r
-------------------—-----------------—N
RESNE SLABOSTI PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENOEKONOMSKE POLITIKE
RAZMERE TERJAJO TAKOJŠNJE UKREPE
Uresničevanje družbenoekonomske politike za letošnje leto kaže resne slabosti, pri čemer tudi v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Zato mora biti družbena pozornost odločno usmerjena v bitko za stabilizacijo. Neusklajenost izvoza z uvozom, nepokrite investicije, neusklajena poraba, prehitro naraščanje vseh vrst cen, prenizka produktivnost in gospodarska nestabilnost ter kot skupen izraz teh slabosti inflacija so osnovne težave, ki jih moramo premagati.
Sindikalne organizacije morajo biti v središču družbenoekonomskih dogajanj. Zaradi tega s toliko večjo pripravljenostjo sprejemamo in podpiramo pobude, da s skrajno poostreno odgovornostjo — vsi in skupaj - preidemo k dejanjem. Ne gre za nove naloge in zaradi tega ni čas za modro-vanje:	kje' začeti? Odgovor
sindikalnih organizacij je in mora H	biti: hkrati, povsod! V republiki
smo se v teh dneh tako organizi-rali, da vsak ve, kaj mu je storiti in za kaj je odgovoren. Tako bodo v teh dneh storili tudi na’ vseh drugih ravneh družbene organiziranosti. Nihče ne more biti neopredeljen. Odklanjamo „ploskanje“ ustavi in kongresom ob sočasnem nasprotovanju praktičnim ukrepom, s katerimi uresničujemo dogovorjeno! Stabilizacija je skupna družbena naloga, ki pa obenem zadeva vsakega člana naše organizacije, vsako temeljno organizacijo
SKA
28. VI. 1975 - ŠT. 25-L. XXXI
združenega dela, vsako interesno skupnost -in vsako družbenopolitično skupnost.
Z zaostrovanjem odgovornosti ne zmanjšujemo doseženih uspehov, toda s povečano družbenopoh-tično aktivnostjo hočemo in moramo zavreti ponavlja-, joče se polovičarstvo, nedoslednost in prikrivanje svojih slabosti s skupnimi ter tako omogočiti doseganje boljših svojih in skupnih uspehov. Samoupravno urejanje tudi najbolj občutljivih področij se v praksi potrjuje. Administrativni ukrepi, s katerimi trenutno poskušamo odpravljati nevarna neskladja v našem raz-voju - in ta neskladja se navadno na ta način le povečujejo - niso naša družbena usmeritev. Zato moramo vsestransko povečati našo samoupravno aktivnost tudi na teh področjih.
In še nekaj: s prazne mize je težko deliti! Zaradi tega morajjo sindikalne organizacije, ko bodo v skladu s stabilizacijskimi programi v svojih organizacijah združenega dela sprejemale dogovor o konkretnih ukrepih in akciji, v prvo vrsto naših prizadevanj postavljati zahteve in dajati pobude, da bomo čim več in bolje delali, da bomo zmanjšali vse vrste stroškov in da bomo dosegali bistveno boljšo produktivnost.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije
Ljubljana, 27. junija 1975
J
ČIGAV JE DELEGAT?
Življenje teija razvitejšo politično kulturo in bolj izostreno družbeno odgovornost. Za vsako resnejšo politično napako bi morali nosilci javnih pooblastil tudi odstopiti, ne da bi njihov odstop pomenil tudi njihovo politično smrt.
STRAN 4
Akcija »štipendije« ni končana
V današnji številki DE objavljamo spisek OZD oziroma TOZD, ki še vedno niso podpisale samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Poročamo pa tudi, v čem je uspela dosedanja akcija sindikata v zvezi z izvajanjem štipendijske politike, kje in zakaj pa akcija še vedno ni končana.
STRAN 6
r
ČETRT STOLETJA

NASE SAMOUPRAVE
Ideja, ki se je porodila v prvih bitkah razredno organiziranih proletarcev proti izkoriščanju in bedi ter je pri nas pred 25 leti postala možnost; želja in revolucionarna potreba, je danes nenadomestljiv in trajen način življenja naših samoupravljalcev.
Na zasedanju ljudske skupščine Jugoslavije je 26. junija 1950. leta tovariš Tito med drugim dejal:
„S prevzemom proizvajalnih sredstev v državne roke še ni bilo uresničeno akcijsko geslo delavskega gibanja:
Tovarne delavcem — zemljo kmetom, kajti to ni abstraktno propagandistično geslo, saj vsebuje enoten program sociahstičnih odnosov v proizvodnji.. . Zavoljo tega ga moremo in moramo uresničevati, če resnično hočemo zgraditi socializem.44
Ko je dan kasneje skupščina sprejela „Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih44, je Boris Kidrič, predsednik gospodarskega sveta, takole pojasnil težnje našega delavskega gibanja:
„Ljudska oblast mora postati last delovnih ljudi, gospodaijev svoje sedanjosti in ustvarjalcev srečnejše prihodnosti.44
1949, vemo, daje zakon o samoupravljanju potrdil že uveljavljene težnje, hkrati pa odprl možnosti za uresničitev delavske oblasti. Spominjamo se prvih negotovih korakov delavskih svetov, ko smo se šele začeli učiti samoupravne abecede in ko smo odločali le o enostavni reprodukciji ali pa samo o tem, da bomo udarniško delali, in izkušenj, ki smo jih pridobili v prvih samoupravnih letih in smo jih že leta 1953 začeli prenašati v komune in v skupščine. Ni bilo lahko, nihče nam ni ničesar podaril. Danes, ob slavju, leto dni po sprejemu nove ustave, lahko rečemo, da je naše garanje poplačano s tisočerimi sadovi. Dmžbeni proizvod se je v tem času povečal za petkrat, industrijska proizvodnja za štirinajstkrat, število zaposlenih za štirikrat, študentov je osemnajstkrat več kot pred četrt stoletja, zgradili smo 2 milijona novih stanovanj, poprečna življenjska doba je daljša skoraj za 20 let. Delo je postalo lažje in življenje bolj bogato. Delegatski sistem, ki ga terja nova ustava, pa nam bo, ko se bomo tako organizirali, da bo samoupravljanje postalo last slehernega delavca, omogočil, da bomo v samoupravljanju bolj kot doslej uveljavljali tudi vse naše stare težnje po tovarištvu, pravičnosti in delavski solidarnosti.	j y
Danes so te vizije postale vsakodnevna samoupravna praksa milijonov ljudi.
In ko se ob tem slavnostnem dnevu oziroma na prehojeno pot, na vse tisto, kar je bilo samoupravnega že med NOB in revolucijo, v naših proizvodnih svetih, ustanovljenih takoj po osvoboditvi, v prvih delavskih svetih, ki smo jih delavci začeli ustanavljati že leta
Boris Kirdič: „Zakon, ki smo ga danes sprejeli, bo omogočil/še večjo ustvarjalno pobudo delovnih ljudi.44 - Foto: TANJUG
KRITIČNO O SOZD
Plenum RS ZSS je izredno kritično spregovoril o negativnih, protiustavnih in zaviralnih pojavih pri združevanju dela in sredstev. Zavzel se je za prehod od načelnih očeh h konkretnim ukrepom.
STRAN 2
Tudi kanižarskih rudarjev je vsak dan težek delovni dan, praznik imajo le 3. julija - Srečno! — Foto: Andrej Agnič
KRITIČNO O SOZD
V	četrtek dopoldne je bila v Ljubljani pod predsedstvom inž. Janeza Barboriča 7. seja RS ZSS, ki so se je udeležili tudi številni gostje. Seja je navrgla zanimivo in koristno razpravo o nalogah sindikatov na področju združevanja dela in sredstev. Plenum je še sprejel sklep o nekaterih kadrovskih spremembah in republiškem svetu in izvolil 15-člansko delegacijo RS ZSS v
/ : \
DELEGACIJA RSZSS
V	RK SZDL SLOVENIJE
V delegaciji Zveze sindikatov v republiški konferenci SZDL Slovenije so:
Janez Barborič, Humbert Gačnik, Jože Globačnik, Zora Graonič, Slavko Grčar, Irena Ivačič-Štraus, Anton Jereb, Ančka Korže-Strajnar, Ivan Kramberger, Anton Polanc, Franc Romih, Sabina Stojanovič, Silvo Tomc, Ivanka Vrhov-čak in Tončka Vrhunc.
v.__________	y
republiško konferenco SZDL Slovenije.
V	uvodni besedi je Janez .Tršan poudaril, da si moramo z vso kritičnostjo priznati, kako integracijska gibanja pri nas niso dosegla pričakovanj. Za večino SOZD bi prav gotovo veljala ocena, da so v sporazumih zašla v poudarjeni formalizem, ki v bistvu pomeni delo po starem v novi preobleki. Na vsak način se moramo resno pogovoriti o vsebini integracijskih procesov in pogledati, kje je v njih mesto delavcev in sindikatov.
. Opozoriti velja še na dve bistveni značilnosti, ki sta vse prej kot „lepotna napaka" ali izraz vsebinskega nerazumevanja pravega političnega, gospodarskega in samoupravnega smi-sla združevanja. Gre za pojav, da je velika večina naših integracij horizontalnih", čeprav vztrajno poudarjamo, da so samo .,,vertikalne“ res ,,tiste prave". Drugo- — morda v vsebinskem pomenu še pomembnejše - pa je, da večina SOZD ob združevanju sploh nima razvojnih načrtov. Na kratko rečeno, tak položaj ni samo protiustaven, temveč je še izredno zaskrbljujoč, ker ohranja nizko družbeno produktivnost.
Razprava je „poganjala korenine" iz delovnega gradiva (študije), ki ga je pripravil sektor RS ZSS za ekonomsko in socialno politiko. Konkretnih primerov za razihišljanje (in še kaj) je bilo torej dovolj na voljo. Vendar, ne bi mogli trditi, da se je razvila izredno živahna razprava samo zaradi uspešne ..predpriprave". Več resnice je verjetno v tem, da so vsi prisotni - četudi iz različnih izkušenj — dejansko čutili, kako so stvari ušle že daleč čez sprejemljivo mero. Ne gre za to, da bi v množici pozitivnega iskali nekaj nezadovoljivih ali celo kritičnih primerov, temveč se moramo sprijazniti z ugotovitvijo, da je „velika večina sadik pognala divje poganjke".
..Ugotoviti in precizirati moramo subjektivne ovire," je dejal Ivan Kukovec in ko je zatem s prstom pokazal na vodstvene strukture, ki so v razpravah vse načelno „za“, v praksi pa potem delajo „proti“, je hote ali
nehote pritisnil na gumb, kije dal signal za polemično in vsebinsko bogato razpravo.
Rudi Babič se je na primer strinjal, da so negativne ugotovitve o naših SOZD točne, vendar je opozoril na nevarnost, da bi ..mahanje vsevprek" po vodstvenih kadrih lahko prineslo več škode kot koristi. Po njegovem so pravi zaviralci le tisti, ki bi jih lahko uvrstili med „primi-tivne tehnokrate". Poleg tega bi veljalo ugotoviti, da niso samo poslovodni organi obremenjeni z lastniško miselnostjo.
Ivan Kramer je število ciljev, na katere bi morali- usmeriti strele, še bolj zožil. Po njegovem mnenju pavšalne ocene ne morejo pripeljati nikamor, temveč si je treba natančno in konkretno ogledati vsak posamezni primer in konkretno oceniti odgovornost. Osebe ali skupine. Dejal je, da bodo v Celju delali tako.
Ne bi hoteli delati krivico ostalim razpravljavcem, ki so prispevali — vsak po svoje — zanimive osvetlitve k izredno razvejanemu ..problemu združevanja in SOZD". V prihodnje se bomo morali še vrniti k njihovim razpravam. Tokrat bi zaradi zaključka redakcije morda opozoril na to, da je po vsem videzu še daleč premalo dela opravljenega v iskanju prave vsebine, dela in položaja delavca v TOZD. Tudi če govorimo o TOZD kot o „opeki“ v vseh
/	“''N
IMENOVANJA V RS ZSS
Stjepan Šaubert je bil izvoljen za sekretarja RS ZSS za družbeno ekonomske odnose, Janez Tršan za sekretarja RS ZSS za ekonomsko politiko, Alojz Erbežnik za sekretarja RS ZSS za socialno politiko in Rudi Kropivnik za direktorja centra RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
\___________________________/
združevalnih gibanjih. Kar pa zadeva določevanje pravih krivcev in ovir za vse preveč počasno uresničevanje ustavnih načel, bi veljakvspomniti na besede Srečka Mlinariča, da se v večini primerov — če to hočemo ali ne — srečamo z negativno vlogo vodstvenih delavcev, ki imajo večkrat tudi večji vpliv, kot se misli, ker imajo nemalokrat tudi „v rokah" vodstva družbenopolitičnih organizacij, kar vsekakor močno oteži razreševanje problemov.
V	zaključni besedi je inž. Janez Barborič poudaril, da so osnove — če govorimo o integracijah - prav gotovo vsem jasne, zapleti pa se pokažejo v izvedbah. Sindikati bodo prav gotovo v prihodnje še bolj dejavno kot doslej sodelovali pri odpravljanju negativnih rešitev.
V	sklepih o razvijanju ustavne vsebine združevanja dela in sredstev, ki jih je sprejel RS ZSS, je posebej poudarjeno, da so na osnovi ocen vse organizacije sindikata v SOZD dolžne narediti skupaj z ZK in ZSMS tako konkretne programe delovanja, da bodo omogočali tudi ugotavljanje odgovornosti organizacij, organov in posameznikov.
Tig
/	\
PA ŠE RES JE!
Ivan Kukovec je na zadnji seji odnose „med psom in mačko".
RS ZSS trdil, da sta si tehnokra- No, brat in sestra sta si tudi tizem in birokratizem kot „brat	lahko kot pes in mačka, čeprav
in sestra". Rudi Bibič se s tako je res, da mačka in pes lahko le v sorodstveno povezavo ni strinjal izjemnih primerih gojita bratov-in je rekel, da gre kvečjemu za sko (sestrsko) ljubezen ...
\______________________________________________________________/
Ko je RS ZSS na razšiije-nem plenarnem zasedanju v Kranju obravnaval uveljavljenje ustavne vsebine samoupravljanja v TOZD, so delegati in gosti še posebej pozorno prisluhnili mnenjem, ki sta jih izrekla VINKO KASTELIC, družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije, in JANEZ ŠINKOVEC, delegat odbora RS ZSS za samoupravljanje. Zaradi aktualnosti obravnavanih vprašanj objavljamo skrajšan avtoriziran povzetek njunih razprav.
MNENJA • KRITIKA • POLEMIKA
Samoupravljanj e ni anarhija
Za vsako ceno spremeniti odnose!
..Predlog zakona je sprejela republiška skupščina SRS 11. junija, julija bo zakon o družbenem pravobranilstvu samoupravljanja sprejet v skupščini SRS. Po predlogu zakona naj družbeni pravobranilec samoupravljanja dejansko postane instrument politično organiziranih delavcev, njihovo neposredno orodje, ki ima na podlagi ustave in zakona možnost, da uporablja pravna sredstva pri uresničevanju pravic na področju samoupravljanja in družbene lastnine, skratka, imamo s tem instrument, ki je. na osnovi zakona in ustave sposoben, pooblaščen in upravičen, da aktivira vse organe v naši družbi, ki so dolžni, da povsod tam, kjer ne prihaja do uresničevanja ustave, opravijo svojo dolžnost: zaščitijo samoupravljanje in družbeno lastnino," je poudaril Vinko Kastelic.
V svojem delu družbeni pravobranilec samoupravljanja neposredno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami, posebno še s sindikati in zvezo ko-
munistov. S te strani obstaja možnost, da zagotavljamo vsebino ustave in sprejetih političnih dokumentov. S tem pa delo ni opravljeno. Praksa in dejanski primeri kažejo, da dosegamo pravno usklajenost samoupravnih sporazumov, da sodišča odločajo, kar zagotavlja pravno usklajenost družbenoekonomskih razmer z ustavo, vendarle s tem realnega odnosa subjektivnih sil v organizacijah združenega dela še nismo spremenili.
Spreminjanje realnih odnosov sil bo treba doseči z delom političnih organizacij. V primerih, ko_ so se delavci odločno spustili v borbo za uveljavljanje ustave in za uresničevanje svojih pravic, moramo biti kot politično organizirani delavci sposobni, da dosežemo tako razmerje sil najprej v svoji politični organizaciji - tudi za ceno personalnih premikov, tudi za ceno tega, da fizično preprečimo zbližanost poslovodnih tehnokratskih struktur z vodstvi političnih organizacij. Brez tega
bomo lahko imeli lep pravni sistem, vendarle bodo delavci še
VINKO KASTELIC: „Če ne bomo preprečili zbližanosti poslovodnih tehnokratskih struktur z vodstvi političnih organizacij, bomo vseeno lahko imeli lep pravni sistem, vendar bodo delavci še bolj razočarani, kot so sedaj v nekaterih konkretnih primerih."
bolj razočarani, Jcot so sedaj v nekaterih konkretnih primerih.
Rečeno je bilo, da so informacije nedefinirane. Informacije so še kako definirane. V tovarniškem časopisu piše, da izdaja časopis za več tisoč delavcev informacijsko dokumentacijska služba. Piše, kdo je odgovorni urednik in glavni urednik. Vemo tudi, da so ti ljudje — kot člani delovne skupnosti neposredno podrejeni generalnemu direktorju; da se preko tega filtrira vsaka informacija in je razumljivo, da se sklepi in stališča TOZD ne objavljajo, če se z njimi ne strinja uprava. Skratka: stvari se konkretno in popolnoma definirane v teh sredinah, vprašanje je samo to, kdo ima oblast nad sredstvi informiranja. V teh časopisih ne vidimo nobenega sosveta:, nobenega sindikata, ki pri tem sodeluje, ki vpliva na vsebino itd. Tovarniški časopis je bil zato lahko uporabljen za dezinformacijo delavcev tudi v primem objave odločitve sodišča.
Odgovorno o neodgovornosti
Odgovornost je pomemben problem vseh naših struktur, je uvodoma dejal JANEZ ŠINKOVEC. Zato se moramo v sindikatih boriti proti lažni solidarnosti, ki pomeni ščitenje vseh za vsako ceno, pa čeprav ti posamezniki povzročajo delovni skupnosti veliko škodo. Prav tako se moramo otresti napačnega pojmovanja o samoupravljanju, ki ga nekateri razumejo tako, da lahko razpravljajo o tem, ali so dolžni opravljati nioge, čeprav so že bili sprejeti plani in programi. Skratka: v sindikatih moramo nastopiti proti vsakršnemu zamenjavanju delovnega reda s samoupravljanjem, obenem pa se boriti proti takim načinom dela, ki pomenijo anarhične težnje, kar potem zmanjšuje socialna in gospodarska prizadevanja družbe.
TUDI OPREDELITEV PRISTOJNOSTI JE BOJ PROTI IZSILJEVANJU
Naši splošni akti so slabi, ker ne opredeljujejo pristojnosti, delovnih dolžnosti in pravic na delovnih mestih. Zlasti so te stvari nedorečene glede skupnih služb, strokovnih in vodilnih delavcev, kajti v neposredni proizvodnji že sama narava delitve dela narekuje povsem jasne dolžnosti. Zato se moramo boriti za jasno opredeljevanje delovnih dolžnosti na vsakem delovnem mestu, kot tudi za opredelitev smotrov, ki jih morajo vodilni delavci, skladno z zakonom o medsebojnih razmerjih v združenem delu, doseči v določenem obdobju. Te smotre je treba opredeliti ob sprejemanju letnih planov, njih izpolnjevanje - z vsemi posledicami delovno-pravne in politične odgovornosti - preizkustiti ob zaključnem računu.
V mnogih primerih še vedno ni jasno, da so vodilni delavci in poslovodni organi predlagatelji odločitev delavskemu svetu, ter da so za vse predloge odgovorni. Tako so se ob analizi nekaterih organizacij očitno pokazali naslednji problemi.
Predlogi, ki jih poslovodni organi ali pa vodilni delavci dajejo organom upravljanja, so nedorečeni. Ne vsebujejo predlaganega sklepa, ki bi bil povsem jasno opredeljen. Zato ni jasno, kako naj delegat ugotovi stališče svoje baze. Pogosto so predlogi tudi anonimni. Ne ve se, kdo je njihov avtor. Odgovornosti v takih primerih ni mogoče uveljaviti. Predlogi
so včasih nerazumljivi, navajajo množico podatkov, iz katerih preprost delavec ne more razbrati bistvenih elementov. To pomeni, da moramo zahtevati selektivne podatke, ki omogočajo odločitve. Predlogi tudi redko vsebujejo primerjalne podatke, kar bi delavcem omogočilo presojo lastnega položaja v primerjavi z drugimi. Prav tako predlogom niso predložena mnenja zunanjih institucij ali pa stališča organizacij, čeprav so obravnavale ta gradiva. Redki so nadalje primeri, da bi delavski svet zahteval, naj zunanja institucija preizkusi predlog. Čeprav vedno to ni mogoče, predlogi zelo poredko vsebujejo variantne rešitve. Vendar pa so primeri, da predlagatelj izsiljuje odločitev s tem, da grozi z ostavko. Nihče ne more nosilcu javnih pooblastil odreči previce do ostavke, vendar je potrebno ravnati skladno z ustavo. To pa pomeni, da se sklepanje o spornem predlogu odloži, predlagatelj pa mora do naslednje seje podati obraz-
JANEZ ŠINKOVEC: „Samo-upravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje pomeni novo obliko urejanja družbenih zadev, ki jo je prav tako treba sankcionirati z ukrepi medsebojno dogovorjenih ekonom-ddh pa tudi delovnopravnih in političnih sankcij, ki se odražajo z razrešitvami in odpoklicem."
ložitev ostavke, v kateri je dolžan navesti vse elemente, ki odstop opravičujejo, torej, da predlagatelj zaradi stališča organa ne more prevzeti odgovornosti pred družbeno skupnostjo. Drugačni pristopi pomenijo izsiljevanje, to pa je kršitev ustavnih pravic.
PROTI NECELOVITEMU ODLOČANJU!
Že gradivo je opozorilo, da se samoupravne odločitve spreminjajo v necelovite, kratkoročne odločitve, kar nujno vodi v mezdno miselnost, onemogoča delavcem pregled nad problemi razširjene reprodukcije in jih spravlja v odvisen položaj. V zvezi s tem bi opozoril na več proble-' mov.
Tako ni sprejemljivo stališče, da sklicujemo zbore delavcev za manj pomembne zadeve. Zbori so pristojni za to, kar je opredelila resolucija 7. kongresa ZKS, torej za sprejemanje statutov, samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev in s področja medsebojnih razmerij, nadalje planov in programov, volitve delegatov in delegacij, obravnavanje doseženih rezultatov. Obratna praksa vodi k zamegljevanju odgovornosti, saj je pogosto lažje dobiti pristanek velike večine delavcev, kakor pa organa, v katerega so J delavci izvolili najsposobnejše in družbeno opredeljene delegate.
Vsaka odločitev, ki je temeljna, mora vsebovati ekonomske, politične in socialne učinke. Zato so pomembne ugotovitve, da v precejšnjem številu OZD niso močneje razmišljali o planiranju in programiraju. Planiranje mora doseči tako vsebino, da obravnava vse elemente planiranega dohodka ter ustvarjanje in delitev, v delovnih in sestavljenih organizacijah pa še zlasti vse tiste elemente, ki razrešujejo probleme združevanja dela in sredstev, medsebojno dobavo blaga in uslug, planirani skupno doseženi dohodek - z vsemi elementi delitve po TOZD. Tak sistem planiranja omogoča uveljavitev odgovornosti, saj se učinkovitost presoja po doseženem planu in programu. Plan je tedaj osnovni instrumentarij za presojo odgovornosti vodilnih in poslovodnih delavcev. Zato moramo sindikati vztrajati na uveljavitvi planiranja, ki naj postane osnova samoupravnega odločanja in odgovornosti.
RED IN VSAJ BONTON NA SEJAH ORGANOV
Ko analiziramo nekatere zapisnike sej organov upravljanja ugotavljamo, da pravzaprav gre za seje poslovodnih struktur. V poslovnikih moramo doseči, da predlagatelj neke odločitve predlog obrazloži, predstavniki služb pa to obrazložitev dopolnijo, če je potrebno. Nato pa, razen če je jih delegati izrecno vprašajo, predstavniki teh struktur ne bi smeli več razpravljati. Pač pa po končani razpravi delegatov predlagatelj lahko zavzame stališče do zastavljenih vprašanj. Ce ne bomo uvedli takega reda na sejah, se lahko' zgodi, da bo delegatom onemogočeno resnično odločanje.
Nikakor tudi ne morem mimo problema politične kulture. Niso redki primeri, ko vodilni delavci žaljivo zavračajo vprašanja preprostih delavcev, se iz njih celo norčujejo in jih proglašajo za nerazgledane. Tako je morda utemeljena pripomba nekega delavca, da bi bilo dobro, če bi v njihovi organizaciji za prvo silo dosegli vsaj raven meščanskega bontona v občevanju, pa bi šele nato poskušali s samoupravljanjem. Taki nastopi morajo pomeniti hujše kršitve delovnih obveznosti in je treba tako ravnanje odločno sankcionirati.
VSAJ RAZREŠNICA IN ODPOKUC KOT ZDRAVILO ZA NEODGOVORNOST
Samoupravna družba je odgovorna družba. S tem, ko vrsta zadev, ki so do nedavnega bile v tipični državni pristojnosti, prehaja na področje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, to še ne pomeni, da odpadeta red in odgovornost. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje pomeni novo obliko urejanja družbenih zadev, ki pa jo je prav tako treba sankcionirati. Seveda ne več s kaznimi, ki jih izrekajo državni organi, pač pa z ukrepi medsebojno dogovorjenih ekonomskih pa tudi delovno pravnih in političnih sankcij, ki se odražajo z razrešitvami in odpoklicem. Torej ni treba ugibati, kako ukrepati v primerih tistih sporazumov, ki očitno kažejo na monopolistične težnje ah pa vsebujejo druge neustavne in nezakonite določbe.
RAZREŠEVATI KONKRETNE, NE TEORETIČNE PROBLEME
Na četrtem kongresu sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, bil je v preteklem tednu v Beogradu, je več kot milijon šesto tisoč delavcev iz teh dejavnosti zastopalo skoraj 400 delegatov, od tega iz Slovenije 64. Posebej pozitivno o izboru delegatov je nedvomno izzvenel podatek, da je velika večina delegatov, kar 89,8 odstotka, . iz neposredne proizvodnje, ker so se tudi močno razgovorili, so bila torej na kongresu dejansko zastopana stališča delavcev iz industrije in rudarstva.
Na dvodnevnem plenarnem zasedanju, ki sta ga obogatili z delom komisiji za statut in za akcijski program, so v živahnih razpravah najprej delegati obogatili oba pomembna dokumenta z vrsto dopolnitev, potem pa so ju tudi sprejeli.
Delegati so poslali po-, zdravno pismo predsedniku Titu. Odobrili so mandat novim članom 'zveznega in nadzornega odbora, ki so jih že prej izbrali na skupščinah republiških in pokrajinskih sindikatov teh dejavnosti. Zvezni odbor sindikata delavcev industrije in ru-j darstva ima 80 članov, za njegovega predsednika pa so ponovno izvolili Radeta Galeba, za sekretarje pa Franca Godino, Draginjo Višekrunu, Ivana Marušiča, Milutina Goluboviča, Lazara Zariča in Saida Deva. Takoj po' končanem kongresu se je že sestal novi zvezni odbor na svoji prvi seji.
Na koncu še beležka o novinarjih, ki so ta kongres spremljali. Bilo jih je kar 39 iz 35 redakcij vseh najpombmnejših jugoslovanskih dnevnih ter sindikalnih listov ter celo nekaterih tovarniških glasil in seveda iz radia in televizije. Skratka, tudi po številu predstavnikov „sedme sile“ je bil kongres sindikata industrije in rudarstva najmočnejši.
Izjemno bogata razprava, tako po številu razpravljavcev - v njej je sodelovala skoraj petina vseh delegatov — kot po vsebini, sta osnovni značilnosti IV. kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije; kongresa, ki je bil „slu-čajno“, po času organiziranja, zadnji kontres posebnih sindikatov Jugoslavije, po vsebini dela in bogastvu sprejetega akcijskega programa pa prav gotovo najplodnejši.
S IV. KONGRESA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JUGOSLAVIJE
Podatek za statistike: že pol lire po zaključenih uvodnih taktih kongresa, delovnih in organizacijskih’ vprašanjih ter uvodnem referatu predsednika zveznega odbora tega sindikata Radeta Galeba je prvi delovni predsednik imel pred seboj nič manj kot 52 prijav za razpravo. Potem so prijave prihajale tekoče in nismo jih več preštevali; zabeležili smo si samo, da so nekateri delegati svoje razprave preprosto predali za-pisnikarski službi, ker je za kaj več zmanjkovalo časa.
- V oči opazovalcev in spremlje-. valcev kongresa je bodla - v pozitivnem smislu — predvsem konkretnost razprave: le malorazpravljavcev je zašlo v teoretiziranje in razreševanje dilem naše družbenoekonomske stvarnosti; večina pa je na podlagi izkušenj in skozi primere iz svojih delovnih organizacij • opozarjala na aktualna gospodarska in družbena vprašanja. Ko smo prelistavali beležke s kongresa in v odlično organiziranem press centru dobljeno gradivo, smo ugotovili,, da so se razpravljavci dotaknili prav slehernega pomembnega vprašanja našega družbenega, gospodarskega in samoupravnega razvoja. Resda je takšen način razpravljanja sem in tja izzvenel preveč drobnjakarsko. Vendar je prav ta mozaik drobnih problemov in nerešenih vprašanj pokazal na vrsto slabosti tako v našem gospodarjenju kot v družbenem samoupravnem razvoju. Obenem pa'je bil prav gotovo svojevrsten, pa vendarle dokaj zanesljiv barometer pritiska posameznih problemov ali njihove težine in razsežnosti, kajti tudi tako bi lahko rekli. Hkrati je tudi sprejeti akcijski program dobil izredno podrobno in konkretno dopolnilo, ki bo dobro delovno napotilo sindikalnim organom na vseh ravneh.
Težišče razprav na kongresu - in ne samo na kongresu, marveč v vsej širini sindikata delavcev industrije in rudarstva, saj je bil kongres le sinteza predhodne široke razprave - je bilo, podobno kot na kongresih nekaterih drugih posebnih sindikatov, pri vprašanjih ustvarjanja dohodka, njegovega razporejanja in delitve osebnih dohodkov; pa seveda pri
problemu odločanja delavcev o teh vprašanjih.
Kratek povzetek razprave in uvodnega referata: na tem področju je bilo doslej sicer storjenega precej, vendar-zlasti z delom sindikata ne moremo biti zadovoljni. Ob vsesplošni ugotovitvi, da pri‘samoupravnem sporazumevanju, ki bi moralo zajeti celotno Jugoslavijo, ne pa posamezna področja, premalo sodelujejo TOZD, da večinoma to to nalogo za temeljne organizacije opravljajo drugi, se je pridružila tudi ugotovitev, da v sporazumih niso upoštevani pogoji za doseganje dohodka. Ta povzroča velike razlike pri pogojih, pritisk na cene in zahteva, da državni organi rešujejo ta vprašanja.
JARA KAČA PROBLEMOV
Iz razprave smo povzeli, da v mnogih delovnih organizacijah zahtevajo,'da vendarle, v okviru samoupravnega sporazumevanja, zagotovimo enakopravne pogoje za'ustvarjanje dohodka: potreben da je takšen irtstrumentarij primarnega in sekundarnega razporejanja, ki ne bo dajal privilegijev nekaterim delovnim organizacijam - na račun drugih. Gre torej za to, da se s sistemskimi ukrepi in ekonomsko politiko prepreči prelivanje dohodka iz ene panoge v drugo, iz ene dejavnosti v drugo dejavnost.
Delegati iz rudarstva, gozdarstva in nekaterih drugih dejavnosti so opozarjali na posledice nepravilne delitve osebnih dohodkov. Ker razlike ne nastajajo na podlagi razlik ,v produktivnosti in učinkovitosti
dela, posamezne industrijske dejavnosti počasi ostajajo brez delavcev tam, kjer je delo težko, a neustrezno nagrajevano. Res je, da inflacija in močna rast življenjskih stroškov ovirata uveljavljanje načela delitve osebnih dohodkov po vloženem delu, vendar je prav to vprašanje tako zelo pomembno, ne le za urejene odnose na področju delitve ustvarjenih sredstev, pač pa se vpliv, dober ali slab, po principu padajočih domin prenaša tudi na ostala gospodarska in družbena vprašanja, da je prav upravičena zahteva delegatov na kongresu, da se sindikalne organizacije močneje in predvsem bolj tvorno spoprimejo z razreševanjem teh vprašanj. .
Na primer: delitev osebnih dohodkov se neposredno odraža na takšni ali drugačni produktivnosti dela. Vemo, da je le-ta pri pas, čeprav je v zadnjih desetletjih v poprečju naraščala bolj kot v razvitih industrijskih deželah, še vedno znatno nižja, kot v njih. Odveč je posebej omenjati, pa vendar: v naporih za stabilizacijo gospodarstva in reševanje ostalih problemov, ki so v soodvisnosti z gospodarskim položa-jem.je rešitev povečanje produktivnosti, učinkovitosti in ekonomičnosti dela. Produktivnost, s kakršno se lahko pohvalimo, razen v redkih izjemah, povsod pri nas in nizka stopnja njene rasti hudo negativno vplivajo na izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, na proizvodne cene in s tem konkurenčnost naših izdelkov na tujem in domačem trgu (fu jo sicer še uspevamo umetno zadrževati!), na rast dohodka podjetij in s tem na reprodukcijsko sposobnost,
na rast osebnih dohodkov .. . Jara kača problemov skratka.
NAPOTKE POZNAMO,
JIH BOMO UPOŠTEVALI?
Vendar, kje so vzroki? Rade Galeb je povedal, da je produktivnost delavcev - neposrednih proizvajalcev primerna; bolj ko je delovno mesto odmaknjeno od stroja, bolj produktivnost pada. Problemi so torej v organizaciji dela in v družbeni produktivnosti dela. Čeprav se delavci za stroji trudijo in imajo v veliki večini jugoslovanskih industrijskih podjetij proizvodno opremo „mlaj-šo“ od 10 let, je vendarle družbeni rezultat dva do trikrat slaoši kot v razvitih deželah.
Ena izmed ,,domin" v gospodarstvu, kot se je slikovito izrazil eden izmed delegatov, je.tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Nekateri viri navajajo, da poprečen delovni čas v industriji ne traja niti 6 ur. Po istih virih je lani, v poprečju seveda' zavoljo tega vsak zaposleni v industriji in rudarstvu izostal z dela 17 dni. V nekaterih delovnih organizacijah število izostankov „vzame“ celo petino skupnega delovnega časa zaposlenih. V razpravah, ki so omenjale tovrstne probleme, pa, žal, nismo naleteli na rer cept, kako bi se lahko sindikati tem pojavom postavili po robu. Drži pa eno: delavci, ki- pošteno in- dobro opravljajo delo, bodo trdno podprli sleherno akcijo zoper pojave neodgovornosti na delovnem mestu,; nediscipline in lenobe .. .
V široki javni razpravi so se pojavljali seveda tudi drugi problemi in 'vprašanja sindikalnega vsakdana: samoupravna organiziranost v pod-
jetjih ter v družbenopohtičnih organizacijah, vprašanje varčevanja v gospodarjenju; zunanjetrgovinski problemi in tako dalje. '
Glede varčevanja, ki kajpak ne pomeni, da bomo zmanjšali porabo v njenem najširšem pomenu, pač pa, da bomo kar se da najbolj smotrno izkoriščali razpoložljive vire za povečevanje dohodka, so najbolj pogosto govorili prav delegati iz energetike ter črne in barvaste metalurgije. In to ne brez razloga. Industrijskih dejavnosti, katerim v sedanjem boju za čim večjo stabilizacijo gospodarstva pripisujemo kar največji pomen, na drugi strani še vedno ne obravnavamo tako, kot bi bilo treba, da bi bil ta cilj dosežen. Namreč, dokaj stihijsko se pojavljajo načrti za gradnjo novih proizvodnih objektov v omenjenih, pa tudi v drugih panogah, pri čemer se neredko zgodi, da celo v republiških, ne le v jugoslovanskih okvirih, podvajamo proizvodnjo. Takšno trošenje sredstev je neracionalno, drago, rezultat tega pa je tudi prej omenjeno podiranje domin.
Preveč prostora bi potrebovali, če bi, hoteli omeniti vse probleme in vsa področja gospodarskega in družbenega življenja pri nas, katerih so se dotaknili delegati v razpravi. Zategadelj naj na koncu zapise s kongresa sindikata delagcev industrije in rudarstva velja ugotovitev, da so delegati v dveh dneh živahnih razprav, ne le o probjemih, pač pa tudi o statutut tega sindikata in .o akcijskem programu, obogatili svoje znanje s povsem konkretnimi napotki za nadaljnje delo. To pa je pravzaprav tudi največja vrednost kongresa.	BORIS RUGELJ
IZ RAZPRAVE PREDSEDNIKA SVETA ZSJ MIKE ŠPIUKA
NAJHUJŠI BIČ — NIZKA PRODUKTIVNOST
Na kongresu je spregovoril tudi predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak. Iz njegovega govora povzemamo nekatere rrtisli.
O PRODUKTIVNOSTI
• S poprečno stopnjo rasti produktivnosti v naši industriji - 2 do 3 odstotki letno - naših problemov ne moremo reševati niti jih rešiti. Ob tako nizki stopnji rasti produktivnosti ni zagotovljen razvoj, ni sredstev ža investicije. Na kongresih sicer lahko razpravljamo o teh problemih in zahtevamo pri bankah, da gospodarstvu dajo sredstva, vendar teh sredstev ni, ker jih nismo ustvarili. Hkrati ni primernih osebnih dohodkov, ni primernega življenjskega in družbenega standarda zaposlenih. Zavoljo tega se moramo v sindikatih z vso vnemo posvetiti temu vprašanju."
O NEPOKRITIH INVESTICIJAH
„Problem je velik obseg nepokritih investicij, ki nam obremenjujejo tako dohodek kot sredstva za osebne dohodke. Ne samo, da imamo veliko zamrznjenih milijard v teh investicijah, hkrati postavljamo tudi zahtevo, da nam nekdo zagotovi sredstva zanje. Vendar, kdo je to? Kje naj gospodarstvo vzame ta sredstva, kdo jih bo dal izven gospodarstva samega? Kongres naj v svojih zaključkih jasno pokaže, da je treba s takšno prakso, prakso nepokritega investiranja, dokončno prekiniti."
O RAZPOREDITVI DOHODKA
„Inflacija in drugi problemi nedvomno otežkočajo prave odnose v razporejanju dohodka-in delitvi osebnih dohodkov. Vsa merila so, za-
voljo teh vzrokov, izkrivljena. Vendar sindikati kljub temu ne smemo vreči puške v koruzo. Tembolj, ker so ta vprašanja tista, s katerimi se sindikati na zvezni ravni že nekaj časa niso ubadali; brez rešitve teh vprašanj pa se ne bomo mogli izvleči iz težav zaradi nizke produktivnosti in drugih težav, ki so pred nami. . .. Preko ustrezne stimulacije dela in rezultatov dela pa bomo lahko povečali tudi dohodek svoje temeljne organizacije združenega dela in skupni dohodek celotne družbe."
O ZAŠČITI PRI DELU
„V lanskem letu smo v Jugoslaviji zaradi izostankov z dela, takšnih ali drugačnih, izgubili v gospodarstvu 65 milijonov delovnih dni. Nad tem . podatom se moramo sindikalni delavci zamisliti in podvzeti vse ukrepe, da zmanjšamo te izgube, ki gredo v milijarde dinarjev. Vsekakor drži, da je škoda zaradi izostankov z dela večja, kot bi veljali ustrezni ukrepi za večjo varnost dela."
O STANOVANJSKI IZGRADNJI
„Lani smo v Jugoslaviji namenili za stanovanjsko izgradnjo 7,8 milijarde dinarjev. Okoli 4 milijarde smo v resnici potrošili za gradnjo stanovanj, preko 3 milijarde din pa smo porabili za obratna sredstva; odšli so v kanale bank, skratka, služili so za druge namene, a ne za gradnjo stanovanj ..
Del slovenske delegacije — delegati si med uvodnim referatom Radeta Galeba pomagajo z vnaprej Delovno predsedstvo — bilo je res delavno in ekspeditivno, vendar je po mnenju mnogih udeležencev razdeljenim govorom	kongresa posameznim delegatom brez potrebe dovoljevalo podaljševati čas za razpravo
28. junij 1975 stran 4
USTVARJAMO TAK MODEL ŽIVLJENJA V V CIVILIZIRANI DRUŽBI, KATEREGA BISTVO JE OBLAST VSEH IN KONEC OBLASTI LE NEKATERIH IZBRANCEV
Čigav
je
DELEGAT?
Lahko bi dejali, da se ravnamo po reku velikega francoskega svodomisleca Voltaira, ki je trdil, da je uspeh vedno otrok drznosti.
Natanko pred petindvajsetimi leti, ko smo sprejemali zakon p delavskem samoupravljanju v Jugoslaviji, jih je mnogo sodilo, da je storjeno drzno dejanje, ki da že meji na nespamet - »saj razmere za kaj takega še niso zrele, najmanj pa v Jugoslaviji s takšno in tolikšno zaostalostjo«, fn podobne marnje.
Uspeh je danes neizpodbiten. Samoupravljanje postaja ideja in vsebina boja delavcev po svetu. Tudi zaradi naše »drznosti«, ki je rodila še kako dragocene izkušnje - za nas in za druge.
Z novo ustavo uvajamo delegatski sistem. To je drzno in predrzno za tiste, ki vidijo največji dosežek demokracije in človeštva v buržoaznem večstrankarskem parlamentarizmu, v predstavništvu. Diagnozo take demokracije pa je po-«vedal že Marc, ko je dejal, da ni prav nič drugega kot pravica volivcev, da na v;aka tri leta ali šest izberejo, kateri izmed predstavnikov vladajočega razreda bo v parlamentu predstavlja (ljudstvo. Z našo novo ustavo pa smo si zastavili pogumno nalogo, da bi prvič postalo otipljivo dejanje tisto, kar je za buržoazne ustave prazna deklaracija, toda vendarle zapisana že od velike francoske revolucije sem domala v vse meščanske ustave, da namreč izvira vsa oblast iz ljudstva in da je le suvereno.
Gre mar za tako drznost in nespameten pogum?
LOGIKA NAŠE REVOLUCIJE
Če prav premislimo, gre za logiko naše revolucije. V njej smo se že od vsega začetka zavezali, da ni in ne more biti povratka na staro. V končni posledici to pomeni ukinitev vsakršnega izkoriščanja in človekove odtujitve.
Torej je uzakonitev delavskega samoupravljanja pri nas pred petindvajsetimi leti le uresničevanje v resoluciji postavljenih ciljev. In kaj je potem z delegatskim sistemom, podrobneje opredeljenim v novi ustavi? Čisto na kratko povedano: oblikovanje delegatskega sistema ne pomeni v bistvu nič drugega kot graditev take organizacije družbe, ki omogoča samoupravljanje na vseh ravneh odločanja.-Gre torej za oblikovanje zaključnega sistema samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Ali še z drugimi besedami: delegatski sistem pomeni do kraja izvedeno samoupravno organizacijo družbe.
To terja še podrobnejše pojasnilo, kar pa si pravzaprav lahko vsak že sam pojasni, če se le spomni, kaj vse se je pri nas zgodilo od takrat, ko smo sprejeli zakon o delavskem samoupravljanju. Začelo se je s tem, da smo v delovnih organizacijah ustanovili delavske svete in upravne odbore. Pri tem je precej časa tudi ostalo. Pred država podjetja so prešla v upravljanje samoupravnih organov, ki so jih izvolili delavci sami. V začetku so imeli kaj borna pooblastila, predvsem glede razpolaganja s skladom skupne porabe, ki pa se je oblikoval po državnih predpisih. Kasneje je delavska oblast v podjetju prešla še na plan, proizvodnjo, na osebne dohodke in še kasneje na celotni dohodek. Že glede tega je bil proces precej postopen, medtem ko se v sami samoupravni organizaciji podjetja dolgo ni nič spremenilo. Poglavitno besedo je imel delavski svet, ki pa je bil po svojem bistvu vendarle predstavniško velo: oblast so imeli delavci - po svojih predstavnikih v delavskem svetu in upravnem odbom; Če so jo seveda imeli in si jo uspeli priboriti v kaj hudem spopadu z birokracijo in tehnokracijo — ne nasploh, marveč čisto določeno, v lastnem podjetju.
In potem so prišle ekonomske enote,-ki jih je tehnokraciji uspelo zatreti, češ da sekajo tehnološki postopek, enotnost podjetja in da so sploh utopija, ki povzroča čisto nepotrebne stroške in veliko administracijo, da so si jih izmislili ljudje, ki se na proizvodnjo spoznajo toloko kot zajec na boben. In stvar je propadla, zamrla, zaspala — ker je naposled užila tudi prešibko politično podporo. Pa
vendar je bil v njih vsajen zarodek nečesa velikega, pomembnejšega: samoupravljanje v delovni organizaciji je tam, kjer so jih uvedli in jim jih je uspelo ubraniti, „prestavljene" bliže delavcem. Začutili smo, da je samoupravljanje nekaj našega, nam dostopnega. Pokazalo se je, kolikšna je lahko delavska moč.
Se še spomnite potem tistega 15. in 16. amandmaja, ko so v imenu samoupravljanja in ustave poskusili obglaviti delavske svete, strokovne kolegije uzakoniti kot dejansko in povsem legalno oblast v podjetju, čeprav amandmaji niti niso bili tako zamišljeni? Takrat pa so v Zvezi komunistov že zvonili alarmni zvonci, ki so opozarjali, da sta liberalizem in tehnokratizem na pohodu, da so birokrati in nacionalisti razvili svoje zastave.
SAMOUPRAVLJANJE - VSEBINA DELEGATSKEGA SISTEMA
Nadaljnji razvoj dogodkov je že bolj znan: 21. seja predsedstva ZKJ, delavski amandmaji, nova ustava . ..
Le čemu ta bežni preskok po nedavni zgodovini samoupravljanja pri nas, boste vprašali. Da bi bolje razumeli, v čem je bistvo delegatskega sistema.
Zdaj smo na tisti točki, ko ugotavljamo, do kod smo z oblikovanjem delegatskega sistema prišli, kaj se je z njim že i spremenilo in kaj je treba še storiti, da bi bilo uresničeno tisto, kar je bilo z delegatskim sistemom sploh zamišljeno.
Prav tu pa naletimo na že v temelju zgrešena izhodišča, ker se vrtimo le okrog delegatskega sistema, kot daje sam sebi namenjen, ne da bi videli in vedeli, za kaj pri njem sploh gre. Nedavno tega je posredoval celo sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc ter opozoril prav na to napačno izhodišče. Pri uvajanju delegatskega sistema smo dosegli pomembne uspehe, je dejal. »Mislim pa, da ima lahko pogosto kdo vtis, da o delegatskem sistemu razpravljamo zaradi delegatskega sistema samega. Delegatski sistem smo izoblikovali predvsem zaradi tega, da bi imelo čimveč delovnih ljudi naše države, naše družbe možnost neposredno odločati o vseh vprašanjih, ki zadevajo njihovo življenje. Zato menim, da premalo razpravljamo o materialni sili, ki jo predstavlja delegatski sistem. Ta resnična materialna politična moč pa obstaja v dejstvu, da predstavlja delegatski sistem osnovne interese delovnih organizacij, krajevnih in interesnih skupnosti itd.“ In še je
pristavil: „Če bomo samo govorili o delovanju delegatskega sistema in imeli pri tem v mislih, kar je prav tako pomembno, zgolj odnose znotraj delegatske strukture, menim, da bomo to delegatsko strukturo enostavno odrezali od baze. V bazi pa še ni dovolj zanimanja, dejavnosti in razumevanja, kaj pomeni delegatski sistem. Po mojem mnenju je to glavni problem, o katerem se ■ moramo odkrito pogovoriti."
Delegatski sistem je torej le oblika, zunanja podoba, njegova vsebina pa je — najbolj preprosto povedano — samoupravljanje. Če pa je stvar taka, če je delegatski sistem pot do tega, da bi vsak delavec in delovni človek imel možnosti vplivati na politične odločitve in tudi odločati o vseh za njegov družbeni in materialni položaj pomembnih zadevah, potem je treba začeti pri temeljni organizaciji združenega dela, pri krajevni skupnosti, če samoupravne interesne skupnosti niti pe omenimo.
„NAŠ‘‘, NE »NJIHOV" DELEGAT
Torej je bitka za razvijanje delegatskega sistema predvsem bitka za čimbolj - razvite samoupravne odnose in razmerja v temeljni samoupravni organizaciji. Če namreč bitka tu ne bo dobljena, potem postane celoten delegatski sistem le fasada za stare pa le preimenovane odnose, v katerih delavci nismo imeli besede, ali pa smo jo imeli le malo, zreducirano na možnost blagohotnih pripomb k tistemu, kar sb si izmislili v direkcijah. V takih razmerah namreč potem tudi delegat ne bo izražal delavskih interesov, ampak le tisto, kar mu bodo naročili v upravnih vodstvih in poslovnih strukturah podjetja, delovne organizacije, občine. Torej ni naš, ampak je njiliov delegat. Delavci pa so v takih razmerah le znova ogoljufani za tisto, kar jim jamči ustava in kar je zapisano v vseh političnih dokumentih.
Zato prav zadnje čase tako stopa v ospredje vprašanje, kakšne temeljne organizacije združenega dela pravzaprav imamo. Ali so spreminjali in »usklajevali" z ustavo le besedila statuta in samoupravnega sporazuma, s katerim se tozdi združujejo v delovno organizacijo, ali pa seje res kaj bistvenega spremenilo, in sicer tako, da imajo delavci resnično možnost odločanja o vseh tistih zadevah, ki se tičejo njihovega družbenega in materialnega položaja.
FRONTA SE ŠELE ODPIRA ...
Povsem jasno je, daje fronta pravzaprav šele odprta. Proti koncu maja letošnjega leta je bilo v Sloveniji v register organizacij združenega dela vpisano 2325 delovnih organizacij, od tega kar 2024 enovitih, se pravi, daje vsa delovna organizacija hkrati tudi TOZD, ali z drugimi besedami, da tozdov sploh nimajo. Med njimi so tudi take, kot so Gorenje-Elrad, Zidar v Kočevju, Termit v Domžalah, Has v Kočevju, Združene papirnice Vevče, Perutnina Zalog in še in še bi lahko naštevali. So pa tudi tozdi s preko tisoč delavci, ki pa imajo pogoje za oblikovanje več tozdov, npr. Luka Koper, tozd kooperativa, tozd zdravilišče Radenci, vsi trije tozdi Fructal-Alko itd. Že iz tega je jasno razbrati, da so vzeli oblikova nje temeljnih organizacij združenega delale kot stvar, ki jo je treba zaradi političnega pritiska iz komiteja napraviti, da jim ne bi kaj očitah, ohranili pa so stare odnose, v katerih so imeli in imajo delavci čim manj besede. Delegatstvo pa je potem le cepljeno na take delavcem odtujene odnose in se v bistvu prav v ničemer ne razlikuje od prejšnjega predstavniškega sistema. Le ime je drugo. Žal, kljub dostikrat dobri volji delegatov.
To je očitno eno izmed osrednjih vozlišč nadaljnjega uresničevanja ustave v organizacijah združenega dela, kakor je opisano tudi v ocenah in stališčih, ki jih je o tem sprejel izvršni komite predsedstva CK ZK Slovenije na nedavni seji na podlagi političnega dogovora na 3. seji taistega centralnega komiteja.
Čedalje jasneje pa si utira pot spoznanje še o eni nevarnosti, koncentraciji skupnih služb kot oblasti na delavsko oblastjo, kipa zasluži prav podrobnejšo obdelavo. Izvršni komite namreč opozarja na pojave,' da iz tozdov poberejo vse strokovnjake, češ da je smotrna le njihova koncentracija. S tem pa ostajajo delavci v tozdih tako tekoč goloroki, brez temeljnih podatkov in možnosti, da bi sami oblikovali na podlagi svojih strokovno dognanih spoznanj svoje plane, zamisli, predloge in pripombe.
In še ena posebej poudarjena izkušnja: tudi sama temeljna organizacija združenega dela je dostikrat prevelika, da bi bil omogočen resničen "pliv delavcev na oblikovanje predlogov in odločitev ter samo odločanje delavcev. Zato so tako pomembne samoupravne delovne skupine, v katerih si delavci brez večjega sestankovanja hitro in učinkovito izmenjajo misli, opredele svoja stališča do vsega tistega, kar jih zanima in kar jih zadeva tako ali drugače.
DRZNOSTI IN POGUMA NAM NE MANJKA
V teh odnosih je potemtakem ključ delegatskega sistema, katerega prvo obletnico smo komaj praznovali, in to delovno — s povzemanjem izkušenj tega leta, od tistih, ki govore, kako bi morali zgraditi sistem informiranja delavcev in naših delegatov, da bi res lahko odločali, do tega, da bi bilo nesmiselno zahtevati in pričakovati, da bomo prav vsi prav o vsem odločali. Veliko stvari je, ki naj tudi delegati prevzemajo odgovornost zanje, ne da bi za vsako najmanjšo reč sklicevali zbore delavcev, veliko stvari je pa tudi, ki naj prevzamejo zanje polno odgovornost politično izvršilna telesa in upravni organi. Se pravi, da skrčimo dnevne rede skupščinskih sej na poglavitna pohtična vprašanja. To pa predpostavlja dosti bolj razvito politično kulturo kot tudi tako izostreno družbeno odgovornost, da bi morafi za vsako resnejšo politično napako nosilci javnih pooblastil tudi odstopiti, ne da bi njihov odstop pomenil tudi njihovo politično smrt.
Delegatstvo potemtakem odpira-novo stran prav v prizadevanjih človeka, da bi ustvaril »drugačen model civilizacije", kakor pravi francoski marksist Garaudy. Se pravi model, ki odpira drugačne vidike sreče, zadovoljstva, lepote življenja samega. Njegovo bistvo je oblast vseh in konec oblasti le nekaterih izbrancev.
Drznost? Vsekakor! Nam Jugoslovanom je očitno ne manjka.
VLADO JARC
Tito: »To ni abstraktno propagandistično geslo, temveč geslo, ki ga moremo in moramo uresničiti, če hočemo resnično zgraditi socializem!« • Kako se tistih dni spominja nekdanji novinar Delavske enotnosti • Velika prizadevnost in zrelost delovnih kolektivov v najhujših časih
po vojni
J
So datumi in dogodki, ki jih človek, kot pravimo, vse žive dni ne pozabi In če. se spomni na neki značilen dogodek ali datum, se mu ob tem utrne vrsta drugih med seboj in tistim datumom - ter dogodkom povezanih spominov. Utrinjajo se ti spomini na ta ali oni dogodek, pa čeprav je bilo to pred tridesetimi ali več leti in pred teboj se odvijO'filmski trak življenjsko pomembnih dogodkov, življenjsko pomembnih mogoče samo zate ali za vse nas.
Te dni bomo slavili četrt stoletja delavskega samoupravljanja. To je za vse nas dogodek zgodovinskega pomena, za nas vse pravim, kajti v tistih zadnjih junijskih dneh 1950. leta je bil izglasovan zakon o delavskem upravljanju. Za današnji čas sem tisti datum in ta dogodek doživel v nenavadnih okoliščinah in na kraju - v Ameriki - naši, slovenski, seveda Amerika so pravili, mogoče še danes, predelu desno od Save, sredi gozdov, veliki čudoviti gozdnati pokrajini.
Tista leta od 1948. leta naprej so bila sploh nenavadno podobna vojni Terjala so od vsakogar samoodpovedovanje, požrtvovalnost kot na fronti, prizadevnost storiti na delovnem mestu kar največ, da bi prebrodili težave, v katere so. nas pahniM dogodki leta 1948, ko smo rekli ob informb irojevskih klevetah svoj odločilni NE.
Dan potem, ko je bil izglasovan zakon, smo dobili tamkaj v Ameriki mi, delavci sindikalne gozdne brigade, sindikalne podružnice Ljudska pravica, naš dnevniki Na prvih straneh je bil zapisan naslov, daje bil na izrednem zasedanju zvezne ljudske skupščine izglasovan zgodovinski zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij. Še zdaj se spomnim, s kolikšno zavzetostjo sem prebiral Titov govor, njegovo utemeljitev in obrazložitev zakona.
v „ ... Ljudska skupščina bo danes obravnavala načrt enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije — načrt zakona o upravljanju državnih gospodarskih
podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Sprejetje tega zakona bo najpomembnejše zgodovinsko dejanje ljudske skupščine, odkar je bil sprejet zakon o nacionalizaciji proizvajalnih sredstev. S prevzemom proizvajalnih sredstev v državne roke še ni bilo uresničeno akcijsko geslo: „Tovarne delavcem," kajti geslo ,.Tovarne delavcem, zemljo kmetom", ni nikakršno abstraktno propagandistično geslo, temveč geslo, ki ima v sebi globok vsebinski smisel. Vsebuje cel program socialističnih odnosov v proizvodnji: glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delovnih ljudi in - potemtakem ga moremo in moramo uresničiti, če hočemo, resnično zgraditi socializem ...“
TRDA POT DO SAMOSTOJNOSTI
Po tistem našem odločilnem z veliko črko zapisanem NE je bilo potrebno narediti marsikaj, da smo bili.samo-stojni na svojih gospodarskih nogah. In v„Ameriki“, na sindikalni delovni akciji, smo novinarji, ki smo zamenjali pero za sekiro, grafiki, ki so črke opustili in vzeli v roke žago, strojepiske, ki so imele v rokah vejevnik - smo vsi’ skupaj, po svojih močeh, prispevali tudi mi člani sindikata svoj skromni delež, da je bilo dovolj drv za kurjavo, da je bilo desetine in desetine kubikov lesa za izvoz. In zvečer, potem ko je bilo časa nekaj več, smo razpravljali o tem zakonu, kaj in kako bo potlej, ko bodo delavci pričeli p.ovsod dejansko upravljati s podjetji in gospodarstvom.
GOSPOD JE REKEL: ..ODPUŠČEN SI!“
Mogoče bo kdo. verjel ali ne, toda takrat sem se spomnil na dogodek iz leta 1939. Fante, ki mu je komaj mah pričenjal poganjati pod nosom, sem gradil cesto Laško-Šentlenart, tako se je imenoval sedanji Vrh nad Laškim. Dvanajst ur s polurnim odmorom smo delali, in to delali trdo, nepretrgoma. Vsak teden smo dobili v roke izplačilni listek. In ko smo prejeli v roke plačilni listek, smo prebrali približno naslednje opozorilo: „S tem, ko si sprejel plačilno kuverto, si odpuščen." Pomeni torej, da si moral biti priden in še kako priden!
Druga svetovna vojna vihra je bila na pomolu. Cene so strahovito naraščale. In neko soboto popoldne smo se domenili delavci, organizirani v sindikatu, da bo v pone-
deljek zjutraj naš sindikalni zaupnik zahteval povišanje mezde (saj to ni bilo plačilo za delo) za starih jugoslovanskih petdeset par, pomeni od dva in pol na tri dinarje za uro (ppl kilograma čudpvito penaste bele šruce je stalo takrat štiri dinarje in ob trdem delu si jo pojedel na mah).
Ponedeljek zjutraj. Obratovodja ali poslovodja, ne vem, kako smo mu tedaj dejali, s pridevkom gospod pa seveda obvezno, je zatulil nad našim delavskim sindikalnim zaupnikom, kaj si domišljamo in ga vprašal, če je prebral to, kar piše na kuverti. Potem je pri priči spodil njega, sindikalnega zaupnika, našega predstavnika, očeta štirih nepreskrbljenih otrok. Potegnil sem se zanj in dejal, kaj misli ta gospod? Ravnal je po načelu milo za silo. In s knjižico sem minuto, dve zatem odšel v dolino
do doma uro daleč (peš in s kolesom). Torej delavnik je bil takrat v bistvu štirinajst ur in k temu še ,,opozorilo" na plačilni.kuverti.
ZAČETEK NOVEGA OBDOBJA
No, sem dejal takrat, ob prebiranju razlage zakona o delavskem samoupravljanju, stvari so danes drugačne in drugačne bodo. Ni več tistih časov izpred aprilske vojne. In takrat sem se spomnil tudi, kako nam je komisar divizijske bolnišnice X. krajiške udarne divizije v marcu mesecu 1945. leta, ko so se talile zadnje zaplate snega, razlagal, kakšen sindikat bomo ustanovili, kakšnega bomo imeli in kako obilo dela nas čaka. Res, pred nami je bil še neosvobojen del Bosne, Hrvaške in daleč so še bili zadnji dnevi vojne. Mi pa smo verjeli staremu drvarju, sindikalnemu delavcu, našemu komisarju.
In spomnil sem se, kako me je takratni tajnik enotnih sindikatov Slovenije, zdaj pokojni Mavricij Bore, v zadnjih decembrskih dneh leta 1949 poklical v svojo pisarno. Pred menoj je razgrnil okrožnico, ki sta jo podpisala predsednik zvezne planske komisije in gospodarskega sveta vlade FLRJ Boris Kidrič in predsednik centralnega odbora zveze' sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj.
V tem navodilu je pisalo:
„Zato, da bi dosledneje uresničevali ustavna načela o neposrednem sodelovanju delavcev pri gospodarskem upravljanju in gospodarski kontroli, prav tako pa tudi zato, da bi se delavci čimbolj aktivno vključili v borbo za uresničevanje planskih nalog, sev državnih gospodarskih podjetjih osnujejo delavski sveti...“
Meni, novinarju gospodarske rubrike Ljudske pravice, ki sem Bil v gospodarski rubriki tega dnevnika zadolžen za sindikalna in gospodarska vprašanja, je zabičal iapolagal na srce, da je to prva in osnovna naloga sindikatov in naj na straneh Ljudske pravice posvečam temu osrednjo pozornost.
„Ta naš zakon," je dejal Tito, „o izročitvi tovarn, podjetij itd. v upravljanje delovnim kolektivom, je logična posledica razvoja socialistične izgradnje naše države. Je dosledno nadaljevanje v vrsti ukrepov, ki jih izdaja naša ljudska oblast na svoji nezadržni poti v socializem. Pogoji za to so deloma že dozoreli. Naši delovni kolektivi dokazujejo vsak dan svojo zrelost, svojo visoko zavest, ki prihaja do izraza v herojskih naporih za izpolnitev njihovih planskih nalog ..."
ČAS HEROJEV DELA
Ob tem’ stavku Titovega govora (ki sem ga znova prebiral ob pisanju tega sestavka sem se spomnil resničnih herojskih naporov, ki sem jih bil sam priča v tistih zadnjih mesecih leta 1949. Dne 10. avgusta leta 1949 je bil objavljen v Ljudski pravici članek z naslovom „Sirotano-vičevo gibanje se naglo širi". Tanjugova vest je sporočila javnosti, da je Sirotanovič, ki je prvi pri nas-prekosil rudarski rekord Stahanova, sprožil med našimi rudarji novo vrsto tekmovalnega gibanja, ki se naglo širi. Najprej je presegel Sirotanovičev rekord v Rudniku Breza njegov tekmec — udarnik Nikola Skobic. Zdaj poročajo iz Breze, je pisalo, da se je uvrstil med najboljše rudarje tudi 19-letni Omer Omerovič. In pisalo je dan, dva nato, da se pripravlja na tekmovanje v kakanjskem rudniku Rista Mijatovič. Pa v Banovičih ... in v Zenici...
Zadeva je bila jasna. Odpotoval sem v Bosno za tri
tedne, prvikrat v življenju z letalom. Bil sem-v Brezi v rudniku, kamor so me s starši, sestrami in bratom „po-spremili" gestapovci in ustaši leta 1941. Bil sem med tekmovalci, med svojimi nekdanjimi tovariši rudarji. Čestital sem Skobiču in Sirotanoviču, pa Risti Mijato-viču v Kaknju in Čuriču ter njegovi brigadi v zeniški železarni, ki je bila takrat v najhujšem tempu izgradnje, in v prvih dneh septembra Antonu Zagorišku, vodji 13-članske brigade v trboveljskem rudniku ...
Na to samopremagovanje, na te herojske napore sem se spomnil takrat in spominjam se še danes. Spominjam se vrste podobnih tekmovanj vse do tistega, zadnjega, ki sem se ga udeležil tik pred sprejetjem zakona o delavskem samoupravljanju. Dne 13. maja 1950. leta. Takrat sem zapisal v Ljudski pravici podnaslov pod članek: „S tovarišem Vojetom in Šinkovcem, ki sta prepeljala nad dva in pol kilometra dolg vlak s6251 tonami od Zaloga * do Zagreba."
VLAK, DOLG DVA IN POL KILOMETRA
Zalog, četrtek, ob 13.35. Na zaloški postaji je bilo živahno. V pisarnah so pripravljali tovorne liste, na levi tir pa je rezervna lokomotiva vozila vagon za vagonom. Spremno osebje vlaka je pregledovalo drogovje, kolesa, vijake. Dvainosemdeset zaviračev se je razvrstilo na delovna mesta. Strojevodja Voje je na čelo vlaka zapeljal težak stroj „Borzik“. Vlak je bil pripravljen za odhod. Povzpel sem se na lokomotivo in opazoval Vojeta in kurjača Franceta. „Od izpeljave je odvisno vse," je dejal Voje. In kurjač France, ki je zrl skozi okno, je naenkrat z nasmehom dejal: „Že gre!" Stroj je vse hitreje in hitreje vlekel za seboj 253 vagonov. 6251 ton bremena, vlekel je več kot dva in pol kilometra dolg vlak, do takrat najtežji in najdaljši v naši državi m verjetno na svetu.
Ob 19.52 je Voje ustavil „Borzik“ na postaji v Čerrio-mercu v Zagrebu. Spotoma je zmanjkalo vode in prekršeno je bilo pravilo, da ima naš vlak prednost, zato smo pripeljali v Zagreb z nekolikšno zamudo. Strokovnjaki, ki so dvajset let prej pustili v promet Vojetov stroj, so predpisali zanj največjo obremenitev 1900 ton. Ušteli so se. Voje je z njim prepeljal 6251 ton. Resda je para sikala iz marsikakšnih ventilov, toda to je bil eden izmed dogodkov v potrditev Titovih besed, da delovni kolektivi vsak dan dokazujejo švojo zrelost^ svojo visoko zavest, ki prihaja do izraza v herojskih naporih za izpolnitev planskih nalog.
OD NEUBRANIH KORAKOV DO TRDNE POTI
V	Delavski enotnosti, zadnji v letu 1950, v številki 50—52, sem prispeval zapiske o rasti prvega delavskega sveta na Slovenskem: o delavskem svetu tovarne Sava Kranj. „Med prsti so mi šelesteli prašni porumeneli listi papirja," sem zapisal. „Bili so zgovorni da le kaj. Vsak list, ki sem ga obrnil, je odgrnil pred menoj zgodovino prvega delavskega sveta na Slovenskem. To nemo pričevanje so dopolnili živi spomini, pripovedi članov delavskih svetov, odbornikov sindikata in funkcionarjev takratne partijske organizacije. Tako so nastali ti skromni zapiski o prvih, še neubranih korakih delavskega sveta, o njegovi poznejši rasti in današnji veljavi...“
In ob zaključku reportažnega zapisa sem zapisal: „Prvi koraki so bili še neubrani, sedaj je pot utrta in cilj je jasen."
V	prvi januarski številki letnika 1960, pred 10-letnico sprejema zakona, smo začeli objavljati koledar volitev prvih delavskih svetov pri nas (s takrat še posvetovalnim značajem) — 47 jih je bilo v Sloveniji. In obiskovali smo delovne kolektive, se pogovarjali s prvimi predsedniki in člani delavskih svetov. Tako je ob desetletnici ali nekoliko pozneje zagledal luč sveta Almanah, prvi zbornik reportaž ob jubileju prvih delavskih svetov v založbi Delavske enotnosti.
Sedaj, ko slavimo četrt stoletja tega pomembnega zgodovinskega dogodka - sprejetja zakona o delavskem upravljanju - lahko zapišemo, da je samoupravljanje temelj vsega dogajanja v našem družbenopolitičnem življenju.
PETER DORNIK
AKCIJA ŠE NI KONČANA
PoNtična akcija sindikatov za pristopanje organizacij združenega dela oziroma temeljnih organizacij združenega dela k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za štipendiranje učencev in študentov še ni končana. Tako so ugotovili 20. junija predsedniki občinskih sindikalnih svetov na posvetu, ki ga je sklical republiški svet ZSS.
Na dan posveta je bila akcija končana komaj v 30 občinah. Na dan, ko to poročamo (25. junija), pa so v 35 občinah že pristopile VSE organizacije združenega dela oziroma TOZD k temu sporazumu. V ostalih občinah morajo občinski sindikalni sveti svojo politično akcijo nadaljevati v vseh tistih organizacijah, ki sporazuma še niso podpisale oziroma ne izpolnjujejo določil tega sporazuma in ne odvajajo dogovorjenega prispevka za solidarnostne štipendije. Sicer pa so nas medtem že obvestili, da so že vse podružnice Službe družbenega knji-
govodstva dobile pooblastilo, da lahko same ob mesečnih izplačilih osebnih dohodkov poravnavajo obveznosti OZD ali TOZD - podpisnic sporazuma, če tega le-te same ne store.
0 tem, kako poteka akcija, je do roka, se pravi do 14. junija, poročalo na Republiški svet ZSS 51 občinskih sindikalnih svetov. Poročil pa ni bilo iz Domžal, Kamnika, Ljubljane-šiška, Ljubljane-Vič-Rudnik, Ljutomera, Ptuja in škofje Loke. To dejstvo lahko komentiramo z nedisciplino tudi znotraj sindikata, saj je bilo na izvršnem komiteju predsedstva CK ZKS jasno povedano, da morajo sindikati o opravljeni akciji poročati. Zbrane podatke smo te dni iz našega uredništva znova preverjali in danes objavljamo, kakšno je stanje v občinah. Za nekatere občine podatkov še nismo mogli preveriti in jih bomo objavili prihodnjič.
Zbrane informacije kažejo, da so občinski sveti skupaj z drugimi podpisniki družbenega dogovora o uresničevanju in izvajanju štipendijske politike takoj po pozivu, konec maja, začeli analizirati in kritično ocenjevati izvajanje štipendijske politike v občinah. Bili so po-
budniki sklica skupnih komisij podpisnic samoupravnega sporazuma, imeli so razgovore z izvršnimi., odbori osnovnih sindikalnih organizacij, samoupravnimi organi in vodilnimi delavci v delovnih organizacijah, ki sporazuma še niso podpisale ali pa ne izvajajo določil Sporazuma
Še niso podpisali!
Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in Študentov iz združenih sredstev so do 25. junija podpisale VSE organizacije združenega dela v 35 občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Hrastnik, Kamnik, Krško, Lenart, Lendava, Litija, Logatec, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Ormož, Ptuj Radlje ob Dravi, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Šentjur, Šmarje, Tolmin, Trebnje, Tržič, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec.
V vseh ostalih občinah akcija podpisovanja samoupravnega sporazuma še vedno ni zakjljučena. Danes objavljamo OZD oziroma TOZD, ki še vedno niso pristopile k temu sporazumu in ga podpisale. Imena OZD oziroma TOZD v občinah, za katere do 25. junija nismo mogli znova preveriti podatkov, bomo objavili v prihodnji številki.
JESENICE: ni^o podpisale tri OZD
— Elektro Kranj — Žirovnica
— Hotel Kompas Kranjska gora
— Kovinoservis Jesenice (Stanje na dan.24 junija)
- KOČEVJE: ni podpisalo pet OZD
—	Gostilna Rudar Kočevje
—	EDEK Kočevje
—	Lekarna	Kočevje;
Ljudska knjižnica Kočevje
—	Snežnik,	Kočevska
Reka (stanje na dan 24. junija)
KRANJ: nista podpisali dve OZD
—	Gorenjski sejem Kranj
—	O b r tno podjetje Cerklje (stanje na dan 24. junija)
LJUB U AN A-CENTER: sporazum je že podpisalo 633 organizacij, še vedno pa jih ni podpisalo 68
—	Arhitektni biro; Agens, poslovni ingeniring
—	Biro za poslovne storitve; Beogradska banka, podružnica Ljubljana; Beti —
DSS
—	Centrotekstil, export-import, predstavništvo
—	Dimnik; Društvo za zaščito materiala SR Slovenije
—	Festival — prireditvena poslovalnica
—	GP Operna klet; Gal-teks ONPZ oblačilnih strok,
—	Interexport, TOZD,
Titova 36; Investicijski zavod za izgradnjo trga revolu-
cije; Industrije import — Jugoslovanski institut za embalažo, ,trgovino in transport
•— Kontrola meril in plemenitih kovin; Kamnošeško podjetje Marmor; Klub poslancev, Komisija za verska vprašanja
. - — Ljubljanska krojačnica _ - Narodni muzej; Nogometni klub Olimpija — Onkološki inštitut; Orbital progres; Obrtno pod-, jetje Dekor plast; Obrtna delavnica Golovec
— Posrednik; Poslovno združenje Consorcium; Poslovno združenje žitna skupnost, Putnik, Podjetje za turizem, transport in gostinstvo
Restavracija Dom Maksa Perca
— Sadjar in vrtnar; Slaščičarna Zvezda; Stanovanjsko podjetje Staninvest, Splošni projektivni biro; Simex; Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev, Slovenska filharmonija
- Šentjakobsko gledališče, Študentski dom, Študentski list
— Tekstil; Trgovsko podjetje s tehničnim blagom — Peko; Turistična zveza Slovenije, Tiskarna ZŽTP; Tehnična zalozba Slovenije — prodajalna Mladi tehnik — Urbanistični zavod; Uprava poslovne zgradbe Impex
— Vedrog; Varnost, SS, Varnost, TOZD izpostava;
Vodni sklad SRS; Višje gospodarsko sodišče
— Zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov -SRS; Zveza ekonomistov; Zveza šoferjev in avtomehanikov SRS; Zveza gradbenih inže-nirjev in tehnikov; Zavod za vodno gospodarstvo SRS; Združeno PTT podjetje — Projektivni biro; ZZTP — Železniško transportno podjetje; Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev
— ZG — sekcija za delo; ŽG - Sekcija za SV in TK naprave;
-	ŽG — projektivno^podjetje; ŽG — Feršped; ŽG -prometni inštitut ŽG — sekcija za vzdrževanje' prog (stanje na dah 23. junijal
LJUB LJ ANA-BEŽI-GRAD:	ni podpisalo 18
OZD oziroma TOŽD
-	Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam SRS; Družbena prehrana Bežigrad
-	Gasilska brigada; GP Tehnika TOZD 'Industrija betonskih izdelkov, Gostinsko podjetje Bežigrad
— Hidroinženering
-	IMV zastopstvo inozemskih firm
— Kuverta; Kmetijski inštitut
— Lesnina TOZD notranja trgovska prodajna mreža; Lesnina TOZD izvoz, Lesnina — TOZD biro za 'gradnje .
— Prod
-	SGP Slovenija ceste TOZD nizke gradnje; Stanovanjska zadruga RTV
— Zavod za usposabljanje dušno in govorno prizadetih TOZD Učne delavnice; Združenje računovodskih in finančnih delavcev SRS
-	ŽG - Zavod za investicije (stanje na dan 18. junija)
LJUB U ANA-ŠIŠKA:	ni
podpisalo še šest OZD oziroma TOZD
— Centralne delavnice TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška
-	Drogerija — Trgovsko podjetje na debelo in drobno
-	Gradbeno podjetje
Ljubljana
-	Industrodidacta' Beograd TOZD AVR ingenering
— Zavod ing. Stanka Bloudka; Zveza za telesno kulturo SRS (stanje na dan 24. junija)
UUBUANA-MOSTE-POLJE: niso podpisale 4 OZD oziroma TOZD — Elektro obnova — Kino Triglav
-	ZŽTP - TOZD prometna sekcija Moste-Polje; ZŽTP' — TOZD prometna sekcija Zalog (stanje na dan 24. junija)
LJUBLJANA VIČ-RUD-•NIK: niso podpisale 4 OZD — Vodogradbeni laboratorij
— Fakulteta za naravo-’ slovje in tehnologijo; Fakulteta za-arhitekturo, 'gradbeništvo in geodezijo; Fakulteta za elektrotehniko (stanje na dan 24. junija) POSTOJNA: niso podpisale 3 OZD
^ Krojaška delavnica; Ključavničarstvo
— SGP Gradnje! Postojna (stanje na dan 25. junija) RADOVLJICA: še niso podpisale 4 OZD
— Čevljarstvo Bohinjska Bistrica
— Hotel Svoboda Bled
-	Ingenering Bled
-	Kreda Radovna (stanje na dan 25. junija)
ŠKOFJA LOKA: še ni pristopilo -8 OZD oziroma TOZD
— Gradis, lesno industrijski obrat, Škofja Loka_
— Kino Sora, Škofja Loka; Krajevna skupnost Železniki
-	Ljubljanske mlekarne TOZD mesoizdelki; Ljubljanske mlekarne TOZD posestvo in tovarna močnih krmil
-	Marmor Hotavlje
-	Orodno kovaško Polja-ne
-	Pekarija Žiri (stanje na dan 25. junija)
TRBOVLJE: nista podpisali še 2 OZD — Elektro Trbovlje — Zdravstveni dom Trbovlje — Zasavje (stanje na dan 24. junija)
in ne odvajajo prispevkov.
Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za solidarnostne štipendije ni podpisalo največ organizacij združenega dela oziroma temeljnih organizacij združenega dela v občinah Ljubljana-Center, v Novi Gorici, v občini Ljubljana-Bežigrad in na obali — Koper, Izola in Piran. Veliko delovnih organizacij pa tudi še ni podpisalo sporazuma v Maribom, kjer poleg občine Škofja Loka še vedno ni konstituirana skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma in naloge te komisije opravlja odbor Za oblikovanje in izvajanje štipendijske politike. (Podatkov o rezultatih sporazumevanja v teh občinah z dne" 14. junija namenoma ne objavljamo, ker so natančnejši podatki, ki smo jih iz -uredništva uspeli zbrati, objavljeni danes v DE po stanju do 25. junija. Za dvanajst občin pa bomo 'podatke objavili v prihodnji številki DE.)
Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma, družbenopolitične organizacije in občinske skupščine še nadalje pozivajo delovne organizacije, . naj k sporazumu nemudoma pristopijo. Po zbranih podatkih so skupne komisije podpisnic doslej 'začasno oprostile le 8 delovnih organizacij v 8 občinah plačevanja prispevkov v -štipendijski sklad, ker imajo blokirane žiro račune.
Lahko- verjamemo, da ne 'drži več podatek, da le v devetih občinah vse podpisnice sporazuma redno ovajajo prispevke za šti-. pendije, saj smo obveščeni, da podružnice SDK že: imajo pooblastila, da same poračunajo te prispevke, v kolikor jih ne delovne organizacije same.
Čeravno samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v svojem 22. členu zavezuje vse delovne organizacije, da kadrovskim službam občin posredujejo svoje splošne akte, s katerimi urejajo štipendiranje, razpise štipendij, preglede razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, rezultate razpisov in preglede neizpolnjenih potreb ter drugo, te obveznosti skoraj ne izpolnjujejo. Zato ima pregled nad štipendiranjem v OZD oziroma TOZD ih v samoupravnih interesnih skupnostih komaj 21 občin.
Po zbranih podatkih so le v 21 občinah tudi izplačali celotne štipendije tistim, ki so jim bile odobrene. V 14 občinah izplačujejo štipendije po izračunu iz leta 1974 — in še to z zamudo. V 13 občinah pa zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli nakazati vseh odobrenih štipendij, niti jih niso mogli odobriti vsem upravičencem.
Na solidarnost računa 32 občinskih skladov. Nekatere občine so že prejele solidarnostna sredstva, ki se prelivajo med občinami, denimo Murska Sobota, druge še niso prejele nikakršne-solidarnostne pomoči, ker se v republiškem skladu še vedno ni nabralo dovolj sredstev. Na spisku dajalcev sredstev sta tudi občina Ljubljana-Šiška in Celje, ki paše nista v solidarnostni sklad ničesar prispevali.
V Idriji 374 učencev in študentov še nima dopolnilnih štipendij, ker ni priliva iz solidarnosti. V Kočevju je odobrenih 124 štipendij iz združenih sredstev, izplačali so jih samo 11, saj od 54 le 12 OZD oziroma TOZD nakazuje sredstva v solidarnostni sklad. Ker ni solidarnosti iz republiškega sklada, so v Tolminu izplačali štipendije le najbolj socialno ogroženim št’ pendistom. V Novem mestu kar 150 štipendistov ne prejema razlike iz združenih sredstev, 100 upravičencem štipendij pa le teh niso odobrili, ker ni denarja. Na .Vrhniki odobrenih štipendij še niso izplačali, ker menda ,,pogodbe o štipendiranju še niso izgotovljene11. In še in še bi lahko naštevali! Nemara se je kak naveden podatek v desetih dneh tudi spremenil, zagotovo pa ne splošna zelo neugodna slika!
Le 12 občin je objavilo podatke o štipendistih v lokalnih oziroma tovarniških glasilih. Ponekod smatrajo, da je javnosti zadoščeno, če podatke o štipendistih in štipendijah objavljajo na oglasni deski skupščine občine, zavoda za zaposlovanje, krajevnih skupnosti ali delovnih skupnosti. Mimogrede, v občini ~ Ljubljana-Center smo delovne organizacije te dni dobile prvo in edino poročilo izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma, skupna komisija, pa kot vem, od lanskega decembra, ko se je konstituirala, ni bila več sklicana. Pa prav v tej občini ni in ne manjka problemov! Sicer pa moramo povedati, da v dneh, ko smo iz našega uredništva preverjali podatke po občinah, nismo naleteli na primer, da podatkov ne bi mogli ali hoteli dati.
Kot je znano, je letos 25. maja Sklad Titovih štipendij od 120 razpisanih štipendij 60 razpisal prav za mlade delavce. Sklad je prejel doslej 18 predlogov, od tega so predlagali za ■ Titovo štipendijo le PET (5!) mladih zaposlenih delavcev. Sprašujemo se, ali res ni mladih delavcev, ki imajo vse pogoje, da si pridobe to štipendijo? In kaj so storile družbenopohtične organizacije, kaj sindikat, da bi te mlade, ljudi „našli“ in jih predlagali za to štipendijo?
SONJA GAŠPERŠIČ
28. junij 1975
stran
7
M
Med organizacijami združenega dela, ki so nedavno tega, na predvečer velike proslave v Celju dobile letošnja priznanja samoupravljavcev ;yza izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov", je tudi industrija pohištva Slovenijales — Brest iz Cerknice.
Ivo JANŽEKOVIČ, predsednik odbora za priznanja samoupravljavcem, je ob tej priložnosti med drugim dejal:
„Vsi letošnji odlikovanci dajejo s svojo aktivnostjo in ustvarjalno samoupravno prakso svetal zgled, da nova ustava ni le vizija prihodnosti, ampak predvsem realnost teženj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v sedanjem času. Utirati pota napredku ni bilo nikdar, v vsej zgodovini boja delavskega razreda, lahka naloga. Vedno je zahtevalo mnogo truda, žrtev, samoodpovedovanja in naporov za odpravo starega in za uveljavitev samoupravnih odnosov."
katerem je takrat delalo 243 delavcev. Razen žaganega lesa so proizvajali še škafe, zaboje in barake. V začetku petdesetih let je obenem s prvimi koraki samoupravljanja prišlo v podjetju do pomembnih odločitev: kako zaposliti čimveč ljudi, kakšne izdelke bo tržišče sprejelo? Morali smo se odločiti predvsem za finalizacijo izdelkov. Zato pomeni desetletje 1950—1960 za Brest obdobje velikih naporov, hkrati pa tudi pomembnih delovnih uspehov. V tem času sta požara povsem uničila tovarni v Cerknici in na Martinjaku. Kolektiv je z lastnimi rokami postavil nove objekte. Iskanje novih in cenejših tvoriv za proizvodnjo pohištva in lastna surovinska baza sta omogočila gradnjo tovarne ivemih plošč, ki je bila prva tovrstna tovarna na Slovenskem. Leta 1961, ko so bile investicije končane, je moral kolektiv zagotoviti intenzivno izkoriščanje novih proizvodnih zmogljivosti,
in drugih vprašanj). Skupni organi le verificirajo sklepe temeljnih organizacij in še to s soglasjem vseh delegacij. Tako so tozdi organsko zrasli iz dolgoletne samoupravne prakse."
„Vse pomembne odločitve sprejemamo na zborih delavcev v delovnih skupinah, kjer lahko vsak delavec sodeluje pri oblikovanju sklepov. Toda že pred zborom se skupno dogovorimo o stališčih. Pravočasno informiranje je zato postalo nujni sestavni del samouprave."
..Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tesno sodelujejo. Te odnose smo uredili s samoupravnimi akti tako, da so zdaj na primer sklepi družbenopolitičnih organizacij o letnem planu sestavni del tega akta. Sindikat pa se vse bolj uveljavlja v delovnih skupinah. Tja prenašamo težišče sindikalnega dela, saj v delovnih skupinah oblikujemo osnovna stališča in tamkaj tudi volimo delegate."-
Anton LIPOVEC:
..Delegatski sistem in množično sodelovanje delavcev pri oblikovanju novih odnosov prav gotovo zagotavljata, da se bo v prihodnje samoupravljanje še bolj razvilo. Seveda pa bomo morali okrepiti samoiniciativnost, delovno prizadevanje in znanje. Naši delegati pa se tudi premalo dogovarjajo s svojimi volivci o sklepih organov upravljanja, premalo se še pogovarjajo z delavci., Morali bi prihajati na zbore in poročati ljudem, o čem so govorili na sejah in se estankih."
Ivanka TURK:
„Nove pravicč spremljajo nove dolžnosti in odgovornosti. V raznih svetih, delegacijah in komisijah sodeluje večina članov kolektiva. Tako ima vsak delavec dejansko možnost, da vpliva na dogajanje na vseh področjih. S tem pa se spreminja tudi miselnost ljudi, širijo se njihova interesna področja. Hkrati pa se vedno bolj odločno uve-
Veliko let so stiskali pas in sleherni dinar namenili za nakup sodobne mehanizacije. Zato je danes njihovo delo lažje, proizvodni učinki so večji, veliko več sredstev pa lahko namenijo tudi za dvig življenjske ravni
v____________________________________________________________y
LE V OGNJU SE JEKLO KALI
Ta ugotovitev še kako velja tudi za Brestov kolektiv.
„NA SUHEM SE ŠE NIHČE NI NAUČIL PLAVATI"
Franc INTIHAR, predsednik prvega delavskega sveta, se spominja:
„Takrat, ko smo začeli, so mnogi rekli: Kaj boste neuki delavci upravljali! Samoupravljanje je kar dobra zamisel, vendar bi bilo treba najprej ljudi izšolati. No ja, mi pa smo se šolali med delom. Samo v vodi se človek lahko nauči plavati. Sprva je bilo težko, pa vendar je bilo nekako bolj preprosto kot danes. Imeli smo samo pridne roke in velike želje. Pa zdaj poglejte naš Brest!"
Andrej ŠEGA, predsednik prvega upravnega odbora, pa pravi:
„V teh petindvajsetih letih smo storili več, kot smo nekoč upali sanjati. In vse to smo dosegli predvsem z lastnimi silami. Kolikokrat smo stiskali pas in sleherni dinar, ki bi ga še lahko razdelili za plače, smo dali za napredek tovarne. Hkrati z Brestom pa je rasla tudi naša zavest in kolikor bolj smo se organizirali kot kolektiv, toliko večja je bila delavska samoupravna veljava."
OD ZABOJEV IN ŠKAFOV DO SODOBNEGA POHIŠTVA
V gradivu, ki so ga poslali odboru za priznanja samoupravljavcem, pišejo:
„Po vojni, kije močno prizadela že tako nerazvito in zaostalo gospodarstvo tega območja, se je sedanja občina Cerknica znašla med najbolj nerazvitimi področji v Sloveniji. Gozdovi in nekaj polnojarmenikov, povsem opustošeno kmetijstvo in pridne roke so bile osnova, iz katere se je rodil hiter gospodarski razvoj. V takšnih razmerah so leta 1947 iz sedmih manjših žagarskih obratov ustanovili Brest, v
hkrati pa krepiti življenjski standard zaposlenih in njihovo socialno varnost. V tem obdobju smo dali tudi veliko več sredstev za gradnjo stanovanj in za družbeni standard v podjetju ter občini.
V letu 1968 se je izkazalo, da je večina zmogljivosti izkoriščenih do skrajnosti. Razen tega pa si je takrat Brest že utrl pot za prodajo izdelkov na zunanjih tržiščih. Zato je njihov takratni investicijski načrt prvič podprla tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj. V zadnjih nekaj letih pa Brest še hitreje napreduje, saj je poprečna letna stopnja rasti kakih 30 odstotkov.
Tako se je cerkniški kolektiv iz proizvajalca škafov in zabojev razvil v pomembnega proizvajalca sodobnega pohištva. V organizaciji združenega dela je zaposlenih 1.900 delavcev, ki so si v letošnjem planu zadali nalogo, da bodo ustvarili za 480 milijonov dinarjev bruto dohodka.
SAMOUPRAVNE - IZKUŠNJE
Pripovedujejo Janez VOLJČ, predsednik osrednjega delavskega sveta, Alojz OTONIČAR, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Božo. LEVEC, tajnik samoupravnih organov, in Branko MIŠIČ, vodja analitsko planske službe.
,,Imamo pet temeljnih organizacij združenega dela in samoupravno delovno skupnost skupnih dejavnosti. Zdajšnji tozdi so zrasli iz poslovnih enot, ustanovljenih leta 1965, ki so samostojno oblikovale in delile svoj dohodek. V letu 1973, ko smo ustanovili temeljne organizacije, smo le do kraja razdelili vsa sredstva in obveznosti, tako da zdaj tozdi lahko samostojno — na zborih delavcev in prek delegacij — sprejemajo vse odločitve o svojem poslovanju (od proizvodnih planov, investicij, zaključnih računov, do urejanja stanovanjskih
NOVE DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI
Nedavno tega je uredništvo Brestovega Obzornika povprašalo nekaj delavcev, kako so zadovoljni z zdajšnjim načinom samoupravljanja.
Naj zapišem nekaj njihovih mnenj:
Jože BONČINA:
,,V naši temeljni organizaciji se je samoupravljanje, po sprejemu nove ustave, močno okrepilo. O vseh važnejših vprašanjih odloča vedno več delavcev na svojih zborih, tako da se je samoupravljanje dejansko približalo delavcem. Sklicevanje sestankov v delovnih izmenah in,v delovnih skupinah je dobra oblika, zlasti še, če pomislimo, kako slaba je bila udeležba na prejšnjih skupnih zborih."
Olga KERN:
„V temeljni organizaciji smo dobili več pristojnosti. Prej so bile te pristojnosti urejene centralno in dokaj odtujene delavcem. Zdi pa se mi, da delegati še premalo posegamo v razpravo, ali pa so te razprave premalo konkretne in konstruk--tivne. Seje delavskega sveta so predolge, gradivo je preobširno in preveč zapleteno napisano. Gradivo za sestanke delavskega sveta naj bi bilo posredovano delegatom v skrajšani in bolj jedrnati obliki. Imamo pa zelo dobro urejeno informiranje: ves material je pred sejo delavskega sveta razobešen na oglasnih deskah, tako da ga vsak delavec lahko prebere in pove svoje stališče delegatu ali pa na zboru v svoji enoti."
Andrej ŠEGA:
,.Samoupravljanje postaja množična oblika za urejanje vseh pomembnih zadev. Delavci se zanimajo predvsem za tista vprašanja, s katerimi se ukvarjajo v svojem tozdu, kot so tehnološki proces, organizacija proizvodnje, delitev dohodka, samoupravni dogovori. Za področje širše gospodarske politike podjetja pa je čutiti manj zanimanja. Temu je verjetno vzrok težavnejša tematika, včasih pa tudi premajhna obveščenost, ali pa je gradivo preveč učeno napisano, da bi ga delavec v neposredni proizvodnji lahko razumel."
Ijavlja vprašanje: kakšne naj bodo odločitve, da bo dosežen cilj, katera pot je prava? Prav ob tem pa se pojavljajo težave. Zamotanost in teža vprašanj sta včasih tako veliki, da se človek težko znajde in se opredeli. Kljub temu pa mislim, da so zdaj samoupravni organi bolj učinkoviti, predvsem po zaslugi boljšega obveščanja in večjega zanimanja zaposlenih."
Karel BAHUN:
,,Še vedno prepočasi uresničujemo nekatere konkretne akcije, o katerih so samoupravni organi že pred letom sklepali in odločali o njih ureditvi. Naj omenim samo sistem delitve osebnih dohodkov in osebnega ocenjevanja, ki bi ga morali čimprej prilagoditi današnjim razmeram in zahtevam. Skratka, samoupravni organi bi morali biti doslednejši pri uresničevanju lastnih sklepov."
Gre torej za korenite spremembe v načinu odločanja, ki pa jih spremljajo nekatere stare slabosti, o katerih odkrito govorijo, da bi jih lahko čimprej odpravili.
TEMEU
DELAVSKE OBLASTI
Janez VOLJČ, predsednik osrednjega delavskega sveta: „Pravimo, da se le v ognju jeklo kali. Se pravi; v samoupravni praksi vedno znova iščemo še boljše rešitve. Naše delovne skupine in njihovi zbori vse bolj postajajo temelj delavske oblasti. Sredstva so že last delavcev, ki so jih ustvarili. Zdaj je predvsem pomembno, da postanemo še boljši gospodarji. Znane so težave, v katerih se je znašla lesno predelovalna industrija zavoljo ogromnih zalog neprodanega pohištva in v takšnih razmerah pač moramo še bolj varčevati, racionalizirati stroške, zboljšati kvaliteto izdelkov in povečati učinkovitost prodajne službe. Vseh teh nalog pa seveda ne bo moč uresničiti brez učinkovite samouprave. Zato se nikakor ne nameravamo zadovoljiti z doseženim."
JANEZ VOLJČ
»Zdaj je predvsem pomembno," je dejal Janez Voljč, predsednik osrednjega delavskega sveta, ,,da postanemo še boljši gospodarji!"
V.__________________________________________________________^
Temeljne organizacije združenega dela v Brestu lahko zdaj povsem samostojno, na zborih delavcev in prek delegacij, sprejemajo vse odločitve o svojem poslovanju
\________________________________________________________________J
V čigavih rokah je denar?
Kontrola nad pretokom denarja in oblast sta še vedno v rokah bank. Ob koncu lanskega leta pa je samo 81 milijard odpadlo na sredstva delovnih organizacij, pa še ta vsota ni prosta, marveč „vczana“ v obliki različnih depozitov in oročenih sredstev. Pri tem je bilo gospodarstvo lani dolžno bankam okrog 290 milijard dinarjev.
Če bi samo za trenutek prenehal politični pritisk zveze komunistov za preobrazbo bančnega sistema, bi se pravi značaj takšnih odnosov takoj pokazal. Sedanji sistem še vedno v vehki meri vodi do popolne odvisnosti gospodarstva od bank.
Kako nagrajevati družbenopolitično delo
BOSNA INI HECEGOVINA
Vrniti nezaslužene dohodke
Republiški svet zveze sindikatov BiH je pozval občinske sindikalne svete in osnovne organizacije sindikata, naj ugotovijo vse primere nespoštovanja družbenega dogovora o delitvi osebnih dohodkov, in to posamično za vse tiste, ki so tak dohodek prejemali, kot tudi tiste, ki so ga omogočili. Poleg zaostritve odgovornosti pred delovnim kolektivom bodo vztrajah tudi pri zahtevi, da je treba vrniti tisti del OD, ki je bil sprejet brez upoštevanja družbenega dogovora.
Tudi IK predsedstva CK ZK BiH je pred kratkim prav tako
Koliko
tovarn
sladkorja?
Nihče še ne ve, koliko tovarn sladkorja bomo v Jugoslaviji postavili do leta 1980. Do sedaj je bilo več sestankov na vseh ravneh, od TOZD, poslovnih združenj republiških in pokrajinskih gospodarskih zbornic do gospodarske zbornice Jugoslavije, pa se kljub temu še niso sporazumeli, kako bodo porabili ' sredstva za razvoj sladkorne industrije.
Vsi se strinjajo z dejstvom, da bi državo lahko razbremenili uvoza sladkorja, če bi v Jugoslaviji zgradili pet do šest tovarn sladkorja. Vojvodina ima v načrtu pet novih tovarn, Srbija dve, Slovenija, BiH, Hrvatska in Kosovo pa po eno tovarno. Pri tem pa ni rešeno, kje dobiti denar. V okvjiu zbornice Jugoslavije pripravlja posebna delovna skupina sestanke, da bi uskladili mnenja posameznih republik. Teh sestankov je precej, apetitov pa tudi.
pozval občinske komiteje in komuniste v samoupravnih in državnih organih, da vztrajajo na proučitvi posameznih primerov kršitve družbenega dogovora in ustrezno ukrepajo. Tisti, ki so na odgovornih funkcijah
—	je bilo rečeno v sporočilu IK
—	in ki so prekoračili limit, morajo posebej odgovarjati in jih je treba tudi odstraniti s funkcije.
V zvezni skupščini so na zadnjem zasedanju zveznega zbora razpravljali tudi o predlogu zakona o osebnih dohodkih funkcionarjev federacije in nadomestilih osebnih dohodkov delegatov. Glavni nesporazum je nastal v zvezi z merili za določanje osebnih dohodkov. Po predlogu zakona se namreč* osebni dohodki funkcionarjev federacije oblikujejo tako, da se poprečni osebni dohodek delavcev v gospodarstvu pomnoži z določenim koeficientom. Ko pa gre za delegata, ki je v skupščino prišel iz delovne ali kake druge organizacije, naprej prejama osebni dohodek, ki ga je imel na svojem delovnem mestu.
Če pomislimo, da tako funkcionarji kot delegati opravljajo enako družbenopolitično delo in da funkcionarje volijo delegati, ni razloga, zakaj se opredeljiti za različen način določanja osebnih dohodkov. Temu vprašanju takoj sledi drugo: zaradi kakšnih razlogov so delegati izključeni od pravice do minulega dela (ki se funkcionarjem izplačuje v odstotkih), saj se tako še bolj poglablja'razlika med funkcionarji in delegati?
Razprava v zvezni skupščini o nagrajevanju družbenopolitičnega dela je pokazala, da koeficienti niso najbolj primemo merilo za odmero osebnih dohodkov smo izbrali zato, da bi zagotovili materialno varnost izvoljenih funkcionarjev. V administrativnih komisijah so ga do-■ ločali z veliko opreznostjo. Končne zneske je
bilo mogoče braniti s tisoč in enim argumentom. Koeficient smo kot merilo dela uveljavili v ugodnem trenutku, ker smo prav takrat nekako proklamirali javnost osebnih dohodkov in to brez izjem. Čeprav ni uspel kot poskus, da se enako delo enako plača, se je 'pokazal kot dober korektiv proti prevelikim apetitom tistih, ki v svojem zaslužku, do tedaj skritim pred javnostjo, niso hoteli videti nič vznemirjajočega.
Razponi med osebnimi dohodki, ki smo jih opredelili s pomočjo koeficientov, so se kasneje zožili, načela jih je inflacija dokončno pa vse preveč razširjeno število poklicev in ljudi, ki tuje poprečje množijo z neko številko, izsesano iz ntezinca, da bi prejemali zagotovljeno plačo. Najhujše pa je to, da se ta krog kot infekcija širi tudi proti središčem sedanje družbenopolitične aktivnosti. Če vidi kdo v tej čarobni številki, ki je navadno nekje med 2 in 4, konec vseh svojih ambicij o dohodku, potem je varen: njegova plača je vključena v neki plačilni sistem, v razred. Ta razred je navadno visok in ni odvisen od njegovega dela, niti od prizadevanja celotnega kolektiva. Kot uradnik si takšen človek ne bo prizadeval, da bi delal boljše. Nič ni namreč enostavnejšega, kot poprečni OD v TOZD, občini, mestu, pokrajini ali federaciji pomnožiti s to ali ono številko in gotov zaslužek je tu.
Bitka za ekonomska merila v nagrajevanju učinka torej še traja. Za zdaj še ni nič videti, kako se bo iztekla. <
V. D.
RAZPIS
IZVRŠNI ODBOR
OZD ČZP DELAVSKA ENOTNOST
razglaša prosti delovni mesti za:
1.	VODJO KOMERCIALNE SLUŽBE
POGOJI:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in vsaj dve leti delovnih izkušenj v komerciali,
ali srednja izobrazba z najmanj petletno uspešno prakso na komercialnem področju,
—	moralna neoporečnost in socialistična angažiranost;
IN
2.	NOV IN AR J A- KO M E NT ATO R J A ALI REPORTERJA
POGOJI:
—	visoka izobrazba in dve leti novinarske prakse ali višja izobrazba in pet let novinarske prakse ali petnajst let samostojnega novinarskega dela,
- — moralna neoporečnost in socialistična angažiranost.
Osebni dohodek po sporazumu. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo na naslov: Izvršilni odbor OZD ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalma-tinova 4.
VOJVODINA
STROŽJI REŽIM ZA »TUJE«
Sekretariat za gospodarstvo AP Vojvodina je. ugotovil, da tržna inšpekcija strožje nadzoruje „tuje“ TOZD (ki imajo sedež v drugih občinah) kot „svoje“. Neredko si celo „iz-mišljajo" razloge, da jim ne bi odobrili registracije poslovnih enot na področju komune. Zato je vsako leto v drugostopenjskem postopku razveljavljenih okrog 40 do 50 % rešitev občinskih inšpektorjev.
Z druge strani je opaziti prizanesljivost inšpekcij do OZD z lastnega področja, kar se dogaja ob ugotavljanju minimalnih tehničnih pogojev v poslovnih prostorih, pa tudi med rednim poslovanjem. Zato je bilo lani v 29 vojvodinskih občinah več prijav proti „tujim“ gospodarskim prestopkom, čeprav „tuje“ OZD sodelujejo v prometu in
strukturi trgovske mreže na tem področju le z 10 do 20 %.
Takšni pojavi pa niso značilni samo za Vojvodino. Očitno je, da precej inšpekcij, posebno v manjših krajih, deluje pod vplivom lokalnih organov. Zato si v glavnem vsaka občina vztrajno prizadeva, da bi obdržala svojo tržno inšpekcijo, namesto da bi ustrezno rešitev poiskali v skupni inšpekciji.
Bilo bi torej dobro, če bi se inšpektorji čimprej posvetovali in uskladiti kriterije za „svoje“ in „tuje“ OZD.

inbo1^;
melbrosia*

	

-	če ne pade, pa počakajva do jeseni!
-	Samo do katere?
Za kazen brez premij
Zaradi neizpolnjevanja plana na gradbišču hidroelektrarne Mratinje so strokovnjakom, ki opravljajo tehnično strokovni nadzor, ukinili premije. Delo v aprilu je namreč potekalo precej počasneje od predvidevanj. Kasni predvsem gradnja betonske prepreke, pa tudi montaža opreme in delo na nekaterih manjših objektih. Če se bodo zamude nadaljevale, elektrike še dolgo ne bo. Prvi kilovati iz Mratinja bi morali steči ob koncu letošnjega leta, dela pa kasnijo že za dve leti.
Kako je ta „spodbuda“ vplivala na delo v maju in v tem mesecu, še ne vemo.
HRVAŠKA
KDAJ ODJUGE?
Republiška skupnost za zaposlovanje SR Hrvaške je sprejela več dokumentov, ki urejajo strokovne naloge v zvezi z zaposlovanjem, med drugim tudi predlog sporazuma o osnovnih načelih medrepubliškega posredovanja pri zaposlovanju ter predlog osnutka sporazuma o planu zaposlovanja v tujini v letu 1975. S tem je povezana tudi lista poklicev oz. norma 'strokovnih profilov delavcev, ki nam jih primanjkuje in zato nismo zainteresirani, da odhajajo v tujino.
Po oceni zveznega biroja za zaposlovanje bi se lahko letos v
zahodnoevropskih državah pa tudi v Avstriji zaposlilo 12.000 jugoslovanskih delavcev. V poštev pridejo predvsem nekvalificirani delavci - 82 %, medtem ko bi lahko odšlo le okrog
15.5	% kvalificiranih delavcev, z visoko strokovno izobrazbo pa
2.5	%. Nekateri napovedujejo, da se. bo v drugi polovici leta sedanji zastoj zaposlovanja v nekaterih državah verjetno izboljšal.
Če se bo to zgodilo, bi se lahko zaposlilo na tujem tudi do 48.000 Jugoslovanov. Toda - to so za zdaj le predvidevanja.
STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, v govoru političnemu aktivu Beograda;
V	trenutku, ko sprejemamo razvojne plane, je skupna vsota nepokritih investicij po nekaterih podatkih dosegla vrednost 30 milijard dinarjev, domnevajo pa tudi, da so morda celo trikrat večje. To je strahovit pritisk na cene, ki vodi v inflacijo. To je zato, ker vsak želi nekaj narediti pred skupnim dogovorom o razvoju. Še vedno nismo doumeli, da živimo v večnacionalni skupnosti, kjer lahko pridemo do skupnega interesa samo z dogovaija-njem. Moramo vedeti, katere investicije — realno in selektivno - so nam potrebne v vseh predelih Jugoslavije, pri čemer je treba povsod uporabljati ista merila.'
VIDA TOMŠIČ, predsednica jugoslovanskega odbora za mednarodno leto žensk, v izjavi uredniku Tanjuga pred odhodom naše delegacije na svetovno konferenco o položaju žensk v Ciudad Mexico:
Posebno pomembno se mi zdi, da bo konferenca v neuvrščeni Mehiki, katere predsednik je znan bojevnik za nove enakopravne odnose med suverenimi državami, in s katero povezujeta Jugoslavijo prijateljstvo in sodelovanje. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da se bo konferenca začela v času, za katerega je značilno zaostrovanje mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov. Po drugi strani pa smo priče širjenju gibanja neuvrščenosti, uspehov osvobodilnih gibanj in boja narodov v Vietnamu, Kambodži in v drugih delih sveta.
V	Mehiko torej gremo, da bi izmenjali izkušnje, ki smo si jih pridobili z reševanjem posameznih konkretnih problemov. Osebno pa mislim, da bomo za konferenco naredili največ, če bo lahko pomagala naravnati javno mnenje v korist nujnih sprememb v mednarodnih gospodarskih in političnih odnosih.
.. Naša delegacija bo na konferenci orisala izkušnje naše družbe, v kateri se skozi razvoj samoupravnega položaja in pravic delavcev obeh spolov kaže tudi splošni družbeni napredek, s tem pa pomagamo odpravljati znano neskladje med biološko funkcijo ženske ter njeno ekonomsko in socialno vlogo. V pripravah na konferenco smo se v Jugoslaviji obrnili predvsem na same ženske - proizvajalke, da bi nam povedale, kaj mislijo o svojem položaju. Rezultate teh pogovorov, ki potrjujejo upravičenost začrtane poti socialističnega samoupravljanja, bomo orisali tudi na sami konference
Dr. PAVLE SAVIČ, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, v izjavi za NIN:
Na moje osebno zavzemanje in prizadevanje je bil v akademiji ustanovljen odbor, ki je pokazal zanimanje za osnovno šolo. Ne gre za nobeno postransko ukvarjanje ali ljubiteljstvp, temveč je to rezultat razvoja znanosti na tem področju, psihofizičnega razvoja človeka, kajti človeški možgani se oblikujejo do 10. ali 12. leta. To vidimo lahko tudi sami saj opažamo, kako otrok do te dobe starosti vsrkava pojme, s kakšno lahkoto in koliko jih lahko v tej dobi absorbira. Če zdaj, v sedanjem sistemu osnovne šole, vtepamo otroku v glavo nekakšno apodiktično znanje in si prizadevamo konservirati uboge otroške- možgane, namesto da bi razvijali njegovo sposobnost abstraktnega in logičnega mišljenja, tedaj bomo iz teh otrok napravili topoglavce. Naš šolski sistem, zlasti osnovnošolski, je preobremenjen in slabši kot takrat, ko sem začel govoriti o tem, pred štirimi leti. Namesto da bi napredoval, ra-pidpo peša. Nobena kategorija dela pri nas ni tako obremenjena kot naši osnovnošolci.
Rad bi tudi ob tej priložnosti še posebej poudaril izredno važen in pereč družben problem. Ugonabljamo cele generacije, jih delamo nesposobne za pravo produktivno in intelektualno delo.
28. junij 1975 stran 9
KOZERIJA

R A Z N I K
Sedel je na častnem sedežu tik pod govorniškim odrom; na kolenih je pestoval knapovsko čelado, in nekam nerodno mu je bilo, ker se je znašel v središču pozornosti.
Pisalo se je leto devetnajsto-petindevetdeseto.
Na proslavi mdarskegrpraznika so se zbrali številni samoupravljavci in občani iz revirjev ter iz bližnje in daljne okolice.
Sedel je torej na častnem sedežu in zavzeto poslušal slavnostnega govornika, ki je pozival vse družbene dejavnike, naj lepe besede zamenjajo z dejanji.
„Nekaj bi bilo treba čimprej storiti,“ je dejal in nadaljeval: „Vsi vemo, v kakšni šlamastiki so se znašli naši rudniki, vemo pa tudi, kolikšen je bil prispevek rudarskih kolektivov k rasti vsega našega gospodarstva v obdobju obnove in izgradnje. Nič kolikokrat smo rekU in sklenili, da jim bo-treba vrniti nekaj tega njihovega minulega dela in jim, tako zagotoviti- možnosti za normalno poslovanje, za enostavno in razširjeno reprodukcijo. RekU smo tudi in že dostikrat sklenili, da ne kaže zapostavljati domače energetske in surovinske baze, saj posledice
takšnega mačehovskega odnosa občuti vse gospodarstvo. Ker besedam 'niso sledila dejanja nam zdaj na tem področju bije dvanajsta ura. Stari rudarji so odšli v pokoj, mladi ljudje pa nočejo v jame ali so zbežali iz njih v druge poklice. Vse naše priznanje torej zaslužijo tisti, ki kljub težavnim delovnim in gospodarskim razmeram ter majhnim možnostim za zagotovitev ustreznega standarda še ostajajo zvesti svojemu knapovskemu stanu.“
Slavnostni govornik je med temi besedami gledal rudarja, ki je sedel na častnem sedežu in je vzkliknil:
„Tovariši, čimprej bo treba nekaj storiti!" potlej pa je spravil svoj govor, ki gaje prebiral na vseh rudarskih praznovanjih v minulih petindvajsetih letih.
In vsi navzoči samoupravljavci ter občani so zapeli staro rudarsko himno in odšh v bližnja gostišča.
Naš rudarpa si je del na glavo delovno čelado in se spustil v jamo.
Bil je poslednji slovenski knap in zaradi tega je delal v petek in svetek — v dveh izmenah-	JANEZ VOUC
V četrtek so se pričele v Ljubljani v športnem parku Kodeljevo	hov iz 75 delovnih organizacij. Organizacijo letošnjih iger so
jubilejne XXV. športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Prve	prevzeli delavci Gradisa, ki so še izkazali tako kot gostitelji in
igre so bile leta 1951 v Celju. Udeležilo se jih je 75 delavcev,	tudi kot imenitni organizatorji. Ob tem naj še povemo, da so
najbolje pa se je odrezala ekipa gradbenega podjetja Beton iz	gradisovci tudi odlični športniki, saj so se na dosedanjih igrah
Celja. Letošnje igre so po udeležbi prekosile vse dosedanje; v	vedno zelo dobro odrezali, kar desetkrat pa so osvojili najvišjo
športnem parku Kodeljevo se je namreč zbralo 2.700 športni-	lovoriko — prvo mesto v skupni uvrstitvi. (Foto: A. Ulaga)
Za besedo je zaprosil deveti govornik in tudi ta je -odločno podprl akcijska prizadevanja v naši občini. Ves zagnan in žareč od delovne vneme - kapljice potu se mu nabirajo na čelu — pravi: „Ta material in to sejo razumem kot eno vmesno oceno, kako se uresničujejo sklepi, in hkrati s tem tudi kot razjasnitev nekaterih vprašanj, ki so se pokazala kot najbolj odprta. V enem in dmgem smislu se mi zdi pripravljeni material ustrezen in dober. Zelo ustrezni se mi zdijo tudi poudarki, da je nujno potrebno akcijo
O tem govorim iz tega razloga, ker sem prepričan, da bi verjetno preko tega vsebinskega urejanja dohodkovnih odnosov bilo možno marsikatere probleme, ki se danes kažejo v položaju delavnih ljudi in ki so zelo ustrezno opredeljeni v gradivu za današnjo sejo, možno reševati in bi se kazali v drugi luči, imeli drugačno vsebino in se mi ne zdi, da bi današnja seja šla mimo tega, da br pravzaprav videli, kje je tisti vsebinski izraz tudi vseh teh neustreznih rešitev in problemov, ki se pri konstituiranju in pa odnosu v temeljnih organizacijah pojavljajo."
Pa globoko zajame sapo in nadaljuje:
,,Prav v tem smislu še mi zdi izjemno pomembno danes poudarjati nujnost na-
prav formalno samoupravno sprejete odločitve., dejansko odločitve, ki imajo ustrezno družbeno vsebino in družbeno opravičljivost, ali pa gre za odločitve, ki so sicer po samouprani formi sprejete, vendar ne doprinašajo k ciljem, ki smo jih v naših stališčih pa tudi v resolucijah sprejeli in jih bo potrebno tudi v določeni meri korigirati. Če ne bomo imeli ustrezno razvite -zavesti delavcev in če ne bod '• delavci, posebej organizirani tudi v sindikatih, sposobni preko ustreznega samoupravnega urejanja odnosov zagotoviti, da bodo delavci videli, kaj je pravzaprav njihov resnični interes, ne samo zagotovitev danes na jutri nekaj za korist podjetja, ampak da je pravzaprav ta korist podjetja odvisna tudi od splošnih družbenih razmer, ker se lahko
ob sklepih, ki jih sprejemamo, morali zahtevati od ljudi, da se ne zadovoljujejo s posplošenimi ocenami o tem, na kakšni ravni smo sedaj pri razvoju samoupravnih odnosov, ker nam te ocene lahko nekaj, ampak veliko manj pomagajo pri razreševanju odnosov, kot pa če se konkretna okolja identificirajo in potem tudi organizira konkretna bitka, čeprav korak za korakom v posameznem okolju, da se odnosi menjajo."
Malo pomolči in ne ve, ali je treba še kaj dodati, ali pa lahko že gre.
„Ali si končal? ‘‘ vpraša predsedujoči.
„Sem!“ nerad prikima deveti razpravljavec.
.,Hvala! Kdo bo naslednji? “ vpraša predsedujoči. „Led smo prebili, malo smo se že ogreli. Naj nikogar ne
BREZ MILOSTI PO NEUSTREZNIH STVAREH
stalno nadaljevati, ker gre dejansko za proces, ki ga ne bo mogoče nikoli zaključiti, ampak bo moral biti v središču naše akcije še zelo dolgo.
Vsi ta stališča poznamo, zato jih ne bi v celoti razlagal, želel pa bi opozoriti na dejstvo, da enostavno ni dovolj velike iniciativnosti in pripravljenosti, da bi se v odnosih med samimi temeljnimi organizacijami prek skupnega programiranja razvoja, preko skupnega dogovarjanja o tem, kakšen je delovni prispevek vsake temeljne organizacije pri skupnem nastopu na trgu v odnosu med proizvodnjo in trgovino — vse te stvari začele na ustavni podlagi urejati, ampak se več ali manj še vedno čaka in pričakuje, da bo to na nek način rešeno zgolj samo z nekimi zakoni,* ki bi naj potem sami po sebi delovali in te medsebojne odnose urejali, kar je pa iluzija in do tega ne bo prišlo.
daljnjega razvoja samoupravnih odnosov, ker mislim, da smo vsi prepričani, da je nemogoče pričakovati, da bi' na jasni ustavni podlagi, ki jo imamo, s sprotnim pridobivanjem novih spoznanj, do katerih prihajamo, ko oblikujemo tudi na podlagi ustave ustrezne sistemske rešitve, če vse to ne bi posku-šali sproti vgrajevati v te neposredne odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela in z jasno in odločno akcijo zahtevati, da se po tej poti, ne pa s klicem na pomoč države, rešujejo konkretni družbenoekonomski odnosi in družbenoekonomski problemi. Mislim, da je z ozirom na dokaj resno situacijo pri uresničevanju družbenoekonomske politike za letošnje leto, ki jo zaznavamo, to prav potrebno in pomembno posebej poudariti, ker bomo prišli v položaj, ko bo dejansko potrebno v marsikateri temelj-. ni in delovni organizaciji ocenjevati, ali so njihove, če-
preko noči razmere tudi za to podjetje poslabšajo, potem lahko pridemo tudi do resnih konfliktov, ko se bo pravzaprav delavski razred na stran posameznih podjetnikov postavil in bomo morali potem z njimi voditi razprave in pojasnjevanja, kaj je pravzaprav naš resničen interes in resničen interes delavskega razreda za ustrezne družbene odnose pa tudi ekonomski razvoj. Zato se mi zdi, da je ta obravnava, ki jo imamo danes na dnevnem redu, izredno pomembna. Mislim, da so ustrezno‘postavljeni sicer zelo kratki sklepi, da je treba iti akcijsko naprej v urejanje odnosov v temeljnih organizacijah s tem, da predlagam, da bi nekoliko bolj izpostavili tudi ugotovitev, ki je v materialu prisotna, da namreč akcija sama sicer ni zastala, v svoji intenziteti pa je le nekoliko upadla v zadnjem obdobju, predvsem pa je upadla v svoji konkretnosti. Mislim, da bi morali upoštevati, da bi
moti, da so danes med nami tovariši iz republike. Prišli so, da se odkrito pogovorimo o stvareh. No, kdo bo naslednji? “
Nekdo iz kota dvigne roko. Za besedp zaprosi deseti razpravljavec in prvi delavec.
„No, Jože, kar korajžo!" spodbudno vzklikne predsedujoči.
Jože res korajžno odkoraka k mikrofonu. Ko pa pride h govorniški mizi in seže v žep po pappirje, se mu roke zatresejo. Kako ne, ko so mu govor šele pred dobro uro v pisarni potisnili v roke. Samo do polovice ga je utegnil prebrati, potem je zmanjkalo časa. Bo bral gladko ali se mu bo zatikalo?
Pa začne: „Realizacija naših poslovnih rezultatov v okviru tekoče stabilizacijske politike .. .
Predsedujoči se zadovoljno smehlja. Seja teče natanko po scenariju.
VINKO BLATNIK
HODNIK
OBVEŠČENIH
Ondan je pripotoval k nam iz Južne Amerike pomemben sindikalni aktivist Miguel Gonzales. Zanimali so ga samoupravni odnosi. Ne teoretično, saj je naše „nosilne“ referate prebral že doma, temveč je hotel zajemati naravnost iz življenja.
„Kako, tovariši? Gre? “
„Gre!“ so rekli naši.
,.Oprostite, ne mislim na nogometno turnejo vaše reprezentance po Skandinaviji, temveč na samoupravljanje."
Naši so se takoj prilagodili miselnemu krogu tovariša iz Južne Amerike in so ga napotili v povojno, zelo razvito industrijsko mesto, kjer bo imel „vse na krožniku", kar ga zanima. „Tam boste lahko napravili prerez skozi socialistične odnose. Rezultate študije nam boste seveda sporočili, ker tudi nas izredno zanima, ali hodi teorija pred prakso ali obratno. Veste, položaj na „fronti novih odnosov se tako bliskovito spreminja — pač zaradi naravne inteligence naših ljudi — da pri najboljši volji ne moremo spremljati vsega."
Tako se je Miguel Gonzales poln vznemirljivih pričakovanj znašel v obljubljenem mestu. Sprejem je bil na višini in vse se je odvijalo brez najmanjših zapletov, dokler se Gonzales ni začel zanimati za samoupravne odnose. Najprej so mu sicer porinili v roke nekaj kilogramov papirja - študije, analize in podobno — vendar ni kazalo, da bi se tovariš iz Južne Amerike končno želel posloviti. Pohvalil je sicer kvaliteto barvnih fotografij, s katerimi so bile opremljene študije, analize in drugo, vendar je potem spravil iz sebe, da bi se rad na vsak način še pogovarjal z ljudmi.
„S kakšnimi ljudmi? “ so presenečeno izdavili prijazni gostitelji.
„Dajte no, menda ne boste rekli, da v vaših delovnih organizacijah sploh ne delajo več ljudje, temveč le še roboti. Prav tako upam, da nimate več vrst ljudi.. “
„A, pogovarjali bi se radi z delavci, s samoupravljavci, člani
sindikata? Sijajno! Seveda, naj spregovore ljudje ... Ne zato, ker bi imeli veliko povedati — namreč v negativnem smislu — temveč zato, ker..., no, saj se razumemo ...“
Gonzales si je že opomogel od strahu, da mu bodo pogovori z delavci splavali po vodi, ko — se je nenadejano spet zataknilo.
..Težava je le v tem," so se spomnili prijazni gostitelji, „da imajo pri nas delavci izredno odgovoren odnos do dela in med službo sploh ne izražajo drugih interesov."
,,Oprostite," se je spet ustrašil Gonzales, „saj menda ne boste rekli, da samoupravljanje ni sestavni del dela? “
„Je, je, saj to piše tudi v vseh referatih in smo tudi mi to problematiko ževečkrat poudarjali na naših sejah. Vendar, veliko več boste izvedeli o samo-, upravljanju, če se boste pogovarjali z ljudmi, ki so jim naši delavci — seveda na osnovi delegatskih odnosov — poverili izražanje svojih samoupravljalskih idej.
Brez skrbi, ne bo vam treba veliko hoditi, ker so vsi naši odgovorni, torej predsednik delavskega sveta, predsednik sindikata ... in sploh vsi, kijih utegnete potrebovati za svojo samo-upravljalsko študijo, službeno stacionirani v istem hodniku."
„Ne boste rekli, da imate v vašem SOZD kar nekakšen družbenopolitični in samo-upravljalski hodnik? “
,,Seveda! Samo, ko boste vratarja vprašali, kam se morate peljati z liftom, raje vprašajte za direktorjev hodnik. Vratar namreč še ni dolgo pri nas v službi in mu stvari še niso povsem jasne ..."
„Naj to pomeni, da vratar tudi ne ve kaj dosti o uveljavljanju nove ustave? “
„Ve .. . kljub vsemu tudi on nekaj ve, toda ... o novi ustavi in o tozdih se boste vsekakor najbolj kompetentno pogovorili s tovariši iz direktorjevega hodnika, so vedno najbolj na teko-
POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV OBČINSKIH SVETOV ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE O UVELJAVLJANJU USTAVNE VSEBINE SAMOUPRAVLJANJA V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA
V akcijski navezi
PODELJENE LISTINE ZDRUŽENJA KLUBOV SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE ZA LETO 1975
Znanje je temelj samoupravljanja
Čeprav so sklepi razširjenega plenarnega zasedanja republiškega sveta ZSS, na katerem so govorili o nadaljnjih nalogah sindikatov pri Uveljavljanju vsebine samoupravljanja v združenem delu, konkretni in vsebinsko več kot dovolj jasni, pa so naloge, ki jih je treba razrešiti do oktobra, ko bo RS ZSS analiziral uresničevanje te akciie. tako resne in odgovorne, da je bil posvet predsednikov občinskih svetov Zveze sindikatov, na katerem so tudi operativno opredelili potek prizadevanj in akcije, nedvomno ne le koristen, ampak tudi potreben.
Če naj jeseni ugotovimo, da smo le začeli učinkoviteje tudi v praksi spreminjati sedanjo, ustavi marsikje le formalno prilagojeno vsebino samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, je nedvomno potrebna akcija vseh. V njej, če se za začetek omejimo le na „sindikalni“ del nalog, mora storiti svojo dolžnost vsak, od republiškega sveta do zadnje osnovne organizacije..
Santo taka akcijska naveza je in bo lahko uspešna, toda tudi to ob nekaterih pogojih. Konkretneje povedano: na vseh ravneh organiziranosti sindikatov bo treba ob tesnem sodelovanju in usklajenem delu skupaj z ustreznimi organi in organizacijami ZK izoblikovati (kjer tega še niso storili), povsod pa tudi izvajati akcijske programe za dosledno uveljavljanje sprejetih dogovorov in sklepov. Osnova vseh teh dogovorov pa je kritična ocena sedanje dejanske in ne le formalne organiziranosti in uveljavljanja samoupravljanja
v temeljnih organizacijah združenega dela.
NE IŠČIMO NAPAK TAM, KJER JIH NI!
Tako je v nagovom predsed-^ nikom občinskih svetov ZSS na posvetu prejšnji petek v Ljubljani poudarila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak. Vendar je takoj opozorila, da se ne smemo zadovoljevati z nekakšnim posplošenim občutkom, da je pri njih „vse v redu“. Ponekod pa se, očitno, le prepuščajo takim občutkom samozadovoljstva. Kako bi si sicer lahko razlagali, da so morali RO posebnih sindikatov ali tudi republiški svet neposredno posredovati marsikje, kjer so bili samoupravni odnosi do kraja porušeni, osnovne organizacije in konference sindikata.v takih kolektivih, oziroma tudi občinska vodstva sindikatov pa o vsem tem niso „nič vedeli“? ! Še več; če so že bdi seznanjeni z dejanskim stanjem, so vse preveč radi in marsikje neodločno ob strani čakali na izid v upanju, da se ne bo nič hudega zgodilo ...	, N
NE IZ SKRAJNOSTI V SKRAJNOST, AMPAK OD BESED K DEJANJEM
Kjerkoli se je tako dogajalo ali pa smo temu, kljub obetajočim besedam, priče še zdaj, je povsem jasno, da odgovorne subjektivne šile v kolektivih niso znale, mogle, hotele ali bile sposobne izrabiti politične podpore ZK in sindikatov. Glede na omenjene, vzročno pač medsebojno pogojene pobude in mož-
nosti delovanja sploh ni čudno, če so marsikje celo sindikalni delavci v OZD raje potegnili s posamezniki in skupinami, ki se le z besedami prištevajo k po-bornikom samoupravljanja, kot da bi se odločili za tesno sodelovanje s svojo organizacijo. Res je, da so mnoga sindikalna vodstva še zelo mlada in neizkušena. Toda: če te ugotovitve zaradi sedanjega stanja pri ustavni preobrazbi in dejanskem uveljavljanju samoupravljanja v združenem delu samo še stopnjujejo potrebo po nenehnem usposabljanju sindikalnih, in sploh družbenopolitičnih delavcev, to še ne pomeni, da bi in da bodo sindikati tudi v prihodnje v svojih vrstah, zlasti pa med voljenimi ali imenovanimi delegati in funkcionarji še trpeli ljudi, ki delujejo v nasprotju z dogovori, ki jih je sprejela njihova organizacija potem, ko se je zanjo z vso odločnostjo že izreklo članstvo predsedstva.
Sedanja akcija za dejansko uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela torej ne pomeni koraka iz skrajnosti v skrajnost, ko bi — denimo — kar naenkrat vsi in povsod postali nadvse kritični in aktivni, ampak gre za odločen poziv k učinkovitosti tega delovanja. Če smo in so tudi v sindikatih vse do nedavnega prej posplošeno kot ne kritizirali probleme, če zdaj že povemo naravnost vsakomur in povsod, kaj in zakaj ni „vse v redu“, bomo znali in zmogli, če bi kdo le izstopil ali izskočil iz sedanje akcijske naveze, tudi glasno in jasno povedati, kdo v naših lastnih vrstah taktizira, kdo ne izpolnjuje sprejetih dogovorov. Tega pa ne samo zato, ker je taka naša dolžnost do članstva, ampak tudi zato, ker moramo biti dosledni pri sebi, če naj bomo kritični do drugih.
MILAN GOVEKAR
IZREDNA SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV VELENJE
Sprejeta ocena RS ZSS
Na izredni razširjeni seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje so obravnavali gradivo 3. razširjene plenarne seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, kije 13.junija v Kranju ocenjeval dosedanjo pot uveljavljanja ustave v temeljnih organizacijah združenega dela.
Posebno pozornost so namenili Velenjčani tistemu delu uvodnega referata sekretarja za samoupravljanje Ivana Kukovca, v katerem so konkretno ocenjene slabosti in problemi, ki zavirajo hitrejši proces ustavne preobrazbe. V uvodnem referatu je večkrat omenjena tudi Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje“ Velenje.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je sprejelo oceno in zaključke zadnje razširjene plenarne seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Hkrati je sklenilo, da je treba na novo oceniti samoupravno organiziranost združenega dela v Šaleški dolini, pri tem pa podrobno oceniti samoupravne odnose v vseh temeljnih organizacij združenega dela. Menili so, da ustavna preobrazba ne poteka prepočasi samo v „Gore-nju“, pač pa skoraj gotovo tudi še v nekaterih drugih organizacijah združenega dela v občini.
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje bo začelo z akcijo za odpravo slabosti, ki so bile še posebej omenjene na zadnji razširjeni plenarni seji republiškega sveta ZSS v Kranju. Komisija za samoupravljanje in ekonomske odnose pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje pa bo pripravila podroben akcijski program za uresničitev nalog, ki izhajajo iz sklepov o nadaljnjih ■ akcijah sindi-Latov pri uveljavljanju ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, sprejetih 13. junija v Kranju.
(vš)
Ob 27. juniju, dnevu samoupravljavcev, je združenje klubov samoupravljavcev Jugoslavije podelilo priznanja tega združenja 82 organizacijam in posameznikom v državi.
Za izjemne vzgojno-izobraže-valne dosežke na področju družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja odraslih in odraščajoče mladine je med drugimi to visoke priznanje — listino združenja klubov samoupravljavcev Jugoslavije prejela tudi Delavska univerza iz Postojne. Pri tej izobraževalni instituciji, ki je bila ustanovljena jeseni 1960. leta, se je doslej izobraževalo skoraj 120.000 občanov.
„Od skupnega števila oseb, ki smo jih usposabljali in izobraževali, se je za družbeno izobra-
Listino Združenja klubov samoupravljavcev so prejeli:
1.	Delavska univerza Postojna,
2.	Vinko FINK, VKV ključavničar, delovodja po-apnjevanja HP Kolinska -TOZD KEMIN Ljubljana,
3.	Lojzka POTRČ, socialna delavka, vodja centra za izobraževanje in informiranje OZD Tovarna perila LABOD Novo mesto,
4.	Mitja RIBIČIČ, predsednik republiške konference SZDL Slovenije,
5.	Franc ŠETINC, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS,
6.	dr. Ivan ŠIFTAR, diplomirani pravnik, doktor
v	_____
ževanje odločilo kar 88.226 Iju-di“, predstavlja delo in uspehe tamkajšnje delavske univerze njen direktor Stane Murkovič. „Tovrstno izobraževanje si je na Postojnskem s težavo utiralo pota, vendar se s prizadevanjem delavske univerze in občinskih družbenopolitičnih organizacij iz leta v leto bolj širi in uveljavlja. Čeprav nas navdaja ponos ob priznanju, ki nam ga je podelilo združenje klubov samoupravljavcev Jugoslavije, bi vseeno rad poudaril, da opravljamo samo svojo dolžnost, hočem reči, da tudi naša delavska univerza pomaga s svojo izobraževalno in vzgojno dejavnostjo razvijati samoupravno zavest in usposabljati delavce za samoupravljanje".
družbenopolitičnih znanosti, profesor Višje pravne šole v Mariboru,
7.	Janez ŠINKOVEC, diplomirani pravnik, sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Ljubljana,
8.	Milka ŠMID, ekonomski tehnik,'vodja splošnega sektorja Slovenijales — ALPLES Železniki,
9.	Miro ŠTEMBER-GER, gozdarski tehnik, politolog, revirni vodja v Gozdnem gospodarstvu Postojna, TOZD Gozdarstvo Knežak,
10.	Peter TOŠ, diplomirani pravnik, predsednik komisije predsedstva ČK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje.
____________;________________
PO XI. SEJI PLENUMA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE
Več za preventivo
L V.
'	N
Nagrajenci iz Slovenije
Enajsto sejo plenuma je posvetil republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije predvsem izvajanju družbenega dogovora o minimalnih standardih v gradbeništvu, zdravstvenem varstvu in beneficirani delovni dobi gradbenih delavcev.
Razprava je pokazala, da z zdravstvenim varstvom zaposlenih v gradbeništvo sindikati ne morejo biti zadovoljni. Dejstvo namreč je, da imajo le večje de lovne organizacije svoje ambulante, ki nudijo delavcem najnujnejše zdravstvene usluge. Manjši kolektivi si svojih ambulant ne morejo privoščiti. Zato je zdravstveno varstvo zaposlenih v teh delovnih organizacijah v večini primerov nezadostno. Ljudje so prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti, materialnim možnostim in prepogosto tudi naključju. Zelo veliko je namreč primerov, da delovne organizacije poskrbe za zdravniški pregled delavca le takrat, ko ga vzamejo v slubžo. S tem se tovrstna skrb za delavca in zdravstvena preventiva začne in obenem tudi konča.
Posledice v teh in podobnih primerih so, razumljivo, izredno hude, da ne omenjamo ogromnih stroškov za potrebno kura-tivo. Iz analize, za katero so poskrbeli slovenski sindikati, je namreč razvidno, da so izdatki za kurativo v delovnih organizacijah, ki nimajo svoje zdravstvene službe, veliko večji kot tam, ’ kjer je poskrbljeno za zdravstveno varstvo zaposlenih. Kolek-t tivi, ki imajo svoje ambulante,
imajo tudi precej manj problemov z izostanki z dela, bolni-, škim staležem, poškodbami, poklicnimi obolenji itd., itd. Iz omenjene analize je tudi razvidno, da je produktivnost delovnih organizacij, ki so poskrbele za zdravstveno varstvo, večja v primerjavi z gradbenimi podjetji, ki ne skrbe za zdravstveno 'preventivo svojih delavcev.
In predlogi? Na plenumu smo jih slišali več. Gotovo bi, denimo, veljalo prisluhniti tistim, ki predlagajo, da bi se manjše delovne organizacije povezale z zdravstvenimi ambulantami večjih kolektivov. Pri tem so nekateri opozaijali na problem kompenzacije, to je povračila stroškov.
Ko je bilo na plenumu govora o beneficirani delovni dobi, pa smo slišali pobudo, da bi se morali sindikati bo'j kot doslej zavzeti za zdravstveno preventivo in storiti vse, da bodo delavci v prihodnje zdravi odhajali v pokoj, da bodo dočakali starostno in ne invalidsko upokojitev. Beneficirana delovna doba pa naj bi veljala le izjemoma, to je za ljudi na tistih delovnih mestih, kjer z najsodobnejšimi sredstvi ne moremo bistveno spremeniti pogojev dela.	4
. Glede minimalnih standardov v gradbeništvu, ki so bili sprejeti že pred šestimi leti, pa so člani plenuma dejali, da so že močno zastareli in da bo potrebno v kratkem poskrbeti za nove.	a. UL
Ob dnevu samoupravljavcev je imel v torek, 25. junija, izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije svečano sejo, na kateri so podelili visoka priznanja najzaslužnejšim delavcem tega sindikata.
Predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije Ivan Slamnik je ob prisotnosti predsednika RS ZSSS Janeza Barboriča po sklepu komisije za podelitev zlatega oziroma srebrnega znaka sindikatov razdelil 22 srebrnih in 17 zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije.
Zlati znak so kot priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo na področju sindikata prometa in zvez prejeli; Andrej Anzeljc — Cestno podjetje Nova Gorica, Bogomil Lilija — Tomos Koper, Božo Citeršlager — občinski odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Maribor, Stane Čeh — Sekcija za vle-
ko Maribor, Avgust Gyerek — Avtobusni promer Maribor — poslovalnica Murska Sobota, Štefan Horvat - pošta Kranj 1, Ivo Ivanc - TOZD poštno-prometni center Ljubljana Jože Jelenko - Skladiščno trgov-sko-tehnična trgovina Maribor, Jože Koselj - Železniška postja Lesce-Bled, Jernej Kozamernik — Podjetje za PTT promet Ljubljana, inž. Rudi Kropivnik - republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, inž. Marjan Marolt -SAP Ljubljana, Zdravko Novak — Luka Koper, inž. Ivan Paul, občinski odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah Celje, Ludvik Pšat - Avtobusni promet Maribor, poslovalnica Ptuj,'Avgust Slapar — podjetje za PTT promet Maribor, in Vinko Žigante — upokojenec.
Ob slovesni podelitvi, ki je bila v Klubu poslancev v Ljubljani, je sodeloval tudi moški pevski zbor Viatorja iz Ljubljane.
LJUTOMER1:
PODELILI
ODLIČJA
Ob dnevu samoupravljavcev in tridesetletnici ustanovitve enotnih sindikatov je občinski, svet ZSS na slavnostni seji podelil letošnje srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije trem nagrajencem iz te občine (Edi Šterman, Franc Šauperl in Franc Zavoda) ter plaketo ZO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, ki jo je prejel upokojeni šolski inšpektor Janko Belec.
-m
SEVNICA:
SLAVJE OB PRAZNIKU
Ob 25. obletnici samoupravljanja in letošnjem dnevu samoupravljavcev je bila v petek v dvorani TVD Partizan slavnostna akademija, na kateri je spregovorila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak. Najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem pa so za njihovo tvorno in nesebično delovanje v sindikatih in samoupravnih organih podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije.
PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZSS V CEUU UGOTAVLJA, DA SO NEKATERI DELEGATI PREOBREMENJENI Z DELOM
Analiza
prvih
izkušenj
Ugotovitev, da se nekateri delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine v Celju niso redno udeleževali sej zbora, je vzpodbudila predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, da je analiziralo dosedanje izkušnje.
„Moram povedati, da smo to prakso uveljavljali že tudi prej, vendar takrat še nismo imeli dovolj konkretnih podatkov,“ pravi Ivan Kramer, predsednik občinskega sveta. „Mi smo te stvari že-doslej zaostrovali in iskali rešitev. Predsedstvo meni, da se med našimi osmimi delegati zadolži eden kot vodja delegacije, in da se vsi delegati pred sejo zbora sestanejo ter o določenem problemu in stališčih izmenjajo mnenja. Če je problem š ir je ga pomena, se bo delegacija sestala s predsedstvom/1
Analiza dosedanjih izku-‘ Šenj delegatskega sistema kaže, da so nekateri delegati družbenopolitičnega zbora preobremenjeni z delom v matičnih delovnih ali drugih političnih organizacijah na terenu. Prav zaradi te obremenjenosti in prezaposlenosti se niso mogli udeleževati vseh sej zbora. Predsedstvo bo poskušalo v dogovoru z ostalimi organizacijami in skupnostmi najti ustrezno razbremenitev.
S. J.
ZAPIS S SEJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV CELJSKEGA OBMOČJA
Razvojne usmeritve še ne odražajo interesov delavcev
Osnovne organizacije sindikata morajo biti pobudnik za pripravo celovitih razvojnih načrtov, ki ne bodo zajemali samo^gospodarskega, pač pa tudi socialni in prostorski element tudi v tistih temeljnih organizacijah združenega dela,- kjer se doslej še niso lotili izdelave srednjeročnega razvojnega načrta. Sploh pa bodo morali sindikati namenjati večjo pozornost kot doslej uveljavljanju sistema samoupravnega planiranja v temeljnih organizacijah združenega dela in pa odločilni vlogi delovnih ljudi pri odločanju v celotni družbeni reprodukciji.
Tako stališče seje izoblikovalo na zadnji seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov celjskega območja v
Velenju, kQ so obravnavali naloge sindikatov v prizadevanjih za pospešeno uveljavljanje sistema samoupravnega planiranja v združenem delu.
Iz razprave je bilo mogoče ugotoviti, da so v večini temeljnih organizacij združenega dela v občinah celjskega območja pripravili predloge razvojnih programov. Vendar se še zmeraj srečujemo tudi s takimi razvojnimi usmeritvami, ki še ne odražajo interesov delavcev v združenem delu, samo načrtovanje prihodnjega razvoja pa še ni postalo sestavni del samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Slabost je tudi v tem, da so strokovne službe pripravile predloge razvojnih načrtov, o njih
OBMOČNIM POSVETOM PREDSEDNIKOV SINDIKALNIH KONFERENC NA ROB
V ŽARIŠČU
V četrtek so se začela, v sredo pa se bodo končala območna posvetovanja s predsedniki sindikalnih konferenc delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela, ki jih pripravlja republiški svet ZSS. Na posvetovanjih so oziroma bodo _ spregovorili o vlogi, nalogah in načinih delovanja sindikalnih konferenc,
NOVO MESTO
o uveljavljanju ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter o nadaljnjih akcijah sindikatov na tem področju.
Posvetovanji sta že bili v Laškem in Ljubljani, medtem ko se bodo sindikalni delavci z območja posameznih regij še zbrali v Mariboru, Novi Gorici in na Bledu.
pa doslej še niso razpravljali delavci, ponekod so jih obravnavala samo sindikalna vodstva. Opaziti pa’ je tudi hotenja, da v razvojne načrte ne bi vključili nalog pri sofinanciranju razvojnih načrtov in drugih nalog krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
Zato je medobčinski svet Zveze' sindikatov celjskega območja sklenil, da morajo, vse osnovne organizacije sindikata, ki so osnovni dejavnik samoupravnega planiranja, izdelati oceno uvajanja sistema samoupravnega načrtovanja v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v okolju, kjer delujejo. Sindikati pa morajo zagotoviti dosledno uveljavitev samoupravnega postopka pri sprejemanju razvojnih načrtov. Ob tem so razpravljavci opozorili, da bo treba v naslednjih mesecih nameniti večjo pozornost medobčinskemu usklajevanju razvojnih načrtov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti še na področju usmerjenega izobraževanja in kulture.
Na eni jesenskih sej pa bo'medobčinski svet Zveze sindikatov celjskega območja ocenil, kako so bila uresničena stališča in dogovori, sprejeti ob obravnavi nalog sindikatov v prizadevanjih za pospešeno uveljavljanje sistema samoupravnega planiranja v združenem delu.
(L)
POMOČ ZA KOZJANSKO
V novomeški občini gre h kraju akcija za pomoč Kozjancem. Predsedstvo, občinskega sveta ZSS v Novem mestu je že julija lani podprlo akcijo solidarnostnega zbiranja sredstev za odpravljanje posledic potresa in je vsem osnovnim organizacijam sindikata priporočalo, naj bi se vsi delavci, zaposleni' na območju ' novomeške ■ občine,
vključili v to vseslovensko akcijo. Termi pozivu so se odzvale vse OZD v občini, na pobudo SZDL pa so se v akcijo vključili tudi obrtniki, kmetje, krajevne skupnosti in dmgi. Tako je blo v prvem krogu solidarnostne akcije zbranih 3,107.214,25 din. Ta sredstva sta dobili prizadeti občini Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju.
Decembra lani pa se je začel dmgi krog zbiranja pomoči za Kozjansko. Od teh sredstev so 90 odstotkov denaija združili s sredstvi občin Krško, Trebnje, Sevnica, Ljutomer in Radgona za graditev nove podražnične šole v krajevni skupnosti Kristan vrh. Solo so začeli graditi 12. maja letos in bo stala dobrih 5 milijonov dinarjev. V novomeški občini se je do 5. junija zbralo na posebnem računu že 2,268.347,20 dinarjev. Od tega so prispevali 343.923,25 dinarjev solidarnostni stanovanjski sklad ter kmetje, obrtniki in dmgi občani, ostalo pa so prispevale organizacije zdm-ženega dela.
Do 5. junija letos svojih obveznosti še ni poravnalo 17 organizacij zdmženega dela v občini. Nekatere med njimi so dmgi solidarnostni delovni dan že opravile; a denaija še niso nakazale. Nekaj je takih, ki imajo blokiran žiro račun; nekaj pa je tudi še takih, ki drugič še niso delale oziroma niso sprejele sklepa o nakazilu 3,5 odstotka od neto' osebnega dohodka za Kozjansko. Pričakujejo, da se bodo te OZD le vključile v akcijo, da bo v novomeški občini v celoti uspešno sklenjena.
R. Š.
Minuli teden je bila na obisku v Sloveniji štiričlanska delegacija sveta zveze sindikatov Srbije. Vodil jo je podpredsednik sveta Vladimir Kovačevič. Med svojim obi-dcom so obiskali RS ZSS in se pogovaijali s funkcionarji sveta predvsem o aktivnosti sindikata pri uresničevanju ekonomske politike v letu 1975. Izmenjali so tudi mnenja o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti ter se dogovorili o medsebojnem informiranju o nadaljnji aktivnosti na tem in drugih področjih.
Člani delegacije srbskih sindikatov so nadaljevali pogovore na občinskem svetu ZSS v Radovljici. Obiskali pa so tudi tovarno Elan v Begunjah. Na Gorenjcem so se še posebej zanimali za učinkovitost dela sindikalnih oziroma samoupravnih skupin v jeseniški železarni.
Delegacija srbskih sindikatov je skupaj s člani RS ZSS obiskala še Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo v Trstu. Tam so jih predstavniki SKGZ seznanili z bojem Slovencev za narodnostne in ekonomske pravice Slovencev v Italiji.
Vprašanje;
Pri trgovskem podjetju sem zaposlen kot voznik tovornjaka na lokalnih vožnjah. Poleg rednega osebnega dohodka prejemamo vozniki še kilometrino v višini 0,11 din za prevoženi kilometer. Doslej smo prejemali, kot vsi ostali, tudi bone za prehrano; sedaj je voznikom organizacija bone ukinila, češ da nam ne gredo zato, ker prejemamo kilometrino. Zanima me, ali je takšna obrazložitev zakonita.
C. I. - Kranj
Odgovor:
Po našem mnenju je kilometrina, ki jo prejemate, sestavni del osebnega dohodka voznikov, saj je prevoženi kilometer pokazatelj količine opravljenega dela, od katerega je tudi odvisna višina osebnega dohodka. Povsem nelogično in po našem mnenju tudi nezakonito je stališče, da tistemu, ki prejema kilometrino, ne gre regres za prehrano med delom, še posebej, če ste, kot je razumeti, iz vašega vprašanja -dnevno na sedežu delovne organizacije. Prav gotovo bi bilo drugače v primem, če bi na primer vozili po vsej državi ali celo v tujino in vas dlje časa ne bi bilo v delovni organizaciji.
PO V. KONGRESU SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, PREHRAMBENE IN TOBAČNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE
KREPITEV
SAMOUPRAVNE
ORGANIZIRANOSTI
Po V. kongresu Sindikata delavcev kmetijstva, prehrambene in tobačne industrije Jugoslavije ostaja samoupravno organiziranje združenega dela in vsebinska preobrazba samoupravnih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela, navkljub doseženim rezultatom, glavna naloga dela tega sindikata v bodoče. Na kongresu smo v razpravah delegatov večkrat slišali, da so bili doslej na področju samoupravne organiziranosti storjeni „prvi koraki" in da so bile v sicer kratkem časovnem razdobju v večini organizacij združenega dela konstituirane osnovne organizacije sindikata. Praksa pa tudi kaže, da bo na področju kmetijstva, prehrambene in tobačne industrije brez samoupravnega organiziranja združenega dela in njegove odločilne vloge v TOZD težko uresničiti širše organiziranje in povezovanje združenega dela.
Med še vedno odprtimi problemi velja posebej opozoriti na vpra sanja v zvezi z. vlogo in mestom zborov delavcev. Že pred kongresom je bila slaba udeležba' delavcev na zborih in na volilnih konferencah 'sindikata delavcev kmetijstva, prehrambene in tobačne industrije problem zase domala po vsej državi. Če dodamo k temu še pojate centralističnega odločanja, slabo informiranost in vrsto drugih „vzroč-nikov", potem se ne moremo čuditi, da so mnoge samoupravne odločitve šle dobesedno mimo delavcev.
Delegati na kongresu so z navdušenjem sprejeli stališče, da je edino in samo združeno delo tisto, ki razrešuje vprašanja v zvezi s pridobi-vanjem in delitvijo dohodka in osebnih dohodkov. Res je sicer, da smo doslej s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v kmetijstvu, prehrambeni in tobačni industriji krenili krepko naprej. Vendar je treba ob tem povedati, da so v mnogih TOZD popolnoma zanemarili delo pri izdelavi sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, drugod pa so ta vprašanja rešili za silo, nekako tako, da bosta „volk sit in koza cela". Zato se bodo morale osnovne organizacije sindikata osredotočiti na delo pri konkretnem določanju kriterijev in meril, ki bodo omogočila ustrezno vrednotenje težjih* delovnih pogojev, proizvodnega in kreativnega dela ter racionalnega poslovanja.
POVEZOVANJE ŠE VEDNO ZAOSTAJA
Ko govorimo o organiziranju združenega dela agroindustrijskega kompleksa v Jugoslaviji, je treba vnovič ponoviti kongresno ugotovitev, da. njegovo širše povezovanje in združevanje izven temeljnih in sestavljenih organizacij združenega dela močno zaostaja za integracijskimi procesi v ostalem gospodarstvu. Pri tem velja zlasti poudariti pomen povezovanja in združevanja TOZD proizvodnje in prometa s prehrambenimi proizvodi, ki je pravzaprav osnova za večjo proizvodnjo hrane in dobro organizirano preskrbo prebivalstva. V teh prizadevanjih moramo opozoriti predvsem na tisti del kongresa, v katerem so delegati odločno zahtevali, da začne sindikat kmetijstva, prehrambene in tobačne industrije Jugoslavije s široko akcijo za ustanavljanje posebnih samoupravnih interesnih skupnosti za preskrbo' mest in industrijskih centrov s prehrambenimi proizvodi. Tvorile naj bi jih kmetijske delovne organizacije, industrijska podjetja, ki proizvajajo hrano in sveti potrošnikov.
Kongres je namenil posebrto pozornost tudi samoupravnenlu združevanju dela in sredstev zasebnih kmetijskih proizvajalcev preko razvoja kooperacije in zadružništva. Na tem področju je namreč vrsta pomanjkljivosti. Da bi naposled rešili dolgoletni problem kooperacijskih odnosov med temi kmetijskimi poroizvajalci in kmetijskimi delovnimi organizacijami, se bo sindikat tudi na tem področju z vso odločnostjo zagrizel v borbo za dosledno uresničevanje ustave, predvsem tistega njenega dela, ki govori o samoupravnem združevanju kmetov v združeno delo. Ob teh nalogah ne moremo zlepa mimo kongresne obveze, da se bo sindikat v prihodnje prizadeval za združevanje^ individualnih kmetijskih proizvajalcev, zlasti tistih, ki že zdaj združujejo svoje delo in sredstva, s kmetijskimi delovnimi organizacijami, največ, pa z zadrugami.	.	•
Sindikat, kmetijstva, prehrambene in tobačne industrije se potemtakem podaja v bitko za dosego enakih santoupravnih pravic tako za zaposlene v kmetijskih delovnih organizacijah, kakor za kmefe-kooperante, ne nazadnje pa tudi za tako delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki bo temeljila izključno in samo na osnovi samoupravnih odločitev kmetijskih delavcev in kmetijskih proizvajalcev — kooperantov. Na tak način bodo lahko doseženi takšni odnosi, ki bodo omogočali boljše koriščenje proizvodnih zmogljivosti zasebnih proizvajalcev in uresničevanje začrtnega koncepta razvoja samoupravnih dohodkovnih odnosov v našem kmetijstvu.
_	-iv
k
V tem primem bi prejemali dnevnice, ki med drugim predstavljajo tudi* nadomestilo stroškov prehrane na službenem potovanju. Menimo torej, da vam je delovna organizacija neopravičeno ukinila pravico do regresa, to je do bonov, s čimer vas je postavila v neenak položaj v primerjavi z ostalimi delavci, ki to ugodnost imajo le zato, ker delajo v določenih prostorih. Po sindikalni listi gre regres za prehrano vsem, ki delajo v organizaciji zdmženega dela. V primerih, ko le-ta nima organizirane prehrane, gre regres v višini 100 din mesečno. Če pa ima organizirano prehrano, sme znašati udeležba regresa v ceni prehrane do 200 dinarjev na delavca mesečno.
M. L.
komentatorjev stolpec
Brez
računalnikov
ne gre vec
Ko je bila objavljena novica, da bo z novo uredbo odpravljena možnost začasnega uvoza elektronske opreme za obdelavo podatkov pa tudi jemanje te opreme v najem, nato pa je bilo rečeno, da bo računalnike mogoče kupovati in najemati tako kot prej, toda pod strožjim carinskim nadzorom, se je zlasti v velikih organizacijah združenega dela ter velikih interesnih skupnostih dvignil pravi pravcati preplah. Niti kasneje, ko je bila prvotna informacija preklicana ter so govorih le še o otežkočenem postopku začasnega uvoza (zaradi strožje carinske kontrole), se ni poleglo razburjenje in negodovanje v delovnih organizacijah, ki elektronsko obdelujejo najrazličnejše podatke. Da bi doumeli pomembnost tega problema, velja našteti le nekaj vehkih organizacij in sistemov, ki so v prvi vrsti dvignili svoj glas proti morebitni prepovedi začasnega uvoza ter najemanja elektronske računalniške opreme. To so naftni kombinat INA, avtomobilska industrija „Crvena zastava", združeno podjetje elektronske industrije „Iskra“, JUGEL (jugoslovanska elektrogospodarska skupnost), rudarsko-topilniški bazen Bor, „Energoinvest“, blagovne hiše * ..Beograd" in druge blagovnice v državi, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter poleg drugih vehkih organizacij in sistemov, tudi vse večje banke v državi.
Iz vseh teh organizacij prihajajo tudi zahteve in opozorila: če že ni mogoče olajšati pogojev za uporabo elektronskih računalnikov, jih ne laže še poslabševati!
Ta opozorila temeljijo na neovrgljivih argumentih, s katerimi je moč dokazati ne le prednosti, marveč tudi nujnost elektronske obdelave podatkov. Če začnemo samo pri pohtičnih odločitvah, s katerimi so bili sprejeti osnovni perametri srednjeročnega in dolgoročnega razvoja Jugoslavije, bomo uvideli, da bodo v ta namen potrebni ne le podrobni in natančni, temveč tudi dovolj ažurni izračuni vrste podatkov, elementov in drugih osnov za programe, ki naj bi pripo-mogh k čim hitrejšemu premeščanju težke dediščine naše gospodarske strukture, k odkrivanju prednosti in ugotavljanju ter izkoriščanju še izdatnih notranjih rezerv, kijih premore naše narodno gospodarstvo. V kmetijstvu to npr. pomeni do kraja izkoristiti klimatske in pedološke prednosti za večjo proizvodnjo hrane, v proizvodnji energije odkrivati nove vire in doseči skladnejše izkoriščanje klasičnih energetskih virov, v rudarstvu odkrivanje in smotrnejšo uporabo rudnih rezerv. ..
Hkrati parametri bodočega razvoja terjajo razširitev surovinske osnove sploh ter hitrejšo rast proizvodnje reprodukcijskih materialov in proizvodov, namenjenih izvozu. Gre tudi za pospeševanje turizma, modernizacijo trgovine, prometa in vrste drugih terciarnih dejavnosti.
Iz vsega tega se porajajo bistvena vprašanja prioritetnega razvoja najpomembnejših dejavnosti, kot so kmetijstvo, energetska in surovinska baza. V zvezi s temi in drugimi razvojnimi nalogami bo treba opraviti vrsto analiz in primerjav. Vsestransko in hitro jih lahko opravijo le računalniki.
V	republiških in pokrajinskih skupščinah in tudi v zvezni skupščini so že obravnavali najrazličnejše razvojne probleme in so ob splošnem pomanjkanju denarja za investicije ugotovih, da bo treba do skrajnosti izkoristiti notranje rezerve. Te so še zlasti v nezadostno izkoriščenih kapacitetah, v nizki produktivnosti,- v neekonomičnem in neracionalnem poslovanju ter v nezadostnem angažiranju raz-vojho-raziskbvalnih zmogljivosti
Kar zadeva jugoslovanske „gigante“ - tiste, ki smo jih našteli in še druge - že dolgo ne morejo več brez računalnikov, ki jim omogočajo sproten pregled nad surovinami in materialom ter uskladiščenimi gotovimi izdelki, pripravljajo jim kalkulacije in obračunavajo osebne dohodke. Celotne zaloge jugoslovanskih blagovnih hiš so zabeležene v spominskih kapacitetah računalnikov.
V	zdravstvenem in starostnem zavarovanju računalniki že zamenjujejo tisoče svinčnikov in formularjev. Elektronska računalniška oprema v okviru službe družbenega knjigovodstva selekcionira, in ureja podatke iz plačilnega prometa in jih grupira v ustrezne računske in statistične serije.
Čeprav ne kaže poveličevati učinka elektronske obdelave podatkov, je res, da si brez računalnikov že ne moremo več zamišljati vrste računskih in drugih operacij tako v podjetjih kof tudi na vrhu ekonomske piramide, to je tam, kjer se,- v obhki razvojnih programov -pripravljajo temelji naše družbene in gospodarske prihodnosti.
Zato je treba poskrbeti za takšne zunanjetrgovinske in carinske predpise, ki bodo uporabo računalnikov spodbujali, ne pa da jo še
oteŽkoČaj°-	NANDE ŽUŽEK
JAVNA TRIBUNA KOMUNISTOV OBUTVENE INDUSTRIJE
Skupne poti čevljarjev
Slovenska obutvena industrija je v zadnjih letih zelo napredovala, tako da se je po kvaliteti povzpela na evropsko raven. Velik skok je prav tako napravila v povečanju proizvodnje, ki že močno presega domače potrebe. Tudi pri poslovnem povezovanju so dosegli pomembne korake. Prav tu pa jih čaka še veliko dela, na kar so predstavniki čevljarskih podjetij in drugi opozorili na tribuni komunistov obutvene industrije v ponedeljek v Kranju.
Lani so podjetja obutvene industrije v naši republiki ustanovila poslovno interesno skupnost. Vendar pa se povezovanje ni pričelo šele s tem, marveč že prej, predvsem zaradi zaostrenih razmer na tujem in tudi domačem trgu. Slovenska obutvena industrija, zlasti njeni trije največji predstavniki Alpina, Peko in Planika, je že dolgo na čelu integracijskih gibanj v obutveni industriji Jugoslavije. Prav predstavniki slovenske obutvene industrije so bili glav-
inb* iU8taL'°
meibrosia® ^_________
ni pobudniki prvega družbenega dogovora o skupnem nastopu na vzhodnoevropskih trgih, ki se je v praksi dobro uveljavil.
Vse dosedanje delo na tem področju čevljarji ocenjujejo kot solidno osnovo v pripravah za'bodoče samoupravne odločitve. Pri tem si za cilj postavljajo tako organizacijsko obliko, ki jim bo omogočila zmanjšati stroške v organizaciji dela proizvodnih in režijskih služb, izboljšati izkoriščanje materiala in osnovnih sredstev ter kvaliteto.
poslovnost in prilagodljivost tržišču.
Kar takoji pa opozarjajo na krizo, v katero so zašli veliki proizvajalci y ZRN, Franciji in ZDA, ki se zaradi svoje obsežnosti niso mogli prilagoditi zahtevam trga in so drug za drugim propadli. Zato zavračajo zamisel o eni sami organizaciji z enim razvojem in enim proizvodnim programom. Namesto tega naj bi TOZD organizirali tako, da bodo tržno samostojne enote, centralno pa bi vodili samo delitev programa in tisti del komercialnih poslov, ki zaradi skupnega nastopanja prinaša koristi.
Na tribuni so opozorili tudi na težave, ki jih ima slovenska obutvena industrija v preskrbi z usnjem in drugim reprodukcijskim materialom. Tu bo treba iskati rešitve v povezovanju čevljarskih podjetij z usnjarnami in drugimi proizvajalci reprodukcijskega materiala ter v skupnih vlaganjih v povečevanje proizvodnje in hitrejši tehnološki razvoj teh dejavnosti.
Slovenska obutvena industrija je v zadnjih petih letih povečala obseg proizvodnje od 5,7 na 9,7 milijona parov. Ker to daleč presega domače potrebe, morajo skoraj polovico izdelkov izvažati. Zaradi tega v prihodnjih letih proizvodnih zmogljivosti v glavnem ne bodo povečevali. Alpina, Peko in Planika v srednjeročnem planu do leta 1980 predvidevajo, da ne bodo vlagali denarja v razširitev proizvodnih zmogljivosti, marveč bodo le dokončah tiste, ki so v gradnji. Večjo proizvodnjo načrtujejo le s povečanjem produktivnosti. Tudi sicer nameravajo v slovenski obutveni industriji dati podporo le tistim investicijam, ki so namenjene pretežno izvozu in tistim v proiz-
Priznanja samoupravljavcem Ljubljane
LJUBLJANA, 27. junija — V Festivalni dvorani je dopoldne predsednik Mestnega sindikalnega sveta Venčeslav Verbec podelil nekaterim dolgoletnim sindikalnim delavcem iz vseh petih ljubljanskih občin letošnja priznanja samoupravljavcev
Ljubljane. Priznanja — denarno nagrado in spominški kipec — so dobili: Božidar Kolenc (Vič-Rudnik), Karel Teiplan (Center), Viktor Zemljak (Moste-Polje), Karel Gornik (Šiška) in Srečko Krištof (Bežigrad). Za izjemne zasluge na področju samoupravljanja sta prejela priznanje samoupravljavcev Ljubljane tudi Vinko Hafner, sekretar komiteja Mestne konference ZKS, in osnovna organizacija sindikata Metalurškega inštituta.
-iv
vodnjo reprodukcijskega mafe-riala.
V srednjeročnem programu so dali precej poudarka skupnim naložbam v trgovino. To bo za potrošnike zelo zanimivo, čevljarska podjetja pa bo sililo v pospešeno razreševanje mnogih problemov, ki jih sedaj še razdvajajo, od usklajevanja proizvodnih programov do enotnega načina oblikovanja prodajnih pogojev, nagrajevanja delavcev v trgovini in še marsičesa drugega.
Precej si v slovenski obutveni industriji obetajo tudi od delovnega programa svojega združenja, ki zajema prav vsa področja dejavnosti. Nekaterih stvari iz programa so se že lotili. Tako so že sklenih samoupravni sporazum o določanju cen v usnjar-sko-predelovalni industriji, ki kljub nekaterim pomanjkljivo-’ stim predstavlja velik korak naprej v odnosu med usnjarji in finalisti. Pri tem namreč ne gre le za komercialno dogovarjanje o cenah, temveč za dogovarjanje o planiranju proizvodnje, ki se začne z nakupom surove kože in konča s prodajo končnega izdelka.
Ena poglavitnih pomanjkljivosti v dosedanjih integracijskih prizadevanjih je, kot so poudarili v Kranju, preslabo obveščanje. Rezultati so ostali preveč zaprti v ozkih krogih sodelavcev posameznih organov poslovnega -združenja, tak6 da niti samoupravni organi niti politične organizacije ter še manj delavci po posameznih podjetjih s tem niso seznanjeni. To pa seveda ni v prid večji zavzetosti pri delu. Temu problemu bodo zato v prihodnje, kot so sklenili, posvetili več pozornosti.
-ik
Nadaljujmo
z
akcijo
v
Brkinih
Doslej je bilo v solidarnostni akciji „Delovni dan za Brkine" in z drugimi prispevki zbranega 2,7 milijona dinarjev, kar pa je manj od predvidevanj. Žiro račun sklada je tako prazen, kar pomeni, da je treba čimprej začeti s ponovno akcijo,, sicer bodo vsa prizadevanja in dobra volja zaman.
Tako so ugotavljali na nedavni seji odbora za solidarnostno akcijo za Brkine na Kozini. Začeta dela na brkinski slemenski cesti, ki predstavlja pravzaprav poglavitni in osnovni objekt v prizadevanjih za hitrejši razvoj tamkajšnjih krajev, je treba vsekakor nadaljevati. Škoda, ki bi nastala, če akcije ne bi nadaljevali, bi vsekakor porušila vsa dosedanja prizadevanja. Člani odbora za solidarnostno pomoč Brkinom so zato po daljši in temeljiti razpravi sprejeli zaključke, v katerih so poudarili, da je treba z vsemi silami še naprej podpirati prizadevanja za razvoj manj razvitih območij v Sloveniji. Tako naj bi v ilirsko-bistriški, postojnski in sežanski občini že ta mesec odvedli enodnevni zaslužek zaposlenih za Brkine, medtem ko obalne občine čaka še obveza za Kozjansko, tako da bodo prišli Brkini na vrsto šele jeseni. Prav tako so bili člani odbora mnenja, da je potrebno solidarnostno akcijo za . pomoč Brkinom pospešiti tudi v drugih slovenskih občinah, sindikati pa morajo napeti vse sile, da bi uspela tudi republiška akcija, po kateri naj bi vsak zaposlen v Sloveniji prispeval za Brkine pet dinarjev, s čimer naj bi se v sklad nateklo še okrog dva milijona dinarjev prepotrebnih sredstev.
S. K.
- Kaj se čudiš! Krediti za pohištvo so pač ugodnejši kot za stanovanja ...!
I. Antič
RAZGOVOR 0 PROBLEMIH NA PODROČJU ENERGETIKE
VSEH TEŽAV SAMI NE MOREJO REŠITI
V Dolenjskih Toplicah je bilo ob koncu prejšnjega tedna republiško orientacijsko-taktično tekmovanje rezervnih vojaških starešin. Prvič je bil izveden nočni pohod, po katerem so se naslednjega dne ekipe in posamezniki pomerili še v reševanju taktične naloge, nalog s področja vojaške teorije in topografije ter v streljanju z vojaško pištolo, metanju ročne bombe in, prvič, tudi v plezanju po vrvi. Zmagala je ekipa rezervnih voja-
ških starešin občine Ljubljana Moste-Polje, druga je bila ekipa iz Slovenske Bistrice, tretji pa so bili Novomeščani. Med posamezniki so se najbolje odrezali Franc Zupanc iz Trbovelj, Ivan Daniel (Moste-Polje) in Anton Kolar (Slovenska Bistrica). Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, doseženi rezultati pa so, zlasti pri mlajših starešinah, tudi presegli pričakovanja.	l G
Delegacija skupščine socialistične republike Slovenije, ki jo je vodil predsednik dr. Marijan Brecelj, se je te dni mudila na obisku v Šaleški dolini. S predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij ter največjih organizacij združenega dela iz občine Velenje so se pogovarjali o dosedanjem gospodarskem in družbenem razvoju občine Velenje, podrobno pa so spregovorili še o problemih na področju energetike.
Predstavniki občinske skupščine in Rudarsko elektroener-
getskega kombinata so opozorili, da pogojuje povečan izkop lignita številne gospodarske, socialne in politične probleme. Izkopavanje premoga in obratovanje šoštanjske termoelektrarne vpliva na poslabšanje življenjskega okolja in celotne pokrajine, posebej zaradi širjenja rudniških odkopnih polj pod gosto naseljena območja. Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje nosi tudi večji del bremena nelikvidnosti slovenskega elektrogospodarstva, težave pa so tudi v tem, ker še ni povsem
zaživela samo.upravna interesna skupnost elektrogospodarstva in ker določajo cene premoga in električne energije na dveh ravneh, v zvezi in republiki. Pri gradnji nove, četrte faze Termoelektrarne Šoštanj pa se pojavljajo prve težave zaradi zamud pri dobavi opreme domačih dobaviteljev.
Problemi, s katerimi se srečujejo na področju energetike v aleški dolini, so torej takšni, da jih v organizaciji združenega dela oziroma v občini sami ne morejo rešiti.	(vš)
t
28. junij 1975 stran
SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU LJUBLJANSKE REGIJE
Več kot polovica delavcev brez kvalifikacije
Analiza podatkov, ki jih je na osnovi sklenjenih delovnih pogodb v letu 1972 zbral in analiziral Mestni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljana, je dala porazne rezultate o splošni in strokovni izobrazbi delavcev v zasebnem sektorju. V zasebnem sektorju je zaposlenih veliko mladih ljudi, zato je podatek o 58 % delavcev brez kakršnekoli kvalifikacije še toliko bolj zaskrbljujoč.
Za rešitev tega problema je bil za ljubljansko regijo ustanovljen sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. Namen sklada je, omogočiti slehernemu delavcu v zasebnem sektorju obrti in gostinstva v 15 občinah ljubljanske regije, da si pridobi splošno, strokovno, idejnopolitično ali družbenoekonomsko znanje.
Zoran Vlajič iz Kopra nam je sporočil, daje jev in velik del teh je razstavljal. Zlate pla-letošnja, že X. republiška razstava mladinske kete Janeza Puharja je dobilo osem razstav-fotografije pod imenom MLADINA FOTO- Ijavcev, prehodno Puharjevo plaketopajele-GRAFIRA 75, izredno uspela. Organizatorji tos osvojil fotoklub Planinske zveze Ljub-razstave so prejeli 379 fotografij 102 avtor- Ijana.
\________________________ ________}_T__/
Srečanje vzgojiteljev
Sklad deluje zdaj že eno leto. Oglasila sem se pri tehnični sekretarki.sklada, tovarišici Malči Macura in se z njo pogovarjala o delu sklada in o načrtih za leto 1975.
— Kako bi ocenili delo sklada v letu 1974?
- Glede na to, da sklad deluje šele eno leto, smo seveda imeli največ dela s pripravo statuta, pravilnika in finančnega načrta. Uredili smo poslovanje in zagotovili strokovno službo.
V dogovom z uredništvom časopisa Obrtnik smo zagotovili vsem delavcem brezplačno prejemanje tega časopisa. V njem pa sproti obveščamo delavce o delovanju sklada. Pogodbo smo letos že obnovili.
, Da bi sklad realiziral svoje naloge, smo morali najprej urediti vprašanje zbiranja sredstev.
Pripravili smo tudi letni program dela sklada za leto 1975 ter se pri tem predvsem zavedali, da je potrebno čimprej iz sredstev, ki jih imamo na razpolago, zagotoviti čimvečjemu številu delavcev pomoč pri izobraževanju.
— Na kakšen način se zbirajo sredstva?
— Prispevek po določilih kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva znaša 1,5 % od obračunanih bruto osebnih dohodkov delavcev. 1 % tega prispevka je čisti dohodek sklada, 0,5 % pa predstavlja prispevek solidarnostnim štipendijskim skladom.
Sklad se je povezal z davčni-mi upravami pri skupščinah občin, ki jih zajema. Podpisali smo dogovor, v katerem se davčne uprave zavzemajo, da bodo za sklad obračunavale in pobirale prispevek. Ta dogovor smo letos že obnovili v nekaterih občinah, v drugih pa ga še bomo.
Popravek
V sestavku z naslovom Diplomanti zadoščajo komaj za pokrivanje odliva učiteljev, objavljenem dne 24. V. 1975; je bil pomotoma objavljen naslednji podatek: Po podatkih Pedagoške akademije v Ljubljani in Pedagoške akademije v Maribom je lani diplomiralo 133 študentov.
Pravilno je: Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je v letu 1974 diplomiralo 348 študentov (193 rednih, 155 izrednih), na Pedagoški akademiji v Mariboru pa je diplomiralo 186 študentov (108 rednih, 78 izrednih). To pa še vedno ne pomeni, daje učiteljev dovolj.
Lansko leto so sredstva počasi pritekala. Zato bo sklad delavcem, ki so se izobraževali v šolskem letu 1974/75, stroške povrnil letos.
— Sredstva sklada so namenska. Za kaj bo sklad uporabljal ta sredstva!
— Sklad bo kril stroške za izredno splošno izobraževanje, t.j. za pridobitev osnovne, srednje ali visoke izobrazbe; za dodatno izobraževanje, t.j. za strokovno usposabljanje delavcev ob delu; za družbenoekonomsko in politično izobraževanje. Za vsa tri področja so bile oblikovane komisije. Zdaj smo oblikovali še komisijo za dodeljeva-
nje posojil delavcem in nadzor nad temi posojili. Za dajanje posojil smo se odločili zato, ker se na ta način sredstva hitreje vračajo v sklad in tako bo imelo možnost za izobraževanje več ljudi.
— Ali ste že dobili prošnje za kritje stroškov izobraževanja?
— Do zdaj smo prejeli 109 prošenj. Največ je takih prosilcev, ki nimajo dokončane osemletke, in takih, ki so nekvalificirani delavci in bi si radi pridobili kvalifikacijo. To smo upoštevali tudi v finančnem načrtu za leto 1975 in smo namenili za izredno izobraževanje delavcev na osnovni šoli -335.558,44 dinarjev, prav toliko smo namenili za dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev za pridobitev kvalifikacije.
Naloge, ki jih je upravni odbor sklada zastavil v letu 1974 so bile realizirane. Za leto 1975 upamo, da bodo sredstva dovolj hitro pritekala in da bomo lahko zagotovili sredstva za šolanje čimveč delavcem.
STANKA RITONJA
Minuli ponedeljek in torekje bilo v Portorožu peto srečanje vzgojiteljev slovenskih dijaških domov. Navzočih je bilo okrog 200 vzgojiteljev in gostov, med katerimi so bili tudi predstavniki slovenskih dijaških domov iz Goriškega in Tržaškega.
Prvi dan srečar\ja je bil izrazito delaven. Pregledali so opravljeno delo in govorili o problemih iz pravkar minulega
šolskega leta. Kot velik uspeh pa so ocenili sklenitev družbenega dogovora o zbiranju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v Sloveniji.
Družbeni dogovor, na osnovi katerega se že sklepajo regijski samoupravni sporazumi, bo omogočil, da se bo končno začela reševati pereča prostorska problematika domov, ugodnejši prostorski pogoji pa bodo omogočali še boljše vzgojno delo med gojenci domov. Seveda pa bo treba poskrbeti tudi za večje število vzgojiteljev, za njihova stanovanja in ustreznejše nagrajevanje.
Milan Kučan, kije vzgojitelje pozdravil v imenu RO SZDL, je spregovoril o družbeni vlogi vzgoje in izobraževanja pri oblikovanju socialistične samoupravne osebnosti. Tudi on je poudaril pomen družbene akcije za sanacijo dijaških domov in razširitev njihove mreže ter izrazil prepričanje v uspeh, saj je zasnovana na samoupravnem odločanju delavcev. In delavci danes že vedo, da je prav od mreže domov, od njihove zmogljivosti in tudi od učinkovito izpeljane politike štipendiranja v največji meri odvisna uresničitev demokratične ustavne pra-
V osnovnem šolstvu kranjske občine že nekaj časa niso več poglavitni problemi v pretesnih ali neprimernih prostorih. V obdobju zadnjih deset let so zgradili s samoprispevkom občanov in delovnih organizacij veliko novih šol Precej večja je stiska z učitelji. Tega problema pa doslej niso reševali tako načrtno kot prostorski problem, zato tudi postaja vedno težji.
Na vseh osnovnih šolah v občini Kranj je nezasedenih 14 mest za razredni pouk, 17 učiteljev razrednega pouka pa nima ustrezne izobrazbe. Za predmetni pouk manjkata sicer le dva učitelja, kar 33 pa jih je brez predpisane izobrazbe. Tako imajo v letošnjem šolskem letu nestrokovno zasedenih kar četrtino vseh ur, to pa je še za 4 odstotke več kot lani.
Ob tolikšnem pomanjkanju učnih moči si morajo v šolah pomagati z upokojenimi učitelji. Kot kaže, jih bodo potrebovali tudi v prihodnje, saj drugače ne bodo mogli pokriti vseh potreb. Prvi letošnji razpisi ki so jih objavili sredi aprila, so namreč pokazali, da bi v osnovnih šolah v kranjski občini v prihodnjem šolskem letu potrebovali kar 57 novih učiteljev. Odziv na te razpise je bil slab, razen tega pa kandidati veči-
vice do izobraževanja, ki mora biti dostopna vsakemu človeku. Prav združevanje sredstev za gradnjo dijaških domov ter štipendiranje dokazuje, koliko smo to načelo pripravljeni in sposobni tudi konkretno uresničiti. Gre za to, je dejal Kučan, da konkretno uresničimo načelo socialistične solidarnosti v vzgoji in izobraževanju ter tako ublažimo vpliv razlik, ki so pogojene z okoljem, položajem ljudi v delitvi, socialnim položajem družine, materialnimi možnostmi ter neenakimi izobraževalnimi standardi.
— Dijaški dom in štipendije sta pogoj, je dejal Kučan, da si vrata v srednje in visoke šole odpreta tudi delavski in kmečki otrok z odmaknjenih in nerazvitih območij. Od skupno 12.199 gojencev v 60 dijaških domovih v Sloveniji jih je 9630 ali 78% delavskih in kmečkih otrok — od tega jih je iz 11 manj razvitih občin le 2027 ali 16,6 %. Že ti podatki povedo, kako lahko močno razvita mreža dijaških domov in njihova dostopnost blažita in omogočata hitrejše preseganje obstoječih socialnih neenakosti, hkrati pa aktivirata vse ustvarjalne in intelektualne potenciale družbe.	g. k
noma hočejo stanovanja, ki pa jih šole nimajo.
Trajnejša rešitev je zato le v načrtni skrbi za izobraževanje mladih v pedagoških poklicih, ta pa se mora začeti že v osnovni šoli. Izobraževal na skupnost v Kranju si je sicer že doslej prizadevala, da bi s štipendiranjem vsaj ublažila primanjkljaj učiteljev, vendar so potrebe po njih naraščale hitreje.
Sedaj imajo v občini na seznamu 116 štipendistov za izobraževalne poklice. Med temi jih 40 že študira razredni pouk ali predmetno skupino, drugi pa so še na srednjih šolah in naj bi se šele pri nadaljnem študiju usmerili v pedagoške poklice. Ko so primerjali število sedanjih štipendistov in dejanske potrebe, so ugotovili, da bi morali prihodnje leto razpisati vsaj 50 štipendij, od tega polovico za razredni pouk, polovico pa za predmetni pouk.
Zaradi vsega tega so se letos na osnovnih šolah in v gimnaziji lotili širše akcije za usmerjanje mladih v pedagoški poklic. Na gimnaziji se jih je za to odločilo 16, v osnovnih šolah pa 72. Ti podatki so še kar razveseljivi. Prizadevati pa bi si morah, da bi učenci in dijaki te svoje namere tudi uresničili.	-ik
Pestra
razisko-
valna
dejavnost
*
*
4
4
4
4
4
*4 '4 '4
4 4
'4
4 4 4 4 4
I
4
I
4 4
'4 4
4
Ž
5
4 4 4
4 4 4 4
4
4
5
4 4 4 4 4 4
4
\
5
4
Letos praznuje petindvajsetletnico delovanja tudi Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane. To je delovna organi-zacija, ki že od ustanovitve sodeluje pri razreševanju problemov proizvodnje gradbenih materialov in gradnje. Ob tej osnovni usmeritvi, ki upošteva seveda naše možnosti in pogoje, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij stalno razvija in dopolnjuje svojo dejavnost, skladno z razvojem področja, pa tudi skladno s splošnim ekonomskih in družbenopolitičnim razvojem.
Ob jubileju so na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij pripravili svečano sejo delovne skupnosti, ki ji je sledil kulturni program. Svečanosti so se udeležili številni gostje in poslovni sodelavci iz vse države in tudi iz tujine. Goste so povabili na ogled prostorov Zavoda in jih ob tem seznanili z osnovnimi delovnimi postopki in raziskovalnimi metodami. Ob tem so prikazali vsa tri glavna področja svoje dejavnosti, ki jo razvijajo v dveh temeljnih organizacijah združenega dela: inštitutu za raziskavo materiala in konstrukcij in inštitutu za ceste.
Na področju preiskave materialov in kon-strukcij je osnovni problem prenašanje pojavov iz narave v laboratorij in obratno, sklepanje o obnašanju materialov v naravi na podlagi laboratorijskih in teoretičnih spoznanj. To delo zahteva stalno dopolnjevanje in razvijanje raziskovalnih metod in opreme ter sistematično opazovanje materialov in konstrukcij v naravi. Veliko število stati-
stično verificiranih preiskav omogoča spoznavanje problematike proizvodnje in je osnova za standardizacijo in tehnične predpise.
UVAJANJE IN DOPOLNJEVANJE NAJPOMEMBNEJŠE DOMAČE IN TUJE TEHNOLOGIJE
S splošnimi študijami in posvetovanji, laboratorijskimi, polindustrijskimi in industrijskimi raziskavami ter pilotno izvdebo oziroma proizvOdrgo pa uvajajo in dopolnjujejo najpomembnejše domače in tuje tehnologije na področju pridobivanja in predelave surovin, izbora mehanizacije in razvijanja naprav oziroma strojev. V ta kompleks dejavnosti pa sodi tudi proučevanje, preverjanje in osvajanje tržišča. Znanstveniki Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij pa so priznani tudi na področju teoretičnih raziskav materialov in konstrukcij.
PRETESEN PROSTOR
Dejavnost Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane se je v zadnjem času precej razširila in modernizirala, zato zahteva tudi več prostora. Prostor pa je v tem času njihov največji problem. Stavba, v kateri delujejo, je namreč za vrsto praktičnih poskusov in teoretičnih raziskav že nekaj časa premajhna. Zato razmišljajo o razširitvi prostorov oziroma preselititvi — seveda, če bodo zbrali dovolj sredstev.
5
*
n
%
*
s
*
s
!
!
%
^	STANE DROLJC „
UČITELJEV
PRIMANJKUJE
[<#1 [c] :41 kV=iTJ
28. junij 1975 stran
- vodstvo priprave proizvodnje je odgovorno za dosledno izpeljavo novega sistema operativnega planiranja, da bodo pravočasno zasedene zmogljivosti in zmanjšani zastoji;
-vodje proizvodnje morajo na linijah, kjer so ozka grla, uvajati realno odmerjeni podaljšani delovni čas;
- redno spremljanje gibanj proizvodnih stroškov, zlasti pa režijskih stroškov, mora biti podlaga za ukrepe, ki naj u sklade te stroške z doseženo realizacijo in planom . . .
Že prvi meseci tega leta kažejo, da so v planu pravilno ocenili probleme: celotni dohodek so v prvem trimesečju povečali
\
OB PRAZNIKU DELAVCEV »ITAS« - KOČEVJE	J
ZAHTEVEN	I
PROIZVODNI NAČRT i
* S * N N * S * * S * N * * * * * * S *» S * * * S *
! %
S
r *
s * * *
s s
X.
»H
s *
$ s * s *
£
Tudi letošnji 3. julij bodo delavci OZD - Industrije transportnih sredstev in opreme Itas iz Kočevja slovesno proslavili kot svoj praznik. Predvidena je „ svečana seja delavskega sveta in razdelitev jubilejnih nagrad delavcem za deset, dvajset ah trideset let dela v podjetju. Nedvomno pa bo to tudi priložnost za pregled uresničevanja sprejetih delovnih nalog in za dogovor, kako uresničiti načrtovani program. Ta pa je za to leto izredno zahteven, zato terja od vseh kar največ požrtvovalnosti, delovne zavzetosti in naporov.
Samoupravni organi so za leto 1975 namreč sprejeli plan, da bo glede na minulo leto povečan celotni dohodek za polovico in tako dosežena realizacija v višini 300 milijonov din, da se bo podjetniška akumulacija dvignila na 8 do 10 %, seveda skladno z povečevanjem produktivnosti in racionalnostjo gospodarjenja. Tako zahtevni program pomeni zavestno odločitev, ,saj sicer ne bi mogli v prihodnje še hitreje napredovati.
V planu so predvidene konkretne naloge glede razvoja tehnologije in operativnega planiranja. Od pristojnih strokovnih služb je zato odvisno, kako ra1 cionalna bo zastavljena proizvodnja, koliko bodo zmanjšani zastoji na proizvodnih linijah in temu ustrezno povečana produktivnost. Jasna opredelitev odgovornosti vseh 'nosilcev proizvodnega procesa je seveda pot, .da bo moč dosegati načrtovano in premagovati sedanje, dokaj Zapletene splošne gospodarske razmere. In prav je, daje opredelitev planskih nalog konkretna:
-	vodje konstrukcijskih služb naj pospešeno izpolnjujejo naloge ter iščejo racionalnejše rešitve, da bi pocenili proizvodnjo in standardizirali elemente;
-	tehnologija ima posebno nalogo pri racionalizaciji proizvodnje v tem, da uvaja nove tehnološke postopke;
' — celotni kompleks nabavnih in prodajnih pogojev mora biti usklajen, saj to vpliva na oblikovanje sredstev in angažiranje obratnih sredstev;
glede na lanskega na 69 %; zaradi pomanjkanja materiala je prišlo ponekod do zastoja pro-. izvodnje itd. Iz vseh teh spoznanj pa veje ugotovitev, da se je treba dosledno držati planskih nalog, saj le njihovo uresničevanje ustvarja pogoje za'hitrejši razvoj. ,,Kot dobri .gospodarji moramo pokazati na tiste, ki jim delo ne diši, ki kvarijo red in ravnajo neodgovorno. Krepko je tteba prijeti za delo, druge dileme ni!“
Ustanovljen Rudarsko-energetski kombinat Zasavje
S podpisom samoupravnega sporazuma o zdmžitvi vseh temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Ru-darsko-energetski kombinat Zasavje — sta kolektiva Zasavskih premogovnikov in Termoelektrarne položila temelje za skupno gospodarjenje in razvoj. Obenem pa so pospešili priprave na oblikovanje novih samoupravnih organov.
Predvidevajo, da bi morali izoblikovati vse spremembe in
dopolnitve statutov in drugih samoupravnih dokumentov temeljnih organizacij in organizacije, zdmženega dela v mesecu dni, delovna skupnost Skupnih služb pa mora čimprej sestaviti svoj enoten delovni načrt. Te dni se v kolektivu že tudi dogovarjajo o razširitvi vodstev družbenopolitičnih organizacij. Izpopolnili bodo svet ZK in izvršni odbor konference sindikata delavcev rudarstva in energetike pa tudi konference mladih de-
lavcev. Vse to bo omogočilo, da bo Rudarsko-energetski kombinat takoj začel uresničevati drugo etapo svojega nadaljnjega razvoja, v kateri bo najpomembnejše izvajanje nekaterih stališč v zvezi z razvojem kombinata. Še pred tem pa se bo Rudarsko-energetski kombinat Zasavje vključil v sestavljeno delovno organizacijo slovenskega elektrogospodarstva.
-m-
LETOŠNJIM GIBANJEM MARIBORSKEGA GOSPODARSTVA NA ROB
IZVOZNE TEŽAVE
Družbenopolitične organizacije so v zadnjih mesecih posvetile veliko pozornost opredeljevanju nalog na družbenoekonomskem področju. To je bilo nujno potrebno, saj se prepočasi 'uveljavljajo nekateri procesi pri uresničevanju ustave in gospodarske stabilizacije.
Na podlagi podatkov o gospodarskih gibanjih letos v Mariboru ugotavljajo, da je močno porasla industrijska proizvodnja, še posebej, če jo primerjamo z lansko, ki je bila zelo nizka. .To je zelo ugodno glede na to, daje od stopnje rasti proizvodnje v rrajvečji meri tudi odvisna rast družbenega proizvoda. Ob tej stopnji industrijske proizvodnje (indeks 111) in ob upoštevanju splošno znanih problemov pa ni mogoče pričakovati, da bo industrijska proizvodnja tudi v prihodnje tako
naraščala, kot je doslej. Visoko rast proizvodnje v Mariboru „poganja“ predvsem izredno močna investicijska poraba v vsej Jugoslaviji,-ki je tudi največja pospeševalka rasti industrijske proizvodnje. To je razvidno tudi iz gibanj v Maribom, kjer ima proizvodnja investicijskih dobrin praviloma višjo stopnjo rasti, kot pa proizvodnja široke porabe.
Potem ko smo se lani navduševali nad izvozom mariborskega gospodarstva, smo tudi v letošnjem letu pričakovali, da se bo takšno ugodno gibanje nadaljevalo in da bo postal izvoz eden temeljev hitre gospodarske rasti. To tudi zato, ker so za letošnje leto predvideni še dodatni ukrepi za stimuliranje izvoza. Strokovnjaki ugotavljajo, da so bila pričakovanja preveč optimistična in daje stanje glede iz-
voza precej neugodno. Konkurenčna sposobnost mariborskih delovnih organizacij je nizka zaradi _ mnogo hitrejše domače rasti cen surovin in reprodukcija skega materiala kot v tujini, zaradi padca cen surovin na svetovnem trgu, predvsem pa zavoljo anahronizma v našem gospodarstvu, ker se ob padcu cen surovin na svetovnem trgu, prodajajo surovine, ki se predelajo doma še po starih, mnogo višjih cenah. To postavlja naše delovne organizacije v popolnoma nekonkurenčen položaj, otežuje pa tudi prodajo doma. Skratka: velik del mariborskih delovnih organizacij izvaža proizvodnjo na meji rentabilnosti ali celo z izgubo. Tako postopoma omejujejo izvoz, kolikor je le mogočer-Oziroma prodajajo v tujino le zaradi tega, da se ne zmanjšuje proizvodnja in s tem zaposlenost.	-NEZ
	
1	1
S	s
lili
spilil

Leto 1875 štejejo v Šaleški dolini za začetno leto Rudnika lignita Velenje, temeljne organizacije zdmženega dela Ru-darsko-elektroeneigetskega kombinata Velenje. Z raziskovalnimi deli in s pridobivanjem lignita pa so se v Šaleški dolini ukvarjali že prej. Tako so spomladi 1875. leta, na mestu, kjer je zdaj velenjsko turistično jezero, začeli vrtati. Po sto metrih vrtanja so naleteli na sloj lignita (debelina 37,60 metra).
\____________________________________________y
Najdba glavnega sloja lignita, za katerega so najprej ugotovili solidno debelino in kvaliteto, pozneje pa še veliko rezerve, predstavlja temeljni kamen v razvoju velenjskega premogovnika.
Leta 1905 je bila na rudniku zgrajena prva elektrarna na parni pogon; hkrati s 100-letnico Rudnika lignita Velenje poteka letos tudi 70-letnica začetkov proizvodnje električne energije v Šaleški dolini.
POMEMBNO MESTO RUDNIKA LIGNITA VELENJE V PRVEM PETLETNEM NAČRTU
Nesluten vzpon Rudnika lignita Velenje se, tradiciji navkljub, začenja šeje po letu 1945. Prvfpetletni načrt za obdobje 1947-1951 je predvidel petkratno povečanje proizvodnje lignita, to je na leto najmanj
1.500.000	ton. Zahodno od jame Skale so začeli odpirati jamo Preloge, kjer je bil zgrajen tudi jašek.
Nova naloga je bila: povečati proizvodnjo na
3.500.000	ton lignita letno. Njena uresničitev je terjala odpiranje nov^l odkopnih polj, uvajanje mehanizacije, izpopolnjevanje postopkov pridobivanja. Leta 1965 je bila že dosežena letna proizvodnja 3,473.000 ton lignita, v skupni proizvodnji premoga v Socialistični republiki Sloveniji pa je bil Rudnik lignita Velenje že udeležen s skoraj .58%. Povečanje proizvodnje lignita je pogojila gradnja novih agregatov v Termoelektrarni Šoštanj; takrat so v njej pokurili 30 % celotne proizvodnje velenjskega lignita.
LETA 1974 JE RUDNIK LIGNITA VELENJE PRISPEVAL KAR 66 % VSEGA V SLOVENJI NAKOPANEGA PREMOGA
Ob dograditvi nove Termoelektrarne Šoštanj III., moči 275 MW, so izdelali na Rudniku lignita Velenje nov razvojni načrt in z njim predvideli povečanje proiz-
vodnje na 4,500.000 ton lignita letno. Ob odločitvi o gradnji nove 335 MW Termoelektrarne Šoštanj IV pa je bil izdelan nov - kompleksni - razvojni načrt, ki predvideva proizvodnjo najmanj 4,700.000 ton lignita letno.
V prizadevanjih za povečanje proizvodnje lignita so velenjski rudarji iskali take nove odkopne metode, ki ne bi bile samo bolj rentabilne, pač pa da bi bilo delo z njimi' bolj varno. Pospešeno so uvajali jamske pridobi-valne stroje in hidravlično odkopno podporje. To je pomembno vplivalo tudi na samo proizvodnjo. Leta 1974, na primer, so rudarji šaleškega bazena nakopali že 3,900.800 ton lignita, Rudnik lignita Velenje pa je prispeval kar 66 % vsega v Socialistični republiki Sloveniji nakopanega premoga.
IZJEMNI USPEHI VELENJSKIH RUDARJEV
Ob spremenjenem odnosu do domačih energetskih virov zavzemajo energetski objekti v občini Velenje pomembno mesto v nadalnjem razvoju socialistične republike Slovenije.
Na začetku leta 1974 je tako nastal Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, kije povezal celotno energetsko gospodarstvo Šaleške doline in ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena. S to novo organiziranostjo šaleškega energetskega bazena želijo zagotoviti optimalno izkoriščanje energetskih virov, enotno načrtovanje razvoja, racionalno vlaganje skupnih finančnih sredstev ter pospešeno razvijanje samoupravnih odnosov.
Velenjski rudarji so dosegli v zadnjih treh desetletjih resnično izjemne uspehe. Zgrajen je bil nov, sodoben rudnik z najsodobnejšo mehanizacijo in odkopno tehnologijo, proizvodnjo lignita pa je bila povečana na 4 milijone ton. S požrtvovalnim delom, z odkopnimi učinki, ki so najvišji v Jugoslaviji, ter z rudniškim učinkom, kije med največjimi v Evropi, je zrasel pravi energetski velikan.
Zgrajeno je bilo novo Velenje. Hkrati s skoraj 2.000 družbenimi stanovanji je Rudnik lignita Velenje zgradil tudi številne objekte družbenega standarda v mestu.
NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V OKVIRU RUDNIKA LIGNITA VELENJE
V letu 1973 so v Rudniku lignita Velenje ustanovili prve temeljne organizacije združenega dela; samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev v delovno organizacijo Rudnik lignita Velenje so podpisali 3. julija 1973. Lansko leto pa je prišlo, kot smo že zapisali, do oblikovanja novega Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, v okviru katerega je ostal Rudnik lignita Velenje z okrog 3300 delavci enovita temeljna organizacija združenega dela.
V enoletnem delovanju temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje se je pokazala potreba po ustanovitvi več novih temeljnih organizacij združenega dela, in sicer s poglavitnimnamenom, da bi poglobili samoupravljanje in bolj učinkovito spremljali poslovanje posameznih obratov znotraj rudnika. Tako ekonomske kot tehnične informacije so se oblikovale doslej le za celotno temeljno organizacijo združenega dela, zato.
razumljivo, ni bilo mogoče poglabljati samoupravnega odločanja niti celoviteje spremljati tistih dogajanj v posameznih obratih, ki so osnova za pravilno odločanje.
IZ ENE KAR DEVET TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
Delavci dosedanje temeljne organizacije združenega dela Rudnik lignita Velenje bodo, upoštevaje posebnosti in pogoje dela v jami, organizirali 9 novih temeljnih organizacij združenega dela. Te se bodo z enakim statusnim položajem, kot ga imajo druge temeljne organizacije združenega dela, združile v Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
V okviru vseh 9 temeljnih organizacij združenega dela bodo v prihodnje skupno reševali vprašanja prehajanja delavcev, objektivno različne pogoje dela na raznih mestih (z internimi cenami, da bi zagotovili enake pogoje za ustvarjanje dohodka) ter različno doseganje ekonomskih in tehničnih rezultatov. Specializirane temeljne organizacije združenega dela pa bodo proizvodnjo oskrbovale s potrebno mehanizacijo in opremo. Da pa bi poglobili samoupravne odnose in samoupravno odločanje, bodo zbirali in spremljali podatke po posameznih deloviščih, da bi tako rudarje kar najbolj spodbudili za doseganje kar najvišjega dohodka in zmanjšanje stroškov proizvodnje.
PODPIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA - 2. JULIJA 1975
Te dni. delavci temeljne organizacije Rudnik lignita Velenje odločajo na sestankih samoupravnih delovnih skupin o oblikovanju novih temeljnih organizacij združenega dela.
Na svečani seji delavskega sveta Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje 2. julija pa-bodo predstavniki 9 novih temeljnih organizacij združenega dela (PLV - Jama vzhod, RLV - Jama zahod, RLV -Steber 8, RLV - Jama Skale, RLV - Priprave, RLV -Storitve, RLV - Mehanizacije in transport, RLV -Jamske gradnje, in RLV - Klasirnica) podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v Rudarsko-elektroenergetski kombinat Velenje.
Vseh 9 novih temeljnih organizacij združenega dela bo zaokrožena tehnološka celota, katere vrednost dela se bo samostojno izražala.
Z oblikovanjem novih temeljnih organizacij združenega dela na Rudniku lignita Velenje pa bo mogoče, ob upoštevnaju proizvodnih, organizacijskih in samoupravnih osnov, optimalno uresničiti ustavno načelo -približati delavcem — nosilcem upravljanja, odločanje o vseh delih delovnega procesa Rudarsko-elektroenerget-skega kombinata Velenje za kar najbolj neposredno uresničevanje njihovih pravic in obveznosti.	(E. P.)
28. junij 1975
stran
»TRIM« AKCIJE V ŠALEŠKI DOLINI
Prve
množične
oblike
rekreacije
Tudi v Šaleški dolini si prizadevajo, da bi tako v organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih kar najbolj poživili množično rekreacijo delovnih ljudi in občanov. Lani so v neposredni bližini rekreacijskega središča v'samem Velenju uredili prvo trim stezo, ki se ji je nedavno pjidružila še druga, in sicer v Šoštanju.
Odbor za športno rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Velenje je pripravil 27. aprila prvo množično obliko rekreacije — pohod po delu Šaleške planinske transverzale od Ša-leka na Paški Kozjak pod geslom „Vsi v naravo, vsi na sveži zrak“. Pohoda se je udeležilo več kot 400 prebivalcev Velenja.
Pred dnevi je pripravil šo-štanjski TVD Partizan trim kolesarjenje, odbor za športno rekreacijo velenjskih sindikatov ter komisija za rekreacijo telesnokulturne skupnosti Velenje pa sta organizirala zadnjo nedeljo, 22. junija, trim kolesarjenje. 20 kilometrov dolgo progo, start in cilj je bil ob velenjskem jezeru, je prevozilo več kot 300 kolesarjev, med katerimi je bilo tudi več družin in ekip temeljnih organizacij združenega dela.
v Šaleški dolini bodo pripravili letos še več množičnih rekreacijskih akcij, pri čemer bo prva prihodnja akcija — trim plavanje.
(vš)
lil. ŠPORTNE IGRE UPOKOJENCEV PRIMORSKE
TRIM IGRE V CELJU
Po desetih občinskih sindikalnih igrah je letos zveza za športno rekreacijo v Celju prvič organizirala TRIM igre, ki so zamenjale klasično obliko športnih iger.
Osnovno vodilo organizatorjem je bilo: doseči še večjo množičnost z vključevanjem tudi tistih delavcev, ki občasno sodelujejo na internih akcijah v okviru kolektivov. S posrečenim sistemom so združili interna tekmovanja z občinskimi. Tako se igre odvijajo po dejavnostih sindikatov — industrije, gradbeništva, prometa in zvez, storitvenih dejavnosti in družbenih dejavnosti.
Vsak kolektiv lahko sodeluje z večjim številom ekip, nekatere večje organizacije pa v predtekmovanjih tvorijo samostojne skupine. V finalnem delu prvaki skupin tekmujejo za prvaka dejavnosti. Tekmovalci finalnih ekip prejmejo značke TRIM iger 1975. Za čimvečjo množičnost so razpisali tudi tekmovanje za „nagrado sodelovanja11, v katerem se glede na število zaposlenih moških in žensk ocenjuje udeležba (število ekip).
Ideja je dosegla svoj namen. Število ekip in redno sodelujočih se je bistveno povečalo. Vključenih je že večina delovnih organizacij. Trim igre 1975 pomenijo nov uspeh organizatorjev rekreacije v Celju.
Za primeijavo navajamo še število kolektivov (OZD) v Celju po posameznih dejavnostih: industrija 17, gradbeništvo 11, promet in zveze 11, storitvene dejavnosti 54, družbene dejavnosti 65 — skupaj 158 organizacij.	j goRŠIČ
Zbor slovenskih planincev — PTT delavcev
PO DVA POKALA V KOPER IN NOVO GORICO!
Pri Poštarskem domu pod Plešivcem je bfl 8. zbor planincev — ptt delavcev. Ob 30-let-nici osvoboditve gaje pripravilo Planinsko društvo PTT Maribor, udeležilo pa se gaje blizu 1000 planincev — ptt delavcev iz vse Slovenije.
Predsednik mariborskega poštarskega planinskega društva Franc Krilec je v slavnostnem nagovom poudaril, da se slovenski poštarji vključujejo v vsesplošna prizadevanja za obujanje in ohranjanje tradicij narodnoosvobodilnega boja. Spodbudno je zlasti, da je vse več občanov, posebej še mladih, ki se podajo na pot po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije14.
Priložnostni program v enem od kotičkov idiličnega sveta
pod Uršljo goro, kjer so pred dvema desetletjema zgradili poštarski dom, so izvedli učenci osnovne šole Sele-Vrhe ter dramska skupina in godba na pihala KUD „Poštar“ iz Maribora. Obletnico osvoboditve pa so mariborski planinci - ptt delavci obeležili tudi s podpisom listine o pobratenju in trajnem sodelovanju s poštarji — planinci iz Tuzle.	(an)
V Postojni so bile III. športne igre upokojencev Primorske, ki so se jih udeležile ekipe iz desetih občin. Igre so zelo uspešno organizirah Društvo upokojencev Postojna in posamezni klubi. Velik prehodni pokal ni menjal lastnika, tudi letos so ga osvojih tekmovalci iz Nove Gorice, ki so zbrali 18 točk, Koper je imel samo točko manj, Tolmin 8, Piran in Postojna 5, Sežana 2 in Izola erto točko.
Poglejmo rezultate po posameznih panogah:
Kegljanje: na kegljišču hotela Šport je tekmovalo deset ekip. Zmagal je, tako kot lani. Koper s 523 podrtimi keglji. Tudi drugo in tretje mesto so tako kot lani osvojili Novogoričani in Tolmin z 495 in 476 podrtimi keglji, Piran je bil četrti 457.
Drugi vrstni red: II Bistrica 444, Sežana 414, Postojna 402, Izola 398, Idrija‘375 in Ajdovščina 374.
Ekipe so tekmovale v borbenih partijah, sodila sta sodnika Steržaj in Rogelj.
Šah: Šest ekip je tekmovalo v osnovni šoli, tekmovanje pa je vodil predsednik ŠK Nanos Gospodarič. Prvi so bili šahisti iz Nove Gorice, drugi Piran, tretji Tolmin, sledijo: Koper, Idrija, Postojna in Sežana.
Bahnanje: Na balinišču društva je tekmovalo deset ekip, vrstni red je bil precej drugačen kot lani. Le Sežana *je obdržala tretje mesto, drugi
je bil Tolmin, prvi pa Koper, ki je tako osvojil že drugi p. kal. Drugi vrstni red je bil naslednji: Postojna, Izola, Idrija, Nova Gorica, Piran, 11. Bistrica in Ajdovščina.
Streljanje: V tej panogi so bili tudi letos nepremagljivi strelci iz Nove Gorice, ki so dosegli še boljši rezultat z 622 krogi od 800 možnih, drugi so bili tudi letos domačini z 566 krogi, tretji Koper 503, četrta Izola 501, peti Tolmin 486, šesta Idrija 474, sedma Sežana 432, osma pa Ilirska Bistrica z 415 krogi od 800 možnih.
Posamezno je zmagal odlični Jože Ravbar iz Nove Gorice (znani slovenski pištolarj, ki je nastreljal kar 179 krogov od 200 možnih, drugi je bil Žnidaršič (NG) 156, tretji lanski zmagovalec Križman — Postojna 152, četrti Pantelič - NG 151 krogov itd.
Športne igre upokojencev Primorske so bile odlično organizirane, za kar ima vse zasluge tako odbor DU in še posebej njihov predsednik Gar-zarolli.
Naslednje igre, četrte po vrsti, bodo v Sežani.	E progAR
Tretje letne metalurške športne igre
Minulo soboto so bile na igriščih tovarne Impol iz Slovenske Bistrice tretje letne metalurške športne igre Slovenije, ki so se jih udeležile ekipe Slovenskih železarn, Impola in Slovenske Bistrice, Tovarne dušika iz Ruš, Tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega, celjske Cinkarne in mariborske-Livarne. Veliko športno srečanje je uspešno organizirala komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji tovarne Impol.
Moški so tekmovah v streljanju, malem nogometu in kegljanju, ženske pa v streljanju, odbojki in keglja-
nju. Na sporedu je bila tudi TRIM štafeta, ki pa so se je udeležile mešane ekipe. Vsega skupaj je nastopilo blizu 250 tekmovalcev.
Po pričakovanju je zmagala ekipa Slovenskih železarn, ki je osvojila kar 32 točk, to je 5 več kot drugouvrščena ekipa Tovarne dušika iz Ruš.
Ostali rezultati: 3. Cinkarna Celje 25 točk, 4. Impol Slovenska Bistrica 17, 5. Mariborska livarna, 14 in 6. Tovarna glinice in aluminija 12 točk.
lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillll
GREMO NA DOPUST,
ALI BOMO PO »TRADICIJI« TUDI LETOS OSTALI DOMA?
Spet slabi obeti
V počastitev rudarskega praznika je Šahovsko društvo Velenje organiziralo v osnovni šoli Antona Aškerca zanimivo simultanko, na kateri je igral na 21 deskah naš šahovski velemojster Svetozar Gligorič. Za Velenje so remizirali le Repše, Vukič, Agreš, Preložnik in Cvar. Foto: L. Ojstršek
V juliju in avgustu, to je v dveh najbolj vročih poletnih mesecih, se bo marsikdo od nas vsaj za teden ali dva oddahnil. Nekateri bodo odšli na morje, drugi v hribe, tretji spet, in teh bo verjetno največ, bodo svoj dopust preživeli doma. Tako vsaj kažejo izkušnje minulih let in po vsej verjetnosti bo tako tudi letos.
Nič bistvenega se namreč ni spremenilo na področju oddiha in rekreacije zaposlenih. Počitniških domov delovnih organizacij je toliko, kot jih je bilo lani, regresi so sicer v. poprečju nekoliko višji v primerjavi z lanskim letom, višje pa so seveda tudi cene storitev.
Torej, vse kaže, da bo tudi letos tako kot lani in tako kot predlani. Po ,,tradiciji" pa tudi skromnih možnostih veliko število delavcev ne bo izkoristilo svoj redni letni dopust za take počitnice, ki bi jim omogočale resničen oddih in obnovo potrebnih sil. Ostali bodo doma, proste dni bodo izkoristili za najrazličnejša dela. Zato jim počitnice ne bodo kdove kako koristile. In takih ne bo malo ...
RAZLIČNA PRAKS A
Vzroke za vse to poznamo. Počitniških domov je premalo, veliko premalo, osebni dohodki številnih zaposlenih pa z regresi vred ne
zadoščajo, da bi si tisti z najnižjimi prejemki privoščili počitnice v svoji režiji.
V glavnem so se kolektivi šele konec maja oziroma meseca junija odločili, po kakšnih kriterijih bodo delili regres za počitnice. V številnih primerih so se odločili za najlažjo pot - za ^uravnilovko". Tako so mnogi delavci z nizkimi in tisti z najvišjimi mesečnimi osebnimi dohodki, ki regresa za počitnice dejansko ne bi potrebovali, dobili enako. Namen seveda s tem ni bil dosežen; eni so dobili za počitnice premalo, drugi spet bi si lahko privoščili počitnice na morju v vsakem primeru, ob manjšem ali večjem regresu, pa tudi brez njega.
Marsikje, kot denimo v jeseniški Železarni, pa so zbrali povsem drugo pot. Pravičnejšo, bolj premišljeno. Odločili so se namreč, da bodo regresirali tudi počitnice najožjih svojcev svojih delavcev. Tako bodo torej prejeli mladi samski delavci precej manj regresa za počitnice kot njihovi kolegi z družinami. Oboji pa si bodo lahko privoščili počitnice, Saj so cene v lastnih počitniških domovih dokaj dostopne. Žal imajo le malo premalo postelj...
Žal problem ni le v politiki regresiranja temveč tudi v tem, da so kapacitete slovenskih počitniških domov v veliki večini primerov več kot skromne. Verjetno
bomo zelo blizu resnice, če zapišemo, da lahko v poletni sezoni koristi kapacitete lastnega počitniškega doma le vsak deseti delavec. Za več enostavno ni prostora.
Ob tem, ko ugotavljamo, da so kapacitete počitniških domov zelo skromne, pa istočasno podatki opozarjajo na to, da so slovenski počitniški domovj slabo izkoriščeni. V glavnem le julija in avgusta, to je blizu 60 dni na leto. Torej ni le problem v tem, da imamo premalo počitniških domov, ampak tudi v dejstvu, da hočemo vsi istočasno na počitnice!
MAR RES NI IZHODA?
Tisti, ki se odločijo poleti za počitnice, gredo v veliki večini na morje. Podatki 'pravijo, da to drži za več kot 90 odstotkov delavcev. Večletne izkušnje dalje tudi kažejo, da se ljudje zelo zelo težko odločijo za počitnice denimo, v maju ali recimo v mesecu septembru
Verjetno predvsem zato, ker je sredi poletja najbolj vroče in ker lahko julija in avgusta najbolj izkoristimo-morje. In kaj nam preostane, če imamo smolo in naletimo na slabo vreme, na dež in hladno morje? Žal v večini primerov nič.
Tisti, ki upravljajo z našimi počitniškimi domovi, vse premalo mislijo na to, da so minili časi, ko so bili naši ljudje zadovoljni le s posteljo in tremi obroki dnevno. Pozabljajo na potrebno razvedrilo, na objekte za rekreacijo, na kulturno razvedrilo in še na marsikaj, kar šteje k oddihu in kar bi nedvomno veliko pripomoglo k podaljšanju sezone.
In zato se-mnogi upravičeno boje na počitnice izven glavne sezone. Tudi zato so naši počitniški domovi zasedeni le dva meseca na leto, in ne navsezadnje tudi za to ostane toliko naših delavcev med svojimi počitnicami doma.	A ULAGA
Že letos na jesen se bodo delavci Varstroja preselili v nove, 5.500 Kolektiv Varstroja računa, da bo v letošnjem letu poslal na trg za Proizvodnja malih prenosnih varilnih aparatov, kvadratnih metrov velike prostore.	50 milijonov dinarjev izdelkov varilne tehnike.
OBISKALI SMO GORENJI
'ARSTROJ V LENDAVI
NOVA TOVARNA — NOVE PERSPEKTIVE
To pot smo obiskali Gorenje Varstroj v Lendavi, četrto organizacijo združenega dela v Združenem podjetju Gorenje Velenje.
Stefan Hozjan je direktor v lendavskem Varstroju že od vsega začetka. Zato je najbolje, da sam predstavi delovno organizacijo:
„Varstroj je nastal 1965. leta z razdelitvijo lendavskega komunalnega podjetja na dva dela. Mi smo nadaljevali z dvema dejavnostma, in sicer s kovinsko predelovalno dejavnostjo ter instalacijskimi in izolacijskimi deli. Se danes imamo v programu obe dejavnosti. Pred desetimi leti smo začeli tudi s proizvodnjo transformatorjev za električno varjenje. Na povsem obrtniški način smo jih v prvem letu izdelali 700 komadov v vrednosti dveh milijonov dinar-
jev-“'
Po besedah Stefana Hozjana je bilo prve transformatorje za električno varjenje izredno težko plasirati na tržišču.
„Nihče nas ni poznal,“ nadaljuje. „To je bilo obdobje pridobivanja kupcev, da so se prepričali o kvaliteti naših izdel-kov.“
Medtem ko so v Varstroju na področju izdelovanja električnih transformatorjev za varjenje orali ledino, so se kot inštalaterji in izolaterji že kmalu uveljavili po vsej Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Skupaj z velikimi podjetji, kot so zagrebška tovarna, parnih kotlov, Jedin-stvo in Jugomontaža iz Zagreba, Djuro Djakovič iz Slavonskega Broda in ljubljanska Termika, so se Varstrojevi delavci pojavili na mnogih gradbiščih. V tujini naj omenimo gradbišča v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemški demokratični republiki, Madžarskem, Gani, Iranu in celo v Združenih državah Amerike.
PRELOMNICA 1970. LETA
Iz pripovedovanja direktorja Varstroja smo lahko razbrali, da je kolektiv mnogo truda in denarja porabil za razvoj proizvodnje na področju varilne tehnike.
„Leta 1970 smo z avstrijsko firmo Fronius iz Wellsa sklenili desetletno pogodbo o pošlovno-tehničnem sodelovanju in industrijski kooperaciji in tako pridobili dodatni proizvodni program za izdelke varilne tehnike.
To je bila za naše podjetje prelomnica,“ pravi Štefan Hozjan. „Začeli smo z industtijskim načinom proizvodnje, z vzgojo novih kadrov in z novo tehnologijo. Proizvodnja se je nenehno stopnjevala in sicer letno v vrednosti od 4 do 5 milijonov dinarjev. Ali: leta 1970 - smo proizvedli za 10 milijonov dinarjev izdelkov varilne tehnike, lani pa že za trikrat toliko. Vzporedno se je povečal tudi obseg instalacijskih in izolaterskih del. Za primerjavo naj povem, da je pred desetimi leti ob 70 zaposlenih znašala vrednost proizvodnje 35 milijonov dinarjev, lani pa ob 360 zaposlenih delavcih že nad 55 milijonov di-narjev.“
REŠITEV:
NOVI PROIZVODNI
PROSTORI
Vedno večji obseg proizvodnje je tudi v Varstroju narekoval gradnjo novih proizvodnih prostorov.
Pred dvema letoma so se odločili za omenjeno gradnjo.
Zataknilo pa se je pri sredstvih. Banka jim zavoljo prenizke akumulativnosti ni hotela odobriti kreditov.
„Znašli smo se v škripcih. Kako naprej, smo se spraševali. Toda — puške nismo vrgli v koruzo! Začeli smo iskati možnosti za poslovno sodelovanje oziroma za združitev z močnejšo delovno organizacijo, ki bi nam zagotovila hitrejši razvoj. Ob mnogih inačicah, s kom naj se povežemo, se nam je kot najboljša možnost ponudila, da se združimo z velenjskim Gorenjem. Izvedli smo referendum in se z veliko večino glasov delovnega kolektiva" združili z omenjeno delovno organizacijo. Takoj smo skupaj začeli analizirati naš razvojni program in na osnovi tega izdelali nov investicijski elaborat do 1977. leta.“
„Kaj predvideva novi projekt? “
„Na osnovi novega projekta smo začeli z gradnjo 5.500 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov za izdelke varilne tehnike. Računamo, da bomo na tej osnovi že letos povečali vrednost proizvodnje omenjenih izdelkov na 50 milijonov dinarjev, prihodnje leto na 80 milijonov in leta 1977 na 110 milijonov dinarjev. Kot že rečeno, v tem načrtu ni zajeta naša instalacijska in izolaterska dejavnost. Tudi za slednjo
bomo skupaj z marketingom Gorenja izdelali nov program, na osnovi katerega bi se v prihodnje vključili v investicijska dela na objektih pospešene stanovanjske gradnje in nekaterih industrijskih objektih. Želimo, da bi še naprej s to dejavnostjo nastopali tudi na tujih tržiščih.14
SEPTEMBRA V NOVI TOVARNI Direktor Varstroja je nato povedal, da bodo že letos v sep-tembru vso njihovo proizvodnjo
združili pod skupno streho v novi tovarni. Celotna investicija jih bo veljala 50 milijonov di-. narjev. Kolektiv Varstroja 'je prispeval polovico sredstev, polovico sredstev pa so dobili v obliki kreditov.
V novi tovarni načrtujejo vrednost proizvodnje izdelkov varilne tehnike v letu 1980 na blizu 300 milijonov dinarjev, vrednost instalacijskih in izolaterskih del pa naj bi v tem letu znašala že nad 100 milijonov dinarjev ob skupaj 1000 zaposle-nih.	(ep)
Ob 360 zaposlenih je znašala vrednost proizvodnje v minulem letu v Varstroju že več kot 55 milijonov dinarjev.
Montaža polavtomatskih varilnih aparatov v zaščitni atmosferi CO2 (Foto: A. Ulaga)
DELAVSKA
ENOTNOST
o,«TT»r.r AT.«« ci/vinrMTjs- iTHaia fv.P Delavska enotnost v Ljubljani. Ust je bU ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor in glavni urednik 1 AN SAMARIN N^sf^ ^dništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in j °	Uublti^ TavSvI 5	SU-eSL Račlm pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-121100. Po-
sam^n^“eJuka št^ 3 00 din l^r^mna fl četrtletna 37,50 din - polletna 75,00 din - in letna 150,00 din - Rokopisov ne vračamo - Poštnina plačana v gotovini - Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana.