Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za celo I fllil,, za i)ol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. Novice. Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, piača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. zk enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Družba sv. Cirila in Metoda priredi letošnji svoj obíai zbor v dolenjski metropolí, v Novem Mestu, 7. avg-iista. Tekom devetletneg'a svojega obstanka sklicala je slovenske rojake [ia raznih krajih k zborovanju : v sredi.sři Slovenije v beli Ljubljani, na Gorenjsken, y zeleni Štajerski, tia krstnem Krasu, in letos po otvoritvi dolenjske železnice pa pořasti vinorodno dolenjsko stran s svojim poliodom. Dobro umevajoči apostolski poklic te Slovencem prepotrebne Šolske druibe in trdno se na-dejftjoči, da gA bo vedno zvesto in blagoiiosno izvrševala v prospeb Slovenstva, sprejeti hočemo drage rojake naše, ki bodo od vseh slovenskih krajev k nam prihiteli, ljubezni vneti za sveto stvar domovinsko, z odkritosrčnim veseljem in ponosom, da more sedaj i stara dolenjska metropola pozdraviti v svoji sredi cvet slovenskega razum-ništva ter odpreti gostoljubna svoja vrata na stežaj. S takimi èustvi pričakujemo tega za vso Slovenijo pomenljivega, za dolenjsko stran èe po- immw v !k mm-1 Moli in delaj! (Dalje.) Oh bridke urel Grozni dnevil Vtemnijeiil Kakor hitro se človek gane, že zarožljajo težke železne vezi I V tej temnici mej hudodelci — prebiva Tomaž — dobil je stanovanje ter hrano zastonj. Počasi, počasi so se pomikali dnevi, še daljie 80 bile noči. Kamorkoli je pogledal, vse se mu je zdelo čudno; nekako grozno, nepopisno hudo — sovraStyo mu je kipelo v srcu in silna mržnja do onih, ki so ž njim enako sedeli, Sramoval se je sam sebe. On, on — nekdaj tako čislan, ljubljen, vsaj zunanje spostovan — on Tomaž, bogatai nekdaj, sedaj ob vse zaradi — — — i" scil^i morivec — kaznjenec. To in drugo je vedno vršelo našemu jetniku po glavi noČ in dan. Nemirna vest ga kljuje, notranji črv vedno grize, ko se drugi kaznjenci mej seboj šalijo, veselo po- sebej častnega dne. Mesto in okolica bota pokazala ob tej slovesnosti pravo narodno lice. Y torek 7. aygusta ob dopoludne bo sprejem skup.sčinarjev na kolodvoru po mestnem zastopu, narodnih druSLvih in občinstvu; ob Vs 11, uri bo sv. maža v samostanski cerkvi, pri kateri bo pel pomnoženi pevski zbor „Dolenjskega pevskega društva". Na to bo zborovanje v „Narodnem domu". Skupni obed bo pri Tučku, potem pohod deželne kmetijske íoíe na Grmu in konežno skup-éčinarjem na čast koncert pri Hrunerji. Gospodarske stvari. Kako se ubranimo Židov? (Konec.) Končno se nam je moč ubraniti Židov z naŽim lastnim delovanjem v onih stiokah. za ktere se Žid v prvi vrsti zanima in s kterimi strokami začne svoj pogilbljivi delokrog — to je: obrtiiija in kupčija. nienjkujejo, je on v žalosi vtopljen ; milo zdihuje, britko ihti, skesano se joče: „Kaj je meni tega treba! O, kako bi jaz lahko srečno živel!" Spominjal se je zlatih mladostiiih dni, ko je Še rad molil na strani svoje predobre matere, ko se je veselil nedolžno po domačih travnikih, ko je Še bil strah boiji v njegovem srcu. In š« dalje je svojo vest izpraŠeval, kaj je bilo potem? Stopi v mladeniška leta, Angelj miru zgine iz njegovega srca, ker se je zavedal, da je sin bogatega očeta, poprime se ga napuh. Povsod je bil spoštovan, vsak je silil k njemu, le o mladem Tomažu se je govorilo po okolici. Njegova otročja pobožnost je pešala, dokler ni popolnoma vsahnila. In sicer tako Tsahnila, da je vsahnilo z njo vred celo njegovo versko prepričanje — samo „veselimo se!" to je bil njegov malik, katerega je ča.'itil. Oče vmrjel Celo posestvo s premoženjem pripade Tomažu. Oženi se! — — Smrt drage ranjke in ljubega edinorojenČka Kjer ^re pridobiti kako razpaio obrt, podobno oni v Dvoru, takoj je Žid pri rokah ; iia pol 7.astoiij kupi dostikrat iastine, ki 80 po íítojí pravi veljavi vredne tisočkrat ve5 in tako si skuje v kratkem ogromen ^obit^ek, kajti kakor smo že v početku dejali, židu se posreči dandanes vae, ker je cela obrt vže v židovskih rokah in ker Žid Žida ne zapusti, itakor se ialibo;^ godi med nami kristjani. Dosedaj goji se med nami Se v enomer neka neumljiva popustljivost gledé obrta, ki se utepe zelo maščevati med nami, ako [le bode skoro drugače. Mi bi pač kar najraje, da bi se storilo vse samo ob sebi, brez vsacega truda, in denarnih žrtev se silno bojimo. Zakaj neki? Ker smo pre-leni, da bi preudariii, kje tiči prava korist in bi jo z lučjo treznega razuma poiskali. Pač pa Hino v zavidanji in škodoželjnosti pravi mojstri. Ako se komu med nami posreči, ustanoviti si malo obrt, o kteri ima, redmo svoj bore kruh, takoj smo pripravljeni, mu iztrgati ta kruh od ust; sè slabim sumničenjem grdimo njegovo namero in mu z obrekovanjem škodujemo, ako le mogoče in Če gre vse po sreči, sezamo mu tudi v področje potem, ako vidimo, da gre njemu po volji, a nam samim prej ni prišlo na um, se lotiti koristne oaprave, lotimo se je stoprav, ako je že bližnjemu v kvar in škodo. To so lastnosti, ki nas smešijo pred celim svetom, a nam samim so le v pogubo. To so Žalibog med Slovenci razmere Daleč smo Že iaSli po svoji nepremišljenosti, brezakrb-nosti, lenobi, prepirljivosti in medsebojni nezaup Ijivosti. Neznanemu tujcu dvomljive vrednosti, ako zine le par medenih, elepilnih besed, marsikdo raje veruje in zaupi, nego poštenemu svojemu sosedu. In tako se vsiljuje žid med nas, ko niti ne slutimo in ne mislimo na to. V slogi je moč! nam mora biti geslo. Krščanska ljubezen, krščansko bratoljubje in nesebična požrtvovalnost nas morajo združiti. V tej složni zvezi moramo delovati vsi za enega, eden za vse. Stalna zveza je mogoča le na pravi krščanski podlagi. Dokler bodo načela krščanska vladala nied nami, ni se nam bati židovske nadvlade, ker krščanstvo in židovstvo sta si sovražna kakor dan in noČ. čim bolj ^la bodo ona edino praya načela izgiiijevaia, tem bolj se nas bo po-lasčeval tuj duh, tembolj bo pešalo tudi nase gmotno stanje, tembolj nas bo nadvladal židovski kapital. Torej puzimo 1 Kl ... r. Kaj je uorega po aystrijskem cesarstvu ? Nasilstvo, s katerim zatirajo Mažarji vse tuje narodnosti, ki med njimi stanujejo, vzbuja nema-žarske duhove k odločnemu odporu. Rumuni, Slovaki iit Srbi, ki prebivajo na Mažarskem, bodo imeli bojda v kratkem zborovanje in posvetovanje T ta namen na Dunaju. Ako jim oblastv« prepreči očitni zbor, pa se snidejo tajno v posvet. Bog daj srečo temu prizadevanju! — Neki ma-žarski minister je te dni liodil med Rumuni okoli, da bi si pridobil njih prijazno.st. To je v resnici prava mawrska podlost! A nikjer ga [liso z veseljem sprejeli. Vse je bilo hladno proti njemu. To ga je lako razkačilo, da sedaj pri vsaki priložnosti povdarja, kako se morajo mai'.arske revo-lucijonartie misli razširiti do najzainje koČe v kraljestvu, da potujčijo vse tuje narodno.sti Vsaka sila do vremena ! je trgala njegovo srce, toda ni vpognila njegovega napuha. Da Se gorji je postal. In ta strast je sedaj v njegovih najlepših letih dozorela — skopala mu jamo, sramoto — pogube. Ko je to vse premislil, spoznal je sam sebe, videl, da je sam vzrok svoje nesreče. V srcu se mu je nekaj omehčalo, pekoča vest mu stiska solze žalosti iz oČi. On joka — zdihuje. Tej Žalosti je dal duŠka zlasti ob nedeljah, ko je bil po tolikem, tolikem času zopet enkrat — seveda zdaj v drugačnem stanju — s kaznjenci pri sveti maši. Molil je ž njimi na glas sveti rožni venec. Tu se je topilo njegovo srce y pobožni molitvi, kot nekdaj v otročji dobi. Molil je in vselej, ko je Še! od službe božje, čuti! se je ne malo potolaženega, mirnega. O koliko bi sedaj rad dal, ko bi bil na svojemu domu, kako bi vse drugače začel. „Moli in delaj!" rekli so mu ranjki oče na smrtni postelji, — „moli in delaj" in boá srečen. „Mo!i in delaj", gibale so vele ustnice umirajoče matere, Toda on* je prvo pozabil, le na drugo se je obesil. To je bila njegova nesreča, poguba. O--jaz grešnik, brezbožnež — to je zopet privrelo s silno žalostjo h njegovih orjaških prs po toliko, toliko letih! — Da, revež si Tomaž. Toda včasih se ga zopet polotč vsa druga čutstva. In ob takih trenotkih je sedel na, leseni klopi, v rokah je držal vročo glavo in jeza, ta grda njegova strast, se je drvila po njegovem srcu, da je začel bubati — grde kletve po sl»ri navadi. Toda to je bilo le včasi, le včasi ga je ta hudi duh napadel, sicer je bil Tomaž popolnoma skesan, — človek, ki je obžaloval svojo nesrečo, ter pri Bogu sklenil poboljšanje. Slednjič je udarila zanj ura rešitve. Dosedel je svojo kazen. O kako ste se mu koleni tresli, ko je stopil po tolikih letih iz ječe na prosto. Mêl si je oži, kajti zunanja svetloba in Čisti zrak Komaj je mažarska gosposka zbornica sprejela predlog o civilnem zakodu, že tudi na Hrvaškem delajo na to, da se vpelje tudi tam tak zakon. Zlasti ban, ki je hud liberalec, deluje na to, Kakor pravijo, sta se ban iti ministerski predsednik Wekerlft precej sprla. Sicer skuša vlada ta razpor utajiti; a kakor vse kaŽe, ban najbrže ne bo vež doîgo med Hrvati. — Nadškofa Posi-lovit^a 80 ysi Ilrvatje z iiaudušeiijem sprejeli, ker on je res mož po volji boï^ji ; izvrsten duhovnik in ludi od]o6fin Hrvat. Škof Strossmajer ga je vpeljal v škofijo. Na Koroškem je praznih več poslan.skih mest. V kratkem bodo volitve. Kandidatov je mnogo, a nobeden nima posebne veljave. Katoliška stranka, ki se jfl èe le v najnovejšem času jela gibali, nima se toliko mot^J, da bi upala se nastopiti s svojim možem. Nh štajerskem se sedaj skoro vsa politika suče okoli celjske nižje gimnazije, ki je bila doslej popolno iieiiïàka, sedaj pa, kakor Slovenci trdno upajo, dobi slovenske vsporedne razrede. Nemci in nemskuiarji pa zarudi tega delajo tak hrup po zborih in Časnikih, kakor bi se s tem vsem Nemcem zadal smrtni udarec. Vidi se, da ti ljudje nimajo pojma, kaj je pravica. Kaj je novega po širokem svetu? Na Francoskem so te dni skovali novo proti-anaihistično postavo. Mnogi socijalisti in drugi uporniki so se jej hudo ustavljali, a vendar je obveljala. Prvi po tej strogi postavi bo sojen morilec Caserto, ki je zaklal Carnota. V Italiji vlada noče potrditi 32 škofov. Nekatere èkoitje so zaradi tega že par let brez škofa. sta ga bila kakor omamila, Bil je prosi. Toda sedaj ga ne veseli tudi prostost ne. Kam pa naj gre? Kje ima domovanje, kje svojo etrťho? Počasnih korakov stopa po prašni cesti proti svojemu nekdanjemu domu. Radovednost ga Žene, vendar bi rad videl, kaj je na onem kraju sedaj, od koder ga je žici pognal. Domu, domu! kliČe mu njegovo glasno vtnpajoče srce. — Pospešil je svoje korake. Pride vrli hriba, oh, že gleda znane kraje, vidi od daleČ svoj trud, delo, setev; kjer se pa zdaj oboli Žid baba, kakor jež proti lisici. Prihajal je bližje. Videl je znane obraze evojih sosedov, Kaj bodo rekli? misii Tomaž, in silno ga je sram. Čuti se globoko ponižanega, vsa kri mu vdarja v glavo. Eni so se ga ii-ogibali, ali se delali, kakor bi ga o« videli, drugi so ga malomarno pogledovali, tretji so mu celo „dobro doèel" želeli, pa v takem glasu, da bi se Tomaž raje v zemljo pogreznil, kot tako za- Ako se vlada kmalu ne uda, zasedli bodo Skoije svoje sedeže brez vladnega dovoljenja Med Kino in Japanom je vojska zaradi Koreje, katero hočeta imeti obe te dve cesarstvi, V severni Ameriki Še vedno trajajo Širajki. V takih burnih Časih ni mogoče mirno delati, se manj pa srečno in zadovoljno živeti. Piâe se nam: Štanga, 26. julija. — V teku zadnjih let se je znotrajno lice nage cerkve valed novih iz marmorja izdelanih altarjev in prižnice, lepib slik na oboku, novega pitianega tlaku i t. d. popolnoma predrugačilo. Da bi pa vnajna stran preveč ne zastajala za znotranjo, pričelo se je že v zgodnji pomladi novo delo, ktero se je srečno dovršilo julija. Cerkev je dobila novo, prav lično pročelje; stem Bte dobile tudi stranski kapelici pravilno in lepo zvezo s cerkvijo. Delo je izvršil gospod J. Hočevar iz HruŠice, Razun tega se je povikšal zvonik za nekaj metrov in na novo pokril z bakrom, to delo je prevzel g Belec iz Št. Vida nad Ljubljano. Oba mojstra sta vredna pohvale in priporočila. Sed^ je nasa cerkev zares krasna, znotraj in zunaj prenovljena po tolikem naporu za lepoto svetišča ne-utnidno tlelajočega gospoda župnika. Vse te dragocene naprave so se zvršile največ z darovi romarjev in drugih dobrotnikov, kterim naj obilno poplača nebo. Torek 10. julija bil je za našo dubovnijo vesel dan. Uže prejšni večer pripeljali so se k nam pre-miloatni knezoskof od sv. Križa. V Poljanah, koder so se vozili, stalo je več mlajev, in primerni napisi bili 80 na deskab. Pred vsem je bil prostor pred cerkvijo kj'Hsno ozaljšan; Štirje visoki nrlaji, izvzemaj veliko število manjših, pomenljivemu dnsvii primerni napisi, venci in zastave, z vsem tem je dubovuija, kolikor je bilo mogoče, počastila pribod prevzvisenega pastirja. Pozdravljeni od g. župnika podali'so se v razsvitljeno cerkev, kjer je bil blagoslov s sv. Rešnjim Telesom, Potem so ogledovali cerkvene naprave in se niČtvanje poslušal. Pa Tomaž je bil nekoliko že na to pripravljen, ali vsaj slovesnega sprejema se nadjal ni. Nobenega ni dobil, da bi čutil ž njim in ga tola/.il. Kani le iti? Imel je srce, katero je res ljubil, dokler je še v zdravem telesu bilo; iii to si gre poiskat na pokopališče — k syoj^j ranjki, da ga tolaži, ali vsaj, da ga poslula. Kmalo najde počivališče svoje ranjke Poklekne k grobu — milo ječi. V žalosti zadremlje. V sanjah se mu zdi, kot bi ga njegova draga res Čula, kajti tolaži ga. Vidi jo pred seboj : prijazuo ga gleda, govori mu tolažljive besede, Čuje opominjajoči glas : Vse bo drugača .... ali . . Hoga ... ne pozabi . . . Moli .... Tvoja nesreča ... ker Boga nisi ... — Jaz molim ... in tvoj nedolžni ... za te. Bodi . . . Moli . . . delaj ... I — Iz spanja ga prebudi koraki. Cuti roko na svoji glavi, liil je osivel starček, častitljiv gospod župnik. sami izjavili, da se niso zvrâile velike, ampak pri-meronm velikanske reii. Prihodnji dan flo posvetili stranska altarja, ki ata izdelana pred Štirimi leti. Po 8V. masi eo biřmovali 72 domaćih birraancev in naposled opravili molitve za mrtve. Po dokončanem opravilu pridrvila Re je naenkrat silna nevihta ki pa je v veselje vseh kmalu prenehala. Proti večeru so odhajali premilostni knezoàkof v Zagorje, zapustiviSi hvaležne in udane duhovnijane sv. Antona. Radelca- ~ Vinska trta je že v drugem rastu in na novih poganjkih so tudi še v drugo napikaue zagnjide po li.9tih; te odtrgavam in tako zalego morim. Take trtne uši (Schildlaus) objedajo brajde tudi pri Ljubljani, ter izsèsajo sok iz korenin, da trta opeša in se posuši. Iz skušnje svetujem trtorejcein, da uaj po vrt-nai-sko vsaki bolni list odtrgajo, Pomagajmo trti k moči, da se laglje obrani bolezni, ž— !i Borovnice, dué 27. julija. (Razuoterosti). — Večinoma so ljudje tu pri nas pospravili seno a travnikov domov. Kar ae tiče tega, smemo biti letos posebno zadovoljni. Sena smo letos več nakosili kakor lansko leto. Zaradi tega pa je že sedaj cena živini primeroma visoka. Z žitom se pa ne moremo niČ kaj pohvaliti. Nekako srednja letina bode letos z u,jim. Krompir se tudi ne bode nič kaj s[)onesel ; koruzu pa le precej lepo kaže. Sadno drevje je bilo s cvetjem karobsuto; žal, da je bilo ob tem časiu preveč deževja, katero je večinoma vse cvetje nničilo; pa hvala Bogu, vkljub temu pa hode vendar nekaj jabolk in hrušek ; čeápelj pa ne bode prav nič- Zelo hitro se vzdiguje od tal, novo pn.štno poslopje, katero se gradi tu v Borovnici. Sedanja poâta je precej oddaljena od vasi, in zato se je ukrenilo, da se napravi pošta na bolj pripravnem kraju, na trgu tik cerkve. Poslopje sicer ne bode obširno, pač pa praktično izdelano. Otročja bolezen „skrlatica", katera je zelo dolgo razsajala, je malo pojenjala. Bog daj, da bi našo faro popolnoma zapustila 1 I>. Iz Kamnika. (Nesreča r amodnišnici.) Par minnt zunaj mesta, tik predmestja Grabna, stoji ob- širna C. kr- tovarna za smodnik, ki je mesto v nekaterih letih že Štirikrat spravila v veliko nevarnost. Leta 1885 in 1886 sta ae razleteli dve poslopji za smodnik, zaradi česar je nastal strahovit pok, ki se je slišal daleč po okolici in je stri po mestu tudi več oken. 11. maja 1887 se je unel en del tovarne. Bila je velika nevarnost, da bi se unelo več centov žvepla. Ko bi se to zgodilo, bila bi po okolici vsa živa bitja po žveplenem vzduhu uničena in rastlinstvo pokončano. Vsi stanovalci so tedaj vse vprek bežali iz mesta. Tedaj se je zatrjevalo, da poslej se bo tako pazilo, da se ue zgodi nobena nevaniost ve6, A že 19. septembra 1889 je velikansko kolo nekega delavca raztrgalo na drobne kosce. — Letos 18. julija pa se je zopet zgodila velika nesreča. Popoludne ob polu treh je naenkrat sti'ahovit pok spravil vse ljudi po konci. Vsi so vedeli kaj to pomeni. "Bežali so ven iz hišna prosto, da jih presilen potres ne podsuje v hišah. Ruzletelo se je zopet neko smodnisko poslopje. Nekega moža je ubilo in mn odtrgalo glavo, roke in noge. Ognja gasiti ni smel nikdo, ker bila je skrajna nevarnost, da se uname več centov smodnika, ki je bil blizo tam. Na povelje predstojništva so vsi ljudje bežali proč iz tovarne in iz mesta. Vse je strahom pričakovalo, kaj bo. Nekaj sip blizo tovarne je popokalo. Ko bi se pa tinel amodnik, bil bi danes ves Kamnik in cela okolica grozna razvalina. Hvala Bogu, da se je ogenj omejil in da ni še kaj hujšega postalo! Še )e na večer ao se ljudje pomirili in se vračali v svoje domove. Enkrat bi se moralo vendar-le jioskrbeti, da se ta velika nevarnost, v kateri je Kamniško mesto, odvrne. Letos nimamo toliko letovičarjev, ki se zdravijo po Kneippovi metodi, kakor jih je bilo doslej. Vzrok je največ to, da dotični zdravnik preveč ráčuni; nekoliko pa se tujci tudi smodnišnice boje. Domače vesti. (Žalost v cesîtrski rodovini.) V nedeljo 29. julija je jezdil njulvojvoda Viljem na sprehod proti Weikersdorfu pri Duuiiju. Zaradi električne železnice se mu je spliušil konj, ki je visokega gospoda vrgel niz sebe. Nadvojvodu je padel na kamenje s „Težko te boli bridka zguba; kaj ne, dragi moj!" „OIH kaj zguba. Odkrito.grieii bom gospod Župnik. Živi lie marajo /,a me, jiehajo me od Sťíie z zaničevanjem, obrnil sem se torej do mrtvih, da dobim tolaibo. — Hudo, bridko! In kam sedaj! — Moli in delaj, so mi rekli moja ranjka mati. Hočem Še enkrat poskusiti, delal bom in prosim gospod župiiik odpušČenja za samo pohujšanje, tudi molil bom ! Vidim, da brez Boga storjeno, gotovo zgubljeno. Nadalje razgovarjaje ee o tem in onem, šla sta proti kpriiš5u. Ljudje so gledali čudno prikazen 8 silnim zatiimanjem. Tomai, — pa z gospodom žtipnikom! Čudeži se gode! In vaškim klepetuljam je jezik zaostal; stikale so radovedno svoje glave ter opazovale řudno dvojico. Tomaž sede na stol. Gospod župnik ga tolaži, osriSuje, mu daje pogum, naj na svojo roko zopet prične. „Ne bo žlo! Kje hoČem vzeti!" — n^ragi moj! pri meni. Oni denar, ki si ga nekdaj zavrgel, ko sem ti ga ponujal, ti je ěe na razpolago, ako le hočeš. „Gospod župnik, meni ne posojujte! Jaz tega nisem vreden". „Dr:igi moj, jaz ti vidim v srce, da je sedaj vse drugaie tam, ne govori o starih slabostih, varuj se le novih. Začni z liogom I Zato ti pravim: Tu imaš denar, kadar boš imel, bos pa povrnil". Ko je sel Tomaž z denarjem iz župnišča, ni vedel, kaj bi začel. Kam ga naj dá? zidati začeti? Bo težavno! Nakupiti kaj V Je vse v okolici posedeno in še to trhlo m piškavo, — Ha — zmisli si, zdaj za ta čas nekaj — v loterijo, tam bomo morebiti po ereči kaj dobili, da bo Vredno. Vendar ne. Brez župnika ne storim tega, — Gre vprašat. In dobro, da je sel — sedaj so se mu popolnoma odprle oči — pošteno hočem — moliti " pošteno delati. (Konec «ledi.) tako silo, da je obležnl v neziivesti. Prenesli so T neko gostilno in potem v njegovo ondotno vilo, kjer se je iez nekaj Ćasa predramil, Prevideli so ga s sv, zakramenti, ker zdravniki so rekli, da je življenje v nevarnosti. Zvećer ob 6, uri je že umrl. (Imenovanja.) Presvitli cesar je drž. pravd-nika namestnikoma gg. Škerlju v Novem Mestu in dr. FerjančiÓu v Ljubljani podelil naslov in značaj svetnika deželnega Hodišča. Pravosodni minister je imenoval svetnikom deželnega sodišča okrajne sodnike gg. : Brica v Radovljici, Martinjaka v Logatcu, Struceljna v Žužemberku, Nabei-nika v Litiji Žužka v Postojni, Šuflaja v V. Laâéab in Jendi 6a v Zatičini. (Kanonikom) v Novem Mestu je imenovan preč. ffosiiod Matija Jer i ha, nunski spovednik v Škofji Loki in Častni papežev komornik. (Vpokojen) je na lastno prošnjo ravnatelj kočevske nižje gimnazije g. Beiifdikt Knapp. — Vpo-kojen je tudi preČ, gospod Mibael Bogolin, župnik na Ajdovcu. (Karlovaka cesta,) Notranje ministerstvo je za preložitev karlovske državne ceste od Poganie do Zajca izvolilo črto skozi Spodnjo Tťžkovodo in potem predrugačilo prvotni nacrt. (NovoniaŠnikov) imata ljubljanska in lavan-tinska šlcoťija letos vsaka po 16. V Ljubljani so bili posvečeni 21, julija, v Mariboru pa 25, julija. Nekako čudno je, da med liubljauskimi šestnajstimi sta le dva Dolenjca in trije Notranjci; vsi di'ugi so Gorenjci. (Letošnji obČni zbor družbe sv. Cirila in Metoda) bo 7. avgusta v Novem Mestu, (Skupni obed sku psč i na rj e v) družbe sv. Cirila in Metoda bo 7. avgusta v Tućkovi gostilni po 1 gld, 20 kr. kuyert. Oglasila k skupiieinu obtídu naj se pošiljajo prvomestniku Janezu Krajcu, tiskarju v Novem mestu in sicer najkasneje do 5, avgusta, (Kmetijska podružnica v Novem Mestu) ima odborovo sejo v pondeljek dné 6. avgusta t, 1. Na dnevnem redu je poleg drugih zadev tudi prireditev presičje razstave v Novem Mestu, fDružba sv. Moliora) šteje letos 65.952 udov. To ogromno število presega že vse naše nsde. Božji blagoslov je nad to družbo. Naj se le se širi in pro-cvita slovenskemu narodu v blagor in čast! {Volilni shod) je bil v nedeljo 20. julija po-poludiie~rT)ihnjeiii, na katerem so govorili poslanci gg. Pa )ež, PovŘe in dr. Žitnik. Zbralo se je &00 ljudi skupaj. Zaradi prete,snega jirostoi'a poročali bomo obširneje o tem shod» se le v prihiidnji številki. (Komisijonar,) [postrežček, Dienstmann] se je nastanil v našem mestu. Imenuje se Nikolaj Ko vač, doma iz PreČenske fare. Ima številko 1, Dovoljenje ima od C. kr, okrajnega glavarstva. Priporoča se slavnemu občinstvu v jiostrežbo. (I Vencelj Kindl,) krojač in posestnik v Novem mestu, je po daljšem bolelianji dne 25, julija 65 let star umrl. Bil je jako zaveden meščan, ki je «b svojem času v probudo narodnosti v našem mestu mnogo storil. Bil je obče priljubljen in spoštovan. Naj y niini počiva! (Maturo) je delalo od 16.—18, julija v Novem Mestu 18 osmošolcev. Eden jo je dovršil z odliko, drugi so jo naredili vsi; le dva jo bota ponavljala «ez dva meseca, (Zlato svetinjo) dobila je ljubljanska pivovarna bratov Rosier na letošnji mejnarodni razstavi ûa Dunaju. (Dolenjske toplice,) ki so vedno bile na najboljšem glasu zdravilne lastnosti, so letos prav dobro obiskane, in ni dvomiti, da bo to živahno gibanje ti-a-jalo do pozne jeseni, kajti zdaj z železnico se pride brez truda in velikih stroškov do tje. — Želeti je, da bi se tudi za Šmarješke Toplice kaj storilo in dostojneje priredile. Lepa lega tik hoste, izvrstna kojrtlj in dobra pitna voda, to vse bi bogate goste privabilo, (Razstava prešičev v Novem Mestu), Letošno jesen priredila bode c kr, kmetijska družba Kranjska razstavo prešičev v Novem Mestu, kater» bode prva svoje vrste na Kranjskem. Znano je, da je reja prešičev važna za gospodarske razmere na Dolenjskem in sploh Kranjskem. Vredna je t«đaj vsestranske podpore, da se kolikor mogoče zboljša ia postane bolj dobičkonosna kakor dosedaj. Z razstavo bode v prvi vrsti pokazati, koliko vspeha smo Dolenjci dosedaj dosegli jiri reji prešičev. Ob enem ima pa tudi pokazali, kako je r^Ja prešičev sploh na Kranjskem napredovala. Zaradi tega bodo l&liko razstavili pi'ešiče tudi iz drugih delov Kranjske. — Že danes opozsrjamo s temi vrsticami nase gospodarje na pred-stoječo razstavo in jib vabimo, da se je bodo mnogoštevilno udeležili z domačim prirejkom. (Trte pořezal) je za Andrè-jevo liiš» v Kan-diji neznan hudobnež, in tako precejĚnju škodo napravi in domačim veselje a stvarjo skazil. Kdo se bo trudil z nasadi, cveticami, drevesci, Če nič pri mini ne ostane. Take poredneze moral bi vsak ovaditi, kdor jih opazi, (Ruski lan na Dolenjskem) se prav dobro sponaša, kakor nam kaže letošnji pridelek, ktereganam je na ogled poslal posestnik Murgel iz Dol, Vrha. Seme je dobil od naše c. kr, kmet. družbe. Želeti je da bi se sidob poskušalo v prihodnje s to vrsto lanu, ker nam gre domači lan tako rad po zlu vsled neugodnega zimskega vremena. Vposlani vzorec tu pridelanega ruskega lanu je več kot meter visok. (Raki so se zopet zaredili) v potoku pri Pleterjah. — Pred petimi leti prinesel jih je J. P, 36 izBťle Krajne in jih ves čas na mil u pustil; letos se jili že prav mnogo nahsja in sicer 12 palcev — t, j. nad 22 centimetrov velikih. Nabrali so jih do sto. Varujejo pa Še vedno samice, i» le samce jemljo. (Mestna (ibčina novomeška) je sklenila prositi vodstvo drž. železnic za direktno zvezo železniške proge Ljutdjana-Novomesto in za vjjeljavo tur- in retur-kart. Prometa) na Dol. železnicah je bilo meseca jmiija /i"« 4li),7Ul gld. — Tarif za živino je ugoden, ter podrobneje pozneje priobčinm. (Volilni shod) gnsp. poslanca prof. Hnkljeja bo v sredo 1, avgusta zvečer v Metliki, v četrtek 2, JLVgusta zvečer v Ornomlju. V liibnici bo tak shod tekom meseca avgusta, v Novem Mestll iia začetek septembra, (Grozna smrt.) 6. julija je nenadoma izginil iz Ljubljane vpokojeni vojaški župnik Janez Fajdiga. Nobeden ni vedel, kam je šel, la, julija pa so potegnili njegovo truplo iz Ljubljanice. Kakor se sodi, so gospoda najbrže isti večer kaki lopovi ubili, oropali in v vodo zagnali. Znano je bilo, da ima navado, ves denar seboj nositi, A pri njem so našli le tri krajcarje. Torej mu je bilo vse drugo vzettt. Bil je blaga duša. Naj v miru počiva! (Ogenj.) 14 julija ob VaS- popoludne ie začelo goreti v Dolenji IVžkivodi. Pogorela jeReŠkova hiša in jako lep kozolec. Isti dan ob 3. popoldne je gorelo v trebelski fari poslopje Fr, Blažiča. Škode je na obeh krajih par tisoč goldinarjev. Zopet požar!) V Mrzlavi vasi, v fari tíatež «b Savi, je vpepelil 27. juiiija ogenj Janezu Oňtirju, po domače Gršilu, vse poslopje niznn liise. Bil« je vse novo, le hiša je stara. Prvi phuiien je zugledaja Oštirjeva hći, v parni v slami. Slučajno so bili vsi doma, zato je bila pomoň hitra. Kn Iji ne bil v bližini studenec, bila bi še druga poslopja pogorela. Pravijo, da je zažgal Ostiijev petletni deček. Ko je videl, da že iiiogoéen planien phipula izpod strelie, zliežal je iz strahu pred kaznijo — kar se je /e mnogokrat primerilo — v prazen svinjak. Iskali so ga in iskali, a naali so ga še le po ])ožaru — med pepelom. Si-romaiek, koliko je trpeli To trga potrto srce oiate-Tino in oćetovo! Pazite vendar mi deco, ne- pustite žveplenk po vseh kotih hranite jih v varnem kraji, da ne pride otrok do njih. (Slovensko katoliško delavsko društvo) se je ustanovilo jako slovesno julija v Ljabljaui. Po idovesni sv. maši s pomenljivo, slovesnosti primerno pridigo je bil zbor v katoliškem rokodeijskem domn, kjer je bilo kakis 500 delavcev navzočih. T«koj na tem zboru se je vpi.saIo 3ňO delavcev v di'uštvo, ki so na to izvolili odbor. Društvu namen je, delavce vzgajati, poduiievati, zaijavati in podpirati. Na leto plača vsak ud po 1 gld., ali pa 25 gld. enkrat za vselej. Mil gospod škof so društvo blagastovili in mu darovali 100 gld. Naj raste in prosveta to velevažiio, prepotrebno društvo v blagor slovenskega delavca! (Društvo za kr š č a n ko u m e t n os t) Me je ustanovilo sv. Ane dan v Ljnbljanj. Izvulilo je 15 odbornikov. To društvo bo tskrbeio, da se bo gojila med Slovenci prava umetnost, zlasti da se bo zidalo in popravljalo v mnetniškeni duliu. (Ulični napisi v Lj o b 1 j ii ii i.) Ljnldjansiki mestni odbor je sklenil, da st^ n:i liiše miltijeio nove tablice z le slovenskimi miiiisi. Konservativna str:iuka se je temu U])rla, in „Slovenec" je pujasnil vzi'uk, zakaj ni le za jednojezične napise. To bi bilo nepravično, ker v Ljul>lj;aii je nekaj dmgih nui ^dnosti, in tudi minigo tujcev jrilmja, ki večinoma ne znajo sifivenski A«ii se v Ljubljani nabijejo le slovenske tablice, potem ni upanja, da bi diuga pul-sloven.ska mesta, u. ])r. Celje, .Maribor, Celovec, Gni'icn, dobila vsaj dvojezične najdse. Ak oddali dela v „Narodnem Domu", ki se .sedaj zida, večinoma le Nemcem v roke, Cejirav so se jiai tudi Slovenci ponuj:i]i. Kdo neki bi uiogel verovati takim Ijud^n, da si> res narodni V Naj rajši ski'be, da se stogledu, ter životopisi nekaterih slavnih mož, ki so kedaj v Krškem ]ire-bivali. Tudi več jakcj lepih slik krasi knjigo. Cena ji je 1 gld. 15 Štev, DOLENJSKE NOVICE. Za kapelico Božjega groba so darovali: OoBp. Jelen« iz Briljiun 1 gU., Neimenovan» iz Čateift 20 gld., g, Marija Sterbeuk it Novega Meata 1 glj., g. Fr. Kaetelio Btareji 1 glii., g. Briilo iz KRiulije ! gUi., g. Fr. Avsec, kaplan v Trebnjem prvi obrok 2 dekle iz Šrailiel» 1 gld., goaiia Hlflduik iz nove^r^ Mesta 5 glil,, g, Joh. Bergmann, lekar, 6 gld., gospa Ana Soliantel iz Ljubljane 2 gld, Loterijske átevilke. firadec 14. julija 27 74 14 13 63 Trat 21. „ 37 31 27 67 35 Gradec 28. „_35 89 11 84 2 Razglas. Vslfid postave z dne 28. marcija 1892, drž. zak. át. 61, se tistim posestnikom, kuterili vinogradi so od trtne iisi uničeni, ter se liočejo z ameriltauskimi trtami zopet olnioviti, in katerih gospodarji so zarad trtne usi v začasno ati^jko prišli, dovoljuje brezobresten predujem v denarjih iz državiiega in deželnega zaklada. To se daje vsled ukaza visoke c, kr. deželne vlade z dné 11. julija 1894. št. 9124 s tem pristavkoin na znanje, da se morajo dotiène prošnje, katere so z prilogami vred koleka proste, najkasneje do 15. septembra 1894 I. pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu vložiti, ker se «a po tem obroku vložene prošnje za delavno dobo 1895. leta ne bi moglo ve6 ozir jemati. Tiskovine za dotifine proSnje in delalne načrte dobijo brezplačno v odpravništvu c. kr. okrajnega glavarstva. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem dne 14. julija 1894. P?" Mlin ua prodaj "Ti® v Vrhpolji št. 2, pri Št. Jerneji, nn 4 tečaje, zraven njega je tudi vrt in travnik. ~ Več pove lastnik Jože Cvelbar, v Dol. Stari vasi. (146-1) !l P m od nekdaj g-ostUna z velikim hlevom, obzidanim dvoriščem in vrtom v Črnomlju je na prodaj. —■—' — Poboji ugodni, T— V«č pové Fr. Guštin, trgovec v Metliki. (liB) Vi) i'v.;;' Hovašlsi učenec, i4e-i kteri je primerno trdnega zdravja iu lepega vedenja, se takoj sprejme v poduk; po okolaosti bi se mu tuđi obleka preskrbJjevala. gQ^jx V najem se da takoj S^ MMîî S v Metliki, S 6imi tečaji, Cimi stopami, travnikom in njivo. Več se zve pri Furlanu. (144- 1) Otvoritev ^ft^ ^^ urarskega posla! Spodaj podpiaaui dovoli si naznaniti, da je v Žužemperku liiš. št. 2 otrorll urarska deialnioa in pro-dajalnlco. Eoji je že 13. let pri tem iioklicn deloval, prisvojil je toliko, da bode v v»akeni oziniP.it. ob-fitiatvii pBtregel, naj ni bode v cenah kakor tndi v postrežbi. Vsa, kakor tudi najtciavnejSa dela v to Bvrbo Bpftdajùùa, izdelovala ee bodejo v lasini delainioi izvrstuu in solidno, za katera jamčilo se bode celo leto. Potem iiriporoèft svojo zalogi) Dunajskih, Črno-Sozdnih in Škotskih stenskih ur, kakor tudi kuhinjeklli in pisarniških ur, iiivriitiie Amerikanske budiinice. švicarskih, „System Glashiitte" in srebrnili Tulia-iepnih ur la gospođe in dame, kakor tndi «rebrne verižice. Priporoúft se najtoplejše al. občinatvii Franz Balleg, urar v Žužemperku. f 139-2) ——O»«—— Stanovanje, V Novem Mestu na stari posti je lepo stanovanje, obstoječe iz treh sob, kuhinje itd. Odda se lahko 1. oktobra. (144-2) (U6—2) V kleti deželne kmetijske iole na Grran, je na prodaj več belega, rudečega ter črnega eno- in dvoletnega vina lastnega pridelka. Vodstvo na Grm« dné 13. julija 1894. F. P. Vldic & Comp. V Ljubljani, Slonove ulice, So.* priporočajo po najnižji ceni glUT" Zarezane strešnike (Falzziegel), pripoznano najbolj.ie kakovosti. Lončene peči v vseh | Chamottne in portland-barvah in oliliksb, cementne plošče za Cevi iz kamenine za vo- tlalt, dovode in stranišča, Asfaltni in terrazzo- Nasadt za dimnike iz « ^ kamenine, » Carbolmeum, Cevi odvodnice (drai- Strešni lepilni papir, nage), Neizgorljive opeke, Romanski in portland- j P'o6e in moka, ski cement, | Stavbinski okraski, isto tako vsi v stavbinsko stroko spadajoi^i predmeti, (123-4) Otyorjenje no Te prodaj alnicel_ S? Siinpaajec od zuane graâke tyrdktí bratoT Kleinoecheg! ISm ADOLF PAU SER mlajši uljudno naznanja slavnemu obéináivu mesta in okoiice, da je v Novem Westu na Glavnem Trgu y nekdaj Marinovi hiši otyoril prodajalnico s špecerijskim blagom. Obljubuje, da se bode trudil Zaštitim kupovalcem z liitro postrežbo, dobrim in syežim blagom, kakor tuđi z niïko ceno postreči. (i5o-ij g Sj: Ueinient za zidanje m za vodnjake! os O" J|" El- Otvor j en J 6 nove prodatalnice! (118-2) M takoj sprejme v mojo špecerijsko in železninsko prodajalnico. Franc Gustm^ v Metliki. Nov mlin na prndaj pri Gracarjevem lurnu, izvrstno delan, na eno kolo, 4 tečaje Notri eno kolo leseno, eno železno. Več se zve pri Anton Gornik, v Zapnžali pošta Št. Jernej. (124-3) je v Kandiji pri Novem Mestu, ob-sej^a dve pro.fitonii sobi in vBe guspodartik« proat're ; vse v dobrem stanu. Poleg hiše je mali vrt in njiva za osem menukov posetve, VeS ae izve ravno tam. Terezija StaniŠe, (140-9) Kandija st, 34. 141-2 Učenec za trgovino z mešanim blagom vzprejme se takoj. Veè pove Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji. Pivovarna bratov Koslerjev v Ljubljani priporoma svojo gn^ priznano izborno in najbolje vležano pivo katero je bilo pri luejnarodni razstavi živil ua Dniiaju 1894 WW z zlato svetinjo Hpg odlikovano; kakor g! ^629110 mm ÍH ÍZVOO PÍ?{) ii> JÍVO V tólGEícali (131-3) z zagotovilom točne in najsolidneje posti-e/bc. S I« NoTomeato: OtlgciTom nwdiiilt lotlp BenkovIĆ. — Inlajatelj, založnik in tinkar J. Krajšo,