St. 87.
V Goriei, v torek dne 31. oktobra 1905.
Letnik VII.
Izhaja vsa1: torek insobotoob
11. uri prcdpoldne za mesto ter oL 3. uri
pop. za deželo. Ako pade na ta dneva
praznik izide dan projob 6. zvečer. Staue
po pošti prejeman ali v Goriei na doin
pošiljan celolfitno 8 K, polletno 4 Kin
čctrtlotno 2 K. Prodajaso v Goriei v to-
bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah,
Jellersitz v Nunskih ulicah in Le-
ban na Verdijevem tekališču po 8 vin.
GORICA
(Zj utraDje izdanje.)
ITrednistvo in upraynisitvo  se
nahajata   v   «Narodni   tiikarni»,
ulica Vetturini h. St. 9.
Dopise je nasloviti na uredništvo,
oglase in naroönino pa na upravništvo
>Goric<u. Oglasi se računijo po petit-
vrstah in siccr ako se tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 Tin., 3-krat po
8 Tin. Ako se večkral tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Dva zakonska načrta.
V zadnji štev. naäega lista srao po-
ročevaje o zadnji dtželnozborski seji
omenili med drugim tndi dva zakonska
načrta, katera je dež. odbor predložil
dež. zbora in ki sta posebnega pomena
za nekatere naše občine. Prvi zakonaki
načrt se tiče razširjenja veljave zakona
z dne 9. decembra 1. 1883 dež. zak. 13
ex 1884 o pogozdovanjn Kraaa t pokne-
Ženi grofovini Goriški in GradiSki na ne-
katere občine sodnega okraja kanalskega.
Drngi zakonaki načrt se pa tiče kozje-
reje in paše v naši deželi.
Določbe prvoimenovanega zak. na-
črta, zadevajočega razširjenje veljave za-
kona o pogozdovanju Krasa tudi na ne-
katere občine kanalakega okraja, se
glase :
§ 1. Veljava zakona z dne 9. do-
cembra 1883 I. dež. zak. at. 13 ex 1884
o pogozdovanju Krasa t poknežoni gro-
fovini Goriški in Gradiški razširja se äe
na sledeče krajne občine političnega
okraja goriškega, ki leže v sodnem okraja
kanalskem, in sicer na krajne občine
Banjšice sv. Doha, Bate, Kai, Lokovec
in na davčno občino Vrh, ki späda h
krajni občini Kanal.
§ 2. Zaupnik, katerega pošiljajo v
pogozdovalno komisijo t smislu § 1. za-
kona z dne 9. decembra 1883 1. dež.
zak. št. 13 ex 1884 kraške občine, ležeče
T političnem okraja goriškem, ima se
voliti za naprej po županstvih, imeno-
vanih v Öl. I. št. 2 zakona z dne 9. no-
vembra 1. 1886 dež. zak. Her. 3 ex
1887, in po onih občinah sodnega okraja
kanalskega, ki so navedene t § 1. tega
zakona.
§ 3. Ta zakon zadobi moč" z dne-
vom 8voje razglasitve.
§ 4. Izvrsitev tega zakona se naroča
mojim miniatrora za poljedeljstvo, no-
tranje zadeve, finance in pravosodje.
Določbe za kozjerejo in pašo pa
se glase tako-le in sicer :
§ 1. Kozjereja je t Goriški in
Gradiški prepoTedana zemljiäkim posest-
nikom i osebara, katere nimajo zemljiško
posesti, — razun v spodaj oznaöenih
slačajih, za katere velja posebno oblast-
veno doToJjenje.
Gnati koze na pašo v Goriško in
Gradiško iz kake drnge dežele jo brez
izjeme prepovedano.
§ 2. Kozjerejo dovoli politična
okrajna oblast tedaj, ako se navedejo
dobro utemeljene razmere t korist ko-
zjereje in se zamore po vseh obstojeöih
okoližčinah sklepati, da namišljena kozje-
reja ne bode äkodovala gozdnim nasadom
sploh ali tajim poljedelskim nasadom.
Taka dovoljenja ae podeljujejo
vedno s pridržkom preklica in praviloma
za rejo ene koze za celo gospodarstTO ;
le v slučajih, vrednih posebnega ozira,
¦me le dovoliti reja več koz.
Še ne dva meseca stari kozlički se
ne vštejejo v dovoljeno število.
§ 3. Ako ne nameruje oni, ki prosi
za dovoljenje, držati koze izključno v
hlevu, ima navesti zeraljišča, odmenjena
za kozjo paäo, število pašne živine in
poti, katere se bodo imele uporabljati
pri vzgonn in odgona; dolocila, ki jib
izda politična okrajna oblast v teh ozi-
rih, posebno z ozirom na to, da se ubra-
nijo Y § 2. omenjene Skode na nasadih,
imajo se sprejeti v doeoljenje.
Zemljišča, ki se innajo po obstoje-
čih predpisih ohraniti za gozdne nasade,
ne smejo se v nikakem slučaju določiti
za kozjo paäo.
Koze se smejo pasti skupno le
na onih zemljiščih, katera določi t to
politična okrajna oblast.
§ 4. Glede euvanja koz na paäi in
med vzgonom in odgonom izda politična
okrajna oblast, v svrho, da se ubranijo
poäkodbe na nasadih, primerna določila
v smisla predpisov prvega odstavka § 4.,
nadalje §§ 5. in 8. zakona o obrambi polj-
ščine z dne 18. marca   1876   (dež.   zak.
it. 11); tudi ta določila   se   sprejmejo t
dovoljenje.
§ 5. Koze se ne smejo gnati na
pašo pred solčnim vzhodom; s solčnim
zahodom mora biti odgon koz s paše
uže končan. Med solčnim zahodom in
solčnim vzhodom ne smejo te puačati
koze na pašnikih, tudi ako bi bili isti
ograjeni.
§ 6. Politična okrajna oblast za-
sliši v vseh slačajih, označenih v prejšnjih
paragrafih najprej dotičnega žapana.
Proti določbi politične okrajne ob-
lasti sme se vložiti priziv na namestni-
štvo, kot drngo in v teh zadevah zadnjo
instanco.
§ 7. Za dovoljenje kozjereje in
kozje paie določi namestniätvo poseben
obrazec, oziraje se na določila, ki se
imajo sprejeti v smislu §§ 3. in 4. v do-
voljenje.
§ 8. Preitopki tega zakona, kakor:
a)    rediti   koze   brez  potrebnega   do-
voljenja,  odnosno   v  veöjem   kot  dovo-
ljenem številu, kakor tndi gnati   koze iz
kake drnge dežele v Goriško in Gradiško
na pašo,
b)    sploh,    ako    se    ženejo   koze  na
lastna   in   tuja  zemljišča,   ki   se    imajo
ohraniti po obstojeöih predpisih za gozdne
nasade, izvzemši slučaj zavetja pred pre-
teöo nevarnostjo (§ 66 gozdnega zakona
z dne 3. decembra 1852),   kaznuje poli-
tična   okrajna   oblast  z dvemi   kronami
za viako kozo in z zapadom koz.
Ako je prestopek, omenjen pod lit.
a) zajedno v zvezi s poljsko škodo, ki
jo napravijo koze, ali, ako se ženejo
koze v taje gozde (lit. b), zviša te lahko
kazen na 4 krone za vsako kozo ; poli-
tična okrajna oblast se izreče zajedno s
kazenskim razsodilom tudi o morebitni
zahtevani odikodbi, ki se ima določiti
po predpisih zakona o obrambi poljačine,
oziroma gozdnega zakona.
§ 9. Ako zakrivijo v § 8. označene
prestopke    osebe,    katerim   so  izročene
koze v varstvo, vsled pomanjkljivega
nkaza ali nezmožnosti izvrievati ukaz
pravilno, kaznuje politična okrajna oblait
Onega, ki izda akaz, z denarno kaznijo
do dvaJ8etih kron radi opuščene dolžne
skrbi, in sicer ne glede na to, ali so se
prej omenjene osebe kaznovale   ali   ne.
Ta deuarna kazen pa ne sme pre-
segati onega zneska, ki se naloži v
smisla § 8. na prestopke, katere so za-
krivile višeoznačene osebe.
Za napravljeno škodo jamči po
§ 1315. občnega državljanskega zakonika
oni, ki izda ukaz.
§ 10. Denarne kazni, ki se iztirjajo
v smislu §§ 8. in 9., kakor tudi izkupilo
za zapadle koze, v kolikor bi ne imela
isto služiti v povračilo za poljske in
gozdne škode, stekajo se v ubožni zaklad
one občine, v področju katere se je iz-
vršil prestopek.
Neiztirljive denarne kazni se pre-
mene v zaporno kazen 24 ur za vsakih
10 kron.
Zaporna kazen ne sme znaäati manj
kakor 6 ur.
Za zastaranje omenjenih prestop-
kov veljajo določila § 43. zakona z dne
18. maja 1876 (dež. zak. št 11) zadeva-
jočega varstvo poljščine.
§ 11. Vsi drugi prestopki tega za-
kona ali oblastvenih določil, ki se izdajo
pri dovolitvi dovoljenja za kozjerejo in
pašo, t. j. vsi prestopki te vrste, ki niso
zapopadeni v kazenskih določilih pred-
stoječih §§ 8. in 9., so poljske okvarbe in
kot tako obravnavajo se po predpisih to-
zadevnega zakona z dne 18. maja 1876
(dež. zak. at. 11) oblasti, ki so po ravno
navedenem zakonu v to pristojne.
§ 12. Orožništvo in zapriseženo
gozdno ali poljsko varstveno osobje je
dolžno naznaniti pristojni oblasti pre-
stopke tega zakona,   katere  bi zapazilo.
§ 13. Ta zakon stopi v veljavo tri
mesece potem, ko se razglasi; zajedno
se    razveljavljajo    predpisi,     zadevajoči
L1STEK                                     5
HQPamfil s pesnihouega grobo.
(Hrvažki »pi»al A. Šenoa. Poslovenil /..)
(Dalje.)
Ti si se mi rogala, ti si me razžalila, preseka
Albert.
Bog mi je priča, da nisem, odvrne dobrosreno
dekle. Ako pa sem te nehote zbodla v sree, podaj
mi roko, odpusti! Ni iz zlega srea. Kaj hočeš? Mi
smo tukaj slovenski ljudje, priprosta kri, in ne ume-
jemo gospodske nemščine. Ko si tako vpil in mahal,
ko si izgovarjal nerazumljive besede, kakor duhovnik,
ko govori svoj „Dominus vobiscum", si bi] smešen,
ne zameri, zelo smešen. In nisem se mogla premagati,
ne, sree mi ni dalo.
Da, pihne Albert jezno, ti ne poznaš ničesar
razun kranjščine, ti ne veš, kaj je poezija.
Dekle zardi, skoči na noge, pohiti v hišo ter
se za trenutek vrne z drobno knjigo:
Da ne vem, kaj je poezija?, spregovori Neža z
razdraženim gjlasom. Eto, čitajte, nadaljuje ter mi
pomoli odprto knjigo; čitajte vi, gospod Hrvat, jaz
znam to knjigo od prve do zadnje črke na pamet.
Recite vi, ali poznam poezijo!
Vzamem knjigo ter naglas prečitam Albertu
naslov: „Poezije doktorja Franceta Pre-
šerna. V Ljubljani. Pri A. Giotiniju 1847."
Albert in jaz obmolkneva. On sramežljivo povesi
oči k tlom, jaz pa zavzet pogledam deklico, ki je z
vzravnano glavo  stala pred   nama v svitu   mesečine.
To, reče dekle, položivši roko na sree, to razu-
mem, to čutim; za tvoje nemške  litanije  ne  maram.
No, pa daj, Neža, se nasmeje gospodinja, ker
znaš to na pamet, zapoj eno Prešernovo.
Zakaj ne, reče Neža prostodušno, naj se tudi
Albert srdi. In z jasnim, milim, ubranim glasom se je
razlegala z nežnih ustnic pesmica:
„Luna sijc,
kladvo bije
trudne, pozne ure že;
pred neznane
srčne rane
meni spati ne puste."
Oko je deklici čudovito žarelo, grudi so ji silno
plale. Zrl sem in zrl ter pošepnil Albertu: „Pobratim,
to podnebje ni za Schillerja."
Od tega dne je Albert svoj pogled čudno upiral
vzemljo; dim njegove smodke se je melanholiški
vlačil po tleh kakor megla po nejasni jesenski pokra-
jini. Duša mi je strepetala, ker semv njegovih mračnih
potezah zopet zapazil melanholijo Lenauovega Fausta.
Ne vem, kaj se je kuhalo na dnu njegove sentimen-
talne duše; na vsak način se je pripravljal neki
dramatiški preobrat. Povod temu je pač bila Prešernova
podoknica v mesečini, ki je bila iz deviških ust doftela
z milobo, kakor je do sedaj nisva slišala. Dasi je ta
psihološka zagonetka bila zelo zanimiva in pač tudi
precej umljiva, se vendar nisem nikoli potrudil, da
bi jo rešil, ker so i v mojem sreu rojila čustva kakor
močelke v kapljici vode. Mojim očem seje neprestano
vsiljeval nepričakovani „clair- obscur"x) zadnje noči
na vrtu. Celo sanjalo se mi je o tern. Videl sem
nežne poteze deviškega telesa liki črno silhueto in
za njo mesečino, ki v srebrnem svitu drhti na trtnem
listju; tedaj pa dekle obrne glavo in zdaj sem gledal
krasen profil, iskre nočnega svetila v njenem očesu,
ter zopet poslušal Prešernovo pesen. Zdelo se mi je,
da mi sree bije ob prsi   kakor  kladvo,  ki   se  stolpa
*) Somrak.
starodavne cerkve oznanja polnoč; a ob tej čarobni
uri zablišči deklica v bajni svetlobi kakor vila, vsi
slavci po rožnatih grmičih in zelenih logovih razpno
krilca sredi tihe, jasne noči, vsi slavci zapojö za
deklico s sladkim, opojnim glasom: „Luna sije, kladvo
bije". In sree je postalo otožno, sreu je bilo težko,
sreu je bilo ljubko, sree je bilo mehko, sree se je
topilo ko gruda snega na spomladnem solncu. V soli
sem slišal, da so stari Slovani imeli vile. Izza te noči
pa sem veroval, da jih ima i naš vek, četudi niso
zlatolase in si ne spletajo kit v mesečini. Albertu pa
nisem niti crhnil, da verujem v vile, kako sem čul
peti polnočne slavce; a tudi vprašal ga nisem, zakaj
se dim njegove smodke   melanholiški  plazi po  tleh.
Nežica, rečem nekega jutra po kavi; posodite mi
svoje „poezije", rad bi jih.čital.
Prav rada, nasmehne se mladenka, ali na vsak
način mi jih morate vrniti, ker je to svetinja, vsaj
meni, gospod Hrvat, doda poredno nabravši male
ustnice. Ne vem, ali bo to kaj za vaju, mlado mestno
gospodo. Vsako jabelko se ne zdi vsakemu sladko;
menda me razumete, jaz sem Kranjiea in to vam je
samo kranjska poezija, ki se peva kakor pojo škrjančki,
ki se ne propoveduje kakor pridigajo nemški svečeniki.
Deklica je govorila poslednje besede, tresoč z glavico,
skozi pikajoč, ali čaroben nasmeh nalahno in nalahno,
kakor da z vsako besedico hoče koga zbosti. Moj
Albert povesi oko „secundum ordinem"*) ter se prime
za nos, kakor da je v njem osa pustila svoje žgoče
želo. A Nežica na to zopet nekako resno pristavi:
„Albert, Albert, lice ti je nekatn skisano. Vem, kaj je,
ne zameri! Premalo sladkorja sem ti vrgla v kavo,.
je-li? u                                                         (Dalje pride.)
*) Kakor se spodobi.
kozjerejo in kozjo pašo v Goriäki in
Gradiski, izdani z gubernijskim akazom
z dno 13. julija 184-4 St. 7507.
Podrobna določila glede tega, da se
redncira sedanje stanje koz v Goriški in
Gradiski na mero, odgovarjajočo tema
zakonu, izdä Immestniätvo ukazoma, za-
slišavši deželni odbor, pri čemer se ima
dati onim laatnikom koz, katerim se po
tem zakonu no raoro več dovoliti kozje-
reja rok, v primerno zmanjäanje odnosno
odpravo kozjega staoja; ta rok pa ni-
kakor ne sme preaegati dobe enega leta.
§ 14. Mojima ministroma za polje-
delstvo in notranje zadeve je naročeno,
da izvrSita ta zakon.
Učiteljske zadeve.
Odbor deželnega učiteljskega dru-
ütva nas prosi, da priobčimo y svojem
listu to le:
Dne 26 t. m. so šli v deputaciji h
gospodu c. kr. namestniku predsednik
Franc Bajt, podpredsednik Andrej Pizzul
in odbornik lgnacij Križman. Bili so naj-
nljudnejše sprejeti. V daljšem govoru je
predsednik pojasneval učiteljsko vpra-
äanje in apeloval na visoko vlado, da
naj bi porabila ves svoj upliv, da bi se
koneöno rešilo to perečo zadevo. Gaspod
c. kr. namestnik je deputacijo zagotovil,
da napravi vse mogoče korake za ugodno
zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja
in je odkritosrčno izjavil, da mu je ne-
umljivo, kako morejo učiteljske drnžine
živeti s tako pičlimi dohodki pri sedanji
draginji vseh življenskih potrebščin. De-
putacij» je gospoda c. * kr. namestnika
poja8nila vse učiteljske težnje, ter se rau
udano priporočila, da naj bi blagovolil
podpirati pri visokem deželnem zbora
prošnjo deželnega nčiteljskega društva za
draginJ8ke doklade vsemu učiteljstvu že
v t. J. Gospod c. kr. namestnik je zago-
tovil deputaciji, da bode uöiteljstvo tudi
v tem ozira podpiral z vao vnemo, ter
da ne bode prenehal delovati v korist
deželnega učiteljstva, dokler se ne urede
nčiteljske place in da porabi ves svoj
npliv, da se predloži v Najvišjo sankcijo
zakon o ureditvi učiteljskih plač, kakor
hitro poskrbi visoki deželni zbor za pri-
merno pokritje. S hvaležno3tjo se je de-
putacija poslovila od visokega gospoda
dostojanstvenika in mu zagotovila adano
hvaležnost vseh učiteljskih src, ako se
njegovemu volikemu apliva poäreci to
človekoljubno delo v prilog učiteljskega
stann. Upamo, da se visoki deželni zbor
velikodušno pridruži željam prevzviše-
nega gospoda c. kr. namestnika, ter da
konečuo vendar le jedenkrat postane
dobrotnik deželnega učiteljstva, ki bode
preblagorodnim gospodom deželnim po-
slancem gotovo hvaležno za ta plemenii
Čin.
Isti dan popoldne je bila odborova
aeja, kjer bo je sprejela spodaj sledeča
uloga,   katero  je  v  slovenskeL. in itali-
janskem   jeziku   nesla   ista deputacija v
deželno pisarno, kjer je prosila za avdi- ;
jenco   pri   preblagorodnem  gospodu  de-
želnemu   glavarja,   da  se  osebno pripo- |
roči za konečno ugoditev teh opravičenih !
učiteljskih želj.
Ta uloga se glasi doslovno:
Visoki  deželui   zbor!
Zopet je minulo leto, ki ni prineslo
učitelJBtvu naše pokrajine nikakega, niti
najmanjšega zboljšanja njegovega gmot-
nega stanja. Zakonski načrt, sprejet so-
glasno pri zadnjem zasedanju visoke de-
želne zbornice v korist učiteljstva, nje- j
govih revnih vdov in prepotrebnih sirot j
je še vedno le nesankcijoniran zakonski
načrt, kateri nikakor ne more zadovoljiti
bednega učiteljBkega položaja. Vsakemu
človekuljubu je neumljivo, kako more
učiteljstvo B svojimi družinami tako ži-
votariti s temi poniževalniraj, za njegov
stan naravnost nedostojnimi plačami.
UčitelJBtvo se vprega in peha prostovoljno
o svojem proötem čoku, določenem za
počitek po napornem stanovskem delu,
s postranskimi službami, z vednim pri-
zadevanjem, da bi olajšali trpljenje in
pomanjkanje sebi in dragim svojcem, a
vse zastonj. Kljubu najpožrtvovalnejšemu
naporu in trudu ne more shajati v se-
danji veliki draginji, ki je naBtala povsod
v deželi. Prisiljeno je delati dolgove, pro-
siti predujme, podpore, draginjske do-
klade in aploh se pOBiuževati vseh mo-
gočih sredstev, da zagotovi sebi in svojcera
skromni kos netečnega kruha, ki mu ga
tako mačehovsko reže domača dežela.
Ista viaoka zbornica je zboljšala
gmotni položaj deželnega uradništva, ka-
tero je bilo že prej bolje plačano, nego
učiteljatvo in je vsaj deloma uredila plače
sebi podrejenemu uradniškemu osebju.
Država je kar najbolje preskrbela svoje
uradnike in je z vso človekoljubno ve-
likoduänostjo popolnoma zagotovila živ-
ljenske pogoje njih vdovam in sirotam.
Samo učiteljstvo je pozabljena zapuščena
uboga pnra, ki plove ob sedanji življenski
draginji — obupu v haročje.
Iata visoka zbornica je že večkrat
soglasno priznala z vsemi svojimi. pre-
blagorodnimi gospodi govorniki v vzne-
šenih in človekoljubnih besedah to uči-
teljsko bedo, ki pa še ni prenehala. Tudi
V8i slavui c. kr. okrajni šolski sveti so
priznali to dejstvo in priskočili so mno-
gim na pomoö z draginjskimi dokladami
iz svojih skromnih sredstev. Deželno
glavno mesto Gorica je priakočilo veliko-
duSno na pomoč vsemu svojemu učitelj-
stvu brez izjeme in mu zagotovilo tolike
draginjske doklade, da se dohodki go-
riškega mestnega učiteljstva krijejo z
istimi, katere je vsemu učiteljstvu v de-
želi ista vieoka zbornica privolila s svojim
soglasnim aklepom v zadnjem sprejetem
zakonskem načrtu.
Nepobitno dejstvo je torej, da se
godi   učiteljstvu   velika   krivica,   ker še
danes nima vsaj deloma primerne place,
kar so priznali že vsi merodajni činitelji.
UÖiteljstvo je torej povsem nedolžno,
ako še ni sankcijoniran v zadnjem za-
sedanju soglasno sprejeti zakon, in uöi-
teljstvo je po nedolžnem obsojeno v na-
daljno trpljenje. Tako trpljenje pa je
najhujše in se ne da prenašali.
Vsled tega uljudno prosi podpisano
deželno učiteljsko društvo :
Visoka zbornica naj določi iz de-
želne blagajnice tako draginjsko doklado
z 1. 1905 vsemu učiteljstvu, da bode po-
ravnana razlika med sedanjo faktično
in ono — ki se je soglasno sprejela po
zadnjem zakonskom načrtu, katero naj
prejema vse učiteljstvo v deželi, dokler
se »talno zakonito ne zboljša njegovega
obupnega gmotnega položaja.
Pokritje tega izdatka se vzame iz
prestankov na deželni užitnini.
Z zaupanjem zre deželno nčiteljstvo
na sedanje zasedanje visokega deželnega
zbora, ki gotovo prineae učiteljstvu vsaj
začasno deloma urejene plačo, kar bode
v cast problagorodnim gg. deželnim po-
slancem, ki se povspnö s tem blagim
činom med prve človekoljabe v naši
äirni monarhiji.
Dež.   učit.   druätvo  zapokne-
ženo   grofijo   G o ri š k o- G r a d i-
š č a n s k o.
V G o r i c i, dne 19. oktobra 1905.
Tajnika:                              Predsednik:
AlojzijUrbančič,             Franc Bajt.
I n o c c n c Tariao.               Podpredsednik:
Andrej Pizzul.
Politiöni pregled.
Državnl posl.   Kramäf o   splošnl   volilnl pravlcl in
o — socljalnl demokracijl.
Dne 24. t. m. so imeli v deželnem
zboru češkem veliko in zanimivo deba-
to o predlogu posl. dr. Podlipnega in
tovarišev za spremembo deželnega vo-
lilnega reda na podlagi sploäne volilne
pravice, Za predlog je govoril tudi dr.
Kramur. Iz njegovega zanimivega govora
posnemljemo : Danes je narodnost jedno
najvažnejših vprašanj in zvestoba do
narodnosti tvori jedno najvažnejših mo-
raličnih zahtev za vaakogar, ki hoče
biti jednakovreden ölen družbe, ki tvori
daneB državo. V siromaku, ki se pušča
pognati z dela in izgublja kruh, ker je
ostal zvest Bvojemu rodu, ki trpi naj-
grozoviteje preganjanje, ker moli v istem
jeziku, ki ga je učila njegova mati, je
gotovo več moralične vrednosti in do-
stojanatva, nego v visokih krogih, kjer
menjujejo narodnost kakor slučajno piha
veter. Zato ne vidi govornik nikakega
razloga, ki bi se ga moglo navesti proti
uvedenju jednake volilne pravice. Morda
bodo v eni ali dveh volilnih perijodah
res izvoljeni ljudje, ki bodo bolj agitatorji,
nego zastopuiki ljudstva, ali ne bo tr&-
jalo dolgo, ko bomo mi bolj skrbeli za
Ijud8tvo in ga ne bomo prepuščali agita-
torjem. Govornik odklanja insinuvacijo,
češ, da njegova stranka ne misli resno,
ampak da nameruje le volilen manever.
Jedna prvih toček njegove stranke je
bila od prvega začetka sploäna, enaka
in direktna volilna   pravica.   Temu   sta-
glas, ko mu zamomlja za hrbtom Ban-
kirjev Drejec — „oho !"
„Zato sem mu rekel, saj veš, kako
je ikripal s klarnetom takrat, ko se je
oženil Premisel."
„Ti, ti nisi znalo, Kozem je že znal
kot sto Kozmov."
„Preje si pa trdil, da mu ga ni bilo
in ne bo. para."
„Kaj sem trdil, nič nisem trdil,
rekol sem le, da boä vedel, Žabar.
Sploh pa ti povem, Žabar, da le vlači
nam tistega tvojega Regljavca v vas, a
na Piska ne računaj, da mu kaj plača
in tudi iz kase ne dobi nič, dokler bom
jaz živ. Žabar ga je klical, Žabar ga naj
plača."
„Naj me hudin vzarae, če ne go-
voriš prav, Pisk," pritrdi mu brž Ožbe,
ki ni mogel Žabarja že izza fantovskih
časov Bern. „Meni je prav za prav malo
na vsem, a zakaj bo hodilo v naäo faro,
ko ne vo, da je živo."
„Hm, meni se tudi zdi, da ne zna
Bog ve kaj. Tiato od „nebeske ohceti"
vem, da ne zna. V Trnovcu, kjer je
orgljalo lansko leto je že ni znalo ; to
mi je   pravil   sam   tmovski   cerkovnik,"
; lišču oslane  trdno   zvesta   kakor   skala.
j Res je sicer, da ni prihajala s tem pred-
logom na dan. To more delati kaka
mala frakcija. Velika stranka pa more
sploh prihajati s kakim predlogom le
tedaj, če je nade, da bo imol prodlog
vspeha in da bo dalje deloval. Na tem
ni dvomiti, da predlog Podlipnega ne
pride več z dnevnega reda in da morata
ž njim računati parlament in vlada. V
Nemčiji so razmere drugačne. Tain žive
Bocijalni demokratje v povsem dragačnem
miljeju. In če hočejo, da tadi pri nas
pridejo nocijalni   demokratje   do drugač-
i nega tnišljenja, potem sg ne   srneto   po-
i stavljati proti njirn, ampa< jim morate
puščati svobodo in se jih ne bati. Potem
i boste videli, da ho spremen^ popolnoma.
i Stranka. ki je iz začetka pohijala dria-
vo, cerkev, buržoazijsko narodnost, je
slednjič priäla do tega, da priznava, da
je takozvani interriMCijon^'.^em prikla-
den za vse, samo za narodnost ne ter
da ne izključuje narodnih dolžnosti. Ta
sprememba bo gotovo nadaljevala in to
ne le radi blage volje posamičnikov,
ampak zato, ker bodo socijalui demo-
kratje prisiljeni v to. Ako se nam po-
sreči, da dokažemo najsir^im slojem, da
ne izključujemo socijalnih demokratov
iz naroda, ampak hočemo, da se ne
izključujejo sami, potem se «memo na-
dejati, da nas bodo široki sloji podpirali
na našem delu.
Inomoškl deželnl zbor.
Uatavni   odsek  se je izrekel za di-
rektno   volilno pravico za tirolski doželni
zbor. Sklenili so sploäno kurijo, v kateri
bodo volili sedem poRlancev.
Nemškl cesar Viljem prlčakuje vojske.
Poročajo, da je govoril nemški ce-
Bar Viljem v Draždanih pri zajutrku
častnikov 2. grenadirskega polka o ne-
varnosti vojske. Rekel je : Živimo v dobi,
ko mora biti pripravljen vsak nernSki
mladenič nastopiti za svojo domovino in
narod. Pričakujem, da se te dolžnosti
zaveda vsak grenadir.
Turški sultan In mednarodna kontrola nad
macedonsklmi financaml.
Listi poročajo iz Carigrada, da noČe
turäki sultan še vedno nicesar slišati o
kaki mednarodni kontroü nad macedon-
skimi sinancami in da ni hotel te dni
vsprejeti deputacije zastopnikov evropskih
velevlastij, ki je imela nalogo tozadevno
zahtevo še jedenkrat ponoviti. Te dni
bodo zastopniki veleviantij izročili tur-
škemu sultanu ultimatum. Ako ne bi to
sredatvo nicesar izdalo, potem bodo ve-
Ievla8ti vprizorile proti Tarčiji pomorsko
demonstracijo, katere se bodo udeležile
Angleäka, Avstrija, Italija in Francoska.
Pri ti demonstraciji bodo sodelovale tri
avstrijske vojne ladje in sicer „Habs-
burg", wBabenberg" in wArpad".
Dogodkl na Ruskem.
Gospod Timirjasev, ki se mudi sedaj
na Dunaju kakor odposlanec ruske države
radi sklepa nove trgovinske pogodbe, je
vsprejel nekega poroöevalca lista „Neue
Freie Presse" ter je istemii podal med
drugim nastopne izjave: Strajk ruskih
železničarjev, ki je v kratkem zavzel
velikanske dimenzije, priäel je povsod
nenadejano. Vedelo se je sicer, da se
v krogu ruskih železničarjev razvija jo
posamična gibanja, katerim se pa ni
pripisovala nobena posebna važnost.
Dejstvo, da je štrajk navstal tako naglo
in hkratu na raznih železniških črtah
govori za to, da obstoji   dobro organizi-
obregne ee tudi udovec Premisel,. kateri
je bil v nedeljo prvič oklican.
„0, če pa tiste ne zna, potem pa
že nič ne zna," oglasi se takoj Gene,
star fant bajtovske fare. „Brez tiste ni
nid, najbolje, da ne pride in ako pride,
naj ga plača in posluša Žabar, da bo
vedel zmerom in povsod najbolj kvakati,
kadar in kjer mu je najmanj treba/'
„Plačaj ga ti, öe ga hočeš, jaz ga
nočem, jaz ga ne bom. Dobro, da vem,
kakžni možje ste v Bajtovcu. Nikoli več
se ne bom potegoval za blagor in cast
občine. Ako ne zna nič, pa naj ne zna,
toda na moj račun in za raoje groSe ne
bo orgljal, tako vam povem," zaroti se
Žabar, „raje vidim, če ima biti tako, da
ost8ne  Bajtovec   äe  sto   let  broz orga-
nista."
Zmračilo se je. Dež je ponehal in
luna je posijala skoz oblake. Možje baj-
tovski so se razšli vsak na svoj dorn.
Regljavec je zvedel, kaj so govorili
pod kozolcem in ni ga mikalo več y
Bajtovec .. .
Organista so potrdili.
(-an-)
II. p o g la vj e.
Deževalo je v Bajtovcu, deževalo
ves teden, tako je deževalo, da so po-
stajali bajtovski možakarji pod kozolci
in gledali v nebo, ker niso mogli delati
na polju in po vinogradih.
„Kaj praviÄ, Ožbe, ali pride Reglja-
vec?" vpraša Ožbeta Vinklič pod Skop-
čevim kozolcem, kjer se jih je zbralo
petnaj.st, ter mu ponudi ščipec tobaka.
„Ne—n—n—ne—n—nnne pride,"
se zadere Ožbe, ki ni bil vajen nosljanja,
v strašnem kihu.
„Če pride ali ne, meni je vse eno,u
obregue se Pisk, ki se je razumel na
harmoniko. „Zadnjič sva bila s Skopcem
na Reglju pri maši, bil je «hod. Mislila
sva, Bog ve, kaj bova slišala, pa ni bilo
nič, nič pravim ; tako m&šo je orgljalo,
da sva se Že naveličala poslušati, kaj ne,
Skopec !M wRos je," pritrdi Skopec.
„Sedaj se je lotil peti eden, sedaj
dva, kmalu nato vsi, potem zopet dva,
potem eden in tako se je pletlo vse do
konca. Kadar se jo pa lotilo „preletirati,w
je „preletiralo" kakor ranjki   Kazem   na
pepelnično sredo."
„Ej, ne bo ga več ranjkega Kozma,
možje bajtovaki, ne bo ga več Kozma;
on je znal, on. Sto organiatov če pride
v Bajtovec ga ne doseže. Kako prijetno
in lepo je bilo o praznikih, ko smo jo
rezali po veej cerkvi tisto latinsko, ki
ima na koncu, aaj veš Skopec, kaj ne!
Oj, Tona, oj Tona, oj, Tona daj ga s
pal'co, ti tidl, ti tidl, ti tidl tidl tidl, je
delal Kozem vmes z orgljami."
Nič ni odgovoril Skopec Pisku,
prav nič, le v nebo je pogledal milo in
vzdihnil; spomnil se je reva na svojo
ženo Tono ...
„Vidiš, Piak, včasih si pa pravil
po vsej dolini, da Kozera nič ne zna, o
saj te poznam," pikne ga Žabar.
„Kaj pravil, kaj pravil, nič nisem
pravil, pravil Bern zato, ker mi ni hotel
popraviti harmoniko."
„Seveda, zastonj ti jo bo poprar-
Ijal", dregne ga zopet Žabar.
„No, da, zastonj, geveda, zastonj,
misliš, da bi mu ne bil plačal; komn pa
sem ostal kaj dolžan, nobenemu," raz-
togoti se Pisk,  toda  tukaj   ae  mu  omili
rano vodstvo, ki je znalo železniške
nslažbence pritegniti k sebi za svoje
namene.'fTimirjaaev je mnenja, da jo la
ätrajk le nadaljevanje onega gibanja, ki
hoče 8 pomočjo delavstva in štrajkov
izzvati politiäka gibanja. Ne da bi vedeli,
kake pcboljäke in napredke bo mogla
sklopati državna dnma, so mnogi ele-
menti že sedaj nezadovoljni ž njo in
hočejo, da naj se dovoljena parlamenta-
rična prava že sedaj razširijo. DMičniki
ne pomisüjo, da se na uvajanja parla-
mentariških form no more vsega pota
hkratu prehoditi. Vse sedanje gibanje
železničtrjev ima le namen politične
demonatracije. Timirjasev ne veruje, da
bi imelo to gibanje revolucijonaren
značaj, ampak zasledujo le politične cilje.
kakor bo jim sledili vsi mnogoätevilni
štrajki novega č&nm. Možno je, da je
tudi revolucijonarnih elementov med
štrajkovci, ali ti elementi so gotovo v
manjäini. Možno je tudi, da ?o med
štrajkovci tadi taki delavci, ki se niso
pridružili iz lastnega prepriöanja, arapak
le pod silo in terorizmom svojih tovari-
äev. Med štrajkovci utcgne biti delavcev
in nradnikov visjih kategorij. Timirjasev
ne pripi8uje velike važnosti temu giban-
ju in je uverjen, da se isto kmalu pre-
živi. To 8e je videlo na mnogih ätrajkih
zadnjega časa, ki so imoli lo demonstra-
tiven karakter. S tem pa ni receno, da
ne bi zelezniäki delavci stavili tadi takih
zahtev, ki merijo na zboljšanje njihove-
ga položaja. 0 mnogih zahtevah se da
razpravljati, nekatera pa absolutno se-
zajo preko okvirja možnosti. Zanstavlje-
nje železniškega prometa je aeveda zu
Rusijo velika kalamiteta, ali tudi lielavci
sami bodo trpeli veliko škodo. Ztto se
nadeja Timirjasev, da bo štrajk kmalo
poravnan.
Včeraj je Izäcl manifest, s ka-
teriin naznanja car RiiHom, da jim je
podelil ustavo. Nadejati se je, da bodo
zdaj nemiri, ki so se bližali že skoro
splošni revolaciji, ponehali. Vaaj tako bi
bilo soditi po najnovejših vesteh.
Domače in razne novice.
Goriški deželni zbor. — Sinoči
ob 5. uri je imel naä deželni zbor sojo.
Natanjčnejše poročilo o ti seji priobčimo
prihodnjič. Za danea omenimo, da 8ta
bila stavljena dva predloga v zadevi
BpIoSne in enake volilne pravice. Jednega
je frtavil poslanec Grča, drngega pa
poslanec Štrekelj. Deželni glavar je
naznanil, da mu je do3el od c. kr. na-
mestnika dopis, v katerem se mu na-
znanja, da ni vlada predložila zak.
naerta glede uredbo uöit. plač v Najvišje
potrjenja. Prihodnja seja bode v torek
dne 7. t. m.
Povišanje davščlue na plvo sa-
litevajo razna žnpanstva vinorodnih kra-
jev v peticijah, naslovljenih na deželni
zbor. Nekatera županstva so podpisala
dopoalano jim peticijo, ali peticije ni ie
v deželni hiši. Ako se katero žapanstvo
ne ujema s prošnjo, naj jo vrne onemu
županatvu, od ksterega jo je prejelo, ali
pa naj jo pošlje onemu, kateremu je na-
menjena; nikar pa naj je ne zadržnje,
ker 8 tem bi se godila krivica onim, ki
so jo podpi8ali in želijo, da bi atvar šla
naprej, kakor tudi onim, ki so pripravljeni
podpisati, ako bi dobili proSnjo v roke.
Vinogradniki potrebujejo varstva svojemu
pridelku, zato je naravno, da hočejo ob-
težiti pot lujemu pridolku v deželo.
JJrezobrestua posojila vinograd-
nikom za obnovljenje vinogradov, katere
je trtna uš pokončala, delajo skrbi mno-
gi m poaestnikom, ki so prosili za poao-
jilo, a niso dobili še odgovora. Po in-
formacijah, katere smo dobili od naäegtt
državnega poslanca za peto kurijo dr.
Gregorčiča, bliža se ta zadeva za leti
1904 in 1905 koncu. Vlada je namreč
privolila, da naj da država v omenjeni
namen nekoliko vočji znesek nego de-
žela. Vršili so se tudi dogovori med
raznimi državnimi oblastimi, koliko naj
bi znaäal ta poviäek ; in danes je to
najbrže že odločeno. Zlaj bo namest-
ništvu in deželnemu odboru mogoče
določiti, katerim pronilcem in t koliki
meri naj »e UBtreže. Sledijo še potrebne
operacije glede vknjižbe in v doglediiem
času bi vinorejci dobili prepotrebne
zneske za obnovljenje, katero so že iz-
vršili ali   nameravAJo izvržiti.
Vlnograduike bo zanimalo izve-
deti, da deželni odbor je postavil tudi
v proračun za leto 1906 znesek 20.000
kron za brezobrestna posojila. Želeti bi
bilo, da se deželni odbor, takoj ko bo I
deželni proračun sprejet, obrne do vlade
za državni prispevek, da se ta zadeva
ne zavleče tako5 kakor za leti 1904
in 1905.
Smrtua kosi. — V petek je umrl
v Predelu na koroški meji |znani gostil-
mičar g. Ferdinand V a I a s in so ga po-
kopali na novem ppkopaliaču v Logu,
kalero so slovesno blagoalorili dne 22.
t. m. Pokojnik je bil jako čislan mož in
poštenjak v pravem pomenu besedo ter
je bil večletni starešina v občini Log.
Naj počiva v rniru !
Včeraj je pa umrl v Medani po-
sestnik g. Josip Perin v 75. letn svoje
dobe. Pokojnik je bil tast medanskega
župana g. Zachiattija. Žalujočim ostalim
naše sožalje, pokojniku pa svetila večna
luč!
V    soboto     je     v    Sodražici     pri
Ribnici   na   KrHnjskem  nenadoma   urarl
kranjski deželni poslanec   Prirnož P a k i ž
v starosti 76 let. Pokojnik   so   je   äe   v
«redo udeležil   otvoritve   kranjskega   de-
želnega   zbora.    Pakiž    je   bil   blug   in
miroljuben   mož   in   najstareji   kranjaki
poslanec po letih in   funcijski   dobi. Po-
slanec je bil od leta 1873.
V   Kranju  (tudi na   Kranjskem)   je
pa umrl Ferdinand  S a jo vie, prokurist
Ijabljanßke „Kreditne   banke".   Pokojnik
je pred kakimi 10 leti bival tudi v Trstu,
kjer je marljivo   sodeloval   pri  „Sokolu"
in oastopal   kakor   dramaticen   dilelant.
Pokojnik je bil radi   svojega   blagega in
ljubeznjiveg»     značaja     med    tržaškimi
Slovenci jako priljubljon.
ItnlijaiiKkti požrtvovalnost v Go-
rici. — Dne 15. oktobra je priredil tuk.
pivovarnar g. Josip Gorinp v „Velodro-
romu" javno veselico, koje čisti dohodok
je bil namenjen za po potresu oäkodo-
vane italijanske brate v Kalabriji. Zdaj
pa prinaža neki tukaj nji list o ti veie-
lici dotični račun, ki izkazuje, daje imel
g. Goriup atroäkov pri ti vesolici 976 K
33 vin.. dohodkov pa 456 K 80 vin., to-
rej za 519 K 33 vin. prirnanjkljaja. Iz
tega se vidi, da bi ae nearečnim Kala-
brežem presneto alabo godila, ako bi
pričakovali pomoči od svojih italijanskih
bratoy v Gorici, ki jim, kakor kaže izid
zgoraj omenjere javne veselice, niti slane
vode ne privoščijo.
Snmomor. — V soboto zvečer
okolo 5. are se je astrelil z re-
volverjem v spodnjem dela goriškega
meßtnega vrta neki od 45 do 50 let
star clovek, ki je ostal lakoj mrtev.
Pri njem niso naäli drugega nego jedno
pipo, nekoliko tobaka in pa moänjiuek, 7
katerem je bilo 20 vin. Oblečen je bil
samomorilec tako, kakor so navadno
oblečeni delavci. Nesrečnež je še precej
: visoke postave in ima močne plave brke.
Pnstili so ga dlje öasa ležati na tleh, in
prišlo ga je gledat mnogo ljudij predno
so ga odpeljali v mrtvainico, a nikdo ga
ni Bpoznal.
V   nedeljo   pa  sta priäla »amomo-
rilÖeva sinova iskat svojega oöeta v Go-
rico.   Samomorilec   je   namreč   52-Ietni
Miha Pregelj iz Renč, očo sedmerih otrok,
od kojih je večina še   nedoraslih.   Žf3na
njegova Gecilija  pa ae nahaja že sedem
let v Aleksandriji.   Ker ni bilo v soboto
celi dan očeta domov in se tudi po noči
ni   vrnil,   iskati   so   ga   začeli otroci in
popraševati   po   njem   najprej  v bližnjih
vaseh.   Potem   sta pa prišla atarejša dva
sinova v Gorico na policijo, kjer sta izve-
dola,   da   ee  je   prejšnji   večer nekdo v
mestnern vrtu astrelil.
Pokazali so jima na policiji one
reči, ki so ee našle pri samomorilcu, in
tu sta spoznala sinova očetovo pipo.
Podala 8ta se na goriško pokopališče,
in ta sta videla očeta mrtvega. Začela
sta tako hudo jokati da so ju morali
skoro siloma odstraniti od očetovega
trnpla. Pravi vzrok samomoru ni znan.
Pokojnik imel je v Renčah majhno po-
sestvo.
Iztirali so te dni v Italijo Jakopa
Stocka iz Grimacca pri Vidmu, ko je do-
stal v tukajšnjih zaporih 9-mesečno ječo,
v katero je bil obsojen /aradi tatvino.
Stock je Lah, a ne zna niti beaedico
laškega.
Tvrdka Kurz  in tovarlši,  ki je
napravila z goriäko mestno upravo neko
pogodbo, po kuteri bi napeljala vodo iz
ifrzleka v Gorico, je naznanila meslni
upravi, da je svoje delo ustavila, ker ni
mogočo spraviti Mrzlekove vode do po-
trebne visočine, da bi ae potem nape-
ljala v Gorico. To je povedal mestnim
8tareäinam v zadnji seji mostnega sveta
župan dr. Marani.
Izprcd sodloči. — V četrtek je
Ink. okrožno kot kazensko sodišče ofc-
Kodilo 22-letno deklo Marijo Kenda iz
Volč na dva meseca težke ječe, ker je,
kskor srno svoječasno poročali, ukradia
svoji gospodinji, pri kateri je služila v
Gorici, nekaj perila in jedno srebrno
uro.
Razstavt   Izdelkov  rokodelskih
učencev.   —    Zavod    za   pospeševanje
j obrti v Gorici priredi v prostorib obrtno-
nadaljevalne sole   v   Nabrežini   razstavo
izdelkov   rokodelskih   ačencev,   ki   bode
trajala od 29. oktobra pa do 5. novem-
bra in ki bode odprta vsak dan od 10.
ure zjutraj do 4. popoludne. Vslopnina
proBta.
Telefouska zveza med Trstora
In Korininom. — List „Wiener Allg.
ZeittungK piše, da se napravi že v teku
te zime telefonska zveza med Trstom in
Korminom.
BS ovensko kat. politično dru-
štvo za bovškl sodnl okraj" priredi v
nedeljo dne 5. novembra t. 1. ob 4. uri
popoludne in sicer v svojih društvenih
prostorih „Pri Ekselnu" svoj redni oböni
zbor z običajnim dnevnim redom. K
obilni udeležbi uljudno vabi
0 d bor.
V Devinu je izpraznjeno mesto
vrtnarico v slovenskem otroškem vrtca.
To na znanje onim, ki bi utegnile pro-
siti za siužbo.
Iz Kopri smo dobili : Dne 14. t-
m. je opsoval uöitelj risanja na koprakem
učiteljišču Schailenhauer (čistokrven Ne-
mec po rodu, a had Lahon po mišljenju)
Slovence I. letnika med poukom:
„W i n d ische H un d e, ich schmeiss'
euch b i n a u s !" In kaj je dalo povod
tema? Dva dijaka sta prosila pojasnila,
ker nihče ne umeje nemäkega mrmranju
tega učitelja. Kaj poreče k temn gospod
deželni äolski nadzornik??
Homunculus.
lzgubljeno — Dne 23. okt. t. 1.
peljala sta «e na vlaku vip. železnice br.
Joahim (Anton) Bavcon iz Prvačine, tra-
pist v Joruzalemu ter njegov nečak Jo-
Žef Bavcon, kateri je bil namenjen iti v
Jeruzalem se učit za misijonarja. Imela
ata B seboj kovček, v katerem ao bila
važnapisma in spričevala ter nekaj denarja.
Izstopivši v Št. Petru pozabila ata kov-
ček v vozu; pozneje nista ga več na-
šla in vse povpraševanje je bilo zastonj.
Ker so listine velike važnosti za ome-
njeno osebe, a za druge brez pomena,
lepo prosita, da bi blagovolil, kdor je
morda po pomoti vzel ali dobil isti kov-
ček, vrniti ter ga poalati župnemu uradu
T Prvačini.
Vol zabode] moža. — V Podsa-
botinu se je dogodila včeraj straSna ne-
sreča. Petdesetletni posestnik Ivan Ter-
čič, oče več otrok, je vpregal vola.Ta
mu hkratu nastavi rog in ga zasadi z vbo
močjo v trebuh ter mu ga strašno raz-
para. Nesrečnoža prepeljali so v takaj-
änjo bolniöuico, kjer se nahaja v nevar-
nem stanju tako, da ni akoro upanja, da
ostane pri življenju.
Za trgovee jestvin. — Tuk. mu-
nicipij prepovedaje trgovcem jestvin za-
vijati jestvine v tiskani papir, kakor v stare
časnike itd. Oni, ki bi grešili proti taki
prepovedi, kaznovani bodo v smislu pa-
ragrafa 57. ministerflke naredbe z dne
30. septembra 1. 1857.
Za trtorejee. — Iz okrožnice de-
želnega odbora posnemamo, da razpo-
laga dpželna trtori cepljenih amerikan-
skih trt v Podturnn, za r^pilno dobo
1905—1906 čez sledeče cepieena kolöeh:
Riparia Portalis: belo
g r o z d j e : beli chasselas, Früh von der
Lahn, raraena rebula, zelena rebula, mal-
vaziju, vlaški rizling, renški rizling, sau-
vignon blanc in verduc; črno g r o-
z d j 0 : bazbera, cabernet sauvignon,
modra frankinja, pinot in kraški   refošk.
Razun lega so na razpolago sledeči
cepiči na Rupentris Monticoli:
belo grozdje: beli chasaelas, Früh
von der Lahn, rumena rebula, zelena re-
bala, pinot ali beli burgundec, vlaški
rizling, renški rizling, sauvignon blanc,
verdnc in cividin ; crno grozdje:
cabernet sauvignon, modra frankinja, pi-
not, piqae, poule, kraSki refošk.
Vrhu tega ima deželna trtnica dvo-
letne cepiče na koIČeh in bilfah alede-
čih vrat :
Na Ripariji Portalia: beli
pinot, frankonija, cabernet sauvignon,
domači refošk; na Rupestris Mon-
cicoli: vlaški rizling. rumena rebula,
črni pinot, frankonija, cabernet sauvignon,
domači refošk.                           *
Eaoletne cepljenke se prodajajo po
15 K za slo za nakup do konca decem-
bra t   I.
Narocila He sprejemajo v deželni
pi8arni, kjer se morejo vložiti prošnje, v
katerih se ima navesti, ali se žele cepiöi
na Ripariji Portalis, ali na RupeetriB
Monticoli, in koliko od vsake vrste. Pri
zabeležbi se plača 15% od. svote na-
rocila.
Za skladanje se zaračuni 1 K za
tisoč. Odpošiljatve poželeznici in voznine
gredo na breme naročnika.
Cene za dvoletne cepljenke se po-
gode z naročniki. Trtnica se sme ogle-
dati vsak pondeljek in četrtek.
Odstop   tr/ftske^a   namestiiika.
w— Po puljskem „Omnibusu" smo prinesli
tudi mi veet, da namerava tržaški na-
mestnik knez Hohenlohe odstopiti, ker se
mu ni posrečilo doseöi sporazumljenje
med italijansko večino in slovansko manj-
šino igtrskega dož. zborn. Tako vest pa
so razni listi označili kot neutemeljeno
in izmiäljeno. Puljski „Omnibus" pa trdi
še danes, da je knez Hohenlohe izrazil
željo, da se umakne s sedanjega mesta
prav zaradi tega, ker ni mogoče doseči
sporazumljenja med italijansko večino in
filovansko manjšino istrskega deželnega
zbora. Dalje dostavlja „Omnibus", da je
knez Hohenlohe n* Dunaju prediagal,
naj bi se iatrski   deželni   zbor   razpustil.
Bolnišnlee proste kolekov in
pristojbin. — Finančno miniaterstvo je
te dni na neko ?praäanjo odgovorilo, da
ao javne bolnišnice, nahajajoče se v dr-
žavni, v deželni ali pa v občinski upravi
glede spisov vlog in drugih dokumentov
proata kolekov in priatojbin. Vsi spisi, vao
uloge in sploh vai dokumenti in tudi
uloge na sodne in druge državne oblasM,
katere jim dopoäiljajo vodstva zgodaj
imenovanih javnih bolnišnic, so proste
kolekov in vsake druge priatojbine, če se
apisi nanašajo tudi na osebe, nahajajoče
se v bolnišnicah, ki niso brez premo-
ženja.
U§1anoviu obcnl zbor Jadraaskc
banke v Trstu se je vräil v nedeljo
zjutraj v dvorani „Slovanske Čitalnice".
Udeležilo se je lstega osebno in po
pooblsščencih 162 delničarjev, kateri so
zastopali   744.000   K   delniške   glavnice.
V   upravni    svet    so   bili   izvoljeni
gg.   Anton   vitez   Vokovič,   posestnik   v
v Trstu  in državni   poslanec, Ante Bog-
donovic, Iran Goriup, poaestnik   na Op-
činah,  dr.   GuBtav   Gregorin,   odvetnik v
Trstu,  I\an Hribar,  župan   ljubljanski in
predsednik „Ljubljansice kreditne banke",
Tomo   Kosovic,   brodovlaBtnik   v   Trsta,
dr.   Radoalav Kvekič,   odvetnik   v   Trsto
in državni   poalanec,   Ladislav   Pečanka,
ravnatelj „Ljubljanske   kreditne  banke",
Gracijan     Stepančič.    trgovee   v   Tratu,
Tomo   Stipanovič,    ravnatelj   „Banke   i
Štedione   za   Primorje"   na   Saäaku,  in
dr. Vrbanic,   narodni   zastopnik  in vse-
uöiliäcni profssor   v   Zagrebu,   in   sicer
vsi   jednoglasno.    V   nadzoratvo   so   pa
bili izroljeni per   acclamationen   sledeči
gospodje:     Gjuro   Vnčkovie,   trgovec   v
v Trsta, Henrik   vitez   Bačič, župan   na
Suäaku in predsednik „Banke i ätedione
za Pr;morjeu na   Sušaku,   Hektor   Polio,
zastopnik  pomorske   komiBijske   poslov-
nice in agenture „Mate Polič-au v Trstu,
dr. Otokar Rybäf, odvetnik   v   Trstu, in
Josip Ulčakar, ravnatelj   „Tržaške   poso-
jilnice in hranilnice".   Tekom   bodočega
tedna začne   banka   poslovati   v   svojih
proatorih ol.  Nicolö   Machiavelli   St.   26
v prvem nadBtropju.
Punt na vojni  ladji „Panther".
— V dalmatinskem deželnem zboru je
odgovoril v soboto vodja dalmatinskega
name8tniätva Nardelli na interpelacijo
poslanca Bianchinija v zadevi govoric o
puntu, ki bi bil nastal na avatrijski vojni
ladji „Panther". Vodja dalmatinskega na-
mestniätva Nardelli je izjavil, da so bile
govoric o puntu popolnoma izmišljene
in da ni hilo na vseh govoricah ni<5 drn-
gega reaničnega, nego to, da si je mornar
Geric iz Pulja vzel življenje.
Slov. kat. akad. druätvo „Danica"
na Dunaju je na avojem občnem zboru
dne 24. oktobra t. 1. izvolila sledeči odbor :
predsednik Ljudevit Vagaja, atud. phil. ;
podpredsednik Ivan Dolenec, atud. phil.;
tajnik Anton Škerbec, atud. iur.; bla-
gajnik Josip Dalar. stud. ocp. akad. ;
knjižničar Fran Miklavčič, stud. ocp.
akad.; goapodar Ivan Vidic stud. inr.
Slov. kat. akademično drušivo
„Zarja" v Gradeu je na svojem I. re-
dnem občnem zbora v zimskem teČaja
1905/6 dne 26. t. m. izvolilo uledeči
odbor: Predsednik phil. Franc Kotnik,
podpredsednik phil. Martin Malneriö,
tajnik med Franco Primšar, blagajnik
phil. Ivo Česnik, knjižničar iur. Franc
Koch.
Aktivnl častniki in lfga proti
dvoboju, — ^ojno ministerstvo je ob-
vestilo predsedstvo akademične lige proti
dvoboju, da je akti^nim caatnikom inka-
detom dovoljeno pristopiti k ligi.
V   ai'eri princezlnjc  Lujlze Ko-
buržkc  se   raznaäa   nova   neverjetnoat.
Princezinja   je   baje   povedala   svojemu
zagovorniku, da ji je  pred 20 leti podal
sedanji   bolgaraki   knez   Ferdinand, brat
njenega inoža, pismo in bodalo, naj umo-
ri   svojega   soproga,   da   napravi njemu
pot k sreu.
Originalen sninomor. — Bogati
poseetnik v Joahimnki dolini na Češkem,
Obsen, je povabil neki dan k sebi laj-
narja ter mu naročil, naj igra kakorkoli
hoče. Med „koncertom" ae je Obsen
ustrelil v glavo ter obležal mrtev. Lajner
je Beveda vea prestrašen   prenehal  svi-
rali. Sicrr mu je bilo znano, da je nje-
gova godba neznosna, a da more pro-
vzročiti smrt. tega hi vendar ne bil pri-
čakoval. No, strah se je kmaln nmaknil
veseJju. Samomorilec je namreč najel
lajnarja, da mn olajäa zadnjo pot, zato
pa mu je zapu9til celo svoje premoženje.
Solnčiia pega. — Velikansko pego
je zadnji «as opaziti na solnčni obli, ki
se jo Ifchfco vidi ob lepem vremenu z
proßtim česom gledaje skozi okajeno
steklo. Zavzema deseti del solnčne
plošče. Skozi daljnogled je videti to
meslo na solncu v silni vznemirjenoBti.
Nad štirideset posamičnih peg, katerib
največje presegajo zemljin premer, leže
v isti penumbri. Ol obseg je šestkrat
večji od zemljinrga premera, okroglih
80.000 km. Pega so pomika vsled ss»lnčne
rotacjje proti desnemu robu, a se pokaže
čez deset dni zopet na levi strani.
Loterijske številke.
28. oktobra.
T-st.......46    84   43    13    44
Line.......43    25    29    88    89
Tržne cene.
Za 100  kg.
Kava: Ceylon .   .   .   K 294—   do  300 —
„     Portorico .   .    „  260 —    „   28O-—
„      Santos .   .   .   „  210—    „   230 —
Slakdor.....   „    76—    „     80 —
Otrobi dt-bele     .   .   „    12-—    „     14 —
drobne   .   .   „    12—    „     13 —
Petrolij v sodu .   .   „    42—    „     43 —
„             zaboju  .    „    13—    „     13 60
M o k a ogerska:
St. 0 K 29 80 St. 1 K 28 60 St. 2 K 27 40.
„   3  „   2620,  „ 4 „ 2540,  „ 6 „ 23.80
St. 6 K 22-40.
Razglas.
Ker bo zahvalna ne-
deija v Kobaridu dne 19.
novembra, dr/al se bode
navatlni trg dne 20. no-
vembra t. 1. v Kobaridu.
Zupanstvo Kobarid.
^¦^^     ^m^-        ^^^^        -^^^        "^^^        -^^^       ^^^       ^^m^      ^^U^r       -^^^       ^^jr
Fani Drašcek,
zaloga šivalnih strojev
Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2.
Prodaja
stroje tudi
/    na teden-
ske ali
mesečne
oboroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše
kakovosti.
Priporoča
se slav.
občinstvu.
Rojahi!
fcupujte narodni hoick
„SolskEga Doma".
A. Kriü
krojaški mojster
in trgovec
v Gorici
tekališčo Jos. Verdi
titev. 83 in trkališč«
Fr. Josipa štev. 35
i/.Jcliije
vsakovrstne olileke
po najnovejem ta-
in in po zeljisosp.
naročnikov.
V zalopi ima rav-
nokar dospelosve-
žeavstrijskoinan-
gležko
PQzno finei blqgo za
jesensho in zimsko
dobo.
Zaloga i/.gotovljonili
oblck, sukenj itd. itcl.
nUJdlll I priliki „Šolskega doma".
Jak. Suligoj
urar c. hr. drž. železniG
Gosposha ulica št. ZS
Priporoča svojo zalogo raz-
novrstnih žepnih in stenskih ni-
halnihurna zvon z donečim gla-
som za gostilne, kavarne, dvo-
rane itd. po jako nizkih  eenah.
Vsako popravo izvrši hitro,
dobro in po ceni. Za ysako uro
1-letna garancija. Cenike razpo-
šilja brezplačno.
Nadalje    priporo6a    siyalne
stroje najbolje vrste po tvorniških
I eenah, a ne kakor posredovalei.
Anton Ivanov Pečenko
Gorica
priporoča svojo veliko zalogo pristnili
belih in črnih vin iz lastnih in drugih
priznanih vinogradov; plzenjskega piva
>pr«i7.droj« iz slovoöc Češke >Meš<5anske pi-
vovanu^, in domačega žganja I. vrste v
stoklonicah, kojoga pristnost se jamči.
Zaloga ledu katerega so oddaja le na
dobi'lo po 50 kg naprej
Vino dostavlja na dom in razpošilja
po žoloznici na vse krajo avstrijsko-ogrske
držav« v sodih od 56 1 naprej.
Cene zmerne. Postrežba poš-
tena in točna. m m m m m m
In zopet gre glas po deželi
da se sloveče testenine iz novo^grajene tovarne
testenin 2nideršič & Valenčič iz II- J3istriee
vdobe v vseh boljših prodajalnieah jestvin po
mestih in po deželi. Zastopstvo za Qorisko pri
Josipu J^ovanu, G[oriea.
Sbnnn in ^e yc^ se
nrUII   luhko zasluži.
Tvrdka za doniače  delo
s pletalnimi stroji išče osebe
obojega   spola   s   pletanjem
\ tin naših strojih. Priprosto in
¦ Intro   doniače   delo   za   celo
B lcto.  —  Posebne   izobrazbe
"* ni    treba.    Oddaljenost    nc
škodi;   delo da tvrdka.
Turdha za domače delo s pletalnimi stroji
Thus. H. Nhittich I Com.
!             PRAGA
Petersko predmestje 7—433                     !
j                   Trst Via Campanile 13 — 433. \
Dr. Reach (
«
v bolnišniei sv. Roka
v Budapešti,je v vseh
slusiajih povračujoče-
ga se telesnega za-
prtja in slabotnega
želodčnega živčevega
delovanja s presenet-
ljivo ugodnim uspe-
hom uporabljal
(ou|B[BApo ;pnO
želodčno
tinkturo
G. Piccoli-ja, dvornegazaložnika
Nj. Svet. in lekarja v Ljubljani.
Ena steklenica velja 20 vinarjev in
se vnanja naročila z obratno pošto
izvršujejo.
Ferratin in
Ferratose
(tekoči Ferratin)
najboljše krepčilo
pri
malobpvnosti
in bledici,
od zdravnikov najtop-
leje priporočeno. Fer-
ratin je v zvezi z be-
ljakom, sestavljen že-
leznat hranilni preparat.
PovekŠuje tek in
aboljšuje  prebavo.
Kenavaflni vspeM
Dabi se v lehsrnah
C. F. Boehringer
und Söhne
Mannheim - Haldhof.
„Gentralna posojilnica
pegistroüana zadpuga U 6orici, ulica Vetturini hiš. šteu. 9.
Posojujo svojim članora od 1. aprila 1905 dalje :
na menico po 5'|20i0, na vknjižbo pa po 5°|0
z 1j8°]0 upravnega prispev^ka za vsacega pol  leta, Obrestna mera
za   hranilne   v 1 o g e   ostane   nespremenjena.
„Goriško vinarsko društvo v Gorici"
registrovana zadrug-a z omejenim jamstvom
ima v svojih bogatih zalogali in prodaja ja m ä a a miftm
naFavnain-
pristnavina-
¦
Iz Brd, Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od
56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so
zmrne, postrežba toöna in realna. Sedež društva je v Gorici,
ulica Barzellini štev. 22.
Samo enkrat ^
naj vaakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki
J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7,
^in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,,
l vlepšega in kakovosti primerno cenega blaga,j
^kakor se tu dobi.                                          '
M         Došle so uže zadnje  novosti  modnega
blaga za
jesensko    in     »simsko    se-
KOiio v nedosegljivi ifcberi
kakor: krasni okraski za obleke najnovejše
mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile,
pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo,
rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne
ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež-
niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd.
Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami
za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn,
svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno
blago za vezenje itd.