GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT. 51 — CENA 10 SREDA, 27. APRILA 1960 r AKTUALNO VPRAŠANJE 7\ Prevez za 1. maj Ljudje bodo za prvomajske praznike prav gotovo potovali na izlete v različne kraje. Da bi jim laže posredovali kako bodo vozili avtobusi in žičnice za prvomajske praznike, smo se pozanimali pri naših prevozniških podjetjih. Na Avtoprometu v Kranju so nam povedali, da bodo njihovi avtobusi za prvomajske praznike vozili po nedeljskih voznih redih. Prav tako bodo po običajnih nedeljskih voznih redih vozili tudi avtobusi podjetja Transturist iz Škofje Loke. Obe žičnici na Krvavec in na Vitranc v Kranjski gori bosta prav tako poslovali kot običajno ob praznikih in nedeljah. Posebnih voženj ne bodo organizirali nikjer, razen če ne bodo posamezne izletniške skupine še posebej naročile avtobuse ali prevoze z žičnico. -č V J OF in 27. april Danes, 27. aprila, se spominja slovenski narod velikega zgodovinskega dogodka: 19-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Samo 10 dni zatem, ko 50 častniki Jugoslovanske vojske Zapustili bojišča, 22 dni zatem, ko so v deželo vdrli okupatorji * več strani, se je v nezapaženi hisi ob Večni poti pod Rožnikom v Ljubljani zbralo nekaj ljudi. Ob r°potu težkih tankov in koraka-n'u oboroženih čet po Ijubljan-skih ulicah je mala skupina pomičnih voditeljev razpravljala o 'tanju v deželi, o pogojih upora ter o izgonu nadmočnega okupatorja in osvoboditvi dežele. Kot tnotno silo za izvedbo te naloge 10 na iniciativo CK KPS ustanovili skupno organizacijo: Osvobodilno fronto. Ta je vključila v tvoje vrste 17 raznih političnih strank in kulturnih skupin — vse, ?' so v resnici ljubili domovino *l pripravljeni sodelovati v za svobodo. Točno tri me-s.ece zatem — 28. julija 1941 pa Jj Vrhovni plenum OF na svojem "r«gem zasedanju že poklical slovenski narod k skupnemu, vsesplošnemu oboroženemu uporu, *alti ugotovil je, da so biTi že dozoreli vsi subjektivni in objektiv-nt Pogoji za to. Osvobodilna fronta je s svojim Pr°gramom neizprosnega boja za 05voboditev postala mobilizator ln voditelj širokih množic, ustanavljala je prve temelje nove ljudske oblasti in postala država v državi. V zagonu revolucionar-"e2<* zaleta je vodila množice tu-**' v povojnem obdobju za obno-v° in razvoj dežele. Na su predzadnjem, IV. kongre-se je preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ia'ti njena prvotna, osnovna na-'.°8a — osvoboditev domovine, je y^ častno in v celoti izpolnjena. Vendar so tudi sedanje naloge n>e»e naslednice: SZDL se zmeraj Prav tako privlačne za množice lSf hkrati odgovorne ih > težke. Nedavni V. kongres je dal obsir-ne smernice, po katerih nas bo zdanja SZDL vodila k vedno vjs)im čilem v korist nadalm':c Vi^okratizacUe dežele, v dobro-'l vsestranskega razvoja, v do-robit slehernega našega državlja-?*■ Zato so njene naloge prav ta-? pomembne, prav tako v ko-tist ljudi in njihovega blagost a-n)a ter resnične svobode, kot ob "lenem nastanku — v narodno-Osvobodilnem boju. Zato je spo-na 27. april spomin na težke ."' in spomin na tolike zmage, 'fpbol na"sc enotnosti in naših ***Pnib naporov v okviru SZDL. Redni letni občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Kranj Z občnega zbora ObSS Radovljica ZA DVIGANJE DELOVNE Več poudarka STORILNOSTI ob izpopolnjevanju nagrajevan]*, osiosablj inju delavcev in automatizaciji proizvodnje Občni zbor Občinskega sindikalnega sveta v Kranju, ki je bil v ponedeljek, 25. aprila, je pokazal, kako se sindikalne organizacije vse močneje uveljavljajo kot jedro stremljenj in potreb naših delovnih ljudi. To je bilo poudarjeno tako v poročilih, ki sta jih v imenu ObSS podala Boris Krištofek in Danila Grilova, v smernicah za delo v prihodnjem letu, kakor tudi v živahni razpravi na zboru. Ze samo to, da je bilo na zboru 165 udeležencev, da se je brž po referatih prijavilo kar 17 delegatov za razpravo, kaže živahnost tega zbora. V poročilu o delu ObSS je bilo med prvim poudarjeno, da je treba še bolj skrbeti za vzgojo kadra in izobraževanje delavstva sploh. Lani se je razen v strokovnih šolah še 5422 delavcev izpopolnjevalo v okviru izobraževalnih centrov, ki so organizirani v večjih podjetjih in tudi v okviru Delavske univerze v Kranju. Zlasti se je dobro uveljavil Izobraževalni center v tovarni Iskra. Hkrati je Občinski sindikalni svet lani organiziral tudi številna predavanja o raznih ekonomskih in družbenih viti sistem nagrajevanja po delovnem učinku, uvajati mehanizacijo in avtomatizacijo ter se ravnati predpisanih kvot delovne sile, odkrivati in odpravljati mnoge slabosti v organizaciji dela in podobno. Zato so delegati največ govorili prav o teh vprašanjih in možnostih nadaljnjega napredka v razvijanju delovne storilnosti. Na koncu zbora so navzoči na svečan način, ob delavski himni, sprejeli predlog, da se dosedanji Sindikalni dom preimenuje v Delavski dom. Ta stavba bo problemih ter 14 seminarjev. — namreč po temeljiti preureditvi Seminarjev se je udeleževalo 672 članov delavskih svetov in UO v podjetjih ter članov izvršnih odborov sindikalnih organizacij. O dosedanjem uspehu in izkušnjah izobraževalnega dela je na zboru govoril tudi Ciril Bren iz Zavoda za organizacijo dela in izobraževanja kadrov. V splošnem je prevladovala misel, da je treba izobraževalno delo tenkočutno usmerjati po potrebah proizvodnje, oziroma potrebah in interesu udeležencev. V smernicah za bodoče delo je bilo zlasti poudarjeno, da morajo sindikalne organizacije še bolj skrbeti oziroma delati na tem, da se dvigne delovna storilnost. To je, kot je bilo rečeno na zboru edina pot za povečanje osebnih dohodkov in dviganje ž:vljenjske ravni prebivalstva na sploh. To vprašanje je še posebno važno za kranjsko komuno, kjer je veliko število zaposlenih oziroma kjer brezpcrel-nosti sploh ni. Narodni dohodek se je lani sicer dvignil na 1 milijon 431 tisoč dinarjev v povprečju na vsakega zaposlenega, kar je zaviden uspeh, saj je celo za 220.000 dinarjev iznad okrajnega povprečja. Vendar je to še malo v primerjavi z možnostmi. Tudi potrebe in zahteve prebivalstva rastejo vzporedno z ostalim družbenim in ekonomskim razvojem. Za dviganje delovne storilnosti je potrebno uvelja- odprta za letošnje prvomajske praznike. V tem novem Delavskem domu bodo prostori za samoupravnim organom V nedeljo, 24. aprila, je bila v Radovljici letna konferenca ObSS Radovljica, ki so se je poleg delegatov udeležili tudi predsednik OSS Andrej Verbič, predsednik ObLO Radovljica Jaka Eržen in član Republiškega sveta Zveze sindikatov Jaka Kvas. V izčrpnem poročilu predsedstva ObSS so bila delegatom pojasnjena nekatera organizacijska vprašanja, ocena dela splošnega razvoja, sistem nagrajevanja in tarifna politika, delavsko upravljanje, življenjski standard in socialna služba, delo zbora proizvajalcev, izobraževanje, prosvetno delo, oddih in razvedrilo delavcev ter praktična vloga in demokratična aktivnost sindikatov. V razpravi je bila med drugim blematike, ki jo prikažejo posa-poudarjena pomembnost uvaja- mezni člani kolektiva. Člani sin-nja socialnokadrovskih služb v dikata pa naj bi se v bodoče v podjetjih. Na pobudo sindikatov večjem številu udeleževali zase-je posebna komisija že analizi- danj delavskega sveta, rala potrebe take službe v večjih V razpravi je sodeloval tudi kolektivih in ugotovila, da ne- predsednik OSS Andrej Verbič in katera podjetja mislijo zajeti to med drugim poudaril, da je tre-službo preozko, to je samo na ba delo sindikalnih organizacij strokovno izobraževanje kadrov, bolj prilagoditi potrebam in pro-V razpravi o delavskem samo- blemom. Poskrbeti moramo, da upravljanju je bilo rečeno, da se bomo sredstva čim bolj pravilno Nov plenum Obonskega sindi- še vedno premalo gleda na de- vlagali. To pa bomo lahko na- lovnega človeka. Člani delavske- redili le tedaj, če bomo pravilno ga samoupravljanja še ne prena- prisluhnili mnenju širšega kroga šajo v zadostni meri sklepov na delavcev. Naše sindikalne orga-vse člane kolektiva, prav tako nizacije še vedno bolujejo na ne prenesejo na seje vse pro- tem, da pred sklepanjem ne gredo na široke razprave z delavci, da bi pred odločitvijo dobile potrebne pripombe in predloge. Tudi kritike o polproletarcih so večkrat zgrešene, češ da ne do-prina5ajo toliko kot delavci, ki doma nimajo zemlje. Uvesti je treba povsod stimulativno na-gnitja seme ne ostane živo, ena grajevanje po opravljenem delu. pa je imela tako tiho pojatev S tem pa bodo tudi polproletarci brez zunanjih znakov, da tega vedno bolj zaintersirani za večjo rejec sploh ni opazil. storilnost v podjetju, kjer so za- Pa še besedo o pritožbah: posleni. Strokovnjaki živinorejsko-ve- o„ji „i j ~ ■ Sindikalne podružnice morajo koncerte, za večje seje in konference, prostori za posebno klubsko življenje, prostori za kranjski fotoklub, prostori za klub proizvajalcev, za upravo Doma in oddelek za pravno pomoč delavcem in podobno. Ko se bo iz te stavbe izselilo Kino-podjetje bodo sedanjo kinodvo-rano prav tako uporabljali za razne večje prireditve, za lutkovno gledališče, ki ga v Kranju še ni in za druge kulturno-prosvetne potrebe. Prav tako so tam predvideni prostori za večjo delavsko restavracijo s samopostrežbo. Skratka, kot je predvideno, bo ta stavba postala v resnici dom delovnih ljudi, dom kranjskih delovnih kolektivov, ki so prispevali svoja sredstva za izvedbo obširne prezidave in da se je dom usposobil za nove potrebe. kalnega sveta so ob sedanjih volitvah razširili od 49 do 109 članov, da bi tako zajeli čimveč delavcev iz proizvodnje v ta organ. -I. e. PROČ S KRITIKAMI umetnega osemenjevanja Na občnem zboru Kmetijske zadruge DOLINKA v Kranjski gori, ki je bil 19. marca letos, so zadružniki močno kritizirali umetno osemenjevanje in zatrjevali, da se krave sploh ne obrejijo in da je več kot polovica živali jalovih. Take in podobne, največkrat zlonamerne govorice slišimo pogosto tudi drugje na Gorenjskem. Da ugotovijo dejansko stanje in omogočiijo brezplačno zdravljenje plolnostnih motenj pri vseh bolnih živalih, so strokovnjaki živinorejskega veterinarskega zavoia Kranj 18. aprila letos v Ratečah, Podkorenu dn Kranjski goni pregledali nekaj krav. Vsak živinorejec je lahko prignal na pregled svoje živali, za katere je bil v kakršnihkoli dvomih ali s katerimi je dmel kakršnekoli težave. Na pregled pa je bilo pripeljanih le 10 krav, kljub temu, da so vsi vedeli, da je pregled brezplačen. Iz Rateč so živinorejci pripeljali 5 krav, strokovnjaki ži- tretji slabo razvite jajčnike, četrta je bila breja, diagnoza za peto pa je pokazala tiho pojatev s slabimi zunanjimi znaki. Tudi iz Podkorena so kmetje pripeljali na pregled 5 krav, oi katerih sta bili dve breji, ena verjetno breja (šele 6 tednov po osemenitvi), ena je imela slabo razvite jajčnike, pri eni pa so ugotovili cisto na jajčniku. — Iz Kranjske gore kmetje na pregled niso pripeljali nobene krave. Iz pregleda je razvidno, da je polovica živali, za katere so bili živinorejci v dvomih, breja. — Dve kravi imata na jajčniku vinorejskega veterinarskega za- tvorbo, ki onemogoča normalno voda Kranj pa so ugotovili naslednje: ipri prvi 'vnetje, pri drugi cisto na jajčniku, pri po:atev, dve sta imeli tako imenovano lačno jalovost, ena vnetje, kjer zaradi procesov terinarskega zavoda Kranj so prepričani, da so pritožbe nad umetnim osemenjevanjem le posledica principielnega odpora, h kateremu nazvečkrat hujska-jo bivši bikorejci. Ne moremo trditi, da je tako tudi v teh dveh vaseh (v Ratečah in v Podkorenu), vendar je o negativnem vplivu bivših bikorej-cev v vsem okraju, pa tudi izven njega dovolj zanesljivih podatkov. O Da bi se Zivinorejsko-veteri-narski zavod v prihodnje izognil takim in podobnim slabonamernim pritožbam in govoričenju in da bi v prihodnje z umetnim osemenjevanjem dosegli čimvečji odstotek brejosti, bodo take preglede organizirali v vseh krajih na Gorenjskem vsake tri do štiri mesece. -t Občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Kranj Delegati ObSS Kranj na o'.)čnem zboru Bled, 26. aprila. Na Bledu je bil danes osmi redni občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Kranj. Zanj so nrinravili dvoje noročil: D*Mo, problemi in pogoji za nadaljnji razvoj trgovine v okraju Kranj in poročilo o delu zbornice v preteklem letu, razen tega pa sta bili na dnevnem redu še poročili nadzornega odbora in rastnega sodišča Trgovinske zbornice. Poročilo o delu, problemih in pogojih za nadaljnji razvoj trgovine v okraju govori najprej o organizaciji trgovine na drobno in na debelo in o specializaciji ter modernizaciji, nadalje o materialno - tehničnih osnovah trgovine, kjer ugotavlja predvsem že znano dejstvo, da je trgovska mreža pri nas še zelo slabo razvita, čeprav je po svoji gostoti sicer naše trgovsko omrežje prvo v državi. Dalje govori poročilo še o finansiranju investicij v trgovini, o kreditiranju potrošnikov, o kadrih, tarifni politiki in družbenem upravljanju te*r o preskrbi industrijskih in turističnih centrov. na delavskih svetih in upravnih odborih odločneje postavljati razne potrebe kot na primer izobraževanje delavcev, dopolnjevanje tarifne politike itd. Letos mora biti težišče razprav, kako izboljšati življenjski standard delavcev. Več poudarka bo potrebno dati šolstvu in izobraževanju odraslih. Politično izobrazbo pa lahko dobi vsak aktiven delavec dnevno v naših političnih in ostalih družbenih organizacijah. Glede na to je nepravilno, ker nekateri naši aktivisti mislijo, da morajo imeti vse funkcije sami in s tem kratijo možnost aktivnega dela in političnega izpopolnjevanja ostalim. Prosvetni delavci bi morali v svojih sindikalnih podružnicah bolj aktivno in odločno postaviti pred svoje višje sindikalne forume svoje probleme in zahteve, tako kakor to delajo delovni kolektivi, kajti tudi od aktivnega dela ustanov bo odvisno nadaljnje delo. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Jaka Eržen je v razpravi med drugim dejal, da je napredek v občini zlasti viden v gospodarstvu. Družbeni bruto proizvod, ki je znašal leta 1956 5.563,400.000 din, se je dvignil letu 1959 na 9.392,603.000 din. I Prejšnji teden so v šikofjeloški tos pa bo prekoračil 10 milija* občini ustanovili prvo stano- Letos bodo kolektivi v občini vanjsko skupnost, in sicer v vedli za 700 milijonov dinar mestu. Ustanovitvi je prisostvo- gospodarskih investicij. Dru:v val tudi predsednik Občinskega ni načrt predvideva tudi nad ljudskega odbora Jože Nastran, milijonov dinarjev za nego Novo izvoljeni izvršni odbor sta- darske investicije. Poleg tega novanjske skupnosti in nekaj letos prebivalci že pomagajo komisij, ki so jih tudi izvolili, prostovoljnimi deli. Preteklo nt bo moralo takoj pričeti z delom, del jo so na območju občine na Glavni namen stanovanjske 7 mnstih delali prostovoljno. — skupnosti je namreč pomoč pre- Predsednik občine pa je grajal zaposlenim ženam. Sedanji go- slabo udeležbo na posameznih Fpodinjski biro, servisna pralni- sejah zborov proizvajalcev in ne-nica in nova čistilnica, vse to bo resno delo nekaterih komisij in zdaj delalo v okviru stanovanj- poudaril, da bo treba v bodoče ske skupnosti. Razen te»a bodo od članov zbora proizvajalcev v okviru stanovanjske skupnosti več zahtevati. Sindikalne podruž-takoj pričeli razmišljati tudi o niče naj bi v bodoče več raz-ustanovitvi otroškega vrtca v Lo- mišljale o tem, kako graditi no-ki in o razširitvi mreže usluž- va stanovanja z zadružno grad-nostnih delavnic za gosnodinje, njo itd. Na obenem zboriv so iz-ki jih v Loki še vedno primanj- volili novi 53-članski plenum kuje. V. R. ObSS Radovljica. C. R. Več o občnem zboru, predvsem o razpravi, bomo poročali v naslednji številki našega lista. S.anovanjska skupnost tudi v Š k"J'11 ki misije I. stopnje. ikD^Li......u ..... GORENJSKE SREDA, 27. APRILA 1960 KULTURNI RAZGLEDI KULTURNI RAZGLEDI gostovanje trzacanov v KRANJU V soboto zvečer, 23. aprila, so v Prešernovem gledališču kon-centirali gojenci Glasbene matice ,z Trsta. Gostje so s tem vrnili obisk kranjski Glasbeni šoli, ki Je Pred kratkim gostovala s samostojnim koncertom v Trstu. Tržačani so nudili kranjskemu občinstvu lep koncertni večer, zlasti pa jih je navdušil komorni Podalni orkester pod taktirko 0skarja Kvedra. VEČER o vorancu in KAJUHU Klubski odbor DPD Svobode na bohinjski Beli je v četrtek, dne ^- aprila, priredil tretji letošnji klubski večer. Tokrat so izvajal-Cl Predstavili ljubiteljem klubskih večerov dva slovenska umetnika — ustvarjalca in revolucionarja: Prežihovega Voranca ^ Karla Destovnika-Kajuha. Gledalci so z zanimanjem prisluhnili lepi in žlahtni slovenski besedi in stilu. Največ pozornosti ie vzbudila dramatizirana zgodba Prežihovega Voranca NABADA. Celotni večer umetni-s^e besede je pripravil in vodil ^ože Zupan z Bohinjske Bele. S klubskim večerom o Vorancu in KaJuhu so hkrati počastili 41-let-nico KPJ. Drugi klubski večer je bil do-ber teden prej. Takrat je bila na sPoredu prireditev PROTESTAN-JIZEM V DELIH SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI. Brali so tudi 'Zvirne Trubarjeve odlomke in Ulomke drugih protestantov. -jb TUDI v TRZlCU KONCERT Moški pevski zbor DPD Svo-0(le iz Stražišča pri Kranju je ^ uedeljo zvečer koncentriral v . ^iču. Na sporedu so imeli gostja ki jih je vodil zborovodja Ošabnik, partizanske, narod-ne in umetne pesmi. Skoda je, da se dokaj kvalitetnega koncerta Tržičani niso udeležili v večjem številu. ŠESTA PREMIERA V PG V Prešernovem gledališču v Kranju, je imela dramska sekcija Svobode sinoči že šesto pre-miero v letošnji gledališki sezoni. Tokrat so uprizorili Gena R. Senečiča optimistično komedijo v treh dejanjih »Logaritmi fn ljubezen«. Podrobneje e tokratni predstavi kranjskih gledališčni-kov bomo šc poročali. BALETNA PREDSTAVA SNEGULJCICE Baletna skupina DPD Svobode iz Stražišča je v nedeljo popoldne gostovala v Prešernovem gledališču v Kranju. Uprizorila je baletno predstavo Sneguljčice. Ob tej priložnosti smo zastavili dve vprašanji Milici Mavričevi, članici ljubljanskega opernega baletnega zbora, ki že peto leto vodi stražiško baletno skupino. »Spričo dokajšnje oddaljenosti od Kranja, nas zanima, kako da vseeno že pet let vztrajate in vodite mlade stražiške baletnike?« »Moja vztrajnost jc vsekakor posledica velikih uspehov baletne skupine, ki so vidni iz leta v leto. V tem, da napredujejo najmlajši, imam tudi jaz veliko zadovoljstvo. Pohvaliti pa moram vse člane baletne sekcije, ki skupaj prav tako vztrajajo že tudi pet let.« »Zakaj ste se vi odočili za balet?« »Že s petim letom sem našla v plesu veliko zadovoljstvo. Uživam v tem, da z baletom gledalcem dam tisto, kar razen plesa nihče ne more dati.« Zapišemo naj še, da Milica Mavričeva pride med stražiške baletnike vsako nedeljo in da je izostala v petih letih vsega dvakrat. NIKDAR DOVOLJ STROKOVNJAKOV Ob velikih sovjetskih uspehih Področju raketarstva .so zla- TONE SVETINA LOVCEVA HCI Riše Milan Balista 148. »Boš že videla črnega mačka, coprnica ti stara, takega s sedmimi repi. Nek ti ga bo pokazal,« je momljal sam pri sebi, ko je sedel ob ognju v svoji bajti in obiral piščančevo perut. Tedaj so se vrata odprla. V sobo je planil Volkun in za njim je prišel Boštjan. »Poglej gospoda,« se je važno našobil Nek. »Namesto tebe vasujem pri Minki, obiram piščance in pijem vino, odkar ti za drugimi laziš.« Brž mu je povedal vse o pogonu, zraven pa se je zvito nasmejal: »Boštjan, če si za to, jim bova gamse spodila.« 149. Naslednji večer sta se kot senci odtrgala iz gozda in se po lovski stezici vzpela v greben Zelenih reber. Na jasnem nebu je svetil mesec in se bleščal v skrotju. V glo-bačah pod njima so prenočevali gamsi. Ko sta bila dovolj visoko, sta začela valiti skale v prepade. Nočno tišino je zmotilo hrumenje padajočega kamenja. Lezla sta naprej po grebenu in povsod valila skale. Včasih sta poslušala, kako splašena divjad beži iz ogroženih krajev. Zjutraj so bile Zelene rebri prazne. 150. S soncem so se lovski gostje, ki so v lovski koči prespali, odpravili na stojišča. Iz doline je dolgonogi Zatirnik pripeljal gonjače in z njimi krenil v skalovje. Herman in Minka sta ostala v macesnih pod steno in sedla. Herman je vrgel ogrinjalo na tla in z dekletom sta sedla. Oba dneva se je sukal okoli nje, in vedno bolj sta si bila domača. Nagajivo ga je pogledovala. Naslonil jo je nase in jo objel. »Pusti me Herman, vsaj toliko, da si oddahnem,« se je rahlo branila. Tudi če bi trčil ob naš plan°t, najbrž niti dalček kometove glave ne bi segel do zemeljske povr-šHie, marveč bi zgorel zaradi trajanja v ozračju s 1 na Zahodu mno«o govorili o *>0ltlanjkanju strokovnjakov In ^anstvenikov in o načinu šo-ki zagotavlja SZ zadostno Javilo kadrov. Številke o vpi-študentih na sovjetskih .^iverzah so res skoraj never-Jetne. Lansko jesen se je na Kj^tske univerze vpsalo 470 novih študentov, od kate-praviloma zahtevajo vsaj p^etno praktično delo po kon-an" srednji šoli. Od vseh vpi-j^ih jih je okrog 45% takh, ?! &e bodo šolali z dopisova-Jern- pri čemer jim bosta podala radio in televizija. ^KlvO 10.00^ TELEVIZORJEV PRI NAS I najnovejših podatkih je bi-v naši državi konec pretokle-J [eta v uporabi 1.403.000 ra-jSfajh sprejemnikov. Število evizorjev ni točno znano, oce-l2° P;i se gibljejo med 10.030 in rJr®- To p-vm-ni !>!' ••• 1 n m-tjj^k napram prejšnjemu le-• ko je bilo televizorjev samo 6000. Domača industrja J" laui izdelala okrog 5400 T,V-ff^ninikov, za tekoče leto P» sprejemnikov s 43 in 53 cm »; ,aM da bo v prodaji okrog •aeloni. Astronom Burnham na zvez- marca ta repatica 75 milijonov jo bomo videli s prostim očesom dami Flagstapf v Arizoni (ZDA) kilometrov daleč od Sonca in se v ozadju Cefeja, nedaleč od Seje lani odkril repatico, ki jo bo- bliža Zemlji. Najbliže našemu vernice. mo videli proti koncu dega me- planetu (okoli 30 milijonov ki- Poročajo, da lahko vidimo re-seca. Poročajo, da je bila sredi lometrov- bo 27. aprila. Takrat pativo Burnham že sedaj v jutranjih urah, vendar jo bo mogo-spela med severna ozvezdja. Tace bolje opazovati, ko bo pri-krat bo vidna, vso noč. Dva tedna bo potovala mimo ozvezdij v bližini severnega nebesnega tečaja, zadnjega aprila bo letela med štirimi zvezdami, ki sestavljajo pravokotmk Malega voza. Takrat jo bomo lahko videli s prostim očesom, čeprav znaša njena zvezdna velikost približno tri. Ker bo repatica skoraj ves čas enako svetla, razen tega pa bo 25. aprila mlaj, jo bo prav tiste dni mogoče opazovati. Iz srednjeveških »znanilk nesreč«, — takrat so si namreč razlagali ta zanimivi nebesni pojav rraznoverni ljudje kot napoved nesreče — so se repatice spremenile v nebesna telesa, ki potujejo po vesoljskih poteh, ki so natančno začrtane in za naš planet ne pomenijo posebne nevarnosti. Res je, da ima komet včasih nad milj km dolg rep, ki lahko oplazi Zemljo, vendar na našem planetu ni tako redke snovi, kot soplini v tem repu: ves rep, ki je dolg milijone kilometrov, bi lahko spravili v škatlico za vžigalice, če bi ga presterninsko skrčili do gostote vede. Rep je tak kot ga je označil zvezdoslovec Vcroncov—Ve-Ijaminov — »vidni nič«. Znano je, da je Zemlja že več-rkat potovala skozi rep kometov, pa se ni nikoli nič zgodilo. Rep je torej le lep pojav na nebu, glavo kometa pa je kot materialno telo že treba -upoštevati. Sestavlja jo gmota kamenja in vesoljeska prahu in je lahko precej velika. Tudi če bi trčila repatica ob naš planet, bi ne bilo posebne nevarnosti, ker bi komet zgorel zaradi trenja zraka, preden bi padel na površino Zemlje. Proizvodni?, mopedov vTomosu s televizijskimi kamerami Na Beograjskem sejmu se jc zvrstilo že precej r-- i v. Prav sedaj pripravljajo v Beogradu IV. mednarodni sejem tehnike, ki bo posvečen predvsem avtomatizaciji pri nas in v svetu, *a ta sejem je prispelo že precej prijav tudi ?z inozemstva. Na tej elitni prireditvi dosežkov na po'ro'ju tehnike pa bodo razstavljala tudi slove iska podjetja. Med njimi tudi »Iskra« iz Kranja, »IEV«, »Telekomunikacije« in »TELA« iz Ljubljane, nadalje »JTO« iz Lesc in »Niko« iz Železnikov. - Na sliki: dctail iz lanske razstave sodobnih prevoznih sredstev na Beograjskem sejmu V koprskem Tomosu izdelujejo mop2de p> najsodobnejših proizvajalnih postopkih in na tekočem traku. Ker je istočasen pregled nad celotnim delom dokaj težak, bo zanje izdelala Industrija za elektrozveze v Ljubljani posebno industrijsko televizijsko napravo. Nad tekoči trak bodo namestili štini industrijske televizijske kamere, da bodo položaj kamer in zaslonko lahko uravnavali na daljavo. V upravnem poslopju bo komandna miza s kontrolnim sprejemnikom. Tam bodo vključili katerokoli izmed štirih kamer, jo zasukali na zaželeno delovno^ mesto in opazovali potok proizvodnje. Celotno industrijsko televizijsko napravo za Tomos izdelujejo domači strokovnjaki, ki se v IEV že več let. ukvarjajo z razvojem in izdelavo industrijskih televizijskih naprav. mM n i L rim i Lili P Uli LiJ »'Saj ^ "»j tam gori jo že Repar kosi,« jc omenil Gabrov Janez, Je Pravkar dohitel Smrekarja. ^Mislim, da ji ne bo naredil kaj prida škode,« jc rekel Tr-ln jo nameril pod pot, da načne novo red. "mrekarica pa je odšla proti svislim, da pripravi južino. Ko 0 kosci /.delovali še zadnji okrajek, je poklicala jest. fat ^° Južini so se odpravili spet delat. Grabljicc so šle obra-l[i ' kosci pa so jo zostavili v rob. Trpin se je odpravil pod češnjo Pat. Prek Poljan se je razlegala pesem, železna pesem kladiva, »d,.*. razgreto ozračje je šinila srebrna ptica in utonila v ■*tem leskovju. I GrabUJce so se ozrle. »Rdeča Fraja!« je kriknila Smrekarica le, kazala na cesto, koder se je pravkar '•robcu je sedela grajska gospodična. fkar ustavil jezdec. Na be- »iv^- "D*rje-v :(. veselo zavriskaL Kladivo pa je kar naprej pelo T°lo trdo pesem. ,|e '°*°1 Be je vrnil in sede! gospodarici na roko. Odvzela mu "Mo* n' ff0/'l'nc''a jereba in ga obesila v zanko ob sedlu. »Si že kr> iPa' m°J dra( II* le božala beleča sokola in mu govorila slad-besedc. ? ,si sta ^Jezdila proti svislim. Cim bolj sta se' jim bli-• "'m nemirnejši •<• postajal ptič. ""Neha je i že tolči, starec neumni, sicer mi še sokola zbegaš!« || "v /*drta nad tlačanora grajska gospodična, ko jc prijezdila *nje T t»i(> j'111 i«' dvignil glavo in jo strmo pogledal (»Vel čigav jc V(.„đ< ravmk?« jc počasi spregovoril. »Tvojega žlahtnega očeta «lo T^J' kladivo vihtim zato, da sklopljeni koso. Skrhana kosa e; 6e pa ne bo sena, ne bo mleka in čo dc bo mleka, ga ne boš pa tudi sira in masla ne bo. Vidiš, to je modrost, to je pesem, ki se jc tvoj sokol tako boji!« »Nesramen si, starec! jc siknila Fraja in nategnila vajeti, da je žrebec zaplesal od bolečine in skoraj pohodil kmeta. Iz grmovja se jc prikazal Roparjev, hlapčevsko pozdravil grajsko gospodično in rekel: »Žlahtna gospodična so prišli na lov! Seve, ljudje ne razumejo kaj takega, pa jih motijo pri tem.« »Vem, da več veš o takih rečeh, kakor ti je treba, Repar,« jc zategnil Trpin in ga zaničljivo pogledal. Grofii'na te je ozrla na češnjo. Zamikal jo jc črni grenko-■ladkl sad. Žejna som,« jc odsekano rekla. »Splezaj na češnjo, starec, in mi nalomi grozduljev!« »Moje stare kosti niso več za to, jc Trpin odklonil. Od jeze vsa rdeča je kar z očmi hotela prebosti tlačana. Ta pa jo vstal, da si nasadi koso. »Jim jih bom pa jaz nalomil,« se je ponudil Repar in že plezal na drevo. Trpin pa si je zadel koso na ramo in dejal onemu na drevesu: »Z gospodo češnje zobati ni dobro, to si zapomni, Repar!« »O tem, oče, se pi lahko kar z gospodom Hermanom pomenita, so pravkar prijezdili,« se je zarezal oni s češnje. Valpct je prijezdil pod rob, kjer so bili razpostavljeni kosci. Njegov hreščeči glas je napolnil Poljano. Drl se je nad Smre-karjems Ti pes, za vola si me m'- lil O cigani ti, zdaj bi me pa spet za tlako potegnil! Ne boš, bratec!« »Naša hiša je od nekdaj služila pri senu po dva dni, leto:, pa hočete kar tri, se je branil Snirekar. »Zvežita ga!« > ra/.kaeen zar ju! nad grajskima hlapcema,« in ga odpeljita v stolp, da bo v prihodnjo vedel, pes garjavi, jezika ti meni! Za svojo temo naj se tri tedne pokori oh kruhu in vodi, od njegove žene pa izterjajte za en dan zamujene tlake dva tolarja globe,« je še zavpil za odhajajočima hlapcema, ki sta gnala zvezanega Smrekarja. Za njima je pritekla Smrekarica ni ju lopo profila, naj ji izpustita moža. Surovo/a sta jo pajmilfl ob stran. »In ti. Gaber, si nam le od pomladi dolžan en dan oranja!« je daljo hroščal oskrbnik. »Najbrž ga niste vpisali,« je rekel Gaber in pojasnil: »Tri dni sem oral za jaro rž, dva za ječmen. To je pet dni. Že trideset let sem gospodar in nobeno leto jih nisem ostal dolžan, pa tudi nihče mi še nikoli ni rekel, da je premalo.« »Sest jih je treba, šest!« je skozi zobe iztisnil Herman. »V urbarju jih je zapisanih pet!« je oporekel tlačan. Po zraku je zažvižgal jahalni bič, da je vranec, ki je pobiral travo iz sveže redi, dvignil glavo in zarezgetal. Oskrbnik je stopil trdo h Gabru in se zadri: Kaj urbar?! Urbar je grof, urbar sem jaz! Vse drugo ne velja nič! Da mi do danes tedna pripraviš tolar za zamujeno tlako!« mu je rekel in ga ošinil z zlobnimi očmi. »In ti,« se je lotil prihajajočega Trpina, »še od lani dolgu-ješ gradu dve vožnji pri drveh.« Starec je obstal. Naslonil se je na koso in z ostrim pogledom premeri! čokatega valpta, ki je oblastno razkoračen stal pred njim. »V hudih kakor v dobrih letih sem odrajtal gradu vse do zadnjega. Od vožnje pa vam ne dolgujem še toliko ne, kolikor bi moglo speljati en dan staro jagnje,« se je odrezal Trpin. Za njegovim hrbtom je zaprha! Frajin žrebec in jahalni bič je objel Trpinov vrat. »V stolp z dušo uporniško, Herman! Prejle me je tamlc pri svislih hudo razžalil!« se je drla Fraja. Za Frajo jc potuhnjeno prišel kajžar Repar. »Podrži mi konja, Repar!« je ukazal Herman in se obrnil k Fraji. »Spričo vašega mejstrskega udarca milostna grofična, menim, da to ne bo niti potrebno,« je rekel in se ji dvorljivo priklonil. Hrast in Gabrov Jane/, pa sta, ne oziraje se na grajske, pristopila k starčku, ki je stokal v pekoči bolečini. Odnesla sta ga v senco košato lipe in ga položila na mehka tla. »Trpina ne bo treba več na tlako,« je tiho rekel Hrast. Janezi ve oči so gorelo v onemogli jezi. Kakor dva risa sta tlačana zrla za odhajajočim, ki so gnali svoje konje čez pokošeno planjavo. 4G SREDA, 27. APRILA Prvomajski turnir Rokometni klub Mladost iz Kranja bo tudi letos organiziral tradicionalni rokometni turnir za ženske ekipe v počastitev delavskega praznika 1. maja in v okviru prireditev »-Tedna ženskega rokometa« v Jugoslaviji. Na letošnjem turnirju bodo sodelovale štiri najboljše ženske ekipe v Sloveniji, in to Svoboda in Slovan iz Ljubljane, Drava iz Ptuja in domača Mladost. Tekmovanje se prične v nedeljo, 1. maja, ob 9. uri na igrišču Mladosti. Ekipe tekmujejo za prehodni pokal OK LMS Kranj, ki ga brani ljubljanska Svoboda. SPORT NA IKŠ »ISKRA« Pred nevi je bilo na industrijski kovinarski šoli »Iskra« v Kranju izbirno tekmovanje za sestavo ekip, ki se bodo ude-leižle pohoda Ob žici okupirane Ljubljane. Tekmovanja se je udeležilo okrog 40 dijakov šole .Za pohod je bilo izbranih 5 ekip, ki so se na tem tekmovanju najbolj izkazale. TELESNA KULTURA Na cesti nisi sam SpeedwaY dirke 7. in 8- maja v Sirazišču Šolska komisija pri AMD Kranj ima polne roke dela. Do danes si je pridobilo veliko število mopedistov vozniško dovoljenje. V teku pa so vedno novi tečaji. Tako je letos že drugi tečaj za voznike amaterje. Prvega je •ojbLstkialo 60 tečainkov, drugega pa obiskuje 55 tečajnikov. Uspeh prvega tečaja je bil nadvse dober. Predsednika šolske komisije tov. Vlada Pečenka smo dobili v kabinetu učil. Takoj nam je razložil, da ima veliko težav. Tečajniki posečajo predavanja tudi ob nedeljah, primanjkuje pa vozil za praktično vožnjo. Razen civilnih tečajev vodijo tudii tečaj za oevez- Triii Družil Soboto Preteklo nedeljo je bil o odigrano 17. kolo v slovenski conski nogometni ligi. Ker je tekmovalna komisija NZS razveljavila odigrani tekmi Grafičarja proti Krimu in Izoli, so nastale na dnu lestvice precejšnje spremembe. Tako je Grafičar pridobil 3 točke, s čemer je postal enakovreden tekmec Iliriji, Novi Gorici pa tudi Krimu za obstanek v ligi. Tudi nedeljsko kolo je prineslo nekaj nepričakovanih izidov. Predvsem ni nihče pričakoval, da bo Triglav tako visoko porazil Soboto. Nasul ji je kar pol ducata golov. Triglav je proti Soboti nastopil v naslednji postavi: Dagarin, Rtrans, Stular, Cebulj, Brezar II, Brakar, Mihelčič, Mesaric, Brezar I, Kraševec in Siladji. Strelci za Triglav pa so bili Brezar I v 37. minuti iz enajstmetrovke ter v 48. minuti, Mihelčič v 40., 47. in 78. minuti, Kraševec v 85. minuti, za Soboto pa Norčič v 76. minuti. Tako so to pot kranjski ljubitelji nogometa odšli zadovoljni z igrišča. Tokrat se je Rudar z vso močjo upiral Braniku in je le malo manjkalo, da ga ni premagal. Krim je podlegel Kladivarju na svojih tleh. Ilirija pa je iztrgala Izoli točko na tujem igrišču. Dogodki v Novi Gorici, kjer sta se spoprijela Maribor in domača enajstorica so prav gotovo vredni graje. Pri rezultatu 1:1 je sodnik prekinil tekmo, češ da so ga fizično napadli, kar pa po poročilih s tekme ni resnično. Vsekakor meče ta primer kaj slabo luč na tekmovanje v slovenski conski nogometni ligi. Triglav je po 17. kolu tekmovanja tretji na prvenstveni lestvici z 20 točkami za Branikom in Kladivarjem. Za njim pa so še Ljubljana, Maribor, Rudar, Sobota, Krim, Ilirija, Nova Gorica, Grafičar in Izola. -č Ekonomiada se je pričela Kranj, 26. aprila. Danes je prispelo v Kranj nad 400 dijakov iz Kopra, Murske Sobote, Ljubljane, Novega mesta, Ajdovščine, Trbovelj, Celja, Maribora, ki se bodo srečali na športnih poljih danes in jutri na četrtih ekonomskih igrah. Tekmovali bodo v atletiki, v rokometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu in streljanju. Srečanje dijakov ekonomskih šol pa ne bo samo športna manifestacija, ampak tudi kulturno-pnl'tična. Tako bo pripravljalni odbor organiziral tudi kulturno-umetniški večer, na katerem bo nastopila vsaka šola z dvema to kama. Zadnji dan ekonomi-ade, 29. aprila, pa bodo vsi udeleženci odšli na izlete po Gorenjski, kjer si bodo ogledali njene zanimivosti. Pripravljalni odbor za ekonomiado je poskrbel tudi, da bodo vsa tekmovanja nemoteno potekala, saj je stopil v stik in prosil za pomoč posamezne okrajne športne pod-zveze. Razen tega pa bo mladinska organizacija na Ekonomski srednji šoli v Kranju zadnji dan ekonomiade organizirala tudi ples v avli OLO. nike predvojaške vzgoje in za oficirje JLA. Ti tečaji so zelo intenzivni, saj morajo predelati vso snov v dvajsetih dneh in delajo dnevno tudi nad 14 ur. Problem pa so tudi inštruktorji. No, pri tem pa ne pozabimo, da se j^ klub prenapetemu urniku še našel čas, da AMD Kranj podpre akc:jo »Na cesti nisi sam«. Šolska in propagandna komisija bosta organizirali tečaj za kolesarje, ki bo v četrtek, 28. aprila ob 17. uri v prostorih v Tavčarjevi ulici 45 (za Prešernovim gledališčem). Razen tega bo šolska komisija organizirala slične tečaje po šolah in po potrebi in želji tudi po kolektivih. Ko smo ravno pri delu avto-moto društva Kranj, bi omenili še športno komisijo, ki pripravlja za 7. in 8. maj mednarodne speedway dirke v Stra-žišču. Prijavljena je že avstrijska ekipa, računajo pa še na udeležbo Poljakov, Cehov, Madžarov in Nemcev. Za organizacijo teh mednarodnih tekem so vse priprave v teku. Prireditelja skrbi le stanje steze in okolice na stadionu v Stražišču. Kajti celoten izgled je zelo porazen. Za stanje stadiona in okolice naj bi bilo zadolženo SD Mladost, pni čemer pa moramo poudariti, da ni bilo storjeno ničesar. Tako še obstoječi na polovico dograjeni boksi propadajo. Sedaj so pričeli zdati temelje za blagajne pri glavnem vhodu. Temelji niso menda pravilno postavljeni, tako da je celotno vloženo delo in material zavrženo. Upravni odbor AMD se vprašuje, kdo nosi krivdo za tako poslovanje in kdo bo odgovarjal za storjene napake. Lanska denarna sredstva pa so propadla, ker niso bila porabljena. Namenjena pa so bila za ureditev stadiona. Danes je tako stanje, da AMD Kranj po sklepu UO ne more odgovarjati za posledice, ki morajo nujno temu slediti. Pri tem je treba računati tudi na vtis, ki ga bodo odnesli tuji tekmovalci in pa vsi gledalci, ki dejansko lahko opazijo, da je iz leta v leto stanje okolice stadiona slabše ne pa boljše, kakor bi pričakovali. Pionirska kom'sija se bavi s problemi pionirskega avtodroma. Pionirji pa so tudi sodelovali v kolesarski akciji s tem, da so kolesarjem razdeljevali poučne letake. Nasploh je delo po vseh komsijah pri AMD zelo živahno. Komisija za ceste in promet pripravlja posebno akcijo o varnosti na cesti. Ta akcija bo v maju. Tudi gospodarska komi-s:ja se vsakodnevno trudi, da so vozila v voznem stanju in skrbi za društveno premoženje. Tom. Postrezi si sam Potrošniki, ki sc v ponedeljek, 25. aprila, znova prišli v Sp8" cerijsko trgovino »Potrošnik« na Koroški cesti v Kranju, so bili dokaj iznenađeni. Kar nevede so se znašli pred policami napol" njenimi z raznimi dobrinami. Vljudna uslužbenka pri vratih Jc nudila prišlecem samo košarico kamor naj bi stavljali zaželjeno blago Gre za prvo samopostrežno trgovino v našem okraju, ki s° jo po krajši, toda temeljiti preureditvi odprli dokaj slovesno. Vse špecerijsko in delikatesno blago, ki so ga prej prodajali "a kilograme, litre itd., imajo sedaj lepo embalirano. Celo kis, oUe in druge tekočine so pripravljene v poljubnih količinah, tako celotna trgovina posluje brez prodajalcev in brez tehtnic. Med tako pripravljenim blagom imajo tudi lepo očiščeno perutnino polivinilastih vrečkah. Mnoge gospodinje se bodo morda izogni dolgim vrstam v mesnicah, kjer tako ni mesa na izbiro. Vendar pa tudi gostje, ki želijo biti postreženi na stan sični način, še zmeraj postrežejo. V sosednjem prostoru kla' imajo tehtnice in pripravljajo potrošnikom blago po želji. Prav ob sedanji preureditvi te trgovine so uvedli tudi nov način post rez ^ na dom. Gospodinja samo zabeleži na posebno tiskovino kaJ 1 kol iko želi ter označi kdaj naj ji naročeno blago dostavijo dom. Tudi ta način postrežbe je pri nas šele v razvoju. -1. c BLESTEČA ZMAGA SREDI ČRNOMLJA Preteklo nedeljo, 24. aprila, so rokometašice kranjske Mladosti gostovale na vročih Crnomeljskih tleh. V pripravah na prvenstveno tekmovanje v republiški ženski rokometni ligi so se srečale z domačinkami. Kot običajno, je tudi to pot več kot 500 gledalcev pričakovalo zmago domače ekipe. Vendar so dogodki pokazali na igrišu drugačno stanje. V dokaj . borbeni in ostri igri so prve vodile Kranjčanke že v začetku igre. Gol je dosegla Ema Bregarjevn. Nismo dolgo čakali, ko je Mcry Kolmanova že drugič potresla mrežo in igralke Mladosti so vodile že 2:0. Tik pred koncem prvega pol- časa pa so domačinke zmanjšale razliko na 2:1. V drugem delu igre nismo videli gola. Igralke Mladosti so jih sicer nekaj dosegle, vendar je sodnik, ki je sodil zelo slabo, ni priznal. Nekaj minut pred koncem igre, ki je prehajala že v pravo grobost, pa je nadarjena igralka Črnomlja Anka Cr- bo bo r ZADNJE VESTI DOMA. .. BEOGRAD, 26. aprila. - Od 3. do 23. septembra bo tu drugo mednarodno zasedanje univerzitetnega centra za družbene znanosti. Na zasedanju bodo prebrali 19 referatov. Center za družbene znanosti že drugo leto uspešno dela in zbira znanstvenike z vsega sveta ter jim posreduje jugoslovanske izkušnje na področju gospodarskega in družbenega razvoja. NEVV DELHI, 2G. aprila. -Semkaj je danes prispel državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Po obisku v Afganistanu in Pakistanu, se bo državni sekretar razgovarjal o perečih mednarodnih problemih in medsebojnih odnosih z indijskimi državniki. VARŠAVA, 25. aprila. -Danes je dopotovala v Varšavo jugoslovanska delegacija, ki bo s predstavniki Poljske razpravljala o sklenitvi konvencije o veterinarski družbi. Vodja delegacije je dr. Mi-hajlovič. Delegacija bo ostala na Poljskem 10 dni m si bo ogledala več veterinarskih institutov in industrijskih podjetij za predelavo mesa. ... IN PO SVETU BONN, 26. aprila. - Bonn-ski politični krogi so dokaj ostro reagirali na včerajšnjo Hruščevljevo izjavo, da bo Sovjetska zveza sklen'Ia ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če ne bo prišlo do sporazuma o berlinskem vprašanju na konferenci velikih štirih v Parizu. Socialni demokrati poudarjajo, da ima ta poteza Hruščev.i namen vznemiri Zahod pred sestankom na vrhu in da gre pri tem predvsem za po:zkus, da se izsili priznanje Vzhodne Nemiije. NEW DELHI, 25. aprila. -Nehru je v razgovoru z novinarji po odhodu kitajskega premiera Cu En Laja izjavil, da se stališča Indije in Kitajske razlikujejo in da razgovori s kitajskim ministrskim predsednikom niso prispevali k zmanjšanju napetosti v tem delu sveta. NEVV YORK, 26. aprila. -Ameriška časopisna agencija poro'a o velikih nemirih v Tokiu. Tam je prišlo do modnih spopadov med 6.0')!) !n-denti in 3.000 redarji, pri katerih je b'!o ok?li 100 študentov ranjenih. Demonstranti so se zbrali pred parlamentom in protestirali proti ja-ponskn-amc riškemu spora 'ii-mu o nied-;ebo:ni virnosti. Polletja je demonstrante razganjala z oklopnimi vozili. ničeva izenačila na 2:2. Kdo zmagal? Vsi smo ugibali, tisti bo imel več sreče in ki se bolje znašel. To smo oboje VJ' deli pri gostjah iz Kranja, ki s0 v predzadnji minuti po Emi Bre" garjevi dosegle še tretji zmag0' viti gol. Za Mladost so to P£ nastopile: Udovč, Bregar, c° nar, Djurkin, Jurman, RajgelJ ltl Kolman, ki so bile vse dobre. Prodam skoraj nov radio aP rat »Soča« in dobro oh1"911^ otroško posteljico brez vl°z J po zelo ugodni ceni. Nasi°v oglasnem oddelku. Ogled vS. dan pri Serjak Ivanki, Gunc J mali oglasi lavnikih pa od 14. do 19. ure. Poizve se: Krasnova ul.4, Zlato polje, Kranj 1545 Prodam Lambretto LD v odlič-Sprejmem mizarskega pomoč- nem stanju. Poizve se Jakovec nika. Wendling Jurij, C. JLA 20, Terezija, Hafnarjeva pot 21, Kranj 1542 Kranj 1520 Prodam dobro ohranjeno .Ia\vo Prodam dobro ohranjeno mo-250 cem zaradi bolezni. Ogled v torno kolo »Puch« 175 ccm. nedeljo od 7. do 19. ure, ob de- Srednja vas 55, Šenčur 1562 J Avto-mclo društvo Erar.j VABI VSE KOLESARJE da se udeležijo kratkega seminarje, ki bo v četrtek, dne 28. aprila ob 17. uri v prostorih v Tavčarjevi ulici št 45 (za Prešernovim gledališčem) Poslovanje trgovin ob praznikih Poslovni čas trgovin od 29. aprila do 3. maja 19G0 na območju okraja Kranj: v petek, dne 29. in v soboto, dne 30. aprila bodo v86 trgovske poslovalnice v mestih odprte do 19. ure zvečer z običajnim popoldanskim odmorom; v nedeljo, dne 1. maja bodo vse prodajalne zaprte, razen ene prodajalne delikates (odprta od 6. do 21. ure), ene prodajalne kruha (od 7. do 11. ure) in ene prodajalne sadja in zelenjave (od 8. do 11. ure) v Kranju; v ponedeljek, dne 2. maj i bodo dopoldne v mestih odprte dežurne trafike, prodajalne sadja in zele ijave, mlekarne in Delikatesa v Kranju od 6. do 21. ure; v torek, dne 3. maja bodo dopoldne v mestih odprte dežurne trafike, prodajalne sadja in zelenjave, mesnice, prodajalne kruha in po ena delikatesa ter špecerijska trgovina. Kjer bi se pokazale potrebe bo med prazniki odprtih še več prodajaln, kar velja posebno za turistične kraje, če bi bile vremenske razmero ugodne. O poslovnem času svojih prodajaln v času prvomnj-skih praznikov bodo natančno obvestile svoje odjemalce gospodarske organizacije tudi še same. Prodam emajliran štedilnik »Goran«, Smid Franc, Sempe-terska 50, Kranj 1507 Prodam motor 150 ccm Tomos Galeb. Zasavska 22, Orehek, Kranj 1582 Prodam hrastove stebre. Ko-krica 34, Kranj 1583 Prodam kravo 8 mesecev brejo, ki bo četrtič teletila. Rupa 15, Kranj 1584 Prodam plug obračalnik. Mavčiče 40, Smlednik 1585 Štedilnik, vzidljiv, desni, na tri obroče, poceni prodam. Avguštin Franc, Reteče 5, Sk. Loka 1508 Prodam 2000 kg sena (lucerne) in steljo. Jare Franc, S. vas 50, Šenčur 1587 Prodam zazidljivo parcelo v Kranju. Vprašati pri Miklavčič, Kajuhova 13, Kranj 1588 Poceni prodam novo moško športno dvokolo »Gregoris«. Štir-nova 10, Primskovo 1589 Vespo 125 ccm v odličnem stanju ugodno prodam. Holy, Delavska 24, Kalvarija, Kranj 1590 Olvmpio 52, motor generalno popravljen, prodam. Mehle, Trg Svobode 30, Tržič 1591 Ugodno prodam Lambretto LD 125 ccm. Ogled pri avtomehaniku Markič, Naklo 1592 Prodam 4-cevni radio aparat, brezhiben, skoraj nov, znamke »Avala«. Cena 12.000 din. N; v oglasnem oddelku 1593 Prodam hišo v Dolenji Žetini št. 14, P. Poljane nad Sk. Loko 1594 Prodam dromeljne za 3-tonskl voz. Strahinj 60 1595 Prodam žensko športno ko'o. Nas'ov v oglasnem oddelku 1596 Prodam gume za vozov* 860* 609X16 col. Kern, avtotaxi, Kranj 1597 Kupim dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Ntsslov v oglasnem oddelku 1593 Kupim otroško stajico ali vzamem na posodo proti < d. k< d - Takoj. Naslov v oglasnem oddelku 1599 Pridni delavki nudim sobo v Kranju. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1000 \ • H sem klešdi od motorja pred kino Tržič. Smitek Franc, Partizanska 23, Tržič 1601 št. 43, St. Vid nad Ljubljano 1602 kino Jesenice »RADIO«: 28. in aprila amer. barv. film DADSKA SIRENA«. Jesenice »PLAVZ«: 28. aprila angleški barv. film *• VETER NE ZNA BRATI"- Itt Dovje - Mojstrana: 28. BPjJg amer. barv. cinem. film SVIDENJE RIM«. kl Bled: 29. in 30. aprila amen** barv. cinem. film »OBRA<-u NA ATLANTIKU« - prodsta^ v petek ob 20. uri, v soboto 0 17. in 20. uri. 0 Radovljica: 28. aprila ob * uri jugosl. film »TRI ANE-j *j j in 30. aprila ob 20. uri amcf'^ barv. cinem. film »JEZ NA v CIFIKU«. , Kropa: 28. aprila ob 19-3° {S JUgOSl. film »DEKLETA 1 MOŽJE«. Kranj »STORZIC«: 27. I« ^ anrila ob ifl.. 'R in 20. uri arn°b film »FANTOVSKI VECEB*. ° 10. uri pa matineja and- j^jj" »JAZ IN GOSPOD MINISTP^' Stražiščc »SVOBODA: 27. *V± ob 18. in 20. uri angl. film "Jjg IN GOSPOD MINISTER"' V aprila ob 18. in 20. uri P" arT1oA-ški barv. cinem. film »OB^ CUN V TABLE KOCKU«- ^ Primskovo »TRIGLAV« fih* aprila ob 19.30 uri angl-• -i \'. [N GO 5POD MINISTRI* j Naklo: 27. aprila amer. cinem. film »OBRAČUN V TA LE ROCKU« - predstava 19.30 uri. Skotja Loki »PREDILEO« ^ aprila češki barv. film >f°T PRAZGODOVINO-. jn Skorja Loka »SORA«! 29, v 30. aprila jugosl. film »RAFAL1 ob NKDO- Kamnik »DOM-: 28. aPf%jŠP [7.15 uri angl. film »°u TWIST«. ,5.30 Tržič: 27. in TI. april* ()0 0\) uri za Sol. mledino (20 d'n^I.vni 20. uri za odrasle amer. jp I Isi LOV NA PUME*! ",rllil 29. aprila ruski burv. film * DON«.