Razne novice. * Razpisano učiteljsko mesto ob meji. Na čt'rirazredai ijudgki soli pri S?. Ani na Kiembergn 7 SI07. gor. je do 10. oktobra t 1. razpisana nčiteljgka slnžba 7 def. ali provizoridno MaiBtačenje. Prožaje je treba vložiti do 10. okt. t. 1 aa krajai aolski 8ret pri Sv. Aai aa Krembergn, okr. Cmarek. * Hrvatska Matica. Kolikor toliko «e je pri Das Hrtatska Matica nvaževala ie doslej. vendar le bolj teoretičao, 7 praksi pa malo, kajti število slovenshib člaaov, ki jib steje imeaovana knjižna družba, je razmeroma pra? majhBO, aezoatao. Da bi se dcgeglo 7ečje gte^ilo alovenakih člano7, je odbor Hr.atgke Matice sklenil 78akeaiu, ki je ud naše Stovenake Matice, udaino za polovico torej aa 3 krone zaižati. Za bore 3 krone torej dobi odslej vaak nd Slove/iake Matice devet hrvatakih obsežnih kajig prekraaoe vsebine. Naj bi preprijazno vabilo Matice Hrvatake pri nas ne rašlo glnhih nšeg! Obeaem 86 daje la znanje, da je priatop k Slovenski Matici nogoč še do 5. oktobra 1.1.— Gabriel Majcea, poverjeaik Slo^engke in Hrvatgke Matice. * Ureditev cestnega prometa. Notraaje miaigtratvo nsmera^a radi rastočega avtomobilnega proneta cestna določila po 7sej Avstriji enotao nrediti. Zato je potrebna gprememba raznih deželaib zakoao7. Notranje mifligtrgtvo je radi tega že gtopilo 7 zvezo z deželaimi odbori. * Vinarski shod in vinarska razstava 86 priredita po incijativi avstrijakega društva za varatvo vinaratva cb priliki aadaega semnja 7 Ljnbljani koncem meaeca ao^embra. Razstava bo obenem tadi vinaki gemenj. Naše vinogradoike opozarjamo že aedaj na to prireditev, kajti dobro bi bilo, da bi 86 je tndi iz Štajergkega adeležili 7 obilni meri. Štajerei bi dobili na razstavi posebea oddelek. * Brezobrestna posojila. Za B070 aasajeajo po trtni nsi nničeaih vinogradov je dobilo brezobreatna po8ojila 7 okrajn: Brežice 71 7iaogradaiko7 sknpaj 34-800 K Kozje 20 „ „ 10-100 K Se7Bica 28 „ „ 10.000 K Smarje 2? ^ , 10.000 K KoBjice 4 „ „ 3.600 K Maribor 98 „ 71200 K 8t. Lenart 34 „ „ 22.500 K SI07. Bistrica 74 „ „ 38.200 K Ptuj 112 „ , 50.500 K Rogatec 24 „ „ 10 000 K Onaož 152 „ „ 65 000 K Liatomer 58 „ „ 25 000 K Gorcja Radgopa 64 „ „ 800 K * Kmetijska šola y Grottenhofu pri Gradcn. Dae 18. t. m. se je 8 slovegno sveto mašo začela šala. Učeace7 je 52. Izmed teh je 12 Slo7eac67; itirje so 7 II. letaikn, pet 7 prvem letniku ia trije go 7 pripra^aici. * Tečaj za izsuševanje. V g^rbo pridobitve izobraženih ia praktičnih melioracijskih delavce? je aklenil deželai odbor štajerski prirediti 7 Velikem Št, Florijanu, okraj Nemski Loač, šestdaevai tečaj za izRnševanje ia aicer od 22. do vitevai 27. okt. 1.1. Štajeraki deželni odb.r rdda za ta tečaj pstaajgt nitanov po 20 K, da omogoči nbožaim kmežkim delavcem ndeležbo na tečajn. Natančaeje 7 razglaau med iagerati. Mariborski okraj. m Dijaška kuhinja v Mariborn. Občai zbor tega prekonatnega drnštva vršil se je miaoli petek dne 21. septembra po običajaem vsporedn. Najvažnejša točka dnevnega reda bilo jejblagajnikovo poročilo. Iz ajega ae je razvidelo, da drastvo 7rlo in 7spegao delnje ter maogo st-.ri 7 podporo revne arednjeaolake mladeži 7 Maribcra. Dohodko^je imelo 7 miaolem leta 5476 60 kron, gotovo lepa gvota, ki kaže, da je draštvo imelo obilo plemenitih in požrtvoTalflih podpornikov. Dobodki so 86 vai porabili za opoldaagko brano nbožuib dijakov, med katere 86 je razdelilo 7 celem letn 18.025 obedov; vaaki dan je bila 7 BDijaški knhinji" miza pokrita za 60 do 65 dijako7. Enoglasoo in z velikim odobravanjena 86 je na občatm zborn skleailo, aajsrčaejio zabvalo izreči 7sem preblagim prijateljem ia podpornikom aase ^Dijaške knhinje"; imenoma naj bodo aa76deni tiati, ki največ darnjejo, ti 83: alavaa mariborska PoBojilaica, aaša iaJ7ecja dobrotaica, slavni deželai odbor, preblag. gg.: dr. Franjo Roaina ia dr. R»d. Pipns, odvetnika 7 Maribora, sl. Elab, rHranilao in posojilno drnštvo v Ptajn", Posojilnica 7 Slov. Bistr/ci in vež velespoštovanih mariborskib goapej, ki 80 prebitek od božičaice 7 alovenskem otroskem vrtca 7 jako izdatnem zieaka nakloiile nasi BDijaški kihiaji"; neizmerna skoda je, da je božja previdnost izmed kroga teh plomenitih goapej 7 miaolem aolakem letn tako rano 7 7ečnost poklicala 7eliko dobrotaico mariborskih dijako7, preblago, ob vaaki daai priliki aeumorao delavno goapo dr. R 0 a i b a! Siava in leomejena zahvala vsem vrlim dobrotnikom m podpomikom nDijaske kubiaje" 7 Mariborn 1 Ob koacu šolskega leta 1906 poslovila 86 je od naie nDijaske kuhinje" cjeaa zelo aiarljiva goapodinja Ana Erja7ec. Mnogo let je, kakor skrbna mati, vcdila dijaško knhiajo; kakor mravljica je bila delavna, štedljiva ia akrbaa, da so dijaki rea prari dom nasli 7 dijaaki knbinji. Valed tega 80 jo tudi vai podpiraai dijaki, ia njih je aa stotine in stotine, 7iaoko Čialali in otroako apoatovali. S prijaznimi ia modrimi opomiai je tndi vzgojevalno zelo plemenito na nje uplivala. Njim vsem, kakor tadi draatva RDijaska knhiBJa" oataie imeaovana odličca gogpcdiaja vedno 7 bvaležaem spominu. Bog ji tisočero povrai vso akrb, dobrotljivogt in požrtvo?alnoat do našo nDijaike kubiDje". — Pri 7olitvi sa bili na občiem zborn 7 odbor voljeni: dr. Iran Hlakar, ra^natelj H. Scbreiaer, dr. Fr. Roaiaa, dr. R Pipna, dr. Ant. Medved, prof. Vreže ia prof. J. Kavčič; odbor 86 je takoj potem volil predsednikom dr. Iv. Mlakarja, podpredaedaikom dr. Fr. Roaiaa, tajnikom dr. A Medveda, blagajaikom prof Jak. Kavčiča Upamo, da bo BDijaška kubinja" 7 M«ri- tako lepo aapredovala ia korigtao je 7 miaolem leta. Dijako7 se je born tndi letoa delovala, kakor oglasilo zopet veliko atevilo, ki ao podpore reg jaku potrebai ia tndi vredai. Prenaili rodoljabi, podpirajte torej aaio nDijasko kahiajo"! Pobirajte pri 7geh mogočih prilikah za njo mile darove; prirejajte njej na korist narodie grečaaoatil Bodite prepridaai, da gtorite zelo plemenito, za narod prekoristao del)! Naše dijastvo ia 786 aloveasko ljndstvo Vam bode za 7aelej hraležno! m Studenci pri Mariboru. Pregialji? je bil sprevod 181etne umrle Marjete Tkalec. Na zadnji poti 80 jo spremila poleg drngh Ijndi tndi bjlooblečena, povečiai majhaasest dodesetletna dektetca. Na pokopaligče ao jo zanasle atiri vzgledne Marijine hčere ia akazale raajki zadaje delo uamiljenja. — Rsjaka ai je 7 badi slnžbi na Ogrgkem nakopala neozdravljivo bolezen. Služila je pri neki jndinji, ki jo je 8 preobilnim delom nečlovesko mnčila. Djmov ni smela ia tudi piaati ne drngega, kakor da ji dobro gre. Napoaled ae ji vendar posreči iz te sažaoati uteči ia vrniti 86 7 avojo domovino s pomočjo oadotaega dnsnega pagtirja. Doma jo je bolezea položila aa bolaiako po8teljo, bela žena amrt pa na mrtvaski oder in 7 grob. Med trimeaečao mnčno jetiko je dvakrat avete zakramente prejela z veliko pobožaoatjo. Dekleta, pazite, da ae bogte ale kar aa alepo srečo slažbe iskat. Vrli alovenaki ia kračangki dražisi iskreno sožalje, rajnki pa 7ečai pokoj ! m Sv. Jožef pri Mariboru. Drnžba za zidanje Bovega zvonika je imela 19. avg. 1.1. zopet občai zbor. Podporai udje so prispevali 394 K 20 7, dobrotaiki 106 K, ugtaao7Biki 400 K. Skupaj 900 K 20 via. Če prištejemo se prosto^oljae doneake aeudov 475 K, zaaaajo gknpni letosaji n^br*ni doaeski 1375 K 20 7. Isto priateto prejsnjema kapitala ia obre8tim da 87Oto 15 046 K 67 7in. To je približao polovica 7aega deaarja, ki ge bo izdal za novi zvonik, ZV0B076 ia orglje. Vseat blagim dobrotflikom dražbe izreka 7odstvo najpriarčneji Bog povrni ia na priprcšnjo 87. Jožefa 786 dobro podeli! Prar igkreio se priporoča Se nadaljai podpori, da bode mogel odbor akoro začeti a prepotrebao z davo zvo¦ika, katerega znnaaje lice bolj in bolj razpada. Vodst7o. m S7. Križ pri Mariboru. Dne 21. sept. spremili smo k zadnjemn počitka kmeta Jakoba Hlade, bivšega več'etnega takajsaega cerkvenega ključarja. Rajni je bil akoz in akoz zaačajea mož. Kako občespoatovan in priljnbljea je bil ne le pri svojih aožupljanib, temveč daleč aa okrog, tndi znaaj domače žnpnije, pričal je pač jaano ajego? Teličasten pogreb. Bridka smrt ga je zasačila daleč od doma v selnički žnpaiji, k,er je obiakal 87ojo tamkaj omoženo hčer. Počivati pa je botel pri avoji žapai cerkvi ob atrani sroje žene, ki ja gla 7 7ečaofct pred ajim že 1. 1890. Zato aoto ga prepeljali iz Selaice semkaj 7 spremstvn maogoatevilnega žalujočega ljndatva, ki je prihitelo od blizn in daleS vrlemu možn skazat zadnjo čast. Domači gogpod žnpnik ao mn ob odprtem groba govorili gaaljivo slovo, med katerim 86 je margikatero oko poaolzilo. Svetila mn večna lač! m Sv. Peter niže Maribora. V aedeljo dae 23. t m. zjntraj okoli 2. nri nas plat zvona zbndi iz aladkega gpanja; gorela je viaičarija Jcsipa Eolarič 7 Trčovi. K sreži se viničar ae o pravem času zbudi, da mu je bilo mogoče iz hiše priti. Zgorelo je do tal. Tri metre oddalje^i hlev, ki je že tndi začel goreti, sta z nevarncstjo za laatno življenje rešila mladeaič' Eonrad Verlic" ia 7iaičar Jakob Enuplea. Zadnji je bil že 7krat pri požaru ter je po celi občiai znaa kct braber, akoraj predrzen ngašalec ter resitelj imetja. Šioda znaša 800 do 1000 E. Gogpodar je bil zavarovan. Eako je ogenj aasta!, ae ne 76. m Poročil se bo naš slovenjebiatriški rojak g. dr. lta,u Žolger, c. kr. miniaterijalni tajnik 7 prezidiju miaiatrgisega aveta, doceat aa 7gea$iligča dnnaJ8kem, poročaik 7 67., z gdč. Ezi Friedmann-070, bderjo gospoda Maksimilijaaa FriedmaaB-a, veleindaatrijalca na Daaajn, 7 torek 2. okt. t. 1. Čestitamo! m Sv. Jakob v Slov. goricah. ,Slo7. Gosp." št. 30. t. 1. je priaegel članek, 7 katerem pravi: BVideli bomo, kakšen aad bodo prineale nove aolake počitnice." Ia koliko otrok boste imeli po 15. sept v iuli ? Reg, zdaj se že vidi sad. V 7gakem razredo aedi 4—6 otrok na daa ia se tisti so od takih družin, katere imajo po 5 ali se 7e6 otrok, in med temi ao, tudi nekateri, ki ao atariaem doma 7 nadlego, zato ga 7 solo poženejo. Zaaa mi je eeki poaestnik, ki ima aamo dva solarčka in jih je od začatka, kar gta 7 šolo hodila, prav redno tja poailjal. Otroka ata tndi vsako leto in iz vaakega razreda aajboljae aolsko spričevalo domo7 priaesla. I« temn poaeatniku se je zdaj zažngalo a kazaijo do 100 gld., ker po tej novi postavi ne mara avojega otroka poslati 7 aolo. Potrebnje namreč eaega za vargtvo dveh malih otrok, od katerih je edea 7edno bolaa; drngega potrebnje za paatirja. Glejte, kaj ne, da je 7eselo, ako človek kaj takega sliai ali bere. Vidite, tak je aad aovih šolakih počitaic. Ta poatava je tako npeljana, da 86 brez šikode ae morei izogniti Ba aobeao straa. Ako otroka ne dai 7 žolo, ti dajo do 100 gld. kazni; ako pa ga daa, aimaš paatirja ia pri drngih malih opra^ilih aikogar. Torej zopet škodo trpis. Eaj tedaj gtoriti? Najboljše, da ai aaprosimo 786 tiste, kateri imajo besedo ia moč 7 aolskih zadevah, da to no7O naredbo mirnim potom zopet cdpravjjo — da se zanaprej kmetn ztradi aole ne bo treba bati take Bečuvene ia pretirane kazai. Ptnjski okraj. p Ptnjske novice. Dne 20. aept. je takaj umrla goapa Eat. Oscbgaa (Ožgan), vdova po znanem gloveagkem aotarju 7 Ptajn, Oscligan. — Dodatno k notici 7 zadnji stevilki 0 onem zverin8kem možn pri Sr. Vidn, ki je nmoril dae 15. sept. 87ojo žcbo, se se poroča aledeče: Ubijalec ae imeanje Antoa Bedrač in je gostač in mizar 7 Lincevi vasi župnije 87. Vida. Omenjenega dne je 7zel zjatraj britev 7 roko in se zagrozil žeai, da jo takoj mmrti, če ae gre ž ajim; rekel je, da mora 7 Ptnj.  Stara msti, ki je bitro slutila, da ne bo prav, je zaklicala žieai, aaj ne gre ž njim, ker danea ae bo dobro. A zverinjki človek je aato aapadel staro nater ia ji zavdal z britvijo več ran na glavi. Žena je nato sla z možem, ki jo je tiral pred seboj do bližnje haate, kjer je imel akrito mjtiko; tnkaj jo je kakor žival pobil, da je kmaln nato izdihnila. Nek mož, ki je to vide), je začel kričati ia bitel aa pomoč; a ker ai mogel prek sirokega potoka, je pribežal prepozno na kraj nmora; nbijalec jo je bil že popihal. Takoj ao začeli zagledovati zveriaskega človeka, a do danes se jim ae ni posredilo ga dobiti. Bedrač je dal glaa, da bo še tri pobil, namreč d?e žeaini gestri ter posestnika ia goatilničarja Gomilšeka, zadnjega iz maačevanja, ker je kot občingki odboraik kazal orožaikom pot ia jim dajal aavodila, kako ga njeti. Eo bo ga zaaledo^ali ia ae neko 7ečer 7 hoati pogovarjali 0 aačinu, kako ga njeti, je bil Bedrač čisto blizo 7 anmi, kjer je posluaal 768 razgovor, kakor so potem Ijadje po76dali. Vga okolica je prestrašena, aihče si zvečer ne npa aa prosto. Bedrač je gilao zvit ia predrzen; po tem nmorn je bil že eakrat 7 Ptuju. Orožniki, ki 80 to zvedeli, so ga povsod zagledovali, a zastonj. Uradai list ptnjskega glavarstva, ki naroča 7 avoji zadnji atevilki obfi. predstojnikom ia orožnikom Bedrača izglediti, pise, da je nbijalcc tndi žganjar. Glejte, to dela ptujski saopgl Da ge ljudje pozveriaijo, je krivo aesrečno žgaaje. Štajerc, aajvečji zago7ornik in prijatelj ptnjakib šnopsarjev, kaj praTis na to? p Slovenska posest. Z >pet so prisle tri biša 7 Ptuju 7 slovenake roke: G. Fraac Mahorič, gostilaičar ia trgovfc 7 Ptujn, je knpil 7 Gogpogki nlici hiao za 14.700 E od nemškomialeca Fracca Wres&ner od Sv. Enaiguade nad Mariborom. Ptnjgko posojilao in branilno društvo je knpilo hiao 7 poitni nliei nasproti meatnega drevoreda za 8000 E od g. Jaaeza Krivec. Tam namerava lepo hišo staviti, ker je Da lepem progtorn. Skoro bi to poge^tvo prialo 7 židoTake atmike roke, če bi ae nekateri goapodje ae bili toliko brigali. G. Janez Krivec je knpil 7 Eaaiži bišo od J. Ribič za 6000 E. Za to poaestvo gi dela dosti uemžurjev dolge zobe. p Zlata maša. Na Rožnivensko nedeljo ima preč. g. Franjo Repič zlato 87. mešo 7 rojgtni župniji pri S7. Lo^reBcn 7 SI07. gor., kjer že 76Č let ataauje kot umirovljeni žnpaik na domačiji svojih 8tariie7 ter aa 87ojem poaestvu. Posvežea je bil 20 sept. 1856 7 Tratu, tedaj 7 Tržaško-Koperski škcfiji. Na mnoga leta! p Kmetijsko drnštvo za ptujski okraj aaznaija avojim ndom, da bo za gnojeaje travnikov tudi letua aaročilo nmetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalije^o sol oz. kajnit itd. Edor si namerava kaj nmetaib gnojil naročiti, aaj to 7 kratkem odboru nazaani, da ai ta more priakrbeti pravočasno zadoatao maožiao nmetnh gaojil. Ob enem se vabijo kmetovalci, kateri ae do sedaj n;go poatali ndje tega drnatra, naj pristopijo kot udje, da bodo tudi oni mogli dobivati vae kaetijake potrebačine pri družtfu, ker drnitro prigkrbaje 786 poirabščine 7 aajboljai kakovogti ia je oddaja po najnižji ceni, ker ae iače aikakega dobička. p Sv. Marko niže Ptuja. V seji krajaega sohkega aveta dne 23. t. m. je krajni solski ogleda dr. pl. Ficbteoan pokazal ol ko ptujskih gospodov. Začel je pri seji z gogpodom nadueitsljeim aamo Beniko govoriti in ko ga je opuzoril edea izmed ndo7, da bi nloveoBko govori), začel je aad ajim pra7 plemeaitasko rchaeti, čea, da ob go7ori kakor boče, ia če kmet aemako ne razume, aaj ai da stvar od goapoda nadnčitelja raztolmačiti. Sereda je tako poatopanje razgreio navzoče ude, ki so 7 pra7 krepkih besedah solakega ogledo dr. Fichtenau a pončili, da se bo 7 seji razpra^ljalo aamo alovensko — brez tolmača. Na to 86 je pl. Ficbtenan ndal in je začel tako alovenačino govoriti, da je Da^zoče kar glava bolela. p ,,Štajeržeya" razstava. \z Haloz ae aam piže: PtBJaki BŠtajerc" vabil je 7 predzadnji številki na razatavo 7 avoje ureduiatvo in je kot poaebao zaaimivoat navajal nRaztrgaao arajco iz Polenšaka". Eer 86 7 naaih Halozah ae vidi lahko raztrgana srajca, se manj pa cela razgt 7a, zato aam se odločil, to lepo priloŽDOst sedaj porabiti in si razatavo ogledati. Da bi a'\ pribraoil vstopaino, izposodil gem ai od aoaeda BŠtajercau, katerega aem aamo pokazal in vstop mi je bil proat. V razatavi me je prav prijazflo gprejel nek dlovek a precej rndedim aoaom, rekoč: Ljubi kmet, le pridi! Jaz aem prav rad voljea ti aašo razfetavo pokazati in razložiti. Ia kaj sedaj vidijo moje cči? Tam 7 kotn je velik kup aamih člo^eških kosti, aa njih čepi neka ostndna stvar — pa ae giftna — z razproatrtimi nogami, g krastavim hrbtom ia s širokimi ustami pa brez zobi. Prijazoi človek začae razlagati: Glej, ljnbi kmet, te kosti so kosti slo^eBskih ^dohtarje?" in pr7ako7, tvojih in aaših aovražaikov. Veseli se, ljabi kmet, da jih je ta korigtna stvar že toliko pohrngtala, kajti kadar bo ta brezzobna etvar zadajega glovenakega prraka požrla, takrat 86 začne za tebe aovi boljai čaa, pravi »j. — Tam 7 drngem kota sem zagledal 7elik knp samih črnih aukenj, aa njih pa atrasnega Bvtičau, kakorsaega ae nikdar videl Biaem. Bil je vea <5rn, imel je žareče oŁi, dolge kremplje, ter oater zakri7ljea kljun, g katerim je nensmiljeno trgal črae ankaje. Clovek z rndečim nogom začae zopet govoriti tako-le: Ljubi kmet, po nanku avetovBoznaaega modrijana Dar7ina ni Bog st7aril čloreka, ampak člo^ek 86 je razvil iz opice ip opica iz mačke. Ta r7tič", ki ga tnkaj vidia, se je tndi tako razvijal, zvalil ae je 7 aeki slavičji gaezdi, iz slaviča je postal zaporedoma regljava araka, čuk, jaatreb ia zdaj je hndi črai krokar. Priletel je ta vtič iz geveraega nemakega rajba čez Berolia ia Blovenske pokrajiae 7 aaš sla^ai Ptoj. Ljnbi kmet, ta n7tiču je tvoj aajvečji dobrotaik, ker živi od čraih aukenj — alovenakih dahovnikov. Eadar pa teb mračajakov več ne bode, takrat se bo tudi tebi, ljnbi kmet, razjasailo, razsvetljen bos kakor mnogo aaših bivših aotrndoikov ia privržencev, ki sedaj celo po ječah temo pregaajajo. Sedaj pa aem bil ža ait razatave, raztrgane arajce aiiem videl. Pred odhodom aem obljubil, da hočem iz bvaležnoati 780 zanimivo razat»70 7 BSlov. Gosp." popiaati. B6tajercu, bodi mi h^aležeal p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Po nakln6ju mi pride 208. štev. nSlo7. Naroda" 7 roke. Na dragi atrani zapazim dopio od aaa. Miglim ai, amentajte, kaj pa bo to. Eo ga prečitam, kar ogtrmim, ker dotični dopis priaaia take grde laži zoper nasega f, gogpoda žapnika. Prvič je laž, da bi bili predsedaik Slov. kat. izobraž. druitva, dragič je Už, da bi oni odvračali ade, iti k Sv. Ropertn na 7eselico, ker smo imeli mi tukaj 7e8elico, kateri je dotični dopigna naoge zapreke delal. Pa, hvala Bogn, smo 7ge arečao prestali, ker se je 786 7 najlepaem redn izvršilo in zato gre prva hvala gosp. župaiku. Tretjič je tadi laž, da bi goapod žnpnik iz prižnice obrekovali nekatere oseba. Ear ao oai iz priinice povedali, je prava resaica, ker je tudi mnogo zadelo dotičnega dopisuoa. Eer resaica 7 o5i bode, zato ai je ta dopiana moral malo jezo ohladiti z grdenjeai 7 BSlo7. Naroda". Prihodajič 7eč, če Be bo mirn! — Bolfaaaki naroini mladeaič. Sv. Bolfenk v Slov. gor. Malo pozao poročamo 0 naai izvrBtno .speli veselici dne 9. t. m. Vae je bilo tako imeaitao, da še daneg ae moremo pozabiti aa 76gele nre. Govor g. prof. dr. Ileiiča, petje ia gledaliaka predstava, 786 nam ogtane aepozabno. Prisrčna hvala vaem, ki so sodelovali, bvala pa tndi vaem ljabim gostom. Proaimo, 86 večkrat kaj eaakega! p Sv. Tomaž pri Orniožu. Od drugih faraao7 ae aam je že očitalo, da pri nas 7 narodneai ozirn gpimo, ker aimamo bralaega druatva. To 7em, da se dobrih kajig ia čaaaikov maogo naroča ia bere. Tigtih hiaavakih ia giftaih pa le malo. Tiste gprejema pa ae plača le nekaj tigtih Bapnfaaih", ki jih Ž3 78ak pozaa. N), tadi tj pu8t'm pri mira, ker itak aiso 7 boljsi koži kot jaz. Veseli me le, da imamo precej stevilno Marijiao druatvo: faatovako in dekliako. To se pa 7rlo giblje. Na lastno željo si je začelo aabirati za dru8tvene zaatave, ki bodo zopet aovi kinč za aaao lepo cerkev. Dne 2. in 8. geptentbra pa ao faatje Marijiae družbe vprizorili igro: ,Emet Herod", praT do^rseao in živo, da je bilo obilo smeba ia postene zaba76. Cerkveni pevski zbor pa je zapel nmitae pesmi iz Mohorjeve peimarice: BV petju oglaaimo", nBačelice rojite" in ,V hribih se dela dan" tako 7zneaaao ia živo, da je moral poaarljati 7 občao zadovoljaost. Dre Bedelji prej pa ao igrale dekleta Mar. dražbe ginljivo igro: nNa Marijinem srca". In zapele ao aama dekleta: BMolitev za alov. rod" ia nmatao koBcertao skladbo BSloveaakim mladeakam" z apremljevaBJem harmonija. Igra in petje, oboje je bilo istotako dovrseno. Priprare ia vaje za igre 80 vodili nas vaeti in blagi Č. g. kaplaa Franc Močnik 8 pomocjo ia 7 najlepaem aoglasjn veleč. gogpoda dekana in župnika. Petje pa je učil ia apremljal aaš mežaar g. Fr. Zemljič. H/ala vgem! Udeležba je bila precej številaa, kar je znamenje, da 80 Tomažčani zavedai, a kračaaako zavedni. Toliko 7 pojaanilo, da ne bo kdo mialil, morda tudi 7i goapod uredaik, da apimo p-d peratmi ptnjgke kvokače, gifcae krote. p V Rogatcn je umrl 18. t. m. odvetniaki koncipijent Juro Virant 38 let atar. N. 7 m. p.I p Sv. Tomaž pri Ormožu. Znani ptnjski list, ki pa ne zaalnži imena, katerega aoai, je po atari aa^adi tudi predale svoje 18. št. t. 1. aapolnil z lažai ia obrekovaajem. Med drugiai piae 0 mojem nanogoč. goapodn dekann, čei, nda bi pra7 dobro bilo, ko bi fajmoiter pazil na to, da ne bi ajegov kaplan lačen po 7aai pohajal". Na to nearamno obrekovanje sem dolžea to-le odgovoriti: 1. Tebe celo nič ne briga, aem jaz git ali Iačea. 2. Go8toljnbaoat r Basem žapaisžn in ljubeznjivoat našega mnogoč. gospoda dekana je obče znana, zlasti našim faranom; zato se za tvoje pisarjeaje, ljubi BŠtajerc", nihče ae zmeni, k večjema par pijancev. Vsi faraai dobro vedo, da vlada med nama prava dnhovska ljubezea in aloga. S tem gvojim dopiaom gi torej alabo aaletel. Ce pa ge misliš znabiti za mene potegovati, pa ti odkrito izjavim, da ai to odločao prepovem in za 7selej odkloaim. Sramotao bi bilo, če bi ae list, kakor je rŠtajerc", za meae potegoval. — Sv. Tomaž pri Ormožn, 21. septembra 1906. — Franc Močaik, kaplaa. Ljutomerski okraj. I Ščavniške obfiinske volitve — tretja — ae vraijo 7 torek dne 2. oktobra ia aicer 7 gostilai Slačekovi (Cvilakovi) na 6ča7aici. Ob 9. nri predpoldae voli III. r&zred, ob 11. ari II. razred, ob 12. nti pa I. razred. Da $0 7olit?e 7 tej obmejai občiai nad vse imenitne, 0 tem je sedaj prepričan vsak nai aomigljeaik. Držimo zato aknpaj, kakor laui dae 1. jnlija in 28. decembra ia zmaga bo apet aaaa. Naj aedanje rea gibo delo aikogar ne zadrži doma; vsak glas je važea ia l*hko odločilea. Volilci, pokažite tndi tokrat, da «te zmčijni, Terni in Indi narodai Slovecci in cdločite 8 svojimi glaaovi, da bo Daša lepa občina 7 rrihodnje tnii po svojem občin8tem zastopn katoliška in narodaa ob5ina. Slovenci tia Ščavaici 86 ne 7ojaknjemo ^oper NemcB, ker tch nimamo 7 občini, ampak znper ob^aae, ki bočejo kot rojefli Slovenci biti Nemci, da bi tako izdali svoj narod. Pravi Nemci in Madjari »e držijo Bvojega naroda ia jezika ia ga branijo, držimo se tndi mi Slovenci 87ojega ln ga branimo in ae dopnstimo, da bi nas vladali ljudje. ki ae gramnjeo Bvojega jezika ia naroda, ki pravijo rMi amo Nenaci", pa ge Bemiki ne zaajo, ki tab jo 7 rcg zsaaega Wratscbka. Vai nasi na volišče, da bodo na daa volitve vsi aaši ljnbi Baaprctaiki vzdihovali, kakor zadnjič; „0 je, kelko je t< tih Slo^eDco?! SaparmeBl, kelko je tti ljttistva!" Ne ^dajflso se! 1 Cven blizu Ljntomera. Pri oag je bilo že vae pripravljeio, da ae ustaaovi nižja kmetijgka sola z dvema zmskima tečajema. Toda g. Misja iz Ljitomera je začel spletkariti z drngim krajem, ki bi geveda tndi bil pripraven za enako aolo, zaneael je 8 tem razper med kmete aašega okraja ter zivlekel celo stvar. Emetje, ne dajmo si sloge razdirati po ljudeb, ki ne čutijo z naaimi kmetijskimi zabtevami, ampak poatavimo ge na 7iaje stalieča ter delajmo, četndi z žrtvami, z% 87oj napredek. Sij vemo, da ae kmetijska šila ne more 7 vsaki obč ni zidati, ampak odtočiti se moramo za en kraj. Eer je nasa cvenska zadrnga začela st^ar mesati, je aamonmevno, da si je izbrala Oen. Tukaj torej ni nobenega preziraaja drugih občia. Stavba so!e na C ern je z 7semi potrebnimi progtori proračuBJena oa 59 300 E. Dižava in dežela boata prispevali 7saka po 10.000 E. 1 Umrl je dae 13. gept. Martin Garatič, pcaeBtaik 7 Gornjib Iranjcih. Rajni je bil akrben gogpodar, vrl katoličaa in zrest Sloveaec! Slava BJego^encu spomiBu! 1 Sv. Jurjj ob Ščavnici. Na paai se je opekla 3 letaa Mira Žagar iz B 8erjan tako močao, da je umrla. Konjiški okraj. k Zibika. V nedeljo, dne 12. avgasta t. 1. je zvtn slovite romarske cerkve na Tinjskem prijazao vabil farane k Tečeraicam. Spremljalo ga je gromeaje topičev in nazuaDJalo, da se ta dan vrsi nekaj izvanrednega aa tej gori, aamreč solgka slavncst. Ljndje «0 prihajali 7 velikem stevilu od blizn in daleč. Po večeracah se je proti navadi hitro izpraznila cerkev. Ogromaa množica ljndi bila je cbrDjena proti cegti, ki se 7)je po grebenu Tmjskih gor. Po tej cesti ge je za solsko zastavo p> mikala dolga procegija otrok. Spremljala jih je alavra zibiska gcdba iz Marijiae do Anine cerkve, kjer je bil na vzbodni gtraai poatavljen okiačaa oder. Eo bo se otrcci 7 rei spravili, je zavladala grobaa tišina. Na oder atopi nčeaec ter 7 avojem govorn primerja potovaDJe na Tinjsko potovanju skozi življeDJe in akozi preteklo aolsko Ieto posebej. Zahvaijnjt se atarisem, da ao kljnb raznovrstnim zaprekaat vendar poailjali svoje otroke redno 7 solo, dobro vedoč, da je to, kar ae 7 soli nauče, otročje najboljas preraoženje. Zahvaljnje ge aadalje stariaem in nčiteljem za ves trnd ia za vso skrb, katero 83 z otrcci imeli. Sledajič pozdravi vse doale, kateri 80 8 svojim pribcdom pokazali, da 80 otročji prijatelji ter se bočejo ta dan z otroci veaeliti. Ginljive begede majbaega govornika ao v«em navzočim aegale globoko 7 8rce. Nato je solaraki zbor dvoglasno zapel nekaj lepih pe8mic. Petje se je menjavalo z deklamacijami, pri čem ao otroci pogumno nastopili ter glaaao in jaano prednašali. V aredini vzporeda je imel g. S. Slrenkl glavnostni govor. V jedroatih besedab je razlagal važnost sole in polagal atarisem aa grce, aaj pošiljajo otroke pridao 7 solo ter podpirajo nčitelje pri vzgoji po gealn: nVae za vero, dom, ceaarja." Na koncn glavnega 7zporeda se je zapela cesaraka peaem, aa kar ae je aeka učenka 7 imenu aol. mladiae zahvalila za obilao ndeležbo pri veselici ter izrazila zabvalo poaebno g. Streakelan, povdarjajoč, da mn je ta veselica napravila maogo atroškov, katere si je prostOToljno aaložil, aamo da bi otrokom napravil ve8elje. Obljnbi alednjič, da ae hočejo otroci g. Strenkelna 7 molitvi apomiojati, da bi mn Ijnbi B g to dal, kar si sira želi, ter ga ae 7eliko let obranl arečnega 7 v&H ljnbi domovini. Temn ae pridrnžmo tcdi mi rdraatli Zbčani in ob jednem prosimo, »pomnite te šo g. S:renkel večkrat aase šolo in šolake mladiae. Big daj mn go takih aolskih prijaieljev! Po zahrali 80 se vršile mladingke igre, katere 80 po^zročile 7 vaeh aaTzočb doati veaelja ia ameha. Eonec slavnrsti je bilo pogošdeaje otrok, katero se je vrsilo oa stroake zgoraj imenovacega gosp. Slrenkelna, vpokojeaega nčitelja na TmJ8kem, že iz prejŠBJih let znaaega šol. prijatelja. Nato so se otroci razšli, mnogo odraalib pa 86 je pri godbi še zabavalo do pozaega večera. Sklepam to kratko poračilo z nado, dav-bo oam kmaln zopet dana prilika, udeležiti sa 7 Zibiki tako dobro ujpele šolake alavaosti, kakoršna je bila letošnja. Celjski okraj. c Slov. kat. polit. društvo za laški okraj Pravila za BSlov. kat. politično drnštro za laaki okraj" 80 že potrjena. Sedež bo imelo 7 pos ijilaiski biši 7 Laskem. UstaBovni ghod bo bržčas 7. okt. Program gledi. c Politično zborovanje v Mozirju bo 7 nedeljo, 30. sept. t. 1. 7 goatilai g. Goričarja (na pošti). Začetek ob 3. nri popoldne. Govoril bode državai poalanec dr. Vonšek 0 gospodarskem 7praaanjn in 0 volilni reformi. Volilci, pridite mnogoatevilao 1 c Celjske porotne obravnave. Dae 11. t. m. je atal pred tnkaičnjimi porotuiki Valeatin Graschina, kljačaviidar iz Šostaaja, ker se je nravno pregreail. Obaojea je bil na eao leto Užke ječe. lsti dan ae je iael zagovarjati tadi se 56 letai Peter O/čar iz Ribaice zaradi ropa. Orčar je bil 7 87ojem živijenju že 28krat kaznovan, pa se ni poboljšal. Dne 9. aprila 1.1. 80 ga komaj izpustili iz zadajega zapora, ko je začel takoj okoli postopati. Dae 12 aprila je prišel na avojeni beraakem potovanju 7 Št. Peter pri D;a7ograda, kjer je obiakal 7 faro^ža chromelega žnpaika g. Audreja Eajtaa. Le ta je potegail iz žepa dve vinarski dvajsetici ia eao dal Orčarjn, ki pa a tem ni bil zadovoljen, nego je izpulil žnpaikn ?e drago iz rok. Mimo je prisel ravno blapec Jamaik, ki je pa prisibl O.čarja, da je drngo dvajaetico vrnil. Nato je zbežal in ge 7 farovžkem gozdn skril za neko kapelico. Izza te je zvečer napadel 171etaega Josipa Evec, ga začel daviti ia peatiti, terjajoč od njega, da mu mora dati en goldinar. Kvec se mn je izvil in zbežal, 0 'čar pa za njiun in ga je kmaln došel ter cd zadaj napadel. Pri tem ge je Kvcca pogrečila dobiti 7 roke večji kamea, s kojim je O.-darja z 7go gilo ndaril po n sa. To je pomagalo ia ropar je odaehal, tako da je Kvec labko zbež»l. Orčar je ta rop pred porotaiki tajil, a gpoznal ga je Kvec natančao po obleki in postavi. Najbolj ga je pa izdala brazgotina aa obrazn, ki mu jo je bil zadal 8 kamenjem Kvec D ikazalo 89 mn je namreč, da pred napadom ai imel aikake poškudbe na obraza. Djbil je stiri in pol 'eta težke ječe. c Dobrna pri Celju, V nedeljo dne 16. s«pt. je pripravljslni odbor za nstano?itev podružnice kmetijgke drnžbe gklical pončni abod, na katerem je g. potovalni učitelj Fc Goričan poljadao predaval 0 koristi kmetijske drožbe, 0 potrebi strokovne izobrazbe za kmetovalce ter o pridelovanju gadaega moata. G. župnik Kakovič je poročal o dosedanjih korakih pripra^ljalnega odbora. Znani Leako je 7 Gradcn priporočal Dobrnčaaom, naj priatopijo k celjski po~ drnžoici, a Dobračani go aljndao odklonili nasvet. Gogpodariti si hočemo sami, ae pa pod nadzorgtvom celjakih Nemcev. Vedao pristopajo aovi ndje, ki že tadi plačajejo letne doneske za 1. 1907. Radovedni gmo, če si ba Leako ie eakrat cpal priporočati pri glavnem odborn odklonitav podružnice, kakor je to storil dne 2. inajatka 1906. V Cilje ae premo 1 To 81 naj Lenko zapomuit Pogoji za proapeh te podružaice na Dobrai ao daai, in zato pričaknjemo, da bo glavni odbor 7 Gradcn aprevidel, da ne gre, ustavljati se pametnim željam kmetovalcev po napredkn! c Kdo ve, kje je dobrnski poštar Gol? Menda ga že pol leta niamo videli, vedno ima 7 urada po enega ali dva aamestnika ali boljae rečeao namestoiei. Mi pa bi avojega ljubčeka tndi radi videli. „0 pridi spet, nam Div nazaj!" c Št. Jungert pri Celju. Dolgo že ai bilo 7 nS!o7. Gosp." nikakega porcčila cd na8, a tndi danea mcrem le nekaj žalostnega poročati. Dne 17. t. m. se je aamreč ponearečil vrli, povsod priIjabljeoi mladeniC, Jiaip Podpečaa pri mlatvi ovga. Pri porivauju gaopja je aegel predaleč 7 mlatilnico, ki ga je zgrabila za levo roko, mu razmeaarila stiri prgte, da je grednji komaj za kožo obviael ter nau z dlaii potegnila mego do koati. Poaegrečeaega so dne 18. t. m. prepeljali 7 celjgko bolnišnico, kjer sa mu prat odrezali. Pozor pri Btrojib! — Ijkren pozdrav od nas seatjuagergkib mladeuiče7. t c Sv. Vid pri Grobelnem. Mnulo aedeljo ae je igrala gledaliaka igra nLnraka pistarica" g čudovito spretaogtjo. Djmaže deklice, ki ae niao nikdar 7idele nobene gledališčne igre, 80 86 8 toliko gibčnostjo ia sigarnoBtjo vrtele in 8 primeraim aagligom govorile, da 8j gledalci le gtrmeli. Žal, da je le 250 Ijudi vstopaice dobilo, ker ni bilo 76Č prostora. Prihodajo Mihel8ko nedeljo bo drnga in zadaja predstava, h koji tudi drage gcaede iz Šmarja, Ponikve, 6t. Jarija ia od Sr. 6ttfana vabimo. Oder, igro ia kvartet, vae je izvrgtao priredil aeatradlji^i g. katehet Fr. 0 gtrž, kateremu za tako poučljivo ia grce blažilno vesalio grčao zahvalo izrekamo. c Šmarje pri Jelšah. V Lašab je pogorelo pet poalopij. Zažgal je otrok, ki ae je igral z nžigalicami. c Občinski zastop občine Marijagradec je skleail kdekorati vs» avoja piama z narodn m kolekom c Št. Pavel pri Preboldu. Veselica proat p ižarae brambe iz Latkove vaai 7 aedeljo se je obnesla 7 občno zadovoljnost, za kar gre hvala aeatpavelski godbi in bratstim drastrom, katera so mnogo pripomogla k povoljnem napeha. Priale ao požara6 brambe iz Prekope, Oisterske vaši, G.mlske, Grtjake vaai, Polzeh in Št. Petr*. Prižakovali smo od domažih občano? obilnejaega obiska z ozirom na blagi aamen drašt^a. c Na pošti v Rečici se na8tavi a 1. okt. p«8tai pot, ki bo obbodil aestkrat aa tedea kraje: Sp. Režica, Nizkf, Varpolje, 8t. Jaaž, Grnšovljt, Zg. Pobreže, S3. Pobreže in Trao^ce. V Sp. Refiici, 7 Št. Janžu, Zg. Pobrežab ia Traovcah bs poatai aabiralaik. c Mozirje. Daa 8. aept. glavila je takajioa požarna bramba 7 tekn 19 let prvo alavBOst. Blagoglovila ia razvila 83 je krasaa draštvena zastava. Že na predvežer bile ao okrasene takajSne plaaine z mnogimi kresovi. Spnščale ao 88 rakete, da, bilo je videti, kakor bi ae ntriajale neatevilne zvezde. Po trga je korakala pižaraa bramba z biklami ia lampijoni, na čela vrla aoštaujska narodaa godba, do doma kamiee gogpe Alojzije Šai'e-, kateri na čaat je bila prirejeaa ta baklada. DAIeta ao ji podarila kraaea sopek, g. A. Brezoik jo je pozdraril ia 86 ji zabvalil 7 imeou društva. Nato 80 zspeli domači pevci pad voditrom gogp. F. Mikeka par krasoib narodaih pesmi. Ob polaoči aa«i izaenadi fflas trobeate, czaanjajoč prihod vrlih tovarisev iz Trbo7«Ij, kateri go ga udaležili kot]koBJeuiki. Ob S7itn zbadil Baa je grom t>pičev ter milo ubrani glaao^i godbe, ozaanjnjoč pričetek Te8elega dae. Ot) d7eh je bil gprejem ia p^zdrav bratskih draštev. Pri prihodn 7 trg pozdra^il jih je 7 imenn trga c. kr. poatar g. A. Goričer, 7 imeaa obžine g. I?. Lipold. Potem 80 odkorakali brambjvci po trgn, kjer 8) leteli kraaai sopki raz okea na 7rle branabovce. V gredi trga je bilo alovesno blagoalovljenjo zagtave. Pred blagoslovona iaeli ao domači goapod žapnik gioljivi go7or, pri katereai bo se gpomnili tadi naiega milega vladarja Franca Jožefa I. Po blagoslovn imoli 80 d)uaači goapod kaplan podačljiv ia resen Bsgovor. Kraaen sopek je podarila duhovniku gdč. Leaika G jričer. Nato se je pričelo 8lo768ao zabijaaje žebljev, katerib sa je zabiio 75 n»ed zanimivimi reki. Po zabijanju žabljev je gospa knmica podarila ia privezala aa zaata70 dragoceai trak, od-zavedaih tržank darovani trak privezala je g. M. Troger, od narodnih tržkih deklet darovani trak privezala je g. M Paher, od prijatelje7 brambo78t7a iz Amerike darovani trak privezala je g. M. Mliaer. Goapod načelaik izroči zastavo g. A. Brezaik, naj jo noai 7 Čast Boga ter 7 alavo braiabi. Nato ae je zastava dvfgaila in objela avoje pri slavnosti navzoče 868tre. Zatem ate deklamovali d?e mladenki Leaka Goričar ia Angela Šaater. H koncu se je goapod zaatavoaoaa 7 imena draatva zahvalil vaem, ki ao daro^ali kaj k zaatavi in vaem navzočim druUvom. Caat brambovcem, kateri ste 86 udeležili, Vzlic nepriljabljeaim dopisom aiate dvomili nad narodnostjo požarae brambe mozirake. Z 7aio ndeležbo ate pokazali aaiim obžanom, da Tlada med brambo^ci sloga, edinoat ia bratska ljubezen, katera nas draži 7 eno celoto, in to celoto veže neomahljiva vez glo^easkega poveljiistva. Slavnosti so ae ndeležila aaaledaja brambo7ska drnšt^a: Trbo^lje, Eaplja, Prekopa, Grajgka yas, Braalovče, Polzela, Paka, Rečica, Sr. Frančiiek. Kličemo vam krapki nNa pomoč"! Brežiški okraj. b Sevnica ob Savi. To ao vam bili atraiai čagi, ko bo Tarki opetovaao puatoaili aaie glovenske pokrajiae, med njimi tndi Sarako doliio. Požigali 80, ropali ia morili. V tnrakib četab ao 86 po svoji heanoati najb )lj odlikovali takoimenovaii janičarji. To 80 bili 7e6inoma 8iao7i kračanakih nlo^eagkih stariaev, ka'eri so pa bili kot otroci vjeti, aa Tnraiio odvedeai ia poturčeai. Ti tedaj nigo znali 7eč 870jega jezika, niti poznali 7ere 87ojih očeto7. — Ta žalostna zgodovin* nam je silila 7 spomin zadnjo nedeljo v jnlijn t. 1., ko amo videli 7 Sjvbjci otroke aloveisiih starisev okrasene z nemškimi bar^ani korakati od remake aole ta prcstor veselice ia jih glišali izz-ivati z vgecemškim rheilu, ko bo 86 7 trdi temi \račali Bazaj 7 trg 7 rokah držeč lampijone 7 acmakih barvab. — Slovenaki gtariai aevaiaki 1 Zipet 8e bliža 1. oktober, ko bo treba pomisliti, kcmu bomo 87oje otroke, avoj najdražji zaklad zaupali. Treba jih je poalati 7 šolo! V katero? — V cemško golo nel Slovenski otroci le 7 glovensko solo! Zakaj ? — Gotovo 7gi želite srčao, da bi ge 7asi ctrc ci kaj aaučili ia da bi bili akrbno 7zgojeai; tako V7gojo pa j;m nndi le aeatrazredna slovenaka aola, kaiera je itak ntrakviatična, to je drojezičaa, kjer se pončuje 7 Btovenakeni ia nemškem jezikn. — 1. Mialite gi, da bi vi sami bili se 7 aolskih ktib in bi prisii 7 kako fraacosko šolo. Eaj ne, pač malo bi se aauSili, ker bi nčitelja ae raznmeli. Tako te godi tndi vaaim otrokom, ako jib silite 7 Bemako solo. Eer ne razumejo, nimajo veselja do učenja in zmiraj bolj zaoatajajo. Tndi se ne morejo tamksj toliko učiti, kakor 7 slovenski šo!i, ker go 7 enem razredu združeni ačeaci raznih let. — 2. Pa morebiti pravite: moj otrok mora zaati nemški in zato ga dajem 7 nemako šolo. Goto7o, dobro je, če človek zaa več jezikov, če zoa Sioveaec tndi nemaki. Zoper učeaje tujih jezikov ni nihče. Zato pa se ludi 7 Bloveoski soli otroci že od 2. razreda ¦aprej učijo nemški in 7 6 razredn zoajo žo p> polnoma aemgki govoriti. Da je to rea, dokazuje cam aledeči alnčaj. Dca učeaca iz Sevaice, edea iz nemske, drngi iz gloTeaake aole, delala sta pred kratkim akuaajo za 78prejem 7 realko v Mariboru. Učeaec, ki je obigkoval 8lo7eaako solo, zaal je dovolj nemiki, da je gkušiijo preatal, oii iz aemške sole pa je pri izpitu padel. Sicer pa poglejte 87oje «lo7eB8ke uradaike, ^dravaike, duhovaike itd., \a\ go obiskovali večinoasa gloveaske ljndgke sole in vendar so postali nekaj. Ako pa svoje otroke 7 aemiko šolo dajate, vam na zaduje ne zaajo ae aemški, ne sloveagki. Sloveaaki ne zn»jo, ker jib a hfie ni ufiil, nemski pa tndi ae, ker ui bilo prave podlage; kajti le na pndlagi mataraega jezika uM 86 drugib jeziko^. Vaai otroci se 7 uemški aoli le potujdijo, sramnjejo se slovenake krvi. Ia veadar go rekli že nepozabai šktf Slomšek: BKdor s?oj materin jezik zavrže, ter ga pozabi in zapnati, je znedenemn pijancu podobea, ki zlato 7 prah potepta ia ne ve, koliko skodo gi dela." — 3 Edor pa ge izneveri naroda, izneveri ge mnogokrat tadi veri. In to je popolBoma aara^ao. Vtrske reanice treba ji 7ctpiti glob^ko 7 grca. V globiao src* aeže samo materingka beseia, torej sloveaskim ttrokom slo\eBska. Mi aočemo delati krivice g. katthatom, ki poačnjejo aa nemški aoli 7 Sevuici veronank, ne, prepr čaai amo, da ee oni trudijo in žrtvujejo gvoje moOi. Ali ravno talo gmo prepričani, da pri vsem gvojem tmdn le malo dcsežemo pri tako nengodnib razmerab. Sicer pa šulferajnaka aola nima aamena versko odgojevati, drngače ae ne bi tlovenakim ctrokom vrivali nemški katekizmi ia zgodbe; dragače ae Be bi katebetov tožilo, kakor amo zredeli od zaaeslji^e strani, če glovenskim otrokom aaročajo 8lovena'io ljudstvo slovenako pozdravljati z kračaBgkim pozdravom ^Hvaljen bcdi J. Er."; dragače 88 ae bi kateh ta t<žilo, ako kcpi kakemn otrckn s^o^eaaki katekizem, ali pa da enkrat 7 tedcu moli z otrcci 7 šoli aloveaski. Ako pa se pri otroku zanemarja verska 7zgoja, learečen je lahko otrok za čagno in večno življenje. — 4. Dragi pra vijo, da pošiljajo sroje otroke zato 7 nemsko sulo, ker dobivajo tamkaj podporo. Ce menijo 8 lo podporo braBO in knjižice ia ta in tam kakemn posebno nbogemn kako oblekico, redite, da B6 ob)gim otrokom daje isto tadi na aloveagki aoli. — 5. Pa ie eno prevdarite vsi atariai, pogebno davkoplačevalci gevniake okolice. Sedaj vid;te veliko novo poslopje nemike aole, delo aemikega aalferajaa. SaUerajn pa gi Bilno prizadeva, da bi aolo izrcčil 7 oakrbo deiele ia občine, pa le izrecao pod pogojem, da 86 nče 7gi predmeti le 7 aemikem jezikn. Zdaj pa pomislit?, ako boate dajali otroke 7 velikem atevila 7 nemško aolo, ae zgodi lahko, da bode aola aiasoma pogtala res javna ter vsiljena se^niški občiai 7 cskrbo, a pladila boste imeli le vi. Nimate ie dovolj gtroakov 8 aestrazredao ntrakviatičao solo, hočete še gi sami breme obtežiti z vzdrževaajem tem8k6 sole? Zakrivili 786 to pa bodo le tigti, ki poailjajo otroke 7 aemako aolo. — Sicer pa je tndi velika nebfaležaoat od starisev ia otrok, ako tri, itiri leta zahajajo 7 gloveBsko aolo, potem ko ao ae niitelji že toliko ž ajimi mnčili, obrnejo jim pa brbet in ge vpišejo 7 šnlferajnsko sdo. Stariai, pre^darite 7se to ia 7ai skl«p aaj bo: Moj slo^eagki otrok mora 7 a!o7easko io!o 1 b Nemško uradovanje. Čadno je, da Planinska vas se zmiraj cemako uradnje, čeprav niti edea cdbirnik ni nemšdae zmožen. Eako ae torej mcrejo pidpiaovati nensški račnni, ki jih g. ^gekretar" aa Planiai izatavi in le edea 76 dobro, kaj je vse 7 račaa spravil. Ali se ne morejo zgoditi pomote? Olbor pa le to podpiae, kar mn žnpaa ali pa g. Bcbescberko sama raztolmačita. Obšiaaki račnn je vendar važna reč za Tgakega davkoplačevalca, ae aeveda za občiaskega pisarja, ki ne plača 7 to občino aiti viaarja davka. Nazadnje ae to 7praiaaje: 7 kateri aeji in z glasovi katerih odboraikov sa je zvišala plača g. Sch. zs p:aavo? Iz drugih slovanskih dežel. Iz zavoda sv. Nikolaja za brezposelna dekleta v Trstu. V meaecu avgnato so dopoglali aledeči teh prapevke: Slavao žnpaagtro Kanal 40 E, glavno žnpanstvo Dol pri Kamaika 5 K, gdč. Ivaoa S eftnčič ia gdč. Antonija Voačiaa po 2 E. Vsem tem izreka zavod prelepo zah^alo. Iz navedenih prispevkov more se opažati, da sa je aa ta potrebai in koristai zavod pozabilo tekom poletoih mesecev, četndi ima zavod vedno p ilco zopet došlih ia cdhajajočih deklet, ki iaiejo zavetja 7 tem prabivalisču. Zavod av. Nikolaja ima vedno stroake za vzdrževanje istega. in ae radi tega ce sme nanj tako pczabiti. Vsakovrstna diuitva prirejajo izlete, alavnoati, vesolice itd, a kedo se pa zmeni za nbogo društ^o, ki 7rii le člo^ekoljubao delo, ki pomaga Bajzadnjemn 7 človeiki dražbi — ki pomaga našim revnim brezposelnim dekletom. Onti je često graje, da te aeza^edne niao 7redae ia potrebne pomo?i, da niso dobre, nbo^ljive itd., ko prihajajo 7 slnžbo. Rsa je med n,i«i nflogo Ijulike, a za te ge akrbi ia podači, in radi eae aii dveh pa ae ame trpeti cela dobra atvar. So dekleta, ki ae Dabajajo iz zavcda po pet, šest, tndi ogem let veduo 7 eoi ia isti hiši 7 popolnoma zadovoljnost goapej. Te delajo čaat aagemn zavoda. Krivo je ntnogo tndi, da ge z gogpo čegta gaide dekle popolnoma drngačne narave, ki nikakor ae morete gknpeo vgtrajati, a posknsiti je treba in vgaka malo odjenjati, in stvar pojde lepim potom naprej. Ni ae ta, da ae ravno dekleta zag>varja, temveč da ge jim pomore in poduči. Sadaj aa jegea pribajajo 7 zavcd dekleta od vseh straai, često jib je od 40 — 50 na 7ečtr. Nobene 86 ne odglovi. vse 80 prijazno »prejete, ia kolikim ae tudi deaarao pomaga, če ao brez sredstev. Slavnim žapanstvom se priporoča, aaj se letao gponainjajo tega zavcda, ker odbor istega skrbi za dekleta od znaaj pribajajoža ia aikakor i\ tržaaka ia okoličanaka. Vsem onim, ki imajo ugmiljenje do aaaib alovenskih alnžba igčočih deklet, priporočamo zavod 87. Nikolaja in proaimo podporo, ker vreden je 7 populai meri iste. — Odbor zavoda 87. Nikolaja, via Farneto 18 7 Trgto. Narodno gospodarstvo. Železo dražje. Zdrnžeai tovarnarji za železo 80 skienii zojitK podražiti železo. To je letoa ie dragokrat. V tem oziru ge je 7I0Ž1U 7 driavnom zbtra intsrpalacv.a Dunajski mesarji *f z vgo ailo tmdijo, da bi ge odprle meje za rnmnag. . in grbgko žirino. To bi pomeailo znižaaje ceae aasi avstrijgki žiTiai, katere imamo za avstrijske nnsoje('C3 popolaoma dovolj. Ječmenska razstava se bo yraila letos na Danaja od 30. septenribra do 7.oktobra. Naznanv'enih je že 7eč koi 1000 ječneBskih pošiljatev na razstavo. Pivorarji ae zelo br gajo za raz?tavo. Osrednji zadružni denarni zavod. Dne 19. ia 20. aept. se je vrail aa Danaja ahod zadrnžaih 8trokovnjako7, ki go aa pogvetovali 0 natano^itvi 08redajega zairažaega deaaraega za^oda. Sedaj zadrnge maogokrat težko najdejo kredita, nikdar pa ae za aizko cano. Obema nedostatkoma bi aaj odpomogel nameravani z%vod. Jagoslovane j« zagtnpal predsedaik BZadražie zveze" 7 Ljnbljaai dr. Iraa Erek. d Draginja. Sedaj, ko že vse podrainjejo, premog, milo, 8?e6e itd., bodo podražili tndi roko7ice. Tadi tovarnarji bakreaih in svindenih izdelkov 80 sklenili povišatt avoje ceie. Bikreni izdelki ae bado podražili za 10 kroa pri 100 klg, Bviačeni pa za 2 E. Za izomiko kmečkega stann. Na Nemškem 80 letos upeljali izleta »rednjeaolce? aa uzoria kme tijstva, da 7aaj po^riao apoznajo trnd kmečkega dela in spostojejo kmečki ataa. Pri aas na A^strijskem pa vlada niti ne akrbi, da bi 86 za kmečke mladeaiče prerejali izleti 7 drnge kraje, kjer 7idijo nzorna kmetijgtva! Najnovejše novice. Politični shod v Trbovljah priredita 7 aedeljo 30. t. n. ob pol 9. zjntraj 7 gostilni g. Pagta drž. poalanec dr. Eorošec ia dež. poglanec Ros. Eer 80 aa sporedu 7ažae z»de76, zatopridite, kmetje jb dela^ci! Jarenina. Najbolj hudi na no76 šolske počitBice 80 naši pogiliaemci Baumgartner, H«s Goraig itd. Nam se to uelo čndno zdi. Ali v«sta goapodje, kdo je te no76 aolake počitaice določil ? Vaši prijatelji ao fo. To sd tisti aemški goapodje 7 Mariboru, za katere se 7i toliko potegajete, za katere 7i toliko agitirate pri 7geb 7olitvab, katerim ae 7i toliko klaajat«. Mi gmo že opoto^ano po^darjali, bIo76BBki kmetje naj skupaj drže, aemška meščanska goapoda aima grca za g!o7eagkega kmeta, a cam ae ai botelo verjeti ia ie ae aam zdaj ne vorjame. Noaaki aeačan ni bil nikdar prijatelj knački, če sa mu tndi prilizuie. Edaj bo naže ljndi pamet arečala? Eaj imajo od tega, da se toliko bahajo. da go fldeutachfreuodlicb." Razstava sadja bo dae 30. t. m. 7 Mozirju, ki bo bolj krajevnega pomena. Tatvina. Dae 24. t. m. ob 4. uri zjntraj je bilo ukradeao 7 Negovi mežnarjn, ko je šel jutraco zvoait, prazniška obleka, 2 srajci, srebraa nra z 7erižico ia aekaj deaarja. Društvena naznanila. S». Anton 7 Slev. gor. ZaEetek veselice dne 80. t. m. bo ob treb popoldne. Sedež: 60 vin, stojišče 40 ¦vin. Udi bralnega draštva plačajo 20 vin. manj. Čebelarski shod pri Sv. Benediktu v SIov. gor. bo v nedeljo, dne 30. t. m. predpoldae po rani ma5i, ne p» veSernicah, kakor je bilo zadajič objavljeno. Bralno društvo pri Sy. Ani na Erembergu ponovi v nedeljo dne 80. septembra igrokaz nD*n sprave". Pobirala bo se udnina in sprejemali novi udje. Bralno društvo pri Sv. Jurija ob Ščavnioi nazDanja, da priredi dne 14. oktobra vprizoritey nLur8ke pastarice". Bralno druStvo nad Laškem piircdi dne 7. oktobra ob 3. popoldne predstavo nTrije tički". Čisti dobiček je nameDJen pogorelcem na Humu. Pevski zbor v Šmartnem ob Paki obhaja letos desetletnico svojega ob8tanka in priredi ob tej priliki veaelico dne 30. aept. 8 sledečim vaporedom. 1. Pozdrav došlih goatov. 2. Slavnostnl govor. 8. Gledališka predstava : nKje je meja?" 4. Sreoolov. Med posameznlmi točkami poja mešan in možki pevski zbor in igrajo alavni petrovSki tamburaši. Veselica se vrši na vrtu g. Pirtnšeka y ReCid. Začetek ob pol 4. uri pop. E obilni udelezbi vabi nljudno pevski zbor.