Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po svojem dncvniku Josip Lcvičnik, ljudski učitelj. (Dalje.) Moje načelo: Kar lepega vidiš, hvalevreilnega slišiš, korist- 1 nega skusia, zapiši ! — Po tej poti otmeš marsiknj pozabljivosti, in postavljaŠ hkrati sam sebi atalni spominek po prislovici latinski ; ,,Litera scripta manet", ali po našein; ;.Zapisana čerka ostane". Gospod J. Fichtner ima v Atzgersdorf-u veliko fabriko, v kateri meljejo kosti, mavec (gips), čreslo in šiške; zraven pa se peCa s sadjerejo in kmetijstvom v tako ocllični meri, ter je ob enem tako ljudomil, prijazen, za blagor in napredek isvojih sovaščanov zavzet mož, da bi iz dna duše željeli, naj bi se vsaj vsaki okraj na slovenski zemlji mogel ponašati z enim takim možem. (Menim pa, da ima cela Avstrija enacih le malo.) Kakor sera že zadnjič omenil, ima on ob kraji Atzgersdorf-a tako obširna posestva, da ona malo da ne, delajo že sama za se zmerno vas. Kar pa jim daje še večjo raikavnost in vrednost, je to, ker so ona okrog in okrog ograjena, ter s svojo izverstno vravnano obertnijo in gospodarstvom, ki je vse pravi uzor racionaluega napredka, zaslužijo odlični naslov: mali eldorado. Prišedši do njegovih lastnin nas je blagi gospod že pred vhodom pričakal, nas prijazno pozdravil, ter povabil nas, naj vstopimo. Koj v veži smo videli v velikih steklenih omaricah razstavljeno posušeno raznoverstno žitno in rastlinsko bilje v dozorelem stanu s sadom vred. Iz veže peljal nas je gospod v prostorno sobo, ter nam je govoril nekoliko o lastnih skušnjah pri odgojevanji sadnega drevja, terte, solnčnic in tudi gozdnega drevja. Priporočal nam je med drugim s posebno vneto besedo pri reji mladib sadnih dreves raztegovanje vej na širjavo, ter razkladal nam, da kakor široko segajo veje na drevesu znarazen, tako dalječ se raztezajo tudi korenine pod zemljo, in toliko več morejo poserkati tudi redivnih moči v se. Poočitoval nam je to v raznih oblikah in po drevesni starosti. — Kazal nam je dalje znotranjo stran raznega lesovja, in razjasnoval nam rastne razlike posamesnih drevesnih delov, namreč: v korenini, deblu in vejah. — Tudi raznih kokonov smo ondi videli, in sicer od navadnih červičev, kakor tudi od onih, ki se hranijo s hrastevim perjem. S kako vedoželnostjo smo mikavno razlaganje blagega gospoda poslušali, ne morem popisati; s koliko večjem veseljem pa smo še le tiščali za njim, ko nam je razodel, da nam hoče svoje delovanje zdaj še bolj obširno djanski pokazati. Peljaje nas v jako prostorni in obširni vert prišli srao najprej do umetnega ribarstva (kunstliche Fischzucht). Sicer se ravno zdaj ni djanski gojilo, ali vso napravo, orodja in sploh kar je k terau potrebnega (glej izverstno IX. Hartingerjevo tablo!) videli smo ,,in natura". Mene je ta reč neizrečeno zelo zaninoala. *) Razkladalo se nam je vse natančno, kako se ima pri djanjskem delovanji uinetnega zaplodenja in odrejevanja rib pravilno postopati. Morda bi bilo tudi ljubo' slišati takim, ki žive ribe v daljavo prenašajo, kaj nam j^ o tem g. Fichtner pravil po lastni skušnji. Djal je, da ako se ribara z malim mehom piha sapa (zrak) pod vodo, da jim to vsaj za en čas ohrani in podaljša življenje. Porok zato nisem; na izpoved tako mnogoskušenega in značajnega moža pa vendar veliko deržim. Naprej smo prišli, — da bom z novim, gotovo originalnem izrazom povedal, — do drevesnih Bškeletov". BNo, ta pa je res nova, bo morebiti marsikdo djal; take še nisem slišal. Kakšna prikazen mora li to biti?" — Bodem precej povedal. Gosp. Fichtner, hote prepričati se, ali pri drevesih res raztegovanje vej vzrokuje enako raztezovanje korenin pod zeraljo, dal je z volikim trudom in natančnostjo odkopati tako drevo, in glej: živo resnico smo videli pred seboj, se ve nad usušenim sadnim drevesom. Na drugi suhi korenini vidili smo, kako drevesa — če sem prav umel — po neki lastni manipulaciji imenovanega gospoda vsled priščipovanja serčne korenine nastavljajo one obilne odrastke na vse strani. Od tod naprej dospeli zino zopet k čisto novim stvarem. V loncih za cvetke (Blumentopfe) videli smo rasti razne sadne pritlikovce, komaj po 2 čevlja visoke, ki so pa rodile tako debele sadeže (jabelka in hruške), da se ni bilo prečuditi. Bogati in težki plcd teh neizrečeno mičnih drevesic nioral je sloneti na policah navlašč prislonjenih, da ni polomil vej. Kaj enacega nisem še videl. Gosp. Fichtner je djal, da vzlasti sadna drevesca, ki so v rasti zaostala, na ta način odreja. (Za kako odlično mestno okno bi bili taki sadeži goleg cvetičnih germičev razpostavljeni res prava rariteta.) Akoravno smo že mnogo videli, smo vendar še le od tod naprej prišli v pravi sadunosni vcrt. Občudovali smo tu umno rejo vinske terte, ki se v gvirlandah razteza od kolca do kolca; pa tudi s sadniui drevjern se na čisto nove načine postopa, ker so pri nekaterih verhovi nekako zvezani po vejah drugi z drugiin; pri drugih pa je spodno vejevje prekrižano drugo prek druzega zelo enako živeinu plotu. Tu se nam je kazalo tudi raznovcrstno orodje za obrezovanje sadnega drevja, in tudi hodaljke (bergle), katerih se vertnar pri tem delu poslužuje. (Za me zopet novo.) Naprej smo prišli vnovič do bolj nizkih sadnih drevesic, med terto in med hrastje, na katerega poslednega listja so bili zapredeni svilnati červiči koj pod prostitn nebom. Blizo tu stala je tudi umetna gnojna jaraa in ob nji sisalka (vodnjaku popolno enako) za vkik •) Ob naših bistrih gorenjskih potocili bi se dalo tako umctno ribarstvo morebiti posebno lahko osnovati, in bi gotsvo dajalo vcliko dobička. Od taistega časa mi tudi vedno šumo hropeneče misli za tako napravo po glavi; pa kaj, ko mi razne okolščine in tudi pomanjkanje časa zabranujejo, to in še marsikaj druzega. Pis. gnojnice iz jamnega dna; razni v jami nakupičeni obertnijski (fabriški) odpadki pa so nam kazali, kako naj se napravlja iz njib umetni gnoj in kompost. Pa tudi množina novošegnega gospodarstvenega orodja bila nam je na ogled razpostavljena, na pr. Hohenheiinovo, Zugmeierjevo, Zinkendorfovo itd. drevo; extirpator, vuhadlo (za obsipanje tert), valjarska brana, in tudi dvoje sejalnih mašin, zmed teh ena znajdba g. Fichtner-ja, s katero nam je tudi djanski pokazal, kako se rabi. — Edina škoda bila je, da nam je bil pri tolikej množini raznoverstne tvarine čas za ogledovanje prepičlo odmerjen, in ko smo prišli na konec posestva bi bil vsaj jaz za svojo osebo kaj rad vse to zopet Bda capo" začel ogledovati. Preprijazni g. vlastnik je bil vedno poleg nas, in nam vsako reč do pičice natančno razložil. Pravil nara je med drugim tudi, da se je še le v svojem 50. letu lotil umnega gospodarstva, za katerega pa menda zdaj ves živi. In da bi zaraujeno vsaj nekoliko nadomestil, kaj menite, da si je umislil? Na svojem posestvu ima vedno po 2 ali 3 učence, ki se (menda brezplačno) praktično urijo v vsih potrebnih vednostih novošegnega gospodarstva. Ti naj bodo tedaj perhiteli v prihodnosti, kar meni, da je on zamudil. Preblaga, res velikodušna misel in izpeljava je to! Poleg tega pa se je že 1. 1863. pričel v Atzgersdorfski šoli po g. nadučitelju Ferd. Steiner-ju razlagati gospodarstveni poduk za vse odrašene učence obojega spola; in da ima g. Ficbtner pri vsem tem gotovo naj večje zasluge, priča mi knjižica, katero mije na mojo prošnjo za mali spominek meni nepozabljive navzočnosti na njegovem posestvu poklonil. Naslov knjižice se glasi: ,,(Srfte gortfefcttng ber gemein= fajjlidjen 3Jiittf)ettungen au§ bem ©efciete ber 5elbtmrtf)fd)aft. @efd)riefien fiir bie 91§ger§borfer ©dfjuljugettb unb berfelben getoibmet »on iljrem ttaterlidjeit g-reunbe J. Fichtner". Iz vsega, tu le nakratko in poveršno navedenega, spoznajo lahko častiti g. g. bralci blagoserčni značaj in neprehvaljeno skerb prepoštovanega g. Fichtner-ja za svoj domači kraj. Visoki vladar so to tudi sami pripoznali, in odlikovali ga z zlatim križcem s krono za zasluge. Marskaki kraj sem o svojih izletih nerad zapustil, Atzgersdorf pa skoraj naj nerajše. Ko bi bil star še le 14 do 16 let, na vsaki način bi hotel vsaj za ene mesce postati g. Fichtner-jevi učenec. Ali kaj, ko minulih let nobena človeška moč ne more sklicati več nazaj! Med mnogoterimi željami pa, ki mi pogostno napolnujejo serce, so tudi te: videti vsaj še enkrat g. Fichtner-jevo odlično imovje. — Vračevaje se proti kolodvoru sem še nekoliko tudi ogledal ostalo vas. Prav zelo lična je, in v vsem kaže, da stoji v bližavi cesarske metropole. Pred hišami so na sprednih straneh enako kot v Vagram-u vertiči z cvetlicami in zelenjavo. — Šola in vaška ubožnica se nahajate blizo cerkve, Ker je bil delopust Malemu Šmarinu, in je ljudstvo v obil- nem številu ravno bitelo k večernicain, stopil sem za en trenutek tudi jaz v odperto prostorno svetišče. Kar tu primankuje lepoti pri zidariji, dostavila je v obilni meri gibčna roka slikarjeva. Zbrana množica je prav lepo pospremljevala s petjem orgeljne glasove, in nedopovedljivo me je to v serce ganilo. — Blizo kolodvora stoji vaška gostilnica, kjer smo pri kozarcu dobre kapljice pričakovali prihoda vlakovega. Velecenjeni g. 0. Schirnhofer bival je tudi tu z očividno radostjo v naši sredi, ter se prijazno pomenkoval z nami. Med veselo - donečim petjem napotili smo se poslednič na kolodvor, kjer nas je urni hlapon sprejel, ter nas peljal nazaj na Dunaj. (Dalje prib.)