Št 116.______________
Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ni soboto ob 4. tiri popoldne ter ntane po poflH drejemana ali v Gorici na dom poBiljana:
vse leto      ........15 K
»/,.....*......m »
V............5   .
posamične Številke stanejo 10 vin.
„SOČA".ima nasl-jdnje jzrsdne priloge: Ob novem letu »Kažipot po GoriStem in GrftdISCanskem?' in^ „Ražipotpo IJubljani in kranjskih mestih".5dalje civli!* krat v letu »Voani red Železnic,   parnikov in poitnii ves".
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici §tev. 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. Gabršceb Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se ra6ttnijVpo*f%tit-vmah-če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič
V Gorici, v torek dne 6. oktobra 1908.
Tečaj XXXVIII.
»Vse za narod, Bvobodo in napredek!«   Dr. K- Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. ufeti Z urednikom je mogoči govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo sena haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v  tiskarn
Rarocnino in ogkse Je plačati loco fiorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le ujravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 li ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: 8ohwarzv Šolsk ul„ Jellersitz v Nunski ni., Ter. Leban r ; tekališču Jo Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafisk v Korenski ulici št. 22 -, v Trstu v tobakarni Lavienčič na trgu deUa Caserma.
T«Ufoit it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Bodi konec
ostudni komediji!
Za danes ob 5. popoldne je napovedana VI. in najbrže — zadnja seja deželnega zbora.
Deželni glavar je postavil na dnevni red — 133 točk, med temi ima prednost 125 obstrukcijskih nujnih predlogov, ki naj bi prišli že v razpravo. Veliko takih" „nuj-nostij".: pa imajo še v zalogi, in tudi ti predlogi bi bili prihodnjič še dostavljeni.
Za razpravo o teh nujnih predlogih bi potrebovali — več mesecev, kajti vsak poslanec lahko govori po dvakrat k vsaki točki, poročevalec celo trikrat.
Usoda takih »nujnih" predlogov, s katerimi manjšina uganja obstrukcijo proti večini, je vselej že naprej zapečatena: Nujnost se odkloni in potem vsi ti predlogi zaspijo v odsekih — a zares važne in izvedljive reči pridejo v pametnejši obliki v sejo deželnega zbora.
Z razpravo o teh nujnih predlogih bi torej zgubili več mesecev, še predno bi deželni zbor pričel pravilno delovati, preduo so volitve sploh potrjene, predno je izvoljen deželni odbor, predno so izvoljeni odseki, katerim bi se odkazali ti predlogi. Že 14 dnij je deželni zbor skupaj, a ni prišel niti do pričetkal Za letošnje zasedanje imamo časa največ še štiri tedne, — ali tudi po preteku te dobe bi ne bili niti pri - • začetku, kajti bili bi še vedno v najhujših bojih z dvoreznim orožjem nesmiselnih nujnih predlogov.
Tako brezvestno igro je vprizoril dr. Anton Gregorčič v bratskem objemu dr. Pajerja, tako nesramno se ta dva moža norčujeta z našo ubogo deželo, katero sta pritirala na rob finančnega poloma. (To do-kažemo s številkami prihodnjič — in številke bodo govorile naravnost strahovito sodbo. Narod, pripravi se na strašne novice 1)
Da tako ne sme iti dalje, je jasno! Tej nesramni igri naj naredi vlada konec ter odgodi ali pa razpusti ta deželni zbor. Ako potem volilci ne izvolijo take večine, ki bo imela predsedstvo in moč v rokah, da zlomi vsako tako svojeglavnost manjšine — tedaj bodo volilci sami krivi bodočih nesreč. Poskus pa naj se napravil
Zakaj smo prišli do takega konca?
Dr. Anton Gregorčič se je bil zvezal že 1. 1901. z dr. Pajerjem; vladala sta deželo po svoji volji in pripravila sta jo na kraj propada. Mislila sta, da sta nepremagljiva in da lahko uganjata v deželni hiši, kar se jima poljubi. Niti sanjala nista, da utegnejo priti v deželno hišo novi možje, ki bodo terjali račun od njiju paševanja,
. Ali to se je zgodilo! Slovensko ljudstvo je poslalo v deželni zbor 9, furlansko pa 6 poslancev, ki so hoteli narediti konec Pajer-Gregorčičevi zlovladi v deželni hiši. Strah in zona sta prešinila oba strahovalca uboge dežele naše. in v tej sili sta se še tesneje oklenila drug drugega ter si zaprisegla zvestobo do smrti: skupaj zmagati ali skupaj poginiti, toda poskusiti vsako sredstvo, zakonito ali nezakonito, pošteno ali nepošteno, samo da se obdržita na ljubljenih stokih.
In Pajer-Gregorčičeva zveza je sklenila: ne pripustiti v deželni odbor nobenega poslanca iz »Slovenskega kluba" ne iz kluba laške ljudske stranke (prost Faidutti).
Laških liberalcev je devet, ali oni so zahtevali s Pajerjem na čelu brezpogojno gospodarstvo v deželni hiši, kajti zahtevali so poleg glavarja še dva odbornika, sicer da ne puste* deželnega zbora do dela.
V ta namen se jim je pridružil dr. Anton Gregorčič ter v svojem strastnem ognju jeze in sovraštva šel z „dobrimK zgledom naprej ter — prvi začel z obstrukcijo.
Laških klerikalcev je šest; načelujejim infulirani prost dr. Faidutti, torej katoliški prvak, — Ako hoče 9 laških liberalcev v deželnem odboru 3 zastopnike, tiče laškim klerikalcem vsaj j e d e n. To so oni dosledno na-glašali in zahtevali, od tega niso hoteli odstopiti pod nobenim pogojem.
Ako bi Slovenci hoteli, da deželni zbor deluje, bi morali ugoditi tem laškim zahtevam,
—  a vsi Slovenci bi dobili po 50 letih srečno
—  enega samega odbornika, Lahi pa štiri z deželnim glavarjem na fcelu.
Dr. Anton Gregorčič je bil že pripravljen tudi na to možnost, sprejel bi za Slovence le enega odbornika, ako bi bil ta profesor Berbuč, — a vso krivdo bi valil na »Slovenski klub". V ta namen ni bil zvezan le s Pajerjem, namreč ujeti je hotel v zanjko tudi laško ljudsko stranko, kateri je zagotovil s svojimi glasovi tretjega laškega odbornika v kmečki skupini. — Laški klerikalci so bili toliko pošteni, da so odklonili tako sramotno ponudbo, ki bi morala vse Slovence v deželi do skrajno?:', razburiti!
Včeraj so bili povabljeni v deželno hišo predsedniki vseh štirih klubov: bili so navzoči še: namestnik knez Hohenlohe, deželni glavar Pajer in dvorni svetnik grof Atfcems. Namen je bil, ustvariti kak modus vivendi za delovanje deželnega zbora. — Ali tu se je pokazalo, da so se nasprotja še poostrila. Laški liberalci so stavili pogoj, da se morajo laški klerikalci odpovedati svoji samostojnosti ter zvezati z laškimi liberalci — a tudi za tako sicer neizvršljiv^ ?rtev bi jim ne dali odbornika. — Dr. Gregorčič je strastno nastopal za interese laških liberalcev in je podpiral njih odpor, — mons. dr. Faidutti pa ni hotel in mogel odreči se samostojnosti svojega kluba in zahtevi enega odbornika.
Vspeh tega posvetovanja je bil ta, da je mogel namestnik knez Hohenlohe sporočiti vladi jasno sliko položaja, to je da sedanji deželni zbor ne more zborovati in da danes ni izhoda iz tega labirinta.
Za kaj se je odloČila vlada, se pokaže kmalu: odgoditev ali razpust?! Najbolje bi bil — razpust! Ljudstvo naj odloči o svoji usodi, o usodi naše nesrečne dežele ! Ako bo naše ljudstvo po vseh teh škandalih in nesrečah, v katere sta pahnila deželo Pajer in Gregorčič, še zanaprej volilo Gregorčiča in njegove kimavce, potem je — naša misija končana. Storili smo več nego svojo
, dolžnost. Doprinesli  smo velikanske duševne j in gmotne žrtve,  da bi rešili deželo in naše ljudstvo iz brezna propada,
Ali mi verujemo v dobri genij našega ljudstva, verujemo v njega politično dozore-lost, zato kličemo:
Vlada, razženi to nečedno družbo, ki se danes še imenuje — deželni zbor, — Tebi, vrlo slovensko ljudstvo, pa zaupamo, da končno za vselej vržeš v brezno pozabljivosti svojo najhujšo nesrečo — dr. Antona Gregorčiča in njegove podrepnike!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družbi sv. Cirila in Metoda jo nakazalo županstvo v Nabrežini kot jubilejni dar ob 00 letnici našega presvitlega cesarja Franca JoBipa I. K 100. Gotovo dobi in zlasti namenu primerno darilo, ki je vsega posnemanja vredno. Proslavi se najlepše jubilejno leto, ako se daruje v razne kulturne in humnnne namene. Naša šolska družba kot taka vrši omenjeno nalogo, saj nudi, kolikor ji dopuščajo materijalna sredstva, našim otrokom z ustanavljanjem in vzdržavanjem otroških vrtcev in ljudskih šol najvišje, namreč temeljno vzgojo. Zato želi, da bi imelo omenjeno županstvo med zavednimi slovenskimi občinami kar največ posnemovalcev, imenovanemu občinskemu starešinstvu pa naša iskrena zahvala.
Odtiski podob sv. Cirila in Metoda, prav okusno izdelani, so na razpolago v družbini pisarni. Želeti je, da jih priporočajo posebno gg. učitelji in kateheti ljudskih šol učencem, ki naj z njimi zaznamujejo svoje šolske knjige. Naj torej ne manjka na nobeni učni knjigi odtisk podob slovanskih blagovestnikov, enako bi bilo primerno za molitvenike. Cena enega odtiska 10 vinarjev.
V prid družbe sv Cirila in Metoda prodaja na debelo in drobno gosp. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani, Stari trg, čistilo 'krema) za usnje in za čevlje. Odjemalcev trgovcev ima že črez 50, iz česar je razvidno, da je gotovo dobre kakovosti in lep
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". —
Francoski spisal: =   ALEXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.) IV.
London.
Ko se je izgubilo peketanje konjskih kopit v daljavi, je zlezel d* Artagnan nazaj na breg potoka ter začel pazno meriti poljano, da bi se orijentiral kolikor možno, kje leži London. V tej smeri je zdirjal, in njegovi prijatelji so mu sledili molče, dokler niso imeli, jahaje v velikem ovinku, mesta daleč za seboj.
Ko se je zazdelo d' Artagnanu, da so že dovolj daleč, da preidejo v počasnejši tek, pravi:
—  Sedaj pa mislim zares, da je gotovo vse izgubljeno in da storimo najbolje, če se vrnemo v Francijo. Kaj pravite k temu predlogu, Athos ? ali se vam ne zdi pameten ?
—  Da, dragi prijatelj, odvrne Athos, toda onega dne ste izgovorili besedo, ki je bila več nego pametna, izgovorili ste lepo, plemenito besedo; rekli ste: »Umr-jemo tu!« Prhnem vas za besedo.
—  O, pravi Porthos, smrt ni nič, in smrt nas ne more vznemirjati, ker ne vemo, kaj je smrt: toda misel na poraz me muči. Iz tega, kakor se sučejo stvari, vidim, da se nam bo treba boriti proti Londonu, proti
provincam, proti celi Angleški; in slednjič  moramo biti zares poraženi.
—  Navzoči moramo biti pri tej veliki tragediji do konca, pravi Athos ; naj bo že konec kakršenkoli, mi ne gremo iz Angleške, dokler se ne izvrši. Ali mislite tudi vi, kakor jaz, Aramis?
—  Čisto tako, dragi grof; dalje vam pa tudi odkrito povem, da mi ne bi bilo nič neljubo, ko bi se zopet sešel z Mordauntom; zdi se mi, da imamo poravnati ž njim še neki račun, in naša navada ni, da bi ostavili kako deželo,, predno ne poplačamo svojih dolgov.
—  A, to je nekaj drugega, pravi d' Artagnan, in ta vzrok se mi zdi sprejemljiv. Jaz za svojo osebo priznam, da ostanem, če treba, tudi celo leto v Londonu, da bi le mogel dobiti onega Mordaunta, o katerem je govor. Samo nastanimo se pri kakem zanesljivem človeku, da ne bomo vzbujali nikakega suma, zakaj ob tej uri nas gospod Crbnuvell gotovo išče, in kolikor sem mogel jaz soditi, se gospod Crom-vvell ne zna šaliti. Athos, ali poznate v celem mestu gostilno, kjer se dobijo bele rjuhe, pošteno pečeni rosbifi in pa .vino, ki ni narejeno iz hmelja ali bez-govih jagod?
—  Mislim, da se vam bo dalo vstreči, odvrne Athos. "VVinter naju je peljal k nekemu človeku, ki je rodom Španec, a se je poangležil. Kaj pravite vi k temu, Aramis ?
—  No, načrt, da se ustavimo pri senoru Perezu, se mi zdi zelo pameten, jaz ga torej odobravam. Spominjali ga bomo na ubogega Winterja, katerega je zelo spoštoval, kakor je bilo  videti;  porečemo, da
smo prišli samo iz zanimanja, kaj se tu godi; po rabimo pri njem vsak po eno guinee-jo na dan, in jaz mislim, da smo pri njem lahko precej mirni, če smo le dovolj oprezni.
—  Nekaj važnega, kar spada v prvi vrsti k opreznosti, ste pozabili, Aramis.
—  Kaj pa ?
—  Da menjamo svoje obleke.
—  Ba! pravi Portbos, čemu bi se preoblačili ? v teh svojih oblekah se počutimo tako dobro!
—   Zaradi tega, da nas ne spoznajo, odvrne d'Artagnan. Naše obleke so narejene po posebnem kroju in imajo nekako posebno barvo, kim jim takoj izda *Frenehmana«, na prvi pogled. No, meni ni toliko do kroja moje suknje ali do barve mo'ih hlač, da bi se njim na ljubo podajal v nevarnost, da me obesijo v Tvburnu ali da me pošljejo v Indijo. Kupim si obleko kostanjeve barve. Zapazil oom, da so vsi ti bedasti puritanci kar neumni na to barvo.
—  Toda li najdete svojega moža ? vpraša Aramis Athosa,
—  O, prav gotovo; bival je v Green-Hall street-u, Bedford's tavern; sicer pa bi šel po mestu lahko z zavezanimi očmi, tako dobro ga poznam.
—  Jaz bi bil že rad tam, pravi d' Artagnan, in hotel bi, da pridemo že pred dnem v London, in če nam pri tem počepajo naši konji.
—  Pojdimo torej, pravi Athos, zakaj če se ne motim v svojih računih, smo oddaljeni od Londona samo še kakih osem ali deset milj.
a      (Dalje pride.)
končni namen; v Trstu ima zalogo tega čistila g. Vekoslav Plesničar, via Gaettano Donizetti 5. — Slovenci, segajte pridno po omenjenem čistilu ter podpirajte s tem domače izdelke in našo prepotrebno šolsko dražbo.
DOPISI
ll Kopra. — Sklenil sem sporočiti par besed dragim Čitateljem, da bodo imeli vsaj nekaj pojma o razmerah, ki vladajo v Kopru. Mi dijaki v Kopru zdihujemo kakor v solzni dolini, toda zastonj. Naše zdihovanje je kakor klic vnebovpijočega v puščavi. Ta vpife in prosi, a nihče ga ne sliši. Ravnotako se godi z nami. Naše prošnje in vpitje ne morejo omehčati trdih src visoke gospode. Že črez dve leti se piše in piše, da se preseli slovensko učiteljišče v Gorico, ali še vedno smo v koperski solzni dolini.
Dijaki v Kopra, razmeroma z dragimi dijaki, kakor v Gorici, strašno trpimo. Dragi čitatelj niti pojma nima o dijaškem trpljenju v Kopru. Predvsem so tukaj strašno draga stanovanja. Tukaj se sploh ne vdobi stauo-vanje za manj nego 44 K. Za 44 K sem rekel; toda za omenjeno svoto bo dijak ta-korekoč stradal. Torej naj si čitatelj pomisli, koliko stroškov imajo ubogi stariši. Kako pa morejo tisti dijaki trpeti, katerih stariši ne morejo pošiljati svojim sinovom več nego 34—38 K na mesec. Taki dijaki kar naravnost stradajo. Kajti tukaj se za manj kakor 32 K ne vdobi kosila in večerje. In res je tukaj nekaj takih dijakov, ki jedo samo dvakrat na dan, torej opoldne in zvečer. Pri tej hrani se morajo učiti. Saj ni čnda potem, da ko postane učitelj, je ves bolan in deset, dvanajst let potem se preseli v krtovo deželo.
Tukaj niso le draga stanovanja, ampak tudi pomanjknjejo. V začetku šolskega .leta so dijaki iskali stanovanja po tri dni okrog in če je že vdobil, moral je drago plačati. Vsakega, ki sem ga srečal na ulici (pa kakšni ulici), se je jezil, da mora drago plačati.
Stanovanja bi že plačali, naj bo v božjem imenu, da bi bilo vsaj dobro to, kar je človeku najbolj potrebno, to je zrak. V Kopru vsak spozna, da je pomorsko mesto, ker kakor prideš blizu mesta, ti udari v nos duh kakor po gnjilih ribah. Vsak tujec, kateri je vajen uživati čist zrak, si mora tiščati nos, ko pride v mesto, da se ne zaduši. Ni čuda, da je takšen zrak, saj ne vidiš po ulicah drugega nego človeške in živalske odpadke. Mi hribovci, ki srao vajeni čistega zraku, pridemo domov na počitnice vsi bledi in bolni. Gorjanski in koperski zrak se razlikujeta kakor dan in noč. — Kaj nas pa Še čaka, ko pridemo v šolsko poslopje? Če se ozreš po stenah iu stropu, ne vidiš dragega kakor vlago in to naj bo ob lepem ali pa ob deževnem vremenu. Posebno ob deževnem vremtau je na tleh kakor jezero. Torej v taki šoli se moramo mi učiti celih 6 ur na dan. Je li to zdravo? Je to v zdravstvenem ozira dovoljeno? Ne, to ni zdravo niti ne dovoljeno. To ni šola, ampak stala. Učite-,! IjiščniM v Kopru ss ne učijo v šoli, ampak v hlevu. Z eno besedo rečeno, da c. kr. uči-1 teljišče v Kopru je hlev. Saj ni čuda potem, če manjka kakšen dan po 14—16 dijakov v enem samem razredu. Torej poživljamo vlado, da naj nikar ne odlaša s premestitvijo slovenskega učiteljišča v Gorico. Ubogi stariši plačujejo in podpirajo sinove, med tem ko se jih pri takih razmerah duši. Zakaj plačujejo naši stariši davke ? V vsakem ozira bi bilo boljše, če bi nas spravili v Gorico, kakor da smo v tej Italijanski zalegi, po kateri ni varno iti mirno po cesti, ker si mislim, da zdaj, zdaj prileti kakšen italijanski fakin in me napade.
Jaz ubogi dijak vem, da vsak mojih kolegov želi, da bi se preselili v Gorico. Torej vidite, dragi čitatelji, še te želje noče vlada izpolniti slovenskemu narodu. Za davke pobirati pa je hitra, s katerimi zida Nemem in drugim narodom, šole.. Naj se vendar enkrat preseli slovenski oddelek učiteljišča v Gorico. Najlepši čas. po mojem mnenja je letos na šestdesetletnico Nj. Veličanstva. Letos obhaja Nj. Veličanstvo šestdesetletnico, torej naj premesti vlada na jubilejno leto učiteljišče iz nezdravega kraja v zdrav kraj.
Prosimo tudi goriške gg. poslance, da delujejo na to, da se premesti slovensko učiteljišče v Gorico čim prej, ker tukaj nam ni mogoče več prestajati. — Z nadejo, da se snidemo kmalu v solnčni Gorici, pozdravljamo ves slovenski narod mi v solzni dolini U-™i°či                                      učiteljiščniki.
Iz tolminskega okraja.
b Si. LilGlJe. — Pečat razumnosti si je pritisnilo starešinstvo občine Sv. Lucija s tem, da je darovalo za javno ljud. knjižnico 40 K. Čast vam! Hvala I
Sf. LUCIJI: Starašinstvo v Sv. Luciji na mostu je storilo ta le sklep: Občinsko starašinstvo občine Sv. Lucija se pridružuje drugim slovenskim občinam naše 'domovine ter izreka svoje globoko obžalovanje in ogorčenje, da se je dne 20. sept. t. 1. brez vsake potrebe streljalo na avstrijske državljane ter najodločnejše pretestuje proti rabi orožja in nasilstva proti nam Slovencem. V spomin padlih žrtev daruje starašinstvo 20 K družbi sv. Cirila in Metoda.
Iz goriške okolica
Iz VrtOjhB. — V soboto je bila pri nas volitev župana in podžupanov. Za župana je izvoljen Franc pl. Lokatelli; podžupani so: prvi Danijel Maraž, Ivan Mermolja in Henrik Bat isti č. — Nabralo se je po izvolitvi 16 K za družbo sv. Cirila in Metoda.
Iz krminskega okraja.
Šoli družili si. Cirila In Metoda v Krmim je odprta. Poduk je pričel v torek. Šolo obiskuje do 40 otrok.
Legina Šola v Neblem ja storila svoj žalostni konec. Letos je niso več odprli, ker nimajo več koga učiti. Spodletela jim je grda namera. Vsa čast vrlim in zavednim Nebelcem l
Iz cerkljanskega okraja.
Klerikalni denuncljantl. — Denuncijanstvo na Cerkljanskem med klerikalci je v najbuj-nejšem cvetju. Od njih vodje doli do zadnjega. O prvem bomo govorili, kadar pride čas zato, imamo zanj pripravljenega najrazličnejšega gradiva na kupe. Danes hočemo omeniti samo par slučajev izpred sodišča. Najprvo je bil obsojen Gabrijel. Baje se mu je vsled vskJica kazen oprostila. Potem pride vinski trgovec Savn. Ta je na najnesramejši način denunciral tukajšnje finančne stražnike na finančno ravnateljstvo. Ko ga je finančni komisar nato zaslišal in napravil z njim protokol, ki ga je Savn sam podpisal, je isti pred sodnijo trdil, da je bil komisar dotični protokol ponaredil. Radi tega je bil Savn kaznovan na 50 kron, oziroma pet dni zapora. V četrtek je bil zopet pred sodiščem radi de-nuncijacije na finančno ravnateljstvo. Ker se mu je posrečilo izviti na ta način, da so financi prepozno vložili tožbo, rešil se je nekaj tednov zapora, pač pa zopet dobil kazni 30 kron ali tri dni zapora. Naj skušata »Gorica" in »Primorski list" tudi njega oprati!
Gflcljelnl naslov GuM — Naš „DaničarB Ciril Sedej kot predsednik in tajnik P. Bevk sta poslala v »Prim. list" oficijelno izjavo, v kateri v imenu vseli katoliških telovadcev priznavata, da se naslov »čuki" tiče njih in so torej ravno pred njih slavnostjo si oficijelno nadeli ta naslov. Jurist Ciril Sedej bi si bil že lahko prihranil ravno za njih slavnost tako — blamažo.
Stara pa ledno noia fcraaija. — „Die Mis-
sions-Station Altstetten bei Ziirich(Schweiž)" pošilja po Cerkljanskem pisma, v katerih berači za neko cerkev (?), kateri manjkajo še orgije, klopi, ura na zvoniku itd. Obenem pošiljajo zraven tudi »pildke", ki predstavljajo »skrivnosti* iz vseh treh delov »radosti-polnega" rožnega venca. Pa tudi, ako bi res porabili denar za ono, kar trdijo, bi bili Cerkljani največji nespametneži, če bi švicarskim Nemcem in Italijanom kupavali za cerkev klopi, kjer bi si potem oni prav ko-modno sedeč nabirali zasluženje za nebesa, medtem ko morajo Cerkljani po večini sami v lastni cerkvi stati, da si pridobijo istih potrebnih nebeških zaslug.
Kesiačeia poslanska zvezda menda še ni
znana daleč po svetu. Vsaj misijonarjem v Altstettenu je še popolnoma neznana. Dajemo jim dober svet, naj se obrnejo v zadevi svojih orgelj in cerkvenih klopi na našega deželnega poslanca Kosmača. Ta je mojster v takih stvareh in jim gotovo vsled svoje vplivnosti v deželnem zboru in pri dunajskih ministrih pomaga iz njih dolgov in jim še toliko ostane, da si napravijo lepe orgije, dosti velike klopi in tudi za uro na stolpu si bodo lahko omislili pozlačene »cagarje". Tu jim hočemo takoj ponuditi dokaz resnice.
V Cerknem je namreč »Kmetijsko društvo" zidalo veliko in jako drago poslopje, to je gospodarski dom. Potrebne tisočake zato je dala cerkljanska »Hranilnica in posojilnica". Ker se je pa ustanovila v Cerknem tudi »Kmetska posojilnica", ki ima pri ljudstvu več zaupanja, so prišli, kakor je razvi-deti, v Gospodarskem domu v velike zadrege. Njih šparkasa rabi denar, kmetijsko društvo ga pa ne more dati, ker ga nima in je menda tudi letošnja bilanca izkazala izgubo. Zato je poslanec Kosmač komaj čakal, da se skliče deželni zbor in v pondeljek je že stavil v deželnem zboru nujni predlog, naj <la država 10.000 kron (desettisoč kron) kmetijskemu društvu, da deloma poravna svoj dolg. V takih zadregah so torej gospodje v Gospodarskem domu. To je sedaj prav lepo priznal Kosmač v deželnem zboru. No, prepričani so lahko, da so podpore že dobili, kar so jo. Kosmačev nujni predlog jim je ne pridobi tudi za en knof ne, pač pa bodo ubogi kmetje, ki so zraven, plačaii ves ta dolg, kterega samo en del znaša 10.000 kion.
Altsteiski misijonarji naj se obrnejo torej do poslanca Kosmača, da stavi tudi za njih dolg kak nujni predlog, če pa ne doseže nič, bo pa v svoji katoliški požrtvovalnosti gotovo tako prijazen, da jim bo nadomestoval cerkvene orgije s svojim bumbardonom toliko časa, da jim kak drug poslanec pridobi zato potrebni drobiž.
nPildke od radostipolnega rožaega venca", ki jih pošiljajo po Cerkljanskem, pa mu dajemo na razpolago, da jih razdeli v deželnem zboiu med tolažil svetf vere toliko potrebne laške   liberalne poslance.
Konec bodi Pajer - Gregorčičevega
deželnega gospodarstva!
Zmagonosno so stopili pred 6 leti slovenski klerikalni poslanci v deželni zbor. Bilo jih je 7, naprednjaki samo 3. Laška stran je bila jednotna; Faidutti je bil sam sredi laških liberalnih poslancev.
Gregorčič je bil neznansko vesel. Ves srečen je bil v objemu Pajerjevem. Prva naloga »ljubljenca naroda" je bila ta: izolirati napredne slovenske poslance. Ni hotel ž njimi nobenega skupnega dela, prav nič, marveč hotel je in tudi dosegel je to, da so bili trije slovenski napredni poslanci popolnoma izključeni iz deželne uprave. V deželnem odboru so bili slov. klerikalci, v deželni hipotečni banki, sploh povsodi, kjer ima dež. odbor opravilo ali kamor pošlje zastopnika. Vsa mesta so. pobrali klerikalci. Gregorčič je izoliral slovenske napredne poslance. Ali ker so bili klerikalci povsodi v deželni upravi, so prevzeli tudi veliko odgovornost za deželno gospodarstvo. To pa je tako, da so privedli deželo na rob finančnega poloma.
Naše ljudstvo je podučeno o tem slabem gospodarstvu. Zato pa je govorilo pri volitvah tako odločilno besedo ter obsodilo Pajer-Gre-gorčičevo gospodarstvo. Trosilo se je denar na to in ono stran, samo na siovensko stran se je vrglo jako malo, samo toliko, da nevo-lja ni prekipela že za časa deželnega zbora. Pri volitvah pa je prekipela. Namen je bil ta : vreči ob tla Pajer - Gregorčičevo deželno gospodarstvo. Dolga je bila doba 6 suhi h 1 e t. Konec naj je bo — je reklo ljudstvo ob volitvah, ki je želelo koristnega dela v deželnem zboru in odboru.
P** "olitvah je prišlo v deželni zbor 9 poslanec, ki so se združili v »Slovenski klub", klerikalcev je prišlo 5. Razmerje se je preobrnilo. Prej 3 napredni poslanci, sedaj 9 poslancev »Slov. kluba"; prej 7 klerikalcev, sedaj 5. Prej smo imeli 10 poslancev, sedaj jih imamo 14: 5 klerikalcev, 9 poslancev »Slov. kluba*. Razmerje med »Slov., klubom" (9; in klerikalnimi poslanci (5) je nekako tako, kakor prej med klerikalci (7) in naprednjaki (3). Ali glejte! Dočim je Gregorčič popolnoma izoliral v prejšnjem deželnem zboru slov. naprednjake, je »Slov. klub" sedaj prepustil Gregorčiču važno mesto podglavarja. »Slov. klub", ki hoče dela v deželnem zboru, ni kar izoliral slov. klerikalcev, marveč jim je prepustil važno mesto. Ako bi bili klerikalci v takem položaju, kakor je »Slov. klub", bi ravnali tako, kakor v prejšnjem dež. zboru. — Vič pa »Slov. klub" ne more in ne sme odnehati. Poslanci, ki so zbrani v »Slov, klubu", so poslani od ljudstva v deželni zbor
zato, da bi tam delali ter popravili v deželnem gospodarstvu, kar sta zakrivila Gregorčič in Berbuč s Pajerjem vred, Naše ljudstvo je sito laškega gospodarstva Pajerjevega in klečeplaztva slov. klerikalcev — zato zahteva premembe. Za premembo se je bil boj pri volitvah. Prememba mora biti. Ljudstvo jo zahteva. Ljudstvo kliče: konec bodi Pajer-Gregorčičevega deželnega gospodarstva!
Sokol ski Vestnik.
-t Občni zbor telovadnega društva v Mirnu dne 27. sept. 1908. — Minula nedelja je bila za Miren pomemben dan. — Vršil se je prvi občni zbor tamoš-njega »Sokola", vršila se je volitev odbora, ki naj vodi v bodoče mlado društvo po začrtani poti do zmage v blagor domovine pod geslom: V mislih domovino, v srcu pogum, v roki moč! — Naj sledi še kratko poročilo o tem važnem dogodljaju za Miren in za goriško okolico, kakor tudi za Gorico.
— Predsednik pripravljalnega odbora, br. Julij J a kil, otvori ob 4, uri pop. občni zbor. Pozdravi navzoče, ki so se zbrali v povoljnem številu, da prisostvujejo I. rednemu občnemu zbora telov. društva »Sokol" v Mirnu z dnevnim redom: 1. Čitanje pravil. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti.
Besedo prevzame zastopnik goriškega Sokofa br. E. P. — V imenu goriških bratov pozdravi zborujoče in Uiisli, da je škoda, da je ta občni zbor še le prvi in ne vsaj že deseti ; a kar so zamudili njihovi predniki, to popravijo oni sedaj, za kar sta najboljši do" kaz letošnja nastopa v Mirnu in v Ajdovščini in število zbranih na občnem zboru.
V daljšem, jedrnatem poročilu razvija potem misli o Sokolstvu. Navzočim označi cilj, za katerim stremi ta narodna straža, njen namen in posebno pa pomen »Sokola" za Slovane. Od Čehov se moramo učiti, od njih se nasesati onega narodnega^.ognja, ki je strah in groza njihovim  sovražnikom. Kdor je Čeh
—  je »Sokol", kdor je Slovenec — bodi »Sokol".
Govornik načrta v nadaljnem zgodovino »Sokola", njegov razvoj med Slovani sploh iu posebej .'med Slovenci in poda nato nekoliko statistike o sedanjem stanju slovanskih sokol-skih društev, kojih je približno 15004 130.000 člani. Na koncu pozove še zbrane brate, naj delajo pod geslom: »svoboda, bratstvo, edna-kost" na to, da se uresničijo ideje dr. M. Tyrša, ustanovitelja »Sokola", tudi med nami, kakor so se pri cehih, da zberemo vse sloje pod našim praporom k složnemu delu. Nato preide k čitanju pravil, ki so bila enoglasno sprejeta.
Prišedši k II. točki dnevnega reda, bili so izvoljeni v odbor z vsklikom sledeči bratje: Fran Sandrin, starosta, Julij Jakil, podsta-rosta, Anton Faganeli, načelnik. Odbor je sestavljen iz sledečih bratov: Faganeli Pavel, Leštan Ivan, Silifi Jožef, Pavlin Janez, Kogoj Leopold, Ferletič Filip, Pahor Anton in Fer-letič Vinko. — Računskim pregledovalcem sta bila imenovana br. Komidar Ivan in br. Fer-lat Anton. — Pri III. točki — slučajnosti — se je razvila živahna debata, v kateri se je rešilo več zadev manjše in večje važnosti. -—• Vpisalo se je potem takoj nad 30 članov, izmed katerih je preplačal gosp. A. Jakil vstopnino za 10 kron, za kar mu bodi izrečena iskrena hvala. — Mirenskim »Sokolom" pa kličemo na tem mestu:  »Krepite se,  da
Sokol.
Domače vesti.
Tabor na Veliki Otavl. *— Mnogo je še kmet-skih mož, ki so se udeležili znamenitega tabor* na Veliki Otavi pred 40 leti. Želeti je, da pridejo na novi tabor 18. t. m.
Izmed onih mož, ki so podpisali oklic za tabor, so živi še: Andrej Kocjančič, veleposestnik v Podgori, Josip Živec, veleposestnik v Skopem, Andrej Žnidarčič, vpokojeni duhovnik, lu vpok. deželni uradnik E. Klavžar.
Izmed govornikov živita še prej omenjeni Živec in dr. Vošnjak na Štajerskem.
Tabor ni Veliki Otavt se bo vršil v nedeljo 18. t. m. Pred 40 leti je bil dan 18. oktobra tudi nedelja.
Gimnazijsko maturo je prestal v Trstu Dionizij Maraž, sin g. Jakoba M a raza iz Dol. Vrtojbe. Čestitamo!
Za družbo sv. Cirila In Metoda poslal klub ^uta-muta*; Hrvati, Srbi in Slovenci iz Nevestnja, Hercegovina, K. 1524. Zdrava domovina!
Pred c. kr. Izpraisvalno komisijo za obfijie ljudske In meščansko lote * Kopru se bodo pričele
preizkušnje učne   usposobljenosti  dne 9. novembra t. 1.
Pravilno   opremljene   prošnje   naj   se predložijo  ravnateljstvu.,^oinifije i.dQn|Hnor J yembra t. 1.
Deželni Zbor ima danes svojo šesto sejo. Na dnevnem redu je 133 točk; prva volitev odJ seka za določitev slavnosti ob priliki 60-let-nega vladanja Njeg. Veličanstva, t zadnja volitev odsekov; izvemši tri druge točke so ostale" utemeljevanja obstrukcijskih nujnih predlogov slovenskih, klerikalcev in laških liberalcev.
Današnja seja deželnega /bora bo viharna, kakor namigava včerajšnji „Corriere", ki vabi I svoje  občinstvo  v  dvorano. — Naj pridejo tudi naši  ljudje pogledat   — la fine della commedia t
Bomblg potrjen za župana i Boriti. — Cesar
je potrdil 29. pr. m. izvolitev Jurija Bom-bigft za župana v Gorici.
Pouk V ruščini namerava v Gorici zopet nadaljevati g. Uluhanov, ki je ljubiteljem ruskega jezika že znan. — Kdor želi učiti se, naj pride 8. t. m. ob 6. zvečer k Jelenu, kjer se dogovori o vseh podrobnostih.
Sleparijo uganjajo klerikalci z raznimi „uujnimi predlogi". Tako so predlagali nujno tudi glede uravnave Šjaka pri Kobaridu, da naj vlada, pripravi vse, kar treba, da-se uredi tok hudournika Šjaka itd.
Glede uravnave Šjaka je znano, da je vlada izdelala načrt in proračun. Zagotovljen je vladni prispevek 90%, kakor je bilo o tem govora tudi v deželnem zboru, samo 10% (4500 K) imajo kriti interesentje. Deželni zbor je naložil lani deželnemu odboru, da se sestavi zadruga interesentov, ki zagotovi 10% troškov. Ko se to izvrši, pride vsa reč v deželni zbor, da se glasuje o načrtu zakona, ki je že sestavljen ter čaka v aktih rešitve. Ali se je vse to storilo, kar je naročil deželni zbor deželnemu odboru? Gregorčič je imel prijeti za ušesa deželnega odbornika Berbuča, saj sedi zraven njega, ter ga poprašati: ali je storjeno vse, kar je naročeno glede uravnave Šjaka, in če ni storjeno, stresti ga prav pošteno — ne pa šikanirati vlado ter jo imeti za norca s takim nujnim predlogom. Take vrste predlogi so švindl in nič drugega, utegnejo pa neizmerno škodovati ljudstvu, ker se vsa stvar omalovažuje ter se jo vlači na dan v obstruk-cijske namene, kakor da ni treba, da bi se izvršilo vse ono, kar je v teku in kar je zagotovljeno.
Tfcko delati, se pravi: norčevati se z ljudskimi potrebami; tako grdo delo je ljudstvu neznansko škodljivo.
Ljudstvo, pograbi Gregorčiča ter ga zapodi iz dež. zbora, kjer s svojimi pajdaši dela proti ljudstvu!
Za slovensko trgovsko šolo v Gorici se je
tudi zavzel dr Gregorčič potom „nujnega predloga". Da n ga strela 1 Takrat, ko je bilo čas, delati za to, da se ustanovi v Gorici poleg laške tudi slovenska trgovska šola, je pa nasprotoval slovenski trgovski šoli, ker ga veže v to pogodba s Pajerjem; da bi bil priporočal vlogo trgovsko - obrtnega društva glede- slovenske trgovske šole, o tega ne; odklonil je, in tako imamo v Gorici tudi z deželnim denarjem podprto laško trgovsko šolo. Gregorčič pa brije norce naprej z zahtevo po slovenski trgovski šoli potom obstrukcijskega „nujnega predloga".
Zločin na našem narodu je brezvestna obstrukcija slovenskih klerikalnih in laških liberalnih poslancev v deželnem zbora. — Obstrukcija Žre tisočake — ljudstvo pa zaman pričakuje tako potrebnega koristnega dela od deželnega zbora. Vsak razsoden človek te ali one stranke se mora upreti zločinski abstrakciji, ki prinaša tako veliko Škodo eeli deželi!
Stojte no. — Seda) pridejo Gorenjci! — v
nedeljo dne 11. t. m. na veliko ljudsko slav-Ije, katero se vrši-v Lescah po domače pri »Krištofu" na Gorenjskem. Priredili bodemo pravcati »narodni semenj", in poslali kar bo le prebitka pa še zraven dali za one vsega usmiljenja vredne reveže, ki po krivici trpe v bolnici usodne Ljubljane, poleg pa tudi še prispevali za druge blage namene. — Na vsa slavna društva, korporacije in občinstvo gre tem potom nujna prošnja na ta dan prav nič ne za se prirejati, tembolj pa se nujno odlo-
čiti k izkupičku, pod Triglav k nam. — Podrobnosti sporeda 'povemo v kratkem. — Pripravljalni odbor.
Goriški Slovenci I Pripravljajmo se na tabor na Veliki Otavi dne 18. t. m.
Hudo natrkan je kričal po goriških ulicah neki 30-letni Ivan Prinčič. Ker le ni dal miru, so ga redarji peljali v zapore; ko se je drugo jutro prebudil zopet trezen, je bil precej aro-l^a^teMerJe zahteval 5 K odškodnine, ker 'ni mogel na leloTcTbi billnonjal, bi ga bili pustili na svobodo, tako pašo ga še pridržali v zaporu.   *
Vdova brez sredstev prosi dobrosrčne ljudi za podporo, da bi se-mogla .vrniti v svoj rojstni kraj radi bolezni.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
IZ Sv. Melje. — »Slov. kmetijsko društvo v Gorici" je poslalo kmetijski podružnici pri S. Luciji sodček petrine in pripravnega papirja proti najhujšemu sovražniku sadnega drevja malemu zimskemu pedicu. Nadučitelj g.\ Jos. Ilakovšček je dne 4. oktobra poučil zbrane posestnike o uporabi lepila ter jih animiral za pristop temu prekoristnemu društvu.
»Kmelska posojilnica v Cerknem." — Koncem
meseca septembra t. 1. je preteklo eno leto, odkar se je ustanovila v Cerknem ta posojilnica. Od gotovih strani se ji je poskušalo na razne načine škodovati, kar se pa ni posrečilo, če pogledamo njeno poslovanje v prvem poslovnem letu. Da je ljudstvo pokazalo že takoj prvo leto napram tej posojilnici svoje zaupanje v tako obilni meri, je ta razlog, ker so člani posojilnice večinoma vsi premožnejši, previdni in uglednejši napredni možje na Cerkljanskem in Št. Viški gori. Že v prvih desetih mesecih je promet posojilnice dosegel prvi četrt milijona kron. Ob koncu prvega poslovnega leta pa je bilo prometa 281.30573 kron. Te številke kažejo veliko zaupanje do „Kmetske posojilnice", ki po enoletnem, tako vspešnem delovanju, lahko ponosno zre v bodočnost in pri takem ugledu lahko računa na krasen razvitek prometa v drugem poslovnem iu v poznejših letih.
Izkaz posredovalnice društva slovenskih trgovskih
SOtrudnikOV V Kranju. — Službe iščejo: 5. pom. manufakturne, 6 mešane in 4 špecerijske stroke. — Sprejmejo se: 3 pomočniki manufakturne, 3 mešane in 2 špecerijske stroke, en učenec. — Društvo posreduje za delodajalce brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
II. mednarodni shod srednjih stanov na Dunaju.
— V dneh 4.-8. oktobra 1908 zboruje na Dunaju II. mednarodni kongres srednjih stanov. Shod je namenjen v prvi vrsti interesom kmetijskega in obrtniškega stanu; razmotri-valo se bode namreč o sredstvih, katerega bi povišala produkcijo poljodelskih in obrtniških srednjih stanov ter bi povspeševala na tak način obenem napredovanje in razvoj teh dveh stanov v trgovskem oziru. Na dnevnem redu tega važnega   shoda  so sledeče točke:
1.    Strokovna naobrazba producentov srednjega stanu (polj edelskega in obrtniškega), njih oskrbljenje z raznimi tehničnimi pripomočki, ki naj omogočijo poljedelskemu in obrtniškemu stanu vsako konkurenco. (V zvezi s tem strokovna razstava vseh modernih pripomočkov, ki jih naj rabijo pri svojem delu).
2.  Organizacija prodajalnih in nakupovalnih kmetijskih zadrug s posebnim ozirom na zalaganje armade.
3.    Izpeljava poljedelskih in obrtnih kreditnih organizacij.
4.  Negovanje lokalne domače industrije.
5.  Stanovanjska politika srednjih stanov.
6.  Vprašanje glede stavbenih rokodelcev. Kakor razvidno, bi naj shod rešil veliko
važnega dela, pripravil po resnem razmotr!-vanju praktične odredbe zakonodaje in uprave. Shod se bode vršil v parlamentu in je časovno sledeče razdeljen: na nedeljo, 4. oktobra zvečer je nastavljen prvi sestanek: v pondeljek, 5. oktobra otvoritvena seja in prvo plenarno zborovanje; torek, 6. in sredo, 7. sta namenjena sejam posameznih sekcij, v četrtek 8 okt. je zaključno zborovanje. Pri-glase je treba vpošiljati na: „Komitee des internationalen Mittelstandkongresses", Wien IX/2 Hoering. 9. Vsak udeleženec dobi posebno vstopnico, s katero se mu je treba pri otvoritvi shoda izkazati, kjer je treba obenem vplačati vstopninsko evoto 10 K. Prosti vstopnine so vsi zastopniki državnih in avtonomnih oblastij; ravnptako so proti vstopnine
zastopniki posameznih zadrug, društev itd. Udeleženbi shoda se lahko poslužijo na vseh državnih železnicah I. ali II. razreda osebnih in brzovlakov proti izkaznici, ki jo dobe pri kongresnem komiteju ter proti plačilu voznega listka za II. ali IIL razred.       „Zadruga."
Shod avstrijskih mesarjev se je vršil 29. in
30. m. m. v Gradcu. O izvozu živine iz Avstrije je poročal predsednik zadruge prekaje-valcev mesa na Dunaju Fr. Schindler. Poročevalec pravi, da so edino ''Te* agrarcl odgovorni za neprimerno visoke cene mesa v Avstriji, ker se jim je posrečilo zaprečiti vsak uvoz žive. živine iz balkanskih držav. Iz Avstriji se izvozi do 100.000 pitani živine ni-leto in se ne sme kot nadomestilo vpeljati na jedne glave iz tujine, zato ni čuda, da so cene živine visoke. Koncem je predlagal resolucijo, s katero se vlada poziva, naj odpre srbsko mejo za uvoz žive živine kot kompenzacijo za izvoz avstrijske klavne živine za meje, kar je tembolj potrebno, ker bi avstrijski mesarji radi vstregli želji konsumentov te. jim dajali dobro meso po nižji ceni.
Politični pregled
Proglasitev Bolgarski za kraljevino. — Knez Ferdinand se je 4. t. m. pripeljal semkaj iz Bukarešta. V donavskem pristanišču so ga pričakovali vsi ministri in drugi visoki dostojanstveniki. Ministrski svet je trajal pozno v uoč. Zjutraj ob 8. se je knez Ferdinand z ministri odpeljal v Tirnovo, staro bolgarsko prestolnico, kjer je slovesno prokla-miral Bolgarsko za neodvisno in jo proglasil za kraljevino.
Sodi se, da je vsled proglasitve Bolgarske za kraljevino vojna med Turčijo in Bolgarsko neizogibna.
AnekSlji Bosne. — Suvereniteta Avstro-Ogrske nad Bosno iu Hercegovino se najbrže proglasi že v sredo.
Iz Peste javljajo, da izide v kratkem cesarjeva proklamacija, s katero se proglasi aneksija Bosne in Hercegovine. V tej prokla-mnciji bo cesar proglasil, da razširja svojo suvereniteto tudi na Bosno in Hercegovino in da velja tudi za ti dve deželi dedno pravo habsburške rodovi ne.
Aneksija Bosne se formalno še ne bo takoj izvedla. Bosna dobi deželni zbor. Pripravljalna dela so v rokah deželne vlade.
V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je. aneksija Bosne odgovor Avstro-Ogrske na proglasitev Bolgarske za kraljevino.
klerikalci. Živimo v velikem trenotku -*-> upajmo, da se klerikalci v tem trenotku ne izkažejo kot majhni. — Po MSlov. Narodu", arozne poplave v Indiji. 10.000 ljudi utonilo. -Povodnji v pokrajini Haiderabad napravile so še večo škodo nego se je v začetku mislilo Govori se, da je utonilo 10.000 ljudi. Med žrtvami ni nobenega Evropejca.
Pomlloščenje Lucchenija odklonjeno. — Iz ženeve javljajo: Stanovski svet ženevskega kantona je odklonil prošnjo za pomiloščenje, ki jo je bil uložil Luccheni, morilec avstrijske cesarice Elizabet.
V Ljubljani je zavladal popoln mir.
Kolera v Petrogrtdu. — Od 5. do 6. t. m.
je zbolelo za kolero 146 oseb, 72 umrlo. Vseh bolnikov je 1636.
Splošni Itrajk na celem Ogrskem obetajo soc. demokratje, ako se uvede plaralitetna volilna pravica.
Cesarska zastava je bila v Kamniku 4. t. m. zažgana. Zastavo je razobesilo okrajno glavarstvo.
Glasbena Matici v Celju. — Pogoji za ustanovitev Glasbene Matice v Celju so izpolnjeni. Šola za petje, klavir in gosli se otvori i. nov. t. 1.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 tU. Mro Je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejie inseriranje za trgovce in obrtnike.
i            Koliko Jo manJSib trgovcev in obrtnikov v Gorlol,
I katerih na dožoli (in celo v mestu) nihfio no pozna, kor I nikjer ne insorirsjo. Skoda ni majhna.
Inumifliliia uiia z vrtom so proda. Ista so RUVUCIUillia Vllil nahaja v mostu. BrozproSna lega. Jako pripravna za kakega vpokojenca. Naslov pove upravništvo.
Posestvi naprodaj; - jjbIvs.SeS
travniki, orano zemljo, 9 vrti in sadnim drevjem. Kje, povfi upravništvo.
četnica. Naslov povč upravništvo.
Išči ii trgovskega sctrudnika sj*"|g
kov v govoru in pisavi, ki bi bi! pripravljen tudi za potovanje. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo.
Bazne vesti
Veliki trenotek- — IzvrSevalni odbor na-rodno-napredne stranke na Kranjskem je imel pret. teden sejo, na kateri je soglasno sklenil, naj stopi dr. Tavčar v njegovem imenu v dotiko z dr. Šusteršičem in izve, če se da doseči sporazumijenje med narodno-napredno in med klerikalno stranko v svrho skupnega postopanja v narodnih stvareh.
Narodna-napredna stranka je s sklepom svojega izvrševalnega odbora pokazala, da ima voljo storiti kar je mogoče, da se doseže spo-razumjenje v svrho skupnega dela, da se omogoči kompromis v obrambo slovenskega naroda in njegove domovine. Zdaj imajo besedo
Krepkega mladeniča, aftrsRftSS
vajenca takoj — brezplačno Anton Ipavec, mesar v Idriji.
300 vinskih sodov
od 300 do   900 lit. in „ 1000 „ 3800 „   v
jako dobrem stanju, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka
M. Rosner & C.°
veležganjarna sadja v Ljubljani poleg1 Keelerjeve pivovarne.
Lfab^a1a.
,             Za nebrojne dokaze sočustvovanja |ob bolezni in ob izgubi
moje nepozabne soproge
IVANE
izrekam vsem dragim sorodnikom,  blagim prijateljem in  znancem iskreno zahvalo.
Hvala vsem cenj. darovateljem vencev, vsem cenj. udeležencem pri žalostnem sprevodu, prihitevšim od daleč in od blizo, da počaste zadnjikrat drago pokojnico; hvala vsem, ki so s svojim sodelovanjem povečali veličastnost sprevoda, vsem nositeljicam vencev, pevcem za ginljivo petje, sploh vsem, ki so hoteli na kakoršenkoli način častiti blago pokojnico in manjšati bol preostalim; vsem tedaj izrekam v svojem in svojih otrok imenu iskreno zahvalo.
AJDOVŠČINA, 4. oktobra 1908.
Žalujoči soprog Anton Blanchi.
Cenj. dame in gospodje  - pozor?;
Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoriac in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Briginal-iictoria stroji #SL5
uporabi bre2Šumno.
Original*
Victoria stroji •?-*&*
kosljivi a domačo rabo in obrtne namene.
Driginal-Vietoria stroji IŠjI;
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Original-Victoria stroji J^gE
leV vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva in let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred rakupom. »Original-Viotoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« lev in dragih Jlvalnin strojev, dvokoles en«, oroUa, mnnlclje In vseh lovskih prav pri tvrdkl
Vinska posoda
je na prodaj
u Tržaški usti ta. 26.
Naznanilo.
KERŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica BIVA CASTELLO št. 4.
PURIQTnFI F P P« nam,zno orodje in posodje
Iriznano težko posrcbrnjcno najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za boieie, restavracije in kavarne, kakor tndi pensijone gospodinjstvo itd.
Christofie & CJ? Duaj
C. kr. dvorni založniki
1. Opernring 5 (Heinricnshof).
Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih [zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naš? izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofie.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni Mil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79.
Račun poStne hranilnice Štev. 837.315.
V skupili seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vloge se obrestujejo po 4%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilce vloge se sprejemalo od vaaKoajar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/*%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%.
Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112.328 —
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da izdelujem v svoji sodarski delavnici novo posodo in sprejemam v popravo staro.
Obenem naznanjam slav. občinstvu, da imam na prodaj
dober in močan sod od 34 hekt.
Za obila naročila se toplo  priporoča udani
Edvard Bregant, sodar
fioriGa, uliGa Moralli 12.
Ivan Kravos
na Komu št II. GORISA na Komu it. II sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v |§i|||rlfa popravo različne koleseljne in ^^Hffipfi
Poprauila se izuršujejo ločno. iW     Cene zmerne.
Denar prihrani, kdor kupi izgolovlje.10 pohištvo pri
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
GORICA.
GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavn* ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenam zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko iu puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14  I
(v lastni hiši) kateri ima ? zalogi najbogatejšo  J
izbero pohištva vseh slogov za   j
vsak stan, priprostcga in naj-   ||
linejega izdelka.              I
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo, 'i
[   Gene brez konkurence.     \
Proda se
hiša z velikim vrtom in dvoriščem.
Natančneje se izve na Tržaški cesti št. 29. II. nadstr.