413 Ventil 14 /2008/ 5 UREDNIŠTVO © Ventil 14(2008)5. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 14(2008)5. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 14 Volume Letnica 2008 Year Številka 5 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETI EK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 19,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ali je inovativnost nekega Ïloveka danost in pogojena z rojstvom, z genetsko zasnovo ali pa jo je mogoÏe na tak ali drugaÏen naÏin pridobiti ali se je celo priuÏiti? Zakaj so številni ljudje na številnih podroÏjih, predvsem pa na tehniÏnem, inovativni in ustvarjalni brez posebne formalne šolske izobrazbe? Številni raziskovalci in profesorji z doktoratom znanosti pa so brez inovacij in brez patentov. To je ugotovitev, ki je poznana povsod po svetu; pri nas, v našem okolju in na naših institucijah in celo na raziskovalnih inštitutih pa je še posebej prisotna. Na vprašanje, zakaj je tako, je težko odgovoriti. V Sloveniji smo namreÏ po številnih kazalcih v Evropi oziroma v razvitem svetu prav na repu po inovacijah, patentih in izboljšavah, ki so na tak ali drugaÏen naÏin zašÏitene in javno objavljene. Za tako stanje je prav gotovo veÏ razlogov. Prav gotovo gre za zahtevno tematiko, ki jo v naši državi nobena organizacija, ustanova ali skupnost posebej ne propagira, kaj šele stimulira. Izjema sta le Slovenski forum inovacij in Gospodarska zbornica Slovenije, ki se trudita po svojih moÏeh in skušata Ïim bolj spodbuditi slovensko inteligenco k ustvarjanju, inoviranju in tudi k splošnemu dvigu zavedanja o pomenu inovativnosti v družbi na sploh. Med tistimi, ki bi morali veÏ narediti, moramo omeniti predvsem dve, za to podroÏje odgovorni vladni ministrstvi. To sta Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo za gospodarstvo. V zadnjih desetih letih nobeno od obeh omenjenih ministrstev ni naredilo omembe vrednega koraka v smeri spodbujanja inovativnosti, prijavljanja patentov, dajanja pomoÏi in nasvetov novim idejam in drugo, kar gre k tej tematiki. V splošnem je znano, da brez inovativnosti ni uspešnih podjetij, da ni ekonomskega in gospodarskega razvoja družbe. Inovativnost je v razvitih državah, in to že desetletja, moÏno odvisna od bruto domaÏega proizvoda. In ker se razvite države tega zavedajo, v to tudi mnogo vlagajo. Kaj je možno storiti pri nas, da se stanje glede inovativnosti popravi? Rešitve je treba iskati v veÏ smereh. Prva je formalna. Vlada oziroma ustrezno ministrstvo bi moralo ustanoviti agencijo za inovacije, katere zadolžitev bi bila predvsem administrativna pomoÏ vsem, ki bi radi svoje ideje zašÏitili preko patentov, in tem avtorjem pomagati z nasveti in spodbudami. Predvsem bi morali poceniti vse aktivnosti, povezane z zašÏito patentov, ki so danes relativno drage, v glavnem pa jih izvajajo zasebniki. Druga, zelo pomembna aktivnost, bi morala biti uvedena na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. To ministrstvo bi moralo pri doloÏanju kakovosti referenc posameznih raziskovalcev opazno višjo vrednost dodeliti patentom in inovacijam. Predvsem bi morale te reference mnogo veÏ pomeniti pri izvolitvah raziskovalcev v strokovne, znanstvene in pedagoške nazive. Zelo pomembno bi bilo, da bi te reference igrale pomembno vlogo pri kandidiranju na javnih razpisih raziskovalnih projektov in raziskovalnih programov. Kot tretje podroÏje sprememb bi bile dopolnitve ali pa delne spremembe meril za izvolitve v nazive pedagoškega osebja na univerzah in fakultetah. Zdaj, po teh merilih, dodeljeni patent posamezniku na nobeni slovenski univerzi ne prinese skoraj nobenih toÏk. Ministrstvo za fi nance pa bi moralo z davÏnega vidika spodbujati podjetnike k prijavi inovacij, k pilotni proizvodnji novih proizvodov in storitev in k promociji inovacij. Predvsem pa bi na tem podroÏju morali mnogo veÏ narediti pedagogi na vseh stopnjah izobraževanja. Zdaj, ko se življenjska doba cikla proizvoda in tudi storitve krajša, je inovativnost in spodbujanje šolajoÏe se mladine k tem aktivnostim še kako potrebna. V prvi vrsti gre za prilagajanje in uvajanje mladih k timskemu delu, k oblikovanju skupnih stališÏ skupine, k poslušanju drug drugega in h kritiÏni presoji predlogov in idej. To bi se moralo dogajati na vseh ravneh šolanja in še posebno na tehniÏnih fakultetah. Janez Tušek Inovativnost v slovenskem prostoru