" "" , — " " ' ** — -.VTW ^ "PROLET AREC" JE DELAVSKI LIST ZA mislece čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. -.'j ST.—NO. 1223 •h •<•»«» Kioutl-ci««* millier ÜMtabw t, I »«t. al Um h«i äff Im »' Ckleaee III,, undar tK# Art af Cnnrr.« nf M.rrK • «"«• CHICAGO, ILL., 19. FEBRUARJA, (FEBRUARY 19,) 1931. at LETO—VOL. XXVI. POLITIČNI IN EKONOMSKI KAOS Y LOČI VZROKOV „- -——-—— «»•• - Vlopa žita o odnošaiih med deželami po svetu KUBA JE LJUDOVLAM ▼LAHE Papeževi blagoslovi ne bodo spremenili raaner. — Preobrat na bolje naloga mednarodnega delavstva Večin, držav m bori i primanjkljaji, ki jih povzroča de prmija in militarizem. Vsaka pa kaše na dru(. dežele, če» pri na» j« slabo, toda poglejte drugam, kjer j. še slabi«! Saj j. celo r najbogatejši deželi na svetu — v Zed. državah, na-»tal. kriza, ki ni nič manjša, ako ni večja, kakor pri nas. Neuspešna prizadevanja vlad Prizadevanja xa gospodarsko rekonstrukcijo »o večinoma neuspešna radi rezkosanosti kapitalističnih interesov ter imperialističnih ambicij posameznih držav. Briandova evropska unija je «mo teorija, s katero se pečajo v listih ter poaebna komisija v uradu lige narodov. Vrse se ekonomske konference zainteresiranih dežel, toda nesoglasja so tolikšna, da je sil* no težko priti preko carinskih in drugih zidov. Evropske agri kulturne dežele se posvetujejo za uvedbo sporazumnega trgovanja z žitom na mednarodnem trgu. Največje pridelovalke pšenice, rži in koruze v Evropi so poleg Rusije Ogrska, Jugo slavija, Rumtmija in Poljska. V slednjih se vrši agitacija za enoten žitni k ar tel, ki bo na svetovnem trgu Lahko tekmoval z Rusijo, Zed. državami in Kanado. Boje se poeebno ruske konkurence. Produkt žita v Rusiji je še vedno manjši kakor je bil pred revolucijo, tod* se nagtoma veča. Vrhuteg« je ruski eksport striktno državna zadeva. Izvozni biro poljubno določa cene. Ako npr. ponudi žito Avstriji, Nemčiji, Češki in Italiji po izredno nizki oeni, • kakršno druge evropske dežele ne bi mogle konkurirati, pomeni to zanje milijone škode, krizo med poljedelci in povečanje nezadovoljnosti. Svet je postal v trgovini, obrti in politiki mednaroden. Me j« dežel s svojimi carinami, potnimi listi in mejnimi inšpektorji so mu postale ovira in breme. Kndustrialni karteli posameznih dežel se združujejo v mednarodne truste. Včasi so očitali socialističnim delavcem narodno izdajstvo ter nelojalnotst, ker so predvidevali svetovni ekonomski razvoj, ki ne bo poznal mej. Kapitalistični interesi še danes ustanavljajo in financirajo stranke, katere delujejo pod nacionalističnimi imeni proti mednarodni socialni demokraciji. Profitarji zahtevajo od delavcev, da naj bodo "narodni", sami pa so v biznisu mednarodni. Kapitalisti vsaka d*iele pač žeie, da bi imeli za seboj močno, pa enolično armado .n .oji-a mornarico za protektiranje svojih investicij v tujih deželah. Kil« podpira reakcijo in četna V Nemčiji se kapitalistični interesi podprli fašistično franke, katera dolnje pod imenom "narodna socialistična stranka9', zato da s tem imenom bega delavce, oel, tudi naia stranka je socialistična, toda dela le v korist nemškega ljudstva, no pa za mednarodno judovstvo. V namenu, da si pridobi •Oi, sipUe demagogične obljube m prisega, da bo Nemčija rešena vseh b«amen 24 ur po fašistični revoluciji. Fašistični go-verniki gnne tudi proti kapitalistom, posebno proti Židom, toda financira jih kapitalizem, ker računa, da mu niso prav nič ner varni in da bo fašistična straifea a svojimi terorističnimi metko pride na 'vlado, zatrla socialistično m komunistič-stranko, voditelje pa nekaj pomorila in druge «pravila v To fašisti >avno obljublja jo. Ker pe fašistično gibale ne raste kakor so pričakovali po svojem velicem uspehu v prošlih volitvah, so pretekli teden fašistični poslanci in njihovi pristaši — 107 po številu — zapustili parlament in izjavili, da ga bodo bojkotirali ter svoj boj za osvoboditev Nemčije nada Ijsrvali na ulicah. Politično je Nemčija zdaj izmed vseh dežel v največji krizi. Nahaja ee trajno v nevarnosti civilne vojne. Socialna demokracija in liberalne straidke upajo, da republiko obvarujejo, toda njihov boj je naporen radi težkih ekonomskih razmer in pa pogodb, ki vežejo Nemčijo. Npr. vojne od škod nine in razna zapostavljanja, ki se vlečejo izza časa versaillske "mirovne" pogodbe. Francija čuti, da bi ji kaotična fašistična Nemčija silno škodovala in se trudi, da jo pomiri. Ugodno vpliva na pomirjevanje kontinentalne Evrope tudi Anglija s svojo delavsko vlado. Mussotini že precej časa ne robanti. Nemško ljudstvo je enotno v zahtevah «a zmanjšanje vojnih odškodnin. Vrhuteg« hoče, da se v mirovnih pogodbah spremeni ugotovitev zaveznikov, da je Nemčija povzročiteljica svetovne vojne. Državni zbor predlaga prizadetim, da naj imenujejo mednarodno komisijo veščakov, ki naj preišče vzroke m njen odlok o krivdi naj bo potem mevodajen. Socialistom je jasno, da je bil vzrok vojne kapitalizem in imperializem, toda države, ki so bile zapletene v nji, tega razen Rusije ne bi hotele uradno priznati, vzlic temu bodo prej ali slej pod težo zgodovinskih dejstev prisiljene revidirati pogodbe, katere so usilile Nemčiji. Mamljenje bednih s cerkvijo Tudi V^atikan priznava kaos, rešuje pa ga z blagoslovi, k» je najlaglje. Papež je imel 12. feb. na Svoji radio-postaji reakcionaren govor, spremljan s srednjeveškimi papežkimi fra zaini ter potnpom. Kapitalistični in katoliški tisk sta na ta go vor pripravljala svet s celimi stranmi reklame. Kapitalizem vidi v katoliški cerkvi največjo konservativno trdnjavo, zato jo podpira in oglaša. Papeževi blagoslovi vzlic pobožnim željam ne bodo rešili položaja, niti ga omilili. Preokret razmer v smislu načel pravičnosti je naloga mednarodnega delavstva. »180,000 JE STAL PAPEŽEV GOVOR Y ZED. DRŽAVAH Kuba, ki je na papirju samostojna rv publika, je v resnici le kolonija v posesti ameriškega kapitalizma. Že mesece se prebivalitVo upira diktaturi "predsednika" Machada, ki pa ga ne more vreči z vlade tako enostavno kot so fco storili v Argentini, Braziliji m več drugih latinskih republikah s svojimi predo dniki. Machado ima za aabo moč ameriške diplomacije, ameriškega kapitalističnega vpliva in ameriške "svetovalce". Zatrl je opozi-cionalni tisk po vzgledu diktature v Italiji in Jugoslaviji, ima svojo "gtavnjačo" ter zatira delavske organizacije. Prebivalstvo je v bedi, zato se punta. Na sliki je predsednikova palača v glavnem mestu Havana. V ovalu spodaj je predsednik Machado, in zgoraj na desni ameriški poslanik Harry Guggenhei n, o katerem pravijo, da največ odločuje o notranji in zunanji politiki Kube. BROOKWOOD LABOR COLLEGE PRAZNUJE DESETLETNICO Brookwood Labor College, ki je ena najbolj znanih delavskih šol v tej deželi, praznuje letos desetletnico. Pojavil se je v času, ko so bile strokovne unije na višku. V raznih mestih so dalekovidni progresivci ustanovili šole za treniranje u nijskih agitatorjev, toda s pri hodom reakcije in razpadanja unij so tudi delavski kolegiji večinoma prestali, le Brook-wood je ostal ves čas daleč v ospredju. Ker je učil progre sivni unionizem, se je zameril oficielni A. F. of L., katera ga je končno obsodila in izdala u-nijam navodilo, naj mu odrečejo moralno in gmotno poidpo-ro. Tudi to ga ni uničilo. Brook-wood posluje dalje in se razvija v trdnjavo naprednega unio-nizma. Okrog njega ter mesečnika "Labor Age" se zbirajo unijski delavci naprednih nazorov ter socialisti, ki si skupno prizadevajo rešiti ameriške strokovne organizacije iz oklepa kapitalistične ideologije. UGODNE PRHKE ZA POVEČANJE AMERIS. SOCIALISTIČNE STRANKE Obiranje kampanjskega fonda je zdaj najvažnejše delov SOCe stranki.—Priprave za konferenco v Wis. 1 DOPISI so zanimiv del 'Proletarca' t- — Čitajte jih! Socialistična stranka beleži v prošlem letu večje uspehe ter porast v članstvu kot preje v sedffnih letih skupaj. V prošlih kongresnih volitvah je dobila v tistih kongresnih okrajih, kjer je imela svoje kandidate, več glasov, kakor pa pri predsedniških volitvah 1. 1928 v vseh Zed. državah. Začela je izdajati 12 listov v prizadevanjih, da si zopet zgradi svoj lokalni tisk za agitacijo v posameznih mestih in okrajih. Pridobila je na svojo stran mnogo unijskih lokalov, ki so jo v prošli volilni kampanji podpirali gmotno in z agitacijo. Dosegla je večje volilne uspehe kot kdaj poprej po letu 1917. Manjka pa ji gmotnih sredstev. Ima agitatorje in organizatorje, ki bi lahko dosegli veliko več, če bi dopuščala gmotna sredstva. Dolar v socialističnem agitacijskem fondu zaleže več kot pa pet dplarjev v fondu republikanske ali demokratske stranke. Lani je stranka veliko dosegla v borbi za odpomoč brezposelnim, pomagala je v stavkah tekstilnega delavstva s svojimi govorniki in pomožnimi akcijami, s pomočjo svojih zastopnikov ter komisij , prihaja pred zakonodaje s predlogi za socialno zavarovanje ostarelih delavcev, za zavarovanje proti brezposelnim, za protekcijo o-trok pred izkoriščanjem v industriji itd. V tem letu mora stranka svoje postojanke utrditi in zgraditi nove, da bodo lahko posegle v volilno kampanjo prihodnje leto z večjo močjo nego v prejšnjo, in konaenkvetno z večjimi uspehi. Letos bo imela v Mil-waukeeju konferenco, na katero pridejo socialistični zastop-jniki iz vseh krajev Zed. držav in povabljeni bodo tudi predstavniki naprednih unij ter drugih delavskih in liberalnih organizacij, katere so se izjavile za neodvisno politično akcijo, da se posvetujejo o načinih in sredstvih prihodnje kampanje ter o pripravah za prihodnjo konvencijo socialistične stranke, ki se bo vršila drugo leto. Za vse to delo potrebuje stranka poseben fond, zato je organizirala kampanjo za zbiranje prispevkov pod imenom "Socialism Forward Drive", katero vodi strankin tajnik Clarence Senior s sodelovanjem so-drugov Thomasa, Hillquita, župana Hoana in mnogih drugih. Cilj je vsota $50,000 od katere dobi polovico glavni urad, ostalo pa državne in lokalne organizacije za agitacijo v svojih o* krožjih. Stranka apelira na članstvo JSZ., da sodeluje v tej kampanji z vsemi svojimi močmi. S temi sredstvi bodo strankine postojanke podvojile in potroji-le svoje delo in napredek organizacije bo toliko večji. Napredek J. S. Z. Po prvem januarju je JSZ. dobila 2e dva nova kluba, prvega v Imperialu in drugega v Midwayju, oba V Pa. V kl-ubu št. 1 pa je bil ustanovljen mladinski odsek, istotako v klubu št. 27 v Clevelandu, toda se je potem pridružil Soc. mladinski ligi. Več klubov JSZ beleži ta in prošli mesec napredek v članstvu. Katoliški in kapitalistični svet je uganjal velik dirndaj z otvoritvijo papeževo radio postaje dne 12. feb. v Rimu. Slavnostni govor v latinščini je imel papež. Njegova postaja je bila zvezana z raznimi drugimi po svetu, med njimi z vsemi radio postajami, ki jih kontrolira radio trust v Ameriki. Poročajo, da ko so verni katoličani za-čuli gfas svetega očeta, so popadali na kolena ter klečali dokler je govoril, kar je trajalo 15 minut. Pred neko italijansko cerkvijo v New Yorku je klečalo par tisoč Italijanov ter se pokrižali, ko je anouncer naznanil, da zdaj bo govoril sveti oče. Dasi mrzlo, verne ni zeblo v kolena. V svojem govoru je imel papež kopo srednjeveških fraz, apeliral je na podanike, da naj bodo zvesti svojim vladam in predpostavljenim (imenitna "tolažba" za slovenske in nemške katoličane v Italiji), in apeliral na delavce in delodajalce, da naj delujejo medsebojno v slogi. Brezvercem in krivovercem je klical, naj se povrnejo v naročje edino pravoverne cerkve. Razširjenje njegovega govora po ameriških radio postajah stane $180,-000. IAP0NKE V BOJU ZA PRAVICE V DRŽAVLJANSTVU Lewis zopet "zmagal" Pri zadnjih volitvah odbora Lew i so ve UMW s sedežem v Indianapolisu je zopet "zmagal" John L. Lewis ter vsa njegova lista. Prodrl je brez boja, ker je opozicijo docela zatrl, oziroma se je združila v springfieldski U. M. W. Trpljenje političnih jetnikov v Italiji "Politični jetniki v fašistični Italiji" je naslov pamfletu, ki je izšel v založbi delavske-socialistične internacionale. "Dajte nam volilno pravico," je klic žensk na Japonskem. 15,100,000 Japonk brez besede pri vladnih poslih. Vzelo je dolgo, pred no so si moški na Japonskem priborili volilno pravico. Splošna volilna pravica za moške je bila u-vedena šele pred par leti. Pravico glasovanja zahtevajo tudi ženske, katerih je na Japonskem 15,500,000. Moški imajo volilno pravico v občinske za-stope že z 20. letom, vlada pa je predložila parlamentu 10. feb. zakonski načrt, ki dajb ženskam ko dopolnijo 25: leto volilno pravico le v občinske zastope: Tudi kandidirati smejo v okrajne in občinske odbore, toda nobena ne drugače kakor če ji to dovoli njen mož. Ene ženske organizacije so sprejele to predlogo, ker pravijo, da je boljše pol štruce kruha kakor nič, medtem ko socialistično ženstvo izjavlja, da je proti nji, kajti Japonk e hočejo v politiki enakopravnost, ne pa drobtine. Medtem ko je parlament za vladno predlogo, se v gosposki zbornici, kjer odlo» čujejo reakcionarni japonski velikaši, upirajo tudi omejeni ženski volilni pravici. Ženske organizacije na Japonskem se za državljanska prava boro dvanajst let. Ta vladna predloga je prvi uspeh, ki so ga dosegle. - vico, in s tem prihrankom b torja rovov. Bila je takoj po- lahko zgradila več cest in dr ražena. ! žala stare v dobrem stanju Kot je čitateljem izven Kan- ampak cementni trust z vso sile sasa bržkone znano, imamo tu* nasprotuje predlogi pod razni kaj prohibicijo ža desetletja — mi pretvezami — in njegov davno prej, predno je postala agentje strašijo, da bi bil spre federalni zakon. In imamo vse jem take predloge velik koraV polno drugih postav, ki dolo- v socializem, katerega nas Bo; čajo, da moramo biti mirni in varuj! Iz te predloge ne b-pobožni vsaj ob nedeljah. Ko najbrž nič, razen debate, to pišem je v zakonodaji na v sosednjem meSLU For razpravi predloga za odpravo; Scott se socialistično gibanj, zakona, kateri prepoveduje o-j zopet pojavlja. Ustanovili s periranje gledališč (moving Socialist Educational Society pictures) ob nedeljah. Ob ne\| Kot mi je pisal njen tajnik, ir je farmar po poklicu, be'ežijc velik uspeh. Na tedenskih se jah imajo živahne razprave < nujnih farmarskih in delavskih r» ^ TUDI PODPREDSEDNIK Z. D. MORA IMETI PALAČO deijah sr.ejo biti v Kansasu odprte samo cerkve in hoteli, kjer jih imajo, toda predstave in zabave sploh na Gospodov dan v tej krščanski državi niso dovoljene. Seveda se ta postava, kar se tiče kino-gledališč, zadnje čuse krši kar na debelo. Toda nazadnjaki hočejo, da oScane v državnem zakoniku, tudi ako jo ljudstvo noče, ker Poleg že omenjenih glasbenih igrača v rokah velebanditov in vprašanje državnega lastništva, ta stara socialistična ideja je na površju. Sicer pa se bije sličen boj z veliko silo tudi po raznih drugih državah Unije. V Penn-sylvaniji je nastopil govenier iočk uoiuo čuii tudi trio, v katerem pojejo Stepliame Koche-var, rr. vVegel in John Koche-var. len» sledi šaljiva točka "Tney re in again". Dve za-morki se bahati o svojih mo- žeh. Kno bo igrala Christine |Pinohot,, v zapadnih državah Mladic in drugo pa Johnny Kak. izpadle zadnje volitve proti To bo »ineha! Zaključno točko | ve.ikiin roparjem ,toda povsod je to šele začetek orjaškega boja ,ki bo v nekaj letih zavzel silen razmah. Socialisti v Madisonu so predložili tudi zakonski načrt za zavarovanje proti brezposelnosti. Inui zdravo podlago in bi v pi ve.n delu sporeda ima Jo se p h Pe^ek ,ki bo igral na akor dino. - Po odmoru sledi komedija "Hans Von Smash". Zopet stvar, ki vas bo pripravila, da boste nekaj časa pozabili na problemih. Novi člani pristopajo na vsaki seji. Žele tudi roče tudi angleški aocialis'ič » ž jih stikov s slovenskim socia tednik "New Leader", iz kate 1'rosl« tedne »o lUti pr^oj piaa/i o Mr J. B. Hendersonovi, ki je bogat« priletna vdov« in se dolgočasi s tvojim pre-roi: ijem. V Waning toa j ima $300,000 vredno hiso, katera ponuja za rezidenco podpro:L->*dnik j Zod. driav. Ima 33 «b, 10 kopalnih sob in razne drage "pritikline". Sorodniki Mrt. H »aJorsona/e z njeno radodarnostjo niso zadovoljni, ker pričakujejo, da bo hiša njihova d->dičina. V ovalu na vrhu )e radodarna da ma, ki ponuja bogatim Zod. državam svojo hiso, in »podaj podpredsednik Curtis, kateiNsmu naj bi služila za stanovanje, dokler bo ima! t , službo. _ vse življenske težkoče. "Gri-jbil kot postava velikega pome-narja" iz Nemčije bo igral John na za delavstvo. Progresivci Ulip. Kazen njega imajo vloge so predložili drug načrt, ki pa John Kak, Stephanie Kochevar, je samo zmazek in brez tehtne-Christine Mladic, Catherine «a pomena. Socialisti zahteva-Beuk, John Kochevar in Frank jO najmanj 15 in največ 25 dol. VVegel. lgrovodji sta John Ko ! tedenske podpore za brezposel-chevar in John Rak. »e in to za ves čas brezposel Po programu bo plesna in IU>sti. medtem ko druga stran prosta zabava v obeh dvoranah., Podlaga samo 10 dol. in to za V gornji igra John Kochevarjev ^dem tednov brezposelnosti, orkester, v spodnji pa dober, beveda, to se davno ni aociah-harmonikar. Ali morete priča- zem; za ameriške razmere kovati več za vstopnino 50c? Je dovolj, da pujski cvilijo. Seveda, vstopnico si morate na- uNa ^ klub* 37 J* 0 baviti v predprodaji, ker vas teh zadevah govoril sodrug rega se bodo veliko nauč'li < socializmu. V naši stranki je lističnim klubom na Armi. Poslali so resolucijo članom legi- ___________ slature v Topeki za starostno en njen del. Ima mog >č - _ . zavarovanje in se sploh briga- ne postojanke v Pennsylvaniji si mislijo, da jim služi vsaj kjer j j0 za socialne probleme far- j |n drugod. Npr., mesto Read m-ogoče za sredstvo zatiranjaLiarjev in delavcev, kar je v ing je popolnoma pod sociali ter persekutiranja. konservativni državi kakor jel^no upravo. V pennsylvan- Poslanci imajo pred seboj tu* Kansas dobro znamenje. |eji;s atUri sta dva sociali di predlog za odpravo raznih Seja kluba št. 21 JSZ. v Armi j stična poslanca. V Readin n drugih "b.ue laws", katere so bo četrto nedeljo v februarju izhajata dva ai bile sprejete pred 63 leti. Ta- očno ob 1. popoldne v Fronte stj£na list a. ~ krat je pobožna legislatura ho- nacu, Central Hali. Seja klu tsla napraviti iz vsega Kansa.ba se torej vrši pred pričetkom sa eno veliko "Marijino druž-j^eje kansaške federacije S. N. bo". Prebivalci naj bi samo . J. Bodite točni, sicer ima-molili ter spokorno živeli. De- mo premalo časa za razna po-lavci in farmarji se res deležni| očiia in razprave. panija premogarjem le 28c ou .one, razlika torej 78c. Kqko naj ubjga para živi s takim su-zenjSKiin zaslužkom? Težko sem se ločil od prija .eijev in znancev na Libraryju voua t.eba )e bilo. iti. Upam ..a mi bo se dana prilika, d. je og.aaiin pri njin. Priredba« ki bo prva te vrste bi stala pri blagajni kvoder Gauf' alderman mesta Mil-več. Spored v podrobnostih je waukee; seja je b.la zanimiva v oglasu na 3. strani. Ker klub ne bo imel Chicago, III. — V nedeljo 22. - - - , riusven. i^a prmuuiiji seji uu- februarja bo imel klub št. 1 apeliramo na sodruge in sodru- dQ nastopili drugi govorniki. pod avspicijo svojega mladin- ^ ™ tem mestu, da pridejo v So(Jruge in sadružice se opo. skega odseka priredbo, ki bo Halona, da bi pridno agitirali za obiskovanje sej tudi med nečla* in tudi dobro obiskana. Klub je sprejel predlog, da se o teh .. .. , i stvareh Stalno pjroča v naših pred to prireditvijo - redna č igjh je v Proletarcu in seja bo namreč v peieK ieu., Prn(lVAti Na nrih( . tiii se i i hr seje ngleška sociali-Prošlo leto ozna eliko pokore, pa ne radi gre* j hov — takih g ehsv, kakršne i *ma>ra cerkev za greh, pač pa radi svojih, ker si ne znajo iz-; brati za poslance boljše ljudi. Omenjene postave prepovedu | jejo ob nedeljah vsako igranje, šport, kakor je baseball, konj ske dirke in podobno, kvarta-nje (četudi se vrši le za zabavo) in sploh vse, kar je veselega in vese.jaškega na svetu. Človek se prijemlje za glavo, ko vidi,-kaj vse so verski fa- Anton Sular. Z agit uiCre Poroča Jo»eoh Snoy. Dne 7. februaria sem se napotil v Midway, Pa. Obiskal «em več rojakov, naslednji dan na sem se udeležil seje druš SNPJ. Bila je zelo zanimiva. Po seji smo imeli sestanek z p ustanovitev socialis'ičnega klu ha, katerega se je udeležile dvajset oseb. večinoma mladi natiki in svetohlinski bedaki na. Obrazložil sem jim pomer spravili v bukve postav. Sedaj in delo soc. stranke ter detav-te glupe zakone skrbno čuvajo ^kega gibanja v obče. Rezul-in jih imenujejo "moralne sve- tat: nov klub z 20 člani in čla-tinje". Zahtevajo, da morajo nicami, med katerimi je dva oS.aJ v zakoniku za vse večne najst tukaj rojenih, namreč 6 čase. Verski fanatiki vsepo- deklet in še^t fantov. Res, ve vsod v državi se oglašajo ter selje je sodelovati pri ustanav pošiljajo proteste proti predlo- ljanju kluba s tolikim številom nladine. Sklenili smo, da se vrši zvečer še en sestanek, na katerem je bil izvoljen odbor prva te vrste. Vršila se bo v ' "" < , , ^ ly _ dvorani SNPJ. Spored zanjo je Predejo s seboj čimveč znan ostanek J. K. V. V soboto sestavil in pripravil mladinski cev Pnjateljev. ^ ^ odsek, katerega tajnik je John _____ Kak. Vsebuje deset točk. Od . sek je prepričan, da bo pro hlCiallStl V WlSCOHSinU na gram udeležencem ugajal vseskozi. Prične se ob 3. popoldne. Dvorana bo odprta ob 2:30. Vstopnice so v predprodaji 50c in pri blagajni 75c. Dobite jih pri članih in članicah kluba št. 1, pri pevcih in pevkah "Save" in pri članih mladinskega od seka ter njegovih prijateljih. Ako ne pridete z nikomur v dotiko, pridite v urad Prole-'je postalo naše tarča, kjer jih dobite pri John Chicago, lil. — Jugoslovan- čuje'strank a večji"napredek'kot !»k° Radničko Viječe v Chicag, I kdaj pop -ei po vojni. Za leto? tvorijo zujlopniM podponui. ¡so še bol;ši izgledali. Rojakom|druš.ev in drugih oiganizaci,. na M id way ju kličem: Naprej Namen viječa je delovati proii in pa h v a'a za naklonjenost, ki škodljivi in zavajalni propa ste mi jo izkazali. ¡tfaudi jugjalovanakih kraljeva Iz re naselbine sem šel na- agentov, ki sklicujejo po« slednji dan na Library. Das maskami shode in pn ¡so tu delavske razmere jakoll«jajo s.avnosti, na katerih š. slabe, sem vendar dosegel ne "Jo med pnso.nimi duh hlap koliko uspeha. Obiskal sem čevstva in udanosti. Navajajc j več znancev in drugih rojakov ljudstvo, naj bo lojalno režimu Razvidel sem, da ne bo dolgo, ki zatira delavske organizaciji ko dobi JSZ. tudi na Library in delavski tisk. Tukajšnje ju ju svojo postojanko, kakor i goslovanske mladeniče poziva je že ime'a. V razburkanih jo konzuli na nabor z grožnjo, časih, kt) se je zavedno ameri- da ako se ne odzovejo, bodo }ko delavstvo razkosalo na smatrani beguncem in v slučaju frakcije, katere so se borile j povrnitve v Jugoslavijo bo vla-med seboj ter se uničevale, je da z njimi postopala kot s taki* na Libraryju začel prevlado mi. V svojem proglasu na nabor vati komunistični vpliv. Eni pravijo dalje, da morajo priti i postal socialist ter eden naj-rojaki so prišli do prepričanja, tudi tisti vojaščini obvezni ju ¡aktivnejših članov stranke, doda so s tem storili dober in pa- goslovanski mladeniči, ki so kler se ni posvetil delu za uni-meten korak. Stopili »o na ta- postali državljani Zed. držav, jo. Pa tudi zdaj rad nastopa glavno mes o prava "boljševiška centrala". Raku, aii pa ga pokličite tele- Kako cvilijo veliki pujski, ki ni. Klub dobro napreduje v o-beh odsekih. Med mladino imamo dobre mlade sodruge, kateri imajo veselje in odločnost v i! agitaciji. Sodruga Obluck in U®"* Kamnikar sta pridno na delu, Milwaukee, Wis. — Tukai- se zavedata nalog mladine šnji kapitalistični dnevnik Mil* v b0ju za boljše razmere, waukee Journal se pritožuje, Delovanje naših sodrugov v da se dela v Madisonu s *preve- Madisonu je velikega pomena liko naglico. Trustjanska go- in tucji ustavarjajoče, zato je spoda nima dovolj časa, da bi nai0ga našega kluba, da o tem mešala v zbornici štrene s svo- delovanju in sploh o vseh važ-jimi plačanimi lobisti. In res, dogodkih v Madisonu ob- fonično na Rockwell 2861. Govor v angleščini bo imel Leo Krzycki, generalni organi zator unije Amalgamated Clothing Workeis. Krzycki je bil rojen v Milwaukeeju, kjer je gi. Ni čudno, ako znani ameriški kritik Mencken brije norce iz jugozapada. Čudno je le, da se je sploh dobil poslanec,' novega kluba; v njemu sta za-ki je imel dovolj poguma pred- stopani obe generaciji. Navdu so bili navajeni vedno polnih korit. Pred petindvajsetimi le ti so prvi socialistični poslanci v tej zbornici govorili o državnem lastništvu vseh javnih naprav, oziroma o podržavljenju. Toda kako slaboten je bil takrat odmev njihovih glaaov vešča našo javnost. Baš danes so bile obelodanjene podrobnosti glede nameravanega podkupovanja poslancev v Madisonu. Zadeva je vzbudila veliko zanimanje in pokazala, kako resne so razmere in kako se Power trust zaveda, da so dnevi njegove neomejene vlade šteti. O tej zadevi kakor tudi o Pokojni La Follette ni veroval drugih važnejših iz Wisconsin* M.ccc.i ivvM«rv. — .... ... ui««vija... v..,...., ------------------ . ,v te ideje, bil pa je velik na- postavodaje bom poročal v kozvano ekstremno stran. Zdaj ak0 hočejo, da bodo smeli kdaj na prireditvah naše stranke. V sprotnik trustjanskih roparjev. I prih številki. — Spartak. je zanimanje za komunistične svobodno v svoj rojeni kraj. Milwaukeeju je bil socialistični pa je ustanovil takozvano Rail- --- manevre med njimi pojenjalo. lagati odpravo takih postav. Sicer se v marsikaterem okraju nihče več ne briga zanje in jih Naselbina ima prostorno dvo- gledati križem rok. Prihodnja in popularen govornik, rano z odrom, ki odgovarja tu- seja zast0pnikov društev se vr- ' Pevski zbor "Sava", ki s di za predstave. Potrebuje pa socialistični klubov katerem se naj bi ustanovil tudi dramski šenje je bilo veliko. Ko se mladina enkrat poglobi v delo in odsek, ki bi skrbel za duševno ideje pokreta, bo ta klub v naši razvedrilo. Imajo dobre mo-prebivalci kršijo vse križem, federaciji veliko pomenil, ob či — samo začeti je treba. Toda nazadnjaki mislijo, da enem je že zdaj v ponos našel- Rojaki, s katerimi sem govo-pride čas, ko jim bodo okolšči- bini in rojakom. ril, so večinoma za reorganizi- ne spet ugodne ter prično s Prišle bodo ovire — nedvom- rano UMW. Z Lewisovo unijo persekucijami naprednih ele- no — toda nič se jih bati, le imajo prežalostne skušnje. Si mentov. Saj so tudi za časa naprej! Sedajo premagati, sa mnenja, da komunistična Na takozvanega Howatovega štraj- mo volje in vztrajnosti je tre- tional Miners unija ne bo uspe večinoma DeiaV8tvo v Chicagu te kra- alderman in enkrat podšerif road komisijo, katere naloga je i it ^ i cfrailka ljevaške penetracije ne sine milwaškega okraja. Je dober bila, da omeji ropanje ljud-, U* uSuaJjmd ouaiulw stva po velikih korporacijah prist0n v internacioiialo kot so železniške družbe, pli- r r , narne ,elektrarne, vodovodne Socialistična stranka v rep«- telefonske in druge kompanije blikl Uruguay, ki ima v pari» te vrste mentu enega poslanca in mno- , , go zastopnikov v občinskih od- V teh le ih je prodrlo spo- borih se je pridružila delavski* znanje, da je ta komisija le socialistični intemacionali. ka zapirali rftavkujoče rudarje radi potepuštva. Imamo namreč postavo, ki določa pote- ba ter seveda vere v načela, ki la, torej ima še največ izg edr jih zastopa naša organizacija, za napredek springfieldska U Miadim priporočam, da si na- M. VV. Tukaj plačuje ena kor KLUBOM ALI telite svojim priredbam čimve? r oralu ? ^a in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLITAPCIT/ it ši v soboto 21. feb. ob 8. zvečei na 1726 South Racine Ave., to rej blizu 18. ceste. Seja bo nr \rhu (v prvem nadstropju). Ako kaka jugoslovanska orga nizacija ,ki se strinja s to akci jo, ni dobila povabila, naj po šlje svoje zastopnike vseen«o Vsako društvo naj pošlje dva V sklicateljskem odboru so Pe ter Kokotovich (Srb), Ivan Ju rinich (Hrvat) in Chas. Pogo relec (Slovenec). ^Vrinila v klubu št. 1 Chicago, III. -t- Na prihodnj' seji kluba št. 1, ki se bo vršila v petek 27. februarja, se b' po končanem dnevnem redu na daljevala razprava o vprašanju, "Ali je taktika angleške delavske vlade s socialističnega stališča upravičena?" KratVr referate bosta imela F. Zaitz Anton Gar.den, potem sledi razprava, v kateri lahko sodeluje vsak član, končala pa bosta 7. njo .loško Oven in Ivan M >lek. — P. O. e je od prošlega koncerta zelo po večal, zapoje venček sloven skih pesmi. Joškota Ovna gotovo pozna te. On bo imel slovenski govor. Sestri Mary in Jean Jelen bosta peli v duetu popularni pesmi. Donalda J.Xotiiča bo 'mo čuli, ko bo deklamiral "The Sad Sight of the Hungry". Ime) bo tudi uvodni, ali kakor pravimo, pozdravni govor. Ali veste, da imajo srbski »d* drugi na north side mladinski tamburaški zbor? Culi ga boste igrati na tej priredbi. So-drugi Srbi imajo zdaj precej boja, ker jih provocirajo pristaši sedanjega režima v Jugoslaviji. Mimögrede naj omenimo, da se je udeležilo njihove prireditve na north side prošlo nedeljo nad dvajset članov kluba Št. 1 in somišljenikov. Umevno, da pridejo oni v nedeljo s svojim tamburaškim zborom na našo prireditev. Vo-dno naglašamo, kako Slovenci ljubijo petje. To lastnost imajo enako drugi narodi. Koherenca klubov in društev PROSVETNE KATICE J. S; Z. Za zapadno Pennsylvanie se ba vriila J lezli v nedeljo 22. feb. 1931 v Slovenskem domu ra 57th in Butler St. PITTSBURGH, PA. Pričetem točno ob 10. (lop. M vzrokov. Apeliral je na navzoče, da naj po možnosti prispevajo v socialistični agitacij ski fond, ki mora doseči za stranko v Ohiu vsoto $5,000, da ji bo mogoče izvršiti določeno delo v kampanjah. Nabralo se je v ta namen $463, ♦var je za začetek lepa vsota. i'oc»ebno miadinska liga je ak' tivna. Zbrala je v ta fond do .egu i>oročila $70. Ko je bil predstavljen Norman Thomas, ga je ljudstvo burno pozdravilo. Mladina je zapela lnternacionalo, kar je napravilo na navzoče zelo ugoden vtis. Thomas je dejal v svojem govoru, da je na turi največ kot predstavnik Lige za industriamo demokracijo, ka-tera je razpečala s sodelovanjem socialistične stranke o-krog 125,000 brošur, največ ta kih, ki se tičejo problema brez-vod»tvti' poselnosti. V svojih izvajanjih je slikal nemočnost in neuspe-Zapadna Peiwsylvaiua, na he Hooverjeve administracije, nog«! Zastopniki klubov in ki se z vsemi močmi upira po-druitev, pokažimo ob tej prili !*> taklh sredstvih, ki bi v Id, da čutimo potrebo aodolova. resnici zalegla. Dejal je, da n>a in medaebojne organizaci razmere zahtevajo zavarovanj^ j«! Vabljeni na zborovanje to brezposelnih, nadalje zavaro-pofteg zastopnikov vti člani v»»Je deiavcev v splošnem, da JSZ. ter somišljeniki. Dne 22. februarja v Pittsburgh! V nedeljo 22. februarja »e vrii v Slovenskem domu v Pitt-»burghu konferenca JSZ. za zapadno Pennay|vanijo. časi to resni, kriza je v deželi, ie dan ji liitem je odpovedal, milijoni trpe pomanjkanje, milijone delavcev /e brez dela, kapitalistični politiki pa ibeaedičijo in ae prekljajo,ker niso v stanju in nimajo volje, da bi p odvzeli drastične korake za omejitev bregpoeeflnosti ter olajšanje beda. Imamo tudi svoje lokalne probleme, ki se tičejo Prosvetne matice, našega tiska, predvsem agitacije za P rolet are a, naae agitacije med mladino itd. Dnevni red konference je važen. Razprave bodo toliko živahne in važne, kolikor bodo hoteli zborovmlci ter konference. MELLON GRADI CERKEV ZA UBOGE kartela nepostavnosti • je imel Lržkone strah, da "grmeči BiH", Uakgr so imenovali Potterja, kaj blekne ali izpove, kar bi spraviiO prizadele v nepniike in morda se za omrežje. Ker vedo, da mrtvi ne govore, so ga i.bjli. Brezposelna v Clevelandu iiajasča, piospente.e pa ni in 11. Brezposelni pnrt jajo pohode in zborovanja. Eno se je vršilo zopet 10. leb. na 1'ubli* Square (v sredini mesta). I metli so vse polno lažnih napisov. V -le» i so zelo aktivni komuni' sti. Varad ni dosti, ker se brezposelni neradi izpostavljajo navalom policije. Dne 9. feb. je :'.la mala skupina komunistov in njihovih pristašev v eno Fisher . evo p o d r u ž n o prodajalno (chain store), nabrali v nji po->.ebAčin ter jih ud nesli s pripombo: "Po plačilo pojdite v City Hall". Mnogi ne odobravamo te tak" b^do govori in 4ruge točke, ki je avtor glasovite izjave Glavni govornik bo Kili» Godi- neodvisnosti" in eden na.več-I rosvete. Sloven- jih mi>ž v ztMovitti (e deže,e Vstop na predavanje vsakemu prost. — Odbor. aa, upravnik ski trgovci in obrtniki so pri skočili tej akciji federacije S. N. P. J. na pomoč s prispevki v blagu, med njimi John Potokar --■-- ÏÂ^ÂÏ^ÏSijajen socia,ističen shwd Anton Dolgan, Kremžar in si-oovi, F. Mrzlikar, brata Jelar-čič, Jos. 2ele, trgovina Kalan, Anton Logar, Svetkova trgovina, Fr. Vesel, L.. Osvvold, J. Videmšek, J. Modic, J. Bruss, J. Mlakar, Uudy Perdan, M. U-dovič, B. Godec, C. Lisjak, J. Pihler itd. Vti ti in drugi so omogočili, da bo prireditev čimbolj uspešna v gmotnem oziru. Priporočamo jih v naklonjenost, kajti roka roko umiva. Direktorij SND. je dal dvorano po znižani ceni, prepustilo pa jo je federaciji dram. druš. "Cankar", ki jo je prvotno imelo za datum 22. februarja. Za uspeh priredbe se trudijo v Milvvaukeeju Milwaukee, Wis. — V nedeljo 15. feb."se je vršil v tu.;aj-' šnji Eagle dvorani socialistom shod, katerega se je udeležijo blizu 2,OOo ljudi. Vsi sedeži «o bili polni. Glavni govornik je bil Norman Thomas. Govorila sta tudi župan Hoan in šerif Benson. Kolekta v fond za socialistično agitacijo je prinesla $172. — Poročevalec. ▼ t»j Oazah Naslov dvorane je v oglasu na drugi strani v tej številki. Odbor Pennsylvanske Konference JSZ. delavcev bodo prejemali starostno pokojnino, kadar^ jim odpovedo nur mogla dobiti sedaj, n« j« bednim padal« p>••kitari janaki aakti. Njana poaab. ,o»t in ponoči. V njon«in poalopju bodo kopolji, jodilnic« in spalnica. r— «mali ' proapar.ta-to", bi takih corkva na bilo troba. Novi klub na Imperialu napreduje Imperial, Pa. — Prva redna seja novega kluba JSZ. je bila dobro obiskana. Dobili smo zopet enega novega člana t$r tri članice, med temi dve, ki sta še mladoletni. Okrog gre glas, ^ , , da se na prihodnji seji število ** : !? 0 tem vprašanju javnost ne za- S. N. D. na prireditvi v pomoč članov in ¿lanic spet pomnoži. oi^n...^ o«««.v- i . — naprej z agitacijo, sodrugi tike, ima pa vendarle to dobro stran, da časopisje take vesti mnogi člani in članice s proda P*u».ylva»aki multimMjonar R. B. M.IVon ..radi t Pitt.bur«hM car- ^ 8 ^ jHV* j*njem vstopnic, 8 pripravami, kauor jo vidita tu na »liki. Stola bo tri milijona dolarja*. Namaojo- n<)8t na P^blem brezposelnosti. j Oglasi itd. Uspeh je V skupni in i^udatn, ki »o brom "«talna«a bnraliiča". Corbav bo pri- Članke in znanstvene razprave akciji. Na svidenje v nedeljo v Iz Clevelanda Nič ne kaže, 4a je socialističnemu gibanju v U. S. A. "od* zvonilo", kakor bi radi nasprotniki. Res pa je, da se zanimanje zanj veča, kar smo videli tudi na sestanku v torek 10. feb. U-deležencem je bila servirana večerja, nato se je začel shod. Predsedoval je Joseph Sharts iz Daytona, glavni govornik pa je bil Norman Thomas iz New Yorka. Vzlic slabim delavskim razmeram smo imeli lepo udeležbo. Na sporedu je bilo nekaj glasbenih točk, nato je sodrug Sharts podal kratek o-bris sedanje krize ter njenih Martin Klučevšek. _ — da zlomi ticni Fortuna bi storil bolj pa- či in jih industrija postavi na krušno linijo? Isto je z vpra- me.no, ko bi molčal. O.crog cesto. Vlada bi morala izdati šanjem zavarovalnine. Ako je le.o dni je od tega, ko ga je v tej krizi vsaj pol milijarde za pametno, da se zavarujemo za vzela noč od tukaj. To se pra* javna dela, kar bi izdatno zni- podporo v slučajih bJezni in vi ,odšel je brez slovesa — že žalo armado nezaposljenih. .poškodb, proti požaruNlo predaval v S. N. Čitalnici v Waukejianu Waukegan, III. — Predavanja v naši naselbini niso pog sta. Vzrok je menda, ker je organizacije, npr. federacija treba vabiti predavatelje od SNPJ. v Clevelandu, katere za* drugod. Nekaj smo jih že imeli, stopnik v tej stvari je J. F. Ter-bodisi pod pokroviteljstvom bižan. Načil za predlogo je iz* kluba ali pa S. N. Čitalnice, delala Old Age Security Leag-Siednja je aranžirala predava- ue of America. Njen predsed-nje za v soboto 21. februarja nik je znani socialist James H. 1 --- N IKAR BITI faÖH v \ i sužnji T Mr Batch Hans Von Katie, servant ............................................ Stophania Kochavar Mary Batch ..................-..................-............... Christina Mladic Susie Batch ....................................................... Katharina Baulc »nnry Dasher ------------------ Jo**n Koch#v*" John Prettyman .................................................... Frank Wafal Play Directors: John Koctoevar and John Rak Dancinf will follow tha program in both halls. MUSIC BY JOHNNY KOCHEVAR and HIS MERRYMAKERS On Sunday, March 22, a concert by Svatoxar Banovcr and Anton S»iibalj, both opara »infers from Jufoalavia, will bo hald in tfia CSPS Hall. ISth and May Sts. Th* Spring concert of Sava will b« hold Sun., April 26, in tha SNPJ Hall ob 8. zvečer v Slov. nar. domu Maurer. Pred zakonodajo pri* Cleveland, O. — Na vzhodni soba št. II. Predaval bo Anton de tudi predloga za zavarova-strani Newburgha so se zopet Garden, ki ga poznate po nje* nje brezposelnih. Delavstvo nekaj izmislili, česar tukaj še govih "Opazovanjih" v Prosve- naj podpira obe predlogi, ni bilo, od kar pomnijo stari ti in njegovih aktivnostih. Po Frank Earbič. ljudje. Vršila se bo javna deba predavanju bomo imeli prija-ta med Avgustom Kužnikom i» teljske pomenke in se ni bati, Lojzetom Curkom v Slov. del. se bi kdo dolgočasil. Vsak* dvorani na Prince Ave. ter E. do je dobrodošel! 109th St. Predmet debate je * Odbor- nekakšno dopisovanje v listih. Kužnik je prišel na sejo kluba št. 28 in prosil, da mu dovoli pozvati tega naprednjaka. Občinstvo v tem kraju je vabljeno, da pride na ta, za nas nove vrste shod. Prične se ob 8. zvečer. Doživeli bomo reklamo za naselbino in morda se še kaj naučimo, česar ne vemo. Anton Zeleznik. To in ono pri nas Razno iz Johnstowna J<*hnstown, Pa. — Delavske razmere kot po navadi. Kor-poracije se ukvarjajo z letnimi računi in dividendami, delavci pa z brezposelnostjo. Zdaj niti Hoover ne ve, kdaj se vrne proaperiteia. V društvenem oziru se pri nas giblje malo na bolje. Nesporazum, ki je nekako zale- IZ VK zel med društva, izgineva. Mislim, da bi bilo koristno za vse kee Leader) je razkril to g^lju-organizacije v tem okrožju, ako fijo. Koncilman Schooley je dose pridružijo k že ustanovljeni bil pet let zapora v državni je-zvezi. Boljše je, da drug dru- fči kakor tudi njegov sin. Pot-gemu izkazujemo naklonjenost 'ter je bil trikrat na zatožni in prijaznost, kakor da se bi klopi /toda vselej oproščen, ta-pričkali. Kriza je v deželi, o^ko tudi nekai drugih. Bil pa finančnih uspehih zdaj ni večje zopet obtožen, 7.daj radi kri-toliko govora, zato je sodelo- ve prisege. Nekdo višjih Vanje med društvi še bolj po------ trebno. Tukajšnje samostojno društvo, ki je več let naročnik Pro-letarca, ima redno sejo v nedeljo 22. februarja ob 2. pop. v Slov. del .domu v Ivorain Boro. Ker pridejo na dnevni red važne zadeve, so člani prošeni, da se je polnoštevilno udeleže. Do mene je prišel neki mesečnik, ki izhaja v Chicagu. Tu je vzbudil nekaj pozornosti radi dopisa bivšega johnstownča~ lia A. FVyrtune, v katerem blati tukajšnje napredne rojake. Do- Federacija SNPJ v Clevelandu za brezposelne Cleveland, O. — Cleveland* ska federacija SNPJ. bo imela v nedeljo 22. feb. veliko pri-Cleveland, O. — Tudi pri nas redbo v Slov. nar. domu v prid imamo politične škandale, za brezposelnih. Izgleda, da bo predaval odvetnik in profesor udeležba številna. Na »poredu morih. V nedeljo 8. feb. so _ . -- našli ustreljenega v nekem a-partmentu William E. Potter* ja. Potter je bil svoječasno zem-Ijiščni (real estate) agent in pozneje svetovalec v mestni zbornici. Političarji so iziposlo-vali ,da je mesto kupilo parcelo zemlje, češ, da je potrebna za igrišče. Potter je v ta namen sestavil resolucijo. Mesto je plačalo za parcelo $83,000, medtem ko je lastnik dobil le $50,000. Ostali tisočaki so šli j graftarjem. Koncilman dr. Waltz (ki je tudi nekak napol socialist, o katerem sem slišal, da je bil v Nemčiji član stranke, tu pa je naročen na Milwau* neprebavnosti! Trinerjevo Grenko Vino Vas bo osvobodilo! "Chicago, III., 2. dec. 1930. — Nad leto dni sem trpel vsled neprebavnosti. Vse kar sem zavžil je ustvarjalo pline v želodcu. Nekako pred 3. tedni sem opazil vaš oglas. Ker sem skeptičen, sem kupil le malo steklenico, ampak takoj po zavžitju prve žličke je nered mojega želodca prenehal. Moja čreva sedaj delujejo kot ura in jaz jem kar in kadar se mi zljubi,—dovolite, da se vam zahvalim in verjemite mi, jaz sem odkritosrčen. Vam zvesti, W. C." Tudi vi poskusite Trinerjevo grenko vino! Ako trpite vsled neprebavnosti, slabem apetitu, zapeki, plinu, glavobolu, nervoznosti, izgubi spanca, ali prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino, jemljite ga redno v malih količinah, čajno žličko pred obedom in pazite za uspeh! To zdravilo je drugačno, njega 4'krabni efekt doseže vse 4 važne dele vašega telesa: želodec, čreva, jetra in mehur. V vseh lekarnah. DVE VELIKOSTI, MALA in VELIKA steklenica. »»♦♦♦•eeeeeeeeeeeeeeeeeeee John Metelko, 0. D. ^reiMemo oči ln določimo očals 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. •aaaaaeeeeeeeeeeeee+aa**** vinko arbanas 1320 W ISth St., Chicaio, IU Telefon Canal 4340 SI.OVENSKO-HRVATSK A TRGOVINA CVETLIC Svaia cvatlica sa plata. «vadba. pogreba itd. 1 KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE za leto 1931 knjige $ J10 Naročila sprejema knjigarna "Proletarca". Koledar Cankarjeve družbe. Vsebuje mnogo črtic, ilustracij in člankov. Komur ni dana izbira «e« Povest. Spisal F. C. Weiskopf. Prevedel Pavel Zoreč. Ljudje s ceste. Povest. Spisal Jože Kranjc. Poslednji dnevi življenja. Po drugem delu Flammarionove povesti "Konec sveta", napisal Angelo Cerkvenik.Ilustriral France Uršič. KOMUR JE ZA DOBRO ČTIVO so to knjige, iz kakršnih se delavci uče sebi v korist. Pišite ponje čimprej, pred-no zaloga poide. Imamo jih le še dve sto skupin po štiri knjige. l! * r K O l- KTAKtt PROLETAREC mM m wl«r«M d«ta»a koga 1x1%j« v»ak četrtek. J«|Ml«*aiiilu Daltfik« Tisk«« «a Dr«ib«, Ck.ca«o, lil. Glasil« Jug«alovanaka Socialistična Z»«m NAROČNINA u Zedinjene driave in Kanado u celo fcato $3.00; sa pol leU $1.76; t* četrt leta $1.00 — Lnocesnstvo: ia celo leto $3 60; ta pol leta 12.00. V m. rokopiai in oglasi morajo biti ▼ naiem uradu naj-poant j« do pondeljka popoldne ia priobčitev ▼ Üevilki tekočega tedna. _ PROLETAREC Pttölished «v«ry Thuraday by the Jugoalav Workmen t Publishing Co., Inc. Estabi iahed 1»06. Editor Budo« Manager _______ Frank Zait» Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United Btatat and Canada. One Year $3.00; Six Months $1.7§; TVat Months $1 00.—Foreign Countries. One Tear $3 50; Six Months $2.00. Ad4r«aa. PROLETAREC M39 W. 26th St.. Chicago, 111. T*i«phoa«i Rockwoll 2»64. 546 RADIO m VATIKAN Nihče se ni težje sprijaznil z dobo tehnike, kakor riinaka cerkev. Ogibala se je pogledati v fabrike, v majne in k strojem ter je ¿.vela naprej v oznanjevanju dogem, katere opira na pripovedke, ki so se baje resnično dogodile pred stoletji in tisočletji. Avto je nadomestil kočije v Vatikanu sele pred par leti. Telefonske naprave so bile instalirane lani. Dne 12. februarja pa je bila izročena namenu vatikanska radio-posiaja. Slavnostni govor je imel v latinščini vidni po-g.avar cerkve na zemlji. Ob tej priliki je bila telefonično zvezana z raznimi drugimi ra-dio-postajam i po sveju in domnevajo, da je otvoritvene ceremonije poslušalo več sto milijonov ljudi. Bili so Časi, ko je cerkev nove iznajdbe preklinjala, ko jih je imenovala hudičevo delo. To je minulo,'kakor je že davno minula doba, v kateri je bila cerkev vrhovna oblast in je poljubno postavljala na trone vladarje, ali pa jih odstavljala. Bilo je to v časih, ko je mar sikatera ženska morala dati življenje na grmadi, češ, da je čarovnica. Pred cerkvenimi sodišči so tedaj sodili ljudi in živali. Znanstvenikom je cerkev jemala življenja, ako jih ni mogla pripraviti v izjave spokorit-ve. Cerkev je bila ovira napredku, ovira znanosti in ovira modemi tehniki. Toda cerkev biblije se je znala, kadar ni šlo drugače, tudi asimi irati. Spreminja svoje dogme in svoje nazcre o ženi, o zakonu, o čudežih/o ustvarjenju svetlin sploh o vsem, samo da se ohrani. Kar je včeraj preklinjala, danes sama u-porablja. Nič čudnega v tem, kajti cerkev je človekovo delo in človek-duhovnik jo spreminja ikakor mu boljše kaže. Res, da je v asimilaciji zadnji med zadnjimi, toda cerkev je zidana na prošlosti in si le nerada, samo pod pritiskom razmer za samoohrano, ustvarja novo podlago. r« Kadodarnost bogatašev Ameriški multimilijonarji slove vsled svojih ustanov. Imajo jih v vseh krajih sveta. Muzeji vseh vrst, galerije slik, bolnišnice, univerze, parki, vodometi itd. imajo imena po njih. S tem si postavljajo spomenike sami, ker vedo, da jim jih drugi ne bodo. Zaslug nimajo nikakih, toda imajo denar, kar v da-naš.iji uredbi največ šteje. Jladodarnost kapitalistov pa se neha, kadar je treba pomagati revežem. Lemontska "Ave Marija" je pohvalila oba Rockefellerja, ker sta dala v pomoč brezposelnim skupaj milijon dolarjev. Dala bi jih lahko deset ali pa dvajset milijonov — veliko laglje, kakor da npr. zaposljen delavec v enak namen pet dolarjev. Njemu se to pozna, petak si mora pritrgati. In moral si ga je zaslužiti. Razni reliefi po ameriških mestih se zelo pritožujejo nad bogataši. Ne dajo pa ne dajo, nego silijo delavce v svojih obratih, da prispevajo redno vsak teden od svoje male plače tudi v pomoč nezaposljenim. Cikaška Tribuna je poskušala ostrašiti milijonarje z boljševizmom, češ, ako ne boste dali, postanejo ljudje nezadovoljni, navzeli se bodo boljševiškega duha, in potem, že vesrte, kaj se lahko zgodi! Cikaška pomožna komisija, ki jo kontrolirajo kapitalistični krogi, si je vzela za nalogo zbrati v pomoč bednim pet milijonov dolarjev. Vsi skupaj so najbolj pritisnili na za* poeljene delavce. Skoro vsak delavec pa ima koga izmed sorodnikov ali prijateljev, ki ga n^dpira. zato mu je težko prispevati še -v kompanijeke pomožne fonde. Toda mora, drugače ga odslove. Kadar se delavci izpa-metujejo, bodo poskrbeli za redno podpoio rezaposljenim, ki jo bo plačevala država. Kapitalisti se tedaj ne bodo mogli ogniti pričevanju. Povrnili bodo delavcem vsaj nekaj vsote, ki delavcem pripada. MESTO, KI JE POSTALO GROBIŠČE ¿A SIHT1ME LJUDI V Napierju in okolici v Novi Zelandiji te je nedavno ten. Le malo prebivale* 7 ye ostalo nepoškodovanih'. Ve dogodil potres, ki je vael življenj« »toter.m ljudem, činoma to bi i v rutevinah ubiti ali ranjeni. Na sliki je Napier. me«ta t 15,000 prebivalci, je bil tkoro ¿isto poru- i Naplsr, kakor >e bil pred potreaom. Današnja ruska zena V splošnem smo mnenja, da Ločile v zakona je v Rusiji vlada v Sovjetski Rusiji popol- ravno tako prosta in lahka, k; na demoralizacija, zlasti v spolnih odnošajih. Da vendar temu ni tako. posnemamo iz knjige ameriškega pisatelja Teodora Dreiserja "Sovjetska Rusija". Ta pisatelj je bil po-vabljen od sovjetske vlade, da se sam prepriča o razmerah kor poroka, da. celo laž»a. P»-poroki morata biti navzoč" razporoka pa se lahko izviti' po enemu izr-ed zakoncev 2ena lahko pride > »a «• i»"" ' pove uradniku, da Mi I »¿it» in ta se izvrši v par minutah Smatra se kot zadosten povo*' Rusiji. Podal se je na pot še- ,očitve *e,i« "nega "akon-n. d le potem, ko je sovjetska vla-l8e zakon razveljavi.« da pristala na njegove pogoje, med njimi tudi ta, da si bo svoja potovanja in oglede sam določal in da ne bo prisiljen poročati proti svoji volji, bodisi dobro ali slabo. Iz njegovih poročil, katera niso vsa ugodna, posnemamo o položaju žene v Sovjetski Rusiji sledeče: V carski Rusiji je veljala žena kot posest in to zlasti med kmeti. Starši so oddajali dekleta v zakon, ne oziraje se na njih želje. Devištvo je bil glavni pogoj in zakonolomstvo se je štelo ženi kot zločin. Sovjetski režim je odpravil to dvojno moralo. £ene, poslužujoč se ne-o si ! previ V vsaki deželi se razpravljr o vprašanju kontrole porodov Vse vlade, ki rabijo vojake zi svoje armade, so zainteresira ne na čim večjem številu po rodov in tako tudi Sovjetska Rusija. Ne zastavlja se kon . . , ... troli porodov nobenih pravnih |>da Je zakon njen ed^nl po' zaprek in ;e odprava plodu ne ženami ostalih držav, op. prev.), je v tem, da se luski ženi priznava enakopravnost * pravem pomenu besede. N;e' e odpr'a pot k vsem šudijam in prejema za enako del« enako plačo. — Materinstvo zakonsko ali nezakonsko, st ne loči. jelni položaj rusko ženo od že ne ostalega sveta,, nasprotnn lahko se reče, da živi večina a-meriških žen mnogo bolje kot ruska, ampak ločijo njen samo stojen in enakopraven položaj Ameriške žene so kljub viso kim materijelnim dobrinam v veliki meri domače sužnje. Ženo se od malega vzgaja z misli- lazscdba o imenu U. M. 7 of A. je v prilog Lewisn Spor radi vprašanja, kdo j a egalno upravičen do imena United Miners Workers of A-•erica — Le*1sova skupina z uradom v Indianapoliau, ali reorganizirana unija premogar-iev z uradom v Springfieldu, je že dolgo pred sodnimi tribu* nali. Sodnik Harry Edwards, član Ne loči torej materi- Circuit sodišča v Springfieldu, je po dofcgih zaslišavanjih dne 13. februarja o/i točil, da je do imena U. M. W. of A. upravičena še nadalje Lewisova unija z uradom v Indianapolisu. Ob enem pa je isti sodnik odločil, da je imela illinoiska UMW pravico sklicati svojo reorgani-zacijsko konvencijo, in illinoi* ski distrikt UMW ima pravico, da posluje sam zaae. Sodišče je že pred meseci, v za l četku sporov, izdalo zapoved da se Lewisova unija ne sne klic. uaznuje, vendar se morajo iz-\ Ostaja le še vprašanje sve vrsevati na klinikah pod stro itoati domačega ognjišča, kate gini zdraviliškim nadzorstvom | ri kakor izgleda, v Rusiji izgi umešavati v illinoisko ' UMW. in se vrše brezplačno. Za od- neva. Če je to nazadovanje ali 'menovani sodnik je odredil, da pravo plodu mora doprinesti ne» 0 odločal čas. Ce je ta zapoved trajna, iz česar žena tehten vzrok in ima v ta- v°l> ameriška žena prostovolj- ¿.«edi, da se John Lewis s zvokih slučajih enotedenski pin- no SV°J domači poklic, dobro. jjmj aRenti ne sme umešavati v čan .dopust. Ce žena želi »o--Je spoštljiv poklic in za družab- reorganizirano UMVV. Sled-lili» Se v času nosečnosti in «i red mogoče najboljši. Vendar nja pa 50 moraia bržkone spre-nadne svobode so si sprva do- P0I'<>da oskrbuje brezplačno in se opaža, da se ameriška žena meniti ime, razen ako vloži pri volile marsikaj preveč in šle !ima P:avico do osemtedonskega temu poklicu ne udaja prosto-!ziv še na vrhovno sodišče. Vse- dalje kot moški. plačanega dopusta. Vse ¿0 se ne vi-si skrivoma, ker se no Oficijelni nazor je še danes smatra za nobeno sramoto in se ta, da so spolni odnošaji med iU(\[ ne vpraša, je-li poročena možem in ženo njune osebne j ali ne. voljno, a se mu deloma upira. 'Ženski list". M-*d modrostjo in fantaziranjem je razli-VA ' ' pa jo tisti, katere vodi domišljavost, ne poznajo. zadeve, katere nikogar nič ne brigajo, da pa je potomstvo — naravna posledra teh odnoša-jev — zadeva družbe in odgovornosti obeh jtaršev. Ta nebrzdana prostost je dovedla spočetka do razuzdanosti, koncema pa vendar dovedla do zdravega spolnega od-nošaja mladine. Tudi vladajoča stranka skuša z vzgojo odpraviti take ekscese in če zaidejo predaleč, pokličejo svoje člane na odgovornost. Časopisi objavljajo take slučaje. Tako n. pr. je živel član stranke z neko tovarišico. Ko je izvedel, da je noseča, je takoj zaprosi) za premeščenje v drugo mesto Tam je zopet pričel razmerje z .drugo tovarišico in napravil isto kot v prvem slučaju. On« pa, hrabrega značaja, je doprinesla zadevo pred krajevne strankino načelstvo. Bil je poklican pred komisijo. Zagovarjal se je zelo jalovo in imenoval vso proceduro "malomeščansko moralo". Posledica je bila, da so ga izključili iz stranke in naložili plačilo alimentov. Vse-kako je razvito danes med mladeniči in dekleti lepo tovarištvo in možje so popolnoma opustili ono plehko dvorjenje, katero je povsod tako običajno, a izvira iz lastninskega nagona. Kakor povsod drugod se dogajajo tudi v Rusiji ljubavne tragedije in igra tudi tam ljubezen svojo vlogo. V teku desetletij so se izvršile razne sprememoe v zakonskem pravu. Zakon nudi ženi večjo zaščito k ikor možu. Registrirano ali ne, tvor.' skupno življenje žene in moža zakon in nalaga obema zakoncema gotove dolžnosti. V bolezni sta dolžna preživljati drug drugega in pri ločitvi se imetje, naj bo še tako skromno, deli. Ce so otroci tu, jih morata vzdrževati oba. Gospodarska neodvisnost ž<-ne v Sovjetski Rusiji ni samo oficfjelna teorija, ampak v resnici obstoja in se izvaja. Zavest, da se same vzdržujejo, jih hrabri in vzgaja. Predvsem ni nobene razlike v oceni dela med možem in ženo. Vsako delo od kmetovalca do inženir-ia je odprto tudi ženi, saj so žene še celo med vojaki. Prostitucija, znak gospodarskega položaja žene, v Rusiji nazaduje. Število brezposelnih e naraslo po večini vsled tega ker se žene odtegujejo gospodinjstvu in smatrajo za svojo rešitev, če dobe nameščenje v tovhrni in so v tem rešene go podinjske tlake. Z ozirom na to je urejena tudi preskrba o .rok. Oddajo jih čez dan v o-roške vrtce. Tudi dojenčke ah ko oddajo r-vi nadzorstvo, ker jim obrat mora dovoliti med delovnimi urami Čas, da podojijo svoje otroke. Uvedene so tudi skupne kuhinje in pralnice in je s tem prihranjenega mnogo gospodinjskega truda. Na splošno se stremi za tem, da se doseže enak gospodarski položaj moža in žene in s tem spremeni teorijo v prakso. Služkinje, ki pomagajo pri gospodinjstvu tovarniških in pisarniških delavk, imajo ravno tako /voje strokovno in social no zavarovanje, imajo pravice do dvotedenskega p'ačanegr letnega dopusta, do delovne o-bleke in odškodnine v slučaji' odpusta. Kljub temu, da se njih plače, vsled prevelikega števila, nizke, družba zanje dobro «skrbi. Da presega Številc služkinj potrebe, je vzrok v tem, da se stremi za življenjem v občestvu in se s tem odprav lja osebna po« režba. Važna razlika med rusko že no in ameriško (kakor tudi med % Proti nasilstvom Pilsudskega Svetovni tkandal. V založbi Socialistične delav ske internacijonale je izšla v francoskem, angleškem, nemškem in poljskem jeziku brošura z naslovom: "Na povelje maršala Pilsudskega", s popol nim tekstom znamenite interpelacije poljskih levičarskih sirank radi grozovitih nasil-stev, ki so se vršila v kaznilnici v Brest Litovskem nad zaprtimi opozicijonalnimi politiki. Knjigi je napisal predgovoi predsednik socialistične internacijonale, Emil Vandervelde. Dne 15. jan. se je vršil v Varšavi izredni občni zbor zve kakor je ta dvojni odlok tak da spornega vprašanja ni rešil in se bodo neprilike z imenom nadaljevale. Možno je, da reorganizirana unija odlok sprej me in bo nadaljevala z delom za organiziranje premogarjev pod kakim drugim imenom. O razvoju bomo poročali. Norman Thomasova knjiga kmalu izide Socialisti v Zed. državah že več let pogrešajo kako avtoritativno knjigo, ki bi podala stališče in cilje ameriškega socialističnega gibanja v luči sedanjih razmer. Koncem februarja bo ta neprilika odstranjena, ker izide knjiga pod naslovom "The Way Out—A Program of America", katero je spisal ameriški socialistični voditelj Norman Thomas. De- ze poljskih juristov, da zavza- Ial Je na vei Iet- Thomas me svoje stališče napram škan- Je predstavnik novih smeri v dalu v Brest Litovskem. Pred socialističnem gibanju — oziro-sednik višjega sodnega dvora, ma» on Je "amerikanizator" so-Supinski, je izjavil, da dogodke cialistične misli med Amerikan-v' i>res. LkovsKem kar najstrož ci- Knjiga izide v založbi veje obsoja. Vsa poljska javnost ,ike knjigarne MacMillan. Več si mora prizadevati, da bodo poročamo o nji, ko pride iz taki slučaji v bodočnosti nemo- tiska. goči. On sam se sramuje pred javnim mnenjem inozemstva in pred svojo lastno vestjo. Z 201 proti 3 glasovom je bila sprejeta resolucija, ki metode, kakor se jih je posluževala vlada v,. .... . Brest Litovskem, na najstrožji I',ndui8trl,e fcenjena na dve način obsoja. S 136 proti 57 im,llJftrdl do,arJev. Računajo, Vrednost ameriške filmske industrije Vrednost ameriške filmske |g asovom je bil pa sprejet sklep, da se prejšnjega justičnega ministra Cara in sedanjega justičnega ministra Mihalovskega, ki je bil prej državni pravdnik v Brest Litovskem, pozove pred stanovsko razsodišče. Pekovska intemacionala Unije pekov iz tridesetih de žel bo imeli 27. maja v Budimpešti konferenco z namenom, da ustanove mednarodno zvezo pekovskih unij . da obišče filmska gledišča v Zed. državah vsak teden 115,-000,000 ljudi. .Gledišč je o-krog 20,000, in njihova prostornost 11,000,000 sedežev. Ameriške filmske družbe oskrbujejo okrog 85 odstotkov vseh filmov, ki se jih kaže v glediščih | po svetu. Vsako leto potrošijo ameriške kompanije približno I $125,000,000 za nove slike. Za reklamo v časopisju potrošijo $100,000,000 letno, ali samo I $25,000,000 manj kot pa jih | stanejo novi filmi. KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spital M. BEER.—P revel C. STUKELJ (Nadaljevanje). Klasifikacija različnih družabnih sl.upin ali delitev človeške družbe v razredu je prav tako logičen dogodek, to je z razumnim mi-šljenjem dosežen uspeh kot na primer delitev živali ,rastlin in kovin v različne ra/rede. Določeno družabno skupino ljudi, ki ima skupne druiabne znake, pojmujemo socijalnoznan-stveno kot en razred. Samo po izkušnji, neposredno, čutno.ta klasifikacija ni mogoča: na zunaj pri modernem človeku ne vidimo, ali je kapitalist ali delavec. Na podlagi določenih, znanstveno ugotovljenih znakov moremo ljudi družabno klasificirati Marx, ki smatra za podlago gospodarska dejstva, kakor smo pravkar videli, označuje gospodarske znake kot merodajne za klasifikacijo: Način, kako se gotova človeška skupina preživlja, je za Marxa glavni znak. Oni ljudje, katerih glavni življenski vir je delovna mezda, tvorijo delavski razred. Kapitalistični razred tvorijo oni ljudje, katerih glavni življenjski vir je poset kapitala (zemlja, stavbe, delavnice, surovine). To ni važno, da ima kak delavec hranilniško knjižnico in da vleče obresti al/ dobiva dividende od kakega konzumnega društva, ali da kak kapitalist osebno nadzira svoj obrat ali organizira svoje podjetje tako, da vsebuje njegov dobiček deloma tudi pla čo za nadziranje. Merodajno je to, da se glavni interes prvega koncentrira na delovno mezdo, dočim je glavni interes drugega — kapital. Samo po sebi umljivo niso socijalni razredi popolnoma enotni; lahko jih delimo kot zoološke in botanične razrede v vrste in skupine; delavski razred ima ročn# in duševne delavce, dobro plačane in slabo plačane skupine itd.; ali vsi pododdelki socijalnih razredov imajo končno skupne merodajne znake: skupen življenjski vir, ki je ali osebno delo ali pa osebna posest kapitala. En zared ima samo delovno silo, drugi pa produkcijska sredstva. Med obema tema razredoma, pravi Marx, obstoje globoka, nepremostljiva nasprotja, ki povzročajo razredni boj. Nasprotja so predvsem gospodarskega značaja Mezdni delavci kot posedovalci delovne sile streme za tem, da jo Čim draže prodajo, to se pravi: da dosežejo čim večjo plačo, dočim se kapitalisti trudijo, da čim ceneje kupijo delovno silo, to je: da plačajo Čim najnižjo mezdo. To nasprotje je navidez le tako kot med kupcem in prodajalcem ali temeljito vzeto je razlika zelo velika, kajti prodajalec delovne sile mora kmalu umreti gladu, če ne proda svojega blaga. Posestnik produkcijskih sredstev je torej v Stanju izstradati posestnika delovne sile, če ta ne sprejme kapitalistovih pogojev. Posest kapitala se izcimi kot sila, ki more pritisniti k tlom posestnika delovne sile. To nasprotje vodi do ustanavljanja strokovnih organizacij. To je temelj razrednega boja, toda to še ni razredni boj. Ta se prične šele, ko delavski razred spozna, da njegov zatirani položaj ni mimogredoč, temveč posledica privatno-kapitalističnega gospodarskega reda, da bo trajalo zatiranje, dokler obstoji ta gospodarski red, in da se da ta nadomestiti z gospodarskim redom, v katerem pripadajo produkcijska sredstva vsem članom družbe. Šele ko se nauče delavci socialistično misliti, šele ko se pojavi iz sporadičnih, posameznih mezdnih bojev in strokovnih akcij nasprotje delavcev do obstoječega gospodarskega reda, šele ko se obrne proletarijat kot organiziran razred od nalog sedanjosti k nalogam bodočnosti in stremi po izpremembi družbe od privatne lastnine k skupni, stopi v razredni boj. Zaveda se, da zanj ne more biti svobode niti enakosti v obstoječi družbi in da more doseči svoje osvobojenje le potom socijalizma. Razredni boj pa lahko obtiči v tem spoznanju in se ne more razviti, torej tudi ne dokončati dijalektična procesa, če delavski razred sam ne prevzame v svoje roke svojega osvobojenja, če se delavski razred ne zave, da je on sila, ki ima doseči to svobodo, in se zato zadovoljuje z malimi socijalnimi reformami ali se pa zanaša za plemenito mudeče, socijalno čuteče može in herojske može in herojske odrešenike. To je bil dejanski slučaj ob početku socijalističnega gibanja, ko so vidpli delavci svoj edini izhod v socijahz-mu, pa so bili še preslabi, * da bi vzeli svojt osvobojenje v svoje roke To je bila perijo-da, ki jo imenuje Marx utopistično, ko so odlične osebnosti širile socijalistične misli in delale socijalistične načrte in poskuse za o-svobojenje delovnih množic. Ker so te osebnosti poznale nemoč množic, so se obračale na človekoljube in humane kneze in jih skušale prepričati, da zahteva razum, pravičnost in splošna blaginja, da se uvede socijalizem in odpravi revščino, bedo in njene posledice. Ta perijoda utopičnega socijalizma je bila premagana z nadaljnjim razvojem industrije, z napredkom strojne tehnike, s centralizacijo in koncentracijo produkcijskih in prometnih sredstev, kar je imelo za posledico, da fee je delavski razred okrepil številčno, po moči, organizaciji in razredni zavesti. Zlasti koncentracija produkcijskih in prometnih sredstev omogoča delavskemu razredu, da z ustavitvijo obratov in drugih centrov energije dajo čutiti vsej družbi, da je živa delovna sila duša vsega gospodarskega življenja jg „j fKULETAKtl b j aleksander neverovt * Taškent-kruha bogato mesto jk ll (Ruska povest is dni velike lakote.) Prevedel 1 v a r. V u k . t Jlt__________________'_________ — —-l1 (Nadaljevanje.) Miška pa je rekel kakor veliki, pravi mu-žik: — Tudi jaz sem čepel po postajah; po noči sem v stepah sam samcat prenočeval; peš sem hodil. — Kako ai vendar hodil ? — Kaiko? . . . Sel sem, kakor se hodi. Si » me je primorala. — Čenčaš ,a sam ne veš kaj, so se razjezili mužiki. MiAka si je popravil staro očetovo kapo in je začel pripovedovati, kako so ga zapustili tovariši, kako je prenočil eno nz* sam samcat naravnost v stepi, a drugo v čuvajnici in nikogar ni bilo z njim. Nato je naletel Via strojevodjo, sodruga Kondratjeva, ki ga je vzel k sebi na lokomotivo, ga napojil s čajem iz svojega čajnika in mu dal nekoliko kruha. Ce bi bilo več takih ljudi, bi se že davno vsi pripeljali. Miška je pripovedoval mirno, s prepričevalnim glasom in se zato zdel večji, kakor je btt v resnici. Mužiki so ga pazno poslušali, zadnji so se pomaknili bližje, gledali so pripovedovalcu v obraz. On pa, zadovoljen in sit, je mahal z nogavicami, stal sredi muži-kov kakor majhen pridigar, ki je utrjeval poslušalce v veri in vlival v njih ude bodrost za nadaljno nedokončano pot. Vsled splošnega zanimanja omamljen se je bahal: — Grem in sedem na lokomotivo! — Na kakšno lokomotivo? • — K sodrugu KoJidra/tjevu. Obrnil se je in šel. Pogledal je še enkrat k mužikom in pomislil : — Gotovo mi zavidajo! . . . Dve takomotivi sta se premikali, žvižgali, vagoni so se odceplja.i, odbijači so udarjali. Poleg žvižgov lokomotive so žvižgali kretni-ki z majhnimi piščali. Ko je zagledal Miška sprevodnika z dvema steklenicama za pasom, je vprašal: — Hej, sodrug, kam gredo lokomotive? — K materi v hlače, je odgovoril sprevodnik. — Ah? — Da, da, ah! Oba 9ta se smejala. Sprevodnik je šel dalje, a Miška je stal z bosimi negami na toplih tračnicah. Mimo je šel ndeče-ojnik s puško. Miška je hotel z njim govoriti: — Sjdrug, koliko je ura? — Koliko pa želiš? — Ali je že dve popoldan? — Je, je, odgovoril rdečevojnik. — Dve veliki in tretje malo. Miška se «ni jezil: šalijo se z njim in on sam se šali. Včeraj je zavžil nekoliko strahu, danes, ko se je najedel kruha, je bolj vesel. Dobro bi bilo, če bi bilo vsak dan tako . . . Poleg čuvajnice je stal kretnik z medenim rogom v rokah. Rog je bil očiščen ,a kretnik z veliko brado ni imel srditih oči. Miška je sto«pil bližje k njemu in je vsled dolgega časa rekel: — Sodrug, ali kupiš nožič ? — Kaj hočem z njim? — Mogoče ga za kaj porabiš. — No, pokaži ga! Predno mu je dal nož, je Miška pobral debelo trelo. — Poskusi, kako je oster. Kaikor britev je!. . . Kretnik je poskusil. Nož je bil oster. — Ga nisi ukradel ? Miška se je čutil užaljenega. To je njegov ož. Pokojni oče ga je prinesel od vojakov. In če bi ne bil v sili, bi ga za nobeno ceno ne prodajal, zakaj takšnih nožev ni več, posebno ne tukaj. Celo v Buzuluku ni najbrže takšnih . . . — V kakšnem Buzuluku? — Mesto je to, mainjše od Sam are ! Miška ni proda! noža. No, sedaj ni bilo take potrebe. Tuintam je stegnil roko in prosil vbogajme, nastavljal staro očetovo kapo in mirno, prav nič žalostno govoril: — Dajte košček kruha! Kričali so nad njim: Idi k hudiču! Človek nima miru pred vami, kakor pred kakimi psi! Miška bi se prej vsekakor razjezil. Ali sedaj ni beračil vsled gladu, ne zato, ker so mu bila čreva prazna, nego tako radi nagajivosti. V žepu je tičal še majhen kovček kruha in zato ni tako hudo. Vendar sta se v nekem vagonu naila dva dobra človeka: eden, ki je čital knjigo, mu je vrgel jabolčni stržen z ve- •) Atfitaoijuke postaje, ki je pri vsaki večji postaji. I Dalje prir.odnjič.) S POTA NA. ZAPAD likim črvom, a drugi, z modrimi cčali, mu je nasul pest arbuzinih lupin. Miška se je razveselil in je,del arbuzine olupke s kožo. Postal je len in je počasi korakal z obtežen:u t eouhom ter ni prav nič opazil, ki se dan nagiblje k večeru. Večerne sence so se pojavljale, svetilke so bile prižgane. Okrog agitpunkta*) je igrala harmonika. Iz gruče zbranih je skočil mlad mužik, spretno naredil krog, udaril s kapo po tleh, udaril z noga, ki je bila obuita v laptje, spletene iz rogoza, in je veselo kliknil godcu: — Zaigraj! Zbranim je kriknil: — Prostor, sodrugi-fantje, sedaj zaplešem! Nfk jlaj, bodimo veseli, preden umremo, vseeno, saj ne b^mo dolgo .. . Harmonika je zaigrala komarinskega. Udaril je mužik ob dlani, zvil se je z vsem telesom, počepnil, metal nogi naprej, skakal na petah nazaj, vrtid se na prsih, zaukal, nepričakovano sedel, prekopionil Še preko glave in zaplesal z razkoračenimi nogami. — Eh, pasji sin, komarinski mužik, zakaj si povesil glavo ? Harmonika je igrala, veseli mužik je plesal. a s tračnic so nesli povoženo kmetico, vso zalito s krvjo. Ali je po nezgodi padla pod premikalni vlak ali se je sama vrgla na tračnice vsled bede in lakote . . . tega ni nikdo vedel, nikdo ni tega spraševal. Miška je videl samo glavo z dolgimi, razpletenimi lasmi. Visela je kaikor pri ubiti ovci. In težak, grenak strah, globoko, docela nesotrošlco sočutje je stisnilo Miškovo srce. V nežnem svitu nočnih svetilk je hodil potrt, od novih misli zlomljen in povsod je videl črno gorje: plakale so babe, stokali otroci, zlobno zmerjali mužiki, a lokomotive iz delavnice še ni. Utrujen je postal Miška, spanec se ga je kvteval, ali spati se ne sme. Zaspiš ... ostaneš zopet v tem kraju. Noč je potekla in jutro je pogledalo z motnimi očmi. Lokomotive pa še vedno ni, niti sodruga Kondratjeva ni videti nikjer. — Ali me je ogoljufal? — Ali se je brez mene odpeljal? V dolgi vrsti so stali včerajšnji vagoni. V-vagonih so še spali. Nikogar ni, da bi vprašal, a Miška sam ni mogel spoznati: ali so to včerajšnji vagoni ali so prišli drugi ? Neprijazno je postalo in strašno. Peljal se je, peljal, šel je šel . . . zopet nesreča. Najbrže nikoli ne pride v TaŠkent in nekje na vsak način pogine, zakaj povsod se '/noti. Moral bi ostati in čakati na tistem mestu, a šel je in poslušal harmoniko. — Eh, -norec, norec ! . . . 31. Za postajo se je razlivala po nebu jutranja zarja in Mišikovo razbolelo srce je krčil obup, kakor v smrtnem boju. Ze je hotel jokati od jeze, si puliti lase, ali glej, «pojavila se je iz delavnice odpočita lokomotiva, bodra, kadeča iz dimnika ter glasno ukala v jutranjo tišino. Mišikovo srce je kakor vrabec poskočilo od radosti: — Prihaja, ljubljena, prihaja! Miška je skočil na stran, da bi ga kolesa ne zagrabila. Skozi okno lokomotive je že tudi gledal z vivčkom v ustah sodrug Kondratjev. Zagledal je Miftko, nekaj zakričal, vendar Miška ni mogel razumeti in je bežal za lokomotivo. Lokomotiva se je ustavila, jela teči nazaj po drugi progi k vagonom, udarila je ob nje in obstala. In sodrug Kondratjev je zaklical zopet Miški, ki je ves razburjen so-pihal: — No, Mihajlo, peljali se bomo. Zasrbelo je Miško po vsem telesu. Ni našel besede* Popravil si je kapo, se popraskal za tilnikom in rekel glasno: — Vso noč nisem spal! Sodrug Kondratjev se je smejal: — lzboren dečko si. Vem. Splezaj hitro sem ,če ne, se odpeljem brez tebe! V tem trenutku je bil Miška najsrečnejši človek na svetu. Zopet so, kakor na prejšnji postaji, drveli mužiki in babe okrog vlaka, jokali, prosili, da jih vzamejo na vlak. On pa je sedel mirno v svojem kotu na tleh in ne kjerkoli, temveč na sami lokomotivi, in ni sedel samo tako, marveč se je ves čas smehljal. Spomnil se je Serjoške in Trofima in mislil: — Ce bi me ta dva videla! Joško Oven (Nadaljevanje.) v bodoče podvoji. V Oaklandu Ne vem sicer, kako naj bi se se tudi nahaju naša sodružica izrazil o političnem mišljenju v Mary Aucin. V Chicagu je naselbini Težko je delati do- 1mela ze|o ve,ikj0 avtomobilsko ločno sodbo človeku, ki je ta* . . . . . - . . nesrečo, v kateri je skoro izgubila življenje. Zgodilo se je to kole na posetu par tednov in še to v sezoni, ko ni večjih ak tivnosti. Rojaki socialisti so mi leto' UaiIli težjih poškodb ji je ta nezgoda pustila glavobol in silno nervozno«';. Ali se- povedali, da dobe socialistični Kandidatje precej glasov n*'^^ , . hrib«. Jaz »en. dobil pnhčn.. '"'¡lV1.'. Je poiasi w prežlo. 19 • v /\ rv »% t t. o l> 4 t i ■ • % .-v <■ i . X m .. naročnikov na Proletarca in upam, da se v bližnji bodočnosti ustanovi tudi socialistični Posebnih aktivnosti za casa, ko sem bil v San Franciscu, ni bilo. Pač božičnica, ki jo je klub naše zveze. Rojaki v SanPriredil otrokom Franciscu so zelo aktivni. Vpri- dec ',e bl,a lmP°z«»t»« P1' zorili so že več iger. Njihov pevski zbor, ki je sedaj radi po- redba. Bil sem tudi povabljen na privatno zabavo mojega pri- manjkanja učitelja prenehal z jate,ja Kar!,.1,a Kremesca, kate- vajami, je tudi imel že več na stopov. Zelo pogrešajo pokojnega brata Fabjana, ki je pro-šlo leto nagloma umrl. O gostoljubju rojakov ne bom pisal, bi vzelo poglavje. Tudi bi preveč dišalo po tistem "boglonaj" in "Bog plačaj". Rečem naj le, da Slovenci ob Pacifiku še verujejo v boga Radegosfa in gostoljubje, in to, dragi moji, je lepa čednost! Obiskal sem tudi Oakland, kateri leži na drugi strani zaliva okrog sedem milj od San Francisca. Oakland, ki je nekako predmestje San Francisca, šteje 284,213 preb. Ima lepo lego ob zalivu ter se razteza daleč v pogorje v ozadju. V njemu živi precej Slovencev in zelo veliko Hrvatov. Z Jože-tom Adamičem sva se peljala nekega lepega popoldneva preko zaliva. Pot je precej romantična. Najprvo moraš ža- ro je priredil v zahvalo tistim, ki so mu pomagali obirati slive. Jaz sliv nisem obiral, pač pa sem imel priliko se sniti s starimi prijatelji in spoznal sem tudi precej novih. Tone Kaste* lic in naš Izidor Zupancich r Chicaga (mislim da jo bodoče pomlad primaha nazaj) rta bila zaposljena z njunim "Minstrels"; ta "show" je priredilo (in kot sem slišal je zelo dobrr izpadel) društvo Pathfinder* S. N. P. J. Na novoletno noč je deževalo kakor dežuje samo v San Franciscu. S Petrom sva odprla veliko komunalno "marelo", pa smo jo vsi trije, namreč Peter njegova soproga in jaz odrinili v hrij>. Rojak A. Lettner, ki nas je povabil, je bil že v stra hu, da nas ne bo. Peter je pogledal na kup potice — in na lepo brušeno steklenico — in rekel: "Kaj za teh par kapljic peljati na ferry, kjer se z avto l dežja, pa bi ostali doma! No ta mobilom vred ukrcaš na ladjo, j bi bla pa lepa!" Pogledal sem Sediš na vozu, dokler nisi po na svoje čevlje, iz katerih je iz polurni vožnji v Oaklandu, od virala voda in pa potico pa sem tam pa s pomola v mesto. Me- rekel: "Prav imaš, Peter." sto seve ni tako slikovito kot Prodal sem Letnerju in soprogi !San Francisco, ali ima vse eno koledar in naročil je za celo le-dosti lepih reči. Zelo lep je to Proletarca. Zabavali smo se tjark z jezerom, kateri ni daleč imenitno. Zdelo se mi je, da od pristanišča; da g£ omenjam je drugo jutro ob šestih, ko smo je še posebno radi rac. Misli- šli domov sijalo solnce, popol-te si vi, kar vas je "jagrov", le- noma siguren pa le nisem, po odprto jezero, ki je kar čr- Ponavljam, moj obisk na slo-no in temno zeleno samih div- venskem hribu z agitatoričnega jih rac! Na tisoče in tisoče stališča ni bil ponesrečen. Ce rack, vseh plemen, kar jih ima- bi bil prišel ob drugem času in mo v Združenih državah, se ¿e bi bile delavske prilike u-pase in leno preletava po vodi. godnejše, bi bil rezultat še bolj-Z Jožetom, ki je velik ljubitelj ¿j. Ali kljub temu sem dobii rac kadar so na krožniku, sva nekaj novih naročnikov, za ka sedela celo popoldne do večera tere sem prepričan, da bodo list in opazovala te krasne živalice. ne samo obdržali, ampak po O najnih grdih in črnih mislih g^ij na$j agitatorji in to kajne bom govoril. Proti večeru nas list potrebuje, mi je Jože Adamič, kateri je §e eno žalostno zgodto bi doma prav iz Ribnice, začel rad povedal, predno zak'jučim |-aviti (on je zelo dober kuhar) pogiavje. Pred desetimi leti na kakšen način se mora ocvre- me je e(jen sobratov v druStvu ti raco, da ohrani tisti fini okus "Tabor Slovanov" predstavil mudila niti enega večera. Meni se je ta njena ljubezen in udanost zelo dopadla. Pozneje, ko je njen mož prišel iz bolnice, je odprl malo delavnico na hribu in rojaki so mu pomagali. Pred sedmimi leti se je pa njegova žena po operaciji vratnih bezgalk prehladila in menda dobila sušico. Tedaj je prišla pa nanj naloga udaimsti. Čudno je bilo to, da ko sem skočil iz avtomobila, je bila ona prva, ki me je spoznala. Teden potem, med božičem in novim letom je umrla. Preminula je kot velik preplašen otrok, ki sploh ne ve zakaj se gre. Minuto pred smrtjo je vsa v bojazni in vprašujoče zrla v zdravnika in moža, ki je z bergljami stal poleg postelje: "John, kaj naj še storim? . . ." Sledila je smrt. Pogreb je bil eden najžalost-nejših. Gledal sem moža v bergljami, ki je jokal ... in tudi meni je nekaj priteklo iz oči... Videl sem ga in si mislil: "Zgubil gi ženo — sestro in ma' ter." Čas je potekel in začel sem nisliti na Chicago. Peter in njegova žena sta mi navezala precej reči v cekar. Poslovil sem se še od rojakov in prijateljev, katerih imam precej v San Franciscu in se obrnil proti domu. Dva dni pozneje sem sedel poleg okna in gledal ven na robate čeri in golo rdeče skalovje, med katerim se je vil« kot od silnega pluga zorana pustinja Arizone. Ne daleč proti severu je Grand Canyon — ogromne stene, okameneli gozdovi. Povsod sledi kataklizma. Misel je sledila misli . . . Tudi mi smo razmetani na vse vetrove, v vse dele sveta . . . Kod da se je tudi nad nami izvršilo nekaj ciklonskega. Niso nas toliko gnali v svet naši no- madski instinkti in težnje, ampak najsilnejši zakoni, ki Jih pozna družba — ekonomsk." borba za kruh! Kakšno je našo delo? Ali izvršujemo dolžnosti, katere nam nalaga naš razred? Jaz mislim, — ali stojimo v vrsti svetovnega proletriata, ki se bori za c svobojenje človeštva, za nov družabni red? To je vprašanje, ki sem ga skušal rešiti ter želel, - da ga pomaga reševati-v teh težkih časih Hooverjevr prosperitete vsak tisti slovenski delavec, ki je na dan volitev capljal od ene kapitalistične stranke do druge. Tistim sodrugom in somišljenikom po naših naselbinah, ki. delajo že toliko let — delo, ki dostikrat ni hvaležno — erio samo besedo — Naprej! Vlak je hropel v ovinkih. Solnce se je nagnilo^ in tisoče svetlih pramenov je zagorelo na čerih. Za delo moraš imeli cilj in ideje. Zraven pa moraš imeti vero vase in vero v idejo. Naj bo cilj še tako daleč, če imaš vero v njega, boš korakal naprej . . . Kimovci in slabiči ne spadajo tu. — Njihov prostor je v ozadju. (Konec.) Milwaukee Leader Najvetji ameriiki aonaJuti-Ini dnevnak.—Narocmnat $6 00 na lets, $$.00 «a pel leta, $150 ta tri meiect. Naalovi 528 J«a«ae a»«. MILWAUKEE. Wit. Prva Jugoslovanska restanracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry MBkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Sa priporoča Slovoncom ? poao« divjine in da je kljub temu užit na ... In tako sva sedela v polmraku in sanjala o puški ter racah. Okrog naju je čebljala armada rack in račic. Vonj pečenke, ki je Čudovito rastel z Jožetovo fantazijo, se je počasi razblinil v realnosti. Samo praznina v želodcu je ostala. Takrat sva se spomnila, da je naju sodružica Špoljar povabila na večerjo. Ona je bila delega-ica na našem zadnjem kongre su JSZ. v Detroitu. 2ivi v Oaklandu že precej let. Radi velike zaposljenosti ni mogla biti zelo aktivna zadnje čase, ali obljubila je, da se njeno delo Hladi ženski po imenu Katarinr Anzek. Prej mi je pa povedal žalosten dogodek ,kako je njen mož, ki je tudi krojač, padel ko je šel zjutraj na delo, ter si poškodoval nogo. Moral je v bolnišnico. Sledil je prisad. Spr va se je branil dati odrezati nogo, ali pozneje so mu jo odre zali trikrat, prvič nad členkom, drugič nad kolenom in tretrč še višje. Ostal je pri življenju. 2ena mu je pomagal« ves čas; podnevu je delala in zvečer je bila pri njemu v boipid. Rekel mi je, da v dvesto dnevih, kar je bil v bolnici ni za- KNJIŽNICA KLUBA ŠT. 1 Je S. Z. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. (v upravniatvu Proletarca) ima na razpolago bogato zbirko knjig v slovenskem in angleškem jeziku, katere izposojuje proti mali odškodnini članom in nečlanom. Urad odprt vsak dan izvzemši nedelj in praznikov in ob večerih razven torka večera. £ Knjižničar. ♦ M>tt>ttt»MMt»IIMMtttttttttttMWtt»tttt»%^»» TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. G PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. T«|. Lawndala 2012 A. H. Skubic, predt. — J. F. Korecky taj. V noii tUkarni — tiaka "ProUtaroc". Wm. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST Florist CvotHce in renči sa vae »lučaje. 5134 W. 25TH ST., ~ CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. 2AGAR, Imetnik. 1724 S Sheridan Rd.f No. Chicago, 111. Tal. 6624. Gospodinje, zahtevajte ▼ trgovinah kruh k naie pekarne. t SLOVENCEM PRIPOROČAMO ! r KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bliiini «rad« SNPJ m Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne. ▼ torek, ¿etrtek In petek od 1. pop. do 8. «veSer. TH.. LAWNDALE 4872 V FRANCES WILl.ARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih ¿rtrtkth in itobotah Priatopajt* k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« ti dnovnik "PROSVETA" Stana ta caio lato $6.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova druilva Deset ¿'anov(ic) Je treba ta novo drufttvo Naslov ta list in ta tajniltvo le: 20S7 S. LAVVNDAI E AVE. CHICAGO. ILL. ú¡m .....—■■ Anton Zornik HERMINIE. PA. Trgovina t maianim kla«om Pn*i in pralni stroji naAa posebnost. Tal Herminia 2221. ..J.. A, . ... . - NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI KARODNA TISKARNA * 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiakamo * Slovanakam, Hrvaikom, Slovaikam, Čaikam, Poljak««, kakor tudi v Anflaik«m in Na mikam jasikv. Naaa poaabnoat so tiskovin« sa druitva in trg ovco. Pravi prijatelj v slabih Časih je hra- N1LNA VLOGA v SIGURNI BANKI. KASPA?. AMERICAN STATE BANK »00 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS. ......... ■ P R O L KT A K K< Ada n >Uluo\ ic s VMVAvf MV l| ' vtMJM SUŽNJI KRVI ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA Vm pravic« éo pantltu i« ProUUitt prMriul« avtor. ttifvJfrfWW f/MMYöfWflÖ UČINKI OPIJA VIDNI NA TEJ SUKI (Nadaljevanje.) "Z dekleti?" je osupnil Mover. "Ti s.* čudiš? Prodajaš tudi gospodično ifadaleno Argocio?" •Tudi," je pritrdil soprog, potem pa raztreseno pogledal po ulici. Kako je to dozna-la? Kdo naj bi ji izdal njegov načrt? "Deset.isoč frankov," je rekel po kratkem molku soprogi. "Lahko rečem, da jim imam v žepu." "Lepa vsota," si je popravila gospa Hedy klobuk, ki ji je bil zlezel na oči. "Kdaj pa si spoznal gospodično plesalko?" "Hm," je zakašljal on, "v cirkusu. Jo je bilo v času, ko sem pričakoval tvojih pisem. Sicer ti pa več o tem povem kesneje." Kljub temu, da je gospod Mover na domu razgrnil časopis in ji je razločno pokazal razpis nagrade, se gospa Hedy vendar ni hotela pomiriti. "Tudi v slutnjah je resnica," je dejala, "hočem se prepričati in —," obrnila je hrbet ter udšla. "Dušica," je stekel v skrbeh za njo soprog, "tvoj dvom je brez temelja. Mi, ki nam valovi po žilah trgovska kri, mi, ki trgujemo iz dneva v dan, taki ljudje ne prizanesemo nikomur, tudi živemu blagu ne, ako je zaslužek tu. Pri takih stvareh je treba takoj zgrabiti." "Bojim se," je rekla soproga, "da se mi..." potem je umolknila in se ga oklenila. "Hedy," jo je tolažil on, "noje srce obda ja jeklen oklep; v njem kraljuješ ti, samo ti." "Mover!" "Sam j ti, draga in nobeno drugo bitje pod solncem." Potem jo je poljubil sladko in strasfino, da se mu je privi.a tesno in še.tesneje. V sobo je zdajci pritekla služkinja in sporočila obisk. "O moj Leander!" je priskočil v naslednjem trenotku Mover k došlemu prijatelju in mu stiskal roko. "Kdo bi si mislil, da te vidim še kdaj. Drago mi je, kakor tudi moji ženki, kateri te naj predstavim." Gospa Majolly se je dražestno nagnila; gospod Leander Duray, eleganten, v glavo polizan človek, se je globoko priklonil in se rahilo z usti dotaknil njene bele roke. Gospod Leander Duray je bil človek izrazitih potez na obrazu, skoraj črnih oči in črnih las. Bil je to človek jeklenih mišic in jeklene volje. S pomočjo hipnoze je podjarmil že marsikoga. V njegovih očeh je ležalo nekaj tajnega in nekaj strašnega. Če si mu pogledal vanje, nisi mogel odmakniti pogleda. Zdelo se ti je, da je v njih živ ogenj, ki te vodi nekam daieč v megleno daljo, k nečem lepem in novem. Tudi tega dne so bile njegove oči nemirne. Skakale so preko Moverja in Doroteje, ki je časih radovedno pomolila svoje rožno lice skozi vrata, tja do gospe Hedy, ki se je tuin* tam zamislila v dogodKe bližnje preteklosti in nemo Grmela predse. "Moj mož," se je Končno vzravnala, "je pričel kupčevati z živim blagom." Mover je pri tem stresel z glavo, hoteč dati znak, naj molči o tej stvari. "Z živim blagom si pričel?" se obrne Leander Duray k prijatelju in ga potolče po la-mi. "Ha—ha," se je prisiljeno nasmejal Mover, "da ti povem, kupu sem malega ščetinca; žival z zavitim repkom; prašiček je, nu šest mesecev mu je bilo usojeno živeti . . ." "Mesaf v naši ulici," se je znašla soproga, "mu bo upihnii luč življenja." "Prav, prav," si je nažigal prijatelj cigareto, "želim prisostvovati sedmini." Gospa Hedy se je nasmejala. Postala je zgovornejša ,težke slutnje so jo bile zapustile. Gospod Mover je stopil K oknu. "Hm," je dejai sam sebi, "da, kupčija z živim blagom, toda ne s prašičem ! Ne, ampak kupčija s kačo v človeški podobi, ki sem jo nekdaj strastno ljubil 111 jo bom sedaj prodal. Prodal jo bo 111 za deset svetlih tisočakov! Ha—ha," se je obrnil, "slo špehatih zvitorepov lahko priženem po cesti s tem denarjem." "Ha, ha, ha," je bušnil v te glasn-o izgovorjene besede gospod Leander Duray, ko jih je tali ujel med razgovorom z gospo lledy, "še vedno si dovtipen prijatelj." Od tega dne je Leander Duray često zahajal k svojemu staremu prijatelju. V gospe Hedy je našel žensko, kakršne 111 lahko naju. Njen mehki smehljaj, blage oči in polne gru di so se neizbrisno vtisnile v njegove udrte oči. Nekega dne je bilo. Gospa Hedy jii udobno sedela na divanu, ko stopi čez prag Leander Duray. Globoko se poklonil in poljubil dra-žestni dami belo desnico. Njegovega prijatelja sicer ni bilo doma, toda lo ga ni motilo. Nasprotno, z gospo Hedy se je razvil živahen razgovor o tem 111 onem, o trgovini in življenju. Ko pa se je splazi/ v sobo mrak, je Leander Duray mahoma vstal, razširil oči in strmel naravnost v njene. Žile na čelu so mu izsto- wâwèwàfl pile ,njegove roke počasi stegovale proti njenemu telesu. "Vi," je rekel, "vi ste roža in vse to je vrt krog vas. Jaz sem človek, ki mu je dan u-kaz, da vas presadi v svoje srce." Gospa Hedy je začutila nepoznan vpliv nad seboj. Strmela je v svetle oči ,ki so žarele v nepoznanem ognju in se večale od trenotka do tre notka. Zdajci je opazila, kako si tujec pred' njo odpira prsi iti steguje roke po njej. In vse krog nje je vrt poln rož iu cvetja. Nasmehnila se je in zatisnila oči. Ko se je gospod Leander Duray prepričal, da je gospa Hedy dober medij ter, da jo ima že popolnoma pod svojim vpljivom, je s polglasnimi besedami nadaljeval ; "Nad vami je prazno, črno nebo. Brez zvezd je, pa je vendar tako lepa noč; bodi moja, Hedy, in jaz bom tvoj." Dotaknit se je njenih lic, bila so vroča, prenatrpana^s krvjo. Kahlo jo je gladil po njih in že sklonil glavo, da jo poljubi z žejnimi usti, ko gospa Hedy hipoma vztrepeta, odpre oči in od-skoči. "Predrzneš!" je iztrgala, ko se je zavedla, "kako si drznete?!" Gospod Leander Duray je zresnil obraz, se naslednji hip nasmejal, pa zopet zapalil ogenj v svojih očeh. Gospa Hedy se je skušala osvoboditi tega pogleiia, a se ni mogla. Strmela je vanj, se sladko nasmehnila in omahnila v naslanjalo. V tem trenotku, ko se je Leander že bližal njenim prsim, so se začuli iz hodnika trdi koraki. Z gibom desnice je naslednji h;p p.e-budil hipnotizovano Moverjovo soprogo, se naslonil na stol in se smehljal: "Žal mi je," je govoril glasno, "jako mi jj žal, da je ousowea. v ugasne upravne imam. Oprostite milostna, je vs.al, "in sporočite gospodu soprogu, da sem bil iu." V trenutku, ko se je Leanuer priklonil, je vstopil Mover. . "Vendar," je skočil Duray k doélemu prijatelju, "mislil sem že, da je búa moja pot zastonj, nu pa," mu je stiskal roko, "ti si se ie vrnil." Gospod Mover je bil ta večer izredno dobro razpoložen. S prijateljem sta napravila načrt za neko izredno dobro kupčijo, katero mu je nasvetoval Leander sam in si jo tudi na spreten način izmislil. Cestne luči so potrepetavale, ko je stopil Leander Duray na ulico in odhitel v bližnjo kavarno. Gospa Majolly je obsedela v naslanjaču. Njegove oči je niso hotele zapustiti. Kamorkoli se je ozrla ,od povsodi sta ji žare la naproti dva črna oglja ,se večala in se bližala. V težki slutnji se je nagnila k soprogu. "Kdo je pravzaprav ta človek? Strah me je pred njim." "Strah?" "Da," se je oklenila ona njegove roke, "glej, tam v kotu, vidiš?" "Kaj ti je?" se je prestrašil Mover. "Glej oči, njegove oči so tam," se je plaho stiskala k soprogu. "Hedy," jo strese v tem trenotku on, "kaj je s teboj? To je vendar moj najboljši prijatelj !" "Prijatelj?" je ponovila ona. "Da, poznam ga že dokaj let; ljudje Sicer pravijo, da ima tajno moč v sebi . . ." "Tajno moč?" ga je prekinila ona in se zopet zagledala v žareča oglja, ki sta izza zavese strmela vanjo. "Tako nekako," je pritrdil soprog. "Moč ima, ki ni vsakomur dana. Z lahkoto podredi vsakogar svoji volji, kratko rečeno, hipno-tizira ga. V trgovskih poslih mu to često koristi." brok, gladen ter morda še bolan po vrhu, pa prokleto dobro veš, kaj je kriza. — Mike $ur. Sezona revolucij. Revolucije v Husiji so se spet pričele. V Rusiji o njih izvedo šele kadar dobe liste iz inozemstva. Opij, "dop", ki ga uživa mnogo ljudi, pretežno Kitajci, »kaša oJoravih I ga narodov, a dotedanja prizadevanja »o bila večinoma neuspešna, ker je v takem kscftu veliko profita. Oblati Zed. držav, ki v vojni [roti opiju sodeluj« z ligo, razpečavalce opija in »ličnih narkotičnih sredstev preganja, da i ne bog z na kako energično; ovira »o podkupnini. Nedavno je udrlo v neko kadilnico opija v N~*warku, N. J., oO federalnih agentov, katerih naloga je izsledovati prodajalce takih narkotikov. Štirje Kitajci, ki so tu na sliki, so bili tako opojeni s tem "prijetnim" strupom, da so jih agent je odvedli na policijo čisto v omotičnem stanju. V tej in v treh drugih "kadilnicah" opija so aretirali 150 oseb. Ampak obrt teče dalje. "Preveč profita je v nji", je pojasnil neki uradnik zvezne vlade. Lepa cerkev, dober mož. Mellon gradi cerkev, ki ga bo stala več milijonov. Lepa zgradba za večjo čast in slavo jožjo. Pittsburghu bi Mr. Mellon s svojimi milijoni več koristil, ako bi dal podreti ulice kakor je npr. naš Butler in postavil namesto starih hiš in kolib lepe hiše. Ni nam prijetno. Pittsburška cekarica. Delavska izobrazba. Vsi so za delavsko izobrazbo, Dugar, urednik "E.", oba Ro-ckefellerja in urednik Ave Marije — ampak delavska ne bi smela biti, ker, nu, ker delavce zmeša, da postanejo fanatiki itd. — J. P. VSCIPCE "Altarno društvo" in maska-rada. Iz dopisa v "A. S." iz Den-verja, Colo.: "Altarno društvo sv. Ane priredi na pustni torek prvi strani: "Kdo se ne bi sme- veIiko maškarado" itd. Altar-jal ,če čita (v inozemskih li- 110 društvo neguje P<> navadi v tih), da imamo pri nas 800,000 brezposelnih . . . Ravno .jugo slavija čuti najmanj gospodarsko krizo . . . Kajti prebivalstvo služi lep denar . . ." Na četrti , . rJa , vero in Morda P* je strani iste številke pa čitamo: Socialisti bi bil, allnght, ako sestro Madaleino okužila"lawn. "Vsi globoko čutimo sodobno no bi bili socialisti.--J. Mrak. dalska vzgoja"? — Radovedo. gospodarsko krizo ... V dobi ' --splošne gospodarske krize in Narobe svet. Našim malčkom. splošne socialne bede, ko pre- Ljudje umirajo od gladi*, ker "Slovenski tednik" v Buenos mnogo ljudi trpi strašno lakoto je preveč žita, mesa, sadja in Airesu, ki je režimski list in in jih muči skrb za njihova živ-krompirja. subvenciran od vladnih ljudi, Ijenje, za njihove otroke, ko Prezebajo, ker je preveč ku »ma v 91. &ev. sledečo notico an za dnem raste armada brez* vsaki fari oltarje. Tako lahko * tudi grešna maškarada služi v sveti namen. — Reporter. riva. So v capah, ker je preveč P°d J?*>rnjim naslovom: obleke. Imajo strgana obuva la, ker je preveč novih čevljev. Žive v brlogih in v "slums", .mnogi na prostem, ker je preveč lepih stanovanj. So brez denarja, ker še nikoli na svetu ni bilo toliko denarja kakor ga je zdaj. So brez moči, dasi je vsa moč v njihovih rokah.—Politikos. Pesem o bloku. Ko se je gospod Mover odstranil iz sobe, je "PrecreaivciT, klerikalci. "komunisti" v cemant so M tuidtll Rekli so — to i« bloki Trd ko granit jo bil blok, po jo lo razpadel. Materijal »p«t m «biro. ta nov blok ae organiairm, kondul mu dirigira. Sapramii, to bo stranko t Narod-blok! Blok poki Pa bo apot raspadel. Kurent. "Dumping". Mednarodni "rečnik" je do- gospa Hedy obsedela v fotelju in bulila pred- »bil novo besedo, "dumping". se. Pred njo se je večalo dvoje črnth oči in jo spominjalo strahov. 13. Mlinarjevo bajto je zajela noč. V gostilni debele Otilije so se odprle duri. V mračno sobo je stopil star človek, z dolgo belo brado in sivimi lasmi, ki so mu gledali izpod zvihrane-ga klobuka. Med tem ko je starec srkal kislo vino, je Otilija šepala po sobi, brisa.a mize in opazovala nenavadnega tujca. Potem je nažgala luč in prisedla k neznancu. Tujec se je potisnil v kot in natočil ženski vina. Med pogovorom je rekla Otilija : "Gospod, jaz pa prav dobro vem, kje sta; ali kar tako človek ne more povedati — mnogo truda me je stalo, preden sem izvedela kje Sia pravzaprav." Tujec si je pomel oči in uprl pogled globlje v mračni obraz kraj sebe. Komaj, da je še mogel najti oči v njem; zakaj luč je pojemala in že skoro ugasnila. Starec je iztrgal jedro neizrečenih besed in položil pred žensko lep bankovec. Otilija se je nagnila in pogledam. Nekaj časa je premišljevala ,po\em pa odkimala. "Premalo bo gospod." "Premalo?" "To ni majhna reč, gospod," je ponavljala potem pa spet odkimala. (Dalje prihodnjič.) Nastala je z ruskim "dumpa-njem" žita na mednarodni trg. Največji dumping da lasnjega časa je bunk-dumping. Kome t ta to r. Zakaj Ijkibim Jugoslavijo? Jugoslavijo ljubim, kor ja Jugoslavija naša ljuba domovina in kor »o vsi njeni prebivalci svobodni. Ljkibim jo, kor v njsj labko govorim v svojem materi-nam jeziku. 1'oseb no draga mi jo pa sato, kar so morali naši dodi, očetje in bratje toliko pretrpeti sanjo. Mnogo krvi jo bilo sanjo proli» to in mnogo ljudi ja žrtvovalo svojo življenje! Jugoslavijo ljubim še is nastalo di«igih razlogov in morda še posebno sato, kor ima tako krasne gosdove, bogata iitna polja, mnogo lepih most in krajev. Saj je naša domovino še tujoem priljubila in jo pridejo vsako loko obiskaft. Kako mila in ljuba jo šolo nam, njenim svestim podanikom! Arko Ivan, učenec VI. razreda. V list, ki izhaja v republiki, bi take klečeplazne izjave ne spadale. Čemu pa je treba podanikom iz lepe naše domovine, ;i ima tako krasna žitna polja, v Argentino, v Brazilijo, Zed. države, Kanado, Franciio, Ho landsko itd.? Ivan Arko je le učenec in še n3 ve, da podaniki ne morejo biti svobodni. Zvesti pxlaniki nimajo ničesar ukazovati, nego le ubogati. Za kru .io.n pa morajo tja, kjer si ga obetajo, pa naj bo v domovini ali izven domovine, v lepem ali v umazanem kraju. Ker je zdaj tudi v Argjnti li slabo a.tfentinska vlada ponudila vsa kemu priseljencu, ki je bre; posla, plačati vožnjo v domovi no. Pa se jih je lo malo ou poselnih, ki ne vidijo nobene rešitve, se nam te hrupne in neslane prireditve (namreč pred* pustne veselice, op. ur.) ne zde samo žalitev teh zapuščenih re-vežev, ampak naravnost izzivanje . . ." Kaj je torej prav? •Ono, kar piše na prvi strani, ali ono, kar pravi na četrti? Ali se pa to nanaša na razmere na luni? — "D. P." Sodrugom v Clevelandu. Seie kluba št. 27 JSZ. se vrše vsak prvi petek ob 7:30 svečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodna« domu. Sodrugi. ihajajto rodno na ••ja in pridobivajte mu novih članov, la bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vsgoje in v borbi ca našs prava. Jack N. Velyack ima besedo. Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 28IS. * * »v ***************** MHH« * "New Leader" angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 rta leto, $1 ns pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev rs ¿ita. Naročite si f* tudi vi. Ns ročni-no za ni sprejema "ProleCaree" "Socialis i zahtevajo, .da bi vsi enn.ko imeli, to se pravi, razdeliti hočejo naša premoženja. Ce bi bili pridni kakor smo mi, pa bi že kaj imeli! — J. N. Velyack. Ali je kriza? Ako imaš delo in vsega zadosti, ali če si bogat in lahko živiš brez dela, tedaj seveda ni krize. Ce pa si nezaposljen in Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, lastnik Čistimo, likamo in popravljamo moške in i«nske obleke 15805 Waterloo Rd. Tel. Kenmore 1275 ■ V '' ..va.o. Komentator. Mladi bodo pokazali. V nedeljo 22. februarja bo prva prireditev mladinskega 1 odseka kluba št. 1 ; zavedni de lavci žele delavsko mislečo mladino. Ker to hočemo, pridemo :mladi in stari v nedeljo ob 2:30 popoldne v dvorano SNIU. Kdo jih razume? V ljubljanskem "Slovencu" v dne 24. januarja t. 1. Čitamo n« »eseesseeesesssssss»»»**> Richard J. Zavertnik| Dr. John J. Zavertnik ODVETNIK. Zelo poceni. Najcenejša stvar na svetu je neumnost. V fabrikah neum nosti ni nikoli nadprodukcije. Filozof. Martin Baretincic & Son POGREBNI ?AVOD . 324 Broad Street Tal 1475 JOHNSTOWN. PA m»f 9 »VtttVVfVVtfMVVV . 2552 S. Central P*rk Ave., Chicago, III. (blizu 26th 8t.) Tel. Cra < Vse za vero. • Prednica carmelitanskega samostana v Malinesu, Belgija, sestra Madeleine, je bila aretirana. Obdolžena je, da je po-neverila $275,000. Umnim, to je .denar, .bi rekel krovec Burja. Nuna pravi,"da je ravnala tak» edino v namenu koristi,i sveti veri. Morda, ampak v Belgiji ni kogar ne aretiiajo, te dola 7. FENCL'S RESTAVRACIJA KAVARNA IN T ■ 2809 S. Law ml a le Ave., Chicago, 111 Tal. Crawford 1382 Pristna in okusna domača jadil» Cans šmarna Postrvih« torn* .vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ker oglašajo v Proletarcu \ ■V.V.W.V.\V.VaV.V.V.W.\V. k k o let a r ec DRAMA IN GLASBA Koncert gdč, Perdanove v Clevelandu C»llinwood, O. — V Slov. del. domu bo v nedeljo zvečer 1. marca imela koncert sopra-nistka Jeanette Perdanova. Vr ši se pud pokroviteljstvom di-re k torij a SDD. Gdč. Perdano-va je znana clevelandska Slovenka. Je nadarjena pevka, ki ima za sabo že veliko prakse. ^Vipni ca za govornika? Kaj Fr. P. ¿e to pojasni! * jv.ujc, ki so bili nekdaj aktivni socialisti ,ki so ¿¡i potem ie korak dalj ki m progluili 1kapQL* t k k k niir and nc veiu».v4ii ¿u.isev. Njihov telo* revolucionarne komuniste, wlCdlD8r8Ilip 01 SUD-DnMCu four debators "^cx- right" and not right is might. The a* judged by the au Now the truth is that the only way to get private big business out of tu put the public i t to attend this affair. A fqod time will be enjoyed listeni ig to the tribulation* of a mother, a widow, and her I politics is daughter, who are very much in love business. ^o'ilow^a'XrWK0"; b,T 'UUKh Ju" *» >»•>« - basic indunti'ie. Tu.Thi. h.»"' W^l y rr P0Wer- roal amf nes tnis neroT Well, come and see the likt \adm oube.v je partial že na- motali pač vedeti, kako je stopil na JtuaJiiiiKih zabavah treba aninžhati prot *s ni s! .1 in Detroit increasing aggressive yourself. Dancing will follow proti faAizmu ko sis e u da At *** meeting of the sub" dience .were even more than the elder comrades. The people t}»® P'«)' with music furnished by govern nie it for their own were satisfied and it can be said that Frank Koreltz and Joseph Korbar and vaatAM. our meetings are assured of better ^t mea is good drusiev Obcinstvo je . _____ .... .............., „ ..................______ „_____ _______________________ VljudllO \iibljeao, da se udeie uspeien. Ali pa so d oti£nl- „Iw'nLnli!^»i^.^iVfiL^!!^! *ttendano®* in tht? future. A_iyone We hope that all hard feelings arc ¿1 lega Kou'erta. k do^Lcga kluba pučki ' v Motu Runu Moon Rua, Pa. — V naài na ... . new members joined a id five trans* ki, ki menjajo prepncnr i kit fell» were received from'club No. 115. kor kuharica pred p r mike, le Our membership has been steadily in-oportunisti ,ki nekaj Ihk* j3, p» vril**in* indications are «that as ne vedo kaj. SOOn condition* improve, our - Priznam, da so ljud'e vsrN» sorte mišljenj in du s«» ne more ^o nobenem do pike natančn reči, samo njegovo je p»a number wili increase more rapidly. * The e »tertainment committee will arrange a program some time before or after May 1. For this occasion we ovpect to have comrade Anna P. Kraana of Johnstown, Pa., speak. This u just u timely hint, t»o that she can prepare for the trip .o Dynaipic «j.-Uuit this Spring. having question* in regards to Social* st'1 aside, because of the Ladies giving i*ni can have them answered at our thi* affair as we certainly are not in meeti igs and, if necessary, an open competition with anyoie. See you di>cus.'sioii will be held. Publicity Committee. e—are in private hands, just so long will they attempt to nunipu- ad- There i* but one way to take them out of politics—and that is to take them over and make them public property. - ^ , " iniaju ie picei zaslu- s.čne kompozicije angleških žfk> ker je mtv#ffik 'P? M* ! last meeting was transacted, the debate on "Should Socialism Prevail" took place. Comradte Martin Me lton Sr. and Louis Urban spoke in Slovene. damentally unchristian In our economic system^. Northeast Ohio says, 'Just so long a» the desire for private profit is the regulating principle in deležencem. Jacob Ambrozich, V tem klubu je več otrok slo-, konference. SKUPNI KONCEFT IN ŠUBLJA V MILV'A' KFEJIJ Milwaukee, Wi». — V nede- lavske razmere vsled Hoover-ljo 1. marca bo v naši naselbini jeve prosperitete, sta dok>čila zopet dan pesmi, ko nastopita vstopnino le 50c, več pa so re-v So. Side Turn dvorani skupno zervirani sedeži. Kdor si ga Svetozar Banovec in Tone Su- želi, naj ga naroči pri Victor Petku ali Frank Ermencu. i i Pri koncertu sodeluje pevski tajnik nekdanjim načelom in ne šviga-švage. V Pueblu bomo morda ===== še kaj dosegli, če se zopet za* vzamemo za organiziranje na-j predne s'ru je pod delavskim i praporom. Drugače se bo ži-|vjitarenje nadaljevalo. Za Old Timerja je tudi meni žal, ne sa rio Pečniku. Skoda, ker je nehal. Bržkone je čisto obupal nad nami. Nič ne vem, kdaj nam v tej največji naselbini na zapadu z as i je j o lepši dnevi. Niti toliko nimamo po- The aigumen s were quite interesti ig lour modern industrial and commercial as both comrades are well informed. 80 long the high interests of The only thing that hindered them, human life will be jeopardized', was the lack of time. They, were followed in English by Comrades Kstok Menton Jr., and Andlrew G rum on the affirmitive and Stoyai Menton 3 *. and Herman Rugel on the negative. Both sides brought out many good poin s and often had the audience spell-bound. The citing and became quite heated. It f* "The Widow Roslinka" in & Johnstown A three act comedy "The Widow — — ---------- ^ ^ rebuttal was ex-1 Hoslinka", in Slovene will be given by the lodge "Na5a Sloga" No. 600 can he said that if girls had taken SNPJ Saturday, March 7, in the part in this debate it would probably Slovene Workers Home at Moxham. have resulted into a hair pulling With this announcement we invite all contest. Then it would be, "might is (lodges of Johns own and vicinity to Imenik zastopnikov "Proleîarca" zbor "Naprej" s pesmami "Rož-(kazati kakor naselbina v San marin" in "Pastir". V prvi po- Frančišku. In če Fr. Pečnik in je tenor so o Banovec in v dru drugi resno hočejo — bomo gi nastopita kot solista Bano- morda kam dospeli, namesto da vec in Subelj. SVETOZAR BANOVEC. belj. Spored bo izvajan popoldne in zvečer. Pela bosta slovenske narodne • pesmi ter klasične narodne skladbe, med njimi arije iz oper. Slednje bosta predvajala ne samo kot operna pevca nego tudi kot igralca. Igrala bosta v kostumih. Rojakom priporočamo, da sežejo po vstopnicah, kajti prilika slišati oba ta dva slovita pqyca skupno se jim morda ne bo nudila nikoli več. Spored CANADA. Eni Windsort George Matesich. CALIFORNIA. Lo« Ang•!•»: Frank Novak. San Francisco. Joseph Koenig, COLORADO. Cr«st*d Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. Bo!tezar. Som er »et: Anton ¿tajnik. ILLINOIS. Chicago. Frank Zaitz, Fr. Udovich. Fr. Benchina, Chas. Pogorelec, Anton Anuit'ft. Gillepsie: John Krainz. U oali«: Frank Murtinjak in Leo Zevnik. Maicoutah: John Biskar. Ogiatby: Frank Novak. Springfiald: Jos. Ovca, John Gor&ek. Staunton: A. Avsec. Virdan: Frank Stempihar, Fr. Iler-sich. Waukagan in North Chicago: Franci Zakovsek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapolis. Jos.- Golob, Frank Prošlo leto je sovjefska Rusi- Skuj ja nakupila v Zed..državah raz- smo vedno na istem mestu. A ko pa bodo bivši naši prijatelji u-ranjali svojo personalno politiko še nadalje, bo z napredkom . Pueblu žaltava. Opazovalec. Ruska Hovina z Zed. dr- 'o*'«)** ! ' >». nega blaga, večinoma stroje za $150,000.000, med'em ko ie Rusija prodaja svoiih produktov *in isirovin tej dežpli v iV#>m č?.?u le z^ $30.000.000. Rus*]* je imela lani na vsakega prebivalca S110 do^oHVov. 7e-,<-niene države n^ $800. Riw'H torei v t-nrovini in eVnoms^o ne Tno-re b*ti nevpmn Zed. d**-žaVUm, dej«l Peter A. P-z danov, prec'^ednik /mto- cr Tiding kompanije v New Ynr1". ki je trgovska ustanov^ snvio*. ske vVdp Bogdanov fj» tv "H" Koncert popoldne se prične val v čikašVem Ci'v klubu nrp^ U m ver »al : Vine. Verhovnik. KANSAS. Martin Gorenc, Anton Su a:.ton s; IJKI.I bo priobčen v prihodnji števil- ob 2. in zvečer ob 7. Po kon- trgovskimi krogi in v dokaz d ki. Samo popoldanski spored cgrtu sledi plesna in prosta je atrah pred ekonomskim pro je vreden več kot dolar. Ker zabava. pa so pri nas izredno slabe de* Victor Petek. Odmev na odmev Pueblo, Colo. — Čital sem, in njegovim fašizmom. Papežev govor na radio 12. feb. vključuje tudi zapoved, da mo- da sem slab novičar, zato naj ramo biti pokorni posvetni o-bom rajše zgodovinar. To mi blasti. Mar ni to klic sloven* pravi Fr. Pečnik v Prosveti z skim duhovnikom in slovenske-dne 10. (eb., 34: številka. Pi- mu ljudstvu v Italiji, da naj se sal sem v prejšnjem dopisu v Proletarcu z dne 29. jan. med ne upira fašizmu? Shod mora biči polom, A. ma: lar. .»osa: John Kunstelj, John Sular. Mu.berry: Joseph Pill ich. West Minerai: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: R. Potočnik, Jos. Klarich, Peter Kisovoc Peter Benedict, Joe Aniiček Frank Cese i, John Zornik. T.sunisi Frank Zug«"- MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duiuth: John Kobi. Ely. John Teran. C.osby: Fr. Novak. MONTANA. Klein: A. Mikllč. Red Lodge: K. Krznoinik. NEW MEXICO. Raton i J. Kopriva. NFW YORK. Gowsndst James Dekleva. Little Falls: Frana Gregorin. F> Peta us. OHIO. Akron: John Slanovec, Leo Bregar Bridgeport: Jos. Snoy. Barberton: John Jankovlch, Lovrenc Frank. Cleveland: John KrebelJ, Antor , . , . , Jankovich, Karl Trinastic. MZdaiala pogostoma pamfVe. Collinwood: Frank Barbli in Loui-ako knjige in brošure. Po voini se Zgonik. diranjem Rusije v to deželo neupravičen, je navajal gornje številke. H. W. Laidler o kapitalizmu in socializmu Socialistična s>ranka ie p»-p-bolela tudi krizo, ki io ie imela v svojem tisku. Svoiečas^o ie drugim o protestnem shodu skušajo sklicatelji vsem ustre- \ to d^g^jalo le tu in tam. Lani Conneau». Joseph Sedmak. , , i» • t • 1* C* . | __• ? vi _______lil • P1__—.-1 - IAU» 1/M«1M TAL*> proti italijanskim fasistom, ka Trpela je protestna stran, teri se je vršil lani 30. novem ker ni dobila navdušenja. Fr. p'» ie izšlo mnogo Mrkov in vofi brošur. Norman Th^mn r« bra. Priznam, da sem prišel j Pečnik pravi, da je bila" akcija je .dokončal knjigo, katera tol pozno z "novico", torej bom pa za sklicanje shoda podvzeta v v bodoče pisal rajše kot zgodo- društvu "Orel" na sugestijo Fr. Botezaria. Jaz se ne spomi- Girard: John Ko*in, John TanceV Anton Dohrovolec. Glenroe: Albina Kovanja. . .. « . . ... Kenmors» Joseph Jereb. AmonkaTirom,H-lom cihe Li,bont j Recant socialističnega g'bnnia v Ame- a^v /i«»«— vinar. Pograjal sem nekoliko, ker je njam, da bi bila kakšna taka odbor povabil za govornika tu-i sugestija prišla od njega. Naj di tukajšnjega slovenskega žup ; pove Boltezar sam, če je s"ge-nika, ki v take proteste ne ver- stiral ali no. Sicer pa ni toliko jame, in ker je on zastopnik važnrt, kdo shod jugostira, no-katoliške cerkve, katera je ? go kako se vodno pripravo tn papežem na Čelu v prijatel j-) določi spnred. Kdo pa je h:1. skem razmerju z Mussolinijem ki je predlrgal, da se povabi l.etos je izdala več »o brošuro Liga za kiduitrialno demokracijo pod -naslovna "The New Capitalism and Socialist" (Novi kapitalizem in soria1i«P. Vat j ' sn'^^1 Harrv W. T "H-|r»r. C^ft ji je 10r in jo dobiter ako p;šoto na T/e. ^ue for tn-dns'rinl Pemoc^acv, 112 East inth St., New York City. »»n«ri Powhatan Pnl«i»: Anton Vphar. N-whurfr^» P-*«- S^eulln, Jo«. T/evr»r Nile«: John Plahtar. Warren: Kugene Miku». Fr. Modle. PENNSYLVANIA. Arosta: Geo. Krlstell. Minuinn«: ^"O Sn^V«* Ambrtdge: Martin Habich. Bon Airt Poter Bukovec. R-«*Mnrl(! John Rpdnak. Br»dg®ville: Joseph Tome. Broughton: Joseph Jaklich. Claridge: Joseph Hren. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburguis Britz. .ibrary: Nick Triller. .toyJell: Ant. Zalar. .uzerne: John Matič č. Midway: Anna Nagel. Mclntyre: Vincent Yaksetich. McDonald: Frank Pustovrh. Moon Run: Lukas Butya. Monaca: Stephen Ocrri7ek. Sygan: Frank Ursitz, ml. Park Hill-Conemaugh: Frank Pod boy, Adolf Kraftna. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva tin. Renton: Anton Bogataj. Rockingham: Martin Zalar. fire Hill: M. Krasovetz. it. Michael: Frank Bizjak, rhroop: John Oreshek. Vandling: Jos. čehular. Windber: Tony StraiiSar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Konlnnik. Wyano: ' Frank Ravnikar. Yukon: Jos. Robich, Matt Jaklich. UTAH Helper ¡n okolica: Johl Zupancich. Wattis: P. Zmrzlikar. W VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City: liawrence Selak. WISCONSIN. Kenosha: Frank fcercvec. Milwaukee: Jacob Hozic, Jos. Vidma1', John Obluck. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Fr. Stih, Fr. Nagode, I^o Milostnik. Willard: Mike Krulc. West Allts: Jos. Radelj. WYOMING. Superior: Louis Tlaker. Rock Springs: Mrj. J. Jereb, John Fereb. Sublet: John H Krzisnik. Ako ieli kdo prevteti sastopstvo ta nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. druiinski koledar, bro-«ure in knjige, naj piie upravniitvu. ki bo poslalo pot-ebne listine in informacije. Na tu priobčjne xastop-nike apeliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike emu listu. Pravzaprav je dolinost vsakega slovenskega tavednega de-Uvea agitirati ta njegovo glasilo Proletarer. Ako je ime kakega zastopnika it- nuščeno, naj nam «poroči pa bomo menik radevolje popravili. KNJIGE Knjigarna Proletarca ima v zalogi dela i slovenskih pisateljev in drugih avtorjev v slovenskih prevodih. Cenik knjig izide v tem listu od časa do časa. Ako ga nimate pri rokah, nam sporočite. i) Knjige Cankarjeve družbe se dobe v naši knjigarni štiri knjige $1.10 s poštnino vred. G Ako še nimate Ameriškega družinskega koledarja letnik 1931, ne odlašajte z na-rošilori. — Stane vezan v platno $1, za stari kraj $1.12. J § V knjigah /e vse znanje sveta L. Naslov za naročila: PROLETAREC 36)9 W. 2bth Chicago, 111. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, Ó. P. y prwirtnrcr OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1223 •i JtoJtf W. 26th St. CHICAGO, ILL., FEBRUARY 19t 1931 T*l«f»hon«i Rockw«il 2S64 VOL. XXVI. IHE MOTE AND THE BEAM The report on Liberian slavery issued by a league of nations commission has startled the public opinion of the world. The terrible conditions revealed constitute a damning indictment of the government of the Negro republic, and all lovers of freedom will welcome the protests that have been made. But the»tone of self-righteous indignation in which these atrocitites have been denounced by the press of the imperialist nations of the world, including our own, could be just as fittingly displayed with regard to the conditions existing in their own dependencies. True, the actual conditions in Liberia may not be exactly duplicated elsewhere, but any difference is one of degree and not of kind. Readers of the New Leader are sufficiently familiar with the results of our own imperial* ite rule in various parts of the British empire to be able to assess the sincerity of many of the present protestants. In the same newspapers which reported the "stern protest" by the American government appeared a ghastly description of yet another lynching of an untried Negro who was roasted alive to the cheers of a frenzied mob of white Americans. Over a large area of the United States the Negroes are a subject race condemned to a position of permanent inferiority, little removed from slavery. We shall believe in their passionate desire for human freedom when the press of the great nations turns from contemp.ating the mote in their neighbor's eye to view the beam in their own.—The New Leader (London). A NEW CALL FOR HIGH WAGES The international labor office at Geneva, Switzerland ,one of the agencies of the league of nations, has just made public a report by it» unemployment committee. The wage chapter of that report, prepared by Prof. G. H. D. Cole of Oxford university, is of particular interest to workers. Mr. Cole repudiates utterly the claim, more frequently made in Europe than here, that the depression is caused by "high wages". He finds the chief cause, on the other hand, to be low wages. "The crisis", says the cabled summary of his report, "is due to the failure of demand to keep pace with productive power." * , In other words, the workers are so poorly paid that they cannot buy enough '.o keep the wtieels of industry revolving. Mr. Cole goes on: ' "If the world would co-operate to increase the purchasing power of workers, instead of competing to reduce it, there would be far more hope that the depression would be overcome, and the productive power employed on a reasonable basis of mutual international exchange." Thirls what American organized labor has been saying for years. Now we have it set forth in plain words by a savant from one of the most conservative colleges of the old world. Other chapters of the general report are giod. They favor unemployment insurance. rltiey point out the injustice of making the worker who » displaced by machines bear the w-hole cost of a change which benefits society. But insurance, after all, is just a means of distributing a loss. High wages would prevent the Hoss. The international labor office Li on the right track.—Labor. THE CAMPAIGN AGAINST MILITARY TRAINING The Joint Peace council has released a manifesto Signed by world-wide leaders in many fields, protesting against the conscription and military training of youth. Among the signers of the declaration are Albert Einstein, H. G. Wells, Bertrand Russell, Romain Rollanjd, Sigmund Freud, Rabin-dranath Tagore, T. Z. Koo, Jane Addams, John Dewey and Upton Sinclair. — , . The World Tomorrow. "The Case For Socialism" A brilliant exposition of the cane for Socialism has been published by the Independent Labour Party of Great Britain. It is written by Fred Henderson, and contains ten chapters dealing with confiscation, personal property, liberty, officialsm, unemployment, wiste, "levelling down", human nature, and "On Be ing Practical. It contains 144 pages of clever writing which answers fully all of the usual arguments brought up agaiist the Socialist cause. A few dozen copies have been received by the National Office and will be sent, as long as they last, for fifty cents each. Write immediately to the National Office at 2653 Wuhingnon Blvd., Chicago. INVITATION TO THE CONFERENCE IN prrrsBURGH Lodges of Educational Bureau, and branches of ths JSF of Western Penn-sylvania will meet Sunday February ft at 10 A. M in the Slovene Home, 57th and Butler St»., Pitts burgh, Be. The importance of this conference requires that all lodges, holding membership in the Educational Bureau and branches of JSF to have their delegates present at this meeting, the first in 1931. Frank Wirant, Bridgeville, Pa. promises plenty of activity for the welfare of the branch and Federation. No doubt these youngsters, combined with the elderly comrades will make good teamwork In the branch and will \ SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich In A Southern r The regular meeting of the sub-bra ich of club No. 1 JSF was held last Thursday evening. WiUi several of the members bowling that same night and other duties with wl ftich they are concerned, the meeti ig was not so well attended. It is hoped that in I he future hey make it their duty to attend, and get acquainted wi;h the activities a id participate in the discussions thut take place. After the regular order of business, comrade Garden gave a brief review o i current J I events. A general discussion follow- ed g^ ^ ^ ' 1 t he past and earlier part of this COttOII f fill month, several of the h lglish speaking lo Iges, members of the (education* al Bu.eau and bt anches JSF, have sen; requests for English »»lay*. To Detroit, Sheboyga i and Conemaugli have been seilt the requested p ays and will be produced at som1». future date. A play has also been sen*, to Pu» bio Colo., which will be produced by diamatic club "Zora'\ By Elbert Hubbard I thought to lift one < f the little toilers to ascertain his weight. Through his thirty-five pound of skin and bone* there ran a tremor of fear, and he struggled forward to tie a broken thread. 1 attracted his attention by a touch, and offered him a dime. He looked at me dumbly through a face that might have belonged to a man of sixty, so furrowed, tightly drawn, and full of pain it was. He did not reach for the money —he did not know what it was. There «were dozens of such children ,in this particular mill. ! A physician who was with nie said that they would all be dead probably in two years, and their places filled by others— there were plenty more. Pneumonia carries off most of them. Their systems are ripe for disease, and when it comes there is no rebound—no response. Medicine simply does not act—nature is whipped, beaten, discouraged, and the child sinks into a stupor and dies. The debate and discussion on the labor policies in Great Britain will be continued at the next regular meeting. Friday February 27, of branch No. 1 JSF, Chicago. Comrades Molek and Oven have stressed many good points for and against the British labor gov-eminent but 'tue to the late hours and the interest of the comrades Who wished to take part in the discussion, this subject will be continued at this coming meeti ig. Invite your friend* to this debate and discussion that will follow. . . Household Economy Maid (to spring-cleaning housekeeper): '*There are half a doze i me i downstairs with vacuum cleaners. They say they have appointments to give demonstrations." Mistress: "Yes, I sent for them. Put them in different rooms and tell them to get busy." A newspaper or better still, newspapers (where warranted), j>^ay a most important psrt in the life of any movement They bring us closer togs her. They tell us whst you are deing, what you intend to do and what we hav« done. More than that they serve as s medium ef education, and above ail, they propagate our ideas. A newspaper is a school, so te «peak, and eur felks arast take the full advantage it offers to reap the complete benefit.Proletarec serve* the Jugoslavs with thoughts and ideas of working class solidarity. Of couise it has its difficulties. But what is life without some etrife? That's why we hope to see more con* tributions to this English page especially from Milwaukee, Detroit, Johnstown and Cleveland. • • • A wider gap seperates the two main factions of Jugo&lavi not only in Chicago but thruout the States now. Man ever before. It is so darn easy t'oi' the unreliable element to cause mischief and get away with it yet so tia '1 for the dependable straight for d group to carry out its just pro-j g.am, because of abatement, that one i.t the midst of it ail, is compelled to Sv ia.ch his head and wonder in amazement if the workers will ever awaken.1 The reactionary forces are linked with the so called liberals, freethinkers, monarchists, dictators, fascists and new doctrinists of "no hope for the future" and by "hook or ciook", they poison the undeveloped minds , of our workers. How much harder is it to convince a worker that he should have a principles and strive to attain it, than it is to tell him that he should discard his soul and play tag with the winds. Jugoslavs alone. You are urged to help curb this menuce race. • • « among our One Was Stubborn Our Doings Here and There By JOHN RAK Sunday will be the big day of the English speaking sub-branch of club No. 1 JSF, Chicago. All arrangements and plans for the Variety Program have been completed. Speakers lor that afternoon will be comrades Leo Krzycki, organiser for the Amalgamated Clothi ig Workers union and formerly socialist under-sheriff of Milwaukee county, and Joseph Oven who will make an address in Siovene. Both speakers are well known foi their active role in the Socialist movement and their talks will doubtless be inte.eating. On page 3 oi this issue are the details of our program. From it you can feel con-iide.it that your afternooi, Sunday Febiusiy 22 at Jie SNPJ Had, win be well spent. Dancing will follow the progiam immediately in both upper and lower halls. The pi ice 01 admission tickets is 50c if bought in advance and 75c at the door. Secure them fiom any members of the branch or at the office of Proletarec. » r Not so long ago comrade Sioy ol Bridgeport, O., visited Imperial, Pa., «,0 solicit subcriptions for Proletarec. During his stay there and with the help of several co-workers, a new branch wiJi 18 members was organised. He reported that the outlook for ai active branch is very good as a considerable number of our folks reside there and Proletarec is well circulated in the neighborhood. In another report received last week from Midway, Pa., he tells us tha. with the assistance of several socialist syinpatherizers, a branch of 20 new members was organised and twelve of its memoers are young Slovenes. One of these comrades, Mary A. Na-gode, has alieady se it for full particulars for the branch which held a meeting Sunday February 16. She says within a sho*t time they expect to double their membership and "How many dead?" asked the doctor. "Nine," said the ward nurse. "But I ordered medicine for ten." "Yes, but one wouldn't take it" A group of Serbians, Croats and Slovenes have instituted a movement to curb the propaganda of the old country monarchial dictatorship, thru it* agents in the United State«. An appeal has been sent to all lodges an«t clubs to unite an*t repel their efforts to make American Jugoslavs in any way dependent or obligated to th Jugoslav dictatorship. Most all of the Jugoslav^ have come to this country because they are able to make a better living. Why should th reactionary government want to meddle in the affairs in which they have no concern? There is oily one answer. 1%?y want to muddle the troubled waters deeper. It is only right then to tell the dictatorship of Jugoslavia to leave the America 1 Look what ^ farce 011/ government made eut of Major General ttutler'a attack upon Mussoli li. In our estimation there is nothing mere degrading Ulan to assume that a man has dole wrong and offer apologies when they are absolutely . out of order. There nrfust be some close connections between our boys in Washington and the Blackshirts. Do you think Mussolini would have asked the V. S. to forget it, if it wasn't true? Do you think "our boys" would have dropped the charge* if they thought they could convict Butler? They would not stand to be lowered to such deaths. Their actions convince us more than ever that the Italian blackshii « have done all that was said against them and more. • • * And while we are speaking of the Blackshiits w,. querry why the U. S. press so acclaims Mussolini? Why do they always favor Fascism? It i* grossly worse than Communism yet Communism a id Russia are condem ned! Uy them. Just look into the magazine published by the "world's greatest newspaper" for Feb. 7, unrfer the captio 1 "is ano.her war coining soon?" and read how E. A. Powell reaffirms the policies of the Italian.» and makes pirates, robbers, murderers and what not of the Jugoslavs. He wants us to pity Italy by telli ig us that "Italian subjects have been nurdered, Italian Consulates mobbed. Italian flags burned!", supposedly by Jugoslavs. When you put all of 'his together you will believe that there must be some reason for all this favoritism. A fine Variety Program is being arranged for this Sunday Feb. 22 at the SNPJ Hall by the English Division of Socialist club No. 1 JSF. Leo Krxycki a well known speaker and organiser for the Amalgamated Clothing Workers will be there, Admission tickets in advance are only 50c. Johnny Kochevar's orchestra will play for dancing. — See program on page 3. • • • The Pioneer Dance of last Satur day was a complete success. The hall was beautifully decorated and the crowd was well droosed. On Feb. 28. lodge Slavija has scheduled their annual dance and they invite everyone. THE POOR BIG RICH BOY MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE? Pennsylvania Socialist Legislators in Action Only two out of more than three hundred bills so far introduced into the Pennsylvania legislature this session propose any form of unemployment insurance for workers. These were placed before the legislature the first session in which introduction of measures was in order, by Representative Hoopes, who with Lilith Wilson csme from Reading to be the first fiiet Socialist representatives in the Pennsylvania Assembly for * thirteen years. The bills providing for unemployment ndemniUes were only the start of a comprehensive legislative program in working class interest which is being supported by the Socialist Party. The Hoopes bills set forth s csrefully planned system for unemployment insurance, including an $80,000,000 appropriation as the state's share in the insurance fund, to be raised by the institution of income taxes. With clock-like precision, the Socialists have continued esch session of the Assembly to introduce further measures in the Socialist program. These measures include provisions for establishing old age pensions, payment lor occupanional disease« as well as accidents under workmen's compensation, treble condensation to minors injured while illegally employed, ratification of the child labor amendment to the federal Constitution, unconditional repeal of the Pennsylvanis sedition act, reduction of legal rate of interest on small loans from 3 4 % to m % u month, legalizing of credit loan associations, and payment of salaries to school directora in ordter to enable workers to be represented. The Socialist legislators plan to force a record vote on these measures, so that the roll call will form a Doomsday Book for inspection by workers throughout the state. A Voice From The Past Wage slavery as against chattel slavery was the sub-ject of a hot debate in Congress March 4, 1858. Senator Hammond from So. Carolina, in defense of chattel Slavery, compared conditions under each system. Thirty million people now suffering from -poverty may well a*k how much difference there was in the two systems. The Senator said, " .... the rrtan who lives by daily labor, and scarcely lives at that, and who has to put out his labor in the market and take the best he can get for it — in short, your whole hireling class of manual laborers and "operatives", as you call them, are essentially slaves. The difference between us is, that our slaves are hired for life and well compensated; there is no starvation, no begging, no want of employment among our people, and not too much employment either. Yours are hired by the day, not: cared for, and scantily compensated which may be proved in the most «painful manner 'at any hour, in any street, in t any of your large 1bwns. Why, you meet more bejf-gars in one day, in sny single street of the city of New York, thsn you would meet in s lifetime in the whole South. "Your slaves sre white, of your own rsce: you are brothers of one blood. They are your equals in natur. si endowment of intellect and they feel galled by their degradation. Our slaves do not vote. We give them no politic*] power. Yours do vote; and being the majority, they are the depositaries of all your po-lfcksl power. If they knew the tremendous secret, that the ballot-box is stronger than an army with bayonets, sad could combine, where would you be? Your society would be reconstructed, your government over-thrown, your property divided not ss they hsve mistakenly attempted to initiate such proceedings by meet-Hgs in parks with arms in their hands, but by the quite process of (the ballot-box. You hsve been risking wsr upon us to our very hearthstones, flow would you like us to send lecturers or agitators North, to teach these people this, to sid snd assist hi combining, and to lead then»?" —Lincoln, Labor and Slavery, H. Schuter. Children hi France Though lsrve families are given official encouragement in France, where for militaristic reasons manpower is st s premium/the infant modality rat; in the cities is slsrming. The French sre greater spenders than before the wsr and, with wsges and salaries ocl a low level, adarried women here poured into the "gainful 'occupations " They msy run tiny novelty rtores, tobacco itfiops, cafes, the husbands often working elsewhere, or pound typewrite»« in offices and tend machines in factories. Their children psrticulsrly if small, are Inevitably neglected and moreover suffer from lade of sunshine and fresh air because the old houses, in whi-h familia of humble mesns are forced to live, sre only too commonly unhygienic. The streets, formerly a plsyu""Oun-f, have become a menace to life. Thousands of French parents are now sending their offsprings into the country where, for a monetary consideration, they receive the care of strangers. The children benefit by the outrof-doora but are brought up under alien Influences and the homes they e„me from cease in lai*e part to have any justification.—The Pathfinder. LOYALTY You see, my kind of loyalty was loyalty to one'i country, not to its institutions or its officeholders. The country is the real thing; it is the thing to watch over and care for aid be loyal to; institutions are extraneous, they are its niere clothing, and clothing can wear out, become ragged, cease to be comfortable, cease to protect the bout, and yet holds its peace and does not agitate for a new suit is disloyal, he is a traitor. That i may be the only one who thinks he sees this decay does not excuse him; it is hh duty to agitate, anyway, and it is the duty of others to vote him dow i if i hev do not see the matter as he does.—Mark Twain, in "A Connecticut Yankee".