano, posipajte ribo z drobtinami in pustile še nekaj Časa v pečici, da se ziatoruineno zapeče. Jed navadno |»ustavimo na mizo kar v kozi, ki se je v njej dušila.
a Omaka iz kislih kumaric: Na dveh žlicah masti pražite dve žlici moko, dodajte še malo sesekljane čebule, strto zrno česna, nekoliko tuniki ja nega peteršilja in dolijte, če Imate nekoliko kostne ali po goveje juhe. Ko se nekoliko pokuha, osolite in dodajte dve
do tri na drobne listke zrezanih kislih kumaric, popoprajte in ko se nekoliko pokuha, dodajte po možnosti, še nekaj žlic kisle smetane. Na mizo ]>o-stavite s kakšno, močnato prikuho ali krompirjevim pirejem. Oinako lahko napravite tudi poleti iz svežih kumar, le nekaj časa morate po|rrej zrezane pustiti v vodi.
3 Ponarejen srnji n hrbet: Na mesoreznici zmeljite' polovico .govejega in polovico svinjskega mesa. Dodajte namočeno ožeto žemljo. Na masti pa pražite sesekljanega peteršilja, nekoliko materine dušice, popra, eho celo jnjee in drpge drobne,,dišave, Iz lega napravile štruco in jo povaljajte v drobtinah- T?a.ije jp na inast. Ko je pej čepa, stresite v . iiiaet nekoliko .moke in zalijte z jtdio, BlrUcp zr< žite na ,lc: pe rezine, podobne žrožkoip lil jo dajte na mizo z omako, in prikuho.
* Sirovi žlikrofi: Napravite navadno testo kakor za rezance. Posebej pa pripravilo nadev; dve žlici presnega masla, precej /.drobljenega sira. kakšne, tri žlice drobtin,.nekoliko žlic, sladke smetane, dve jajci, ščepec soli in nekoliko prav na drobno sesekljanega peteršilja, seveda po Okusil. Test« razvaljajte na tanki) in ga razrežite na kvadratne krpice. Na vsako |H)jožite, za kavno žličko nadeva, potem pa krpice dobro stisnite skupaj in jih skuhajte v .elani vodi. Kuhane zabelite z drobtinami, zarumenelimi na presnem
L.
kos, iK)
mu odstranite vse kožice in maščobo. Pustile ga ležati nekaj ur. da sc zmehča Sesekljajte nekoliko, gobic, česna, kapre,., list žajblja in limonovo lupinico in vse, to dodajte soku, ki se je natekel od mesa. S.tem meso nadrgnite. Čez, dobri dve tiri ga zavijte v krpo, ki ste jo,namočili v kisu in nekoliko obtežite. Tako pustile ležati' štiri dni. Potem specite. Med imčeDjem pečenko oblivajte z vročo.mastjo in juho, potem pa še z njenim sokom in naposled dodajte nekaj žlic kisle smetane. Ta. »»riti' Je’ posebno prikladen takrat, 'če imate doma več. mesa, pa ne morete vsdga hkrati' porabiti.
Kako porabite ostanke mita
Pogosto ne vemo, kaj bi s koščki mila, ki nam ostanejo j ' mivanju in umivanju, majhni, da jih ne žati v roki, vendar
Bogat«; Parlžanhe ne nosijo, pozimi športnih plaščev iz volnenih tvoriv, temveč iz pisanega panterjevega ali pa leopardovega krzna. Posebno se poda k takšnemu plašču živobarvno okrasje. Seveda si pa takšen plašč lahko pri v o šii le redkokatera še tako bogata dama.
Dcopeciii (fCtCj&rit
LJU1ILJANA
, oa jih ne bi mogli več porabiti. Časi so pa takšni, da znamo marsikaj, česar naše prednice niso znale. Poleg tega moramo varčevati do skrajnosti.
Tako lahko iz majhnih koščkov mila napravimo nov večji kos mila ali pa milo v prahu. Koščke mila zrežite na zelo majhne delčke, potlej jih dajte pa v lonec z vodo. Vode naj bo samo toliko, kolikor tehta, polovica mila. To kuhajte na slabem ognju in mešajte, tako da n bo prav nič več pen. V milo lahko v lijete sok ene limone. Mešati morate z leseno palčico, in sicer tako dolgo, dokler se zmes popolnoma ne zgosti. Takrat zlijte milo v kakšne močne lepenkaste škatlice. Milo se mora ohladiti in posušiti in šele potlej ga smete uporabljati. Kajti čim bolj je milo suho, tem dalj časa trnja.
Milni prah napravite prav tako, samo , da suho milo nastrgate. V tem primeru ga tudi lahko n odišavite b kolinsko vodo in ga uporabljate trot toaletno milo.
PcalUicni nasi/eli
mm}
mA
V//S//A.
'žma
Prihodnjič:
Pletena
spomladanska
jopica
ŠAH
Problem st. 11
Majhne nevarnosti
Sestavil Adolf Bajersdorfer (1888)
Mat v 3 potezah (B26V
Problem st. 12
Sestavil W. A. Shinkman (1889)
Mat v 4 potezah <B97>
Za gospodinjo obstajajo majhne nevarnosti, ki ji dan za dnem prt;te, ki Pa nanje ne polagate velike pažnje, ker ste se nanje že navadili. Toda kljub tej navadi ali pa ravno zaradi nje se utegne zgoditi nesreča in potlej Vam bo žal, da se niste poprej zavarovali pred njo.
Pred vsem ste pri slehernem koraku v nevarnosti, da padete. To velja zlasti *a starejše osebe, ki nimajo več prožnih miiic, mladim ljudem se pa utegne to zgoditi zaradi nepazljivosti.
Posebno bodite pazljivi, kadar greste po starih, obrabljenih stopnicah, ali pa po zdrgnjeni preprogi, po slabo razsvetljenem hodniku, mimo kopice stolov, ki so kakor nalašč tako postavljeni, da bi se vanje zaleteli. Poskrbite kolikor mogoče že vnaprej, da se tak-Snih revamosti izognete in se pred njimi kolikor mogoče zavarujete.
Gospodinje se sleherni dan utegnejo Opeči. Po dolgoletnih izkušnjah se zgodi, da nekatere sicer že skoraj ne čutijo vročine, če na primer primejo za Vroč pokrov ali za vroč ročaj lonca. Zgodi se pa, da prehitro zgrabite, ker se ne zanesete, da Je tako vroče in se Pošteno opečete. Opekline imajo pa Pogosto zelo nevarne posledice, posebno, če nanje ne polagamo pažnje.
Pri hrani vam preti nevarnost zastrupi jenja, posebno pri gobah ali pri živilih, ki niso popolnoma sveža. Utegne se zgoditi, da nevede kupite strupene gobe. Znano je tudi, da so stare ribe zelo nevarne za zastrupljenje. Rasen tega so lahko strupene etikete na stekleničkah zdravil.
Najpogostejša nevarnost, ki preti gospodinjam, so pa rezila. V vsaki hiši so noži, sekire, škarje, vilice itd. Z njimi so se že pogosto pripetile hude nesreče. Posebno nevarna so pa rezila za Otroke, saj še pregovor pravi, da igle, škarje, noži itd. niso za majhne otroke. Zato učite svoje otroke že v najnež-nejši dobi, da se zelo previdno poslužujejo rezil.
Kromlrane vodne pipe navadno sna-*jnio s čistim alkoholom, da se lepo •vetijo. Starejše madeže pa le težko •dslranimo * alkoholom. V tem pri-fctem si pomagamo s krpo, namočeno ' * kisu. Tesno }o zavijemo okrog; pipe ** Jo pustimo na njej nekaj or. te Čadeži še ne izginejo, oblogo nekajkrat premenjajmo.
S svojimi ciklamami v lončkih korte imeli še enkrat večje veselje, če jih boste pravilno zalivali. V podstavek prilivajte mlačno vodo. Ce ste cvetlico ie razvadili z mlačno vodo, Je ne smete nikoli več zalivati * mrzlo. Ta nasvet nam jf dal neki ljubitelj lepih cvetlic in ml ta zaupamo vam.
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suba ali mastna 20’— din. Po povzetju . pošilja:
MRFUMEHE «»106 — SIMI Uftl.
Dauavnka liuilllu.
Na sliki vidimo tri prijateljice v njihovih ljubkih večernih oblekah: za damo, ki je nekoliko umetniško navdahnjena in ima sinje oči, je primerna prva večerna obleka, ki se tesno prilega životu. Njena gostiteljica ima krasno obleko iz črnega satina * ljubkim bolerom. Spredaj je ukrojena popolnoma preprosto, zadaj se pa gube končujejo v vlečki. Za posebno vitke dame je primerna zadnja temna oblekca, ki se tesno prilega bokom in ima dolga rokava.
Ali je kozmetika potrebna?
Danes si je že velika večina žensk na jasnem o tem, da je kozmetika ne-obhodno potrebna za ohranitev mladosti Ui lepote. Zal pa še kljub temu dosti žensk dela napake, ker mislijo, da se je treba negovati in lepotičiti samo takrat, kadar se pripravljajo na kakšen ples, zabavo, gledališče aJi na koncert, kadar so kam povabljene ali pa če same sprejemajo goste, Ne pomi-islijo pa na nego obraza in kozmetiko takrat, kadar nimajo nobenega posebnega programa.
To je pa popolnoma napačno. Kozmetika je potrebna zmerom in vsemu telesu, posebno pa še tistim delom, ki so izpostavljeni vremenskim ncprili-kam. Torej v prvi vrsti obrazu, potlej pa rokam.
Obraz je treba negovati popolnoma Sistematsko, sicer kozmetika ne bo rodila uspehov tudi taJtrat, kadar boste »hoteli biti lepi«. Kozmetika ima zaželen učinek, če se negujete individualno in sistematsko, vztrajno in zavedno, ne pa da sc hočete v treh dneh iznebiti 10 let. Čudeži se ne dogajajo več, zato je treba negovati lice o pravem času. Koža je živo tkivo, ki diha in se hrani. Ce je «e hranite in čistite i— bo ovenela in propadla.
Pri negi lica imejte zmerom pred očmi tale pi-imer:
Dama, ki hoče biti elegantna, mora biti zmerom dobro in okusno oblečena. Dama pa, ki doma nosi staro, nemoderno in umazano obleko in se lepo obleče samo takrat, kadar je kam namenjena ali če sprejema goste — ni elegantna. Prav tako pa greše vse ženske, ki mislijo, da kozmetika obstaja v tem, da se od časa do časa napudrajo in namažejo z najboljšim rdečilom. Takšna »kozmetika« bolj škoduje kakor koristi. Njen konec je takšen, da se mu ženske čudijo, naposled so pa popolnoma razočarane, ker vidijo, kako jim je s kozmetika« pokvarila kožo — čeprav »niso ničesar delale«.
Razen v posameznih primerih, če je koža bolna, lahko rečemo, da je koža mladih deklet po večini mehka in prožna. Takšno lahko ohranite do starosti, seveda, če si jo začnete negovati
že zgodaj v mladosti. Naše dame pa po večini iščejo aatočišča V kozmetiki, ko imajo že štiri križe in tako ni čudno, da jih . kozmetika navadno razočara. V resnici- pa .to ni prav nič čudno, ker gub ne morete odstraniti, če jih že imate. Američanke in Angležinje, pa: kajpak tudi Francozinje si ohranijo dosti dalj časa lepo kožo, ker se že v mladosti posvetujejo z zdravniki, kako si morajo negovati kožo.
Družabna obleka, iz rožnatega volnenega tvoriva s širokim,* rdečim usnjenim pasom in rdečim usnjenim turbanom — preprosto okrasje, ki je pa na mor učinkovito in originalno.
• Jčai it tnodcena?:
Majhne ženske torbice 60 prišle V; nemilost. Skoraj Jih ni več videti. Tor-j bice so čedalje večje in čedalje bolj; praktične. Kolikokrat se vam je že; zgodilo, da se je nabasala torbica sama j odprla. To ni samo neprijetno, temveč; je tudi nevarno, ker se utegne zgoditi,; da kaj izgubite.	;
Tako so že pozimi majhne torbice,; ki so vam delale toliko preglavic, za-; menjali mufi. Moderni mufi niso na-; rejeni samo iz krzna, temveč iz naj-; različne jših vrst blaga. Ob strani imajo; velik žep, ki se zapira s pattntno za-; drgo, tako da ne more iz njega pasti; nobena potrebščina. Da vam ga ni; treba vtakniti pod pazduho, kadar; imate opravka s kakšno drugo rečjo,; prišijte na konce mufa svileno vrvco; in si jo nataknite čez eno ramo. Za; zvečer ali popoldne so moderni mufi iz; svilenih ali kakšnih drugih dragocenih; tkanin. Posebno so ti mufi ljubki, čel jih okrasilo s šopkom cvetlic.	■!
Pokrivala so letos takšna, da segajo; čez ušesa. Poleg kapuc so posebno mo-! derni tudi turbani, ki so hkrati prak-! tični, ker segajo čez ušesa, hkrati pa! izredno ljubki. Razen tega turban la-! hko vsaka dama napravi iz nekaj ko-! sov tkanine in z nekaj dobre volje. •
letos so moderni takšni čevlji, ki! Imajo zaponke spredaj prekrižane in| segajo prav do gležnjev. V Parizu nosijo zraven kratke volnene nogavice iste barve kakor čevlje. To ni ravno bogve kako elegantno, je pa toplo. Hkrati so moderne gamaše, ki jih je videti že tudi pri nas. Zapenjajo se ob strani z gumbi ali pa s patentno zadrgo.
Novi klobuki popolnoma pokrivajo lase. V Parizu si ne morejo več misliti klobučka brez mreže, ali petlje, ki maha po tilniku, ali pa naborka, Cepiče iz velurja, jerseya ali pa klobučevine nosijo naprej potisnjene, zadaj pa lase pokrivajo mrežice. Stari klobuk se bo zdel spet nov, če ga boste okrasili s svileno ali velurno nirežico.
Za hladne dni so tudi zelo prikladni različni telovniki, ki jih napravite iz najrazličnejših ostankov tkanin. Ni potrebno ravno, da so iz volnene tkanine. K temni obleki z dolgimi rokavi se poda svetel ali živobarven telovnik, k svetlejši obleki pa telovnik iz tvoriva nasprotne barve.
Klasična kratka partija
Skandinavska igra
Zmagal Schallopp
1.	e4	dš
2.	eXd5	Sf6
3.	C4?	c6
4. Da4?	Ld7
6.	dXc6 '	®Xc6
6. Db3	Sd4!
7. Dc3 '' ■■	e5
8.	f4	Lb4	•
8. Dd3	Lf5!
10. Dg3	Se4!
11. D>'g7	Sc2	šah
12. Ke2	Dd3	šah
13. KXd3	Sg3	mat.
jalovost damskih potez.
šahovska kombinacija
Pozicija iz dopisne partije h. Steiner—Seabai (1922.)
Po potezah
1. e4 c5, 2. S13 Šffl, 3. Sc3 d5, 4. eXd SXd6, 6. Se5 SXc3, 6. bXC Dd5, 7. Lb&šah Sd7, 8. De2!
niiin
iMSiSi
je sledilo:
8.................... Dd5Xg2?
9. De2—d3!!	Dg2Xhl	šah
10. Kel—e2	e7—eG
■ Cini nima zadovoljive obrambe.
11. Lb6Xd7šah	Ke8—e7
12. Ld7Xc8	Ta8Xc8
13. Dd3—d7 šah	Ke7—f6
14. Dd7Xf7 šah!	itd.
Crni se je vdal v 17. potezi.
Rešitev problema št. 9
1. Td6—d5	Kb7Xa8 (a«}
2. 8a8(a8)—c7šah	kar koli
3. Td5—bfi mat.	
Rešitev problema št. 19	
1. Se6—d8	dS—d4
2. Dg3—c7 šah	KcT—f6
3. Dc7—f7 šah	Kf6—e5
4. Df7—e6mat.	
1		a7—aG
2. Dg3—c7 šah	Ke7—te
3. Dc7—n šah	Kf6—e5
4. Df7—f4 mat.	
1. ....	Ke7Xd8
2. Dg3—d6šaJh	Kd8—c8(c8>
3. Dd6—efl(c6) šah	kar koli
4. Ld2—a5 <h6, g5, 14) mat.	
Fa 1. Ke7—d7 sledi 2.	Ld2—a5l in
potem Dg3—c7 (gl) šah.
Monograml — entel — ažur gumbnice — gumhl — pllse fino In hitro izvrSI
Natek & Mikeš
UUBUANA. FrantKkanska ulica
Vezenje perila. prcdtUk ženskih robnih del
•O. nadaljevanje
Orana pa vseeno ni čutila potrebe. da bi se svojemu možu približala. Tudi mu ni kazala pisem, ki jih je dobivala od svojih prijateljic
in od svojih staršev. Nikoli ni govorila o svojih zaupnih, osebnih zadevah, pač samo zato, da se je kolikor mogoče ogibala morebitnim intimnostim. Opoldne, ko je mladi mož prišel h kosilu, je navadno vprašal:
»Ali je bilo danes kaj novega?«
In Orana je vselej odgovorila, kakor da bi jo bili naučili:
»Nič oosebnega.«
Nikoli se ni toliko potrudila, da bi mu natančneje razložila, kaj je počela tisti dan, da bi mu omenila, ali je dobila kakšno pismo, ali je bila kaj zdoma in kje se je mudila.
Naposled jo je njen mož sam pričel natančneje izpraševati:
»Kje ste bili danes dopoldne, ljuba moja?« Ali pa:
»Kako pa preživite tiste ure, ko mene ni doma?«
»šivam, vezem, berem, včasih pomagam kaj kuhati ali pa grem ven. Vse je odvisno od razpoloženja.«
»Ven hodite? s se je začudil. 'Kam pa hodite tudi v Parizu, kjer komaj najvažnejše spomenike poznate?«
Orana je bila prepoštena, da ne bi na zadana vprašanja odkrito odgovarjala. Razen tega se je namenila, da se ne bo, kakor nekatere ženske, ogrinjala v skrivnostno tenčico spletk in skrivnosti, temveč da bo do svojega moža vselej odkrita.
»Včasih nakupujem, včasih popijem skodelico čaja pri tej ali oni prijateljici, hodim v vas k znancem... Prav zares, nikoli se ne dolgočasim!«
»Zakaj mi pa vendar že prej niste povedali, da imate v Parizu prijatelje in prijateljice? Zelo rad oi jih spoznal. Menda si lahko mislite, da želim spoznati družbo svoje žene!«
JUu&e&eH
SPANSKEGA ČASTNIKA
Instinktivno, ne da bi se zavedala, da bi utegnilo to mladega moža boleti, je Orana živo odkimala: »Nikakor ne!«
Moreno je umolknil. Ni hotel siliti Orano h kakršni koli odločitvi. Namenil se je, da bo s svojo ženo vljuden, ljubezniv in prijazen, toda ne več. Pustil ji bo svobodno izbiro: odločiti se za življenje z možem, ki ga ji je bila tako nepričakovano izbrala igriva usoda, ali pa ločitev. Toda na to drugo možnost je mladi Španec le redko kdaj pomislil — vse preveč se je zanesel sam nase...
Molče sta pojedla slaščice in kompot. Takoj po kosilu je Moreno vstal in dejal mladi ženi:
»Oprostili mi boste, senora, ker tako hitro odhajam. Toda danes imam na programu neko zelo resno in važno zadevo. V nadomestek zase vam bom poslal šopek cvetlic...«
»Oh, nikar se ne trudite,« je zardela ugovarjala. »Kupila sem jih davi. Vidite, vse vaze so že polne.«
že si je oblačil površnik, si poveznil klobuk in vzel rokavice. Spet se je nalahno nasmehljal:
»Bilo bi dobro, da bi vam vselej, kadar pridem domov, prinesel cvetlice. Opravičevale bi moj nenadni prihod, moj nepričakovani vstop v vaše življenje. In kadar me ne bi bilo doma, bi te lepe prijateljice morda pri vas zame storile več kakor sto mojih poklonov... Na svidenje drevi!«
Ko so se za Morenom zaprla vra-
ta, se je Orana sanjavo naslonila
Te besede je mladi mož izrekel) mizo. Težko bi bilo reči, kakšne
resno, toda brez slehernega očitka. mLsli ■s'° Ji. r°Jlle P°	^
'	.	,	raz na njenem drobnem obrazku
»Oh. mislila sem, da vas to ne Se je kar venomer menjaval. Zdaj
IZ FRANCOSKE PREVEDLA K. N.
primernejšo službo, kakor je pisala v enem poslednjih pisem njena mati.
Pozneje... da! Tedaj ga bo mogla pokazati svojim prijateljicam in svojim znancem tega nesrečnega moža, ki je tako nenadno vdrl v njeno življenje. O, prijateljice bodo takoj opazile, da je lep, stasit, kar očarljiv. Sicer mu pa tudi* v nastopu ni česa očitati. Vljuden je, dobro zna kramljati in včasih je celo duhovitejši od drugih mladih mož njegovih let.
Da, upajmo, da bo prišel trenutek, ko ga bo lahko brez zadrege in s ponosom predstavila svojim znancem in prijateljem! Za zdaj mu še ne bo mogla ponuditi pomoč svojega očeta, vse prenejevo-ljen je bil njen mož te dni ob novici, da so ji poslali opravo od doma... Treba bo še nekoliko počakati in ujeti primeren trenutek...
XXXVI
Minilo je nekaj mirnih, prijetnih dni. Potlej so pa na lepem prišle razne malenkosti, ki so mlada zakonca vzburkale in spet spravile v slabo voljo.
bo zanimalo,« je odgovorila in ga | hkrati od strani vprašujoče pogledala. »Te prijateljice so znanke iz zavoda, kjer so me vzgajali nekaj let. Mislila sem, da vas res ne bodo zanimale,« je pristavila.
»Kdo ve?« je odgovoril nekoliko zbadljivo. »Zanima me vse, kar se vas tiče, madame.«
Videč, da ga Orana dvomeče gleda, je resno pristavil, da bi razpršil sleherni dvom: »Prijetno bi bilo, spoznati se z ljudmi, ki ste tako dolgo živeli v njih družbi.«
Ni odgovorila in njen molk je mlademu možu pognal kri v glavo: Mislim, da nisem prevsiljiv in ne neotesan, če želim vedeti, kaj počne moja žena v času, ko me ni rtoma; v kakšno družbo zahaja ln s kom sklepa znanja in prijateljstva.«
In boječ se, da bi se zdele te besede mladi ženi preočitajoče, je smehljaje se dodal: »Upam, da boste po teh mojih skrbeh spoznali, kako dragoceno mi je sleherno vaše dejanje, Orana!«
Orana se je zbala, da se ne bi njen mož še bolj razgovoril; Tes čudno, toda mlada žena nežnosti *** ni prenesla. Sklonila je glavic« v krožnik ln pričela pridno nositi v usta. Cez nekaj trenutkov je, kakor sama zase, zamrmrala:
»Zdi se mi, da res nimam posebnih sposobnosti za zakonsko žen«. Hkrati se mi pa tudi zdi, da me šolski tovariši mojega moža ne bi prav nič zanimali...«
Ta opomba mladega moža ni spravila v slabo voljo. Imel je celo toliko prisebnosti, da se je zasmejal :
»Vidite, to kaže, da pomenite vi. Orana, v mojem življenju mnogo več, kakor jaz v vašem. Te besede sem izrekel brez slehernega očitka, ljuba moja. Zdi se mi, da sem res padel v vaše življenje nepričakovano kakor strela z jasnega...«
Orana se je tudi sama pričela pritajeno smejati:
»Kes je, še sanjalo se mi ni, da se bom tako nenadno poročila. In celo v Barceloni! In v takšnih okoliščinah!«
Obmolknila je, potlej je pa, še zmerom dobre volje, pristavila: -Ne dvomim, da bom lepega dne res postala vaša prava žena... Za zdaj mi pa dovolite, da se še vnaprej počutim kakor žena na počitnicah... kakor da bi vso to svojo zgodbo brala v kakšnem romanu...«
»Upam, da knjiga ne bo preveč žalostna,* je odgovoril prav tako dobre volje njen mož. In potem je naspol zbadljivo, naspol šaljivo pripomnil: »Ali se vam ne zdi takšno branje dolgočasno?«
»Ne. Doslej ni bilo še nič tragičnega.«
>Kaj pa,« je vprašal ljubeznivo in ji nalašč naravnost gledal v oči, »če bi to knjigo brali nekoliko hitreje, in kdaj pa kdaj kakšno dolgočasno poglavje preskočili? Kaj menite, Orana, ali ne bi bilo prijetneje, če bi najbolj zanimiva poglavja prebrala skupaj?«
je okrog rdečih ustnic zaplesal smehljaj, zdaj se je mlada žena spet šaljivo namrdnila, potlej se je pa na lepem sanjavo, skoraj otožno zazrla predse...
»Kako natanko me je spraševal o mojih znancih, radovednež zvedavi! Mar se jaz zanimam za njegovo delo in za njegove prijatelje?«
Skušala si je priklicati v spomin urad, kjer dela njen mož. Bila je na poslaništvu samo tedaj, ko je še ne sluteč, da bo imel njen mož tam službo, prišla vprašat po njegovih osebnih podatkih. Spomnila se je uradnikov, ki so strankam dajali podatke in tistih, ki so s snopi spiskov hiteli iz sobe v sobo. Eden takšnih je najbrže tudi njen mož...
Ali imajo takšni skromni uradniki sploh kakšno bodočnost? Prav neznatno. Napredujejo po pragmatiki in po določenem številu let gredo v pokoj. To je vsa njihova življenjska pot.
Ne, z možem, kakršen je Miguel, se ne bo mogla ponašati v družbi svojih prijateljev in prijateljic. Zato je bolje, če zdaj še ne govori dosti o njem. Pozneje morda, tedaj, ko mu bo oče priskrbel kakšno
Poezija in proza
On: »Hotel bi biti mesec in vas božati s svojimi žarki, ko bi vi spali.«
Ona: »Pozabljate, da ponoči oluio zapiram in spuščam zavese v svoji •spalnici.«
Trgovska
Deček: »Mama je rekla, da je bilo v jajcu, ki ste mi ga dali, že pišče.«
Trgovec: »Potlej povej matnl. da mi je v tem primeru dolžna še osem dinarjev.«
Nadobudni rod
Janezek sedi pri peči ta reSuje križanko. Na lepem se zamisli:
»Kdo bi le to bil? Neka naša slavna osebnost... Čakaj... Smolej ni... Glaser ,„tudi ne... Pa...la...da... ima šest črk, preveč... Punčec, tudi ni... Za božjo voljo, ali je težka ta križanka!«
Strašno
»Moj mož je vse leto na službenih potovanjih. Doma ostaja samo štiri tedi’.e na leto.«
»To mora biti pa ves strašno!«
»Da, res! Zmerom štejem dneve do njegovega odhoda.«
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Prvi prepirček se je vnel zaradi Oranine nove obit'ms.
Ko jo je Moreno videl v novi obleki, je takoj izrabil priložnost za poklon. Orana je zardela od veselja in zadoščenja, potlej je pa pristavila, da tako čudovite obleke sešijejo pač samo v salonu Auma-dini, v enem najelegantnejših in najdražjih pariških modnih salonov.
»Res čudovito, kako hitro jim gre delo izpod rok.« je navdušeno pripovedovala. »Povedala sem jim, da nimam česa obleči, in takoj so mi izgotovili nekaj srčkanih oblek.«
»Menda so v tistem salonu že vajeni poslušati ženske, ki tarnajo, da nimajo česa obleči,« je nekam zbadljivo odgovoril Moreno, misleč na ceno, ki jo bodo stale te .srčkane1 obleke.
»Najbrže boste prav imeli. Toda jaz sem to upravičeno dejala.«
»Vi? Saj je vaša omara vendar polna oblek!«
»Toda oblek, ki jih ne morem nositi!«
»Zakaj ne?«
»Ker so vse preživahnih barv.
mm
ANEKDOTE
»Zakaj?«
»Mesar mi je rekel, da bom pri mesu vselej dobila deset procentov. Kaj to potnem?«
»To pomeni, da bomo odslej kupovali pri drugem mesarju.«
Odklonjen dar
»Gospodična, če bi mogel, bi vam hotel svet položiti pred vaše nožiče.«
»Svet kakršen je danes? Hvala lepa!«
Strokovnjakinja
»Moja hči se je do ušes zaljubila v nekega mladeniča.«
»Ni mogoče? Ali je bogat?«
»Baje zelo, hčerka pravi, da ima avtoportret.«
»Ali je portret ameriške ali nemške avtomobilske znamke?«
Zaradi vas, Miguel, nočem nositi tako živih oblek.*
»Res? To je lepo.«
Obraz se mu je nenadno stemnil. Pomislil, je na ljubljena bitja, ki zaradi njih žaluje...
»Naročila sem si tudi plašč in kostim... Ne prvega ne drugega nimam v črni barvi.«
»In ne da bi bili mene vprašali za svet?« je začudeno vprašal mladi mož.
»Ali ste to pričakovali?« je prav tako začudeno vzkliknila Orana.
»Kajpak. Menil sem pač, da me boste povabili, naj z vami izberem blago in kroj oblek in plašča«
»Pri moji veri, na to nisem pomislila!« je vzkliknila mlada žena in prhnila v smeh. »še sanjalo se mi ni, da imate kaj pojma o ženskih oblekah.«
Toda mladi Španec se to pot ni smejal z njo. Hladno jo je premeril od nog do glave.
»Res, zelo malo vam pomenim,« je grenko dejal, »ker vam je tako vseeno, kaj mislim o vašem okusu in vaši izbiri.«
»Bežite, no,« ga je skušala pomiriti, »zaradi te nesrečne obleke si vendar ne boste tega tako gnali k srcu in godrnjali!«
»Ničesar vam ne očitam, Orana. Trdim samo, da vam je kaj malo mar, ali je meni kaj všeč ali ne; vse delate po svoji glavi. Niti enkrat samkrat niste poskusili mene sprejeti v svoje življenje...«
»Nikar me tako strogo ne sodite, Miguel! Ce bi vam bila dejala, da pojdite z menoj, bi se hitro izgovorili... RekU bi, da nimate pojma o modernem blagu...«
»Ali mislite, da prav nihče od nas moških ne pozna blaga?« jo je vprašal.
»Menda že.«
»Motite se. Moja mati In moj oče sta zmerom skupaj kupovala blago in obleke, bodisi da je bila obleka zanjo ali zanj. Oče je celo želel, da mu je mati pomagala pri nakupovanju. Da, bila sta res srečna zakonca.«
»Oh, danes bi bilo to nekoliko smešno, ali se vam ne zdi?« je nič hudega ne sluteč vprašala Orana.
»Ali se vam tako smešno zdi, če se dva človeka tako dobro razumeta?«
»Nikar ne obračajte besed, Miguel! Pravim, da bi bilo smešno, če bi žene kupovale obleke za može, in narobe.«
»Oh, to se vam najbrže zdi pre-staromodno?«
»Vsekako. Tudi kot poročena žena se nameravam oblačiti, po svojem okusu, ne da bi se morala pokoriti okusu in muham svojega moža,« je nehote nekoliko zbadljivo odgovorila Orana.
Ničesar ni odgovoril, šele pri vratih se je obrnil In dejal:
»Tudi jaz grem danes h krojaču, čaka me nekaj nalog, ki terjajo če že ne elegance, pa vsaj primer-
Kratko in jedrnato
Sposoben človek
»Včeraj sem videl tvojo ženo v družbi tistega mladega zdravnika. Zdi se mi, da je zelo sposoben človek.«
»Se preveč! Njemu se Imam za mar- , Nekoč je prišel k francoskemu pisa-sfkaj zahvaliti «	\	telju Barbeyu d‘Aurevillyju (1808—89)
»Kako to?-	]	njegov sosed. Prosil ga je, naj bi mu
»Rešil me je vsega, kar mi .je bilo v sestavil napis za nagrobnik njegove nadlego. Najprej mi je operiral slepič, i zaročenke.
I*i t le j mandlje, naposled mi je pa še ! »Samo lepo, bi vas prosil, da sesta-
ženo vzel.«
Kaj je procent
Kuharica: »Oospa. ali mi lahko poveste, kaj ,ie to procent?«
vite čim krajše, ker so vklesare črke precej drage,« je še pripomnil sosed.
Pisatelj mu je takoj dal polo papirja, ki je bila na njej napisana samo ena
i kratka in jedrnata beseda: »Naposled!« 1 veški Gotz.
i . Presenečeni zveidoslovee ‘pruski veliki knez Mihael je nekoč obiskal z velikim spremstvom zvezdo-slovca Struveja v njegovem observatoriju. Člani knezovega spremstva so nosili visoka odlikovanja, dočim je bil pa zvezdoslovec v oguljeni domači obleki.
Bil je v zadregi, tem bolj, ker je videl, da se mu spremstvo posmehuje
Veliki knez Je to opazil m menil:
»Zakaj se smejete? Jasno je, da je naš zvezdoslovec nemalo v zadregi, ko na lepem vidi toliko zvezd... na napačnem mestu.«
Upravičen protest
Ko so Heinricha Georga, še živečega nemškega gledališkega igralca angažirali v Frankfurtu, je reko noč sam sedel v neki gostilni in pil, pil...
Na lepem je pa nastalo pred lokalom strahovito razgrajanje. George se niti zmenil ni zato, gostilničar in drugi gostje so pa takoj prisluhnili. Eden izmed gostov je vprašal:
»Kaj je pa že spet?«
»Ah, zunaj divja neki pijanec!« je odgovoril gostilničar.
»Kafco to?« se je oglasil George in odločno vstal. »Saj nisem zunaj, saj sem tukaj!«
Nekoč je George gostoval v drami »Gotz vou Berlichingen« v Monako-vem. Takoj nato je moral pa z letalom odpotovati v Berlin, kjer je imel nastopiti v isti drami. Na letališču so v zadnjem trenutku ugotovili, da je njegova prtljaga pretežka. Igralec si je znal pomagati. Odprl je svoj težki kovčeg, vzel iz njega obleko Gotza, jo oblekel in stopil v letalo. Tako je 7. modernim letalom potoval stari stednje-
no obleko. Toda presmešno bi pač bilo, če bi vas prosil, da mi pomagate pri izbiri kroja in blaga.«
Mlada žena le v zadregi molčala. Zelo rada bi sla s svojim možem nakupovat blago, toda ne zato, ker je bilo to v navadi, pač pa ker jo je skrbelo, ali sl bo izbral blago in kroj po najnovejši modi. Toda zvok njegovega glasu jo je poučU, da je pač zamudila ugodno priložnost in da mora, če se noče ugrizniti v jezik, lepo ostati doma.
Slabe volje se je vrnila v svojo sobo, obžalujoč, da mora biti doma prav tedaj, ko si je tako cd srca zaželela iti ven...
Komaj se je ta nevihta polegla, že so se na zakonskem nebu mladega Španca in njegove žene pričeli zbirati novi oblaki.
Neko deževno popoldne, ko se je mlada žena doma dolgočasila, je njen mož stopil v bližnjo knjižnico in ji prinesel knjigo španskih pesmi, v francoskem prevodu.
»Preberite te stihe, Orana. Zelo bi me veselilo, če bi vam bili všeč. Zrelo delo so, enega naših na j večjih pesnikov. V njih drhtita španska duša in španski temperament.«
Nekaj dni Orana in njen mož nista več govorila o knjižnici. Naposled jo je vprašal Moreno: »No, kako vam je bila všeč knjiga, ki sem jo bil zadnjič prinesel?«
»Tako nekako,« je mlačno odgovorila Orana.
»Kako to?« je začudeno vzkliknil Španec. »Mar vam stihi niso bili všeč? To je vendar mojstrovina naše literature. Kakšna plastika, kakšna luč, kakšen zvok čutiš v teh stihih!«
»Da« je odgovorila Orana, še zmerom brez navdušenja, »rime res lepo teko. Morda celo preveč lepo.«
Nastala je mučna tišina. Orana je skušala nekoliko zabrisati mučni vtis svoje stroge kritike, toda nehote je še bolj zabredla v ostrost, s;Ta pretiranost v hvalisanju naravnih lepot je menda lastna vsem južnaškim pesnikom, toda nas, ki živimo nekaj stopinj severneje, ne ogreje...«
»Da, razumem,« je odgovoril Moreno po kratkem premisleku. »Niste se potrudili, da bi se vživeli v našo dušo, da bi razumeli utrip našega srca...«
Orana ga je očitajoče gledala, toda molčala. To je mladega moža še bolj podžgalo:
»Mislil sem, da vas bom razveselil, toda zmotil sem se. Obžalujem, da sem z vami izgubljal svoj čas...«
Vzel je knjigo, jo vtaknil v žep in odšel v svojo sobo.
Orana je instinktivno začutila, da je to pot kriva samo ona. Ce že ni popolnoma doumela njenemu ušesu nekoliko sladkobnih stihov, bi bila morala vsaj iz obzirnosti do svojega moža molčati ali jih pa — čeprav proti svojemu okusu njemu v veselje — pohvaliti. Tako je pa ranila najbolj skriti kotiček njegovega samoljubja, ranila je njegov narodni ponos, njegovo ljubezen do domovine in do vsega, kar je njenega...
Zelo žal ji je postalo. Tako rada bi ujela trenutek, da bi popravila svojo krivdo, žal pa ni imela priložnosti za to. Njen mož je takoj nato odšel v svojo sobo in pisal nekakšna pisma vse do večera. Potlej si je naročil večerjo v svojo sobo in legel spat, ne da bi voščil svoji ženi lahko noč...
Kmalu nato je mlada žena s svojo mladostno nespretnostjo še-poslabšala zakonsko sožitje.
Vesel zaradi napredovanja v svoji službi, je mladi mož lepega dne prinesel Orani prekrasen šopek rdečih vrtnic, ki so bile prav tisti čas nenavadno drage. Morda je na dnu srca upal, da bo vsaj z ljubeznivostjo in pozornostjo otajal ledeno srce svoje mlade žene...
Upal je, da si bo vsaj s pozornostjo in vljudnostjo pridobil naklonjenost svoje mlade, lepe ženke.
Opirajoč se na to upanje, je hitel domov, dobre volje in s tistim donkihotskim zanosom, ki je tako značilen za slehernega pravega Španca.
Orana ga je začudeno pogledala, videč, kako živahno in veselo Je stopil v sobo. še preden je utegnila kaj vprašati, se je Moreno že globoko priklonil in pričel: »Dovolite, lepa madame, da vam poklonim te cvetlice. Naj vam bodo dokaz mojega spoštovanja in moje...«
Boječ se, da bi tako nenadno izrekel odločilno besedo, mu je Orana v poslednjem trenutku segla v besedo: »Hvala, Miguel! Res lepo ste storili, da ste mi prinesli cvetlice... Zelo jih imam rada... Sicer pa, katera ženska jih ne ljubi?«
Vzela jih je. položila na mizico ob oknu in odšla. Hotela je v bližnji sobi poiskati kakšno primerno vazo za te cvetlice, da bi jih takoj postavila v jedilnico na mizo. Ko je pa stopila skozi vrata, jo je duh iz kuhinje opozoril, da se je približala ura obeda. Spomnila se je, da ji je Moreno dejal, da mora biti prav danes obed zelo točen. In da ne bi veljala za slabo gospodinjo, je stekla v kuhinjo in sama pomagala služkinji servirati jedi.
Novo
preseljevanje narodov
Tekst in zemljevida po »Manchester-Guardianu«
V lanskem oktobrskem govoru v »ajhstagu je Hitler dejal:
Ves evropski Vzhod in Jugovzhod je posejan z drobci nemške narodnosti, To stanje ne more trajno ostati, Ti drobci so vzrok neprestanih nesoglasij med narodi. V stoletju načela o narodnostnih državah in plemenske ideje je utopija misliti, da bi te brez težkoč dali asimilirati takšni delci visoko razvitega naroda. Zato mora biti ena Izmed nalog daljnovidne evropske politike, urediti novo naselitev na tem ozemlju, tako da se *a vselej odstrani eden od vzrokov evropskih konfliktov.
Hitler se je že lotil te naloge. Vsega skup gre za dobra 2 milijona Nemcev, ki bodo morali zapustiti svoje domove. Ze danes jih je prizadetih kakšnih 350.000 (iz Baltika, Južnega Tirola in sovjetske Poljske), toda vsi »e niso odzvali Hitlerjevemu vabilu. Ti trije stotisoči Nemcev pojdejo na Poljsko, a njihova priselitev bo neusmiljeno posegla v življenje 1254 •Bilijona Poljakov in Zidov, ki bodo morali dati priseljencem prostor.
*
Prvi tpreseljevalni* dogovor je Hitler sklenil z Mussolinijem. To je bila edina narodnostna točka, kjer je bil fuhrer že od nekdaj pripravljen za kompromis; povsod drugod (Avstrija, Češkoslovaška, Klajpeda-Memel in Poljska) je njegova politika stremila la tem, da se domovina razširi, ne Pa da se Nemci vrnejo domov
10.000	nemških državljanov na Južnem Tirolskem se je moralo brez odloga vrniti v Nemčijo, 229.500 nemških južnih Tirolcev je pa lahko •zbiralo med italijanskim državljanstvom, ki so si ga pridobili po koncu svetovne vojne, in vrnitvijo v Nemčijo. Prejšnji mesec se je pri plebiscitu 166.488 oseb izreklo za Nemčijo; ti ljudje bodo morali do konca leta 1942. zapustiti Italijo. Takšnih, ki so se vzdržali glasovanja ali pa glasovali za Italijo, je 63.012, t J. 27% nemškega prebivalstva v Bolzanu in 50% v jezikovno mešanih pokrajinah v Tridentu, Vidmu in Bel-lunu.
Baltiški Nemci
Se bolj na kratko je Hitler obračunal z baltiškimi Nemci, t. j. tistimi ljudmi, ki so veljali za nekakšno nemško elito zunaj mejž rajha. Ti Nemci so prebivali tod že od 13. stoletja; takrat je bil Tevtonski viteški red brutalno zavzel sedanjo Vzhodno Prusijo in razširil svojo oblast tja do Finskega zaliva.
Na Estonskem je po zadnjem ljudskem štetju prebivalo 16.346 Nemcev (1‘5% prebivalstva), zvečine po mestih. Ko se je lani v novembru končalo »vračanje v domovino«, se je pokazalo, da je okoli 3000 Nemcev rajši ostalo na Estonskem.
Na Letonskem je pred preseljevanjem živelo 62.144 Nemcev (3*19%), takisto večjidel po mestih (samo v Rigi jih živi skoraj 45.000). Ko je sredi decembra odplula poslednja ladja izseljencev, je ostalo ®a Letonskem še 13—15.000 Nemcev.
V Litvi je zadnje ljudsko štetje ngotovilo 29 231 Nemcev, čeprav raj-bovci trde, da je to število prenizko. Toda litovski Nemci niso skoraj sami meščani kakor estonski in letonski, ampak večjidel kmetje, živeči ob Vzhodnopruski meji. Njihova »vrnitev« je bila prvotno na sporedu meseca oktobra, a so jo preložili na pomlad, vendar jih ni malo, ki mislijo ostati na domači litovski grudi.
Nemci, ki se ne bodo preselili iz omenjenih baltiških držav v tretji rajh, se bodo morali asimilirati, ker ne bodo več veltali za Nemce, nii-bovi sedanji privilegiji pa usahnejo.
Potem gre še za zamenjavo kakšnih 19.000 Nemcev, živečih na sovjetskem Poljskem — nekatere od njihovih prednikov je bil tja Driselil car Nikolaj I. — in 145.000 Ukrajincev in Belorusov na nemškem Poljskem.
Tako se Nemci širijo proti vzhodu na Poljsko, v škodo ene izmed slovanskih vej, njihove skrajne Vzhodne postojanke se pa umikalo na.zahtevo drugih Slovanov. Spričo *Rodovlnske važnosti Nemcev na "altiku pomen} njihov umik važno etapo v germfinsko-slovanski plimi In oseki, v gibanju, ki ga beleži evropska zgodovina že blizu 2000 let.
Germanizlranje Poljske
Vetina izmed Nemcev, ki se danes ^ačajo na Hitlerjevo zahtevo »do-toov«. so potomci nemških koloni-®tov, ki so se tod naselili pred mnogimi stoletjii zdaj bodo začeli novo kolonizacijsko življenje na Poljskem.
Poskus germaniziranja Poljske ni j*ov. Poslednjič so Nemci, to poskušali — g precejšnjo porcijo neusmiljenosti — od leta 1870. pa do svetovne vojne. Tod« 401etna kampanja
✓ Germans
Letts
9 • German Balt s
Lithuanians
Czechs & Slovak*
E STONI A
Y//\White Russlans
Rumanians
arians
| -ij Ukrčinians
Esto nians
MILES
Frontiers
HUA
h
USSIA
'GERMAN K
Vienna TRIA
V/,
Judapest
HUN G/
U MANI A
Evropa, kakršna je bila^mi, in kakršno si Hitler khm
— mmmmmRUSSO-GERHAN r#0NT/E(?
_____________ I
O \\ Ve.PRUSSIA (V\
'	/T"
 .......  »	,>(S1
E STONIA
P01NAN
: ...*% wa RS A tv •
% \. j.	P	Q	L.r -A	N;	D
1 :	10 DZ	T.	V	J
š LUBLINA
KICLCC
f J*	....-‘("X,	'j
<	/x	s;	.... :
CKACO* Jt-%
” *■
"•■•►ms	•
r—"	»	  »	.	f*	,	A	tl	A	I/	l	A	IS
Meme)
■Poo S l 0 V A K I A . 'N
Voivodeships of Western Poland
NI A
WarsavvH
feii#
G ERMANV/
REMAINDERt
HEN1A
OR AVI A
l
HUNGARY
UMA
Za lažje razumevanje: Germans = Nemci; White Russlans ■*» Belorusi/ Remainder State ostanek (poljske) države, Jewlsh reserve *=» ildovska rezervacija. — Merilo t angleških miljah (1 milja =* 1609 metrov).
je doživela polom: Poljaki niso po* stali nič bolj nemški, kakor so bili dotlej —■ kvečjemu bolj poljski.
Hitler »e veruje v asimilacijo. Fiihrer želi iztrebiti Poljake, kjer je to mogoče, kjer ni mogoče, bi jih pa hetel izolirati. Tako naj se nemški del Poljske — dežela, ki šteje kakšnih 20 milijonov ljudi — razdeli v tri dele. Zahodno-severni del si Je kratko in malo vzela Nemčija in ustvarila nov gau. Na vzhodu, okoli Lublina, bo židovska rezervacija; tja mislijo Nemci preseliti Zide ne samo s Poljskega, ampak iz vseh dežel, ki so pod njihovo oblastjo. Poljakom samim je namenjeno tisto, kar bo ostalo; Nemci so ta »ostanek« prvotno sami imenovali »ostanek države«, njihov novi izraz je pa generalni guvernement.
Kako si Nemci predstavljajo razkosanje nemške polovice Poljske, nam nazorno pokažeta oba zemljevida. Najprej si je tretji rajh anektiral pokrajine Pomorjansko, Poznanj In Gornjo Šlesko, t. j. okrožja, ki so bila pred svetovno vojno nemška; toda v zadnjih dveh mesecih so sl Nemci mimo prila«tili še druga okrožja, tako da gre danes nova nemška meja kakšnih 20 milj (32 km) od Varšave. V teh »nemških« okrožjih živi okoli 400.000 Nemcev In dobrih 7 milijonov Poljakov.
Poljaki bodo seveda morali iti, zakaj dr. Stephan, visok uradnik nemškega propagandnega ministrstva, je ondan zapisal, da si Nemčija ne misli j>prilastiti« tucat milijonov ljudi poljske narodnosti ali židovskega plemena. Tega si prav tako ne želi, kakor bi bila z narodnostnega stališča nezaželena aneksija Češke In Moravske.
Nekaj tisoč Poljakov je šlo v Nemčijo na težaško delo	:
'5 :• - t* ■ V : - • na kmete, na utrdbe, na ceste; toda po nacistov skem načrtu se imajo milijoni Poljakov preseliti v okrnjeno Poljsko.
Kadar bo to preseljevanje Poljakov končano — dejansko je stvar skoraj neizvedljiva — bo morala okrnjena poljska država, ki šteje danes kakšnih 9 milijonov duš, sprejeti več ko 18 milijonov ljudi. Kako naj vsi ti ljudje žive, v Nemčiji nihče ne vpraša; to ni stvar tretjega rajha.
Židovski gbetto
Načrti za židovsko rezervacijo so skorajda neizvedljivi. Narodni socialisti namreč še niso povedali, kolikšna naj bi bila ta rezervacija. Nekatera poročila govore o nekaj sto kvadratnih miljah, druga spet o več tisočih (1 kvadratna mil ja = 2-6 km®). Najvelikodušnejše vesti trde, da bo rezervacija obsegala vse lublinsko vojvodstvo, t. j. okoli 13.000 kvadratnih milj (34.000 km5). To vojvodstvo je štelo pred vojno 2,464.600 ljudi, med njimi 259.500 Zidov. Židje bodo ostali, vsi drugi prebivalci se bodo pa morali preseliti v okrnjeno poljsko državo, Nemčijo ali Rusijo — kakršne narodnosti so pač.
Semkaj mislijo Nemci poslati
1,500.000	Zidov iz okrnjene poljske države, 500.000 iz poljskih okrožij, ki jih je Nemčija anektirala, 180.000 iz Nemčije in iz Sudetov, 65.000 iz Avstrije in 75.000 s Češkega in Moravskega. Vsega skup naj bi ta po-kralina, danes ena izmed najsiromaš-nejših na Poljskem, redila več ko 3 milijone ljudi. Koliko Zidov so Nemci že preselili v rezervacijo, ni znano; vemo le to — piše Manchester Guardian — da so jih že pos’ali tja iz Avstrije, s Češkega in iz Sle-zije Med vožnjo jih je baje več tisoč pomrlo.
Medtem že prihajajo v novi nemški gau (okrožje) baltiški in južno-tirolski Nemci, Nemci iz Vzhodne Poljske in evakuiranci iz Posaarja. Te dni smo brali, da se lim ima pridružiti 2 milijona Nemcev iz starega rajha. Kakor kaže zemljevid, so baltiške Nemce naselili predvsem na Pomorjanskem in v Poznanju, druge pa v trikotniku okoli Suvalkov (v vzhodnem kotu Vzhodne Prusije)) tam imajo neizčrpne gozdove.
Nemci mislijo, da bodo naselili 8,000.000 Nemcev v svojem novem lebensraumui do danes je Hitler zbral v ta namen manj ko pol milijona ljudi.
Narodni socialisti — končuje Man-chester Guardian — bodo trčiti ob isti problem kakor Viljemova Nemčija v devetnajstem stoletju, problem, kako naj nemška manjšina, resda to pot umetno povečana, ohrani nadvlado nad žilavo in odoorno poljsko večino. In Nemci bodo nemara še izprevideli, da je laže dobiti lebensraum, kakor živeti v nem.
K NAŠIMA ZEMLJEVIDOMA
Zgornji zemljevid kaže Vzhodno Evropo z njenimi mejami in glavnimi manjšinami pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Na spodnjem zemljevid u vidimo glavne teritorialne izpremembe, ki so jih ie dosegli nacisti, in narodnostne izpremembe, ki jih ie upajo doseči. Ta zemljevid seveda ne more biti absolutno točeni lako n. pr. niso le dokončno določene meje okrnjene poljske driave In iidovske rezervacije.
pismo
veliko
kato-
filolog
nasve-1 šibki svojih
— bil je pro-pripomoglo K
io časa pri-onte, je za-fronti vpra-iko je ugo-
Pascalove
ega pa-
ev rea-pretek-ra i voj-svij sta
nahod
DVE FRONTI V NEMČfJ!
BERLIN V VOJNI
Nekaj novic iz države, kjer dobiš hrano in obleko samo na kupone, kjer stane kila kave 700 * dinarjev, kjer U strežejo natakarji s škarjami, kjer dobiš konzerve samo odprte in spiš v *
najhujši zimi v nezakurjeni sobi	♦
H. C. Aftdecsen: DIVJI UBODI
Beograjska >Politikat je priobčila te dni zanimiv članek o razmerah v Nemčiji med zdanjo vojno. Izbrali smo za naše bralce nekaj najznačilnejših m najbolj zanimivih poglavij:
Ze pet mesece? je Tretji rajh v vojni. Te vojne pa ne občutijo samo vojaki na frocti, temveč tudi civilisti v zaledju, posebno v velemestih; 80 milijonov ljudi brani drugo fronto Nemčije, delovno fronto, ali fronto zaledja, borečo se proti blokadi. Ce so v manjših mestih in vaseh ljudje sprejeli kupone z vzdihom: ,Bog daj, da jih ne bi bilo treba uporabljati/ so postali prebivalci nemških velemest hote ali nehote aktivni borci v prvih vrstah fronte proti blokadi.
Pred nekaj meseci se je zdel Berlin kakor nekakšna utrdba, prav blizu fronte, tako utrjen je bil. Zdaj je postal že znatno ,mirolJubnejši‘. V začetku vojne si videi malone na vsakih liiSrih vratih žolto-rdečo desko z napisom, kje je najbližje zavetišče pred letalskimi napadi. Na strehah visokih zgradb si videl vojake, člane posadke protiletalske obrambe, ki so s silno natančnimi pripravami lovili zvok letal, da bi pravočasno preprečili .morebitno presenečenje1 — letalski napad. Ponoči se je vse mesto zagrnilo v gosto, ceprodirno temo in niti človeka nisi srečal na cesti. Zdaj, po petih mesecih vojne je pa v Berlinu že precej drugače, najbrže zato, ker se ni v Berlinu razletela še niti ena letalska bomba™ Vojaki so zlezli s streh In se grejejo po sobah, visoke stene vreč s peskom in žolte deske so izginile in tudi poroči, v gosti temi so ulice pol ne ljudi, ki skušajo tudi v temi najti svoj priljubljeni nočni lokal.
Nihče ne nosi plinske maske
Berlinčanu se bi najbrže zdela čudna slika Chamberlaina s plinsko masko. Vedeti moramo namreč, da v Berlinu nihče več ne nosi plinske maske. Berlinčani so kmalu uganili, da so velike, okrogle škatle prav za prav nepraktične in ker doslej ni bilo priložnosti, da bi jih uporabljali, so Jih pričeli lepo puščati doma. Ce bi zdaj v Berlinu kdo javco1 nosil plinsko masko, bi zbudil pozornost, če že ne posmeh. Samo eno izjemo sem videl v cestni železnici, dekle, ki je nosila plinsko masko. In ko je to dekle v slabi nemščini vprašala sprevodnika, kje naj izstopi, da bo^prišla v ulico, kamor je nameravala, so se ostali potniki pomembno spogledali. Nak, ta že ni- bila Berlinčanka!
živež in obleka na kupone
Sprva se je zdelo, da pomenijo kuponi za živež in obleko pravi atentat na zasebno življenje Berlinčanov. Posebno o božičnih praznikih je bilo to precej očitna Nemci so sicer zelo varčni, toda kadar darujejo, ne sti-skarijo. Tako je bilo tudi ta prvi Božič v vojni. Ljudje so darovali vse tisto, kar so lahko dobili brez kuponov, če so morali pa kupovati za kupone, so skušali skleniti kompromis. Razumljivo je, da so kupovali predvsem brez kuponov, kajti kupon, ki ima 100 točk, mora trajati vse leta Ena sama obleka pa šteje 60 točk, plašč prav toliko, ženske nogavice štejejo 6 točk, moška ovratnica pa 3 točke. Zato so Nemci darovali predvsem knjige, umetniška dela, vstopnice za gledališče in podobna darila, ki so jih lahko kupili tudi brez kuponov.
življenje v senci kuponov za živila in dragocenih točk ?a obleke res ni lahka Tujec, ki pride v Berlin, se začudi, videč, da so delikatese še polne dobrot, kakor v mirni dobi, V izložbah špecerij in delikates vidiš sir, salame, klobase, šunko v manufakturah obtoke, v drogerijah pa drage toaletne potrebščine. Toda v večini teh trgovin kupiš lahko samo, če imaš v žepu kupon ali karto s točkami. Po navadi pa poleg cene tudi že piše, koliko točk je vreden kakšen prodajni predmet. Potlej moraš samo še izračunati, koliko točk lahko pravkar porabiš, če hočeš imeti karto za vse leto. In prav ca račun se pogosto ne ujema s tvojimi željami, čeprav imaš denar v žepu...
Kila kave 700 dinarjev
Zdaj v Nemčiji sploh ni več mogoče dobiti kave. Pred nekaj meseci je pa prodajala neka velika berlinska špecerija kavo po 700 dinarjev kilo. In glej čudo! Ljudje so jo vseeno pridno kupovali, vse dotlej, dokler ae niso oblasti spomnile, da bi bilo krivično, če bi bogati pili kavo, revni p« ne. In potlej so jo prepovedale. Zdaj pijejo revni ki bogati v Nemčiji nekakšne kavne nadomestke in so prvi in drugi zadovoljni.
Človek ki v Nemčiji spret«© kupčuje s kuponi «11 pa kupi« živež, velja ca narodnega sovražnika. Proti tem sovražnikom ae nemške oblasti bore na vse mogoče načine, predvsem
pa z zelo strogimi kaznimi in z dokaj duhovitimi propagandnimi filmi. Takšen propagandni film vrte v vsakem kinu še pred zvočnimi tednikom. Borba proti tem zločincem pa ni lahka, kajti še zmerom je dovolj stvari, ki ;ih lahko kupiš tudi brez kupona. Tako na primer konzerve. Vendar so pa pravi čas prekrižali račune ,državnim sovražnikom', kajti v vsaki trgovini sicer lahko kupiš konzervo, toda odprto...
Gosti s kuponi in natakarji s škarjami
Pri nas so gostilne še proti zadnjemu v mesecu polne ljudli, drugače je pa v Berlinu. Berlinčan sicer rad hodi v gledališče, v kino ali zabavišče, toda v restavracije ne zahaja več. Nikakor namreč ne bi mogel živeti po proračunu s kuponi, če bi se hotel do sitega najesti v dragih restavracijah, kjer sicer dobiš vse, toda moraš zato tudi žrtvovati lepo število dragocenih točk.
Pokličeš natakarja in naročiš večerjo. Prihiti le mizi s škarjami v rokah. »Prosim kupon,« ti vljudno pravi Pomoliš mu ga. In že prične vreto striči. Težko tl Je pri srcu, ko vidiš.
kako natakar pridno striže in hkrati* našteva: kupon za meso, za mast, za« presno maslo, za kruh... Kaj hitro se* premisliš in drugič rajši večerjaš doma.*
Židje kidajo sneg na berlinskih« ulicah
Ze nekaj tednov pada sneg. V mirnem času so kidali ulice* občinski delavci in sneg se je nabiral* le še na strehah. S cest so ga hitre? zvozili v velikih avtomobilih in voja- J ških kamjjonih. Občinski delavci de-J dajo zdaj v vojni industriji, bencin jel pa predrag, da bi gonil avtomobile, kij bi vozili sneg... Zato morajo letošnjo zimo kidati sneg z berlinskih ulic — Židje.
Oblasti so najele 20 000 Zidov, ki pridno čistijo Berlin snežne brozge. Berlinčani pa novih delavcev niti ne pogledajo, samo tujci se še ustavljajo* ob njih in jih zvedavo opazujejo— *
Zaradi takšnih življenjskih razmer* pa nihče ne godrnja. To pa ne velja* za višje sile, ki so prav letos poslale* tako strupeno mrzlo zimo. Zaradi po-t manjkanja premoga morajo Berlinčani* živeti v mrzlih sobah. In zdi se, da* mraz težje prenašajo kakor kupone in točke..
Toda eden. najmlajši je ostal pri njej. Položil je svojo glavo f njeno naročje, ona ga je pa gladila in božala ves božji dan.
Kniiga v strelskem iarku
Kaj berejo francoski vojaki na
Najbolj priljubljeno je strokovno, versko io filozofsko čtivo, posebno sv.
Na to vprašanje za zdaj, ko se vojna na zahodni fronti še ni prav razmahnila, ne moremo točno odgovoriti. Lahko si pa ogledamo rezultate odgovorov na vprašanja, ki so jih nekatere francoske revije zadale svojim bralcem na fronti. Ti rezultati so vse-kako izredno presenetljivi
Neki poročnik je na fronti napravil statistiko o tem, kaj vojaki berejo. Ugotovil je, da francoski vojaki na fronti največ berejo kajpak vojaške knjige. Strokovne brošure o topništvu in letalstvu, obrambi proti plinom, organizaciji ozemlja in boju. Takoj na drugem mestu je pa versko branje. To potrjujejo francoske katoliške pa tudi n-asprotniške revije, razen tega pa tudi knjigarne. Pogosto je najti v vojaškem nahrbtniku sv. pismo, pa tudi evangelije. Pri častnikih je pogosto najti knjige filozofa Descartesa. Njegovo delo »Dlscours de la mčthode« baje nekateri še prav temeljito študirajo. Stoična morala treh ali štirih pravil učinkujejo nanje izredno blagodejno.
Francoski vojaki na fronti pa tudi tako rekoč kar požirajo življenjepise slavnih Francozov. Najbolj jih zanima življenje maršala Lyautheya, ki je francoske kolonije tako testo povezal s Francijo. Prav presenetljivo je
pa dejstvo, da ima izredno oboževalcev na francoski fronti liški učenjak O zimam. Bil je ln filozof in je bil sredi preteklega stoletja profesor pariške Podžiga jih njegovo v prid ideje. Filoesof Ozanam Je na.n-reč še mlad umrl, ker je kljub tom zdravnikov in kljub svoji naravi noč in dan presedel pri knjigah.
Podoben učinek ima pesnik ki Je leta 1914. v vojni padel, domoljubje, njegova prerokovanja Nemčiji in njegova smrt — bil je stovoljec — vse to je njegovi priljubljenosti.
Tudi newyorška časopisna »Black Star«, ki od časa do časa naša zanimive sličice s fronte, dala svojim prijateljem na šanje: kaj berejo? Prav tovila, da so med verske knjige: sv. pismo,
»Mislit in pa — izredno življenjepisa bivšega in peža. Pogrešajo pa dela lističnih in naturalističnih del lega stoletja, ki so bili v svetovni ni tako priljubljeni. Izmed revij najbolj priljubljeni »Revue dea mondes« in pa »Ulustration«.
Kake se prežiladimc?
Pri temperaturah, kakršne zdaj vladajo po vsej Evropi, je pač skoraj vsak drugi človek »prehlajen«. To je bolezen, ki je, če se ne pojavi s hudimi simptomi,, prav za prav ne moremo prištevati k boleznim ln kljub obolenju lahko mirno opravljamo avoje poklicno dela In vendar je vsako leto v svetovnem gospodarstvu izgubljenih za milijone vrednosti ln na milijone ur samo zaradi prehlada. Pri tem si pa še zmerom nismo na Jasnem glede nastanka te »bolezni« fat glede ukrepov proti njej; celo glede pojma »prehlajenja* obstajajo najrazličnejša mnenja.
V splošnem govoru razumemo pod prehlajenjem tako bolezen kakor tudi njene vzroke, ki Jih iščemo v prehladu organov. Navadno pravimo: »prehladil sem ae« ali pa »prehlajen sem« in poudarimo v prvem primera bolj nastanek, v drugem pa bolezen samo.
Ali so pa mnogoštevilne in mnogovrstne bolezni, ki smo jih in ki Jih še danes pogosto pripisujemo prehlajen ju, tudi res dejanska posledica prehlaje-nja? V učnih knjigah preteklega stoletja je bilo naštetih okrog sedemdeset različnih bolezni kot posledica obolenja zaradi prehlada. Počasi so pa začeli odkrivati vse večje število bacilov, povzročiteljev teh obolenj, in tako se je število pravih obolenj zaradi prehlada čedalje bolj zmanjšalo. Naposled so mislili, da ima vsako teh obolenj svojega bakteriološkega povzročitelja, torej so izključili prehlad in so vse te bolezni imenovali infekcijske bolezni Neki raziskovalec je hotel dokazati, da se zaradi mraza ne »prehladimo« ln se je v ta namen lotil na samem sebi junaških poskusov. Imel je kroničen katar v sapniku in se je nalašč izmenično kopal v zelo mrzli in zelo topli kopeli, takoj nato ae je pa postavil na hud prepih, ne da bi se poprej posušil ali oblekel ln je tako pri občutnem mrazu vztrajal kakšne pol ure; pri tem se ni nikoli prehlada.
Tudi veliki zdravnik ca otroške bo-
lezni, von Plrquet, je trdil, da ne more izzvati prehlajen je, ker so otroci njegove klinike spali prt zunanji temperaturi do 20 stopinj mraza in se niso nikoli prehladili. Polarni raziskovalci so si edini v tem, da tudi pri najnižjih temperaturah nikoli niso imeli katarjev, Eskimi pa, ki poleti naspol nagi skačejo okrog in si pozimi puščajo na sebi tajati zmrznjene obleke, pravijo, da se zmerom vesele svojega zdravja in da so mnoga, tako imenovana obolenja zaradi prehlada spoznali šele od belcev.
Kljub temu pa večina zdravnikov meni, da prehlajenje utegne igrati pri nastanku bolezni tako posredno ali pa neposredno vlogo. Med svetovno vojno so napravili veliko poskusov v nemški armadi in so ugotovili, da je pod vplivom mraza število tako imenovanih bolezni zaradi prehlada znatno naraslo. Torej lahko sklepamo, da igra mraz važno vlogo, pri nastanku teh bolezni Tudi po statistiki iz mirne dobe je v nemški armadi število obolenj zaradi prehlada v mrzlem letnem časti največje. Mnogoštevilni poskusi z živalmi, ki so jih pustili na mrazu, dokazujejo, da so prehlajene živali manj odporne proti infekcijskim boleznim kakor živali, ki pred infekcijo niso bile prehlajene.
Pri prehladu nastopijo v krvi spremembe, vnetja najrazličnejših vrst in sploh mnoge telesne spremembe. Po tem takšnem ima torej mraz nedvomno velik pomen pri nastanku tistih bolezni, ki jih v navadnem govoru imenujemo »prahlad«. Mraz učinkuje vsaj toliko, da zmanjša telesno odpornost proti okuženju, v posebnih okoliščinah pa utegne kajpak izzvati tudi bolezen samo. Spremembe v organizmu, ki nastanejo zaradi prehlajen ja, so pa tako mnogoštevilne in tako nedolžne, da ne moremo iz njih dobiti zanesljivih zaključkov glede bistva ta nastanka prehlajen ja. Se najbolj očitno Je to, da je prehlajenje zgolj podlaga za okuienje.
Proti večeru so se tudi drugi vrnili, in ko je sonce zašlo za morjem, so spet stali pred njo v človeški postavi.
»Jutri bomo odleteli in se celo leto ne bomo več vrnili. Toda tebe ne moremo kar tako pustita tukaj. Ali imaš toliko poguma, da greš z nami? Moja roka je dovolj močna, da te ponese skozi gozd — mar torej perutnice nas vseh niso dovolj močne, da te ponesemo čez morje?«
»Da, vzemite me s seboj,« je odgovorila Eliza.
Vso noč so pletli močno in veliko mrežo iz prožnega in močnega vrbovega lubja. Naredili so prave, pravcate vrvi. Zjutraj je bila mreža gotova.
Na mrežo je legla Eliza in ko je sonce vzšlo, so njeni bratje, zdaj že labodi, s svojimi kljuni prijeli za mrežo in odleteli s svojo ljubo sestro v sinje višave, ne da bi se bila zbudila.
Sončni žarki so ji lili naravnost na obraz, zato je eden izmed labodov letel tik nad njeno glavo, da jo je zasenčil.
Bili so že daleč nad prostranim morjem, ko se je Eliza zbudila. Mislila je, da še zmerom sanja, tako čudno je bilo leteti visoko nad morjem. Ob njeni desnici je na mreži ležala vejica s sončnimi, zrelimi malinami in zraven nje šopek dišečih in sladkih koreninic.
Te dobrote je nabral njen najmlajši brat, ki je pravkar letel nad njeno glavo in ji delal senco. Spoznala ga je in se mu hvaležno nasmehnila.
Bili so tako visoko, da se je zdela edina ladja, ki so jo videli, kakor majhen bel galeb, plavajoč po vodni gladini Velik, teman oblak se je vlekel za njim In na njem je Eliza videla v senci sliko sebe, mreže in enajstih labodov, sliko, ki je hitela čez gladino. Tod* kmalu je spet posijalo sonce in očarljiva slika je izginila.
15. nadaljevanje
»Torej sta oba ostala živa in zdrava?j
»Jaz že, oskrbničin sin pa komaj, [komaj. Zdravniki so sprva že ob-|Upali tudi nad menoj, pa sem se vendar izlizal. Predpisali so mi potovanje v Južno Francijo.«
»In kako si prav semkaj zašel? V ta pozabljeni kotiček? Ali si mar vedel, da sem tu?«
»šele pred nekaj dnevi sem izvedel zate. Mati mi je pisala, da sta z Mr. Brownom tu. Toda še druge vzroke sem imel, da obiščem ta kraj. Sobo sem si najel pri .Zlatem levu'.«
»Lej ga, saj tam tudi jaz stanujem. Sicer pa, Bernard, povej mi vendar, ali so že našli Neillsona?«
Odgovor je bil tako tih, da ga nisem razumela, toda opazila sem, da Mr. Carlyon ni zadovoljen z hjim.
»To je vendar nemogoče, človek bi mislil, da so se vsaj malo potrudili. Da so se, bi ga bili gotovo iztaknili. No, pošteno žal mi je. Ti, Bernard, pa nisi videti nič kaj krepak, razburjenja ti gotovo še škodujejo. Rajši molčiva o tem.«
»Da, da, bolje bo. In sploh bi rad-8 teboj govoril o nečem drugem.«
Spet je govoril tako tiho, da nisem razumela besedice, toda Artur Carlyon mu je odgovoril razburjeno in razsrjeno.
»To je vendar gola neumnost, Bernard! Ali mar misliš, da sva z Brownom neizkušena otroka? To je pa res od sile. Kar sama lahko skrbiva zase. In sploh je ta gospod, ki naju je povabil, gentleman od nog do glave in še učenjak povrh. Rečem ti, da sem naravnost počaščen, ko smem občevati v tej hiši. V igralnici sem že mnogo slišal o njem. Ves svoj čas prebije do malega v svoji knjižnici ali pa obiskuje siromake in bolnike. V tem primeru si, dragi bratranec, popolnoma na krivi poti.«
Sledil je kratek molk, in čutila 8em, kako mi sili kri v lica, kako žarim, čeprav je začel pihati od morja hladen veter.
»Artur, poslušaj me!« je potlej poprosil Bernard. »Starejši sem ko ti in tudi svet poznam bolje. Tale kopališča v Južni Franciji, zlasti neznatna, kakršno je St. Marien, so vsa sama kvartopirska gnezda. Najnevarnejši sleparji se shajajo tod, ker so jim tla v svetovnih kopališčih že prevroča. Gospoda, ki te je nocoj povabil, ne poznam, krčmarja sem samo prosil, da mi je pokazal njegovo hišo, To je vse. Saj nimam nič zoper njega, toda tistile Mr. d’Aubron, ki se zadnje case toliko družiš z njim, je pustolovec prvega reda, človek, ki živi , od kvartanja in obira takele mladeniče, kakršen si ti. General Erle to je videl davi z njim, in ker ni Imel priložnosti, da bi te sam posvaril, je mene naprosil, koj ko sem prišel. Ako dovoli ta Mr. Brown, da občuješ z njim in te povrh še spremlja, čutim dolžnost, da obvestim tvojega očeta in ga prosim, haj tega moža odpusti.«
»Stori, kar hočeš,« je razvneto odgovoril Artur. »Meni je vseeno. Stari Erle se že od nekdaj meša v stvari, ki mu niso nič mar.«
»General Erle prav dobro ve, kaj govori, in poznam ga kot zanesljivega človeka. Njegovim ljudem je fesnica prva zapoved. Razen tega je prijatelj tvojega očeta.«
»Saj zdaj niti nisem več v Aubro-hovi družbi, že pred dobro uro je odšel.«
»Torej je bil tudi on tu?«
»Da, z nami je večerjaL«
»Gospod, ki te je bil privabil, stanuje v tej hiši menda že dalje časa. Ali ne? Torej bi moral prav ka prav poznati d’ Aubronov značaj. Ali bi ne bilo bolje, da se po-eloviš in stopiš z menoj v hotel? Tam se lahko vsaj v miru pogovoriva o stvari.«
»Ne, nočem. Saj nisem šolar ček«
»Gotovo bi ne govoril s teboj, da nisem obljubil tvoji materi. Sam hnam svojih skrbi dovolj.«
»Vem in verjamem,« je dejal Arthur Carlyon in spremenil glas. »In prav ljubezniv si, da tolikanj skrbiš zame. Toda zdi se mi, da si *e v tej zadevi vendar preveč zaletel.«
»Torej ne greš z menoj?«
I ■ ■ ■ B B I
m a ■ m bmm •mmmmmmmmmmurnmmmmmammnmmmm
---1	H	9a	uammn	m	m	m	■■■■■■■■■■■■■naaacaaacBi
n_s ran b b_b ■■■■■<•■■■■■■■■■■■■■■■■■■• ■ r
'mmm n.
I H B B B B B B B B B B B B
~EBBBBBBB
-bbbbbbb i ■ M B B ■ ■ ■
MRTVA NEZNANKA
laaaaBBBDauaaBaanaaaaaBBB nBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBU----. iNBKBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
BBatauoaaBBBaaBBBaBBBBBBBBaBBaBBBaaaBah	.	■	a
1BBBBBBBL BBBBBBBBBBBBBBBSlBBBBBBti B	B	B	B	B	C	B	B	U	B	B	U
~BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B B B B O B B B B B
 -----bbbbbbbbbbbnbbbbbbbbbbbbbbb	b	b	b	b	b	b	b	b	b	b	b
Hi B B S B B H I*
KRMINfltNI ROMAN * AN G LES K NAPISAL E. PHILLIPS 0*»PE N H EIM
		gjggl||				1111		iffpsstg	
»Ne, nocoj sem gost M. de Feur-geta.«
»Potlej te prosim, da me seznaniš — za božjo voljo!«
Poslednje besede je izpregovoril razburjeno in hripavo. Stopil je korak naprej. Carlyon ga je začudeno pogledal.
Tedaj sem opazila, da je padla na belo pot dolga senca. Nagnila sem se še bolj ven in spoznala sem očeta, ki je stal ob pritličnem oknu in kadil cigareto.
»Ali te lahko seznanim z M. de Feurgetom, Bernard?« je vprašal Arthur Carlyon. »M. de Feurget — moj bratranec, lord Alceston.«
5. POGLAVJE CarIyonov bratranec
Nikoli ne bom pozabila tega prizora. Čeprav je bil moj oče sicer zelo vljuden, zlasti kadar so ga seznanili s tujci, je obstal zdaj ko okamenel.
Lord Alceston je stal v siju svetlobe, in videla sem ga prav natanko. Ce pa ne bi bila slišala njegovega glasu in njegovega imena, bi bila prav gotovo dvomila, da je res on, zakaj njegov obraz je bil bled in upadel. Ves osupel je zrl v mojega očeta, medtem je pa Arthur Carlyon začudeno gledal zdaj tega, zdaj onega.
Toda že v prihodnjem trenutku je bil lord Alceston spet popolni svetovnjak, in tudi moj oče se je bil znašel. Pozdravila sta se z običajnimi vljudnostnimi frazami, in moj oče je lorda povabil, naj vstopi.
Vse se mi je zdelo neumljivo. Ogrnila sem si plašč in sem se izmuznila na vrt.
Ker je stala naša vila na samem, nismo spuščali rebrač na oknih; narobe: okna smo imeli kar na stežaj odprta, da je vel osvežujoč večerni zrak v sobe. Poiskala sem si varen kotiček, odkoder sem lahko vse opazovala, kaj se v hiši dogaja.
Mr. Brown je sedel poleg mojega očeta in si je ogledoval dragocene knjige, medtem ko sta stala oba bratranca pri oknu in se po tihem pogovarjala. Kmalu je prinesel služabnik kavo, likerje in cigarete. Tedaj so se gostje nehote morali pomešati. Mr. Carlyon je stopil k Mr. Brownu, lord Alceston je pa ogovoril mojega očeta. Naposled sta oba krenila skozi odprta vrata v park. Komaj sem se utegnila umakniti v temnejši kotiček h grmovju.
»Zelo me bo veselilo, če vam bom lahko na uslugo s kakšnim pojasnilom,« je pravkar menil moj oče.
»Gotovo mi boste lahko ustregli, M. de Feurget,« je resno odgovoril lord Alceston. »Zame bo vaše pojasnilo odločilne važnosti. V mislih imam stvari, ki so se bile pred kakšnimi pet in dvajsetimi leti prav tukajie zgodile.«
Moj oče je komaj zaznavno prikimal.
»Ako prav vem, je bil tale travnik prizorišče tragedije, ki sta bila v njo zapletena moj oče in neki M. de Feurget. Ali ste vi tisti?«
»Sem!«
Glas mojega očeta je bil miren in brezizrazen. Natanko sem ga opazovala, in spet sem uzrla v njegovem obrazu tisti staroznani mi zaskrbljeni izraz.
»Torej ste bili prav vi sekundant grofa d’AugeviIla?«
»Da, toda ne zato, ker bi bil na njegovi strani ali ker bi se mi bila njegova stvar zdela pravična, temveč zato, ker me je vezala dolžnost.«
»Bili ste torej hišni prijatelj in ste poznali obe hčeri?«
»Da, celo zaročen sem bil z eno in sem se hotel poročiti z njo.«
»Ali ste se kasneje tudi res poročili z njo?«
»Da.«
»To je bila torej Mile. Marie?«
»Da! Cecile je bila pa žena vašega očeta.«
Lord je nato precej časa molčal; zdelo se je, da o naslednjem vprašanju dolgo razmišlja in se boji odgovora nanj, zakaj ko je spet povzel, je zvenel njegov glas razburjeno.
»Povejte mi, prosim, kdaj je Cecile umrla?«
Moj oče je nemirno obrnil glavo vstran.
»Lord Alceston, boljše je, da o tem ne govoriva.«
»Rotim vas, povejte mi, zakaj po vsaki ceni moram vedeti resnico. Tisto strašno noč se je zgodil tudi v vzhodnem Londonu strašen umor. Neko neznanko je bil umoril neki moški. Morda se še spominjate tega?«
»Da, kakor da se je danes zgodilo.«
»Dobro vem, da ste bili priča mrliškemu ogledu in da ste celo skušali identificirati umorjenko. Pozneje ste sicer rekli, da ne poznate njenega imena, da ste jo pa nekje v tujini nekoč že videli. Razen tega ste plačali vse pogrebne stroške in ste celo v spremstvu svoje hčere spremili pokojnico na poslednjo pot.«
Tedaj sem uzrla na očetovem obrazu grozo in strah.
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le i.a zdravega človeka zelo važno, temveč »udi za bolnika mnogokrat važstejfe od hrane!
Zato pijte VI In Vaš
bolnik čim češče našo najboljšo mine-ra no vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono se rdečimi srci
Prospekt« In »sa patrcbna na« dtla polij: Brat t i« z vese! em
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
»Kdo vam je to povedal? časniki mojega imena vendar niso priobčili, ali ga pa mar so?« je zaskrbljeno vprašal.
»Ne, vašega imena ni bilo brati. Navedli ste drugo ime, toda dobro vem, da ste imeli za to posebne vzroke. Stvar sama mi prav za prav ne sme biti mar, ker nimam pravice soditi o tem. Hotel sem vam samo povedati, da to vem. M. d. Feurget,« je s prosečim glasom nadaljeval, »povejte mi, kdo je bila umorjena neznanka.«
Sledil je kratek a mučen molk.
»Izvedel sem bil, da je bila Cecile d’Augevillova, žena mojega očeta,« je silil lord v mojega očeta. »Ali je res? Povejte, saj ste jo videli?«
»Da, bila je Cčcile.«
Lord Alceston je skril obraz v dlani. Kako rada bi bila stopila k njemu in ga potolažila. Solze so mi zalile oči.
»Le zakaj niste povedali njenega Imena?« je naposled vprašal lord Alceston.
Moj oče je skomignil z rameni.
»Komu M bil s tem kaj koristil? Dobro sem vedel, da je bil vaš oče prevaran in da se je vnovič poročil. Da sem povedal pokojničino ime, bi po nepotrebnem vzdignil mnogo prahu, in ime vaše družine bi prišlo ljudem v zobe, pomagano bi pa ne bilo nikomur. Zato sem molčal.«
»Kako ste pa le izvedeli, da je bila umorjenka vaša svakinja?«
»Povedal vam bom. Malo preden je umrla moja žena, mi je prizna-
la, da njena sestra še živi in da se hoče maščevati nad vašim očetom. Moral sem ji obljubiti, da bom po vsaki ceni preprečil njeno nameravano potovanje na Angleško. Ker je pa medtem bila že odpotovala v London, sem jo brž ubral za njo. In komaj sem bil našel sled za njo sem že bral o umoru. Zla slutnja me je gnala k tistemu mrliškemu ogledu in moj sum je bil potrjen. Verjemite mi, udarec je bil zame od sile hud.«
Lord Alceston je iskal besed, toda zdelo se je, da mu manjka poguma. Naposled se je le ojunačil.
»Ali mar tudi veste — kdo jo je umoril?«
To vprašanje je vznemirilo mojega očeta prav tako kakor lorda. Postal je nemiren in ni takoj odgovoril.
»Nikar ne govoriva več o tem,« je naposled hripavo dejal. »Vsakdo izmed naju ima lahko svoje mnenje, toda pametnejše je, da obdrživa vsak svoje zase.«
Dolgo sta potlej stala molče drug poleg drugega, naposled je pa položil moj oče roko lordu Alcestonu na ramo in ga prijazno ogovoril:
»Kar vrniva se v hišo, predolgo sem že zanemaril svoja gosta.«
Lord Alceston je še za trenutek obstal.
»Pojdiva, mylord,« ga je prosil moj oče. »Midva sama poznava skrivnost, in bodite prepričani, da jaz ne bom nikoli govoril o tem.«
Lord Alceston se je vzravnal.
»Hvala vam, M. de Feurget. Samo še eno besedo. Gre za popolnoma drugo stvar. Izvedel sem, da je bil Monsieur d’Aubron nocoj vaš gost.«
»Da, bil je, toda prvič in, upam, poslednjič.«
»Vaša izjava me odkrito veseli. V hotelu sem bil namreč izvedel, da se moj bratranec večkrat druži z njim.«
»Drži, zakaj videl sem ju že večkrat v igralnici skupaj in čul sem celo, da mu je Mr. Carlyon obljubil, da ga bo nocoj obiskal na njegovem domu. Zato sem povabil rajši oba k sebi, da bi rešil tega simpatičnega mladega moža iz nevarne mreže in da bi pi'ekrižal temu d’Aubronu vsaj za nocoj njegove načrte.«
Očetove besede so mi bile v pošteno olajšanje, in opazila sem, da si je tudi mladi lord oddahnil. Potlej sta oba gospoda zavila počasi nazaj proti hiši, in ko sem videla, da sta stopila v salon, sem brž smuknila nazaj v svojo sobo.
6. POGLAVJE Strašni trenutki
Na moč sem nesrečna. Po naravi in značaju sem živahna in vedra, toda usoda mi ne privošči nobene vesele ure. Mračna očetova nrav je bila že tako težko znosna, zdaj sem pa izprevidela, da ima tudi lord Alceston podoben značaj.
Čudno je, da je moj oče tako vzljubil lorda Alcestona, in res rada bi vedela, ali mu lord vrača njegovo naklonjenost. Zdi se ml, da bo tako, sicer bi nas gotovo tako pogosto ne obiskoval. Ce bi bila neumno dekle, bi si nemara domišljala, da prihaja zaradi mene.
Vsak dan je pri nas in mi lepša moje sicer tako samotno življenje. Včasih mu kaj zapojem, fn zdi se mi, da ga s tem razveselim. Z očetom mnogokrat igrata šah, toda Igre nikoli ne dokončata. Po navadi sedita zatopljena vsak v svoje misli pred šahovnico, in moj oče včasih kar nenadejano vstane in odide, pa moram jaz vskočiti zanj. Pa ne igram, temveč kar pospravim igro in popeljem lorda Alcestona s seboj. Nazadnje bi kar ves večer obsedel za mizo in bi premišljal. Tu pa tam pripelje lord
tudi svojega bratranca s seboj, včasih pa pride Mr. Carlyon tudi kar sam v goste. Toda to je velika redkost, zakaj plah je in boječ.
»Bojim se, da sva si z vašim očetom v nekem oziru enaka,« je nekoč menil lord Alceston. »Mnogo žalosti in skrbi je imel v življenju, in težko ga razume, kdor tega ne ve.«
»Da, res je. Včasih se kar bojim, kadar sem sama z njim,« sem odgovorila. »Vem, da je moral nekoč nekaj strašnega doživeti, in sama ne vem, kaj bi dala, ko bi mi hotel povedati.«
»Žalostno je, da morate biti toliko sami z njim,« je sočutno dejal. »Gotovo ste zelo osamljeni.«
»Zadnje čase nič več.«
Nepremišljeno in po tihem, kakor da bi govorila sama s seboj, sem izrekla te besede, toda lord me je slišal, zakaj opazila sem, kako mu je vzplamtel ogenj v očeh. Toda rekel ni ničesar, in vem, da nikoli ne bo ničesar rekel. Neka skrivnost mu zapira besedo, pa najsi me res ljubi.
Dolgo sva potlej molčala.
»In vendar je tu toliko krasote. Kar to prelestno hišo poglejte, park in to prekrasno okolico. Vedno bom moral misliti na to lepoto — ko bom moral odtod.«
»Saj še ne boste odšli?« sem brž vprašala in zardela ko mak. Moj plahi glas me je izdal. Toda on je pogledal vstran.
»Večno vendar ne morem tu ostati,« je potem mirno dejal.
»že, toda zdaj menda res še ne boste odšli?« sem zaskrbljeno vprašala, ko je vstal.
»Da, kmalu bom moral odtod.« je obotavljaje se odgovoril. »Prav kmalu, Mile. de Feurgetova. Ne vem, kaj je nocoj z menoj. Ce ostanem še malce, bi utegnil kaj reči, česar ne bi smel nikoli izustiti.«
»Potlej le ostanite,« sem prav tiho dejala in položila roko na njegovo podleht. Ne bi bila smela tega storiti; prav dobro vem. Toda že v tistem hipu me je stisnil v svoje krepke roke, in kakor nebeška melodija so mi zvenele na uho njegove presekane in strastne besede ...
7. POGLAVJE
Zapiski Philippa Neillsona Prikazni
Za časa svojega službovanja sem videl mnogo nenavadnega in čudnega in zdaj ob zatonu svojega življenja lahko zrem nazaj na mnogo zelo pomembnih doživljajev, kakršne poznajo le redki ljudje. O nečem pa moram le prepogosto razmišljati, ker ne morem razvozlati vozla. Zato sem se tudi odločil, da to napišem.
Štiri mesece potem, ko so naju z lordom Alcestonom rešili iz valov, sem se po malem spet opomogel in sem oprt na palico spet lahko hodil. Bil sem še zelo slab in živčen toda tistega doživljaja ne morem nikakor spraviti v zvezo s svojim zdravstvenim stanjem.
Neke noči sem imel čudne sanje, skoraj bi rekel prikazen, zakaj zgodilo se ni nič. Videl sem samo preprosto zlato zapestnico, kako je plavala po zraku. Ko sem se koj nato zbudil, se mi je čudno zdelo, toda čez dan sem pozabil na to. Drugo noč sem videl spet isto prikazen, toda tisto noč se je blestela zapestnica na roki speče ali mrtve žene. In zdelo se mi je, ko da bi se bil zbudil v meni spomin. Bil sem šele kratek čas pri svojem prejšnjem gospodu, ko sem nekega dne stopil v njegovo oblačilnico. Pravkar je bil žarečih lic opazoval dve usnjati škatlici, ki mu ju je bil pravkar poslal neki pariški drago-tinar. škatlici je pozneje položil kar odprti na mizo, in ko sem mu pripravil kopel, sem šel mimo mize in preletel z očmi tisto, kar je bilo v škatlicah. V obeh sta bili po ena zapestnica, na las podobni druga drugi. Nekaj dni pozneje sem videl, da je imel moj gospod eno zapestnico na nadlehti, drugo je bil pa podaril Mili. Ceclli d’AugeviUovi; to sem vedel.
id
£3
/
Gospod Subito...
... je iznajdljiv
= ŠPORTHI TEDNIK
J
Drobiž z vseh vetrov
Prejšnji teden ni bil posebno bogat športnih dogodkov. Prvo besedo tokrat niso imeli tekmovalci, zato so bili pa toliko bolj strumno na delu oni, ki jim je poverjena skrb za vodstvo našega športnega življenja. V našem pregledu bomo najprej pregledali tehnične dogodke.
O uspehih naših smučarjev v Gar-mischu smo že poročali. Nekatere podrobnosti smo pa izvedeli šele po njihovi vrnitvi v domovino; zato bomo danes naše poročilo izpopolnili.
Tam, kjer so se pomerili najboljši v alpskih disciplinah, naši zastopniki kajpak niso bili kos svetovni eliti. Med 75 tekmovalci v smuku je bil prvi. kakor smo že objavili, Nemec Jenne-wein v času 4:08.6, od naših je bil pa najboljši Praček, ki je s časom 5:17.6 zasedel 47. mesto. Sledila sta kot 52. Voller in 53. 2van. Lukane bi bil po času takoj za Pračkom, a ker je izpustil vratca, so ga diskvalificirali. Novi državni prvak Koblar je imel smolo: med tekmo se mu je zlomila smučka in je seveda moral odstopiti.
V slalom se ni plasiral nihče od naših, ker so na start pripustili le 20 najboljših. Kljub temu so za tujce naredili izjemo in so k tekmi pustili po enega najboljšega zastopnika sodelujočih tujih narodov. Za Jugoslavijo je nastopil Praček, ki je zasedel 23. mesto.
Naša hokejska reprezentanca je po končanih tekmah v Garmischu odpotovala na Dunaj, kjer se je srečala z reprezentanco bivše Avstrije. Tudi ta tekma se je končala z našim porazom (6:0). Naši igralci so bili vidno utrujeni od težkih tekem v Garmischu in gre precej golov na rovaš slabe obrambe. Prvi dve tretiini je šlo še kolikor toliko, v poslednji smo pa dobili kar 4 gole. S tem smo korčsU turnejo po NemčiH z rezulattom 25:0 za nasprotnike. številka je visoka, a če pomislimo, da smo na svetovnem prvenstvu v eni sami tekmi prejeli več golov, je to vsekako uspeh in napredek.
Doma smo imeli države o smučarsko prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km. Prireditev je imela v Mcj'tranč nih odlične organizatorje. Pred tekmo je šlo najbolj za to, kdo izmed obeh nalbollših Srednje-evropcev bo odnesel palmo zmage, Smolej ali Nemec Demetz. Oba sta se že često srečala v mednarodni areri. Demetz — takrat je tekmoval še za Italijo — je bil v začetku na boli-šem, poslednja leta je pa moral priznati Smolejevo premoč na dolgih progah.
Gledalci niso prišli na račun. Dramatične borbe med obema ni bilo. Ne Smolej, ne Demetz nirjta startala. Prvi je bil bolan, drugi pa oi prišel. Nemčijo so zastopa1! 4 tekmovalci, med niimi prvak bivše Avstrije in eden najboljših nemških tekmovalcev na dolgo proge, Rfissrer iz Gradca. Priznati so morali nadmoč domačih: RSssner te zasedel Me 5. mesto. Za prvo mesto se je bi1 a najhirša bitka med Jeseničanom Knificem in Ilirija-nom Petričem Zmagal je Knific samo 1 minuto in ^0 sekimd pred odličnim Petričem v č’su 2:06.24. TretU je bil domačin Lojze Klančnik v 2:15:46, za n'im Pogačnik (Bratstvo) 2:18:19 in kot peti Rossrer v 2:19:27, torej 13 minut za zmagovalcem.
V Zagrebu se je vršila četrta in poslednja tekma za pokal predsednika vlade g. Cvetkoviča med BSK in Gradjanskim. Prvi dve tekmi sta bili neodločeni, v tretji je zmagal BSK 2:0, zdaj pa spet 1:0; tako sl je priboril pokal.
V soboto in nedeljo je bila v Ljubljani v kavami »Zvezda« biljardna tekma med LjubUano ln Mariborom. Ljubljana je brez težav zmagala s 5:2.
V nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor Ljubljanske plavalne podzveze, ki je s tem dnem prenehala obstajati in se prelevila v Slovensko plavalno zvezo. Zborovanja se je udeležilo 6 klubov. Za predsednika so izvolili dr. Bronislava Skaberneta.
V Beogradu ao se sestali atleti za zeleno mizo. Do načelnega sporazuma ni prišlo, po izmenjanih mislili sodeč pa lahko sklepamo, da bodo še obstoječa sporna vprašanja lahko mirno uredili — če bodo vsi upoštevali samo športne motive.
V nedeljo je imel v Ljubljani občni zbor Atletski pod-avez. Zborovanje je bilo precej burno in je pokazalo v atletskih vrstah neobičajno razdraženost in neenakost pojmovanja nekaterih zadev. Nazadnje so se pa le sporazumeli in ustanovili »Slovensko atletsko zvezo* s predsednikom geometrom Cemetom na čelu.
Vohunske avanture kapitana Rintelena
i/ mu im-191?
Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva
10. nadaljevanje
Boniface je pripomnil, da se je to moglo zgoditi le zato, ker je bil izvirnik šifre preslabo shranjen... To pot so mi drugič, odkar sem bil v Združenih državah, popustili živci, čutil sem, kako se me lotevata obup in nemoč. Prinesel sem bil to šifro iz domovine samo zato, ker smo slutili, da so morda Angleži dešifrirali že vse prejšnje. To jc bila edina zanesljiva šifra, ki smo se je posluževali v zaupnih brzojavkah!
Takoj sem se odpeljal k našemu mornariškemu atašeju Boy-Edu. Hotel sem ga vprašati, ali je res zaupal to izredno zaupno šifro svojemu tajniku, kajti pravila to prepovedujejo.
Mornariški ataše me je takoj sprejel. Pozdravil sem ga in ga kar brez ovinkov vprašal:
»Ah veste, da so nam Angleži ukradli našo najzaupnejšo šifro?«
Kapitan Boy-Ed je skočil, kakor bi ga bila kača pičila:
»Kdo to pravi? Nemogoče! Shranjena je pod ključem!«
»Zmerom, kapitan?«
»Kajpak ne utegnem vseh šifer vselej zaklepati sam. To nalogo ima eden mojih tauiikov.e
»V Berlinu nihče, ki še ni dosegel kapitanskega čina, ne dobi v roke tajnih šifer!«
»Oprostite, toda to je moja stvar.«
Ta kratki, toda jedrnati razgovor je potrdil moj sum, da so najzaupnejšo šifro res ukradli. Zle slutnje so se me lotile, vendar pa na svojo srečo še slutil nisem kakšne usodne po-ledice bo prinesel takšen razvoj dejanja meni samemu...
Sir Roger Casement in njegovi Irci
Na odgovor iz domovine glede zadeve s Huerto sem moral čakati več tednov. Ta čas sem se večkrat sestal z nekdanjim prezidentom in se raz-govarial z njim o bodočem sodelovanju. Huerta je bil vselej izvrstne volje in prepričan, da se bo naša stvar posrečila.
Ta čas sem se pa moral baviti tudi z neko drugo stvarjo, ki mi sicer ni bila posebno pri srcu, vendar je bila za ugoden razplet vojne prav tako potrebna kakor zadeva s Huerto. še pred mojim odhodom v Združene države je namreč prišel v Berlin irski voditelj sir Rogier Casement in tam javno in pa v zunanjem ministrstvu razložil, kako brezupen in krivičen je položaj Ircev pod angleško nasilnostjo. Sir Casement je prosil Nemčijo, raj mu pomaga oborožiti irski upor proti angleškim tlačiteljem in odcepiti Irsko od Velike Britanije.
čeprav se je sir Casement skoraj vse leto 1915. mudil v Nemčiji, Berlin le ni bil primeren kraj za orgamzira-
strpno pričakuje. Tako sva ga torej i navadno sem se začudil, videč, da mi čakala dva.	|	ga pošilja nemški vojaški ataše. Ni-
čakam dan, dva dni, tri dni, Huerte sem vedel, ali bi se zgražal ali smejal.
nikjer. V zli slutnji sem razposlal svoje agente po vseh Združenih državah, da bi ga poiskali. To je bilo silno naporno delo, kajti težko je najti enega samega človeka v tako velikem prostoru, ' posebno, če se še sam skriva pred policijo...
»Pazite se!
Pod nadzorstvom ste!.
.«
Nazadnje sem bil prisiljen, poklicati r.a pomoč zvestega Bonifacea. Imel je tako izvrstne zveze z ameriško policijo, da bi utegnil izvedeti, kje se mudi ta vražji Huerta. Mi'. Boniface mi pa v tem primeru žal ni mogel pomagati. Najbrže tudi ameriška policija sama ni vedela, kam se je vdrl nekdanji mehiški prezident.
če sem imel še toliko napornega dela, nisem bil živčen, kajti v delu sem se zamotil; toda takšno čakanje me je hudo izmučilo. Skušal sem se baviti z drugimi zadevami, vendar mi Huertovo nenadno izginotje ni dalo miru. Lepega večera, ko sem se vračal z neke družabne prireditve in iskal postajališče taksijev, se je pa iz teme izvila in stopila k meni neka postava; Neznan glas mi je zašepetal: »Pazite se! Nadzorujejo vas! Ne čakajte Huerte! Zastrupljen je!«
Skušal sem ostati popolnoma miren. Zdelo se ml je, da je neznanec po-
•
DRUŽINSKI TEDNIK* V VSAKO SLOVENSKO HfŠO!
e
doben Mr. Bonifaceu, toda še preden sem mogel to ugotovili, se je že izgubil v megli. Ko sem stopil v taksi, sem spoznal, da je neznanec prav imel. Tik za nami je vozil neki taksi in v njem so bili zanesljivo moji preganjalci, newyorškl detektivi.
Nekaj dni pozneje sem izvedel, kako so spravili Huerto s sveta. Na mehiški meji, kjer se je res sestal s svojimi prijatelji, ga je zastrupil njegov kuhar. Njegovi nasprotniki so bili izvedeli o njegovi nameri in so ga kratko in ,	, ,	malo spravili s poti. In tako ni bilo
tre takšnega upora. NemčijO so obda-; veg Upanja da bi Mehika napovedala
1 11 c* n »v* i	A	rt	i	Ir	1	Ir	a	jrrt	n	r>	4	Ul	*	\	/\	1	r* d »	_	_
vojno Združenim državam...
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, deinl plašči, trenčkotl in vsa praktična oblačila, nudi v največjl izberi, na|cene|e
Presker
Mubliana, Sv. Patra c. 14
jali sami sovražniki, kako naj bi potem neposredno pomagala Ircem in njihovemu voditelju? Zato so zadevo poverili meni, vedoč, da poznam mnogo irskih voditeljev v Združenih državah in da se jim ne bo težko približati. Sprva sem se predstavil Ircem kot ameriški bogataš, potlej šele sem Jim mislil priznati, da sem nemški častnik.
Poverili so mi zelo važno zadevo: založitev irskih upornikov z orožjem in strelivom. Za začetnika bi bil to res trd oreh, toda jaz sem imel že precej izkušenj, razen tega sem videl, kako drugi delajo, če so drugi lahko v trgovskih ladjah vozili puške v vrečah z moko, zakaj ne bi mogli tega tudi mi? V Ameriki je bilo streliva in drugega morilnega orožja na prebitek, razen tega so vsak dan plule ladje iz Združenih držav na Irsko.
Imeli smo točno določen načrt: sira Casementa naj bi neka nemška podmornica izkrcala ob irski obali, ladje z orožjem in strelivom bi ga pa že čakale v bližnjem pristanišču. Izvrši! sem nalogo in odposlal dragoosne trgovske' ladje na Irsko. Toda Irci niso imeli sreče, ne to pot no pozneje. Angleži so voditelja irskih upornikov sira Casementa ujeli, zaprli in obsodili na smrt. Tako je irska stvar propadla, prav kakor je pozneje leta 1916. propadel tudi drugi upor Ircev v Dublinu. čeprav nisem rad videl, da se mi je kakšna zadeva izjalovila, zato si nisem belil glave, temveč sem se odločil, vložiti ves svoj trud v Huertov upor.
Dolgo, dolgo sem čakal na odgovor naše vlade glede tega upora. Naposled je lo prispel: bil je pritrdilen. Takoj sem se odpeljal v hotel Manhattan, kjer Je Huerta stanoval. Tam sem pa našel samo nekega njegovega prijatelja; sporočil ml Je, da se je Huerta odpeljal na mehiško mejo, posvetovat se s svojimi tovariši. Prijatelj mi je dejal, da se mora prav kmalu vrniti v Newyork in da ga tudi že sam ne-
čeprav sem čutil in vedel, da mi je policija na sledu, sem se odločil, rta bom vzdržal. Bil sem pač zmerom toliko previden, da policija ni imela nobenih prijemljivih dokazov proti meni. Bilo je pa videti, da se me je prijela smola in da se me trdno drži. Nekaj dni nato sem šel v banko, kjer sem imel svoj čekovni račun; hotel sem dvigniti nekaj denarja. Ko sem stopil k okencu, mi je blagajnik, ki me je že poznal — po rodu je bil Nemec in mi je že večkrat pomagal — nekaj namignil ln mi zaupno izročil neko pismo. Prebral sem naslov in prebledel. Na pismu Je bilo napisano črno na belem, z velikimi črkami: »Herrn Kapitanleutnant von ^Untelen«.
Uradnik ml je šepetajo povedal, da je pismo prišlo po pošti, ln da je zbudila veliko pozornost okoliščina, da ima neki nemški častnik pri banki konto s tako ogromnim denarnim prometom. Ali so ml s tem pismom nastavili kakšno past? Odločil sem se, da ga bom kljub vsemu odprli Ne-
Morda so mi nalašč poslali takšno pismo, da me spravijo v zadrego? Kar verjeti nisem mogel, da bi bil naš vojaški ataše zmožen tolikšne neoprez-nosti in kratkovidnosti.
Vendar se nisem utegnil predati takšnim zlim slutnjam in mračnim mi-
Radio Ljubljana
od 15. II. do 21. II. 1940.
ČETRTEK 15. FEBRUARJA
7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objavp 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Slovenske narodne 20.45: Koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 10. FEBRUARJA 7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19,50: Izseljenska poročila 20.00: Flavta in Radijski orkester 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Harmonika. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 17. FEBRUARJA 7.00: Jutranji pozdrav 7'05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Nič ne povemo, nič ne izdamo, le plošče vesele v venček ravnamo 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Nič ne povemo, nič ne izdamo, le plošče vesele v venček ravnamo 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Letalski napadi in protiletalska zaščita 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Pregled zunanje polilike 20.30: Matajev Matija spet v Ljubljani. Starega znanca nove prigode. Pisan večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 18. FEBRUARJA 8.00: Plošče 8.15: Prenos cerkvene glasbe 8.45: Verski govor 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Koncert na lut-
slim, kajti imel sem polne roke dela. N . svojih ramah sem nosil težo odgovornosti za svoja dejanja, čeprav se je zadeva s Huerto ponesrečila, sem jo skušal spet spraviti v tir. Prav, ko sem si v jedilnici Jadralnega kluba belil glavo, kako naj to storim, mi je sluga prinesel neko pismo. V njem me je nekdo pozival, naj takoj pokličem neko telefonsko številko. Storil sem tako, sluteč, da bom spet izvedel kaj važnega. Nisem se zmotil. Na drugem koncu žice se je oglasil naš mornariški ataše in mi dejal, da me pričakuje v bližnji ulici. Nisem se obotavljal; pohitel sem na dogovorjeni sestanek. Ataše me je že pričakoval in mi je brez besede pomolil tole brzojavko:
»Mornariškemu atašeju, nemško poslaništvo. Sporočite diskretno kapitanu Rintelenu, naj se vrne v Nemčijo.«
nji 10.00: V kateri meri se udeležujejo krščanski narodi dela za pokristjanjenje sveta 10.20: Plošče 11.00: Kmečki trio in dekliški zbor II. drž. realne gimnazije 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Pevski in orkestralni koncert 17.00: Kmet. ura 17.30: Koncert vojaško godbe 40. p. p. Triglavskega 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objavo 20.00: Danilo Cerar: Čevljar in vrag, spevoigra 20.45:	Radijski orkester
22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 18. FEBRUARJA
7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstveno predavanje 18.20: Plošče 18.40: Izkopavanja na Gradišču nad Bašljem 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.45: Več manire — pa brez zamere 20.00: Radijski orkester 21.15: Godalni kvartet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Harmonika. Konec ob 23. uri.
TOREK 20. FEBRUARJA
7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napodi, poročila	7.15:	Plošče	do 7.45
11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester	14.00:	Poročila
18.00: Mladinske pesmi 18.40: Ideja odrešenja 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabavo 20.00:	Plošče
20.30: Operetni spevi 21.15: Radijski orkester 22.00:	Napovedi, poročila
22.15: Kvartet mandolin Konec ob 23. uri.
SREDA 21. FEBRUARJA
7.00: Jutranji pozdrav 7.05: Napodi, poročila	7.15:	Plošče	do 7.45
12.00: Plošče	12.30:	Poročila, objave
13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Zadovoljnost ljudskih slojev v narodu 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Uvod v prenos 20.00:	Prenos	iz ljubljanskega
opernega gledališča v 1. odmoru Glasbeno predavanje, v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri.
RESMAN 10IZE - Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) it. JI letela* 33-93
ŠIVALNI STROJI
najnoveiSi letošnji modeli v na večji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah
NOVA TRGOVINA
TVRiEVA (DUNAJSKA) CESTA SlEV. 36
nasproti Gospodarske zveze
TRTA
Cepljenke najplemenitejSih vrst ter zatiče I in korenike Kober 5BB. leleki 8B. Riparia in Chasselas. ise zajamčeno | Cisto in praovrslno. dobavl!ajo:
Prvi iuooslavenski loznjaci. Darovat.
ZahtevBltc cenike.
FR. P. ZAJEC
IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strltarleva ul. O
pri lranilikanskeiu mostu
»sakonstna otaia, cninog:edi, (opiomen. cirnmein, ninromein, itd. Vei>ka utira ur. zlalnut ir siiormne. Sama kvalitetna optika	Cenik'	brti»iatno
MULI OGLASI
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med In medico dobite n al cene) e
MEDARNI
Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
■ ■ I
i a a a ■ a ■ t
a a
Ne pozabile
5
Nogam je treba posvetiti isto pažnjo kakor zdravju vsega telesa. Toda često nanje pozabljamo, vse dotlej, dokler nas ne začno boleti. Nikdar ne smemo pozabiti, da ravno na nogah preživimo več kot polovico svojega življenja. Radi tega moramo prav posebno skrbeti zanje in jih negovati.
Roke in obraz neguiete vsak dan, noge negujte pa vsaj enkrat na teden. Obiščite našo pedikuro, kjer Vam brez bolečin in brez kemičnih sredstev odstranimo kurja očesa, zarasle nohte, trdo kožo in z masažo osvežimo noge. Nega nog z masažo din 10*—.
Prepričajte se sami, j priporočite nas svo- j jim znancem.
s
v
a a
Kv.v.v.vv.v.v.v.v.v.*
‘I*
rlfV i /n
Ijsdajn za sonsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarn* Merkur d. d. t Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihnlck — vsi v Ljubljani