Poštnina plačana v gotovini. Štev. 28. Posamezna štev. Din 1*— V Ljubljani, dne 9, julija 1931. Leto XIV. 1 Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Narofnln« za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za «*• zerastvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 4$ Di*. Ameriki letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice f Ljubljani, št. 10.7(1. Agrarna reforma je rešena V dravski banovini se razdele veleposestva, ki presezajo 130 oralov zemlje za obdelovanje ali 347 oralov zemlje sploh — Prav tako se razdele pri nas gozdi, ki presezajo 1000 hektarov in so v zasebni posesti — Cekvena veleposestva so izvzeta zakona še niso bili dodeljeni agrarnim zaniman-cem. Iz te določbe je treba sklepati, da vinogradi ne spadajo pod agrarno reformo. Poročali smo že, da je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o likvidaciji agrarne reforme na vele-posestvih. Zakon hoče dokončno rešiti vsa vprašanja agrarne reforme in bo tako dovršil borbo za pravično razdelitev zemlje onim, ki jo obdelujejo in ki so je potrebni. Zakon ureja vsa še nerešena vprašanja, vendar je podrobna ureditev marsikje pridržana posebnim pravilnikom ali odredbam kmetijskega ministra. Zakon določa, da £0. septembra 1931. preneha plačevanje najemnine in ostalih obveznosti po zakonu o dajanju veleposestnik zemljišč v četrtletni zakup in da morajo agrarni upravičenci od 1. oktobra 1901. dalje plačevati le odškodnino (odkupnino) za dodeljeno zemljo na način, predpisan v novem zakonu. Predmet agrarne reforme so v dravski banovini veleposestva, ki presezajo 1E0 oralov zemlje za obdelovanje ali 847 oralov zemlje sploh. Od agrarne reforme, so izvzeta vzorna državna posestva ali državna posestva, ki služijo posebnemu kmetijskemu namenu, in posestva samoupravnih teles, ako se ne oddajajo v zakup. Zemljišča imovinskih občin spadajo pod agrarno reformo le, ako so bila na dan uveljavitve tega zakona oddvojena za svrhe agrarne reforme. Pač pa spadajo pod zakon zemljišča raznih drugih korporacij. Po določbah zakona se v svrho agrarne reforme razlaste vsa veleposestva, ki presezajo tako zvani ožji maksimum. Ta je določen za dravsko banovino na 130 oralov zemlje za obdelovanje ali 347 oralov zemlje sploh. Od teh 1E0 oralov zemlje si more sedanji lastnik 65 oralov sam prosto izbrali, samo da pri tem ne sme vzeti zemljišč, ki so že* oddvojena v agrarne svrhe. Preko ožjega maksimuma ostanejo sedanjemu lastniko kot širši maksimum še gospodarska poslopja, dvorci, neobdelana zemlja v zaokroženi legi ožjega maksimuma (n. pr. pašniki med njivami in travniki) stavbišča v mestih, močvirja, zemljišča, na katerih stoje industrijski objekti, toda v nobenem primeru ne več kakor 347 oralov zemlje. Le v izjemnih primerih je še preko tega širšega maksimuma po zakonu dopuščen tako zvani supermaksimum in to celo preko 347 oralov, ako je po mnenju gospodarskih strokovnjakov ta večja površina neobhodno potrebna za vodenje gospodarstva za plemensko živino ali za semenogojstvo. Važna je določba, da spadajo k temu supermaksimumu predvsem vinogradi in vinogradniški deputati, ako na dan uveljavitve Državi, samoupravnim edinicam, cerkvenim in drugim javnim institucijam se mora pustiti toliko zemlje, kolikor je to za prosvetne, človekoljubne, verske ali druge občekoristne svrhe potrebno. Po določilih zakona se ne morejo razlastiti neobdelana zemljišča in vse ostale površine cerkvenih velc-posestev. . , Cerkvena veleposestva torej ne spadajo pod ta zakon, v kolikor posamezna zemljišča že niso bila oddvojena v svrhe agrarne reforme. Zemljišča madžarskih državljanov so zavezana določbam zakona. Upravičenci do zemlje: krajevni agrarni zanimanci, vaški obrtniki (ako od obrti same ne morejo živeti), dobrovoljci, op-ianti, kolonisti, država, samoupravna telesa, skupine kmetovalcev in pravne osebe s splošno koristnimi cilji. Prednost imajo kmetovalci okoliških vasi in oni, ki sploh nimajo zemlje (poljski delavci). Maksimum dodeljene in lastne zemlje ne sme presezati 20 oralov. Osnovo za višino odškodnine (odkupnine) tvori v prvi vrsti katastrski čisti donos. Sedanjim lastnikom se po njihovi volji izplača odškodnina v obliki obvoznic Agrarne banke ali v gotovini. Amortizacija obveznic traja 20 let od 1. oktobra 1931. dalje. Obrestovanje znaša štiri odstotke, od-nosno za odkupnino zasebnih zanimancev pet odstotkov. Ako zasebni zanimanci plačajo v gotovini, odplačujejo znezek v 20 letnih obrokih in proti hipoteki v korist sedanjemu lastniku. V kritje upravnih stroškov pri izvedbi zakona plača sedanji lastnik v tako zvani kolonizacijski fond 10 do 20 odstotkov odkupnine, novi lastnik pa 10 odstotkov v dveh obrokih. V zmislu tega zakona morajo biti razlaščeni v svrho agrarne reforme vsi gozdi, ki presezajo v dravski banovini 1009 ha in so v zasebni posesti. To so v prvi vrsti gozdi raznih grofov in bano-nov. Ni važno, da tvorijo gozdi eno samo skupaj se držečo celoto, celoto v zmislu zakona tvorijo gozdi tudi, ako so raztreseni, pa so last iste osebe ali istih solastnikov. Kot enoto smatra zakon tudi gozdno posest posameznika z vsemi njegovimi solastniškimi deli na drugih gozdih. Isto velja, ako se gozdna posest sestavlja iz samih solastniških delov. Gozdna posestva moža in žene tvorijo enoto. Odločilna je za vse primere lastninska pravica na dan 27. februarja 1919., ako izprememba ni bila pozneje odobrena po ministrstvu za agrarno reformo, odnosno po ministrstvu za kmetijstvo.. j Za razlastitev gozdnih posestev je odločilna točka 24., ki omogoča brezpogojno razlastitev gozdnih zemljišč, ki leže y dravski banovini ia presezaj® 1000 ha. V drugih banovinah je razlastitev dopustna le, kolikor so kraji revni na rodovitni zemlji in je njihova življenska možnost odvisna od iesne industrije. Dravsko banovino smatra zakon za revno na rodovitni zemlji. Za dcdelitev gozdov morejo priti kot upravičene: v poštev občine, zemljiške zajed-liicc, imovinske občine in skupine kmetovalcev, ako so organizirani tako, da ima organizacija značaj pravne osebe. So to predvsem pašniške in gozdne zadruge, pa tudi druge kmetijske zadruge. Kdo izmed teh upravičencev ima prednost, zakon ne pove. Tudi ni v zakonu označena količina in lega gozdnega posestva, za katero more posamezni upravičenec uveljaviti pravico. Pri razlastitvi gozdov pridejo v zmislu zakonskega besedila v poštev gozdi, ki so potrebni za pašo, za preskrbo z gorisom iu s stavbnim lesom, za preskrbo z lesom za domačo industrijo in za ostale gospodarske potrebe. Kaj so te gospodarske potrebe, zakon ne pove. Gotovo spada sem potreba stelje. Kjer ni primernih zadrug ali skupin kmetovalcev, morajo gotovo politične občine zase zahtevati vse označene gozdne pravice, da jih potem one v lastnem področju prevedejo v korist pravih zanimancev. Občine zato preživljajo važen trenutek in morajo skrbno paziti, da bi zaradi njihove malomarnosti ne bila izjalovljena agrarna reforma gozdov. Opozarjamo, da zakon določa za vlaganje prošenj za dodelitev gozdov zelo kratek rok, namreč do 26. t. m. Po tem času ugasnejo pravice, poslužiti Sv ugodnosti iz zakona. — Razumništvo na deželi mora v tem zgodovinskem trenutku v polni zavesti svoje odgovornosti pred narodom storiti svojo dolžnost, da ljudstvo pravilno' in pravočasno pouči in opozori na vse, kar je potrebno v svrho očuvanja pravic iz zakona o agrarni reformi. Ta kratek rok velja samo za gozde, za druga zemljišča je pa še čas. Da bodo po zakonu pravočasno, to je najkasneje do 26. t. m., izročene proporočeno po pošti vloge za dodelitev gozdov, priobčuj mo v naslednjem obrazec vloge, kakor naj jo naslovijo upravičenci na bansko upravo. Kr% banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Podpisani v imenu........... (tu je navesti po zakonu določeno pravno osebo) prosimo za dodelitev gozda (pašnika) na odkup po zakonu o likvidaciji agrarne reforme na veli- kih posestvih, ki je izšel v «Službenih novinah* dne 26. VI. 1931., na področju tukajšnjega vele- posestva v davčni občini......... Svojo vlogo utemeljujemo s tem, da imamo v zadrugi (zajednici, občini) veliko število zani-mancev kmetov, ki nimajo svojih pašnikov niti gozdov za preskrbo goriva^ stavbnega lesa in lesa za domačo porabo. N. N. V . dne VII. 1931. Najprimerneje je, ako se potegujejo za odkup kmetijske zadruge. Ako taka zadruga v kraju že obstoji, napravite gornjo vlogo in jo v primeru, da zadruga ni prosta taks, kolkujte s 5 Din, priložite še kolek za 20 Din in potem jo priporo-' ceno pošljite banski upravi. Kjer pa podobne zadruge še ni, poizkusite takoj ustanoviti novo zadrugo! Navodila in podatke dobite, ako jih potrebujete, tudi pri nas. Odškodnina za te gozde bo nizka in bi bilo škoda zamuditi ugodno priliko. Izobraženstvo na deželi ponovno opozarjamo, naj pomaga kmetu, da ne bo zamudil pravega trenutka. Politični pregled V Parizu so se vršila zadnje dni pogajanja med Francijo in Zedinjenimi državami glede uvcljavljenja Hoovrovega predloga, naj se za eno leto ustavijo plačevanja vseh vojnih dolgov in vojnih odškodnin. Pogajanja so bila z uspehom zaključena v ponedeljek 6. t. m. ponoči in je bil dogovor podpisan. Predsednik Zedinjenih držav Hoover je sprejel vest o sklenitvi dogovora z velikim zadovoljstvom in je izjavil med drugim, da bodo gotovo tudi druge prizadete države soglašale s sklenjeno odložitvijo plačevanja vojnih dolgov in vojne odškodnine za eno leto in jo potrdile. Četudi bi morala Nemčija še vršiti nekatera plačila na račun vojne odškodnine, se ji bo ta vsota vrnila v obliki posojila. Enoletna odložitev omenjenih plačil bo otvorila pot k splošni gospodarski razbremenitvi. Svetovni tisk se mnogo bavi s tem sporazumom in izjavlja, da je pristanek Francije na enoletno odložitev plačil žrtev na oltar miru. Nemčija se je svečano obvezala, da tako prihranjenega denarja ne bo uporabljala za oboroževanje. Veliko zanimanje vzbuja po svetu v Parizu objavljena papeževa okrožnica, v kateri se zelo ostro napada fašizem. Splošno vlada prepričanje, da se je s tem spor med Vatikanom in Italijo tako poostril, da ne bo mogoče doseči poravnave brez vidnega umika na eni ali drugi strani. Vesti iz Rima trde, da ni izključeno prekinjenje diplomatskih odnošajev. Fašisti niso ogorčeni samo zaradi napadov v tej okrožnici, nego tudi zaradi tega, ker je bila okrožnica objavljena v Parizu. Končni rezultat madžarskih volitev, je sedaj znan. Vladni blok je dobil 193, opozicija pa 52 poslancev. Vlada je nazadovala za 16 mandatov. Novi parlament se bo sestal 21. t. m. Predsednik italijanske vlade Mussolini je poslal ob tej priliki madžarskemu ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu brzojavno čestitko, v kateri pravi, da se veseli uspeha parlamentarnih volitev na Madžarskem, češ, da je ta rezultat važen tudi s stališča prijateljskih odnošajev med Madžarsko in Italijo. Kmetijski pouk LETOŠNJI USPEHI Z RAZNIMI GNOJILI. Med vprašanja, ki danes močno zanimajo naše praktične kmetovalce, spada brezdvomno vprašanje, kakšni so dejanski uspehi, ki jih doseza-mo od leta do leta z umetnimi in drugimi gnojili* in sicer glede na višino pridelka kakor zlasti tudi na rentabilnost gnojenja. Vsako leto izdamo visoke vsote za nakup umetnih gnojil. Vredno je, da zasledujemo zaradi tega tudi učinkovitost teh izdatkov, da vidimo, s kakim uspehom delujejo umetna gnojila po naših krajih in pri raznih sadežih. Tak pregled bi morali dobiti od leta do leta pred oči, da smo zadostno poučeni o uspehih umetnega gnojenja. Te uspehe lahko pokažemo v naravnih pridelkih pa tudi v podobah in tabelah. Vse to bi se dalo z najboljšim uspehom pokazati na vsakoletnih razstavah ljubljanskega velesejma, kjer se zbirajo vsako leto tisoči in tisoči praktičnih kmetovalcev, ki se najbolj za- nimajo za taka vprašanja. Na teh razstavah se je že dosedaj polagala važnost na prikazovanje uspehov pri umetnih gnojilih, toda le bolj s splošnega pogleda, glede na sestavo raznovrstnih gnojil in na dosedanje uspehe vobče. Potrebno pa je, da od leta do leta pregledujemo dejanske uspehe, ki jih pri nas dosezamo, ker so ti za nas najbolj poučni in nam najbolj kažejo pota nadaljnjega postopanja. Umetna gnojila rabimo sedaj že 40 let, pa še danes nismo glede uspehov popolnoma na čistem, to pa zaradi tega ne, ker učinkovitost teh gnojil ni brezpogojna, ampak se ravna po sestavi zemlje in po tem, kako je vgnojena od prej (od zadnjega gnojenja), nadalje pa po letnem vremenu v najširšem pomenu besede in po krajevni legi. Vse to je odločilno za večjo učinko* vitost umetnih gnojil. Odločilno je seveda pa tudi to, kako gnojimo posameznim sadežem in kako z njimi kolobarimo . Želeti bi bilo, da spričo raznih poskusov, ki jih delamo v naši banovini, dobimo na vpogled vsaj nekaj takih uspehov, kar bi se dalo tem laže izvesti, ker imamo zadosti strokovnih moči v deželi. Uprava ljubljanskega velesejma bo pa tudi z veseljem sprejela v svoj program prikazovanje dejanskih uspehov, tehničnih in finančnih, ki jih lahko dosezamo z umetnim gnojenjem. Taki zgledi bi veliko pripomogli k racionalnejši porabi umetnih gnojil in bi sploh vplivali na napredek našega kmetijstva. JAJC JA TRGOVINA ZAHTEVA BOLJŠE BLAGO! Ce hočemo svoje pridelke pošiljati na zunanji trg, se moramo ravnati po zahtevah trgovine, ne pa narobe. To velja tudi glede jajc. Danes je konkurenca na jajčjem trgu velika, ker so vse izvozne dežele napredovale v proizvajanju jajc. Današnja trgovina zahteva boljše blago, ne le bolj enotno (zenačeno) blago, ampak tudi težje blago. Izpod 55 gramov bi ne smelo tehtati jajce, dočim je navzgor teža neomejena. Povprečno bi morala znašati teža jajc 60 gramov (55 gr do 65 gr), tako da gre na 1 kg po 18 do 20. jajc. Ker se vrednost jajc ravna po teži (debelosti), zato se je po naprednih deželah uvedla prodaja jajc sploh po teži in ne po številu. Pri nas je potrebno, da skušamo kakovost jajc izboljšati in da popravimo, kar smo v tem pogledu pogrešili. Dobro ime naše jajčje kupčije si moramo zopet pridobiti! V to pa ni treba, So t e š č a n: Izgubljena sreča Povest i i vaškega življenja. VIL Jaz se že ne bom jokala, rajši si bom druz'ga zbrala, ki bo imel zadost' blaga, hišico pa v štuka dva. Tisto nedeljo po Brezarjevi poroki je imel gospod Izidor, kaplan na Vrtičju, zelo lepo pridigo. Govoril je o nevoščljivosti ter jo proglasil za najgršo pregreho. Med drugim je dejal takole: «Tat ima nekaj od tatvine, slepar pride do krivičnega denarja, nečistnik streže poželjenju, požrešnik se napase ko živina — nevoščljivec pa nima nič od svoje pregrehe. Zato je nevoščljivost peklenska kraljica poglavitnih grehov.* Tvarine za nedeljski govor si gospod ni izbral namenoma, tako je pač naneslo naključje. Nikogar ni mislil zadeti — najmanj pa koga svojih zvestih faranov. Niti od daleč ni slutil, da bo žalil Rožanca, bogatega moža in poštenjaka. Še bolj pa mu je zamerila Tinca, ranjena je bila tudi njena občutljivost. , Oba sta se zavedala grde nevoščljivosti. Gojila sta jo najprej do Sevčeve Julke, pozneje pa do Punčeve rejenke. Obe sta jima bili v nadlego in v napotje. Prva se je prostovoljno umaknila, a druga je razbila njune nakane. Tinca je morala shraniti poročni prstan in svatovsko obleko, katero je prezgodaj kupila. Nad duhovnikom se Rožanc seveda ni upal znositi. Nikoli mu ni odgrnil svojih tajno§ti; vselej je dobro premislil, preden je govoril. Zato bi bilo krivično, ako bi ga osumil, da ga je žalil na svetem mestu. Kdo pa je vedel, da se je čutil prizadetega on, najboljši mož v župniji. Nihče ni slišal, kako mu je utripalo srce, ko so ga zadele duhovnikove besede. Rožancev ponos je moral prenesti hud udarec — Brezarjevo poroko. Koliko se je prizadeval, da bi spravil hčerko na pripravno domačijo. Ponujal jo je in denar je obetal, pa vse skupaj ni nič izdalo. Vse to ga je bolelo in poniževalo. Pravi mučeniški venec so mu pletli hudobni jeziki, ko-so si šepetali: «Edino hčer ima, pa je ne more omožiti...* Še bolj se je jezila njegova zgovorna žena. On je vsaj previdno molčal, toda Urša se ni mogla premagovati. Kadar je srečala mlado Breza-rico, vselej jo je ošvrknila s kako opazko. Med drugim ji je očitala, da ji je moral ženin kupiti poročno obleko. Seveda ji je Francka tudi primerno odgovorila. «K vam me pa le ni bilo ponjo*, ji je nekoč zabelila. Pa tudi Ivana ni pustila v miru. Podtikala mu je ošabnost, ker se ji je izogibal. «Ponosen je, ker je toliko priženil*, je dejala sosedom, ker se njemu ni upala kaj takega zasoliti. Babnice pa so modrovale: «Saj ne bo mogel shajati. Oče ga bo pognal po svetu ...» Urša je podvojila vse svoje moči: noč in dan je premišljala, kam bi Tinco primožila. Najti pa ni mogla pripravne kmetije; tam ji ni ugajal ženin, drugod je bilo preveč zadolženo. Tako ni bilo drugega izhoda, kakor počakati boljših časov. Kadar je bil na Vrtičju sejem, tedaj so prispeli sejmarji tudi iz sosednjih trgov. Prišli so rejeni mesarji, zgovorni trgovci in vsiljivi meše-tarji. Rožanca je vse poznalo. Kar po imenu so ga klicali, kamor se je prikazal. S trgovcem Belinom se nista videla že precej časa, zato pa je bilo svidenje tem bolj prisrčno. Drug drugemu sta tresla desnico ter besedila^ kdor se je bolj postaral. «Dolgo se itak ne bom več ukvarjal*, je priznal trgovec svojo onemoglost. «Dovolj sem se trudil; zdaj naj se pa drugi, ako hočejo kaj imeti« Vsakdo se rad na starost odpočije.* «Nevesto ima gospod sin gotevo že izbrano*, je Rožanc hitro omenil. «Menda je še nima. Pa jo bo že dobil, kadar bo treba.* «No, kar k nam naj pride.* Rožanc se je navidezno pošalil, mislil pa je resno. «Zakaj pa ne*, je bil Belin zadovoljen. «Ca-kaj no, Matija, to si bom zapomnil.* Pustila sta ženitev ter se menila o kupčiji. Ko sta se nakramljala, sta se prijateljsko poslovila. Rožanc ni povedal doma, o čem sta se menila. Menda se mu je zdelo še prezgodaj, ali pa je po- Majdica posluša Radion. Ta lepa, mala skrinjica, iz katere se čuje tako divna glasba, dela Majdici mnogo veselja. Imenuje jo svoj Radion, „ker sama svira". Mala Majdica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čisto in snežnobelo. S C H I C H T O V RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 dolar za 5620 do 5640 Din; v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 792 86 do 796 26 Din; 100 nemških mark za 1340-62 do 1344-64 Din; 100 madžarskih pengov za 987*28 do 990 24 Din; 100 italijanskih lir za 295-95 do 296-85 Din; 1 dolar za 5642 do 5659 Din; 100 francoskih frankov za 221*44 do 22210 Din; 100 češkoslovaških kron za 167*22 do 167*72 Din. Vojna škoda se je trgovala po 396 Din, a investicijsko posojilo po okrog 84 Din. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na ljubljanskem živinskem sejmu so ostale cene neizpremenjene. Za kilogram žive teže so se prodajali: voli I. vrste po 7 50 Din, II. vrste 6 50 Din, III. vrste 6 Din, krave debele 4 50 do 6 Din, krave klobasarice 2'50 do 4 Din, teleta 8 do 10 Din. Prasci za rejo so se prodajali po 120 do 150 Din. ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baranjsko, po 235 do 237*50 Din; t u r š č i c o, baško, rešetano, po 142*05 do 145 dinarjev; moko «0», baško, po 345 do 350 Din. JAJCA. Spričo manjših dovozov so se cene delno popravile. Pri nas kupujejo izvozniki jajca' po 70 do 72 par. j SADJE IN ZELENJAVA. Na ljubljanskem trgu je izredno mnogo češenj. Zaradi obilica blaga so cene češnjam znatno padle in so se prodajale češnje celo po 1 Din za kilogram, naj-( boljše pa po 4 Din. Bosanskih češenj ni več na^ trgu. Ogromno je bilo na trgu zelenjave, ki so jo^ v velikih množinah pokupili gostilničarji iz Kranjske gore, Mojstrane in z Bleda. Na trgu so' bile prve bosanske hruške v večji množini in so: se prodajale po 4 do 5 Din. Domač stročji fižol je že prišel v veljavo in so ga okoliške kmetice prodajale po 4 Din za kilogram. Novi krompir,! zgodnji, je bil po 2 Din za kilogram. Kratke vesti = Letošnja premiranja plemenskih konj bo*, do z običajnimi pogoji: 30. t. m. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah za srez Maribor, levi breg, 31. t. m. v Ptuju, za sodni okraj Ptuj, 1. avgusta^ v Ormožu za sodni okraj Ormož, 10. avgusta v Celju za sreza Celje in Šmarje pri Jelšah, 11. avgusta v Ljutomeru za toplokrvne konje sreza Ljutomera, 12. avgusta v Beltincih za sreza Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo, 1. septembra pri Sv. Jerneju za sreza Krško in Brežice, 2. sep-. «t)OMOVINA» da stikamo za kako 'novo kurjo pasmo, ker se debelost jajc ne ravna samo po pasmi. Domača pasma in štajerske kokoši nesejo prav lepa jajca, prav tako pa tudi druge pasme, če so v dobrih rokah. V vsaki pasmi imamo dobre in slabe jajčarice, zato je važno in potrebno, da odbiramo za rejo in nesenje dobre jajčarice in da jemljemo od njih potrebno potomstvo. Prav tako je važno, da skrbimo za dobre peteline in da jih po potrebi premenimo, da ne pridejo živali v krvno sorodstvo. To pa še ni vse, če hočemo priti do boljših uspehov. Vzrok drobnejšim jajcem ne tiči samo v pasmi, ampak tudi v prehrani in strežbi. «Kokoš nese pri kljunu* velja z isto pravico kakor izrek, da «krava pri gobcu molze*. Ce je dosti piče in dobre piče, so tudi jajca bolj debela in je sploh vsa nesnost večja. Živali morajo biti postrežene. Kar ne dobe zunaj na paši, jim moramo sami dati. V tem oziru je pri nas še veliko pomanjkljivega. Zaradi tega je v dobri in zadostni prehrani in strežbi zazreti glavno od-pomoč proti zavračanju tržnega blaga. Znano je pa tudi, da dajejo mlajše živali drobnejša jajca. Takih drobnih jajc od jarčk bi sploh ne smeli naši izvozničarji pošiljati na zunanji trg, ampak bi jih morali kratkomalo odklanjati in tržno blago sploh strogo sortirati. Glavno delo pri prodaji jajc pripade našim gospodinjam, zato se morajo potruditi, da pridobivajo s pomočjo zadostne prehrane in dobre strežbe več uspeha pri svojih kokoših in s tem tudi več, uspeha v jajčjl kupčiji. Sejmi 12. julija: Planina pri Brežicah, Kranj, Horjul, Šoštanj. 13. julija: Kotlje, Libeliče (le za živino), Stari Log, Loče, Jagnjenica, Litija, Ljutomer, Planina pri Logatcu, Trebnje, Breg pri Ptuju. 14. julija: Zgornji Tuhinj, Metlika. 15. julija: Zdole-Pleterje, Beltinci, Škocijan pri Mokronogu, Šmarjeta pri Laškem. 16. julija: Kropa, Dobje. 17. julija: Muta, Zdenska vas, Radeče, Ščavnica, Verače. 18. julija: Sv. Lenart-Zabukovje, Velenje. zabil. Zato je bil tem bolj presenečen, ko je nekega dne pridrdral voziček in se ustavil pred hišo. Izstopil je trebušnati Belin s svojim sinom, ki je bil večji in manj obilne postave. «Snubca!* Rožanc je dregnil ženo s komolcem, da jo je kar zabolelo. c Je j!* se je plašila. cPa nič pripravljeno!* Zadrževal ju je zunaj toliko časa, da je Tinca pogrnila mizo in si opasala nov predpasnik. Mati je brž zakurila, da bo vsaj ogenj, ako bo treba kaj pripraviti. Tone pa je zgrabil bučo in tekel v klet po pijačo. Pogovor je tekel kakor olje. Nekaj veselih dovtipov med resnimi besedami — pa so se domenili. Med tednom so naredili pisma, v nedeljo pa sta bila oklicana enkrat za trikrat. Tako je hotel Rožanc; bal se je, da se zopet ne skrha. S pripravami za poroko so hiteli, kar se je dalo. Šiviljo so najeli na dom, pa tudi čevljarja in mizarja. Nevesta, ki se omoži v drugo faro, se mora postaviti. Rožanc je hotel pokazati, da moži edino hčer in napraviti skomine Brezarju, ki ni maral njegovega bogastva. Urša se je radovala, ker je Tinca prejela zadoščenje. Na Razorju bi bila navadna gospodinja, pri Belinu pa bo gospa, posestnica in trgovka. Zmirom bo lepo oblečena, na polje ji ne bo treba hoditi. Veljala bo tem več, ker bo prinesla k hiši vse, kar spada v gospodinjstvo. Rožanka še ni slišala, da bi imela kaka nevesta oprave za tri vozove. Za ženitovanje so zaklali mladega vola in kupili sod najboljšega vina. Kuharice so pripravile vsega, kar so vedele in znale. Povabljeni so bili vsi sorodniki in sosedje, pa tudi pevci in druga gospoda. Za boljše svate so pripravili poseben prostor; vsa hiša je bila opletena z venci in okrašena z zastavicami. Pred hišo se je dvigal slavolok z napisom: «Pozdrav ženinu in nevesti — obilo sreče na življenja cesti!* Svatba se je začela že prejšnji dan pred poroko. Podnevi so vozili balo, zvečer pa so bili povabljeni domači fantje na poslovitev od neveste. Odzvali so se prav v obilnem številu. Ko se je zmračilo, so se zbrali pred hišo in zapeli: «Tebi naj se glasi spev ljubeči moj. Ti najlepša v vasi, slušaj me nocoj. Daj, da te objamem, od ljubezni vnet. Naj s seboj te vzamem, roža vseh deklet. Čuvati povsodi hočem te vsikdar. Rožica mi bodi, jaz ti bom vrtnar. V hram me svoj zakleni, kjer je sreče raj, in v naročje meni vrni se nazaj.* Bolj prikladne pesmice si fantje niso mogli izbrati. Tinco je ganila do solz; Rožanc pa je v sladkem razpoloženju ves večer ponavljal: <;Ti najlepša v vasi» in «Roža vseh deklet*. Te vrstici so mu med drugimi najbolj ugajali. Vaška dekleta so se vadila v petju. Dogovorjeno je bilo, da bodo pela pri poroki in na ženi-: tovanju. Izbrane pesmice so donele mično, samo ■rSlovo nevesti ob poroki* se je vleklo nekam otožno. ! «Ali pojde?* so se vpraševale ter se bodrile: «Mora iti, samo ustrašiti se ne smemo.* — Dekleta iz Potoka so imela namreč lepe glasove, toda v cerkvi še niso nastopila. Poroka se je vršila slovesno dopoldne ob deseti uri. Na Vrtičju je pritrkavalo kakor ob škofovem prihodu. Proti cerkvi se je pomikal dolg sprevod ob zvokih vesele godbe. Radovedna mladina je drla trumoma v cerkev in zasedla prve prostore na žagradu in na koru. Tukaj se je dalo natanko opazovati. Svatje so prikorakali v cerkev, dočim je ostala godba zunaj ter je kmalu nato izginila v gostilno. Ženin in nevesta sta se ustavila v bližini oltarja. ' i Zijala na žagradu in na koru so se pričela: dvigati in iztegovati. Mladim radovednicam je ugajal ženin, nobena bi se ga he bila sramovala. Tem bolj pa so obrale nevesto, češ, da je vse pre-vgč nališpana, kar se ji ni podalo. V navadni preprosti obleki je bila vse bolj brhka in pri-I pravna. jtembra na Igu za sreza Ljubljano okolico in Libijo, 3. septembra v Kranju za srez Kranj in v iLescali za srez Radovljico, i = Poučni tečaji in zborovanja sadjarjev in Sadnih trgovcev. Prejeli smo: Društvo sadnib ^rgovcev v Mariboru je priredilo zadnje čase celo vrsto poučnih tečajev in istočasnih zborovanj, na katerih se je razmotrivdl današnji položaj sadjarstva in sadnega trgovstva. V nedeljo 21. junija se je vršil tečaj dopoldne pri Sv. Bolfenku na jKogu, popoldne pa v Dravskem Središču, kjer je ,Ob nepričakovano obilni udeležbi 160 udeležencev predaval sreski referent g. Znidarič o umnem sadjarstvu in o pravilni pripravi sadja za prodajo. Sporazumno s trgovstvom so se sadjarjem (priporočale za gojenje posamezne vrste sadja iz jnašega izbora, ki so tudi v inozemstvu priljub jljene in ki jih svetovna trgovina dobro plača. Po daljših stvarnih govorih predsednika društva ;g. Pevca in drugih in po prečitanju udanostne brzojavke in resolucij sta bili obe zborovanji eaključeni s splošno željo prisotnih, da se slični tečaji ponove. V nedeljo 28. junija je priredilo imenovano društvo tečaj z zborom na Mestinju pri Šmarju v prostorih g. Smeha. Na zborovanju je ob lepi udeležbi poročal predsednik g. Pevec iz Ormoža o splošnem položaju v sadni trgovini [in o zahtevah raznih zunanjih sadnih trgovcev. .Govorila sta še gg. Kostanjšek in Marš. f = Dunajski velesejem 1931. Rok za dunajski iyelesejem 1931., ki. se vedno vrši neposredno po jvelesejmu v Leipzigu, je določen za čas od 6. do 13. septembra. m BOHINJSKA BISTRICA. Dne 23. junija je Stožar popolnoma uničil v Logu kovaško delavnico Lenarda Torkarja z vsem orodjem. Skoda znaša 30.000 Din, a delavnica je bila zavarovana le za 10.000 Din. Za Torkarjeve je nesreča tem „občutnejša, ker so sedaj ob ves zaslužek. Dobra .srca se naprošajo, da pomagajo pogorelcem v ■hudi stiski. DVOR PRI POLHOVEM GRADCU. Običajni erkveni shod se je vršil na praznik sv. Petra in Pavla ob številni udeležbi domačinov in okoličanov. Jutranje sveto opravilo je imel neki frančiškan, ki je bil v svoji pridigi v početku še precej miren. Proti koncu pridige pa je prešel na C verske razmere v Španiji in Rusiji ter si pri tem privoščil tudi Kranjce, ki jih je prav krepko okrcal. S tem ni lopnil po zobeh le nas, nego tudi sebe, saj je menda tudi Kranjec. Nikakor ne gre, rabiti take hude besede na prižnici. Naše ljudstvo ima res tu pa tam slabe lastnosti, Vaša naloga, gospodje, ki ste za to poklicani, pa je, da ga pravilno vzgojite. SVIBNO PRI RADEČAH. V preteklem mesecu je kmetijska nadaljevalna šola pod vodstvom šolskega upravitelja Pečnika Ivana napravila poučni izlet v Maribor, kjer so si učenci ogledali naprave in nasade sadjarske in vinarske šole in drevesnico bratov Dolinškov v Ka-menici. Čeprav je bila nedelja, dan odmora, so nam povsod radi vse razkazovali, za kar jim gre najiskrenejša zahvala. — Na osnovni šoli je bila preteklo nedeljo razstava otroških izdelkov, ki sta jo s svojimi učenci pripravila šolski upravitelj in učiteljica. Na razstavi je bil v miniaturi ves kmetski dom z vsemi živalmi in orodjem iz ilovice in lesa. Zraven je bil prav dober relief šolskega okoliša, ki je vzbujal veliko zanimanja. Razstavljenih je bilo mnogo prav ličnih izrezkov iz barvastega papirja, risb, raznih ženskih ročnih del, vezenin z narodnimi motivi, kar so izvršile učenke pod spretnim vodstvom učiteljice gospodične Habjanove Danice, ki je na tem polju dosegla s svojim neumornim delovanjem že najlepše uspehe tudi v izvenšolskem delovanju. — Vidovdanska proslava se je vršila v šoli prav slovesno, v soboto za šolsko mladino, a v nedeljo za odrasle. Šolski upravitelj je govoril o pomenu Vidovega dne za našo svobodo, a učenci so de-klamirali in peli več pesmic. Istočasno se je uprizorila na šolskem odru mladinska igrica «Prstan>, katero so mali igralci prav dobro igrali. — V prihodnjem šolskem letu bo obiskovalo našo dvorazredno šolo 142 učencev, to je za 20 več kakor v preteklem šolskem letu. — Zadnjega dne junija popoldne so se pripodili temni oblaki čez Kumljanske hribe. Ko se je zabliskalo drugič, je strela udarila v kozolec posestnika Blaža Prniška na Jagnjenici. Na mah je bil ves kozolec v plamenu in od gorečega kozolca se je vnel še ven stoječi hlev. Jedva so mogli rešiti živino, dočim je krmo, stroje in kmetijsko orodje uničil plamen. Škoda je samo delno krita z zavarovalnino. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Cenilna komisija, ki je ocenjevala škodo po toči 21. junija v Gadovi peči in bližnji okolici, je ugotovila na vinskih in poljskih nasadih 436.000 Din škode. Druga komisija, določena za niže ležeče poljske nasade, še dela ni dokončala. V Gadovi peči so tri četrtine pridelka uničene, medtem ko je v okolici opustošena polovica vinskih in poljskih nasadov. SODRAŽICA. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi v nedeljo 12. t m. ob 15. uri na vrtu gospe Maroltove letni telovadni nastop, pri katerem bo sodelovala godba Sokola I. iz Ljubljane. Za avtobusne zveze k vsem vlakom je preskrbljeno. Vsi prijatelji našega društva so na prireditev vljudno vabljeni. RIMSKE TOPLICE. V nedeljo 12. t. m. bo priredil naš Sokol svoj javni letni nastop. Ob 16*bo sprejem na kolodvoru. Sledila bo javna telovadba, nato pa prosta zabava z obilnim srečolovom. Sodelovala bo priznana železničarska godba z Zidanega mosta. Ugodne zveze na vse strani, tudi za povratek z večernimi vlaki. Posetite nas ta dan vsa sosedna društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo v čim večjem številu 1 ŠMARTNO OB PAKI. Prosimo čitatelje «Do-movines, da oproste malo pomoto v zadnji «Do-movini». Toča je v resnici padala pri nas 21. junija, ne pa 28., kar je bila pomota. Toliko se je naletelo ledenega zrnja, da so ga še več dni po hudi uri našli ljudje na kupih. Nekje so točo dobili baje še ves teden po grozni nesreči. Pridelki so skoro vsi uničeni. Sadno drevje in tudi trte po vinogradih se suše. Kolikor bo sadnega drevja ostalo, se več let ne bo popravilo. Ljudje sedaj še upajo na ajdo. Pomoč je pri nas nujno potrebna. GORNJI GRAD. I. seznam za Sokolski Uom v, Gornjem gradu vplačanih denarnih prispevkov: po 20.000 Din: Košenina Fran, notar, Gornji grad; dr. Rak Janko, zdravnik, Gornji grad; po 5000 Din: Kolenc Franc, lesni trgovec, Juvanje; mestna občina Gornji grad; 2000 Din: dr. Ro-sina Ernest, odvetnik, Gornji grad; po 1000 Din:; Kolenc Josip, Šabac; dr. Prislan Fran, Laško; Ceplak Franc, Golnik; Kolenc Ivan, Slovenska Bistrica; Petek Josipina, Ljubno; Reiner Milko, Ljubno; Korban Josip, Gornji grad; Kandrig Matko, Gornji grad; Božič Marija, Gornji grad; Majcenovič Karoliria, Radmirje; po 500 Din: Posojilnica Gornji grad; Druškovič Karel, Ljubno? Tratnik Jože, Gornji grad; Zmavc Anton, Bočna; po 300 Din: Zmavc Martin, Bočna; Flux Franc, Gornji grad; Celjska posojilnica, Celje; Moškon Stanko, Sv. Lenart v Slovenskih goricah; po :cKje ima neki bradavico?» so delale neslane jppazke. Tinca je imela namreč na licu ob levem >ušesu znamenje, katerega se je silno sramovala. ^Poprej si ga je zakrivala z ruto, danes pa je imela •pa glavi poročni venec. Sitne opazovalke so naglo ^ugotovile, da ji visi od kite šop las, ki zakrivajo [prirojeno brazgotino. To je izzvalo glasno hihi-fanje. p Svatje iz sosednje fare so se zgražali nad nedostojnim vedenjem. Kmalu bi ne bili vedeli, ■ali so v cerkvi ali na sejmišču. Doma niso bili [Vajeni takih prizorov. Marsikdo se je spomnil ^Kristusa v templju, ki je rekel: «Moja hiša je jhiša molitve, vi pa ste jo spremenili v jamo raz-jbojnikov.» ft Nevesta je bila pri poroki nekam razmišljena. preslišala je, ko jo je duhovnik vprašal, ali hoče rvzeti ženina za svojega tovariša ter mu ni odgovorila. K sreči je stal za njo cerkovnik, ki jo jjje dregnil v komolec in rekel: «Tak reci no, ven-jlarb Tinca se je zavedla in potrdila duhovniku ^vprašanje. Mladina na žagradu se je zop6t po-femehovala. Jjf Pri maši so se oglasile pevke. Pele so brez jKnjig, saj so znale na pamet. Med odmorom pa j^o zobale sladkorčke, tiste «melizne», ki dajejo (»apo. Srečno so izpele najtežjo pesem ter se zadovoljno oblizovale. Nikjer se jim ni ustavilo, to bo pohvale in priznanja! j Človek pa ne sme hvaliti dneva pred veče-jiom. Nekje zunaj na trgu je zapela trompeta in (.pevke so izgubile glasove. Zastonj so jih lovile; zdaj se je oglasila ena, pa zopet druga in tretja — petje je sličilo zvonjenju ob hudi uri. Svatje so se ozirali na kor in tiščali ušesa. Javkanje na koru je duhovnika silno motilo. Rad bi jim bil rekel, naj molčijo, pa se je bal zamere. Zato je namignil cerkovniku, naj opravi namesto njega. Mož se je zasukal in zamahnil z roko proti koru. «Tiho!» je zakričal na vse grlo.-«Usta zapriteb Pevke so utihnile ter se niso več oglasile. V cerkvi je nastala tišina. Duhovnik je opravil tiho mašo. Svatje so se po končanem opravilu zbrali pred cerkvijo ter se počasi zvrstili v sprevod. Manjkalo je le pevk, ki se zaradi sramote na koru niso upale pridružiti. Po vsej dolini se je razlegala godba in vriskanje vesele mladine. Na gričku nad Potokom pa so pokali topiči. Zenitovanje je trajalo do ranega jutra. Plesalci so se naplesali, drugi pa so se zabavali pri obloženih mizah. Manjkalo tudi ni izbranih govorov; govorniki so slavili ženinove vrline in nevestino nedolžnost. Ko se je zdanilo, se je nevesta poslovila ter se odpeljala z ženinom na novo domovanje. Odhajali so tudi svatje; ostali so le tisti, ki so ob mizah zadremali. >5V 1 - ^ - • Mlada Belinova gospa se je pozneje na Potoku večkrat oglasila. Prihajala je navadno v mraku. Kmalu so ljudje začeli šušljati, da ni sedla na cvetlice. Pri Belinu so bili namreč silno zadolženi, .Vsa njena dota je bila kakor kamen- ček, ki ga vržeš v vodo. Računali so, da bo za-, ložil Rožanc, a ni hotel več pomagati. Pričeli so s prostovoljno razprodajo. Najprej so razkosali zemljišče, nato je razpadla trgovina; ostala je le še hiša, pa tudi ta se je že majala. Mladi Belin se je moral naposled zateči v mesto in poiskati službo. Tinca pa je pribežala domov k očetu. (Dalje prihodnjič.) Tako izgleda TERPENTINOVO MILO GAZELA KI GA DANES Z USPEHOM UPORABLJA NA STOTISOČE GOSPODINJI št. ~*8 ^ Stran S Čudovito osvežilo za poleti! Kadar je vročina in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Elida Shampoo* no m. To Vas osve< ži in Vam ohrani lase lepe in zdravel Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO 250 Din: Krefel Leopold, Bočna; Peruc Pepca, Gornji grad; po 200 Din: Štiglic Franc, Bočna; Remic Ferdo, Šmartno; Černevšek Anton, Bočna; KolariS Anton, Gornji grad; 150 Din: Majer-hold Marija, Bočna; po 100 Din: Presečnik Franc, : Bočna; Gleščič Ivan, Gornji grad; Banko Josip, Rečica; Kolenc Franc, Bos. Gradiška; Cigoj Albert Beograd; Glojek Ivan, Zg. Kraše; Ašič Ivan, Maribor; dr. Pirkmajer Otmar, Ljubljana; dr. Pintar Rihard, Celje; Goričar & drug, Mozirje; dr. Božič Anton, Celje; Presečnik Vera, Maribor; dr. Gorišek Milan, Sv. Lenart; Božič Jakob, Celje; Felicjan Ivan, Beograd; dr. Ermenc Josip, Som-bor; Poznič Jože, Bonča; Božič Karel, Otok; Ce-plak Frančiška, Gornji grad; po 50 Din: Koder Ant., Murska Sobota; dr. Šter Fran, Rogaška Slatina; dr. Lipold Fr., Maribor; dr. Sernec Gvidon, Celje; dr. Hočevar Milko, Celje; Goričar & Le-skovšek, Celje; Natek Franjo, Celje-Breg; Leveč Tilen, Cerknica; dr. Mulej Anton, Maribor; Ster-mecki Rudolf, Celje; Vodušek Ana, Bočna; Drač Rudolf, Bočna; Kune Franc, Gornji grad; 40 Din: dr. Faninger Rihard, Maribor; 25 Din: dr. Roš Fran, Laško; po 20 Din: dr. Kolterer Fran, Rogaška Slatina; Štiglic Alojz, Bočna; Pavlin, Otok; Remic Elizabeta, Pusto polje. Vsem darovalcem iskrena sokolska hvala! Ostali pa, ki obljubljenih prispevkov še niso vplačali, se prosijo, naj to čimprej store. Uprava sokolskega društva v Gornjem gradu. SEVNICA OB SAVI. Tukajšnje vidovdanske proslave in službe božje dne 27. junija sta se udeležili vsa šolska deca in sokolska mladež v krojih. Po službi božji se je vršila proslava v Slomškovem domu. Mična akademija z deklama-cijami, petjem otroškega zbora pod vodstvom učitelja gosp. Klemenca in igrico «Šiviljo Klaro* v spretni režiji učiteljice ge. Dolganove je ugajala vsem gledalcem. Naposled je prejelo pet najmar-ljivejših učencev tukajšnje šole hranilne knjižice z vlogami po 100 dinarjev. Vesela mladina se je nato razkropila po svojih domovih. — Gasilno društvo v Sevnici je zvečer pred Vidovim dnem priredilo baklado z godbo po sevniškem trgu. — Sokol je imel v ned^Jjo dne 5. t. m. svoj javni telovadni nastop. Po telovadbi se je vršila prosta zabava. Igrala je gasilska godba. Prireditev je vsekako dobro uspela. STUDENEC NAD SEVNICO. V nedeljo 28. junija ob 18. so se zbrali sevniški gasilci z godbo na čelu, da napravijo izlet na Studenec. 38 mož je pohitelo k tovarišem, ki so ustanavljali lastno društvo bližnjemu v pomoč. Tudi gasilci iz Blan-ce so se udeležili zleta. Ob prihodu na Studenec je pozdravil došle goste šolski upravitelj g. Peča-rič. Poveljnik sevniških gasilcev g. Livio je pozdravil domačine, predvsem župana g. Janca, v imenu posavske gasilske župe. Predsednik pripravljalnega odbora gosp. Pečarič je nato otvoril občni zbor. Po kratki uvodni debati se je prijavilo k društvu 28 rednih članov. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: g. Ivan Pire za načelnika, g. Jože Novak za poveljnika, g. Pečarič za tajnika. Nato so bili izvoljeni še štirje odborniki, dva namestnika in dva preglednika. Po končanem občnem zboru se je pričela prav prijetna prosta zabava, ki jo je poživljala sevniška godba pod vodstvom g. Kladnika. Vsi gostje pa so bili na Studencu nad vse pričakovanje gostoljubno postrežem. Ob 18-30 so se podali sevniški in blanški gasilci zopet domov. Delavnim članom novega gasilnega društva na Studencu želimo mnogo uspehov! SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Na našem lepem solnčnem vinorodnem gričku smo imeli te dni razen birme tudi lepo šolsko slavlje. Slavili smo namreč 1501etnico obstoja bolfenske šole. Ob tej priložnosti je bila menda prvič pri nas prirejena precej okusna razstava šolskih računskih, risarskih in ročnih del, med katerimi so nekatera vzbujala res posebno pozornost. Prav dobro so se pa pod vodstvom učiteljstva odrezali naši malčki z raznimi deklamacijami in gledališko predstavo. Nj. Vel. kralju je bila poslana udanostna brzojavka. Da je naše slavlje tako uspelo, gre vsekakor največja zahvala našemu cenjenemu učiteljstvu. — Dne 14. junija smo imeli v tukajšnji šoli precej dobro obiskano zborovanje s poučnim predavanjem o sadjarstvu, ki ga je priredilo Društvo sadnih trgovcev v Mari- boru. Glede na sprejeto resolucijo bi bilo prti pomniti naslednje: Ako bi se v zmislu resolu« cije v resnici uvedlo obvezno škropljenje sad« nega drevja, bi bilo to sedaj v času velikega po< manjkanja prav neprikladno. Prav tako bi bila neumestna ustavitev vsakega nadaljnjega izdajanja koncesij za trgovino s sadjem, ker bi bili tako prisiljeni, prodajati svoje sadje za vsako ceno le obstoječim tvrdkam, ki bi jim med seboj ne bilo treba prav nič konkurirati. Posebno pa se čudimo, da je bila resolucija izglasovana soglasno. I. V. MALA NEDELJA. V nedeljo 19. t. m. bo imelo malonedeljsko prostovoljno gasilno društvo prireditev, na kateri bodo sodelovali gasilci ljutomerske gasilske župe. Po sporedu bo ob 14» sprejem gostov z domačo godbo, ob 15. bodo gasilne vaje z ljutomersko motorno brizgalno. Za tem bo v Društvenem domu gasilska akademija z govorom župnega načelnika, petjem, godbo ia igro «Gasilec Anše*. Naposled bo prosta zabava s plesom. Želeti je, da se udeleže te prireditve tudi sosedna tovariška gasilna društva in vsi prijatelji lepega gasilnega dela, ki je v prid in pomoč bližnjemu v nesreči. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Naš Sokol je v nedeljo 28. junija dostojno proslavil Vidov dan a govorom, deklamacijo in uprizoritvijo igre «Cu-dežne gosli*. Prvič je nastopila sokolska deca pred našo javnostjo na odru in nas vse prijetno presenetila. Igralci so rešili svojo vlogo prav dobro. Tekmovali so med seboj v podajanju svojih ulog, vsem je pa prednjačil Pavlek. Obisk je bil zadovoljiv. Tistim, ki se prireditve niso udeležili, je lahko žal, da so zamudili tako lep užitek. Po prireditvi so se igralci slikali in so bili tudi pogoščeni. Vsem, ki so pripomogli do moralnega in gmotnega uspeha, iskrena hvalal Ivan Albreht: Jeza usode — Pahni me od sebe, otrok moj — hrope in si grize ustnice — z belo roko me stisni za vrat, da ti ne bom mogel kaliti sreče. Hiti Lelija, sicer bo prekasno in ne boš nikoli Rupertova, ne Ru-pertova in ne nikogar, ampak moja, Lelija, moja! Ali razumeš, Lelija, moja — In me že spet drži v objemu in je ves divji, vroč in obseden. Moj Bog! zavpijem in planem od njega ter bežim, bežim. Kakor dirjam, se mi zdi, da je on za menoj. Šele v senčnici (jo poznaš, tisto sanjavo senčno lopo v gornjem gradu?), tam obstanem, omahnem na kamenito klop in si oddahnem, ko uvidim, da me nihče ne zasleduje. Medtem pa, ko si skušam urediti zbegane misli in se zaman trudim, da bi si razjasnila očetovo blazno početje, vstane po gradu krik in vik. Vse bega in kliče na pomoč. Tudi materin glas slišim jokati in nenadoma kakor otrok še sama zaplakam, ne da bi vedela, kaj se je prav za prav zgodilo. Naenkrat sem med njimi, ki begajo križem, in vidim, Lotar, vidim, kako neso očeta, vsega polomljenega in pohabljenega v grad. Vrgel se je bil skozi okno v globino. Ob tem pogledu me objame tema, ko pa se zopet prebudim, je grad miren in tih. Mati kleči ob moji postelji in njene solze mi kapljajo na roko. — Kaj se je zgodild? se čudim, a se že vsega domislim, preden mi more mati odgovoriti. Kako se tolažijo in govore ženske, veš in ti ne bom pravila. Skupaj odideva k mrtvaškemu odru, kjer spi oče. Tam se vržem na kolena, toda moja žalost ne predrami njega. Ne predrami ga — in vendar so naenkrat stekleno odprte njegove oči. Kakor da mev iščejo, kakor da tipljejo za menoj, Lotar, za menoj te strašne, v smrtni grozi pošastno strmeče oči! — S pogrebom smo čakali, da je prišel gospod Rajmund z Rupertom. In ves ta čas (teden dni je trajalo!) so bile noč in dan za menoj očetove strašne, steklene oči. Tako sem v bolečini spoznala, da je sojeno drugače, kakor sem bila sanjala. Kako naj bi bila živela ob strani ljubljenega moža, če bi me vedno preganjale tiste stekleno hrepeneče oči in tirjale od mene, česar jim nikdar ne bi bila mogla izpolniti. Povedala sem torej Rupertu, da je ta smrt za vse življenje pretrgala najino zvezo. — Oj, Lotar, to so bile strašne besede in brezimne muke sem občutila, ko sem jih izgovarjala! Rupert je bil na mah voščen in brez krvi, ko pa je premagal prvo zaprepaščenost, je hotel na vsak način izvedeti, zakaj je očetova smrt obudila v meni tako nepojmljiv sklep. — Tudi to, prijatelj, mi je bilo strašno. Ali naj bi mu bila povedala resnico in tako oneča-stila očetovo ime? Dolgo sem se borila sama s seboj in težko mi je bilo premagovati - njegove pršeče besede, vendar sem vzlic vsemu trdno zaklenila svoje srce, da hočem darovati svoje življenje Bogu v spravo za očetovo dušo, ki je morala iznenada, v tako čudnih okoliščinah in skoraj gotovo malo ali nič pripravljena v večnost. — Rupert se je spoštljivo naklonil in ni z nobeno besedo več omenil tega, kar je še pred nedavnim bilo med nama. Tako veličastna je bila njegova moška požrtvovalnost, da si .ob slovesu nisva segla niti v roke. O, dobro je vedel, da ob dotikljaju njegovih prstov do mozga zadrhti vse moje telo, pa mi je skušal olajšati lastno žrtev. • — Cez mesec dni so se daleč v Tirolah za-: prla za Rupertom samostanska vrata, medtem ko je mene še priklepala na dom materina žalost in strah pred bitjem, ki je vzkalilo v meni tu. to noč po zaroki. Dan za dnem sem prejokala in prosila Boga pomoči. Marsikatero uro sem v ihtenju in nemo goreči molitvi preklečala tam spodaj pod pečinami, kjer je izdihnil moj v.bogi oče. Tako zatopljeno me nekoč iznenadi on sam. «Ni treba več, Lelija*, me prijazno prime za roko. «Ti si dotrpela in nimaš več madeža, a zame pride izbrisat krivdo druga, ki bo prav tako brez greha kot si zdaj ti.* Kakor dih izgine oče, a jaz začutim na levici skelečo bolečino. Prestrašena se ozrem in odreven-im: zavaljen modras se mi je bil zasekal s strupenim zobom v roko nad zapestjem s tolikšno silo, da mi je ostal njegov zob v rani, ko sem se z zamahom otrezla priskutne golazni. — Vidiš, Lotar, taka je zgodba mojega življenja. Usoda se je morala dopolniti, toda z žrti I TINJE. Lepo jutro je privabilo na praznik sv. Petra in Pavla občinstvo od vseh strani k jproslavi 501etnice obstoja tinjske šole na Pohorju. Slavnost je otvoril šolski upravitelj gospod !Jožko Tomažič in pozdravil došle goste in domačine. Nato je domači župnik g. Urh Hafner blagoslovil novo šolsko zastavo, ki ima na eni strani uvezen državni grb, na drugi strani pa angela Varuha. Kumovala je gdč. Ela Fizoličeva, ki je sama mojstrsko izdelala zastavo in poleg tega ^darovala za revne otroke 1000 Din. Nato je imel slavnostni govor upokojeni nadučitelj g. Ivan Tomažič, ki je opisal zgodovino šole. Poudarjal je, da je imel največ zaslug za ustanovitev šole sivolasi g. župnik, ki sedaj uživa svoj zasluženi tpokoj pri Sv. Martinu pri Slovenjgradcu. Zal, da se vsled bolehnosti ni mogel udeležiti proslave. Ob koncu svojega govora se je g. nadučitelj spominjal Nj. Vel. kralja Aleksandra, kateremu so vsi prisotni navdušeno zaklicali trikrat «živel», godba pa je zaigrala državno himno. Sledil je 'govor občinskega odbornika g. Dušeja, ki je pozdravil v imenu tinjske občine predvsem grofa dr. Ferdinanda Attemsa in njegovega sina, zastopnika višjega šolskega oblastva g. Koropca, gdč. Fizoličevo in druge. Nato je razdelil diplome častnega meščanstva tinjske občine gg. grofu dr. Attemsu, nadučitelju Ivanu Tomažiču, županu Janezu Ferku in gdč. Fizoličevi, ki je službovala 30 let kot učiteljica v Tinjah. Za častnega občana je bil imenovan tudi ustanovitelj šole, župnik g. Lenart, kateremu so diplomo poslali po pošti. Po razdelitvi diplom je govoril šolski nadzornik g. Koropec in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je proslava tako lepo lizvršila. Nato je bila otvorjena šolska razstava in •razstava gospodinjske šole, ki dela vso čast učencem in gojenkam gospodinjske šole. Gostje in domačini so se udeležili naposled slovesne svete maše. [' MARENBERG. Krajevni odbor Rdečega križa za Marenberg in okolico priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob treh popoldne na šolskem vrtu v Marenbergu veliko tombolo z ljudsko veselico, pri kateri nastopita tudi pevski zbor društva ^Jadrana* iz Maribora in domače godbeno društvo. Tombola obseza nad 200 krasnih dobitkov, med katerimi so: najmodernejši šivalni stroj tipa jjcAdler* (vreden 5200 Din), moško kolo, plug, fseženj bukovih drv, pohištvo, svinja in drugo. I^Tombolske karte se dobivajo pri vseh občinskih 'in poštnih uradih, šolskih upraviteljstvih in pri i' i,vi jo in odpovedjo se je vse zlo obrnilo v dobro. Ni mi bilo treba onečastiti redovniške halje. Še tisti dan je smrt zabrisala in trpljenje opralo Vse, kar je bilo senčnega na meni, očetovo krivdo pa pride izbrisat druga — Morda je že tukaj, Lotar, .in jaz lahko spet grem? f «Lelija,* zamaknjeno dahne Lotar in hrepeneče širi roke za bajno pojavo, tonečo v blesteči svetlobi, «Lelija -—* «Lotar!* cLelija, Lelija —* «Lotar, cuj, dragi moj —* Grof začuti na čelu mehko roko, ali Lelijina l>i morala biti mehkejša in nežnejša! » ■ «Lelija*, se ozre kvišku in spozna gospo Klaro, stoječo v žalni črnini kakor neizprosno usodo pred seboj. t <Čas bo, da odideva k zadušnici*, pravi gospa. cZakaj nisi legel počivat?* ! Grof Lotar vstane. Na nebu bledi zarja in v eobo se razlije vriskajoča luč. S stolpa grajske kapelice vabi zvon. «Iz globočine vpijem k Tebi, Gospod,* moli Lotarjevo srce, ^Gospod, usliši moj glas!*, a usta samo: f , da posvarimo one, ki še nameravajo za delom v Francijo. Tukaj je kriza vedno hujša. Dela se samo pet dni na teden, a govori se, da se bo v bodoče delalo celo samo'1 štiri dni. Sedaj so začele omejevati delo tudi one družbe, ki so do sedaj obratovale še brez omejitve. Zaslužek je zelo slab. Odtrgali so nam že 6 % doklad, dasi draginja narašča. Zlasti prizadeti smo oni, ki smo prišli lansko leto sem na kontrakt. Podpisali smo pogodbe, per da bi vedeli, da so bile tnlcaj normalne plače tnnogo večje, kakor so bile označene v pogodbi. Tako delamo že leto dni kot kopači za nižje plače kakor vozači. '( Zvabil nas je sem neki možak, ki je dobil pri 'družbi Courrieres brezplačno 300 garancijskih [listov za delo, katere je prodajal delavcem po jlO frankov. V Jugoslavijo jih je pa pošiljal po 25 do 50 Din. Zaslužil je pri tem nelepem poslu preko 3000 frankov. Veliko človekoljubnost je pa ipokazal tudi v tem, da je priskrbel nekaterim "delavcem dovoljenja, da so lahko dobili žene iz 'Jugoslavije. Računal je za taka potrdila po 100 *do 200 frankov, tako da bi kmalu ta dovoljenja !bila dražja, kakor vožnja iz Jugoslavije. | Kljub temu, da je malo dela tu, namerava [Francija baje še dobiti nove delavce (menda (kmetijske) na kontrakt še za nižje plače, kakor »jih imamo mi. Svetujemo vsem, zlasti kmetskim jsinovom. ki hočejo sem, naj rajši ostanejo doma. |Ne podpisujte kon traktov, če vam ne zagotovijo dnevnega zaslužka najmanj 30 frankov. Ako vam kdo pošlje garancijski list, vedite, da je brezplačen, da se ne bo zopet pojavil kdo in jih ^ahkoverniin ljudem prodajal za oderuške cene. Novo jugoslovensko delavsko društvo « Oberliausen-Osterfeld, julija. Tudi pri nas v Osterfeldu imamo mnogo rojakov, ki so že dalje časa brezposelni in žive le 'od pičle podpore, ki jo dobivajo na Wohlfahrts- amtu. Čuje se, da kriza še ni dosegla vrhunca. jiZato je nujno potrebno, da se jugoslovanski rojaki trdneje strnemo, ker le v slogi je moč. jj Pred meseci smo si Slovenci v Osterfeldu ustanovili Jugoslovensko podporno društvo. Ustanovni zbor se je vršil v prostorih gostilničarja ^Josefa Nockeja. Zborovanja se je udeležilo tudi jveč predsednikov sosednih bratskih društev, med .njimi tudi naš prvoboritelj prvi predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev sv Nemčiji g. Pavel Bolha. Volitev odbora je vodil jpaš rojak g. Josip Kužnik iz Bottropa. Za predsednika je bil soglasno izvoljen rojak g. Jakob feteh iz Male Račne, za tajnika g. Franc Cater iz fet. Jurija ob južni železnici (Podgrad), za blagajnika g. Franc Arnšek iz Zgornje Ponikve pri j^alcu, za preglednika pa g. Matija Rifelj iz Mirne eči. Ze pri ustanovitvi društva smo šteli 24 lanov. Po volitvah nam je naš zvezni predsednik . Bolha s krasnim nagovorom pojasnil pomen in fkorist takega društva in prednosti napram onim, 'ki so še izven društva in ki so pozabili, da so 4 ud i oni prišli enkrat iz lepe slovenske domovine. ,Govorili so še nekateri drugi predsedniki sosed-Jiih društev. Nato se jim je naš predsednik zahvalil za obisk in vzpodbudne besede in obljubil, Sda bo sam kakor ves odbor deloval le v korist društva in njegovih članov. 3mrt dobre matere « Recklingliausen-Suderwich, julija. Dne 22. junija je po dolgi in hudi bolezni (preminila ga. Marija Kašova, rojena Verdnikova, doma v Megojnici pri Grižah. Dasi je bolehala več let, je bila vzorna gospodinja in dobra ciati. m Šele 47 let stara je morala zapustiti ta svet in tvoje drage in se preseliti v večnost. Zapustila je ^noža s šestimi otroki, od katerih so le trije za Bilo preskrbljeni. Bodi ji lahka tuja zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje! vina in zemljepis in se goji tudi narodna pesem. Ti tečaji so ustanovljeni za enkrat v krajih, kjer so naše kolonije najštevilnejše, in sicer v Gladbecku, Hochheideju, Marlu, Moersu, Osterfeldu in Sudervvichu. Šolska organizacija pa se bo razširila tudi na druge kraje, kjer žive naši rojaki. Šolske tečaje vodijo naši inteligentnejši delavci pod vodstvom izseljenskega atašeja g. Deželica. Knjige za tečaje je podarila uprava dravske banovine, znatna sredstva k a te šole pa je dalo na razpolago ministrstvo za socialno politiko. Tečaje obiskuje sedaj 150 otrok. Novice iz Amerike. V Chicagu v bolnici sv. Jožefa je preminila soproga jugoslovenskega generalnega konzula ga. Antigona Kolombatovi-čeva. Pred meseci se je morala podvreči operaciji. Od takrat ni bila več popolnoma zdrava, v zadnjem času pa se ji je zdravje tako poslabšalo, da ni bilo več pomoči zanjo. — Slovenska župnija v Jolietu je 14. junija proslavila štirideset-letnico svojega obstoja. Kot slavnostni govornik je pri tej priliki nastopil dr. Janez Seliškar, profesor semenišča v St. Paulu. — Tehnično višjo šolo v Clevelandu je dovršil rojak Jurij Jurkovič iz znane clevelandske rodbine. Končni srednješolski izpit, enak naši maturi, je 10. junija napravilo v Clevelandu pet Slovencev, in sicer Ivan Seliškar, Josip"* Čelešnik, Edvard Zurc, Rudolf Antončič in Ivan Zakrajšek. Vseh pet je izpit napravilo z odliko. — Iz Gilberta poročajo o žalostnem primeru. Umrla je tam 251etna rojakinja Frančiška Švajgerjeva, drugi dan pa ji je sledil v večnost še njen mož. Skupaj sta ležala na mrtvaškem odru in skupaj sta bila položena v isti grob. Poročena sta bila dve leti. — Dne 11. junija je v Clevelandu po hudi bolezni umrl Franc Zupančič, star 46 let, doma v Št. Vidu pri Stični. V Ameriki je bival 15 let. Zapušča ženo in štiri pastorke. Prav tam sta umrla tudi Margareta Gla-žarjeva, rojena Dolenčeva, po rodu iz Studenca pri Postojni, in Ferdinand Belaj, rojen leta 1888. v Sodražici. — V Pittsburghu je preminila rojakinja Ana Krošlova, rojena Urekova, doma iz Loč na štajerskem. Umrla je na porodu v 40. letu starosti. Zapušča moža in pet otrok. — V šumi blizu PuyalUpa se je smrtno ponesrečil rojak Joža Vidmar, doma iz Senožeč. — Za drugega tenorista posebnega zbora poletne opere v Cle velandu je angažiran rojak Lojze Bele, znani ameriško-slovenski pevec. Bele je član cleve-landskega slovenskega zbora «Zarje». — V Chicagu je po dolgotrajnem bolehanju podlegel sladkorni bolezni rojak Franc Arko, doma iz Sodra-žice, star 56 let. Zapušča ženo in šest otrok. — V Clevelandu je preminil Matija Jelen, star 40 let, po rodu iz Radovljice. V Ameriki je bival osemnajst let. Zapušča ženo, hčerko in brata. — Prav tam so našli ustreljenega rojaka Trudna v njegovem stanovanju. Ali gre za umor ali samomor, se ni moglo ugotoviti. Pokojnik je bil star 50 let in doma iz Loža. V Ameriki je bival 22 let. — V Clevelandu je umrla tudi Marija Zabukov-čeva, doma iz Zagradca. Zapušča moža, dva sina in hčerko. — V San Franciscu v Kaliforniji je preminil Ivan Judnič, star 47 let, po rodu iz Bele Krajine. f Jugoslovenske šole na AVestfalskein. Naše ko-,-Miije na Westfalskem v Nemčiji štejejo okrog [50.000 duš in je bila velika nevarnost, da se mla-fdina teh izseljencev odtuji svojemu narodu, ker starši pri hudem delu nimajo prilike za odgojo •svojih otrok. Po posredovnju jugoslovenskega izseljenskega odbora je osnovanih šest šolskih tečaj ev; v katerih se poučuje narodni jezik, zgodo- do 10. julija, drugič okoli 20. julija in tretjifi prve dni avgusta meseca. Polivati moramo zelo močno^ da pride gnojnica do korenin, ki sezajo globoko pod zemljo. Pokončevati moramo pridno vse beluševe sovražnike. Belušev hrošč se kar obere. Beluševa muha leže svoja jajčeca na razvijajoče se beluše. Iz teh jajčec se razvijejo male ličinke, ki stebla na vse strani prevrtajo, steblo se zvije in kmalu odmrje. Preprečimo lahko, da ne leže v beluše, ako zapičimo med nasad mnogo palic, ki so dosti višje kot beluši v prvem razvoju. Vrhove palic pa namažemo z mušjim limoni. Beluše, že napadene od ličink, moramo odrezati in sežgati. Za kuhinjo Jagodova mezga. Eno kilo neprezrelih rdečih jagod in tri četrt kile sladkorja zmešaj že zvečer in postavi na hladno čez noč. Drugi dan postavi na mil ogenj, da počasi zavre. Počasi naj vre pri- • bližuo dve uri; medtem večkrat premešaj, da se ne prismodi. Ko so se jagode zgostile, jih postavi na hladno, da se malo shladijo. Kozarce dobro segrej in s še toplo mezgo napolni. Ko se je mezga v kozarcih čisto ohladila, posuj na vrhu na vsak kozarec za noževo konico salicila in dobro zavezi in shrani. Češnjev kompot za zimo. Prav lepe, trde in ne prezrele češnje operi, odstrani peclje in jih na cedilu dobro posuši. Nato jih vloži v kozarce. Eno kilo sladkorja in en liter vode pristavi k ognju in naj vre pet minut. Medtem ko vre, pobiraj umazano peno. Potem odstavi skuhani sladkor, da se shladi do mlačnega. Mlačnega na-lij v kozarce na češnje. V kozarcu naj manjka vsaj za dva prsta tekočine. V vsak kozarec deni na vrhu eno noževo konico salicila, nato pa steklenice zaveži s pergamentnim papirjem. Nato vsako steklenico dobro zavij v krpo in postavi v velik lonec. (Namesto krp lahko vzameš tudi slamo.) Potem prilij mlačne vode, samo pazi, da ne poliješ pergamenta. Steklenice naj gledajo dobre tri prste iz vode. Postavi jih na ogenj; ko zavre, naj vre deset minut. Potem postavi vse na hladno in naj se voda čisto shladi. Tedaj poberi steklenice iz krp in vode, jih obriši in shrani za zimo na suhem prostoru. Karfijole v omaki. Karfijolo previdno operi, odstrani vse zelene lističe in skuhaj v slanem kropu. Kuhana je v 20 minutah. Medtem ko kar-fijola vre, pripravi tole omako: V kozi razpusti za pol jajca sirovega masla, primešaj eno žlico moke in ko moka samo malo porumeni, zalij s četrt litra kropa, v katerem si kuhala karfijolo, premešaj, po okusu osoli, popopraj in kuhaj omako ob vednem piešanju deset minut. V skodelici zmešaj en rumenjak z eno žlico limono-vega soka, zmešaj to z omako in postavi za nekaj minut na stran, da se rumenjak malo pogreje, a zavreti ne sme. Kuhano karfijolo položi v toplo skledo in jo oblij s pripravljeno omako. Beluš ali špargelj Z rezanjem belušev moramo prenehati ob koncu junija. Ako jih dlje režemo," imamo drugo leto slabše beluše, to je take, ki ne dajo zadovoljive množine in kakovosti. Eišri do šest tednov po prestanku rezanja je najboljši čas za gojitev beluševe grede. V tem času se razvijejo stebla in listi, k? dajo koreninam zadosti hrane, ki jo rabij) prihodnje leto, ko spet režemo. Najprvo pustimo, da se razvijejo stebla in listje, potem moramo vsakih 14 dni povrhu gnojiti. Najboljša je gnojnica, ki se napravi ja od hlevskega gnoja, katero pa moramo napol zredčiti z vodo. Potemtakem gnojimo okoli X Uspel polet z letalom okrog sveta. Dne 1. t. m. ob 7.48 sta ameriška letalca Post in Gattjr končala svoj polet okoli sveta in srečno pristala na newyorškem letališču. Pričakovala ju je sto-tisočglava množica, ki jo je policija le s težavo zadrževala, da ni navalila na letalo in letalca. Oba letalca sta bila silno utrujena in so morali Gattyja dobesedno nesti iz letala. Bil je tako utrujen, da ni mogel niti govoriti. Post je samo prosil, naj ju puste pri miru, da si odpočijeta. Zato so ju takoj odpeljali z avtomobilom v bliž- • nji hotel, kjer sta odšla k počitku. Za polet okoli sveta sta potrebovala 8 dni 15 ur in 50 minut. Njuno letalo je popolnoma brez poškodb. X Strahovita vročina v Ameriki zahteva številne smrtne žrtve. Število smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala silna vročina v Zedinjenih državah, je doseglo do 1. t. m. že 500. Samo v enem duevu je umrlo za solnčarico 230 oseb. Največ smrtnih primerov je bilo v Chicagu, in sicer 126, od teh samo en dan 50. V Jowi je poginilo zaradi vročine ogrojnno število živine, dočim se morajo v Južni Dakoti ljudje boriti proti velikim rojem kobilic. | X Usmrtitev diisseldorfskega morilca žensk. V četrtek 2. t. m. zjutraj so usmrtili v Kolnu nedavno na smrt obsojenega morilca žensk Petra Kiirtena. Usmrtitev je izvršil magdeburški krvnik Gropler. Za usmrtitev so uporabili giljotino. Kiirtena so v sredo 1. t. m. pripeljali z avtomobilom iz Dusseldorfa v Koln z močnim spremstvom policijskih uradnikov, tako da je bil vsak beg nemogoč. V kolnsko jetnišnico so prispeli popoldne in so Kiirtena takoj odvedli v celico, določeno za kandidate smrti. Ker se mora izvršitev smrtne kazni po zakonskih določbah sporočiti obsojencu 12 ur pred usmrtitvijo, so Petra Kiirtena obvestili okoli 6. zvečer, da je bila njegova prošnja za pomilostitev odklonjena. Kiirten je še do zadnjega trenutka upal, da bo njegov zagovornik s prošnjo za pomilostitev v Berlinu uspel. Sporočilo, da je bila ta prošnja zavrnjena, ga je popolnoma strlo. Trije duhovniki so prebili vso noč pri obsojencu, ki je pisal vsem svojcem svojih žrtev pisma, v katerih izraža globoko obžalovanje zaradi svojih činov in jih prosi odpuščanja. Proti jutru se je izpovedal in so ga tudi obhajali. Usmrtitvi so prisostvovali le sodno osebje, Kiirtenov zagovornik, jetnišnični duhovnik in kot priče šest kolnskih meščanov. Nekaj trenutkov pred usmrtitvijo so Kiirtena vprašali, ali ima kakšno željo, kar je pa zanikal. V splošni tišini so ga privezali nato na desko in nekaj trenutkov kesneje je bila usmrtitev izvršena. X Zanimiv nebesni pojav. Dne 1. t. m. zvečer so na vatikanski zvezdarni opazovali svojevrsten meteor. Prikazen je bila čudovita. Najprej se je pokazala bela luč, ki je padala proti obzorju in se hitro širila, dokler ni dosegla luninega premera. Ko je nato luč hipno ugasnila, se je pokazalo rdeče jedro, ki je potekalo enako kakor predhodna svetloba, le da je kljub širjenju ostalo manjšega premera kakor prejšnja luč. Prikazen se je potem izpremenila v majhen rdeč žleb, ki je hip nato izginil. X Tudi mravlje znajo peti. Pariška «Liberte» prinaša zanimivo poročilo -neimenovanega znanstvenika, ki stanuje v predmestni vili sredi velikega vrta in posluša pesmi v mravljišču, ki jih doslej ni slišal še noben človek. Odkril je znanosti novo skrivnost. Ta vpogled v novi tajin-stveni svet mu je omogočil preprost, a duhovit izum. Kakor znano obvlada nova radijska tehnika tudi kratke, samo nekoliko kilometrov dolge valove. A pariški raziskovalec je zgradil radijsko postajo, ki vlovi tudi komaj 0-l mm dolge valove. Na ta način je ugotovil, da niso mravlje nikakor neme, temveč govorijo in pojejo. Poročevalec pariškega lista, ki je zašel v skrivnosten vrt, je v začetku ugledal velikansko mravljišče, kjer so vlačili tisoči drobnih delavcev sem in tja slamice, bilke in druge predmete. Izpustil je na griček malo podolgovato škatlo in povedel poročevalca v delavnico. Potegnil je vzvod radijskega prejemnika in aparat je pričel oddajati glasove na vrtu zaposlenih mravelj. Kaj je slišal dopisnik? «0d kraja sem razločil samo nejasen votel ropot, sličen oddaljenemu šumenju velikanske človeške množice. Na to se je uho navadilo na šum in sem razločil posamezne kratke klice ali povelja. Ne vem, kaj pomenijo ti glasovi, a ni dvoma, da so jih oddajale mravlje. Vila je tako oddaljena od človeškega ropota, da niso prišli v poštev nobeni pariški zvoki. Naposled je postalo šumenje skoro neslišno, a je zadonela namesto tega glasna pesem. Pričela se je prav tiho in se v čudnih prehodih stopnjevala do navdušeno doneče koračnice. Ali smo upravičeni domnevati, da beležijo ti glasovi počitek, oziroma napeto delovanje mravelj? Kdo ve! Poslušal sem celo uro mravljinčjo pesem in odkrito povem, da nisem nikoli v življenju občudoval čarobnejše glasbe* je napisal v listu poročevalec. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Sovražniki. 'A: Mnogo sovražnikov imajo zdravniki na tem svetu.» B: «In še več na onem.. Kljub temu. Mož: «Naša nova kuharica prav dobro kuha. Pečenka je bila izvrstna.» Zena: «Saj sem ji jaz pomagala.^ Mož: «Vem, vem, toda kljub temu .. Po ovinkih. Kiobasova sta že dva tedna ločena. Teodor Klobasa bo moral svoji ločeni ženi plačevati' lepe vsote, ker se je proces končal zanj zelo neugodno. Gospa Kunigunda Kiobasova je sklenila živeti v zatišju z gospodično Evlalijo, svojo, zvesto družabnico. O preteklosti noče ničesar več slišati. Zapovedala je Evlaliji: «Nikdar več, draga Evlalija, mi ne smete omeniti imena bivšega mojega moža!» Gospa Kunigunda gre na izprehod. Spremlja jo Evlalija, ker je Kunigunda kratkovidna in ji mora Evlalija pomagati pri spoznavanju oseb, ki ju srečajo. Tedaj pride mimo gospod in ju pozdravi. «Kdo je bil?> vpraša Kunigunda. «To je bil — — —» Evlalija obmolkne. «No, kdo je bil?» vztraja Kunigunda. «To je bil gospod, proti kateremu ste dobili proces ...» odgovori naposled Evlalija. Varčevanje. Sinko: «Mamica, daj mi dinar!» Mati: «Kaj pa boš z denarjem?> Sinko: «Očka mi je dejal, da se moram naučiti varčevanja, kar pa brez denarja ne gre .. Da si ne pokvari pijače. A: «Zakaj vedno zapreš oči, kadar vidiš sli-vovko?» B: «Veš, kadar vidim žganje, se mi začnejo kar sline cediti. No, in jaz bi rad pil slivovko nerazredčeno.» Pozabljivost. Miha: «Zakaj pa imaš vozel na robcu?» Matija: «Napravila mi ga je žena, da ne bi pozabil dati pisma na pošto.» Miha: «No, ali si pismo sedaj tudi res oddal?» Matija: «Ne, ker mi ga je žena pozabila dati s seboj...» Pri hudiču. Bančni uradnik se je oglasil pri svojem tajniku in mu pričel tožiti svoje križe in težave, da bi si priboril zvišanje plače. Ker pa ni našel primerne tolažbe, se je oglasil še drugič in tretjič, vendar vselej zaman. Naposled se je odločil in čdšel k ravnatelju. «Ali niste že o zadevi govorili s tajnikom ?» je vprašal ravnatelj. «Da,» je odgovoril uradnik, «pa mi je dejal, naj grem k hudiču in tako mi ni preostalo nič drugega, kakor da sem prišel k vam ...» Spodnji Večenbatfi. Gospodarska kriza je po vsem svetu. Ako citate «Domovino» in njeno rubriko «Naši na tujem», vidite, da je drugod še slabše kakor pri nas. Da se slabo izvažajo les, goveja živina in svinje, niso krive pomanjkljive trgovinske zveze, nego preobilica vsega tega blaga na svetu. Zakonska stabilizacija dinarja bo zelo ugodno vplivala na gospodarski položaj, zlasti ker se bo s tem tudi jlbvečalo zaupanje inozemstva v našo državo. Kar^čez noč pa se razmere zaradi tega ne bodo izpremenile. Splošna gospodarska kriza, ki je celo v zlati Ameriki ob^ čutna, se ne more tako hitro končati. Omiljenje krize pa se bo morda v jeseni že čutilo. Trbonje pri Vuzenici. To je taka zadeva, da se vam ne more kar tako svetovati. Na vsak način vprašajte za nasvet kakšnega odvetnika. Pravilno sklenjena kupčija vedno velja. Za ovrženje kupčije mora biti tehten vzrok. Pravi nasvet vam bo dal odvetnik, ki mu boste natančno razložili zadevo. MALI OGLASI 150 do 300 dinarjev na dan zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva. Za odgovor znamko! Kosmos, Ljubljana, poštni predal štev. 307. 229 Še skoraj novo trivrstno harmoniko proda za 800 Din Anton Juršič,' Boračeva, pošta Sla tina Radenci. 250. Proda se lepo in rodov i t :io posestvo, ki meri 30 oralav (njive, travniki in gozd), ker ni delavcev. Zemljišče je še dobro obdelano in na njem se redi lahko sedem do osem glav živine. Poslopje je v dobrem stanju in oddaljeno 15 minut od ceste. Vse drugo pove Franc Čeperlin, Predale št. 6, Razbor, Loka pri Zidanem mostu. 258 Večji sod (40<>0 litrov) in 50 manjših sodov proda Jurij Rošker, sodar, pošta Pesnica pri Mari- Nove harmonike izdeluje in vse glasbene instrumente popravlja Jane v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 9. 195 Listnica uredništva Bočna. Do Poljšakovih mazil, ki se še pre-izkušujejo, ne morete priti. Povprašajte za nasvet bližnjega zdravnika, ki vam bo povedal, kar je potrebno. Cerknica. Dopisi prav dobro došli! Kratko in jedrnato! Kočevje. Uši na sadnem drevju se najbolje uničujejo s tobačnim izvlečkom (poldruga žlica na en liter vode, v kateri ste raztopili nekaj mila). Praksa je pokazala, da to mora pomagati. Seveda morate s to tekočino temeljito poškropiti liste spodaj, kjer se nahajajo listne, oziroma medene uši, sicer škropljenje nič ne pomaga. Škropljenje je treba čez čas zopet ponoviti, če vidite da so še uši pod listi. boru. 259 Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12. Zahtevajte informacije! 236 Zlatnino in srebrnino prodaja poceni in dobro svetovnoznana tvrdka H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Prešernova ulica št. 4. Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, na-, prsnih igel (brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanje tudi po želji, Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Birmansko darila kupite poceni in dobro pri H.Suttner Ljubljana 5 Prešernova ulica št. 4. Tvrdka razpošilja bingo na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralije. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Ure v vseh cenah od 44 Din navzgor. št. 120. Kovinasta ura (anker) 44 Din, s sekundnim kazalcem 78 Din. Št. 121. Ista z Radiumom 58 Din, s sekundnim kazalcem 94 Din. Št. 125. Budilna ura, 16 cm visoka, 49 Din, z Radiumom 70 Din. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto H. SUTTNER v LJUBLJANI 5 POSODE (KANTE) ZA MLEKO, nov patent, ki drže 25 litrov in so težke 10 kg, prodaja po 170 Din Aleksander Seleš v Som-boru. 256 Poštenega, nadarjenega kmečkega fanta z ljudskošolsko izobrazbo sprejme Kot prakti-kanta v poljedelstvu prileten samski gospodar. Plača po dogovoru^ hrana, perilo in stanovanje v gospodarjevi hiši. Ponudbe sprejema uprav-ništvo tega lista pod šifro: «Priden fant*. 252 Proda se lepo posestvo blizu Maribora, ki meri 10 oralov ter sestoji iz vinograda, njiv, s&do-nosnika, travnika in gozda, kar vse je dobro obdelano. Poslopje in stiskalnica sta nova. Vse podrobnosti glede prodaje kakor tudi ceno pove Feliks Drozg, Velika Zimica, pošta Sv. Barbara pri Mariboru. 260 Prostovoljno se proda posestvo, 261 na katerem je moči posejati 35 do 40 mernikov. Zraven gospodarskega poslopja, ki je v dobrem stanju, je velik sadni vrt, nekoliko minut od doma pa zarasel gozd. Na posestvu, oddaljenem deset minut cul župnijske cerkve, se redi lahko pet glav živine in več prašičev. — Več pove lastnik Jožef Prime v Malih Češencah št. 13, pošta Št. Vid pri Stični (Dolenjsko*. 200 Okrajne zastopnike za vse sreze sprejemamo; sposobne tudi proti fiksni {>lači. Pripravno za upokojene orožnike, učitelje itd. 'ismene ponudbe sprejema: