SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 27
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 21 de julio - 21. julija 2016
DEMOKRATIČNI DUH
Nova kriza v vladi
IGOR SENCAR
Pred petindvajsetimi leti so mnogi srčni slovenski možje ubranili obstoj Republike Slovenije, njeno suvereno državnost, neodvisnost in demokratičnost. Postali smo narod, ki je v pravični vojni zmagal za cilje, ki si jih je sam postavil. To obeležje je torej najprej pomnik v trajen spomin in zahvalo za zmago v osamosvojitveni vojni.
Ko se danes oziramo v zgodovino, v njej uzremo globlji smisel, ki je vodil do vzpostavitve slovenske države. Tako ne moremo, da bi ob premišljevanju o našem boju pred petindvajsetimi leti ne pomislili na obrambne boje naših prednikov. Branili so svoje domove, borili so se za svobodo in očetnjavo. Varovali so svojo dediščino, ki je postala naša dediščina. To je temelj naše samobitnosti, izvor naše identitete, ki je v prvi vrsti stvar duha. Najpomembnejši trenutek v zgodovini Slovencev za oblikovanje in ohranjanje naše identitete je odločitev za krščanstvo v osmem stoletju. Bili smo prvo slovansko ljudstvo, ki je sprejelo krščanstvo. S to odločitvijo smo Slovenci stopili v krog kulturnih evropskih narodov, kar nam je omogočilo, da smo se ohranili in od tedaj naprej na teh duhovnih temeljih rastli skupaj z ostalimi evropskimi narodi. Posebna hvaležnost gre vsem, ki so ustvarjali slovensko krščansko omiko, ki je jedro naše dediščine.
Ko premišljujemo o velikih mejnikih slovenstva, lahko ugotovimo, da zgodovina ni neki neosebni, samodejni proces. Njen tok je odvisen od moralne drže in dejanj konkretnih ljudi, od njihovih kreposti. Pomembni mejniki slovenstva nam o tem pričujejo z veliko jasnostjo. Smisel vsakega človekovega dejanja v skupnosti, v kateri živi je v tem, da udejanja skupno dobro. Brez zaupanja v možnost udejanjanja dobrega, bi bilo življenje brez smisla. Bilo bi brezciljno življenje z izhodom v apatiji, cinizmu ali popolnem umiku v zasebnost.
Zgodovina je v svojem bistvu skrivnostna. Nikoli je ne bomo mogli do kraja dognati. Kljub mnogim težkim obdobjem, vsej njeni dramatičnosti in tudi tragič-nosti ni mogoče danes, ob petindvajsetletnici, ne biti globoko hvaležen. Danes, ko se oziramo v zgodovino iz svoje svobodne države, to lahko rečemo. To lahko rečemo lažje kot prenekateri pretekli rodovi - zahvaljujoč njihovim dejanjem in zahvaljujoč Božji previdnosti. Ob petindvajsetletnici zmage v vojni za Slovenijo spoznavamo milostni trenutek, ko so se naša in preteklih rodov prizadevanja srečala z veliko Božjo previdnostjo. Zato je ta pomnik postavljen tudi v znamenje globoke hvaležnosti Božji previdnosti. Zgodovina je rezultat osebnih delovanj ljudi, v najglobljem in najbistvenejšem zajemu pa je v rokah Troedinega Boga.
Ta pomnik je pomnik zaupanja v globoki smisel našega krščanskega duhovnega izročila, pomnik zvestobi Božjemu razodetju resnice o človeku, svetu in Bogu, ki je večni temelj človekovega dostojanstva. To razodetje nas, kadar mu sledimo, obvaruje pred polaščanjem in instrumentaliziranjem skupnega dobrega, pred idolatrijo naših stremljenj in uspehov ter pred zlorabljanjem svobode. V zavesti gorja, ki so ga slovenskemu narodu prizadejali totalitarizmi in še vedno trajajoče totalitarne poškodovanosti, nas to obeležje opominja h globokemu spoštovanju velike žrtve in zgodovinske resnice. Ta pa nas zavezuje k pravičnosti in opominja, da je edini pravi smisel oblasti ta, da uresničuje pravičnost.
Pred petindvajsetimi leti je šlo za obrambo naše republike, ki je bila resnična res publica, tedaj po petdesetih letih končno stvar nas vseh. To je naša dediščina, ki jo moramo spoštovati, ohranjati in razvijati, da bodo prihodnji rodovi imeli kaj sprejeti iz naših rok.
V svojem bistvu nam dediščina razodeva tudi temeljno strukturo naših odnosov: vedno smo dolžniki in naša dediščina predstavlja dolg, ki ga ni mogoče poplačati. Sinovi nikoli ne morejo poplačati svojim očetom in materam življenja in vsega, kar so od njih prejeli. Tako tudi preteklim rodovom in svoji domovini nikoli ne moremo v celoti poplačati tega, kar prejmemo. Nekateri so za svobodo, za ohranjanje možnosti smiselnega življenja, za dedne časti dali največ, kar so imeli, svoje življenje.
Sinovstvo nas najprej zavezuje k spoštovanju, k hvaležnosti. Zavezuje nas k spoznanju, da je skupno dobro ne le mogoče, ampak tudi potrebno udejanjati, pa čeprav včasih veličina naloge presega zgolj naše človeške moči - in zato se je potrebno z zaupanjem zatekati pod varstvo Božje previdnosti. Zavest sino-vstva nas mora navdihovati s svetlimi vzori velikih, plemenitih in dobrih dejanj naših očetov. Sinovstvo nas zavezuje k očetovstvu, k odgovornemu delovanju za dobrobit nas in prihodnjih rodov.
Pred petindvajsetimi leti je bila ubranjena plebiscitarna volja slovenskega naroda, da hočemo živeti v svoji, neodvisni, demokratični državi, ki bo temeljila na spoštovanju enakega dostojanstva vsakega človeka. Ta plebiscitarna volja, ki kot neizčrpni naravnopravni vir slovenske državnosti in ustavnosti zavezuje vse generacije, v samem temelju pomeni prelom in ne nadaljevanje pridobitev preteklega, totalitarnega režima. V zavesti še vedno trajajoče totalitarne poškodovanosti in vse problematičnosti slovenskega prehoda v demokratično kulturo stojimo pred velikim vprašanjem. Stojimo pred vprašanjem, ki ga izgovarjamo z vso zaskrbljenostjo: Kaj je danes s slovensko državo, z resničnim udejanjenjem ustavne demokracije in vladavine prava? In stojimo pred veliko nalogo res postaviti državo tako, da bo živela samo iz izvorno-demokratičnega duha. Ko smo udejanjili plemenito težnjo po samovladi, smo si s svojo odločitvijo obljubili prav to in nič drugega.
Spomin na velike in spomin na tragične dogodke slovenske zgodovine nas danes ob petindvajsetletnici, stoječe pred tem pomnikom časti kliče k srčnemu delovanju, k dejavni skrbi za naš narod in našo državo. Slovenska država naj bo vedno in najprej v naših srcih!
(Besedilo je bilo prebrano ob odkritju pomnika zahvale za zmago in spomina na padle za domovino v ljubljanski stolnici ob 25-letnici konca vojne za Slovenijo.)
Vlado Mira Cerarja je v manj kot dveletnem mandatu danes zapustil že osmi minister. Za ta korak se je finančni minister Dušan Mramor odločil iz osebnih razlogov. Pojasnjevati jih ni želel, je pa napovedal, da se vrača v profesorske vode. Premier Cerar, ki pred meseci ponujenega odstopa Marmorja ni želel sprejeti, češ, da je nepogrešljiv člen koalicije, danes poudarja, da bo vlada tudi brez Mramorja sledila zastavljenim ciljem. Odhaja pa tudi državni sekretar Metod Dragonja.
Če je predsednik vlade po aferi izplačil dodatkov za stalno pripravljenost na fakultetah (te je prejemal poleg aktualne ministrice Maje Makovec Brenčič tudi minister Mramor) dejal, da finančni minister svoje delo opravlja požrtvovalno in uspešno, zato bi njegov odstop lahko škodoval interesom Slovenije, je sedaj ploščo obrnil: »Poleg stabilizacije javnofinančnih in gospodarskih razmer, s čimer se je država izvila iz primeža groženj s prihodom trojke, je Slovenija napredovala tudi na lestvicah mednarodne konkurenčnosti. Vse to pa se pozna na nižji ceni financiranja za gospodarstvo in državljane. Vlada je torej dosegla veliko in za to ima po veliko zaslug prav dr. Mramor in ministrstvo za finance.«
Kar naenkrat minister Mramor ni več pomemben, vodenje financ pa je Cerar zaupal ministrici po strankarski liniji Alenki Smerkolj -vsi torej iz kvote njegove Stranke modernega centra (SMC). Sicer naj bi finančno ministrstvo na lastno željo zapustil tudi državni sekretar Metod Dragonja, ki je bil zelo na udaru zaradi političnega kupčkanja v Luki Koper. Odhod Dragonje je potrdil tudi premier Cerar. Dodal je, da bodo njegovo željo upoštevali. Minister Mramor ne vidi strokovnega razloga, da bi Dragonja odstopil. »So bili pa veliki pritiski. Urejanja zadev na področju upravljanja z državnim premoženjem je tudi politično zelo izpostavljeno. Strokovnih razlogov za njegov odstop pa ni,« je še poudaril Mramor.
Odstopljen minister Mramor tudi na dodatno vprašanje o osebnih razlogih za odhod ni želel odgovarjati med tem, kar šteje kot uspeh pa spomnil na konsolidacijo javnih financ in na edino reformo te vlade, mini davčno reformo, o kateri so se koalicijski partnerji uskladili prav sedaj.
Vsi nad mini davčno reformo niso zadovoljni. Predlog davčnega prestrukturiranja dogovorjen na koaliciji, po mnenju Združenja Manager ne rešuje problema obdavčitve dela. Gospodarstvo namreč po oceni združenja potrebuje tak davčni sistem, ki bo podpiral rast in razvoj ljudi. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije pa predlog obremenjuje podjetja in je nepravičen do zaposlenih v gospodarstvu. Predloga koalicije ne podpirajo niti na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Bo torej novemu ministru lažje? Mramor odgovarja, da mu niti približno ne bo lažje, kot je bilo njemu. Prepričan pa je, da bo ta vlada »še naprej odlično delovala«.
Cerar je z Mramorjevo odločitvijo že seznanil Državni zbor, prav tako, da bo vodenje ministrstva začasno prevzela ministrica za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj.
Kot po tekočem traku so se na odstop odzvali že vsi vidni predstavniki političnih strank. Opozicija je izrazila dvom v Mramor-jeve 'osebne razloge', ob tem pa opozorila, da bo premier težko našel primernega kandidata.
Odstop Mramorja je v NSi spodbudil pozive k predčasnim volitvam. Koalicija je po oceni vodje poslancev NSi Mateja Tonina do konca oslabljena, in to ob dejstvu, da so prihodnja štiri leta ključna za Slovenijo.
Predsednik SDS Janez Janša se je na odstop finančnega ministra Mramorja in dogajanje v vladi odzval na družbenem omrežju Twitter. Zapisal je, da se »hiša, zidana na pesku nepoštenih volitev, po dveh letih besedičenja in kitenja s tujim perjem sesuva v prah«.
Po ocenah vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojana Dobovška pa boj med lobiji v Sloveniji še poteka. Ocenjuje, da bo Mramorjev odhod močno pretresel vlado in bo iskanje naslednika težava.
In kako je z odzivi v vladni koaliciji? Franc Jurša iz DeSUS-a je presečen nad Mramor-jevim odstopom. Za usodo vlade se ne boji, bolj ga skrbi, ali bo premier našel ustreznega naslednika.
Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan spoštuje odločitev Mramorja o odstopu in verjame, da to ne pomeni konca vlade oziroma ne ogroža koalicije.
Dva ustavna sodnika
Državni zbor^ je Špelco Mežnar in Marka Šorlija potrdil za nova ustavna sodnika. Strokovnjakinja civilnega prava je dobila 71 glasov poslancev, dolgoletni kazenski sodnik jih je dobil 60. Devetletni mandat bosta nastopila jeseni - Mežnarjeva 31. oktobra, Šorli tri tedne pozneje.
Glasovanje v parlamentu je bilo tajno, tako da podrobnosti niso znane. Že pred odločanjem so v ZL napovedali, da zaradi nestrinjanja s paketnim potrjevanjem ustavnih sodnikov kandidatov ne bodo podprli. Poslanske razprave ni bilo, svoje stališče so predstavili le v SMC in DeSUS. V SMC so veseli, da je predsednik države Borut Pahor spoštoval njihov izbor, v DeSUS zaupajo njegovi presoji.
Oba novoizvoljena sodnika sta že prisegla. Mežnarjeva podporo med drugim razume kot izraz zaupanja v sposobnosti mlade generacije. »Moja naloga v naslednjih letih je dokazati, da smo tega zaupanja vredni. Svoje velike odgovornosti se zavedam.« Tudi Šorli napoveduje, da si bo z
vsemi močmi prizadeval upravičiti izkazano zaupanje. »Prizadeval si bom tudi prepričati tiste, ki so morda dvomili, in pridobiti njihovo zaupanje s svojim delom kot ustavni sodnik.«
Mežnarjeva, ki bo najmlajša ustavna sodnica do zdaj, bo nadomestila Miroslava Mozetiča, Šorli bo zasedel mesto Marte Klampfer. Jeseni, ko bosta to storila, pa se že obeta nov krog izbora ustavnih sodnikov, prihodnjo pomlad namreč mandat poteče kar štirim zdajšnjim ustavnim sodnikom - Mitji Deisin-gerju, Jasni Pogačar, Janu Zobcu in Ernestu Petriču.
Svobodna_2016_nro_26.indd 1	12/07/16 14:44
Stran 2
4. avgusta 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Fric Šmon
(Spominske besede na letošnji domobranski proslavi v Mendozi)
Danes se ponovno spominjamo žrtev vojne in komunistične revolucije v Sloveniji in begunstva naših staršev in starih staršev.
Proslaviti pomeni spomniti se na nek dogodek ali vidno osebo, s svečano slovesnostjo na dan obletnice.
Kot vsak mesec junij, se še enkrat spomnimo na dogodke in osebe, ki so vzrok, da smo danes tukaj.
Kateri dogodki?
Nemoč pred okupacijo vojaških sil totalitarnih režimov. Usmrtitev moških in žensk, starejših in mladih, laikov in posvečenih. Spopadi med brati in družinske ločitve. Beg iz domovine in razlastitev vsega premoženja. Pomanjkanje osnovnih potrebščin, kot so hrana, zavetje in zdravje. Vrnitev na tisoče domobrancev v roke njihovih rabljev. Negotovost in upanje v novo življenje.
Katere osebe?
Stari starši, starši, strici, bratje, otroci, prijatelji, moški in ženske.
Spomin in opomin
Mnogi od njih ubiti v Sloveniji, drugi umrli v Argentini in po svetu, in nekateri še vedno prisotni med nami. So naši mučenci in heroji. Koliko od njih je zapustilo ta svet z rožnim vencem v roki, mrmraje molitev k Bogu za milost, tudi za svoje krvnike. Koliko od njih je videlo ogrožene svoje najplemeni-tejše vrednote, ki so jih branili tudi za ceno svojega življenja. Kakšna sreča, da smo lahko slišali od njih samih njihove izkušnje, bodisi žalostne in grenke, pa tudi najbolj srečne in polne življenja.
Za kaj proslavljamo?
Prvič, da se spomnimo in s tem seznanimo javnost. To je bistvenega pomena za razvoj in vzdrževanje vsake družbe, da vemo od kod prihajamo. Ta dejstva in ti ljudje so glavni vzrok, da je mala Slovenija v Mendozi. So vir naše zgodovine kot družba.
Drugič, da se učimo, ob njihovem zgledu, kako se soočiti z realnostjo in jo premagati. Zgled ljubezni do Boga, domovine in najvišjih idealov. Zgled, kako sprejeti križ, ki je bil vsakemu naložen. Zgled
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
dela in truda, da bi si ustvarili dobro prihodnost za družino in skupnost. Zgled, da si tudi kljub stiskam lahko vesel. Zgled prenosa vere, običajev in domače tradicije.
Danes moramo in želimo postaviti na prvo mesto spomin mož in žena, ki so zaradi dogodkov, ki so jih doživeli, izpolnjevali svoje dolžnosti. Moramo prenesti na mlajše resnično zgodbo: katera so bila dejstva, kakšno prepričanje so imeli tisti, ki so bili vključeni v to tragedijo; to moramo posredovati novim rodovom.
France Novak je rekel:
»Prav je, da vse to ostane napisano v spomin in opomin tistim, ki bodo prišli za nami. Nikakor pa nočemo obnavljati teh stvari, da bi vzbujali sovraštvo ali maščevanje. Vse to je šlo v zgodovino. Spomnimo se na zgled škofa Rožmana, ki je bil toliko ponižan, on pa je odpuščal in nas učil, da tudi mi odpuščamo. Zato bodimo zgled odpuščanja, ljubezni, bratstva. Bogu pa hvalo pojmo, ker smo bili obvarovani pred strupom brezbožnega komunizma. To je bila za nas velika milost.«
TONE MIZERIT
Slovenija proti družini?
Kot smo že poročali v prejšnji številki, je Svet za človekove pravice pri generalni skupščini Organizacije Združenih narodov 27. junija potrdil besedilo Resolucije o družini. Slovenija je takrat glasovala proti sprejemu resolucije, ki uveljavlja vlogo in pomen družine v družbi. In zakaj se je slovenska država tako odločila? Zasledili smo, da so se časnikarji radia Ognjišče obrnili na ministrstvo za zunanje zadeve. Tam so jim pojasnili, da jih je zmotilo, ker naj bi resolucija upoštevala le eno obliko družine, politika slovenske države pa da izpostavlja 'različne družinske oblike'.
Resolucija z naslovom »Zaščita družine: vloga družine pri podpori varstva in promocije človekovih pravic invalidov« priznava družino kot temeljno celico družbe in naravnega okolja za rast in razvoj, njenih članov, posebej še otrok, ki potrebujejo posebno zaščito in skrb; poudarja tudi, da je družina temeljni prostor socializacije zato ima velik pomen za družbo in državo, ter izpostavlja pomen materinstva in očetovstva ter priznava njun poseben pomen za razvoj in obstanek civilizacije.
Za zaščito družine je glasovalo 32 držav, 12 držav, med njimi tudi Slovenija, je resoluciji nasprotovalo, 3 so bile vzdržane.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so pojasnili, da so se v skladu z družinsko politiko Republike Slovenije zavzemali za upoštevanje 'različnih družinskih oblik' in ne le ene oblike, ki jo želijo izpostaviti predlagatelji
resolucije; za ustrezno priznanje potrebe po zaščiti vseh članov družine pred morebitnimi zlorabami ter 'za promocijo enakosti spolov znotraj družine'. Izhajali pa so tudi iz stališča, da so nosilci človekovih pravic posamezniki in ne družine oz. druge družbene strukture.
Slovenija je zato podprla amandmaje k resoluciji, ki bi priznali potrebo po enaki obravnavi vseh oblik družin ter potrebo po zaščiti posameznikov znotraj družine. Ker so bila ta dopolnila zavrnjena, je Slovenija zavrnila celotno resolucijo.
In kaj o tem pravi papež Frančišek v posinodalni spodbudi Radost ljubezni? Takole je zapisal: »Ne zavedamo se več povsem jasno, da samo izključna in neločljiva zveza med moškim in žensko v polnosti izpolnjuje družbeno vlogo, ker pomeni trdno zavezo in omogoča rodovitnost. Priznati moramo veliko raznolikost družinskih situacij, ki lahko nudijo določeno življenjsko stabilnost, toda partnerskih zvez ali zvez med osebami istega spola preprosto ni mogoče enačiti z zakonom. Nobena začasna ali pa za posredovanje življenja zaprta zveza ne zagotavlja prihodnosti. Ob tem se moramo vprašati, kdo danes skrbi za to, da bi bodrili zakonce, jim pomagali pri premagovanju nevarnosti, ki jim grozijo, jih spremljali pri vzgoji otrok, jih spodbujali, da ostane njihova zakonska zveza trdna?«.
Upajmo, da bo tudi slovenska država, predvsem zaradi državljanov, spregledala in priznala nenadomestljivo vlogo družine za našo družbo.
O kardinalu Stepincu
V Vatikanu je, v torek 14. in sredo 15. julija, potekalo prvo zasedanje mešane komisije hrvaških in srbskih izvedencev, ki ima nalogo, da skupno znova premisli življenje blaženega kardinala Alojzija Stepinca pred, med in po drugi svetovni vojni.
Ustanovitev te komisije je predlagal sveti oče, potem ko se
je večkrat srečal in se posvetoval s predstavniki Svetega sedeža, srbske pravoslavne Cerkve ter hrvaške škofovske konference. Med temi srečanji se je namreč pojavila potreba po razjasnitvi nekaterih zgodovinskih vprašanj.
Ugotovitve komisije sicer ne bodo vplivale na potek postopka za kanonizacijo blaženega kardinala
Alojzija Stepinca, saj je to v popolni pristojnosti Svetega sedeža. Predvidenih je nekaj srečanj, ki naj bi jih opravili znotraj obdobja enega leta.
Osnovni namen komisije je spodbujati 'prečiščevanje spomina', zaradi tega ima njeno delo znanstveni in ekumenski značaj. Naslednje srečanje bo v Zagrebu od 17. do 18. oktobra.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
Najbolj primerna za razvoj osebe je demokratična uredba družbe, kjer so za vse ljudi zakoni isti. Mogoča pa je le, kjer ceni ljudstvo vsaj eno od vrednot močneje, od materialnega ugodja in koristi.
MK
Star slovenski izraz omenja »srečo v nesreči«. Macrijeva vlada bi lahko kar precej vedela o tem. Priznati moramo, da ga »lomi« prav po notah. A ob vsem še vedno ohranja precejšen del ljudske priljubljenosti. Pomagajo ji vedno nova odkritja škandalov korupcije prejšnje vlade. Jasno je, da ljudje trpijo ob sedanji krizi. A vidno je tudi, da so naveličani nenehnega okoriščanja, ki so ga izvajali najvišji predstavniki prejšnje vlade v lastno korist. Vprašanje ob tem je le, ali se bodo prej nehala odkritja korupcije, ali ljudsko potrpljenje s sedanjo vlado.
Inflacija in tarife. Dve boleči točki, ki jim vlada ne najde zdravila. Ni razumljivo, kako se je vlada vračunala glede podražitev cen, ko ima vendar med sabo priznane strokovnjake. Vsak navaden zemljan ve, da določene podražitve (goriva, cene javnih storitev) odjeknejo v inflaciji. Nad tem bi morali imeti absolutno kontrolo, pa kaže, da ni tako. Računali so na skok v prvih mesecih, potem pa naj bi hitro upadala. A mesec junij je presenetil s poskokom cen v višini 3.1%, kar je hud udarec za gospodarstvo in za vlado. Ponavljamo: res je prejšnja vlada pustila neznosno stanje, a sedanja je storila nekaj napak, za katere ne more nikogar kriviti. Strokovnjaki naštejejo kar pet takih napak. Vlada je računala, da se cene ne bodo podražile zaradi zvišanja uradnega dolarja, češ, da so se cene že prej usmerjale po »črnem« dolarju. To je res, a podjetniki so vseeno izrabili priložnost in povišali cene. Računali so na »socialni dogovor« med podjetniki, sindikati in vlado, pa se potem vlada ni dovolj zanimala, da bi dialog dosegla. Sedaj ponovno računajo na to možnost. Grobo so se zmotili, ko so računali, koliko bodo podražili plin. Danes je to hud trn v vladni peti. Brez potrebe so hvalili, kako bo vse dobro v drugi polovici leta (»drugem semestru«). Ljudje so pričakovali zboljšanje, sedaj pa so razočarani. In končno podjetniki navajajo kot »izvirni greh« sedanje vlade, da ni enega močnega gospodarskega ministra. Kar štirje si lastijo, vsak svoj kos oblasti in odgovornosti, in ni nikogar, ki bi koordiniral, da bi se koraki izvajali bolj pozitivno. Ljudska nejevolja raste; sindikalna tudi. Hugo Moyano je izjavil, da »ni daleč čas, ko bomo začeli boj«. S stavkami grozijo tudi vodje sindikatov transporta.
Preveč dolarjev. Govo-
rili smo, da pojavi korupcije prejšnje vlade milijo težak Macrijev položaj. Sodna ofenziva proti funkcionarjem prejšnje vlade namreč vredno napreduje. Tako novi funkcionarji, ki pregledujejo račune izza dobe kirchnerizma, kot preiskovalni sodniki, vsak dan odkrijejo kak nov primer. Poleg tega se obtožbe vrstijo s politične strani. Poslanka Margarita Stolbizer, ki pripada levičarski stranki GEN, kar tekmuje koliko obtožb bo vložila. Na podlagi njenih zadnjih predstavitev so začeli raziskavati bančne račune gospe Cristine, predvsem tiste, povezane z dolarskimi vlogami. Ko se je obroč zapiral, so s strani sodstva zasledili, da so premiki čudni tudi v računih njene hčerke Florencije. Sodnik je odredil, naj odprejo njeni dve bančni skrinjici. Notri so našli skoraj pet milijonov dolarjev, poleg še enega, ki ga ima naloženega v svojem bančnem računu. Ni načina, da bi mogla opravičiti te vsote. Tožilec stvarno meni, da je to »mamin denar«, ki so ga spravili v hčerkine skrinje, da bi ga prikrili. Raziskave sedaj skušajo ugotoviti, kje so nastali ti (in premnogi drugi) milijoni. Sumijo, da je vse sad korupcije z javnimi deli. Drug, katerega težave se kopičijo, je podjetnik Baez. Sedaj je obtožil sodnika (Casa-nello) in glavno tožilko (Gils Carbo), da domenjeno vse raziskave usmerjata proti njemu in s tem prikrivata (in branita) korupcijsko delovanje bivše predsednice.
Kam greš, peronizem?
V ozadju vseh teh in še mnogo drugih zadev, pa se postavlja vprašanje prihodnje slike političnega položaja. A to vprašanje odmeva že sedaj in vpliva na razvoj dogodkov. Vlada pritiska, da bi parlament čim prej potrdil vrsto zakonov, za katere smatra, da so bistveno potrebni. Zakaj taka ihta? Kmalu bomo pisali leto 2017, ki bo volilno leto. Prijaznost teh, ki so sedaj blizu vladnih položajev (Massa, Urtubey ...), bodo izvajali najbolj kruto opozicijo, da pridobijo čim več nezadovoljnih glasov. Macrijeva »sreča v nesreči« je ta, da se peronisti nikakor ne morejo zediniti. Še prejšnji teden sta se prijateljsko kazala v javnosti Pichetto, vodja peronističnih senatorjev in veljak tradicionalnega peronizma in Massa. Ko pa ga je Gioja, predsednik peronistične stranke, povabil, naj se vrne »v skupni hlev«, je Massa prijazno a odločno zavrnil. Še bo zanimivo!
Svobodna_2016_nro_29.indd 2
02/08/16 14:55
SVOBODNA SLOVENIJA • 25. avgusta 2016
Stran 5
NAŠ DOM SAN JUSTO
Doživet spomin na junake
«r
Vsako leto se, meseca junija, spominjamo naših padlih junakov domobrancev. Zakaj? Zato, ker so v nas še odprte rane, ki ne morejo zaceliti bolečine ob smrtnem udarcu, ki ga je zadala bratova roka. V
nas vpije žeja po človekovih pravicah, ki njim in vsem, ki so bili oropani domače zemlje in so morali na tuje, še niso priznane. Minevajo leta, a solze se niso posušile, saj mnogi izmed nas žalujejo po izgubi očeta, deda, strica, prijatelja, znanca ... In srce krvavi, ko upajoč čaka na njihov izkop in pieteten
©Marko Vombergar 2016 pokop.
Množica sanjuških faranov, se je zbrala v stolnici San Justo, da bi Bogu priporočila pokojne, žrtve komunističnega nasilja. V polni cerkvi so zado-nele orgle; Mešani pevski zbor, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, je v pozdrav zapel Marijino pesem. Pred sv. daritvijo je ga. Tatjana Modic Krži-šnik vodila molitev rožnega venca božjega usmiljenja proseč, naj jih Marija varuje v svojem naročju. Sveto mašo je daroval msgr. dr. Jure Rode ob lepem številu ministrantov.
Po končani sveti maši so se vsi navzoči zbrali na dvorišču Našega doma. Ga. Tinka Loboda Oblak je vse prisotne povabila k spomeniku Franceta Balantiča, preroškega pesnika--domobranca. Sam nas vabi naj bomo bakle na temni poti, da bodo nekoč vsi, ki so se izgubili, našli luč resnice. Nato so v sprevodu preživeli domobranci - Stane Mustar, Jože Kržišnik, Franc Uštar - prinesli venec in ga položili predenj. Skupini je načeloval predsednik mladine, Igor Malovrh.
Mrtvi domobranci, čeprav živi med nami, so govorili resnico in so bili zvesti sebi in Bogu. Njihove duše je msgr. dr. Jure Rode priporočil usmiljenemu in pravičnemu Bogu.
Žalna akademija »Mučencem v spomin, nam v opomin« se je nadaljevala v dvorani Frida Beznika. Dvorana je bila posebno pripravljena za to priložnost. Na levi strani je stal ambon ter obešena slovenska zastava z grbom orla. Napovedovalka je povabila predsednika Doma, g. Marjana Grilja, da pozdravi
vse navzoče. Za njim _
je stopil k ambonu
slavnostni govornik, g. Marjan Boltežar, ki je v svojem nagovoru (v celoti ste si ga lahko prebrali v prejšnji številki) znal jasno povezati grozote tistih časov s težkimi posledicami, ki so danes tako vidne in boleče za slovenski narod.
Zastor se je razgrnil in v sočutni tišini smo prisluhnili bolečini matere, žene, dekleta, ki so hrepenele po ljubljenem sinu, možu, fantu ... Le kje ležijo, da bi jim smele na grob položiti dehteče, pomladno cvetje ... Doživeto in ganljivo so nam približale pesnitve recitatorke: Ani Malovrh, Tatjana Malovrh, Metka
Markovič Marinčič, Kamila Mehle, Mikaela Puntar, Marta Urbančič Oblak. Ko so položile svoja hrepenenja pred Najvišjega, jim je bilo dano videti čudovit gozd, drevesa. Sredi med njimi križ, s katerega je Križani ljubeče stegoval svojo roko umirajočim žrtvam in jih tolažil z božajočim pogledom. Takrat so stopili na prizorišče recitatorji: Sebastjan Žgajnar, Ignacij Mehle,
4 f% v;

L J-
9 Marko Vombergar 2016
L* i /t
, f y
**J£ * *> *
© Marko Vombergar 2016
Ob zaključku poklona vsem padlim je vsa dvorana mogočno in z močnim prepričanjem zapela Mavovo Moja domovina.
Ko smo se razhajali, smo še vedno v mislih ponavljali besede pesnika Rodeta:
»Njih telesa so pretrpela sovraštvo in smrt.
Njih duše uživajo Večnega,
a njih spomin še trpi krivico človeka.
O Bog, ti poravnaj, kar ni gladko;
Ti sodi; Ti poplačaj; Ti vodi korake.
Prosimo Te za mrtve in žive, za žrtve in rablje,
za verne in neverne, za sovražne in ljubljene,
za te, ki poslušajo, in tiste, ki nočejo slišati.
Za vse dvigamo pogled k Resnici.
Za vse je, ne pozabimo za zastorjem izteklih ur.«
Veronika Malovrh
MENDOZA
Domobranska proslava v Domu
Pozdrav. Stoječe društvo pred zastavami. Šopek rož na spominski plošči.
Združili smo se v mislih in čustvih ob naših domobrancih, in begunski drami naših prednikov, ki jih je bilo le še malo prisotnih. Spoštovanje in priznanje; preteklost in sedanjost.
Saj danes kaže, hvala Bogu, da zamolčani del zgodovine dobiva svoje mesto v narodovem spominu.
Z osebnim in skromnim poklonom nageljna smo se posvetili materi Mariji. Občuten božji in človeški križev pot nas je pripeljal k sveti maši. Goreča molitev, globoka sočutnost.
Vsako leto, ta čas, imamo priložnost, da nam zavest pojasni resnico in pravico, da bomo lahko usmerili naš pogled in poglobili naše poslanstvo.
Združili bi tudi lahko: »Oče, mati, bratje in sestre ...« »... brate vse, kar nas je, sinov sloveče matere« »Mati, domovina, Bog«, zakaj ne?
Stazi Mlinar Anton
Vanči Štrubelj, Martin Uštar in nam s prodorno, jasno in upanja polno besedo izrekli: Nad nami je Bog in v nas je in v zemlji. Njegova milina se nas dotika, kot nežna roka ljubeče matere v davnih detinskih letih ...
Celotno akademijo so prepletale pesmi Mešanega pevskega zbora, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, ki so v nas poglabljale trenutke otožnosti, a tudi zavest varnosti, saj je On gospodar našega življenja.
Da smo se smeli tako občuteno in pietetno pokloniti našim junakom, gre zasluga v prvi vrsti za izredno zamisel in izbor besedil Mirjam Oblak; za režijo pa Tonetu Rovanu, ki jo je skrbno, z veliko vnemo prevzel in jo odlično izpeljal. Prisluhnili smo poezijam raznih pesnikov: Ivana Korošca, Pavla Kogla, Ivana Kozlevčarja Černeliča, Milke Hartman, Franceta Balantiča, Marjana Jakopiča, Stanka Janežiča ter argentinskega Slovenca Toneta Rodeta.
Za sceno, ob kateri smo obmolknili, saj se je globoko zarezala v našo bit, se moramo zahvaliti mojstru Tonetu Oblaku, in skupini mož in fantov Našega doma, ki so mu pomagali pri njeni postavitvi. Luči in zvok ustvarita primerno ozračje, da se lahko
potopimo v misterij. To nalogo pa so vestno izvršili Matjaž Groznik, Nace Krži-šnik, Erik Oblak in sodelavci.
t Jože Čampa
3. marca leta 1922 se je v Nemški vasi pri Ribnici rodil drugi otrok v družini Neže ter Jožeta Čampa. Mali Jože se je pridružil sestri Nežki in za njima je razveselilo dom še šest deklic ter en deček. Številna družina je rastla v globoki veri in pridnem delu.
Po končani šoli je Jože poleg dela na domači kmetiji dobil še službo v zadrugi. V prostem času je rad sodeloval pri igrah, športu, še posebno je bil nadarjen za telovadbo. Redno je obiskoval krščanski nauk in domačo cerkev.
Druga svetovna vojna in z njo zvezana okupacija in revolucija, ga je doletela v lepih mladih letih. Najprej je trpel italijansko internacijo, po vrnitvi pa se je takoj pridružil domobrancem. Med vojno je izgubil najboljše prijatelje in vedno je trdil, da ga je Bog ohranil živega, da je mogel pričevati o grozotah teh let. Kot begunec je zapustil rodno domovino ter očeta in mater in se podal na dolgo pot v Argentino.
Naselil se je v Slovenski vasi v Lanusu. Februarja leta 1956 se je poročil z Alojzijo Draksler in s pridnimi rokami sta sezidala družinsko hišo. Bog ju je obdaril z dvema sinovoma ter štirimi vnuki: Cecilija, Damijan, Fernando in mali Facundo. Hudo ga je prizadela prehitra smrt starejšega sina Jožeta a globoka vera mu je bila tolažba.
Od vsega začetka je redno obiskoval domačo cerkev Marije Kraljice, ki jo je pomagal zgraditi s pridnimi
rokami, kakor tudi Hladnikov dom. Bil je večkrat predsednik, tako krajevne Fantovske zveze, kot društva Slovenska vas. Skozi dolga leta je bil njegov odbornik in obenem javno deloval za vsestranski napredek vasi. Prvi pločniki, električna napeljava, plin, asfaltirane ceste, so bile pobude, pri katerih je odločilno sodeloval.
Do zadnjega je bil redno prisoten na vseh prireditvah. Ni starejšega, ne mladega, ne otroka v vasi, ki ne bi poznal gospoda Čampa.
Ženi je bil odličen mož, za sinova zgleden oče in za vnuke vir ljubezni, prisrčnih otroških pesmi in neštetih zgodb iz rodne domovine.
V četrtek 23. junija 2016 ga je Bog poklical k sebi za večno plačilo. Počivajte v miru dragi Jože; vaš zgled vernega Slovenca nas bo vedno spremljal in vaš nasmeh bo vedno prisoten med nami.
M.Š.
Svobodna_2016_nro_32.indd 5
155/08/16 15:07
Stran 4	21 de julio de 2016 • N° 27
OB SMRTI TONETA PODRZAJA
Nasvidenje, prijatelj
Težko se je posloviti na hitro. Ko sem gledal njegovo sliko, položeno pred krsto, sem imel čuden občutek, ki se polasti vsakega ob takih priložnostih, in sicer potreba, da se spomnimo vseh skupnih trenutkov. A teh trenutkov je veliko; preveč. Toni je namreč moj prijatelj od otroštva. Odkar pomnim, sta bila prva otroka, s katerima sem se igral, Miha in Toni. Igrali smo se, čeprav smo komaj znali izgovoriti kakšno besedo. Lahko bi popisal mnogo strani in še ne bi bilo dovolj, da bi opisal toliko skupnih doživljajev.
Ballester je bil najboljši kraj na svetu, če si želel imeti srečno otroštvo in še lepšo mladost. Bili smo sosedje in preživeli smo veliko časa na cesti ter počeli stvari, ki si jih današnji otroci ne bi mogli niti zamisliti. Igrali smo se z žogo sredi ceste Neuquén, plezali na smreke, ki so jih imeli pri njemu doma, tiste, ta tanke in visoke, ki so komaj dopuščale toliko prostora, da se je človek lahko izrinil med vejami in pri tem pridobil kar nekaj prask. Nekoč smo trčili s kolesi pri taki hitrosti, da smo jih čisto uničili in smo jih komaj privlekli nazaj domov. Neštetokrat smo skupaj prehodili tistih 12 »kvader« do naše osnovne šole Santa Ana. Ob sobotah popoldan smo skupaj šli na 87 do Rožmanove šole v San Martinu. Ob nedeljah pa smo se srečevali pri slovenski nedeljski maši v šoli Sagrado Corazón. Videli smo se vsak dan. Skupaj smo hodili celo tudi na kolonijo nemškega kluba. Kljub temu, nas je nekaj ločevalo, in to nam je bilo jasno. Toni je bil »ta starejši«, midva z Mihom pa »ta mlajša«. Morda prezgodaj ni več počel tistih neumnosti, ki sva jih midva še počela. Bil je komaj leto starejši, a njegova bistra zrelost, ga je počasi postavila kar daleč pred nama. Toni je takrat že začel pomagati očetu v delavnici in prevzel odgovornosti, ki so danes za otroka nepojmljive. Kmalu mu je sledil tudi Miha. Že od majhnega sta znala delati stvari, ki si jih starejši komaj predstavljajo. Toni je že zelo zgodaj postal v neki meri moj vzornik. Spominjam se, da ko sva se z Mihom pripravljala za sprejemni izpit pri tehniški šoli La Salle, je bil
neki graf, ki nama nikakor ni uspel. Toni je takrat šel mimo mize, kjer sva si belila glave s tem grafom, pogledal vajo in nama v nekaj sekundah ponudil rešitev ter mirno nadaljeval s svojimi opravki. Nikoli nisem pozabil te spontane iznajdljivosti. Toni je bil res junak, in kot tak je za vedno ostal zapisan v naših mislih.
Tehniška šola La Salle naju je znova združila, tako kot naju je družilo skupno preživeto obdobje v domu San Martin. Bila so neverjetna leta, nepozabna, z vsemi plesi, ki smo jih organizirali s številčno mladino iz San Martina, izleti, rojstnimi dnevi, na katere nas je peljal Tone z »Rastrojero«, kafe koncerti, kjer nam je okraševanje dvorane vzelo tudi po ves teden, petkov nogomet, v katerem sva uživala, čeprav sva ga oba slabo igrala, in mladinski pevski zbor, kjer smo mučili našega dirigenta Vinkota s svojimi omejenimi pevskimi sposobnostmi, vendar kjer je kljub temu Toni s časom uspel razviti lep, baritonski glas, po katerem je bil poznan. Bili smo številčna klapa, ki je hodila skupaj na vse Mladinske dneve. Toni ni šel na srednješolski tečaj in na začetku ni poznal vse mladine tako kot mi, ki smo hodili na tečaj. Dobro se spominjam kako me je na nekem mladinskem dnevu v Carapachayu vprašal, kdo je bila tista punca, ki je ravnokar šla mimo naju in sem mu rekel, da je to naša sošolka: »To je Vera Breznikar,« sem mu dejal, »najboljša učenka v razredu.« Nato sta šla z bratom služit vojaški rok in takrat smo se prvič ločili, kajti onadva sta šla kasneje na Tehniško Univerzo v Haedu, jaz pa v Buenos Airesu.
Diplomirana strojnika Toni in Miha sta kmalu začela izoblikovati podjetje na tej ravni, ki jo poznamo danes. Vsak strojnik, ki je kdaj obiskal njuno podjetje, je lahko odkril neverjetni talent Tonija. Malo ljudi ima predstavo o tem, kakšen je bil Toni v poklicnem življenju. Kmalu zatem so prišle poroke, otroci in neskončne obveznosti staršev z majhnimi otroki. Šele po vsem tem, je prišel čas, da je Toni res zable-stel. Ko so otroci odrasli, je Toni imel čas,
da je lahko razvil potencial, ki je presegal njegovo strojniško stroko. Bil je strasten bralec, začel je peti, nastopati, režirati igre, poučevati v osnovni šoli in poprijel je za vsako delo v domu. Bil je predsednik doma San Martin in ves čas, odkar je zapustil mladino, je bil član odbora doma.
Vse te stvari in mnogo drugih so mi prišle na misel ob gledanju njegove slike, ki je predstavljala njega, kakršen je bil, s svojim živahnim, prebrisanim in bistrim izrazom. Na vseh srečanjih smo čakali, da je izvlekel listke, ki jih je vedno nosil s sabo, kjer je imel svoj seznam šal. Predstavljal je simpatično nasprotje svoje resnosti, v čemer je bil podoben svojemu očetu, gospodu Tonetu. Toni je bil pozitivna, optimistična in izredno praktična oseba, ki ni izgubljal časa pri razglabljanju o težavah, vendar se je posvetil rešitvam, enostavno in neposredno, kot to po navadi počnemo strojniki. Težko si ga videl slabe volje in ob gledanju njegove slike sem odkril nekaj, česar se prej nisem zavedal: nikoli nisem z njim prišel navzkriž, nikoli nisem imel resnega motiva za prepir. S Tonijem se res nisi mogel skregati. Imam različne vrste prijateljev, vendar Toni ne ustreza temu nazivu, kajti ta najina zgodnja vez, ga je spremenila v neke vrste brata. Poznal sem ga namreč bolje od vseh svojih ostalih prijateljev. Vsako leto sem mu 21. decembra poslal sporočilo za rojstni dan. Nisem se mu mogel izneveriti.
Težko je zajeti celo življenje na enem listu papirja, saj je nemogoče povedati vse v tako omejenem prostoru. Loteva se me neprijeten občutek, da sem pozabil veliko stvari, ker je toliko za povedati, in nič, kar bi lahko o njem napisal, bi se lahko približalo vtisu, ki ga je naredil na nas. Konec koncev je najbolj pomembno
to, kar smo videli pri njem. Kdor ga je videl delati, nastopati, poučevati, peti, smejati se, se pogovarjati, ne potrebuje brati o tem. Le nekaj dni preden je zaspal, je poskrbel za organizacijo domobranske proslave v domu. Kaj lahko o njem sploh še povemo? Ti spomini, ki bodo ostali z nami, so njegova velika zapuščina, ki jo je gradil vse življenje. Še nekaj časa ga bomo videvali med pevci zbora San Martin, kako hodi po odrih, kako pri velikih dogodkih vodi maše, sredi moškega pevskega zbora na naših romanjih, kako dela v domu in se med nami pošali.
Hvala Tone, za vse, kar si naredil za nas. Za vse tiste najbližje, ki so tako potrebovali in še potrebujejo to, kar si jim ti znal nuditi, bo tvoj odhod na začetku zelo težak. A za sabo puščaš najpomembnejše: trden zgled. In samo ta obstane. Pravijo, da nihče ni nenadomestljiv, mogoče je to tudi res, ampak potrebno bo kar nekaj časa, da se bomo o tem lahko prepričali. Naj bo Bog s tabo tako velikodušen, kot si bil ti z drugimi. Nasvidenje, prijatelj.
JL
BLAŽENI CURA BROCHERO (25)
Pastir, ki je dišal po ovcah
Zbrala in priredila Metka Mizerit
Mati, ki doji
Na nekem svojem potovanju je duhovnik Brochero stopil v gostilno na kosilo. Kmalu za njim je prišla neka mati, ki je dojila otroka.
Bil je dan strogega posta in gostilničar je pripravil postno jed. Duhovnik je uvidel, da hrana ne bi bila primerna za mater in z nežno pozornostjo je rekel:
»Gospa, vi se ne smete odpovedati močni hrani, ker dojite otroka.«
Poklical je gostilničarja in mu rekel, naj ženi pripravi posebno hrano. Vsi so ga začudeno gledali; on pa jim je razložil.
»Mi smo grešniki in moramo delati pokoro. Ta mati in njen otrok pa ne smeta trpeti lakote.«
Družinski spori
Duhovniki vsega sveta imajo »do mozga« veliko neprilik z življenjskimi težavami. Brez dvoma so najtežje tiste, ki jih morajo reševati med sprtimi zakonci. Poglejmo dve zadevi z različnim izidom; kako je Brochero reševal zakonske spore.
Če je kaka žena prišla k duhovniku po nasvet, je bil bolj potrpežljiv, jo poslušal in ji namignil na neposredno dejanje »kako oviti moža okoli prsta«, da se povrne mir v hišo. Če je bil mož tisti, ki je iskal nasveta, se ni znal zadržati: »Mislim, da bo treba govoriti z ženo. Gotovo je zelo huda nate, kot če bi jo pičila strupena kača.«
Ko je dosegel mir, je pojasnil:
»Zakon je podoben vozu z dvema kolesoma; mož je eno kolo, žena drugo. Kadar gresta obe kolesi v isto smer, voz dobro pelje. Kadar vlečeta vsak na svojo stran, se voz ne premakne in gre vse k vragu.«
Po nekem misijonu v vasi Nono, je sprt zakonski par
obiskal duhovnika. On je poslušal oba skupaj in vsakega posebej. Ker se mu je zdelo, da je vsa krivda na možu, mu je zapovedal, da v zadoščenje ženi in sosedstvu popravi dvajset kvader poti. Mož je svojo kazen točno in hvaležno opravil, ker je s to »kaznijo« nastopil mir v njegovem domu.
Nujne zadeve
Vsem duhovnikom se zgodi, da včasih posli in dolžnosti presegajo njihove zmožnosti: krsti, pogrebi, poroke, obiski bolnikov. Na nek način si pač mora urediti čas.
Duhovnik Brochero je imel v župnišču visoke goste in sodelavce; moral jih je spremljati in streči. Pustimo, naj dr. Carcano opiše dogodek.
Neko jutro smo se na konjih odpravljali na praznovanje v sosednjo župnijo. Med nami so bile tudi gospe in gospodične. Čakali smo Brochera, ki nas je spremljal. Imel je že pripete ostroge, »privihan« talar, v roki je držal rdečo ruto z brevirjem, na glavi črn klobuk širokih krajev. V trenutku, ko je prijel bič in zajahal konja, je prišla revna žena z možem in majhnim otrokom v naročju.
»Gospod, prišla sva, da bi nama naredili to uslugo in krstili najinega otroka.«
»Strela, ne vidita, da sem že zajahal konja in me vsa družba čaka? Pridita jutri.«
»Gospod duhovnik, vi veste, da živiva zelo daleč in težko prideva sem.«
»Dobro, nasloni otrokovo glavico na tistile umivalnik. Kako hočeta, da bo otroku ime?«
Dvignil je vrč z vodo in jo zlil na otrokovo glavico rekoč:
»Janez, jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega
Duha.«
»Pojdita in naj ga Palito zapiše.«
Palito je bil mežnar; za duhovnikom najvišja avtoriteta v fari.
Umirajoča strežnica
Čeprav se je pripravljalo na nevihto ali je lil dež, kot iz škafa, če so ga klicali k bolniku, duhovnik ni nikoli pomislil na nevarnost. Zajahal je svojo mulo Malacara in se hitro podal na pot.
Neki fant ga je prišel klicat, da njegova stara mama umira. Čaka le še duhovnika za spoved in srečno smrt. Bajta je bila oddaljena več legev (legua je 5 km). Duhovnik je hitel, da ne bi prišel prepozno. Močil ga je dež, bičal ga je ledeni veter, vendar je on dobrovoljno sprejel vse nevšečnosti. Treba je rešiti dušo uboge žene. Razjahal je pred bajto in vstopil. Kakšno razočaranje, ali bolje rečeno lepo presenečenje! »Umirajoča« žena Esta-urofila je ležala na postelji tako živahna, da je pila mate in kadila.
»Strela«, je zagodrnjal duhovnik. »Zato sem prišel?«
Vsi so se opravičevali in bolnica je trdila, da se dobro počuti; še več, da bo ona videla umirati vse navzoče. Tedaj je duhovnik zahteval:
»Vstanite in postrezite mi mate!«
Ko je žena opravila sv. spoved, se je duhovnik poslovil. Fantu, ki ga je spremljal na poti proti domu, je naročil:
»Kadar vas bo vaša stara mama zopet strašila, se ne bojte poklicati me. Ne čakajte, čeprav ti lahko zagotovim, da ima tvoja stara mama bolj čisto dušo, kot je krožnik, ki so ga polizali sestradani psi.«
(Dalje prihodnjič)
Svobodna 2016 nro 27.indd 4	19/07/16 15:27
SVOBODNA SLOVENIJA • 25. avgusta 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
VSI NA MORJE!
Promet na cestah v smeri jadranske obale je predvsem ob koncih tedna zgoščen, kolone vozil se iz ure v uro podaljšujejo. Na avstrijski strani predora Karavanke pride tudi do 12-kilometrskih zastojev, zato ga občasno zapirajo. Pot od Šentilja do mejnega prehoda Gruškovje se lahko podaljša tudi za več kot dve uri.
IZ PORTOROŽA V SVET
Na portoroškem letališču so pred kratkim vzpostavili direktno sezonsko čartersko linijo med Portorožem in Beogradom ter Portorožem in ZGrichom. Zanimanje za obe progi je nad pričakovanji, zavzemajo pa se, da bi liniji prerasli v redna čarterja čez vse leto.
FALCON PRINAŠA ORGANE ZA PRESADITEV
Dežurna posadka letala falcon je na zahtevo zavoda Slovenija transplant opravila letos že pet prevozov organa za presaditev. Od podpisa pogodbe med ministrstvom in zavodom marca 2015 so do zdaj prepeljali že devet organov za presaditev.
FRUCTAL BO ODKUPIL VSE BRESKVE
Pri ajdovskem Fructalu so se odločili, da bodo odkupili vso razpoložljivo količino breskev ponudnikov iz Vipavske doline, s Kmetijsko zadrugo Vipava pa so se že dogovorili, da bo odkupna cena letos za deset odstotkov višja od lanske.
V LIVARNI PROIZVODNJA NE BO OBSTALA
Mariborska livarna Maribor je nedavno pridobila pomemben posel, ki bo podjetju s 550 zaposlenimi po prestrukturiranju zagotovil boljšo prihodnost. Družba bo postala dobavitelj švedskega podjetja znotraj skupine GKN Driveline, kateremu bo naslednjih sedem let dobavljala proizvode za okoli 11,5 milijona evrov letno.
Mariborska livarna Maribor dobavlja avtomobilski in elektro industriji, industriji bele tehnike in mnogim drugim podjetjem polproizvode iz bakra in njegovih spojin.
VOJAŠKI UDAR V TURČIJI
V	Turčiji je del vojske 15. julija zvečer skušal izvesti državni udar. Provladne sile so ga zatrle. Umrlo je najmanj 265 ljudi, 1.440 je ranjenih. Premier Binali Yildirim je sporočil, da so razmere pod nadzorom, predsednik države Recep Tayyip Erdogan je opozoril na možnost novih napetosti. Oblasti so prijele več kot 7.500 pripadnikov dela vojske, ki naj bi stal za dogajanjem. Z vsega sveta se vrstijo obsodbe državnega udara. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je sporočil, da ni sprejemljivo nobeno vpletanje vojske v zadeve držav. Podporo demokratično izvoljenim turškim oblastem so izrekli predsednik ZDA Barack Obama, grški premier Aleksis Cipras, nemška kanclerka Angela Merkel, Francija in vodstvo Evropske unije. Vendar vsi z nezaupanjem gledajo na avtoritarno postopanje predsednika Erdogana.
TERORISTIČNI NAPAD V NICI
V	napadu s tovornjakom, ki je 14. julija med praznovanjem državnega praznika v Nici zapeljal v množico ljudi, je umrlo nad 80 ljudi, več deset je ranjenih, med njimi jih je 18 v kritičnem stanju. Voznik 19-tonskega tovornjaka je skozi množico, zbrano na Promenade des Anglais, divjal dva kilometra, preden so ga ubili policisti. Preiskovalci so v prerešetanem tovornjaku našli orožje in dokumente 31-letnega Francoza tunizijskega porekla, ki je izstrelil več strelov, preden so ga ubili policisti. Napad se je zgodil kmalu po koncu velikega ognjemeta, s katerim se je končalo praznovanje državnega praznika ob obletnici padca Bastilje. Francija je stalna tarča muslimanskih terorističnih napadov.
RUSIJA IN ZDA
Ruski predsednik Vladimir Putin je sinoči sprejel ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja, s katerim sta se kar tri ure pogovarjala o Siriji. Podrobnosti niso znane, Washington Post pa poroča, da Američani ponujajo Rusom tesnejše vojaško sodelovanje v zameno za pritisk na sirskega predsednika al Asada.
DRUGA PREMIERKA
Velika Britanija je dobila drugo premierko v zgodovini. Britansko vlado bo namreč vodila Theresa May, ki je že bila notranja ministrica. Po odstopu premiera Davida Camerona je Mayevo sprejela kraljica Elizabeta II. in jo pozvala k oblikovanju nove vlade. Nova premi-erka je obljubila, da se bo njena vlada borila za ohra-
PISALI SMO PRED 50 LETI
DRUŽINA
... Družina je osnovna celica narodovega življenja. Družbeni in državni red naj jo ščiti in pospešuje njen napredek. Zakonodaja naj varuje svetost zakonske zveze. Družine z mnogimi otroki naj imajo primerne prednosti in ugodnosti. ...
Program Slovenske krščanske demokracije, čl. 3
SLOVENCI V ARGENTINI
Miramar. V nedeljo, 19. junija, smo imeli dan očetov. Ob štirih popoldne smo pripravili lepo počastitev. Prireditev je začel predsednik doma Ivan Škulj. ... Sledilo je branje pisma očetom. To nalogo je opravil Janko Gornik, zatem je bila pogostitev očetov.
San Martin. Spominska proslava. V soboto, 2. julija, se je vsa sanmartinska šolska mladina, ki obiskuje slovensko šolo škofa dr. Gregorija Rožmana, udeležila skupaj s svojimi starši in člani odbora Slovenskega doma lepe spominske proslave v počastitev žrtev komunistične revolucije na Slovenskem. Pod vodstvom šolske voditeljice gdč. Katice Kovač je mladina podala zborno deklamacijo, spominski govor pa je imel g. Pavle Rant. .
Osebne novice. Poroka. V petek. 8. julija, sta se poročila v župni cerkvi sv. Družine v Palomarju Milan Keržič in gdč. Marija Planinšek.
SLOVENCI PO SVETU
Venezuela. Slovenci v venezuelski prestolnici so se odločili, da si bodo tudi oni postavili skupni dom. Akcijo za postavitev doma je začel njihov dušni pastir g. Janez Grilc v mesečniku Življenje z naslednjim pozivom za rojake v tej državi: »narod je kot velika družina. Povezuje ga isti jezik, ista preteklost, ista kri. Združuje ga isto ozemlje, navade, značaj. Zato ni čudno, da se člani te velike družine med seboj povezujejo, lažje družijo, bolje razumejo kot s tujci, pa čeprav prijatelji. ...«
(Svobodna Slovenija, 14. julija 1966 - št. 28)
nitev enotne in izgradnjo boljše Velike Britanije izven Evropske unije. Imenovala je že nekaj ministrov, med njimi tudi vidne zagovornike brexita. »Ko bomo zapustili evropsko unijo, si bomo izbrali drzno, novo, pozitivno vlogo v svetu. Velika Britanija bo država, ki ne bo služila le izbrancem, temveč vsem nam. To bo poslanstvo moje vlade in skupaj bomo zgradili boljšo Veliko Britanijo,« je pojasnila.
UBOGA VENEZUELA
Venezuela je počasi zdrknila v kaos pomanjkanja najbolj osnovnih živil in potrebščin. Zato je vlada že dvakrat odprla mejo s Kolumbijo. Tja so se lahko njeni prebivalci odpravili po hrano in zdravila. Prvič je to storila prejšnji konec tedna, ko je v Kolumbijo odšlo več kot 35 tisoč ljudi. Prav toliko naj bi jih po podatkih oblasti mejo prečkalo tudi v soboto 16. julija.
PREMIKI NA HRVAŠKEM
Na Hrvaškem so člani HDZ za strankinega predsednika izvolili Andreja Plenkovica. Ta je kot glavni cilj svojega mandata napovedal povrnitev zaupanja volivcev v HDZ z izvajanjem verodostojne in dosledne strankarske politike. Sedaj, ko ima HDZ novega vodjo, je mogoče pričakovati dogovore s potencialnimi partnerji, s katerimi bi stranka lahko šla na predčasne parlamentarne volitve 11. septembra. V soboto so koalicijo oblikovali SDP, Hrvaška narodna stranka, Hrvaška kmečka stranka in Hrvaška stranka upokojencev.
RESUMEN DE ESTA EDICION
OTRA CRISIS, Y VAN...
Una nueva crisis sacudió la semana pasada al gobierno del premier Miro Cerar. Por "razones personales" renunció el ministro de finanzas Dušan Mramor. Lo acompaña en la retirada el secretario de estado Metod Dragonja. El hecho, por ser reiterado en la coalición gubernamental, no deja de ser preocupante en el momento, en que el país pareciera salir de una economía estancada y el empleo muestra un leve repunte. Los expertos hablan de un problema interno entre los socios del gobierno. La oposición no dejó pasar la oportunidad de reclamar elecciones anticipadas, como Matej Tonin, del partido Nueva Eslovenia. Por su parte el ex premier Janez Janša se remitió al inicio del gobierno, diciendo que fue construido sobre las arenas de una elección fraudulenta. Sin embargo representantes de la coalición gubernamental aseveraron, quela unión de los partidos integrantes está firme, podrá resistir a pesar de las crisis y se mantendrá en el gobierno. Momentáneamente el ministerio está a cargo de Alenka Smerkolj, ministra de Desarrollo y Proyectos estratégicos, hasta tanto se nombre al nuevo titular. (Pág. 1)
RECUERDO Y COMPROMISO
El mes de junio es época de recuerdos sobre el origen de nuestras comunidades. La mente evoca a junio de 1945, cuando miles y miles de combatientes anticomunistas fueron entregados desarmados a las tropas del nuevo régimen dictatorial y asesinados mansalva, si juicio previo ni registros para la historia. También recordamos a los miles que, eligiendo la libertad, pasaron a ser refugiados, con años de penurias y una esperanzadora llegada a su nueva patria. Así nacieron las comunidades eslovenas de posguerra en la Argentina. Por eso junio es momento oportuno para recordar la historia y comprometerse a mantener viva la llama de los valores de libertad y fe, por los que lucharon nuestros héroes. En este número, en la página 3, detallamos los actos que con tal motivo tuvieron lugar en San Justo y Mendoza. En ambos casos el comienzo fue con una santa misa, a la que siguieron ofrendas florales, palabra alusivas, cantos y recitados para honrar la historia y mirar al futuro.
SE FUE JOŽE ČAMPA
En Slovenska vas, en Lanús, falleció el Sr. Jože Čampa. Había nacido en Eslovenia en marzo de 1922 en una familia numerosa. Precisamente a él le tocó atravesar los horrores de la guerra y la revolución. Formó parte de los domobranci, pero pudo salvarse, trascurrir la época de los campos de refugiados y llegar a la Argentina. Formó su familia y participó activamente de la vida de la comunidad, nucleada alrededor de Hladnikov dom. Fue mimbro de su comisión y también presidente. Se preocupó por la vida del barrio. Muchos de los proyectos, como las veredas, instalación eléctrica, redes de gas y asfalto de las calles lo contaron entre los principales promotores. Todos lo conocían y recuerdan su ejemplo de abnegación y su permanente sonrisa, que se ha, ido, pero será recordada por mucho tiempo. (Pág. 3)
ADIOS A TONE PODRŽAJ
Otra noticia muy triste sacudió a la comunidad eslovena de San Martin. Una breve pero fatal enfermedad se llevó en pocos días la vida de Tone Podržaj. Apenas cumplió los 55 años, sin embargo su actividad en el dom fue tan importante como abnegada. Su amigo lo recuerda desde la infancia hasta su madura actividad en el grupo sanmartiniano. Fue incansable lector, maestro en los cursos, cantor en el coro, actor y director de teatros vocacionales. Con los chicos preparó numerosas obras. Fue miembro de la comisión y presidente. Sin embargo no había labor, por más humilde que fuera, en la cual no desplegara todos sus talentos y su voluntad de colaborar. Con apenas 55 años se hizo imprescindible. Lo llora su familia, sus amigos y toda la comunidad. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Fric Šmon, Veronika Malovrh, Marko Vombergar, Stazi Mlinar Anton, Marta Šmalc in Jože Lenarčič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ XXXX.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ XXXX.-; beli papir $ XXXX.-; Bariloche; $ XXXX.-; obmejne države Argentine, XXX.- US dol.; ostale države Amerike, XXX.- US dol.; ostale države po svetu, XXX.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, XXX.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
Svobodna_2016_nro_32.indd 5	19/08/16 15:07
Stran 6
21 de julio de 2016 • N° 27
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
VASILIJ ZBOGAR BO NOSIL SLOVENSKO ZASTAVO V
RIO
Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je potrdil reprezentanco za olimpijske igre v Riu de Janeiru. Na njem je 59 športnikov, 36 v moški in 23 v ženski konkurenci. Skupaj bo olimpijska odprava štela 131 članov.
Vasilij Žbogar
Slovenija bo nastopila v 14 športih, in sicer atletiki, športni gimnastiki, jadranju, judu, kajaku na divjih in mirnih vodah, cestnem in gorskem kolesarstvu, namiznem tenisu, plavanju, daljinskem plavanju, rokometu, strel-stvu in triatlonu. Vodja slovenske odprave je Iztok Čop, jadralec Vasilij Žbogar pa bo zastavonoša slovenske olimpijske reprezentance na slavnostnem odprtju olimpijskih iger v Riu 2016. Vasilij Žbogar je edini član slovenske olimpijske ekipe 2016, ki že ima olimpijsko medaljo.
DVAKRAT JANJA, ENKRAT DOMEN
Janja Garnbret in Domen Škofic sta zmagala na tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju v težavnosti v francoskem Chamonixu in poskrbela za dvojno slovensko
Janja Garnbret
slavje. Garnbretova je bila tem pred najboljša tako v kvalifikacijah kot v polfinalu.
A to še ni vse: sedemnajstletna Korošica Janja je zmagala tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v švicarskem Villarsu.
OBVESTILA
ČETRTEK, 21. julija:
Z.S.M.Ž. San Martín vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. NEDELJA, 31. julija:
Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca, ob 15,30 v cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 14. avgusta: Romanje v Lourdes.
Od 19. avgusta do 21. avgusta: duhovne vaje za može in žene, starejša dekleta in fante v domu duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu.
OSEBNE NOVICE
Nov diplomant
Na Univerzi Torcuato Di Tella je Lic. Martin Uštar Bergant uspešjno dokončal podiplomske študije in s tezo o financah pridobil magistrski naslov. Čestitamo in želimo mnogo uspehov.
Naš elektronski naslov
Lepo prosimo naše dopisnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da vso pošto na tednik naslovijo izključno na:
svobodna.ba@gmail.com
Hvala za razumevanje.
Uredništvo in uprava
Hvaležno se bomo spominjali, da je bil g. Tone Podržaj naš marljiv učitelj, trden vzgojitelj ter vztrajen in neutruden režiser.
Razne talente, ki mu jih je Bog dal, je v življenju bogato razvil in se velikodušno razdajal prav vsem.
Z velikim navdušenjem je vedno rad priskočil na pomoč za razne igre in nastope ter jih neustrašeno izvrševal.
Z globokim prepričanjem nam je kazal pot za ohranitev slovenskih in krščanskih vrednot.
Dragi Tone! Prisrčna in neizmerna HVALA za tvoja prizadevanja in pozornosti do nas vseh!!! Vedno boš prisoten v naših mislih in v naših srcih!!!
ROZMANOVA SOLA
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta!
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 12. julija 2016, v 55. letu življenja, zapustil in v objemu božjega usmiljenja vstopil v večno svetišče naš dragi
TONI / TONE PODRŽAJ
Njegovo velikodušno srce, ki je v intenzivni negi dvanajst dni kljubovalo nenadni bolezni, je nehalo utripati ob zadnjih taktih pesmi O Mati čistega srca.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste zanj goreče molili in nas spremljali v dneh bolezni.
Zahvala prelatu dr. Juretu Rodetu za sv. maziljenje, za darovanje sv. maše ob krsti in molitve na pokopališču.
Zahvala č. g. Robertu Brestu za sv. maziljenje in molitve. Zahvala dr. Andreju Pozniču in č. g. Igorju Groharju za somaševanje ter bogo-slovcu Pavletu Erjavcu.
Zahvala dr. Petru Hafnerju, družinskemu prijatelju, za zdravniško oskrbo na domu in v bolnici.
Zahvala dr. Mihaeli Jerman za zdravniško pomoč in nasvete. Zahvala prof. Tinetu Vivodu za dostavitev relikvij bl. Alojzija Grozdeta. Zahvala Slovenskemu domu San Martin, kjer smo Toneta kropili. Zahvala vsem, ki ste ga prišli kropit, zanj molili in nas tolažili. Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
Žalujoči:
mama Ančka Bajda, žena Vera Marija Breznikar, otroci: Saši, Mihaela, Toni in Kati, brat Miha in žena Lucijana Hribar,
sestri: Ani in mož Marko Malovrh ter Angelca in mož Rok Miklič, nečaki in nečakinje: Cecilija, Gabrijela, Marko, Maja, Ani, Andrej, Peter, Matija, Natalija, Tomi, Irina, Martin, Avguštin in Santi,
Kristina, Marko in Marija Kristina Breznikar, Tomaž, Nataša, Kristjan, Viki, Marjana, Aleks in Matjaž Rant,
strici in tete, sestrične in bratranci z družinami ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Mendoza, Slovenija
Svobodna_2016_nro_27.indd 6
19/07/16 15:27