179
Ozir po svetu.
Hiša za slepe v Lincu.
Naša Avstrija ima prav malo tacih humaniternih zavodov, v katerih se izreja nesrečna mladina, ki je slepa ali mu ta s ta. In vsi taki zavodi, kakor na primer, hiša za gluhoneme (mutce) v Gorici, hiša za slepe v Lincu, niso državue naprave ali javne dežele, ampak stvar so najbolj dobrotljivih ljudi.
Ker za slepe otroke ima Kranjska dežela nekoliko štipendij, s katerimi se pošiljajo v Line (gornjo Avstrijo), zato vstrežemo morebiti nekaterim bralcem „Novic", ako nekoliko opišemo Linški inštitut za slepe.
Ta zavod je privaten, se vzdržuje po dobrotnikih in pa po plačah, ki jih odrajtujejo v ta zavod sprejeti slepi. Vodjo, ki je zmirom duhovnik, izvoli Linško škofijstvo, potrditi pa ga ima c. k. deželna vlada.
Redna učitelja sta 2, učiteljice so 3, poleg teh so pa tudi izredni učitelji za petje, orgije, citre, pletenje jerbasev itd. Nauki v 3 razredih so: krščanski nauk, branje, pisanje, slovnica (se ve da nemška), računanje, spisje, zemijepisje, prirodopisje, fizika, geometrija, petje, ročna dela (dekliška in deška) in telovadba.
Slepih moškega spola je zdaj v tem zavodu 24, ženskega 18, Bkupaj 42; med njimi 7 do 14 let starih 24, 14 do 18 let starih 11, vsi drugi so stareji, eden je blizo 50 let star; — 24 je zakonskih otrok, 18 pa najdencev, — 31 jih je iz gornje Avstrije, 5 iz Kranjskega, 2 iz Koroškega, 2 iz Salcbur-škega, 1 iz Stajarskega in 1 iz Tirolskega, — vsi so katoličani.
Hrano imajo dobro, naprav za razveseljevanje tudi ne pogrešajo.
Kdor hoče v ta zavod sprejet biti, mora najmanj 6 let star biti, čez 14 let starega ne vzamejo nobenega, sicer mora biti zdrav in poduka zmožen. Vodstvo v Lincu jih sprejema. Letna plača za slepega znaša 105 gold.    Obdržijo se 8 let, potem morajo domu.