Št. 104. V Gorici, v pondcljek dne 24. decembra 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;ik tor^k in tioboto ob 11. uri predpoldne za mesto tor ob 3. uri pop. za dežclo. Ako padona ta dnova praznik izide dan proj ob 6. zveöer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4; K in öetrtletno 2 K. Prodaja se v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekalisöu po 8 vin. GORICA {Veeerno izdanje). ITredništvo in uprayuistvo se nahajata v *N a r o d n i tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naroČnino pa na upravništvo >Gorici'«. Oglasi se raČunijo po pelit- vrstah in sicer ako Be tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veČkrat tiskajo, raeu- I nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö). Slava Bop — mir Ijudem! Le Še malo — in zopet nam za- don6 oni rajskomili glasovi zlatih' krilat- cev: „Slava Bogu na višavah, in mir Ijudem na zemlji 1" ... Besede te, vedno mlade, in naj si jih slišal že leto za le- tom. Besede te vedno nove, ne le vsled svoje neizčrpljive globokosti, ampak tudi vsled svoje neusahljive moči, kajti, kar so ačinile takrat, ko so prvič zadonele, to dovršujejo še vedno v vseh časih. „Slava Boga — mir Ijudem 1" Kdo bi mogel popolneje dopovedati namen in uspeh Zveličarjevega rojstva, nego ta an- gelski spev ? V bornem hlevu pri Betle- hemu bo se vršila čuda božje Ijubezni: Devica jemlje v svoje materinsko naročje svojega Sina, ki je Bog in človek. V ja- slicah, v mrazu, na slami leži oni, ki se ma v nebesih klanjajo neštete trume dnhov ! — Kaj to pomeni ? Čemu to čudo ? — Angeli nam oznanjajo, ko njih blesk razsvetli nočno temino in njih glas prekine tiäino betlehemskih poljan: „Slava Bogn . . . mir Ijudem ! . ." Tista noč — noö vseh noči najlepša, najljubeznivejša, sveta noč ie dehtela tajinstvene groze, kakor zavedajoč se velikih reči, ki se v njenem krilu vräe. Človeški rod je zra- stel v tej noči v nedogledne viäine rajske sreče, da, prerodil se je z božjim sinom ! Mar je to prazna beseda ? — 0, le en pogled na dobo pred Kristusom in na dobo za njim, in reči moraš : z roJBtvom Jezusovim se je prerodilo človeatvo ! Poprej ves svet zavit v sramotne temine poganstva z vsemi brezčastnimi obredi, ki so ga spremljali ; vsi narodi prepojeni medsebojnega sovraStva ; različni stanovi, razdeljeni v svobodne in sužne, v boju za premoč ali pa v onemoglem srdu prežeo na maščevanje — to je sploäno lice religioznega in socijalnega reda pred Kristusom. Svetloba, ki je sijala nad Be- tlehemom božično noč, je bila zarja no- vega, svetega dneva. Megle paganstva so se jele trgati, vzhajalo je solnce krščan- stva in je naglo objemalo deželo za de- želo s svojo lučjo in toploto. Stavbe po- ganske so se rušile, a na njih razvalinah so vstajali krščanski templji, ki so glasno klicali: „Slava Bogu, pravemu, živemu Bogu, izvoru življenja in sreče I" A bolj nego kamenite cerkve, so klicali slavo Bogu odreäeni krščanski narodi, ki so uživali srečo nove kračan- ske dobe. Osebne in socijalne krepoeti, ki jih je rodil Jezusov nauk, so preobra- zile lice zemlji : odpravilo se je sužen- stvo, naselile so se med ljudi pravica, ljubfzeD, mmiljenje, upanje . . . Vse bla- gosli, ki jih obsega v sebi beseda: mir — Kristusov mir. — In čem bolj se je v kakänem času človeštvo oklepalo Kri- stuBa — rešitelja, tembolj je bilo deležno njegovih blagosti, njegovega miru. A t( h dobrin si kristjani niso pri- dobili, niti ohranili drugače — nego le | z b o j e m. Za vsako pridobitev, za ohra- nilev vsega pridobljenega se je morala Kristusova cerkev neprenehoma vojsko- vati. — Da, ta velika skrivnost nam o prijaznih božičnih praznikih tudi prihaja v spumin, da je tisti, ki so ga proroki opevali kot „kneza miru", vendar pri- nesel m e č na svet, meč duhovne vojske. Ne pozna svet hujžega, trdovratnejšega boja, nego je boj med vero, ki jo imamo od Sina božjega, in med nevero, med cerkvijo Kristusovo in njenimi sovraž- niki. Slovenski narod, ki si po ogromni večini vselej zvesto stal v vratah vojšča- kov Kristusovih — zdaj o svetih prazni- kih božičnih se spominjaj z živo hvalež- nostjo dobrot, ki ti jih je Dete božje pri- neslo in podarilo. Odkar naä narod to Dete fasti in se mu klanja, je že več nego tisoč let. Od tačas tudi uživa do- brote krščanstva, in ne le enkrat so naäi pradedje s srčno krvjo branili svetinje krščanske vere, zlasti ob turških navalih na naše dežele. — Kdo bi zdaj tako za- ničljivo sodil ta narod, da 'bi o njem mislil, da si bo dalzapeljivimi besedami iz- trgati vero in njene milosti, ta dragi zaklad, podedovani od prednikov, ki so ga nam ohranili Ie z neštetimi žrtvami, celo z junaškimi žrtvami mnogih življenj?l Ti pa božje Dete, rojeno nam bo- žično nod, razženi megle verske brez- brižnosti, krive vere nevere! Preäini s svetimi čustvi Svojega srca vesoljni svet, zlasti pa naš mili narod, da Te vzljubi, da se Ti klanja ! Eonča naj se boj zoper Tebe 1 Ponižaj Svoje sovražnike, ki so v evoji zaslepljenosti tudi sovražniki krščan- Bkega Ijodstva 1 Posebno pa prinesi, božje Dete, mir in tolažbo preganjanim sran- coskim katoličanom, ki ga tlačijo brez- vestni državniki v spone framasonske lažisvobode. Osvobodi novorojeni Bog- človek to Ijudstvo, in osvobodi naše slovenBko ljudstvo, osvobodi ge prevar in zanjk, s katerimi ga hočejo omrežiti brezve8lni neverci! Ponosno odmevaj iz vseh kržčanskih src: „Slava Bogu — mir Ijudem!" Pokoini pesnih Simon Gregurcic in — pardon — flndrej Gnbrsceh. Hudobni duh Se ne miruje! Človek, ki je rajnkemn pesniku grenil tolikokrat življenje, ki je napadal tolikokrat po- kojnikovega Hjubljenca „Šolski Dom", je zopet na delu : GabršČek se v „Soči" zopet zaletava v „Š. Dom" in v „oerednji odbor za Gregorčičev spomenik". In zakaj ? Zato ker namerava odbor po- staviti spomenik po želji in intenciji ne- pozabnega Simona. Pokojnik je dobro poznal veliko važnoBt slovenskih šol v Gorici in zato je živel /.a „Solski Dom", katerega se je spomnil tudi v avoji opo- roki z besedami: Uzornemu „Š. Domu" zapuäcam 600 K. Ni-li jasno, da dela v pesnikovem smislu vsakdo, ki pospešuje razvoj slovenskega šolstva v Gorici. In ta skrb za odgojo naše mladine in za nje rešitev iz valov potujčevanja bi bila najlepši živ spomenik blagega pokojnika. Razume se samoobsebi, da se pesniku postavi tudi doatojen nagrobnik ter v pesnikovo rojstno hišo vzida spominska plošča, Če tudi je naš preskromni „soški slavec" pisal v svojih „Predsmrtnicah" : Čemu mi na grob kamenit spomenik? Da bele kosti bi mi tlačil ? Saj breme ko kamen neznosno težak Do konca življenja sem nosil. Naj voda bo moj 6pomenik in pa zrak, V nju moje ime zapišite ! Z nesmrtnimi deli pa, narodu v cast, Vi svoje si v bron zadolbite ! Tozadevni oklic osredajega odbora so objavili vsi slovenski listi in tudi Gabršček ga je sprejel v „Sečo"; da- rovi so začeli prihajati od vseh stranij in akcija za postavljenje Gregorčičevega spomenika se je lepo razvijala. Kar se zbudi v Gabrščeku stari zli duh prepira in razdora. Osrednji odbor, v katerem Bodelujejo složno in prijateljsko pokoj- nikovi prijatelji in častilci raznega po- litičnega mišljenjaje GabršČeku naenkrat „klerikalen", naenkrat začne stari greänik 2opet napadati „Solski Dom" ter ne- sramno gumničiti ^lane OBrednjega od- bora. — Od kod la prevrat? Kaj je dalo temu povod? No, Gabršček je izvedel, da se je v privatni družbi pri čaši vina povdarjalo, da on ne spada v odbor za Gregorčičev spomenik, ker je pokojnika pesnika napadal in žalil. Ko bi bil ime) Gabršček le količkaj takta, bi bil moral priznati opravičenost teh besedij in bi se ne bil silil v tak odbor. Toda zanj je to „preziranje = crimen laesae maje- statis !" Domišlavec trobi zdaj po listih, da s tern ni le on žaljen, marveč cela narodno-napredna stranka. Ubožec ! Ob- žalojemo le to, da podpira „Slovenski Narod" gonjo proti osrednjemu odboru za Gregorčičev spomenik ter objavlja neplemenite izbruhe Gabrščekove jezice in strasti. Saj bi moraii gospodje pri „SI. Narodu" goriškega nadzdražbarja že od poprej poziiati. Pred sedmimi leti je n. pr. pisal: „Na brcanje „Slov. Naroda" ne bom reagoval, saj je splošno priznana Burovost in neotesanost matadorjev, ki so se polastili tega prvega oarodnega glasila v večno äkodo in sraraoto pre- lepemu naslovu". Ta citat menda zadostuje, da osvežimo gospodi okoli „SI. Naroda" spomin ! Na nekatere neslanosti in neresnične Gabrščekove trditve še nekoliko od- govora. Gabršček razklada bahavo svoje zasluge za pokojnega pesnika ter izvaja iz njih zahtevo, da bi se bilo moralo tudi njega povabiti v osrednji odbor. Poglejmo njegove zasluge 1 Pravi, da se je preselil njegov stari oče z Vrsnega v Kobarid. Je preneumno 1 Piše, da so imeli Kramarji s pes- nikovo rojstno hišo vedno najožje atike — njej v prid. Breztaktna baharija f Sicer pa so nam razmere znane; zatorej naj nikdo več ne izziva, ker drugače bomo jasneje govorili. Moja teta, pripoveduje dalje GabrSček, je bila pesnikova duhovna mati, ki ga je oskrbela z vsem tako bogato, kakor je maloktera druga oskrbela kakega novo- mašnika. Ko bi to tudi vse reß bilo, ostalo bi vendar breataktno bahaštvo. Toda blaga pokojnikova duhovna mati je le ujna Gabrščekova, torej druge krvi in drugih lastnostij kakor Kramarjev Drejec. Med svoje zasluge prišteva tudi to, da je bil pesnikov učenec in ministrant! Molčimo I Pravi dalje, da je bil v poznejäih letih njegov ljubljenec. To mu verujemo! Ker pa Gabršček previdno zamolči, kaj je uganjal s pokojnim pesnikom kasneje od leta 1899. naprej, zato se oglašamo mi! Kako je izkazoval ta „ljubljenec" hvaležnost snojemu učitelju? Gaberšček, oziroma Gaberščekova „Soča" je imenovala našega dičnega pesnika, kojega čisla ves slovanaki svet : Ein Dichter unter den Dichtern wie ein A.....unter den Gesichtern 1 Na to nečuveno surovost je reagiral pokojuik v pesmi „Slavec, sraka in äoja" tako-le: LISTEK. Svetonočni mir. Sveti večer potresa cvetje po mrzli in sneženi odeji. V cloveäkih srcih po- ganja in cvete cvetje miru in blaženosti. Sveta noč slika srečo in veselje Ijudem na čelo in lica. In v očeh sije : „Hvala Ti, o Bog !" In v duäi trepeöe: „Večna Cast Ti, Vsemogočni 1" Pisano je : „Mir 'jndem na zemlji, Ki so dobre volje \u Gorje mu, ki sam uživa ta blaženi ˇečer. Gorje tudi onemu, ki je osamel P° lastni krivdi. Tuga ga tlači pod bo- žično smrečico in ne grejejo ga luöice, *! gore na dreveecu. Ne tolaži ga vonj 8mrekovih vejic, poln gozdnega zraka, poln Čarov in tajnosti. Okrog njega je vse pusto, prazno in temno, vkljub vika otrok in svetlobi luöic. Tako je bilo tudi Ribardu Jezerniku. *}i ga posadila v mehke blazine osoda. ^6 večkrat je bilo pusto okrog njega o božičnem času. Tako žalostno še nikdar. nTega Božiča ne pozabim !" je tožil pri sebi. Sedel je v kotu sobe in strme gledal vesele lučke na drevesu. Oba nje- gova otroka sta se že odpravila k po- čitku. Vedno in vedno sta ga izpraäevala : „Kje je mama ?" In pokazal jima je pod drevescem s ßmrecjem ovito sliko lepe žene. A s tern nista bila zadovoljn». „Ali ne pride nocoj, papa ? Saj si obljubil, papa !* „Seveda pride. Le idi spančkat Zorko, pojdi v posteljo Frickol Mama že pride". Ali res pride ? Kdo to pravi ? — Sedaj je sam v svoji boli. Sveti večer, večer miru. Vsako leto se vzbudi v njem iskrica, ki je skrita v njegovem srcu. Enkrat v letu gre v cerkev, k polnočnici. Tu po- sluša blažene glasove globoke vere in oblaki kadila poneso njegovo dušo seboj v višave in ga vodijo bližje k Bogu. Lani je äel k polnočnici še s svojo ženo. Bil je še srečen. A že so grozili hudi, silni viharji, ki so mu potem odnesli 8rečo. — In zdivjali bo viharji, ko bo je vračala pomlad. Helene od njega ni od- gnala trdosrčnost, ampak trma in moški ponos. Izvabilajo je bledeča veäa.....Z nasmehom na ustnih je napravila korak, ki jo je ločil od svojega moža. Lahko se je ločila od svojih otrok. Je li imela srce za nje? Poznaš li tajnosti človeš- kega srca ? Moreöi ogenj strasti je ugasnil kmalu in praznoti njenega srca je zavelo koprnjenje po prejšnji sreči. Že dolgo se je kesala. „Mračan je bil trenutek, ko sem Be ločila od njega !" Sedaj je se- dela ob strani svoje stare matere in izkušala praznovati Božič. A zaman je polnila emrečica sobo z vonjem in s ßvitlobo. Mati jo jetolažila; prigovarjala je Bvojemu otroku, naj se vrne. A ponos je več ko ljubezen, je veö ko sreča. Toda ljubezen reäuje in odpušča. Tako je omahovala v grenki tugi. Mati je za- spala poleg nje. In sedaj je bila po- polnoma sama. Dvoje človeških src, ki sta se nekoč ljubila, ki se že ljubita, krvavi v trpkosti po lastni krivdi. Naenkrat zadoni glas brona, ki kliče ljudi. Mogočno poje svetonočni zvon. Z zvonika sredi mesta noBijo ve- trovi mogočne glasove daleč okoli, visoko gori nad strehami mirnih hid. In čegar srce najdejo odprto ti mogočni glasovi, tja vstopijo Bvareč in bodreČ. Kakšen je bil njih glas ? Globok in svedan, žaloben in vendar tolažeč, vabljiv, odpuščajoč, vzvišen. Tak je bil njih glas. In povesil Jezernik je glavo, zaprl oči in zaplakal... Niso li skrivnostni glasovi doneli tudi ženi v njenem kesanju polnem srcu ? Tudi njej. Žg ob prvih zvokih je dozorel v njeni duäi že dolgo namišljen načrt: „Moj mož je sedaj v cerkvi. Grem k svojim otrokom". Ko se je napravljala so zvonili vsi zvonovi zaporedoma. Čisti angeljski glasi so plavali okrog nje in tudi resni, globoki vspodbujajoči glasovi. Potem pa bo vsi zapeli v zboru in kakor zmagoslavna pesem je zadonelo po sobi in v njeno srce je prišla vesela vest z neba : Gloria in excelais Deo — Slava Boga na viäavah! Mir Ijudem na zemlji I Poklicala je svojo mater in je po- Ijubila na čelo. „Pojdi dete moje l Če je Jezernik doma, bodi Bog z nami t A čnjmo glas, Ki sem od Soče dere — Oh, miserere ! Drugače mnog kdo drugi sodi, Ki um se mu ne blodi . . . Napadi in žaljenja v „Soči" so se ponavljala. Ro je rajni pesnik kot častni občan dornberäke občine volil po svojem pre- pričanja može svojega zaapanja, ga je „Soča" zopet napadala, očitala ma je celo nehvaležnost. A on se Gibršoeko- vega terorizma ni zbal. Večkrat je za- trjeval uglednemu Dornberžanu : Če me bote Dornberžani pri volitvah äe po- trebovali, pridem zopet, da bo Gabraček vedel, da se ne bojim njegovega surovega blatenja in terorizma. Užaljeni pesnik se je branil v vezani besedi, V pesmi „Odgovor „Soči"" kliče STOJim napadnikom: Le zbadajte, le zbadajte, Še hnjše me napadajte ! In v neki dragi čitamo : „Obliže" ri ste mi delili, A kaj ate bili? Ostudni hinavci, Prilizovalci I Vi pikate zahrbtno, akrito: Po krčmah pikate — zaman! Ne čutim vaäih ran — Tarn vi nas zbadate, Ro gadje nas napadate .... Kako je spoätoval „Ijubljenec" čuv- stva svojega učitelja, je pokazal äe lani. Ko se je lanakega oktobra pesnik solzil ob smrti svojega očeta, ko se ma je izražalo od vseh stranij sožalje, je prinesla Gabrščekova „Soča" vest o smrti gospe nekega žetezniškega nslažbenca ter izrazila svoje sožalje. V isti številki pod isto notico je naznanila tadi smrt pesni- kovega očeta, seveda brez „soža- Ija". To premiäljeno preziranje in zba- danje naäega pesnika o taki priliki je vzbadilo ogorčenje vsakega Čutečega človeka. To je nganjal Gabršček, dokler je pesnik še živel. A zdaj po njegovi smrti se ge- rira kot njegov pokrovitelj, se drzne trditi, da je bil pokojnikn „tako neiz- merno blizu", se sili v odbor za posmrt- no počaščenje moža, s katerim je on tako grdo ravnal! Rolika predrznost in hinavšoina! (Ronec prihodnjič.) Politiöni pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica je v petek po daljäi razpravi rešila začasni državni proračan. Na to je zbornica reäila tri jako važne zakone s katerimi se dovolijo državne podpore trgovinski mornarici ter tržaškemu LloyJu za plovbe v vzhodno Azijo, Afriko, Brazilijo itd. Program za parlamentarno delovanje v avstrijskem parlamentu. Z Danaja javljajo : V soboto se je vrä^la pod predsedstvom ministerskega predsednika baroaa Becka konfarenca kljubskih naöelnikov. Ministerski pred- sednik je naglaäal željo in potrebo, da se določi program delovanja za äe ostali del zasedanja državnega zbora. Povedal je, da O8tanejo delegacije zbrane v Bu- dimpešti äe od 3" do G. januvarja, a dne 7. januvarja se snide zopet zbor- nica poslancev, da reši vse, kar ima äe rešiti, predno se razide — za vedno. Rdor vräi dela mirn, ga spremljajo božji krilatci!" Goßpod Jezernik je äel v cerkev. Voz se je ustavil pred njegovo hiäo. Iz njega pa izstopi njegova žena. Plane po stopnicah in zvoni. Stara dekla jo komaj pozdravi. Skliče otroka in že drži v rokah malega Fricka. Otroka se jokata in smejeta. BoŽič je mamo vendarle pri- vedel nazaj. Tudi mama se smeje in joka obenem. Poljablja otroka in ju zopet poljnblja. Kaj govori ? Ne spra- šajte ! Mati, ki je toliko časa hodila sa- motna pota, ima veliko povedati. Mati, ki se v hrepenenju vrača, ima veliko prašati. „Da si le Ti takaj I" veselo kliče Zorko. „Ne pojdi več proč 1" prosi Fricko. In Zorko pravi: Papa je bil zelo žalosten. Tadi danes. Pa on je obljubil, da danes pridel". In ona odgovori: „Tako?" Ona dva rečeta: „Da!" In ona ja stieka k sebi, poljubaje ja in je tako ereöna. Prve dni janavarja predloži vlada načrt zakona o podporah za uradnike. S tem zakonom se pooblasti v'ada, da porabi za sedaj 20 milijonov krön. Ob tej pri- liki se bo razpravljal tadi prihodnji za- kon o uradnikih. Dalje bo reäiti zakon o kontingentn novincev, o „numerus clausus" za gospodsko zbornico in o varstvu volilne svobode. Nekateri načelniki so izražali razne želje gled« posebnih nnjnih zakonskih načrtov. Tako je n. pr. baron Schwagel priporočal v imena proračanskega od- seka, da bi se povspešila razprava za- konov o pogodbi z Lloydom, o parop- lovbi za Dalmacijo in subvenciji trgo- vinski mornarici. Posl. dr. Kramar je menil, da j« nojno potrebno, da zbornica odpravi § 23 tiskovnega zakona, da se tako dovoli svobodno razprodavanje tiskovin radi predstojeße volilne borbe. Ministerski predsednik je vzel na znanje te želje in stopi v dogovor s predsedniätvom zbornice, da se določi delavni program ki se äe enkrat predloži načelnikorn. Potem se je razvila živahna raz- prava o nujnih predlogih — 53 njih — ki zapirajo pot do dnevnega reda. Skle- nili niso ničesar. Izrazilo pa se je mnenje, da bo vzlic tem obstrakcijonistiškim nnjnim predlogom vendar možno reäiti vse zakonske načrte, ako stranke omeje število svojih govornikov in ako bodo govori kratki. Ali členi avstrijske dele- gacije, doznaväi o teh sklepih, so jnvili ministerskema predsednika svoje neza- dovoljstvo. Ti so na pozneji konferenci izjavili, da žele preživeti praznike pri Bvoijh rodbinab in da torej ne morejo v Budimpeäto že 2. januvarja. Vsled tega se je sklenilo, da se zbornic» pos- lancev snide že 3. mesto 7. januvarja in bo imela seje tri dni. Avstrijska de- legacija pa se snide dne 7. janavarja in bo imela seje do 10. Zbornica poslancav pa se snide zopet dne 11. janavarja. Sklicanje deželnih zborov. Na dan 27. t. m. so sklicani sledeßi deželni zbori in sicer : dolnje avstrijski, solnograäki, štajerski, ^ kranjski, äleski, predarelski in trzaäki. Geäki in moravski deželni zbor sta pa sklicana na 28. t. m. Glede sklicanja istrskega deželnega zbora se pa vlada ni še odločila. Volilna reforma v gosposki zbornicl. V petek ponoči je bila ob četrt na 12. nro v gosposki zbornici generalna debata sklenjena. Ob pol 12. uri je gos- poska zbornica v dragem in tretjem branju sprejela volivno relormo, kakor jo je sprejela glede voüvnih okrožij pos- lanska zbornica, o premembi državno- zborskega volivnega reda pa si je pri- držala odobrenje za toliko časa, da pos- lanska zbornica sprejme ,,nameras claa- 8U9". Občinske volitve v Budimpesti. Občinske volitve ki so se vršile v petek v Badimpešti se bile zmaga opo- zicije. Na celi črti je zmagala nova de- mokratska komunalna stranka. Zahteve Mažarov. Na shoda mažarskih delegatov so sklenili zahtevati, da se skapno finančno ministerstvo premesti v Badimpeäto in da se na Ogerskem nastavljajo samo ma- žarski aradniki. Ogrska delegacija. V svoji sobotni seji je ogrskä de- legacija sprejela proračan za Bosno in Hercegovino ter je stem končala svoje delo. Priäel je njen mož. V cerkvi rna ni bilo obstanka. Pričakovanje ga je gnalo domov. „Pri otrokih je ona", mu je govorilo koprnjenje v njegovem srcu. In tako je Sei domov. Ni sei, ampak tekel je. In sedaj izlij evoj čar, sveta noč, noč miru 1 Žalostno ga pogleda ona z obema otrokoma v naročju. „Helena?". Stisne njeni roki, ona se skloni in poljubi njegovi. Otroka pa se smejeta in jokata. Postavi otroka na posteljo in poljubi svojega moža na ustna. Glasno zadone v sobo cerkveni zvonovi. „Ilvala bod Goepod Boga I" za- bače orglje, to zadoni tudi v njanih srcih. Zasveti jima luö, ker sta se spra- vila. Rakor nekoč na betlehemski pla- noti. Mir Ijudem na zemlji, ki so dobre volje 1 Zvonovi so zopet utihnili. Spodaj na cesti pa je grača iz cerkve se vra- čajočih otrok zapela veselo božično pesem. To je sveta noč, ko angelji miru plavajo nad zemljo.... Neunair — F. K. Boj med cerkvijo in državo na Francoskem. Na dnevnem redu sobotne seje francoake posl. zbornice je bil zakonski naört o javnem izvrševanja službe božje. Posl. Lasies je čital izjavo, v kateri je protestiral proti predlogam predloženim od vlade ki so naperjeDe proti kato- liäki cerkyi. V istem smisla je govoril posl. Raiberti. PosL Ribot je hado napa- dal vladno politiko in zakon o ločitvi. Minister Briand, je rekel govornik, se bo kmala kesal, da je predloz'l ta zakon, ki je nepotreben. Izjava, s katero da se ima prijaviti vräitev službe božje ni potrebna V podrobno razpravo je po- segel tudi posl. Piou, ki je rekel, da ni nikaka organizacija bogočastja možne brez dovvljenja papeževega in da je rnožno verski mir vspostaviti le v sng- lasja med cerkvijo in državo. Zbornica je konečno vsprejela zakon z malimi spremembami v 413 proti 166 glasovi. Atentat na grofa Ignatijeva. Dne 22. t. iu, je neki Ralikov v ba- se tu plemske zbornice s äestimi streli iz revolverja nbil člena državnega sveta grofa Alekseja Ignatijeva. Gros Aleksij IgQBtijev je bil brat znanega diplomata in biväega poslanika v C^rigradu, grofa Ignatijeva. Darovi. Za „Šolski Do m": Doälo upravniStvu: V veseli družbi se nabralo pri Katniku v Gorici 8 K. Za „B3žičnico" v „Šol. Dornn" so nadalje darovali: gg. Terezija Golja 10 K; Antonija Hrovatin 5 R; svetnikRatar 4 K; Ivanka Gabräcek 4 K; Dr. Franko 10 R; G. üräic 2 R; Gejan davčni priatav 2 R; Brajnik davč. prist. 2 K; Marija Dr. Dereani 3 R; Ant. Romjanc trgovec 2 K; Mih. Rozman trg. 5 R; Marija Kancler 2 R; 1. Marzidoväek vojaäki kurat 4 R; Ludvik Lakežič 2 K; R^za Rovač svet. sopr. 2 K; prof. Miklavž 0 nersa 2 R; Andrej Ipavec prof. 2 R; dr.Osvald prof. 3 R; Ludvik Vazzaz prof. 3 R; Süligoj 1 K; rodbina Svetoslav Premroa 3 R; Teodor Hribar 5 R; Šasteršič Ivan davčni oücijal 6 K; Ivan Mercina vad. učitelj 2 R; Terezija Mercina 2 R; Ivan Mermolja post, oficial ö R; Potazky trgovec je da- roval nogovice, zapestnice in izdelane črevlje; Martin Poberaj in Ant. Kruäic pa izdelane deäke obleke ; Z^rnik daro- val volnene rate in rokavice; Gril in Drašček pa kolače. Za Gregoröißev spomenik. Gispa uöiteljica Franja Pirc, nabrala v prijazni dražbi 2 K; J. Krošelj, c. kr. orožniški vodja v Samiču na Dolenjskem, 2 R; Josip Fon, kaplan v Volčata, 10 R; TomaŽ Jag, nadačitelj v Salkana, 5 R. Darovi. — Za „Miklavžev večer", kateri se je priredil äolski mladint v Bovcu nabralo se je sledeče: po 20 K: družina Dr. Kraigher-jeva ; po 10 R; g. Dr. R. Gruntar, g. Princig glavar, g. Vik. Devetak sodnik; po 6 R: neim^riovan upok. učitelj; po 5 K: c\ g. Vidmar dekan, č. g. Reäciö kaplan, g. dr. Mayor, g. R. g And. Lasiö nadzornik, g. Serpar davč. tajnik, g. Treo okr. komisar, g. Anton Rntin c. kr. učitelj, g. Gerželj učitelj, g. Haber; po 4 R; g. J. Mrach, gdč. uöite- Ijica Mlekuž, č. g. Štolsa kaplan, gospa Marija Ostan, gospa Stergalc, g. Ambro- žič poštar; po 3 K: g. G. Stres, gospa Terezija Jonko, c. kr. orožniki; po 2 R: gdč. Predavk, g. Šalin župan, g. hidor Ostan, go?pa Fiäer g. A. Berbaö davkar, g. Jop]p Černigoj, g. N. N.. g. A Mlekaž, č. g. Štrukelj, gdč. Jančič, g. M. Logar nčitelj, g. And. Flajs, g. A. Darjava, gdč. R. Vaientinčič, gospa Pečenko, g. Jožc f Mleknž, g. And. Mrakic", g. Jožef Mrakič, g. Franc Mrakič, g. Franc Renda, gospa Marija Kenda, g. J. T., g. Trebše učitelj, g. Mih^lič st, g. nadporočnikg. poročnik; po 1 K 40 b: g. Kavs cerkovnik; po 1 K: g. Pirc st. g. M ha Mlekuž, g. Anton Černigoj, g. Trobnia, g. Smogovec, g. And. Cflrnuta L g. kurat Kunšio, g. Albert Kunšič, g. Albert Dominko nadačitelj, g. Ivan Vuk, g Josip Flajs, g. And. Mrakič, L. R. Faninger, g. Mišec, g. Novak, g. Cermelj, gospa Marija NovinČ, gospa Eliza Fon, g. Matija Rravania; po 80 h: gospa Jaok; po 50 h: g. Josip Mrakič. Vesela drnžba pri Jonku nabrala 4 K 62 h. Vstopnina 26 R. Razun omenje- nega darovali so še: tvrdka A. Stravssgitl blago in čevlje; tvrdka A. A. Mlekuž isto; tvrdka L. Jonko blago; gospa na- dučiteljeva bombaž; gdč. Vidmar ingospa davkarjeva sladčice; g. Pirc kolače; gospa Žagar orehe in jabolke; g. Ursič učitelj lige; g. Ravs äkatlje, gosp. Izidor Ostan orehe. Vsem omenjenim darovateljem dalje g. Jonku za dvorano; gosdej Fišer za svečavo; g. Miheličua za napravo odra; g. Miheliču ml. in g, Izidor Ostanu za godbo; gospej Dr. Rraigher; gdč. učiteljicam Merhar v Rala, gi<3. Marinič na Plužnah, gdč. Vidmar na Žigi in gdč. Predank izreka v imenu äolske mladine najiskrenejo zahvalo učiteljstvo bovške šole. Yesele bozißne präznike želi vsem naročnikom, čitateljem in pri- jateljem »G o r i c e« nredništvo in upravništvo. Domače in razne novice. Odlikovanji. — Nj. Veličanstvo ce- sar je podelil namestništeenemu svetnika v Trsta g. Alojzija Fabijaniju red železne krone III vrate. Višji finančni svetnik#g. Jarij Ss- blich je dobil o priliki amirovljenja na- slov dvornega evetnika. Osebne vcsti. — Gospoda finančna tajnika Valentin M a r u ä i č in Hilarij Vodopivec premeščena sta k sinan- čnemu ravnateljstvu v Trst. Prvi je služboval dosedaj v Pazinu, drugi pa na Volovnkem. Finančni komisar g. dr. D o r- č i č je premeščen iz Gorice v Pazin. Uinrl je minulo nod ob 10. nri ravnatelj tuk. zantavljalnice in hranilnice ..Monte di Pietä" g. Ronrad pl. F a b r i s- F r e y e n t h a 1. Bolan je bil le ätiri dni. — Pogreb se bode vräil v sredo ob 9.V2« Pokojnikovo traplo prepeljejo iz Gorice v Št. Ferjan ter je polože tam v dra- žinsko rakev. — N. p. v. m. ! V proslavo najveejega iiesnika sedan je dobe Simona Gre^orčiča. — V nedeljo dne 23. t. m. se je zbralo rihemberäko staraäinst^o v polnem številu. Navzočih je bilo 30 občinskih odbornikov in 15 namestnikov. Napred- log g. župana Josipa Pavlica sklenili so soglasno, da napravi rihemberäka občina največjemu posniku sedanje dobe Simonu Gregorčiču nakaplaniji spominsko ploäco 8 primernim napisom v spomin, da je kaplanoval ta nad 8 let, kakor sam poje v pesmi: Slovo od R'fenberga: „Ta bival sem nad opem let, ta vse se mi je prikupilo, to ljudstvo mi je drago, milo in ljub mi je ta krasni svet". Odkritje spominske plošče se bo praznovalo slovesDO. Za spoineaik pesiuku Gregorčiču je sklenilo darovati občinsko stareäinstvo v sv. Rrižu na Vipavskem za zdaj 100 K. Naj bi to zavedno stareäinstvo imelo med ostalimi slovenskimi stareäinstvi unogo posnemalcev. Dr. Turne glasilo, kainniški „Naš List" je rnenda, kakor smo že zainjič na kratko omenili, za izpremembo — eno svojih običajnih ,.pridig" naslovil na naä naslov. Rer so bili doslej tega blaga de- ležni večinoma le naäi dnevniki, si mo- ramo äteti le v cast, da je ta milost do- letela tudi nas. Ako bi hoteli posnemati od „Naäega Lista" s „pridigami* odliko- vane dnevnike, bi tadi mi to odlikovanje prezrli; ali ker kaže ta „pridiga", če je pisana v Ljubljani, nepoznanje naäih raz- mer, če je pisana v Gorici, utajevanje teh razmer, si dovoljajemo nekoliko od- govora, in — odkrito reöeno — ne brez zavidanja za izjemno staliäce „Naäega Lista", kateri je poslal doslej vse polno politiönih naukov v nlovenski svet, a po- litičnega djanja nikakega, kajti stranka, ki naj one politične nauke zvräi, ima äe le priti. Mi smo se v očeh „Našega Lista" hado pregrešili, da smo ponatisnili nje- govo prerokovanje, ki pravi, da zadrgne- jo prih. volitve vrat naäi takoimenovani „napredni" stranki. Zato nam je napisal ta-leukor: „Klerikalna „Gorica" hoöe izkoriščati našo aodbo o divji obliki go- riškega političnega življenja. Kakšna iro- nija ! Prav tako kakor razdeva liberalaa stranka slov. politično življenje, zastru- puje klerikalua stranka GregorčiČeva 8 8vojo brezstidno hinavščino slovensko javnost. Čq bi hoteli analizoviti goriäko politiko, bi nam v rokah oatala brezpri- merna hinaväcina in surovost. Tako torej ! Brezstidno in brezpri- merno hinaväöino je prisodil „Naä List" nam, surovost pa menda naäi prijateljici v Gosposki ulici. Mi obžtlujemo le, dv se „Naä List" ni lotil analizovanja goriäke politike! Kajti prav radovedni smo, kako bi to analizovanje dokazalo nekaj, česar v naäem političnem delovanju ni, kar je domnevanje mladih gospodov ljubljanskih, ki goriškega političnega življenja ne po- znajo, ampak nas sodijo le po krivih in- formacijah svojega goriäkega navdihoval- ca. Ako je ree, da je politično glasilo zrcalo delovanja politične stranke in nje voditelja, potem prosimo Ijubljanske go- spode, naj primerjajo nekdanjo „Soöo", ko je bila še glasilo dr. GregorčiČa, s se- danjo „Gorico" in nam povejo, kje naj- dejo ono razliko, da imennjejo sedanjo naäo politiko hinavdko dočim nekdanja njim gotovo ni bila. Upoštevati seveda morajo pri tem, da je naä list sedaj več- krat prisiljen, zastopati verske zadeve, dočim nekdanjemu glasilu dr. Gregorčiča tega ni bilo treba, ker ni bilo takrat v - deželi drngega lista, ki bi bil izkopaval v ljadstvu versko prepriöanje. Ker že vidimo, da je „Našemu Li- stn" tako ljnb lov na politično hinav- Sčino, mu hočemo postreči z drugim zelo bogatim revirom pristne politično hinav- Sčine, in to je dosedanje politično delo- vanie njegovega navdihovalca dr. Tame. Ta gospod je bil, kar je pri nas na Go- riškem, že klerikalec, liberalec, napred- njak, socijalni demokrat, in zdaj je, po progr&mu „Našega Lista" Bodeč. zopet liberalce, ako ni v novejäem času oble- kel kakegB drugega političnega mišljenja. Ko je bil sodnijski uradnik v Tolminn, 86 je rad bahal, da ni noben drag arad- nik tako veslno hodil k maäi nego on. -Zdaj Jmu — razurae se — preoblečeno politično miäljenje ne dovoljuje več tega „športa"'. Ko je prišel iz Tolmina v Go- rico — zopet razame se — na podlagi „klerikalnega" progama, se je lotil go- spodarakega polja, „Lodska posojilnica" nm je bila poskaševalni kunec. A se le, ko je oprizoril politiöni razdor, amo zve- deli zakaj ? Odgovor : Da si je osvojil denarna zavoda za svoje politične ka- price. Tik pred razdorom je javno govo- ril; „Biez dahovščine ni možaa gospo- darska organizacijau, a tik po razdoru je učil : „Proč a farji, ti so coklje na- rodnega napredka !u Pa naveličal se je denarnih zavodov, popnstil liberalno in naprednjaško politiko kot „preveö kori- atolovno" in začel je zahajati v Trst ko- ketirat a aocijalno demokracijo, a predno ae ma je prav razvila nova ljubezen, se je že naveličal (ali prav za prav: so ae ga naveličali), slekel je socijalno-demo- kratično suknjo in oblekel zopet liberal- no, pebegnivši k „Našemo Lista". Ali ker mož čati v sebi nekakega alovenskega Bismarka, hoče imeti dve železi v ognju, zato se zdaj peha na prosvetnem polja, nasbrže z istimi „Btvarnimi" nameni, ka- kor se je nekdaj v denarnih zavodih : prosveta mu bodi lestvic*, da napravi po njej zopet kak pMitični „sallo mortale". In Vi, mladi politiki ljubljanski, Vi iščete brezstidne in brezprimerne poli- tiöne hinavščine pri nas ! ! 1 „L'Eco del Litoralc", glasilo laške „Federazione", piSe v številkah z dne 17. in 21 t. m. v podiiBtka : II Friali o Slo- vencih tako-le: „Slovenci so potoinci divjih Hanov in Avarov, ki so se naselili v frialski deželi. Da spada tadi slo- venski del goriške dežele k „Friali", do- kazaje farlanska govorica, ^ ki imennje alovenaki del Sclavonic, češ, oni so Sklavi in kot taki podložni friulski de- želi. Isto da dokazuje tudi okoliščina, da je najmanj ena četrtinka slovenskih besed furlanskega ali italijanskega izvora. Zato da lahko Slovence po praviciimenajemo Farlane. Dalje pravi, da je alovensko Ijadstvo divje, surovo in brezobzirno, ki hoče akrasti Italijanom narodno poaest. To aarovo in divje Ijadstvo slovensko pa da dobiva podporo od vlade, ki pre- ganja Italijane že 40 let t. j. od tiste dobe, ko ae je zadnjič določila meja mej Avstrijo in Italijo. Tako „L'Eco del L:torale"! Vpra- Samo, ali je še kje na sveta list, ki bi pokazal tako nevednost In ob enem tako hudobijo? Ali je vredno, da podpiramo Hat, ki niti ne razločaje Hanov in Ava- rov od Slovanov? Niti židovski liati ne govore tako lažnjivo in hadobno o S!o- vencih ! Pod člankom je podpisan : Un friulano austriaco, katerema se pa vidi, da bi rad dočakal, da bi se meja mej AvBtrijo in Italijo spet premaknila ia da bi G. Garibaldi prikorakai ae avojo »rmado v Gorico. Mislimo, d* je sveta dolžnost vseh zavednih Slovencev,^ da korenito obračuniajo z listoma ,,L' Eco" JQ „Popolo", ki sta 8edaj pod eno streho Jn enim gospodarjem. V izgled povemo, da ja je „Slovenaka Čitalnica" v Gorici izključila iz bralnice. Tako naj stori vsak zavedni Slovenec. Pričakajemo tudi, da bode odbor „Ililarijanake tiskarne" storil avojo dolž- nost. Naj omenimo äe, da je ,,L' Eeo del Litorale" hajskal Italijane, radi izraza na Št. Poterskem shodo : polentarji. ter naj GoriČani odpustijo Slovence iz slažb in nadomestijo s Furlani. In vendar je iz- raz : polentarji, kakršni smo več ali manj vsi Ijodje, nedolžen v primeri s hndob- nira jazžaljenjem vaega slovenakega na- roda, ki je je zakrivil „L? Eco del Lito- rale". Ime : polentarji ni večje razžalje- nje ko ime: verzotarji, ki dajejo Goričani naäim vrlim Št. Andrežcem radi obilih verzot, ki jih pridelajejo. Ko bi pa tadi bil izraz: polentarji razžaljenje, vendar ni tako, kakega opisaje v „L' Ego del Litorale". Upamo, da bodo imele naše beaede vspeb. Predavaiija v „Slovcnskl čital- nici" v Gorici. — V smisla sklepa le- tošnjega občnega /ibora se bodo vräila v sedanji zimski sezoni razna predavanja v tukajšnji čitalnici. Prvo tako preda- vanje bo v četrtek, dne 3. januarja p. 1. ob 8. uri zvecer, in sicer bo predaval gospod SvetO8lav Premrou o predmeta „Vremenska opazovanja in napovedo- vanja". Predavanje je apojeno s skiop- tičnimi projekcijami. Vatop prost čital- niškim članorn in po njih vpeljanim gostom. Markoni-ju, tedaj onema, ki želi, da bi njegov brzojav prvi pozdravil zmago italijanskega brodovja nad avstrijakem, pošljejo a v s t r i j s k i äe neodrešeni Italijani znatno podporo. — Podpore visokošolcem se razdele navadno vsako leto po novem leta, ko je deželni proračun potrjen. Ker ne bo letoa sklican naš deželni zbor m^aeca decembra, prišle bi v najugodnejäem slačaju te podpore na pristojno mesto äele okola velikenoči. S tem bi se pa nikako ne doeegel Damen, ki ga imajo one podpore. Mladina je vže tri meaece na visokih äolah in strada v nadi, da dobi vsaj po novem leta rnalo deželno podporo. Marsikateri visokoäolec se je že zadolžil v nadi na to podporo. Prav je, da podpira dežela izdatoo našo učečo ee mladino, kajti ako nimamo domaöe inteligence in domačih sinov, ki lahko zasedajo različna mesta v deželni in državni slažbi na Primorskem, nam bodo gospodarili vednö tajci; toda ta podpora naj se razdeli ob pravom časa, da do- seže svoj pravi namen. Zato se obračanio v imenu naše mladine, ki obiskuje visoke sole, do deželnega odbora, da takoj razdeli oni zneeek, kateri dovoljuje de- želni zbor leto za Ietom vseačiliščnikom v podporo. Deželni odbor naj bode averjen, da bcdo vsi poslanci tak korak le odobravali. Brezobrestua posojila so pDstala morska kača, ki se vleöe v naši kro- novini brez konca in kraja. Najmanj tri leta so pretekla, da so vložili po trtni uäi prizadeti posestniki proänje na pri- stojno meato v svrho, da bi dobili vladno in deželno brezobrestno posojilo v pomoö za občatno škodo, katero jim je provzročila trtna nš. Po vsestranakem pritiaka od strani deželnega odbora in zbora, županstev in c. kr. glavarstva v Gorici dovolila je vendar vlada svoj priapevek ter to naznanila dne 21. ja- navarja t. 1. c. kr. nameatniätva v Trsta; a še danea ni dobila večina proailcev določenega posojila vkljnb tema, da je vlada vže vknjižena za svoj prispevek na zemljiäca prosilcev. To pa gre vendar predaleö ! D^želni zbor naj naredi tema škandaloznema postopanja enn'rat konec 1 Ali naj se izplačajo zadevna posojila igra. — Fotograf France Brandl na Dunaja, ki je iniel raka na želodcu, bi se bil moral v so- boto podvreöi operaciji. Prevzel ga je pa zaradi tega tak strah, da je aklenil vzeti si raje aam življenje. Pregovoril je pa tadi svojo 28-letno ženo Rozalijo, naj bi tadi ona ob jednem ž njim umrla. Pila sta najprej strap mož in žena, potem sta ga dala tadi pi ti še dvema svojima otrokoma od katerih je bil jeden star jedno 'et?, dragi pa ätiri leta. Ljudje, ki ao nekaj ur pozneje prišli na stanovanje, našli so ätiri mrtve. Golob pismonoša. — Priletel je pretekli petek v Drežnico ter se vae- del na šolsko okno. Golob je popolnoma krotak, ter se da prijeti z roko. Na nogi ima meden obroček in v njem vrezano znamenje P N B ter številko 20706. Ranjeno ima perat. Goapica ačiteljica ga je vzela v oskrb, da ga ozdravi in potem izpusti. Vsled sinrtl svoje dobre znauke obolel. — V Trata ata nekaj časa živela 8kapaj 62-letna Frančiaka Urban in krošnjar 64-letni Ivan Lulik iz Ajdovščine. V petek zjulrAJ, ko je hotela iti Urban po nekem poslu iz hiše, se je zgradila na stopnicah na tla ter je ostala takoj mrtva. Ko je Lulik to izvedel, napadle so tadi njega hude boleöine in prenesti ao ga morali v bolnišnico, kjer se na- haja v smrtni nevarnosti. Orožniki okradeiii. — V soboto zjutraj so neznani tatje okradli na orož- niški postaji na Opčinah tri pare črev- ljev. Svoje slabe črevlje so pa pustili tatje orožnikorn. Pasivna rezistcnca poStuih ushiž- bencev koncana. — Pasivna rezistenca poätnih ualužbencev jenehala , äe predno je prav za prav začela. V soboto je namreČ osredaji odbor dunajski sklenil prenehiti 8 pasivno rezistenco in je o tem obveatil vae pokrnjinske pododbore. Razreljavljeua razsodba. — Vr- hovno sodiäöe je razveljavilo razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča v atvari župnika dr. Mauringa z Iga. Listuica uredništva. — Gg. dopia- nikom — prihodnjič. Novice iz Sovodenj. 22. dec. Brrr . . . Zima, zima je, gospod urednik, zima taka, da ni vsaki enaka. Burja piše danes (pa ne kobariška), iii pa še kakšna burja. Vse luknjice pri kmetiji nemarnega gospodarja najde, pa sili vanje. Mraz imamo res, a pri vsem mrazu in burji smo v nekem oziru na boljem nego Vi meščani, ki skozi ka- vaniiška okna gledate, kako pleše burja s cestnim prahom in smetmi. Gledal sem Vas enkrat, kako ste si tiščali oči, usta in nos, da niste okusili grenkosti cestnih paberkov, katere Vam je hotela dati oku- siti burja. Tega pri nas na deželi pa ni, hvala Bogu. Evo, v tem oziru v času burje je bolje na deželi nego v mestu. Novice bi radi. ste rekii zednjič, g. urednik! Hra, kakšne pa? Morda take-le n. pr. da je nek kolesar povozil nekoga in bil za to kazuovan; da se je vozil kolesar brez luči v temi in bil tudi kaznovan; da se možje po krčmah pre- pirajo in nekdo nekoga razžali na časti in je bil za to kaznovan; da mladina razsaja po noči in je bila za to kazno- vana! O, to so resnične, a žalostne no- vice, katere nerad pišem. Jaz bi Vam rad sporočil kaj lepšega, kaj veselega. A žalibog, tega Vam sporočiti ne tno- rem, ker tega pri nas ni! Zatorej poši- ljajmo v javnost pa kar se godi! Da se kregamo v Sovodnjah že več let, to veste, in da ima sodnija, gla- varstvo in dež. odbor polne roke dela z nami, to vejo najbolj dotični uradi! Pri nas so bili že glavarji, komisarji, uradniki, tajniki in pisarji, da bi duhove pomirili, a so jih še bolj razburili. E, nas Sovodenjcev ne poznajo samo v Go- rici. ampak tudi v Trstu in še celo do Dunaja smo se priplazili. In veste kam smo se priplazili na Duuaju? V tiste visoke in lepe palace, ki jim pravijo ministerstva, upravua in državnasodišča. Torej vidite, da znamo več kot hruške peči! Hm, da bi se priplazili recimo „po štirih" v te lepe palace prazni, to bi se še dalo potrpeti; ali priplazili smo se s polno bisago pritožb, utokov in dru- gili „protokolov", tako da celo najvišja dunajska gospoda se „prepira" z nami! No, svaka sila do vriemena! Da smo v Sovodnjah „kunštni"{se lahko prepričate iz tega dejstva : Za minuli petek jebila napovedana seja gospodarskega sveta! In mislite, da se je seja vršila? Kaj še! No, zakaj? Zato, ker večiua je provzročila — a b- stinenco (pa ue proti vinu!). Niprišla v sejo! Navadno le manjšine delajo ab- stineuco ! Pri nas pa narobe, seveda vse narobe! Kajpak, ni nič čudnega! Torej vidite, ne samo v dunajskem parlamentu, ampak tudi v sovodenjskem gospodar- skem svetu poznamo abstinenco! In po- tem poreče kdo, da ne znamo nič, ko deloma „kukr" na Dunaju . .. Pa pride še lepša ! Čujte ! Ponoviio je bila napovedana seja gospodarskega sveta za petek. Prišli so vsi. No, zdaj bi človek mislil, da bo kaj! Ali kogar škrateljček enkrat zgrabi, ga drži. In tako tudi sedaj. Z radovednostjo smo čakali, kaj bo. Med točkami dnevnega reda je bila tudi ena, s katero se raz- drapana in jetična večina ne more na nikak načiii sprijazniti. In ta točka bi se imela v tej seji rešiti. O, ta kapelica! Pa je treba stvar razumeti! Zakaj nočejo kapelice plačati? No, zakaj! Zato, ker stoji vis-avis — krčme, na prostoru, kjer imajo „intabuliran" prostorfurlanski osli in mule! To peče, to žge, to skeli! In priveski „široke mamke" ter „bistrogle- dega tatka" so tako zatelebaui v fur- lanske osle, da na vse kriplje brauijo — njih „star poses". Skandal, da se sveti kraj tako profanuje! Tem pri- veskom veljaj patra Greuterja: Pfuj! — Torej seja je bila v petek. Pri seji pa je bilo vse tako napravljeno, da no- ben sklep naj ne bq nič vreden. Med sejo je namreč — tajnik pobegnil! Tableau! Zakaj je pobegnil, nam ni na- tančno znano. Ko so videli tajnika be- žati, še oni so jo vcedili za njim! In tako se godi nepretrgoma da capo al fine. Luštno je vSovodujah ži- veti — kdor ima polno denara in ne pride z nobenim v dotiko. Za sedaj dovolj! Vesele praznike, g. urednik! Poslano. Slav, občinstvn. Ob pogrebu pesnika in svojega nunca, ki mi je večkrAt tožil radi go- riäke wnesreče", sem hotel govoriti — ker ni bil namenjen gavoriti noben dru? g. durnvnik — tako, kot sem govoril. Ko bi me hvalili unaazani, od C-srkve pre- povedani listi, bi si ätol v neöast. Toliko splošno rečeno, ker mi ni pobliže znano, kaj je „S )zzau izbljavala. V Sedla dne 20. dčc. 1906. S. Gregorčič, podžapnik, kojema g. „knjižni izdajavoc v velikem Štila", Andrej Gabršček äe vedno dolgaje nagrado obljubljenih 400 kron. *) Za sestavke pod tem naslovom je urcd- niStvo odgovorno toliko, koliko zahteva tiskovni zakon. „KrojDška zadruga" Oopica, 9. Signori 7 prodaja lepo, novo in sveže blago za možke in ženske obleke po grozovito nizkih stalnih cenah! Poshusite I in priporočife % . . = \zaa\ke ~ I Tydrope tarne tiranilj 17 Pragi VIII. senoonihzastonj. Loterijske številke. 22. decembra. Trst.......26 38 34 65 66 Line.......38 24 14 45 71 Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v (jronci na Kornju St. II. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. kupite vedno najboljse pri domači tvrdki J. EM, GORE št. 10 2°"" St. 10 Izčel jc težho pricakouani K0LEDÄR za tatülca 11 Uredll dež. nadzornik J. Legvart 11. zolo popolnejši letnik z vsebino: Krsitek opis umnc živinoreje; zlata pravila živiuoreji, krniljenjc govejo živine in praš^ev. PrašiČjeroja, mlekarstvo, preiskova- nje mlekii, bolezni iniVka. Obdelo- vanje Iravuikov, naprava in osuše- vanjy travnikov, umotnu in naravna guojila. Sadjereja, naprava sadov- njaka. Vinoroja, priprava dobroga vina. Kinet. zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kilo, orale in liektarje. Koledar, sejmi in So innogo drugoga. Vezan jo lctos v posebno moeno platno. Cena s po&to K 1-80, in se naroča pri Iv. Bonač v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzctja se naj znesek naproj dopošlje. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja- stroje tudi |i na teden V ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljse kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Ne pozabite! Kje sevkupi gotove obleke in blago za nio/ke obleke? Nikjer drugje, kakor pri M. Poveraju, v Gorici na Travniku. Tedaj tje pojdi in nakupi si kar potrebuješ za Koziče za-se ali pa za <1 aril a za Božične praznike. S tern se prepričaš, da je vse resnica, kar se naznanja slavnemu občinstvu o veliki zalogi vsakovrst- nega blaga. Te jako nizke cene veljajo sa- mo za blago, ki je razpostavljeno pred štacuno na Travniku St. 5. * ,CentFaIua posojilniea6 registrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odpločila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice pa 5V|0, na vhnjižba po 5% z V!o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera V za hranilne vloge je nespremenjena. C i1 ^ ^+* Prosiva zahtevati listke! Najveja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO krono uagrade izplačava vsakema, kdor dokaže a potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kapil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva g a h. t e v a t i listke! ' Pozor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! Razglas zastavnih pisem deželnega hipotečnega zavoda poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske izžvebanih pri prvem žrcbanju, ki se je vršilo dne 11. decembra 1906. Pri prvem žrebanju dne 11. decembra 190G so se izžiebala sledeča zastavna pisma, katera se izplačajo dne 1. julija 1907: po 200 Kron Št. 10. 18, 21, 31, 35, 71, 82, 110, 132, 135, 137, 141, 165, 167, 208/215, 237, 238, 258, 261, 283, 296, 314, 348, 369, 383, 390, 400, 404, 407, 442, 453, 492, 520, 551, 554, 560, 563, 692, 703, 724, 732, 735, 738, 813, 838, 878, 887, 888, 950, 999. po 1000 Kron St. 17, 20, 29, 38, 48, 76, 81, 101, 103, 119, 143, 179, 184, 194, 218, 243, 262, 338. po 2000 Kron Št. 39, 67, 88, 97, 102, 122, 147, 161, 194, 200, 208, 231, 243, 260, 264, 290, 296, 299, 316, 320, 368, 372, 386, 418, 429, 432, 440, 455, 476, 492, 524, 528, 536, 540, 548, 572, 577, 599, 635, 655, 657, 663, 664, 666, 668, 674, 694, 706, 729, 737, 768, 777, 795, 815, 848, 870, 882, 888, 910, 968, 988, 1039, 1044, 1057, 1106, 1123, 1134, 1174, 1192, 1249, 1307, 1321, 1348, 1352, 1398, 1463, 1473, 1489. po 10.000 Kron Št. 57, 73. V razkazu niso navedene številke serij, ker zaporedne stevilke se vrsto nepretrgorna za vse serije vsake posamezne vrsle. Izplačilo izžrebanih zastavnih pisem se vrši v smislu § 20. pravilnika 1. julija 1907 v polnem. imenskcm znesku proti vrnitvi zastavnih pisem z doticnimi kuponskimi polami in taloni vred pri blagajni pod- pisanega zavoda. S plačilnirn dnevom izžrebanih zastavnih pisem se konča tudi obrestovanje istih; za nadaljno dobo, a ne daljšo od šestih let, pristoja lastniku izžrebanih zastavnih pisem odškodnina v znesku treh četrtink. od izgube izvirajoče iz tega ker jih ni predložil v izplačilo (§ 21). Izžrebana zastavna pisma se zamorejo doposlati v izplačilo tudi po pošti, v tern slučaju je treba. označiti naslov pošiljatelja z vso nalančnostjo. V GORICI, dne 12. decembra 1906. Ravnateljstvo deželnega hipotccnega zavoda.