O Rezijanih. Narodopisni in jezikoznanski očrt. N i mi glavni namen v tem spisu priobčiti popis Re­ zije same, saj se je o njej že mnogo pisalo. Pač pa hočem spregovoriti nekoliko o njenih prebivalciii in o posebnostih njihovega narečja; — o prebivalcih, ki so na skrajnem zapadu slovenskega ozemlja in so si dobro ohranili svoje narečje in deloma tudi šege in na­ vade, kakor skoro nobeno drugo slovensko prebivalstvo. Za prebivalce doline, ki tiči ob zapadnem vznožju Kanina (2592 m), mogočnega velikana Julijskih alp, so se zanimali prej drugi slovanski narodoslovci in jezikoslovci ter inorodni, kakor slovenski. Že pred 70 leti je potoval ruski učenjak Srez- nevskij po Reziji in priobčeval razprave o njihovem jeziku (narečju). Pred nj m se je zanimal za to deželico češki vojaški kurat A. Pišely, ki je priobčil spis v nemškem jeziku: „Ueber dic Slaven im Thale Resia.“ Tudi nemški in italijanski narodopisci so jeli ob­ javljati zanimivosti iz Rezije, n. pr. Bergmanu „Das Tlial Rcsia und die Resiancr in Friaul“ . Valenti- nelli: „Sul linguagio slavo dclla valle di Resia,“ i. dr. Leta 1 8 7 2 . in v nadaljnih letih je bival ruski učenjak, prof. peterburške univerze B a u d o u i n de Courtenay v Reziji, študiral ondotno narečje in obelodanil svoje razprave v zborniku: M aTci>iuuii,i j u h i ioatH oojuiuaHC K oii jdnJioitTO Jioriii n D i'Hon*aa>iu. C t. U rn . 189 5“. On je najbolj temeljito proučil njihovo narečje; zato je bival več časa med njimi. Revija „Slov. Pr e h le d“ je priobčevala spise: V udoli Resie. Od naše strani je pisal prvi o Rezijanih J. K o ­ pitar in sicer po francoskih zapiskih poljskega poto- valca Potockega. 49 — Prof. S. Rutar v svoji knjigi »Beneška Slovenija1 1 piše dokaj zanimivega o Rezijanih. Mimogrede omenjam krajše članke, ki so izšli v raznih političnih listih in v »Planinskem Vestniku". Opozarjam zlasti na zadnji tozadevni spis prof. I. Trinka v „Dom in Svetu" 1907. leta pod zaglavjem „Hajdimo v Rezijo". X- X- •X ' Rezijane sem si prvotno predstavljal videč jih po naših krajih, ko so popravljali razne kuhinjske pred- inete in posodje, vse drugače, kot sem dobil vtiske o njih bivajoč v njihovi domovini. Da so tako gosto­ ljubni, prijazni, zgovorni in d a jim je red in snaga v hiši prvo, tega bi si nikdar ne bil mislil. Pol k njim me je privedla iz avstrijskega Breginja skozi Učejo čez goro Kilino (1421 m). Ustavil sem se s svojim vodnikom, pristnim Rezijanom in s prijaznimi tovariši, ki so bili namenjeni drugega dne na Kanin, 0 katerih pa mi ni še znano, so li bili na vrhu — na rezijanski planini Hlivac (Hlevcc), kjer je več hiš in koč, v katerih stanujejo čez poletje lastniki obširnih Pašnikov in gozdov. Tu imajo živino, ki se pase po širnih obronkih planin. Živina je dobre pasme in tudi dobro rejena; prija jej pač dobra sočna gorska trava > u tudi nadležni mrčes je ne nadleguje tolikanj. Te poletne naselbine, ako jih moremo tako ime­ novati, obstoje iz pritličnih hiš, pokritih z mecesnovimi deščicami in iz hlevov in skednjev. Ves poletni čas biva tukaj vsa družina. — Moški kosijo travo in jo spravljajo v skednje, deca in stare ženske pasejo govedo, ovce a'i koze. Poslednjih je vedno manj, jih ne smejo pre- Vgc imeti radi zaradi škode, storjene na mladih nasadih. Ženice niso nikdar brezposelne, celo na paši uporabljajo čas, da predejo iz ovčje volne niti, iz ka- cnli pletejo trpežne in debele nogavice. To delajo V se na roke stoje. V oprtnjaku jim je predivo, v rokah Pa drže motovilce, okoli katerega ovijajo nit. Doma pripravljajo obed. V koči je ognjišče kar Prosto na tleli. Ker ni dimnikov, se vali dim skozi 4 - 50 — vrata. Kadi se pač v hiši, toda navadno le v višjili plasteh. Če prideš notri, se moraš skloniti, da te ne objame gost dim. Dasi je ves prostor okajen od dima, ali kuhinjska posoda in drugi predmeti so snažni in v redu postavljeni po policali in drugod. Tudi spal­ nice imajo jako snažne. Da so zgovorni sem že omenil. Tujce vidijo kaj radi in so jim privajeni, pozdravljajo jih z laškim „buon giorno", tako se tudi med seboj pozdravljajo. Postre­ žejo jim, s čimer morejo, in branijo se sprejeti ponujani denar. Mladeniči niso sramežljivi in boječi, lepo odgo­ varjajo na vprašanje. Postave so krepke, stasne in imajo črne oči. Iz obraza jim gleda resnost. Delavni so jako, lenuhi in postopači se redkokdaj dobe med njimi. Po nepotrebnem ne zametavajo denarja. Prizadevajo si kaj prištediti od onega pičlega zaslužka, ki ga dobe s tem, da hodijo k nam „lonce vezat, marele flikat, škarje in nože brusit", da si v domačiji opomorejo, ker po večini manj rodovitna zemlja ne more prehraniti po številu vedno naraščajočega prebivalstva. Tožarijo se Rezijani jako neradi, živijo rajši s sosedi v miru, ako se tudi malo skregajo in dajo izraze svoji jezi s par ,,malediinami“ , pa so si kmalu zopet dobri. Med njimi se opaža nekak demokra­ tičen duh. V gostilnah in pri razgovorih po cestah in trgih se družijo neozirno: posestnik, trgovec, krošnjar ali navaden brusač. To napravi na človeka, ki živi v drugačni okolici, jako prijeten vtisk. Ko se vrnejo domov s svojih pohodov „s trebuhom . . .“ iz raznih delov Evrope, si imajo pač mnogo povedali. Oni Rezijani, ki prihajajo k nam popravljat ku­ hinjsko posodje, ne ostajajo stalno pri nas; od časa do časa obiščejo svoj dom, ker marsikdo ima kaj zemljišča in tu mora opraviti delo, ki mora biti v onem času opravljeno; n. pr. o košnji S e jih mnogo vrača domov. Kdor pa nima sveta, ima sorodnike in prijatelje, katere tudi rad vidi. Največ se jih zbere v svoji doma­ čiji o praznikih, posebno na njihov največji praznik „ Šmarna miša“ dne 15. vel. srpana. Takrat se shajajo - 51 — Rezijani iz vse doline na Ravnici (Ravenci), kjer je glavna cerkev in sploh središče vse Rezije. Tudi mnogo tujcev prihaja tega dne na Ravnico. Rezijani se pozdravljajo med seboj prav iskreno, tudi poljubljajo se s sorodniki. To kaže, da so dobrega srca in da so tudi iskreni, nikakor pa, da bi bili hudobni in poniglavi. Da so si pridobili dosti lepih lastnosti, so pripomogle pač njihove obilne skušnje po svetu in zato tudi vedo, kako je ravnati, da se bolje izhaja. V družbi so jako veseli in živahni in ob takih prilikah zapojejo tudi kako rezijansko. Pojo navadno dvo ali troglasno pa tako, da držijo basi v gotovih Pesmih vedno isti glas in sicer kvinto in ob koncu vsake kitice pridevajo refren le-li-le-la-la, ali kaj podob-, nega. Kadar nehajo peti, pa vsakokrat zavriskajo. Tudi otroci tako, ako pojejo na planini na paši. Motiv, po katerem sc pojo razna besedila, bi bil ta: n Alle^ro con fuoco. ________ Da H - pa mo - ja ro - ži - ca! Da ti - pa Da nu - ta usta - ni ta liti - roe! Da nu - ta mo - ja ro - ži - ca le - li - le - le - la - la. usta - ni ta ha - rce le - li - le - le - la - la. Na ta motiv so peli neki mladeniči to besedilo: Da ho ra ta Čaninoua! Da hOra ta Čaninoua! Na duha ano širokd, na duha ano široka. Drugače so si motivi jako slični, skoro nekake varijacije glavnega motiva in nimajo v melodičnem in harmoničnem oziru nobenih posebnosti. Ruska dama El la S ch o u 11 z - A d a i e w sk a , ki je bila svoječasno s prof. de Courtenayem v Reziji, je nabrala te napeve i it jih postavila enoglasno. Pri­ občeni so v imenovanem zborniku. Vseh napevov je 19. Kakor omenjeno, pojo tudi otroci. Ko sem šel, prcnočivši na planini Hlivac, drugega dne nizdol v 4* ' — 52 — Osojane, sem slišal visoko gori otročji glas pevajoč o , ,,Hori ti Čaninovi . . . in odmevajoč ob skalnatih obronkih strmih pobočij. Mladeniči pojo navadno, ako so na planini, posebno zvečer, predno gredo k počitku. Odrasli pa pojo ob nedeljah in praznikih, ko pridejo k maši na Ravnico. Tu je več gostilen — skoro vsaka hiša — in po opravljenem cerkvenem opravilu zasedejo gostilniške prostore, rujuo italijansko vino jih nekoliko razvname in kmalu dajo duška svojemu dobremu na- stroju, da zapojo kako rezijansko. Dva ali eden primeta naprej, drugi pa ,,golčijo od zadaj“ , kakor se prosto- narodno izraža. Ob koncu pesmi dodani refren pojo unisono in kadar sploh jenjajo peti, pa zankajo. Napevi njihovih narodnih pesmi so povečini ži­ vahni in krepki in se morajo peti s poudarkom. Pesmi so ljubavne vsebine razen dveh, kojih vsebina se nanaša na domovino. Da bi imele kake posebnosti njihove pesmi, o tem ni govora. Stari so peli tako in mladina jih posnema. To je nekaj tradicionalnega. Rezijani pojo radi svoje pesmi, v tem se vidi, da imajo domoljubni čut dobro razvit. Naše pesmi se v Reziji ne pojo. Rezijani imajo tudi svoj poseben narodni ples „rezijanko“ . Pleše se o velikih praznikih rezijanskih n. pr. 1 . dne vel. travna. Na plesu se tudi pojo posebne pesmi radi takta. Drugod se navadno taki lepi stari običaji izgubljajo, čim se novo upeljujc ali, da rečemo drugače, čim sc civilizacija širi, toda pri Rezijanih so vse te navade dobro ohranjene. Ker ne more biti pri njih govora o kakem potujčevanju, uspevajo njihovi lepi običaji še vedno. Pleše se narodni ples z isto vnemo kot nekdaj in narodne rezijanske pesmi sc še pojo, dasi znajo tudi laške, ki jim dajo časih mesto poleg svojih. Laških pesmi se nauče navadno pri vojakih. * X- •X* Rezijani so vobče živahnega temperamenta in so zelo domoljubni, dasi jim narava v njihovi domovini ne nudi mnogo rodovitne zemlje, da bi se povzpeli — 53 - do blagostanja in si zagotovili prijetno bodočnost. Va­ jeni so potrpeti in mirno prenašajo tudi nepriličnosti; v veseli družbi in v prijaznem občevanju z rojaki po­ zabijo na vse težave, ako jim je nekaj trenutkov naklonjenih za veselje in razvedrilo. Srečne se štejejo, da imajo domovino, dasi ubogo, ki jih ne more radi pičle rodovitnosti preroditi. O njihovi prošlosti se ne more nič določenega povedati. Prof. de Courtenay meni, da se ne morejo prištevati Rezijani Srbohrvatom, kakor drugi beneški ovenci, ampak da so postali iz raznih slovanskih panog na podlagi nekega tujega etniškega življa, čegar jezikovne infiltracije, posebno takozvana vokalična har­ monija, se opazujejo še sedaj. Verjetno je tudi, da so sc Rezijani naselili v Re- Z 1 J° istodobno z drugimi beneškimi Slovenci, ki so prodrli najdalje proti zapadli. V rezijanščini opažamo nekaj podobnosti z narečjem terskih Slovencev, posebno končnice na dc; več o tem na drugem mestu. Toda, ker soRezijani zemljepisno ločeni od ostalih ovencev, ustvarilo se je med njimi tekom stoletij popolnoma svoje posebno narečje, Ji J c ohranilo svoje prvo t n osti do danes. • a temu narečju primešanih toliko laških besed, je vzrok v tem, ker so bili Rezijani v skoro vodnem , u s prebivalci rekljanske doline, z onimi ..železnega Kanala1 1 (Venzone, Resiutta, Chiusaforte i. dr.) in gotovo celo s furlanskimi Karnjeli. S Slovenci iz soške doline so malo ali nič obče­ vali kakor tudi ne s terskimi Slovenci. Visoko gorovje Jih loči od obojih. Par hiš v Učcji je smatrati le kot nekako rezijansko naselbino. .„ . Nekateri italijanski pisatelji so mnenja, da so Prišli Rezijanci iz Retije. Neki nemški poznavatelj judstev trdi, da so možniški (Možnica, Moggio v žel. kanalu) menihi naselili Rezijo. Da so prišli Rezijani iz Rusije, kakor nekateri sami pravijo in da so se z Rusi za časa Napoleonovih koalicijskih vojen dobro razumeli s svojim narečjem, je pač le navadna bajka. - 54 - Rezijani, katerili je dandanašnji nad 4500 duš, govore vsi, brez razlike stanu rezijansko v družini in v medsebojnem občevanju. Z Italijani in z drugimi tujci govore italijansko, kateri jezik znajo tudi dobro. Imajo le laške šole in tudi v cerkvi je vse laško, ker ni dobiti dušebrižnikov, ki bi znali rezijansko narečje. Rezijani, ki hodijo po naših krajih, govore prav dobro naš jezik in naša narečja. Z otroci govore Rezijani tudi izključno v svojem narečju. Ker bode cenjene bralce gotovo zanimalo, kakšno je rezijansko narečje, hočem v nastopnem navesti nekaj primer v rezijanščini in dodatno hočem priobčiti tudi nekaj primer v terskem narečju, da se spoznajo po­ sebnosti obeh narečij, kakor tudi medsebojne podob­ nosti in različja. Rezijanščina se v marsičem razlikuje od sloven­ ščine, ima pa tudi nekaj analognega s hrvaščino (s kajkavščino, kakor tersko in šempetersko narečje).*) — Kot nekaj posebnega in drugim jezikom tujega, kaže harmonično izpremembo samoglasnikov. Ti se delijo na čiste: e, i, o, u; zamolkle: ce, y, o, ti; ozke: i, u, y, ti, e in široke: e, o, ce, o, a. V Reziji sami sc go­ vori več domačih narečij, skoro v vsaki vasi drugače. Najboljše narečje je ono iz Njive (Gniva). — Vas leži nekako v sredi doline na levem bregu rezijanske Bele. Oglejmo si sedaj pobliže rezijansko narečje! Na­ vedem v prvo primer sklanje moškega in ženskega spola. Dvojino imajo kakor mi in rabijo jo tudi kot mi v narečju; torej malo ali nič. Sklanjajo Rezijani z malimi izjemami kakor mi. Samostalnik m uš (mož), se sklanja takole: Ednina: Te dobri) muš. 2. Od jitohd dobraha muža. 3. Jitomo dobremo miižu. 5. Ja si (oni ne re­ čejo nikdar: sem) bil ta per torno dobremo mužu. 6. Si šal z itim dobrin mužon. *) Kajkavskc končnice ac imamo kot v drugih bcneškoslo- venskili narečjih, tudi v rezijanščini n. pr. Muzac, Tinac, zelanac, riihac, krivac, Križac i. dr. - 55 — ■ ... Dvojina: 1. Te dwa dobra muža. 2 O teh dwoeh obrali miižou. 3. Tc dvvoema dobrama miižama. 5. Ta per tis h dwoeh dobri.li mužou. 6. S te dwoema dobrama muža. Množina: 1. Ti dobri mužje. 2. O ti.h dobn.li mužou. 3. Ti dobrin miižen. 4. Za si vydcl te dobre muže. 5. Ta per toh dobrnh mužoh. 6. S timi dobrimi niužmi. Nekaj opombe. Znak d (ruski jerj) se izgovarja y navedenih slučajih nekako med e in i, znak h se ■zgovarja v začetku in v sredi besede kot češki h, ob koncu besede pa kot navadno. Vobče je sklanjatev podobna oni naših narečij, večjo izjemo dela 6. sklon dvojine. Naj sledi še primer ženske sklanje. Ednina: 1. Ta dobra žanš. 2. O te dobre Žane. 'k Za si dal ti dobre žoenoe. 4. To dobro Žano. 5. Ta Per ti dobro žoenoe. 6. S to dobro Žano. Dvojina: 1 . Ti dvi dobre ženoe. 2. O te dvi dobri zeni. 3. Te dvoema dobrima žcniln. 5. Ta per toema dvcema dobrima ženama. 6. S toema dvoema dobrima ženšma. Množina: 1. Te dobre Žane. 2. Otih dobrih ženi (ženili). 3. Ti dobrin žencin. 4. Te dobre Žane. 5. Ta Per tbh dobri (dobrih) žanšh. 6. S timi dobremi ženami. Primere, kako se sklanjata pridevnik in zaimek, ne navajam posebe, saj je bilo o tem govora pri samostalniku. O števniku pa tole: eden, ena, eno = den (dan, “ a)> na, no n. pr. prnesy iny no flejšo ida (prinesi mi steklenico piva folj). Važno je pri števniku to, da šte­ jejo od 60 do 99 kakor Francozi od 80 do 99, n. pr. ol se šteje: trikrat dwist nu dan, 8 5 = štirikrat dvvist an soeden. 40 = štred. 1834 bi se čitalo: dšn mijar °san čentamšrju anu trist an štiri itd. Torej 100, 200 itd. štejejo: dan čentanar, dwa centrniarja itd. Tisoč je mijar. Drugače miljar, ker pa opuščajo 1 , ki se mehča z j, kakor tudi v drugih po­ dobnih besedah, se čita za mijar. — 56 Glagol ima to posebnost, da se prva oseba seda­ njika ne končuje na m, ampak vedno na n. Istotako nima pomožni glagol biti v sedanjiku (1. oseba) sem, ampak kar naravnost si, kot v 2. osebi. Torej: Ja si, ti si . . . Druge primere: Ja din (jaz rečem), ti diš, un d i; midwa diwa, vidwa dita, onadwa dita; my dimo, vy dite, oni dijo. Kakor vidimo, je dvojina tudi pri glagolu ohranjena. Prislove: tja, tam v, tam pri, tja v i. dr. izgovar­ jajo kot drugi beneški Slovenci n. pr. ta per vvbdoe = ob vodi oz. tam pri vodi, lil (tuu) potoči = v po­ toku, ta na Lunčišče, ta per Karlino = (tam) na Lun- čišču, (tam) pri Karlinu. Pri terskih Slovencih imamo te primere: Tana Javore (ime vasi Javor), Tanatabielem (laško Tanata- viele, Bela) to pomeni: tam na tem belim itd. Nekaj izrazov dobimo v rezijanskem narečju, ki so slični po pomenu onim v nekaterih drugih slo­ vanskih jezikih n. pr. zdoe = tukaj, moč = mnogo, šija = vrat, vot = glej i. dr. V nastopnem hočem navesti nekaj primerov iz terskega narečja, da se cenjeni bralci po teh zgledih uverijo o podobnosti med tema narečjema. Sicer pa je med samimi terskimi narečji tudi precej različja n. pr. med onimi, ki so bolj proti šempeterskim Slovencem ali proti kobariškemu kotu i. dr. Vzamem primero iz Brezij (Montemaggiore, naj­ bližja avstrijska vas jim je Breginj): „Brježanj su mjelb an še ne maju kaužu z Borginci, to je b t> tt> trikat dwa redi ljet“ . (Brežani [preb. Brezij | so imeli in še imajo pravdo z Brcginjci; to bode 60 let.) Druga primera (Tajpaua): „Te bi dan bot tje u Rjepe, su mjel Ganotje na muša so gnal past tje u Rip“ . ([Bilo je) nekdaj v Rjepi [kraj], so imeli osla in ga gnali na pašo v Rjep.) Drastična je primera, ki jo navajam niže, ker nam kaže očitno razliko celo med posameznimi terskimi narečji. — 57 Tbw Čarnej numajo jezbk alpaj lbngač tej mi, 'A 001 e numajo dostu besjet laškbh, vutj kuj mi; h>w Karnicah 011 jinibta bwoj naš jezbk, kuj čarnejsku; tbw Subidu numajo naš jezbk, ma nu mekin bvvoj konanjsk; tbw Čanjebolb nu-majo jezbk kranjolin nu- mar mešklečan; ti»w Brjezjah nu-majo bwoj debov ]ezbk, koj mi nu wljeko besjedo; h>w Viškoršb nu-majo skwaži tej mi-mangari tako ne, ki so iiardb kujutri. nan, Tijpanjanen, tej te zelenb hudič. Predno prevedem to na slovensko, si dovolim nekaj opazk in pripomb. Znak (ruski jer) je pol­ glasnik in se izgovarja kot v slovenskih besedah: mrtev (med m in r se sliši neki polglasnik, tudi v be­ sedah trd, prst med t-r in p-r). Znak t\ se čita za niehki d, b pa, kakor sem že omenil pri rezijanskem narečju, nekako med i in e. Ti,w = tam v oziroma tam, v drugih narečjih tuu. Lbngač kot v rezijanskem narečju = die Sprache, jezbk = die Zunge. Sedaj podam prevod: V Čarncji (občina Neme [Nimisj, ki je laška) imajo jezik (govo- rijo) kakor mi, samo da imajo dokaj furlanskih besed; v Karnicah govorijo bolj podobno našemu kot v Čar- neji; v Subitu (vas ležeča nekako v sredi terskih Slo­ vencev) govorijo kakor mi, oziroma imajo naš jezik, samo nekoliko bolj konanjski (t. j. kanalski, torej kakor v goriškcm Kanalu); v Čaneboli govorijo bolj s kranj­ skim (slovenskim) mešan jezik; v Brezjah imajo bolj nebel jezik in vlečejo besedo; v Viškorši (Montcaperta; vas leži bolj proti zahodni strani) govorijo „škwazi“ , — (laško quasi, furl. squasi = skoro) kakor mi, „magari“ jako ile> j{Cr so nam zoprni, (namreč prebivalcem *ajpane, kjer se pripoveduje ta primer) kot zeleni nudič. Po navedenih primerah se vidi, da je pač nekaj majhne podobnosti med tema narečjema. Rezijansko S e razlikuje od terskega v glavnem v izgovarjanju za­ molklih glasov. Da so si ohranili Rezijani svoje narečje v obče različno od drugih narečij, je pač umevno, ker so nekako ločeni, zaprti v svoji dolini in izhod — 58 - imajo edino na furlansko stran, ako se ne štejejo gor­ ske steze in pota, po katerih prihajajo na Avstrijsko na Žago ali v Bovec. Da ima rezijanščina toliko laške primesi, se ra­ zume samo po sebi. Za višje pojme namreč niso imeli izprva svojih izrazov; rabili so jim tuji, furlanski ali italijanski. Pomniti treba, da so že več stoletij pod laško vlado; oblastva so jim dopisovala vedno le v laškem jeziku in tako so se oprijemali laških izrazov in tuje primesi je bilo vedno več. Saj se še celo pri nas na Goriškem dobi v narečjih kaka laška beseda, upliv takratnega uradovanja in soseščine italijanske. V novejšem času so pripomogle k odpravi takih tujih navlak šole. Pri Rezijanih to ni mogoče, ker imajo le laške šole in tudi v cerkvi se ne propoveduje v re- zijanščini. Drugače pa se njihovo narečje vsekakor drži na gotovi višini in ni mogoče, da bi upadlo število onih, ki govorijo rezijansko, zakaj, kakor sem omenil iz početka, se goji pridno rezijanščina že pri deci, najsi- bodo starši ubožni ali imoviti. Oni ne dajo prednosti pred svojim narečjem kakemu tujemu jeziku, kakor se pri nas nekod uveljavlja nemščina, ker je bolj ,,nobel“ . Na Goriškem pa se italijanščina od Slovencev ne pred- upošteva domačemu jeziku. Kajti če so priprosti in boljši Rezijani samozavestni na svoje narečje, smemo biti tudi mi na svojo lepo književno slovenščino. * Kaj naj rečem o Rezijanih v narodnem oziru. So li zavedni? Se li zavedajo, da so majhna vejica mogočnega slovanskega debla ? Ta vprašanja moram v glavnem žal zanikati. Rezijani, kakor sem že omenil, zelo uvažujejo svoje narečje in ljubijo svojo domovino, toda da bi se zave­ dali, da so Slovenci, Slovani tega ne. Izjeme so neka­ teri Rezijani, ki prihajajo v naše kraje in če bivajo dalje časa med nami, in da so količkaj dovzetni, spo­ znajo, da so tudi oni Slovenci; premnogo pa ni lakih slučajev. 59 - n ...A!> vpHva šola raznarodovalno na Rezijane? V Reziji je pet večjih vasi: Bilo (San Džorč), Ravnica, ^ J eT . J e tudi fara in uradi, in Stolbica na desnem bregu rezijanske Bele in Njiva, pa ne daleč od nje največja yas^ Osojani na levem bregu reke. V vsaki teh vasi J e s°ia; Poleti je obisk bolj nereden, ker gredo otroci s starši na planine. V manjši vasi v Koriti h pod Kani- nom inwjo pouk le pozimi. Za šolo je torej razme­ roma dovolj preskrbljeno in ustanovitev šol ne datira v zadnje desetletje; toda da bi šole poitalijančile Re- ?'jane, o tem se ne more misliti. Rezijani pač rabijo 'falijanščino in jo govore, toda edino takrat, kadar hočejo kaj važnega povedati, bodisi da navajajo kako Postavo, kak nauk ali red. Kar se je poitalijančilo vasi pri terskih Slovencih, 1 1 1 pripisovati šoli, pač pa vedncmu stiku, občevanju s Furlani, ki so v premoči in, kar je popolnoma na­ ravno, poitalijančile so se najhitreje vasi ležeče v rav­ nini v bližini furlanskih sel. V hribovskih vaseh so terski Slovenci svoje narečje prav dobro ohranili. Tudi Rezijanov ne poitalijanči šola, ker to, kar J"ri nudi šola, vedo o svojem času vporabiti, vedo Pa tudi uveljavili svoje narečje tako, da jim ostane bot stalna dediščina njihovih očetov. Morda se bode po več desetletjih, ako se raz- mere ne izpremene, čulo o uspešnem poitalijančevanju beneških Slovencev, v prvi vrsti terskih, toda Rezijani ostanejo zvesti svojim tradicijam in njihovo narečje ostane kot spomenik in svedok ljubezni ljudstva do sv°jega jezika. Rihard Orel.