1 D ZA |f LETO A 1963 R j— Kulturno d Ivan Trii KNJIŽNICA - fìlB ruštvo iko LIOTECA •IPff TRI N KOV KOLEDAR Zk BENEŠKE SLOVENCE LETO 1963 * Izdali delavci v lletgtji Tisk. Budin - Gorica LETO 1963 je navadno leto. Začne in konča se s torkom. Ima 52 tednov in en dan. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo 1. decembra, civilno leto pa 1. januarja. LETNI ČASI Pomlad se začne dne 21. marca ob 9. uri in 20 minut; dan in noč sta enako dolga. Poletje so začne 22. junija ob 4. uri; ta dan je najdaljši v letu. Jesen se začne 23. septembra ob 19.24; imamo jesensko enakonočje. Zima se začne 22. decembra ob 15.02; najdaljša noč v letu. ZAPOVEDANI CERKVENI PRAZNIKI 1. januarja: Novo leto ali Obrezovanje Gospodovo; 6. januarja: sv. Trije kralji ali Razglašonje Gospodovo; 19. marca: sv. Jožef; 14. aprila: Velika noč ali Vstajenje Gospodovo; 23. maja: Vnebohod Gospodov; 2. junija: Binkošti; 13. junija; Sveto Rešnje Telo; 29. junija: sv. Peter in Pavel; 15. avgusta: Marijino vnebovzetje ali Veliki šmaren; 1. novembra: Vsi sveti; 8. decembra: Brezmadežna Mati božja; 25. decembra : Božič ali rojstvo Gospodovo. DRŽAVNI PRAZNIKI 25. aprila: Dan vstaje; 1. maja: Praznik dela; 2. junija: Proglasitev republike; 4. novembra: Praznik narodnega združenja. CIVILNE SLOVESNOSTI Civilne slovesnosti s skrčenim umikom v državnih uradih in z izvešanjem državne zastave so: 11. februarja : podpis lateranske pogodbe : 28. septembra: dan vstaje v Neaplju; 4. oktobra: zavetnika Italije sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina Sionska. POSTNE POSTAVE Zdržek mesa in mesnih omak je zapovedan vsak petek. Zdržek in post (t. j. enkrat na dan do sitega se najesti) na pepelnično sredo, dan preti Binkoštmi, Vnebovzetjem, Vsemi svetimi, Božičem in na kvatrne srede, petke in sobote. Prve kvatre so: 7. marca. Druge kvatre so: 5. junija. Tretje kvatre so: 18. septembra. četrte kvatre so: 18. decembra. SONČNI IN LUNINI MRKI V letu 1963 bomo imeli dva sončna in dva lunina mrka. Pri nas bomo mogli opazovati le prvi lunin mrk. 1) Dne 5 januarja bo obročasti sončni mrk. Viden bo de na južni zemeljski polobli. 2) V noči med 6. in 7. julijem se bo pokazal delni lunin mrk. Videli ga bomo tudi v Evropi. 3) Dne 20. julija lx> popoln sončni mrk. Viden bo le v severnih krajih in po vsej Severni in Srednji Ameriki. 4) Dne 30. decembra bo pa popoln lunin mrk. Opazovali ga lx>do lahko s krajev Severne Amerike, v severozahodnem dolu Južne Amerike, na področju Pacifika, Oceanije, vzhodne Avstralije in severne Azije. 1 T Novo leto. Obrez. O. | 2 S Presveto ime Jezus. 3 Č Genovefa dev., Anter ) 4 P Tit šk., Angela F. 5 S Amelija vd.,Telesfor 6 N Sv.Trljekraljl, Razgl. 7 P Zdravko, Lucijan 8 T 40 mučenikov 9 S Julijan, Adrian, škof. 10 Č Aldo p.. Domicijan © 11 P Pavlin šk., lligin pap. 12 S Ernest šk., Tatjana 13 N 1. po Razgl., sv. Druž. 14 P llilarij šk., Srečko 15 T Maver, opat , Veljko 16 S Marcel pap., Oton 17 Č Anton pušč., Sulpicij C 18 P Priska muč., Liberata 19 S Marta dev., Marij 20 N 2. po Razgl., Boštjan 21 P Neža, dev. 22 T Vincenc muč., Viktor 23 S Zaroka Marije Device 24 Č Felicijan, Timotej šk. 25 P Spreobrnjenje sv. Pavla 26 S Pavla vd., Polikarp Q 27 N 4. po Razgl., Janez Zlat. 28 P Ciril patr., Tilen 29 T Frančišek Sai., c. uč. 30 S Martina dev., Savina 31 C Sv. Janez Bosco J &\+bH0t*4+*W* ZAPISNIK JJ' -............................. Rajul ob, JLa & ............................. k... 1 P Ignacij šk. Brigida ) 2 S Svečnica Dar. Gosp. | 3 N 5. po Rozgi.; Blaž, škof . 4 P Gilhtyl, jip. ; Bojana I 5 T Agata, dev., muč. 6 S Doroteja muč., Teofil 7 Č Rotnuald, opat ; Ksenija 8 P Honorat, škof (g) 9 S Apolonija, devica 10 N Septuagcsiina ; Viljem1 11 P Lurška Mati božja ! Civilna slovesnost 12 T Damijan, Evlalija, dev. , 13 S Foška dev., Maura 14 Č Valentin, muč. j 15 P Faustin, mučenik 16 S Julijana, dev. muč ([ 17 N Seksageslma ; Donat 18 P Simeon, škof, mučenik 19 T Konrad, puščavnik 20 S Elevterij šk.; Zenobij 21 Č Irena, devica; Fortunal 22 P Marjeta Kortonska, dev. 23 S Peter Damijan, škof 24 N Kvlnkvagezima fi 25 P Valburga, devica 26 T Pust; Porfirij, škof 27 S Pepelnica 28 Č Roman, »poznavalec 1 P Albin šk. ; Zorko 2 S Simplicij, Bazilij op. ) 3 N 1. postna 4 P Kazimir, spoznavalec 5 T Janez od Križa; Foka 6 S Felicila in Perpetua, in. 7 Č Tomaž Akv., cerkv. uč. 8 P Gerard, op.; Apolonij 9 S Frančiška Rimska sp. 10 N 2. postna; Klavdij(9) 11 P Kostantin; lleraklij 12 T Gregor Vel , papež 13 S Henrik kr., Roderik 14 Č Matilda kr , Inocenc 15 P Longin in Prob, muč. 16 S Hilarij in Tacijan muč. 17 N 3. postna; Jedert, dev. 18 P Ciril jeruzalemski, š. (T 19 T Sv. Jožef, ženin M.B. ^ 20 S Klavdija m., Evfemija 21 Č Benedikt op.; Serapijon 22 P Lea muč. ; Caharija 23 S Domicljan in tov. m. 24 N 4. postna; Gabrijel n. 25 P Marijino oznanjenje »T. 26 T Emanuel, mučenik 27 S Janez Damašč. ; Rupert 28 Č Janez Kapistran, Prisk 29 P Sekund, Jona prerok 30 S Andrej, spoz. ; Janez KI. 31 N Tiha nedelja; Modest I. kvatrc i 1 P Hugon, škof ■) 2 T Frančišek Pavelski | 3 S Rihard, šk. ; Hionija 4 Č Izidor šk., Dori 5 P Monika, Žal. M. b. 6 S Herman sp. ; Klotar 7 N Oljčnica; Herman, sp. 8 P Albert, škof 9 T Marija Kleofa, dev. @ 10 S Terencij, mučenec It Č Leon Veliki, papež 12 P Veliki petek ; Lazar 13 S Velika sobota; Ida 14 N Velika noč; Vstajenje 15 P Vel. ponedeljek 16 T Lambert, šk., Bernardka 17 S Anicet pap.; Robert J 18 t Apolonij, Elevterii 19 P Leon IX, papež; Ema 20 S Elijana, dev.; Adalgiza ] 21 N Bela nedelja ; Anselni 22 P Soter in Oaj, mučenika 23 T Adalbert, škof © 24 S Jurij, vitez, muč. 25 Č Oblet, osv., drž. praz. 26 P Klet in Marcelin, muč. 27 S Peregrin, opat; Cila 28 N 2. povelikonočna 29 P Marina, muč.; Peter, m. 30 T Kat. Sienska, Marijan ) 1 S Praznik dela 2 Č Patrocini] sv. Jožefa 3 P Najdba sv. Križa 4 S Florijan; Outard, šk. 5 N 3. povel. ; Evloglj, m. 0 P Judita, mnč. ; Janez lat. 7 T Stanislav, škof fih 8 S Bonifacij IV, pap. 9 Č Gregor nacijanški, šk. 10 P Izidor; Job, očak tl S Sigismund, šk. ; Žiga 12 N 4. povel.; Pankracij 13 P Servacij, škof; Robert 14 T Bonifacij, šk.; Fortunat 15 S Ivan La Salte, spozn. 16 Č |anez Nep.; Ubald, (T 17 P Paskal Bajt., spozn. 18 S Feliks ap. ; Venancij 19 N 5. pov.; Ivo, spozn. 20 P Bernard Slenski, sp. 21 T Viktor, muč.; Valent, sp. 22 S Rita da Cascia; Julija, d. 23 Č Vnebohod; Željko A 24 P Marija Pomočnica 25 S Urban, papež; Gregor VI. 26 N 6. povelik; Filip Neri 27 P Natalija devica ; Beda 28 T Avguštin Canterb., šk. 29 S Marija Paciška, sp. 30 Č Ferdinand, kralj ) 31 P Angela Merici, dev. 1 S Fortiinal, spozn. 2 N Binkošti 3 P Klotilda, kraljica 4 T Kvirin, škof; Frančišek 5 S Bonifacij, škof ; Ferdo 6 Č Norbert, muč.; Kandid 7 P Robert šk.; Pavel š. (S) 8 S Medard, škof ^ 9 N 1. poblnkoštna 10 P Primož in Felicijan 11 T Barnaba ap. ; Darinka 12 S Onofrij, Janez Fakund 13 Č Sveto Kešnje Telo 14 P SvetORorska M. b. if 15 S Vid in tov. muč. 16 N 2. poblnkoštna 17 P Adolf Ranieri, škof 18 T Efretn, puščavnik 19 S Gervazlj In Protazij 20 Č Silverlj p. ; Adalbert 21 P Alojzij, »poznavalec M 22 S Pavlin Nolanskl, ap. 23 N. 3. poblnkoštna 24 P Janez Krstnik, pušč. 25 T EliitiJ, škof; Viljem, opat 26 S Vlgtllj škof 27 Č Ladislav kr.; Herna, kr. 28 P Atilij muč., Heraklit T 29 S Sv. Peter In Pavel * 30 N 4. poblnkoštna 2. kvatre ’ Presveta rešnja Kri Obiskov. Afarije Dev. i Irenej muà.; Leon II. I Urh, škof; Berta, dev. ' Ciril in Metod, slov. ap. i Marija Oorettl 'j) I 5. poblnkoitna ’ Kilijan, škof ; Adrijan Leticija, dev.; Urlkcij i Amalija, devica; Ljuba i Pij I, pap.; Olga 1 Mohor in Fortunat i Murjeta, devica 1 6. poblnkoitna C ’ Henrik 11., cesar Karmelsku Mati božja i Aleš sp.; Marcelina 1 Kainil Lelijski, apozn. ' Vincenc Pavlanski, sp. i Hieronim; Elija ^ 1 7. poblnkoitna ' Marija Magdalena, sp. Apolinarij, škof i Kristina, dev. ; Boris 1 Jakob, ap.; Rado 1 Ana, mati Dev. Marije i Pantaleon, in.; Izaija 1 8. poblnkoitna ) ’ Marta, devica ' Abdon in Senen, m. I Ignacij Lojolskl, sp. Začetek pasjih dni 1 Č Vezi sv. Petra, Makab. 2 P Porcljunkula,Alfonz L. 3 S Najdenje sv. Stefana 4 N 9. poblnkoitna 5 P Marija Snežnica (S) 6 T Sikst II., papež w 7 S Kajetan pušč., Donat 8 Č Hermina, Cirijak, muč. 9 P Janez Vianney, spozn. 10 S Lovrenc, mučenec 11 N 10. poblnkoitna 12 P Klara, dev.; Veselka ff 13 T Hipolit, mučenec 14 S Stanislav, Kostka, sp. 15 Č Vnebovzetje M. D. 16 P Rok, spozn., joahlm 17 S Hljacint, spoznavalec 18 N 11. poblnkoitna 19 P Janez Eudes, sp. JRt 20 T Bernard, sp. 21 S Ivana Šant., dev. 22 t Srce Mar., Timotej, sp. 23 P Filip Ben. (Zdenko) 24 S Jernej ap., Ptolomej 25 N 12. poblnkoitna 26 P Bernard, sp., Cefirln 27 T Jožef Kalasanclj, sp. k 28 S Avguitin, cerkv. uc. 29 t Sabina, Obl. Jan. Kr. 30 P Roza Llmanska, dev. 31 S Rajmund sp., Abondlj Konec pasjih dni 1 N 13. poblnkoitna 2 P Štefan, kralj, Maksima 3 T Doroteja in tovar. (3) 4 S Rozalija dev., Marino 5 Č Lovrenc Just., Albert 6 P Caharija pr., Petronij 7 S Regina dev., Branislava 8 N 14 poblnkoitna 9 P Gorgoni), mučenik 10 T Nikolaj Tolentinski (7 11 S Hljacint in Prot. 12 Č Ime Marijino, Gvido 13 P Mavrilij, škof, Hedvika 14 S Povišanje sv. Križa 15 N 15. poblnkoitna 16 P Ljudmila, devica 17 T Lambert, Elda, dev. A 18 S Jožef K., Evstorgij 19 Č Jauuarij, muč , Altac 20 P Evstahlj in tov., muč. 21 S Matevž ap. evangelist 22 N 16. poblnkoitna 23 P Lin, papež, Slavojka 24 T Gerard, spozn. 25 S Avrelija, muč., Klcofu 26 Č Ciprijan in Justin, m. J 27 P Kozma in Damijan, m. 28 S Venceslav, kralj 29 N 17. poblnkoitna 30 P Hieronim, cerkveni uč., 3. kvalre 1 T Remlgij škof 2 S Angeli var., Teofil 3 Č Terezija Del. Jezusa(v\ 4 P Frančišek Asiski sp. 5 S Placid in tov., Tulija 6 N 18. poblnkoitna 7 P Marija roženvenška 8 T Brigita, spozn. Pelagija 9 S Dionizij Areop. ([ 10 Č Frančišek Borgia sp. 11 P Placidi ja, Aleksander 12 S Maksimiljan, Serafin sp. 13 N 19. poblnkoitna 14 P Kallkst, papež, Borut 15 T Tereza Avilska, spozn. 16 S Gal m., Bertrand 17 Č Hedvika, kraljica àk 18 P Luka, evangelist 19 S Peter Alkantarskl, sp. 20 N 20. poblnkoitna 21 P Uršula, devica 22 T Donat, škof, Vera 23 S Boeclj, sp., Domiclj 24 Č Rafael, nadangel 25 P Krizant iu Darja, m. ) 26 S Evarlst, pap., Rustlk 27 N 21. pobinkoitna 28 P Simon in Juda, ap. 29 T Ermelinda, dev., Narcis 30 S Saturnin, muč., Llberat 31 Č Volbenk, šk., Kvintin Driavni praznik 1 P Vsi sveti (g) 2 S Spomin na ver. duš 3 N 22. poblnkoštna 4 P Karol Boromeiski 5 T Elizabeta in C., sp. 6 S Lenart, šk., Kallnlk 7 Č Ernest opat, Engelbert 8 P Bogomir, Evfrozina (T 9 S Orest, muč., Nevenka 10 N 23. poblnkoštna 11 P Martin, škof, Davorin 12 T Renat, muc., Kunibert 13 S Stanislav, spoznavaiec 14 Č Jozafat šk., Borislava 15 P Lepotd sp., Albert V. 16 S Otmar, sp., Jedert d.Q 17 N 24. poblnkoštna 18 P Odon, škef, Gregorij, š. 19 T Elizabeta, kraljica 20 S Feliks, sp., Srečko 21 Č Darovanje Marije Dev. 22 P Cecilija, dev., muč. 23 S Klement, papež 24 N 25. poblnkoštna ) 25 P Katarina, sp. 26 T LenartPortomavriški 27 S Virgili], šk„ Valerijan 28 Č Jakob, sp,, Sosten, muc. 29 P Saturnio, šk., Blaž 30 S Andrej, ap., Justina 1 N 1. adventna nedelja (S) 2 P Blanka, devica w 3 T Frančišek Ksaverij 4 S Barbara, devica, muč. 5 Č Saba muč., Dalmacij, 6 P Miklavž, škof 7 S Ambrož, c. uč„ ([ . 8 N 2. adventna 9 P Sir, škof, Peter Furjè 10 T Melilijad, papež 11 S Damaz, papež 12 Č Amalija, sp., Aleksander 13 P Lucija, dev., Otilija 14 S Pompej, šk., Spiridijon 15 N 3. adv., Kristina, dev. 16 P Evzebij, kr., Adelajda 17 T Lazar, spozn., Živko 18 S Gracljan, škof, muč. 19 Č Fausta, dev., Anastazij 20 P Evgenij in Makarij inuč. 21 S Tomaž, ap., Severin 22 N 4. adv., Demetrij, škof 23 P Viktorija, dev. J 24 T Sveti večer 25 S Božič, Rojstvo G. 26 Č Štefan, prvi muč. 27 P Janez, Evangelist, ap. 28 S Ned. otročiči 29 N David, kralj, Tomaž, a. 30 P Evgen, škof, Liberij At) 31 T Silvester, papež 2. kvatre t Mons. IVAN TRINKO ~>lv lei Letos bo ves slovenski narod obhajal stoletnico rojstva očaka beneških Slovencev Ivana Trinka. Pred sto leti se je rodil v Spodnjem Trčniunu ta veliki sin domovine, ki je skoro eno stoletje krmaril usodo svojih rojakov. V preprosti hiši svojakov, malih posestnikov, danes se pravi »pri Pirnovih«, je rastei mali Ivan ^latoust in je dorastel v očaka svojega ljudstva. Kot trije modri za zvezdo v Betlehem so hodili njegovi rojaki k njemu v Videm po nasvete in toiažbo, Po vzpodbudo in načrte. V svojih pesmih in pismih Je Trinko vriskal in jokal s svojimi. Z drobnim peresom je risal matajurske gričke in nadiške globeli. Na koncu je poleg pesnika, risarja še kot glasbenik zložil mogočni zadnji »De profundis«. Res, iz globine svojega srca Je zajemal orjak pod Matajurjem zaklade za vse rojake, od Nediže do Drave, Zato pomeni stoletnica njegovega rojstva svetal dan v naši zgodovini! ~£i,vtčn\uf\u NA DAN NOVE MAŠE IVANA TRI1MKD -TA 20 ROŽNIKA 1886 Poskakuj, raduj se, bela rožica, — tarčmunska vas, Srečnega tako ni sela kakor ti, — tarčmunska vas! Benečanom vsem, Nedižo jadrno pijočim, je Milost v tebi razodela se ta dan, — tarčmunska vas. Ena Zvezda prikazala se bliščeča nad teboj, Ti Cvetica dozorela vrta kras, — tarčmunska vas. Ivan Trinko Cvetka ta je, nov levit tvoj, — ki njegov Danes prvi si prejela blagoslov, — tarčmunska vas. Prijatelj P. P. Pripomba: Zdravico taičmunski vasi je spesnil Polci' Podreka. Izšla je le v nekoliko posebnih odtisih. Eden se je še našel v Tiinkovi zapuščina. 'Mwi iniiiiiiiuraiiiiiniiiii m • I 1 1 !li!l!illlllllllliir>|!!lifl|llll Irmkova beseda nmmi sobratu Alojziju Birtiču, ki je daroval svojo prvo sv. mašo 2. maja 1909 v Erbcču Mladi prijatelj ! Tudi Tvoj dan, Tvoj lepi, dolgo pričakovani dan je napočil. Prišel je nenadoma, oživljen v toplem blesku pomladanskega sonca. Vesele se ga s Teboj domači, prijatelji in znanci vsi na okolo in obče veselje se prekrasno vjema z veseljem prebujajoče se narave in s pomlajeno krasoto naših slovenskih goric. Preč je dvanajst trudapolnih let semenišča! Šle so kakor jata ptic selečih se na jug. Pridno si se učil v tem času, moder si bil, z dosledno stanovitnostjo in s čedalje bolj kipečim navdušenjem si se vspenjal do svojega cilja. Zato pa si tudi srečno dospel kamor Te je gnalo silno hrepenenje, Prišel si do duhovnega stanu, za kar Ti srčno m slovesno čestitam. Dolga pot in naporno učenje sta te vtru-dila ; na koncu si opešal. Nič ne de! Šibko Je za trenotek telo, a čvrst in boder naj °stane duh. Zdravlje se povrne, kakor se' sinjor in čedajski kanonik Petričič ni sam3 starosta beneško-slovenske duhovščine — saj jih še vedno krepko nosi 91 let na ramenih —, ampak je bil tudi eden izmed tistih duhovnikov, ki je še kot kaplan vedno hodil peš in hitro. Res kot »vjetar« urno je moral opravljati razsežne župnije v Šent Lenartu in potem v Špetru. Še danes hodi redno maševat in spovedovat v čedadsko stolnico, tipajmo, da nam ga Bog še ohrani. Njemu podoben kot »gospod brez vranice« in tudi po letih je drugi beneško-sloven-ski duhovnik v visoki letih. Ta je č. g. Janez Gujon, ki se je rodil v Bjačah, občina Pod-bonesec, leta 1877. Sedaj župnikuje v Ovčji vasi pod Svetimi Višarji, kjer je lansko leto daroval svojo biserno mašo. Kljub pet in osemdesetim letom je pa še vedno močan in živahen, kakor da bi imel samo 25 let. Svoje zdravje pripisuje tudi on stari navadi, da je vedno rad hodil peš. Še nekaj drugih starih tečakov, ki so radi hodili peš po najoddaljenejših gorskih vaseh smo imeli. Eden je bil gospod Jožef kurjava iz Dolenjega Tarbija. Drugi pa gospod Anton Klemenčič iz Dolenjega Bamasa. Gba sta že umrla pred nekaj leti. O pokojnem gospodu Klemenčiču pravijo, da se ni nikdar peljal z vozom, ker je prej prišel s Svojim naglim korakom, kamor je hotel. Če ga je kdo povabil, naj stopi na voz, je odgovarjal : »Ne, hvala, se mi mudi!« Poleg omenjenih je pa še eden, katerega smemo prišteti med vztrajne »podiste« ali peš hodilce. Ta pa je č. g. Jožef Jušič, doma iz Ažle. Sedaj je župnik v Kredu pri Kobaridu. In kaj menite, koliko let ima? Prav toliko kot starosta Petričič, s katerim je sošolec; torej že 91 let. Neprestano delo in hoja je prinesla tudi njemu kot ostalim visoko in zdravo starost. Bog jih živi! Starosta beneških Slovencev V lanskem Trinkovem koledarju smo zapisali, da je v oktobru mesecu učakal Jože Jusič iz Klen j 106 let. Podal se je še na pot v Videm, kjer ga je sprejel nadškof. V krogu svojih vnukov je ta najstarejši Slovenec in menda tudi najstarejši državljan Italije pripovedoval, še dovolj čil in zdrav, razne zgodbe iz svojega dolgega stoletnega življenja. V mladosti je bil še nekam šibak, k vojakom ga niso potrdili. Trdo delo in redno življenje, le tu pa tam kozarček žganega, je našega starosto krepilo in mu dalo učakati tako Ob 106 letnici visoko starost. V Jušičevih mladih letih je prav ob meji neprestano pokalo. Avstrijske čete so se pomikale preko Matajurja. Privihrale so pa še tri druge vojne, a niso strle starega Jušiča. Z zanimanjem je vedno sledil vsem dogodkom. Izobraževal se je tudi iz knjig. Vedno je bil naročnik Mohorjeve družbe kot zaveden in veren Slovenec. Ob njegovi 106 letnici so ga obiskali časnikarji, snemali po televiziji, obiskovali dostojanstveniki, ko se je grel na klopci pred hišo. On, živa priča stoletja je rad kaj povedal. Vsi smo upali, da bo za svojo 107 letnico še kaj več odkril. Prišlo pa je drugače. Na dan 29. avgusta je manjkalo še 45 dni, da bi učakal 107 let. Vsa soseska se je pripravljala na veliko slavje, da počasti svojega Abrahama. Tedaj pa se je raznesel glas, da je slabo s častitljivo starino. Odpovedale so mu noge in želodec. Še do zadnjih trenutkov je dajal korajžo domačim. Preminil je na tiho kot sveča, ki je dogorela. Pokopali so ga na občinske stroške Z Jušičem je legel v grob mož korenjak, stara slovenska grča; z njimi vred pa tudi stara doba, ki je videla toliko srag in trpljenja našega ljudstva. Naš starosta v krogu svoje rodbine A4 ati ozia n a 7/ Si. at L tj oti Mati božja starogorska, naša svetla zvezda morska ! Naj nas dviga iz gorja Tvoja roka blažena ! Moč pri tebi in zavetje so iskali davni dedje. Naj nas dviga iz gorja Tvoja roka blažena ! Si pred Turki jih branila, dala v boli jim zdravila. , • »■ Naj nas dviga iz gorja Tvoja roka blažena ! Klativitez se te bal je, kmetič v koči mirno spal je. Naj nas dviga iz gorjà Tvoja roka blažena ! Nad Slovenci si Kraljica, bodi naša pomočnica ! Naj nas dviga iz. gorja Tvoja roka blažena ! S. G. Med naše kraje in ljudi Obiščimo Kravar! Ena najlepših pokrajin naše Beneške Slo-yenije je gričevnati svet med rečico Kozico in njenim pritokom Rbečem, ki prišumlja Pri Šent Lenartu vanjo. Še dovolj lepa vozna Pot -— še pred desetimi leti je vodila tod le steza — te pripelje mimo slikovitih zaselkov Ušivca, Zahardo in Podkravar v središče gričkov do vasi Kravarja. Vas leži pod Pobočji 623 metrov visoke Marije Magdalene. Okolica je bila znana po dobrem civi-<-linu, ki je po okusu podoben dolenjskemu cvičku. Niso pa plodne samo zgornje zemeljske plasti; bogastvo se skriva tudi spodaj. Pri selišču Čišnje so zasledili geologi že pred Mnogimi leti žile živega srebra. Prebivalstvo pa ni bogzna kako številno. Vsa okolica Kravarja z vasmi : Jerica, Pičič, P°dkravar, Ušivca in Zabrdo je imela pred desetimi leti komaj 487 ljudi. Danes jih je Precej manj, pred dvema letoma so jih našteli samo 364. Znana in žalostna pesem : Poseljevanje ! Stare zanimivosti Kravar je eno najstarejših slovenskih naselij v Beneški Sloveniji. V neki listini se imenuje že leta 1275. Do leta 1804 je Kravar užival veliko avtonomijo. Pripadal je namreč še s 15 drugimi soseskami pod veliko županijo ali »banko« v Mersinu. Župan in njegovi prisedniki, po navadi župani manjših občin, so zborovali okrog velike kamnite mize ali »laštre«. Stala je pri cerkvi sv. Antona opata v Gorenji Mersi. Mersinska »banka«, kakor tudi še večja v Landarju, je samostojno odločevala o u-pravnih in gospodarskih zadevah. Dož Ludvik Manin je leta 1796 izročil obema bankama tudi sodne pravice, celo za najhujše prestopke. Take svobodne pravice so uživali Slovenci pod Matajurjem še pred 150 leti! Kravar je imeniten tudi po svojih starinskih cerkvah. Dve sta prav stari. Ena je posvečena svetemu Andreju. Zidal je okrog leta 1530 mojster Andrej iz Škofje Loke. D njegovih rok je tudi cerkev svete Lucije* zgrajena šest let kasneje. V obeh se sveth' kata znamenita baročna oltarja. Tc bogato izrezljane in pozlačene umetnine so znane kot »zlati oltarji«. Delal jih je cerkljanski mojster Luka Šarf. V Kravarju je vrezal tudi letnico 1695. Vse to dokazuje, kako je bila Beneška Slovenija umetniško povezana s sosednimi kraji že v prejšnjih stoletjih. Danes se dviga v Kravarju še tretja, mogočna župna cerkev Marijinega Srca. Po starem je bil Kravar ena izmed sedmih kaplanij šentlenartske fare. Šele leta 1941 je postal samostojen vikarijat, ki je bil leta 1955 povzdignjen v župnijo. Med dušnimi pastirji je bil posebno znan gospod Blaž Krizetič, doma iz Ušivce. V mladih letih je imel precej burno življenje. Utekel je celo iz semenišča; prehodil je zapadno Evropo. V Franciji je Prišel k nekemu župniku, ki je inteligentnega in srčno dobrega mladeniča pregovoril, da je šel dokončat bogoslovne študije v Rim. Potem je pastiroval v domači kaplaniji, kjer ga je ljudstvo vzljubilo z vsem srcem. V hudi lakoti in draginji leta 1836 je poprodal vse svoje imetje, celo obleko, da je nasitil svoje ovčice. Po smrti so mu verniki postavili spomenik pri cerkvi v Šent Lenartu. Nekaj o ljudeh Ljudje v kravarski okolici so veseli in delavni. Zanimivi so njih domači priimki, ki tako lepo po naše zvenijo. Tu žive in se pote Lahovi, Tončakovi, Zuobričevi; drugim hišam pravijo spet pri Drejenkovih, Ton ko-vih, Tonkutnih, Pjernovih, Vukovih, Zaja-covih in dolga vrsta drugih. Pravi priimki so tudi vsi slovenski, čeprav že zelo popačeni. Bogatinov boš med njimi zaman iskal. Iz zemljiško-posestnih razmer pred desetletji se ta resnica dobro razvidi. Vsa posest je bila namreč razdeljena na 13 delov, ki so jih imenovali »loti«. Domači ljudje so pa tem zemljiškim skupnostim dali ime »zemlja«. Uboga zemlja pa komaj nasiti svoje ljudi. Pičli so zdaj pridelki koruze, krompirja, repe; od sadja pa sevke, češplje, kostanj, ki pa že izginja. Živinoreja se počasi izboljšuje, a le počasi. Nekoč je pa bila poglavitni steber kmečkih hiš. Že po imenu »Kravar« bi tako sodili. Za pašnike so se včasih kar stepli. Pravde so se vlekle. Prav pri teh so Kravarji pokazali svojo prebrisanost. Prebivalci Kravanja so se pravdali z ljudmi iz vasi Ravne, pod sosedno občino Srednje, zaradi nekega pašnika. Oboji so trdili, da stoji pašnik na tleh njih občine. Šlo je tako za živo, da je prišla zadeva v pretres pred mersinsko »banko«. Oboji pricokljajo pred mersinskega sodnika in vpijejo vsak svojo. Sodnik se nekaj časa praska za ušesi, potem pa se odloči, naj prisežejo, da če stojijo na tistem travniku, da stojijo na svojem. Menil je, da se bodo krive prisege zbali. Bali so se res i Kravarji i Ravenci. Prvi pa so še prisego ugnali v kozji rog s svojo prebrisanostjo. Kar vsa skupina je dvignila prste in zagrmela: »Se parsežemo da smo ta na našim«. Sodnik jim je verjel. Kako bi neki ne? Saj so res Kravarji stali na svojem, ker so si doma nasuli v cokljc vsak po eno prgišče zemlje s tistega prav-danskega pašnika. Krivo niso prisegli in so pravdo dobili. Pa recite, da niso naši ljudje prebrisani. Vrh Matajurja Kot mogočni varuh vse Beneške Slovenije se dviga v trikotniku med Sočo, Nadižo in Reko-Aborno orjaška kupola Matajurja. Z njegovega vrha 1643 metrov visoko objame pogled vse beneško-slovenske vasice, ki se kot bele ovčke stiskajo po Matajurjevih bregovih. Matajur je omenjen že v zgodbah čedad-skega zgodopisca Pavla Diakona, ki pripoveduje, kako je langobardski kralj Alboin leta 568. gledal z njegovega vrha na rodovitne italske ravni in zahrepenel po sončni zemlji na zapadu. Še v istem stoletju je Matajur zaslovel zaradi strahovitih potresnih usadov, ki so pri Starem Selu v Kobariški kotlini zgrmeli navzdol in zagradili zgornji tok Soče. Takrat je ta reka po mnenju mnogih geologov preusmerila strugo od Nadiže proti Tolminu. Matajurjevi kredno-flišni grebeni so pa še vedno kraljevali na meji med beneškimi in obsoškimi Slovenci. Na vrhu razglednega Matajurja se je že pred prvo svetovno vojno dvigal stolp z vo- Prejšnji stolp Odrešenika In kapela na vrhu Matajurja tivno kapelico. Na pročelju je imela vklesano posvetilo v slovenščini. Stavba je bila porušena že leta 1909. Burja svetovne vojne, ki je prav na Matajurjevem vrhu najbolj divjala, je razrušila še temelje božje stavbe, katero so bili postavili naši verni predniki. Dolga desetletja so minila predno so začeli prebivalci pod Matajurjem zopet misliti na kapelo vrh gore. Zbrali so poseben odbor, pod vodstvom domačega gospoda župnika Gujona, ki je zbiral prispevke za novo kapelo, posvečeno Odrešeniku sveta. Dolgo časa so trajala dela za katera so prispevali poleg države in pokrajine zlasti domačini in naši izseljenci po svetu. Lansko leto ob koncu poletja je bila zgradba dovršena. Kapela ima četverokotno obliko z lopo pred vhodom. Nad pročeljem se dviga značilna beneška lina za zvonove. Vsa stavba pa temelji na obsežni izravnani in podzidani ploščadi. Dne 2. septembra se je na tem visokem kraju zbralo okrog 3000 domačinov iz spodnjih vasi k slovesni posvetitvi. V helikopterji1 sta priletela videmski nadškof in obrambni podtajnik senator Pellizzo. Goste je pozdravil župnik Gujon, ki je orisal zgodovino svetišča na vrhu Matajurja. Sledila je hlagoslo* Nova kapela na Matajurju vitev in maša. Na koncu obredov je bilo pa kar ganljivo gledati, ko je dvanajst otrok iz bližnjih vasi prejelo na tem vzvišenem kraju zakrament svete birme. Ko je večerno sonce poljubljalo sosedne vrhunce, so se zalesketala okna na Stari gori kot da Mati božja pošilja večerni pozdrav Odrešeniku sveta na vrhu Matajurja. Stara gora - Matajur, dva varuha naše beneško-slovenske zemlje ... MATAJUR Oj lepa beneška gora, oj ljuba slovenska zemlja. Veselo te pozdravljam ! Ko na te se oziram, iz senčne nižave v sončne višave, tvoj jasni, krasni pogled čez Sočo, Nediio razpet pravice podoba se zdi, ki iz neba v deželo sveti. Tvoj zeleni travnik v cvetice povit pašnik, svete misli budi, tiho, tiho srcu govori. In beli tvoji grebeni, nezmagani, kremeni ko venec slave stoje, potrta, srca uče: da blisk, strela in grom utrdè mali dom. Pozdravljen Matajur! Na vrhu tvoje planine za nas in za vse sine postavljen je spomenik; naj Kristus Odrešenik, v domu miru in sprave, milost deli ljubezni prave. Zdravko Zrna Oj hvala vatna iz srca, solunska svela brata dva, ki jezik naš branila sta, naš jezik posvetila sta! Simon Gregorčič Pelra Podrjeke (učenika Ivana Trinka) na pokopališču v Roncu T ukaj U miru Gospodovem počiva Č. gospod Peter Podreka Izgledan Duhoven Iskren Slovenec Pravi prjatel ljustvu ki po njem hvaležno žaluje Nečaki so mu ta kamen v hvaležni spomin postav eli R. 1822 Um. 1889 iAfa grobu *7*etra <7*odrekc._ Pod malo cerkvico pokopališče stoji, na južni strani grobišče leži. Tam dole počiva ljubezan odkriva veliki poet Za hčerko slovensko iskreno unet: Pctar Podreka. Nad revnim grobiščem spominček je stal in duhtel okole na ronke in dole, jih zbujal iz spanja, naganjal na djanja. Napev iz Terske doline Stari napevi v slovenskih dolinah pod Matajurjem na žalost že izginjajo v pozabo. Ne živijo več tvorno med ljudstvom, le kaka stara ženica jih zna na pamet in ti jih zapoje, če je dobre volje, z značilnim zategnjenim in milim glasom. Starožitnosti in značilne napeve je zbral ttted Beneškimi Slovenci že pred pol stoletjem znani ruski filolog Baudoin de Courte-nay. Izdajal jih je v takratnem »Sanktpeter-burgu« (danes Ljeningrad) v zbirki »Ma- lerialov cilja južnoslavjanskoi dialektologii i etnogralii«. Pomagala mu je asistentka Ella de Schoultz-Adaievska. Oba sta se naslanjala na Trinkovo pomoč. V Trinkovi zapuščini sem našel brošu-rico kot posebni tiskani odtis iz zgornje zbirke, ki je izšel v Petrogradu leta 1904. Én izvod odtisa, ki je pisan v nemščini, ruščini in francoščini, nosi lastnoročno pisano Bau-douinovo posvetilo Ivanu Trinku. Napisano je v italijanščini. Prevedeni ruski in nemški naslov izvlečka se glasi: Ljudski napevi in besedila — zapisana med terskimi Slovenci. Prvi priobčeni napev v zbirki je zapisala Adaievska po besedah in petju Tereze Vas-saz, poročene Batoja, doma iz Tipane. Besedilo se glasi : Pojtmi spat zbogti rati svetiti kriian prebivat. Kor je z Bogan, Bug je z niti; Jezus je Marijen sin, Sveti Pelar ima nebeške kluče ima, sveti raj otperja. Otprite tudi nan, le pridemu či vanj. V isti brošurici, ki obsega 16 tiskanih strani navadne osmerke, sem našel listič s Trinkovo pisavo. Zapisano je: Uspavanka iz Št. Andreža pri Gorici; zapisal prof. Andrej Budal dne 16. oktobra 1924. Pejmo, pejmo z Buohen spat h svet'mu krilu prebivdt. Duor je z Buohen, Buoh je l njin, Jezus je Marijin sin. Marija s krilen huodi, soj'ha sinka lepo pruosi: •Sinek, sinek niuoj, stòri, kar si Behii uebéiou.« Sveti Peter 'z Rima tri kluči svet’ha raja ima. Mi pejdemo či hore h vaširt, de uópre tudi našin. Zanimivi sta tipanska in štandreška inačica. Ujemata se skoraj popolnoma v prvih in zadnjih štirih kiticah. Vredno bi bilo natančneje preiskati, kako je vplivalo besedilo iz Beneške Slovenije na ono iz goriške okolice ali obratno. Podobno besedilo poznajo tudi v goriških Brdih blizu Gorice. Vsekakor je staro najmanj dvesto let. Ko je že omenjena Tereza pela to pesem pred letom 1904, je imela 35 let in je povedala, da jo je slišala od svoje matere še kot otrok. Če dodamo še starost matere, ki je čula napev od svoje matere, pridemo do gornje starosti te slovenske uspavanke. Pripomniti je treba še to, da se je očak Trinko dobro zavedal pomena starih ljudskih napevov in da jih je tudi sam nabiral, čeprav je o tej njegovi dejavnosti bolj malo znanega. r. b. i=gr=] pozdrav novomašmku LOVRENCU PETRIČIČU iz 52 masa na slavju vrij ,Svetil) "Pisari 17. julija 1962 Dolince an breguovi beneške dažele zapjejta vesele prečudni je dan: donas je mašavu 'dan naš Benečan! Je rjes de j' zapustil očetovo selo, pa ljudstvo j' veselo zak' pozna zaki. Če gledaš debelo hudoban si ti. Se Krištuš je muoru bežat daj t’ u Egipt za ... kožo rešit ; ka’ j' t uole dau gr jeli? Glih tako prc Renco; Na pravim zn smjeh. 4 Usmiljena Mati Višarska Kraljica, Marija Devica mu j’ dala to gnado da j’ ratu dan Mašnih i ošermu velado. 5 Ponižno an pru sarčno naš glas uzdignimo, le kupe zaupimo: čast, hvala Mariji! Zapel Podutanac v domačem narečju. ZRNA »Kdor svoj materinski jezik zavrte ter ga pozabi in zapusti, je podoben pijattcu, ki ziato v prah tepta itt ne ve, koliko škodo si dela.« Slomšek Božični in novoletni običaji v Terski dolini Sc govori beneška zemlja o svojem življenju, še hranijo Velika glava, Mali vrh, Muzac dediščino slovenske grude: bolest in Pesem, kamen in vriskanje, prvine v katerih se zrcali duša našega človeka-trpina. Še živi peščica zemlje slovenskega zapada, ki hrani' izročilo ponižanih beneških mater, življenje nepoznanih očetov, življenje, ki živi v besedi *n v srcih in se širi od roda do roda že več stoletij. Terski Slovenci bivajo po malih in skromnih vaseh, v preprostih trdo zidanih hišah, Pokritih s korci. Njihovo življenje ne pozna truda ne počitka. Misel jim je ponižna. Vera Jih spremlja od rojstva do smrti. Prirojeno veselje jih nikdar ne zapusti, niti v nesreči. Zlasti se vesele ob božičnih praznikih ko pridejo domov izseljenci. Ob tem času vas in ljudstvo zaživi in zasanja o Kristusovem rojstvu, zaužije božično skrivnost s sladkostjo 'n s srečo, ker Kristusovo rojstvo jim je Inč in simbol enakosti in bratstva. Ob Božiču je vsak rodni hram obdan s tančico skrivnostnega veselja in prazničnega vzdušja. V predbožičnih dneh se mlade žene in mladenke trudijo s čiščenjem, z urejevanjem domačih prostorov. Dom zadobi občutek nebeškega miru in tople domačnosti. S preprostostjo uredijo v kuhinji božično drevesce, ki ga okrasijo z raznovrstnimi sladkarijami ter ga položijo na mizico v najvidnejši kotiček izbe. Pod drevescem napravijo s svežim mahom valovito pokrajino. Tu vidiš blagodišeče senožeti, zelene griče, suhe struge studencev, planjavice, ceste posejane /. drobnim, čistim peskom. Ob cestah stoje lesene ograje iz suhih tenkih vejic (hrušč). Po medlorazsvetl jenih stezicah pasejo bele in črne ovčice pokrite z volnenim kožuhčem. Pod milim nebom, na vzvišenem sijajnem kraju sredi revščine in radostne narave pa se smehlja nebogljeno Dete, Bog-stvarnik vsega sveta. Ni plenic, ne zibelke, ne jaslic, temveč ležišče z lepo urejenimi in porezanimi bilkami sena. Kot pri prvotnih scenerijah jaslic, ni hlevčka ne Jožefa ne Marije; le Dete leži s sladkimi očmi. Dobrosrčna kravica in osliček Ga grejeta. Pred božjim Detetom trepeče v rdečem kozarcu noč in dan lučka, simbol vere, ponižnosti in ra- dosine ljubezni. Kuhinjski kotiček se je iz-premenil, poslal je družinski oliar, prazničen, blagoslovljen oltar molitve. V letih, ko je huda revščina domovala v Terski dolini, so domačini prodajali drva za pičel zaslužek. Njim samim pa so pomanj-kovale, zato so bili primorani nabirati suhljad, odpadlo vejevje, stare drevesne korenine po gorah. Ves ta tako nabrani les so sh ranjevali za božični čas in pričeli so ga žgati ob pričakovanju polnočne maše. To suhljad imenujejo »luč«, ker ob gorenju svetlika (lužinja) in daja bolj živo in belo svetlobo. Ob pričakovanju polnočne maše so se vsi družinski člani zbirali okoli ognjišča ter si Pripovedovali dovtipe, vmes pa molili, kramljali, se ogrevali pa tudi velikodušno pili novo dobro vino iz »čutare« (zemljena posoda) in iz »pivnice«. Ob razrušenju ognjišč 1° običaj izumrl, popivanje pa je le ostalo. Na božični večer, na »amandiz« imajo terski Slovenci navado skuhati riž v mleku. Sta-re.jši si pravijo rečenico: »Na amandiz. to 'ma skuhati riž!« Ker je naš preprosti in dobrosrčni človek dobro poznal revščino, se mu je včasih zasanjalo po boljši jedi ; zlasti dobra jed je prijala otrokom ; ta je razlog, da so starejši brili norce z otroki in jim dopovedovali, da bodo ob polnočni maši zastonj darovali riž in naj ne pozabijo vzeti s sabo žlice. Vneto so priporočali : Pojta, nu ču dati riž nacuj na amandiz!« (Pojdite, bodo dali riž, nocoj na božični večer ! ) Marsikdo je nasedel! Novo leto pa spremljajo s streljanjem, z vriskanjem in ukanjeni, s plesom in pijačo. Ob nastopu novega leta mu naborniki zazvonijo in tedaj si vsi iz srca voščijo srečo, se javno pobotajo za morebitne nevšečnosti in si odpuščajo stare sprtije, ker hočejo pričeti veselo in čisto novo leto. Otroci pa v jutranjih, še mračnih urah do poldneva hodijo od hiše do hiše proseč : »Koledo novo ljeto, Buoh Van dejte ’no dovrò ljeto!« ( »Koledo novo leto, Bog Vam daj dobra leto!«) Povsod jih radostno sprejmejo in se z njimi pošalijo, nato jih bogato obdarijo z jabolkami, orehi, lešniki, kostanjem, sedaj pa tudi s pomarančami in okusno sladkarijo. Ženice so neverjetno prepričane, da »Koledarji« prinašajo srečo. Ce vstopi prva na prag prosit »koledo« deklica, verjamejo, da bo kravica rodila »bokmico«, če pa pride deček prvi, se bo rodil »bokinič«. Na to zelo pazijo in ves dan si veselo dopovedujejo, kdo je prvi stopil. Taki so še živi običaji naše zemlje. C. V. ZltNA »O tem, kaj in pravica in kaj krivica, niti dva člo Veka nista enih misli. Kar komu ne ugaja, to se mu Zdi krivično in s pravico je ravno narobe.« »Bedak, kdor se vse življenje trudi in peha, pa ni "'a smotra pred očmi, i> katerega bi mogel usmerjati krutkumalo svoje misli in žel je.'« Markuš Aurclius »Nekateri so le po imenu ljudje, a v resnici Hvali.« Cicero s ’ / ' ‘ zymiAel rivi n ’MUel jiv L j enj ti K Cankarju pride v goste sama smrt; pa ga izprašuje: »Cernu si živel, človek? komu živiš? Ko pridem k tebi, da pojdeš z menoj na poslednjo pot, — koga boš klical na pomoč?« Vzkliknil sem; iz globočine umirajočega srca je planilo: »Mati!« A tih in mračen kakor poprej je bil plamen v očeh smrti. V tej bolečini sem zaklical kakor v predsmrtnem spoznanju : »Domovina !« Milejši in jasnejši je bil plamen v očeh siniti, že se je dramilo v njem usmiljenje in odrešenje. Ali ganil se ni moj gost, moj sodnik, me ni izpustil. Takrat se mi je v grozi in bolesti razklalo srce, da je dalo, kar je še imelo: »Bog!« »V tistem hipu sem se sladko zbudil... Poleg mene je sedela svetnica odrešenica .. . Ime ji je bilo: Življenje, Mladost, l.jubezen.« — Cankarju je ta svetnica indi simbol prerojenja po milosti, ki je iz Boga. VODO Pl VA C IN NJEGOVE ZGODBE Pruzapru on se je pisu Chiabai Štefan, a malokajšan je to vjedu. Vsi so mu guorili Vodopivac ali celò Bradač, zavojo njegove dolge an široke brade. Umaru je že leta 1929 doma, u Dolini pri Lijesah, vič ku osemdeset let star. Mož je bil visoke postave, globoke vjere, bistre glave, pogumnega an veselega značaja. U družbi naših duhovniku se je rad niudiu ; posebno prijateljstvo je daržu s domačim kaplanam pre Pjernam Černota iz Kozce. Lepi dokazi njegove pobožnosti so n.iegovi sinovi. Jih je bilo sedemnajst, med niimi ena hči redovnica: sestra Filomena, zdaj 80-letna, bivajoča v Karmine pri svetišču »Rosa Mystica«. Izrazi njegovega luštnega značaja naj bojo pa tele zgodbice, ki jih vam prinašamo tle. Kakuo je Vodopivac stuoru pre Pjernu par sile spreguorit Biu je praznik svetega Lukeža u Roncu. "re Pjeri je šu u senjan an je peju za sabo ludi Vodopivca, ker oba sta bila prijatelja s tamkajšnjim kaplanam. Ta je biu pre Tita Kruder, doma iz Smardeče pri Tarčen tu. Po maši je blo kosilo an po kosile pa žegan ; Pa ni bilo moč iti damu, sta muorla čakat še večerjo. Po večerji so začeli igrati »tre-šiljo« an Buoh vje kadà so bli končali, če ni blo ratalo, kar je ratalo. Ubogi pre Pjeri je le zgubjavu, druga dva pa se režala... Kadar se je tega zavjedu, pre Pjeri ustu je gor, pobrau je klabuk an palco an je šu. Seveda Vodopivac je muoru iti za njim. Za Pomirit gospuoda kaplana on je teu guorit, a te drug mu ni dajau štime, za usako be-sjedo je slediu molk. Kaj mam stuort za mu pregnat muho? je mamrau sam sabo Vodopivac, an grede vekušta eno fajno iznajdbo ... »U imenu Očeta an Sina an Svetega Duha, Češčena 's Marija, gnade puna...« (Sada boš muoru odprjet usta! je mislu) Kjes, pre Pjeri tekrat se je oglasiu an nada-jevau s molitvijo. Let je biu odbit, an muha pregnana. Kakuo se je Vodopivac lepuo venesu na sodišču U rečanski dolini je gospodoval neki šior .tepo, ki ga ni mogu nobedan videti, zak’ je 11 uoharan an tožavac, toda Vodopivac ga je srčno zavamiu. Želcu je tudi ga očitno posvarit de h’ le paršla kaka taka parlož-nost. Ka' mu na pride za rjes? Bila je ena sabota ko on se je peju s svojim vozam u Čedad; cjesta je bila puna ljudi, ki so hodil na targ. Glih ta na Čušinci blizu Ažle, vide tistega »šiorna«, ki se je var-niu iz mjesta sedjoč na svoji briški (kočici). Sarce mu tuče na parsili .. . Sadà je žlag ! reče sam sebe, hiti, ga doseže. An kadar je nauredič njega reče na vas glas : »Imbroglione! Ladro!« (Goljufavac, tat!) an grede mahne s bičam dol po svojega konja. Ljudje, ki so zastopili lepuo kam padajo te le besjede, so mu namignili z očmi an se smejali. Sevjede je dobro zastopu tudi šior Bepo ... Ardeč ku fagla se je hitro oglasiu: »Me la pagherai !« Malo cajta potem Vodopivac je biu klican na čedajsko sodnijo. »Ste zares rekli temu gospodu tat?« ga upraša sodnik. »Ne, gospuod sodnik, tiste besjede sen1 dejal mojmu konju, ki dosti žre an nič ne d jela.« Priče so potardile, de ko je jau »ladro«» je mlatu svojega konja. Takuo Vodopivac je biu oproščen, an šior Bepo je pa špote pi tu- Vodopivcove pràvce Vodopivac je znu neštevilne pravce an tud’ dobar pripovednik je biu, de ga so vsi radi poslušali. No malo jih je biu pobrau po kosilih an veselih družbah, v katerah se je večkrat ušafu. Druge jih je pa sam veku-štu, saj je imeu eno rodovitno domislijo. Sada ko smo vam storili prist željo po njih, vam muoramo dat pokušat kako. * Tolažnik umirajočega Al' ste poznali rancega Kaluta ki je biu kaplan Gorenjega Tarbià? Če ga niste poznali, pa ste čuli pravit ob anj. Unet je biu za božje reči, pa tud’ presneto furbac, recimo kanj uh. Eno nuoč ga pridejo klicat za previdat Nekega starca tarmastega an malo pobožnega. Gospuod je imeu težkuo za ga spravit z j^uogam ; končno mu se je posrečilo, da ga Je spovjedu an deu u svetem olju. Zadovoljen dobrega uspeha, se je posloviu od bolnika s narbuj ljubeznivami besjedami : »Bodite veseu,« mu je dejau, »ker ste Use lepuo nardiu, boste nacò večerju kupe s sveto Družino u nebeseh.« Ostarmeu je umirajoč an s tankim gla-sam je uprašu gospuoda : »Al’ pridejo pa an oni za mano?« »O ne, ne,« je dodau hitro on vas prestrašen, »hvala ljepa, jest sam že večerju.« An hitro jo pokadi dol po štengah. Previdna mati Trije lajni puobi so snubili no čečo. Ona jih je imela vse tri rada, zato ni vjedla koga izbrati. »Kaj naj storim, mama?« je uprašala. »Vješ kaj, čica, jo ta poduči, »popraši usakega posebe, de kakuo počuhajo kuhinjo tam doma.« »Tole je smješno, mama; komu se spo-duob'?« »Ti muč’ an buogi, jest že vjem, de ti ho h nucu.« Čeča je nardila natanko po maternem učilu. »Kuo čuhate vi druz’ kuhinjo?« upraša tega parvega. »Jo pustimo hladit,« je odgovorili on. »Ni za te,« je jala mat. »Kuo čuhate kuhinjo ta' par vas?« upraša tega druzega. — »Popihamo gor po nji.« »An te-le ni za te,« reče mat. Kadar čeča je postavila temu treČjemu isto uprašanje, puob ji je jau — »Mi zdrobimo notar kruh.« »Te-le je bogat, ker ima kuhinjo an kruh. Uzamiga, boš stala dobro,« je obsodila previdna mati. — An rjes je bluo. Izredna slovesnost Tuole se je zgodilo kadar so otvorili novi vodovod u Hlasti pri Sv. Lenartu. Ljudje so čakali ta dogodek z velikim zanimanjem, na posebno vižo Hlaščanji an med njimi nar-buj Flonk, ki je biu njih občinski svetovalec. Župan Kučmer, njega parjateu, je biu dau njemu čast an oblast, de naj otvori u imenu občine tisto tako napredno delo. An ga je biu učiu, kaj ma nardit an reč. »Porečeš: viva il re e la regina, evviva Umberto, an potle odpreš pipo, de bo tekla voda, vješ?« mu je biu jau. Na določen dan je bilo puno folka zbralo s oblastniki ured okuole vodnjaka. Vse •uole je srbjelo Flonka, ki ni videu ure za reč tiste štiri besjede an se pokazat ljudjem. Lejtega, je paršu; s visoko glavo, s veličini ponosam, počasi gre proti vodnjaku. S;'da se ustavi, se ubarne an naglas zaueče: »Viva il re! Viva la la Reza! Viva la Berta !« Izbruhne an grohot, vse se smeje, a Flonk na čuje; vas zmotjen od časti, prime rubinet an ga odpre. — Al’ kaj se zgodi? Dan močni ščurak an potem se čuje notre u vodnjaku gargrat, kašjat, kihat an nič vič ... Tekrat Flonka je zarjes parieu špot. »Naj gre vse hudiču ur..,« je zamramnu an zbježu je proč. Ko je tuole pravu, še Vodopivac se je takuo močno smejau, de mu se je trebuh tresu. KORISTNI NASLOVI VIDEM Nadškofijska kurija — trg Patriarcato, 1 Vojaško okrožje (Distretto militare) — ul. Missionari Bolnišnica — ul. Nimis Delavski inšpektorat — ul. Gorghi, 27 Okrožni kmetijski inšpektorat — ul. Morpurgo, 34 Gozdarski inšpektorat — ul. Prefettura, 10 Socialno skrbstvo (INPS) — ul. Savorgnana, 37 Zavarovanje pioti nezgodam (INA1L) — ul. Duomo, 7 Občina (informacije) — ul. N. Lionello Prefektura — ul. Prefettura Provinca — ul. Patriarcato Sodnija (sluge, pojasnila) — ul. Troppo, 3 ČEDAD Polioija — trg Diaz Obrtni urad — ul. De Portis, 14 Zveza trgovcev — trg Picco Bolniška blag. kmetovalcev (Mutua) — ul. S. Chiara, 2 Bolnišnica — ul. S. Chiara Sodnija — trg Duomo Savski urad (Collocamento) — trg Duomo 'davkarija — trg Picco Llžitninski urad (Imposte consumo) — trg Giulio Cesare Kaj se je zgodilo po svetu.... Januar. Novo leto 1962 je prišlo obremenjeno z vsemi težavami prejšnjega leta. V Sovjetski zvezi in v Ameriki pokajo vedno težje jedrske bombe. V Libanonu in na Portugalskem so pokale tudi zares, ne samo za poizkuse. Državni predsednik Gronchi je v novoletni poslanici namignil, da bi moralo priti v Italiji do sredinsko-levičarske vlade. Papež Janez XXIII. je pa naznanil, da bo sklical vesoljni cerkveni zbor še v letu 1962. Italijanska ministra Segni in Fanfani sta prvi teden tega meseca obiskala Maroko zaradi udeležbe italijanskega kapitala. Priti bi moral tudi predsednik ENI inženir Mattei, a ga je preplašila bomba oasovcev. Še bolj je pa preplašila neka druga bomba indonezijskega predsednika Sukarna na otoku Ce-lebesu. Velikanski strah in tri milijarde škode je pa povzročil potres v Dalmaciji. — Francija ima težave v Alžiriji; do polovice meseca so tam našteli 400 mrtvih in trikrat toliko ranjenih. Opozicija je dvignila glavo tudi v Perziji. Na Južnem Tirolskem so morali celo škofje nastopiti proti pretiranemu nacionalnemu sovraštvu na obeh plateh. Februar. Po 39 mesecih neprestanih razgovorov se je razorožitvena konferenca v Ženevi razšla. Končalo se je tudi 8. zborovanje krščanske demokracije v Rimu, ki je Postavilo temelje za sredinsko-levičarsko politiko. O manjšinah niso črhnili besede. V yeliki politiki je pa imela usodne posledice izključitev Kube iz Organizacije ameriških držav. Približala se je zato Sovjetom in Proti koncu leta je le za las manjkalo, da ni zastran Kube izbruhnila atomska vojna. Po drugi strani je pa dajalo nekaj upanja kosilo med Kennedyjem in Adjubejem, zetom mogočnega Hruščova, v Beli hiši. Ru-j'ija je predlagala, naj bi postal Berlin svobodno mesto pod upravo Združenih narodov, pri tej misli vztraja še danes. — Iz Saarbriickena na Nemškem je prišla žalostna novica, da je v rovu zasulo 125 mož; med tomi so bili tudi naši izseljenci. — Ob koncu •Reseca smo dobili novo Fanfanijevo vlado, yl jo podpirajo tudi socialisti. V programu •toa ustanovitev dežele Furlanija-Julijska “enečija, podržavljenje elektraren in uredi- tev šolstva. Večina teh točk je že izvedenih. — Zmagoslavje tehnike : ameriški polkovnik John Gleen je v kabini »Friendship seven« trikrat obletel našo zemljo. Marec. Alžirski narodno-revolucionarni svet se je z De Gaullom domenil za neodvisnost Alžira. Podtalna francoska organizacija OAS pa nadaljuje z umori in grozi samemu državnemu predsedniku. — Hruščev predlaga, naj bi se znova začeli pogajati o atomski razorožitvi. — V Argentini se menja vlada. — Nesreče tudi ne počivajo; v premogovniku »Tito« v Bosni je zasulo 177 rudarjev. V Duali v afriškem Kamerunu je pa treščilo letalo s 101 potnikom v džunglo. Nihče se ni rešil. — Fanfanijevi vladi je dalo zaupnico 295 poslancev proti 195. — Pameten predlog za mir na svetu pe dal Kennedy z načrtom, naj se potrebnim državam razdeli tri tisoč milijard lir. Do prave razdelitve pa zaradi mnogih posrednikov še ni prišlo. — V Rusiji so volili poslance v Vrhovni sovjet. Lista je bila samo ena, torej ... — Sevemo-afriške države so se združile v tako zvano Casablanca-zvezo. — Novi boji so se pa začeli v Siriji in na Novi Gvineji proti Nizozemcem. Iskro razpihujejo Indonezijci. April. Kot za aprilsko šalo so po vsej Italiji začeli odkrivati sleparije z živili. Na Prste pa niso še stopili nobenemu. Vladni možje so imeli v Turinu sedem ur dolge razgovore z De Gaullom o politični združitvi Evrope. — Francoski general si je utrdil svoj položaj, ko je ogromna večina francoskega ljudstva odobrila sporazum z Alžirci 'n obsodila OAS. Zato namerava De Gaulle spremeniti ustavo tako, da bo imel državni Predsednik vso moč v rokah in ne več parlament; namerava tudi preurediti vojsko in °krepiti meddržavni vpliv Francije. Do konca leta se mu je skoraj vse to posrečilo. — Y Sovjetski zvezi so spustili v zrak nov sputnik »Kosmos 2«, da preišče radioaktivne sestavine ozračja. Jugoslavija se zopet približuje Rusiji ; Gromiko potuje v Beograd. — Vse-kitajski ljudski kongres se je 16. aprila zaključil za zaprtimi vrati. Eni so baje nastopali proti Maotceju, drugi del odposlancev Pa napadal Moskvo. Na koncu leta se je 'kazalo, da so bili slednji v večini. — V Prizu je zaključil svojo triletno vlado ministrski predsednik Debre. Sledil mu je Pom-Pjdou, ki še danes vlada po milosti generala De Gaulla. Maj. V Alžiriji še vedno grmi. Zgrmela je tudi borza v New Yorku ; že dolgo let niso vrednostni papirji padli tako nizko. — V Italiji se je ozračje malo sčistilo po izvolitvi Segnija za državnega predsednika, toda v vladni stranki se pojavljajo vedno nove skupine. — Ženevska razorožitvena konferenca vozi še vedno po slepem tiru. Podobno je tudi s pogajanji za Berlin. Stari Adenauer ima svoje za bregom in se ne ukloni niti Kennedyevim pomirjevalnim poskusom. Sličen mož je Franco v Španiji; njegovemu pritisku se je uprlo nad sto tisoč rudarjev v Asturiji. — Državam pa škodijo tudi razni »vodilni« krogi, kot je v začetku meseca povedal Tito v Splitu. »Voditelji raznih tovarn potujejo v tujino; ko se vrnejo domov, pridejo za njimi kmalu tudi novi avtomobili,« tako je povedal. — Hruščev je sredi meseca priletel v Bolgarijo na uradni obisk; pohvalil je tudi Jugoslavijo. — V Franciji pa spet vre; teroristi so streljali na Dc Gaulla, a se jim atentat ni posrečil. Voditelja teroristov Salana so obsodili na dosmrtno ječo. — V Argentini pa uvaja novi ministrski predsednik Guido vedno hujšo vojaško diktaturo. — 24. maja se je ameriškemu kapitanu Carpenterju posrečil polet v vesolja Dosegel je višino 248 kilometrov in je trikrat letel okoli zemeljske oble. — Italijo je ob koncu meseca zajel val stavk. Izvršile so se tudi nekatere spremembe v vladi. — Preuredila se je tudi jugoslovanska vlada. Izpadle so nekatere osebnosti v zvezi z novo politično smerjo. Junij. V Siriji so se šli generali že tretjič revolucijo. Egiptovski Nasser se smeje. Zadovoljen je tudi Adenauer, izvoljen že sedmič za predsednika vladne stranke. Izjavil je, da bo ostal kancler še eno leto. Nemci so sploh trda kost. Protestirali so tudi, ko so hitlerjanskega krvnika Eichmanna obesili v Palestini ; kriv je bil smrti nekaj milijonov Židov. — V Pacifiku so se p# kljub ženevski konferenci začeli novi atoiU' ski poskusi. — Fanfani je šel na nova trgo; vinska pogajanja v Tunis. — Jugoslovanski minister Rankovič je pa obiskal Rim; dobra soseščina obeh držav se vedno bolj utrjuje. — Ob Formozi spet plašita Mao in Cang-127 ameriških vojnih ladij se je postavil0 med oba petelina. — Repenčita se tudi predsednik Konga Adula in njegov nasprotnik Čombe iz Katange. Imela sta že 41 razgovorov za združitev centralne Afrike; do dane* še ne vesta pri čem sta. Julij. Začelo je zopet z grmenjem. Nad otokom Johnstonom v Pacifiku so razstrelile Združene države vodikovo bombo, ki je •mela moč enega milijona ton najhujšega izstreliva. Noč je postala svetla kot dan. v istem dnevu je v Kreml ju zasedal kongres 2a mir. Po končanem »mirovnem« zboru se le pa tudi Hruščev začel igrati z atomskimi bombami. — Nemški kancler Adenauer je Prišel na politični obisk v Pariz. Parižani so Siedali parado nemškega oddelka molče; kri Pač ni voda. De Gaulla je obiskal tudi tajnik 2veze narodov U-Tant, da bi zboljšal odno-saje med Zvezo in Francijo. — Večjega polena pa je Telstar, ki so ga Amerikanci spustili 10. julija v zrak. Ta neverjetno spretno Ustavljeni satelit bo v stanu sprejemati in oddajati radio in televizijo okoli sveta. Raketno letalo X-15 je pa doseglo višino 98 ki-ooietrov. Letalec White je pristal na zemlji na točno določenem mestu. — Poslanska fornica je proti koncu meseca odobrila desini statut. O njem mora razpravljati še senat. Avgust. Ta mesec se je začel s potresom. južnoameriški republiki Kolumbiji je polenoma porušil mesto Pereiro. — Dobri znaki za mir so pa bili pogajanja z Avstrijo v Benetkah in razgovori za ureditev spora v Severni Gvineji ali Irijanu. Seveda, do odločilnih zaključkov pa ni prišlo. — Nasprotno pa je bilo pri pogajanjih v Bruslju za priključitev Velike Britanije k Evropskemu skupnemu tržišču. Upira se predvsem Francija, ki vidi v Vel. Britaniji nevarnega tekmeca. — V Ameriki so splovili največjo ladjo na svetu »Entreprise«, ki ima 58 tisoč ton. — po 44 mesecih dela so prevrtali predor pod najvišjo evropsko goro Mont Blan; com. — V Rusiji so dosegli nove uspehe pr' vsemirskih poletih. Astronavt Nikolajev je napravil z Vostokom ITT 64 poletov okol' zemlje, njegov tovariš Popovič pa z Vosto; kom IV 48 poletov v treh dneh. — Zaradi 43 km dolge zidane pregraje po sredi Berlina so nastali novi spori. — Ženevska razo* rožitvena konferenca se je spet razšla. Zedinili so se samo v tem, da se bodo v novembru spet zbrali. September. Francoski predsednik De Gaulle je vrnil Adenauerjev obisk. V BonnU je poudarjal, da morata Francija in Zap-Nemčija složno sodelovati za združeno EV' ropo. — Različne nesreče tudi ta mesec nisU izostale. Strahovit potres je jugozahodno od Perzijske prestolnice Teherana razmajal zemljo v območju 22 tisoč kvadratnih kilometrov. Preko 30 tisoč mrtvih je bilo pokopanih Pod razvalinami. — Po naših krajih je vse hrepenelo po kaplji vode, v Indiji so pa bile take poplave, da je prišlo osem milijonov ljudi ob streho. Poplave pa niso zadržale indijskih čet, ki so kar na lepem zasedle portugalsko kolonijo in milijonsko mesto Goa. 7- Groziti je začel tudi bradati Fidel Castro 'n je malo manjkalo, da ni zanetil svetovni Požar. — V Jugoslavijo je prišel na politični obisk sovjetski državni predsednik Brežnjev. Kitajski »Ljudski dnevnik« je pa začel ostro napadati Hruščeva in Tita, češ da nista več Pristna komunista. — V Rimu so že končane Priprave za vesoljni cerkveni zbor. Oktober. Začel se je s prodorom v osvetje. ret j i ameriški astronavt Valter Schirra je v devetih urah šestkrat obkrožil zemljo. Ob Vnaprej določenem času se je na določeni °^ki spet spustil na zemljo. — Drugi važni °godek je bil začetek 21. vesoljnega cer-venega zbora Vatikan II., ki ga je z velikostnimi obredi začel papež Janez XXIII. deležuje sc ga preko 2200 cerkvenih kne- zov z vsega sveta. Navzoči so bili tudi odposlanci drugih veroizpovedi. Značaj koncila je predvsem pastoralen. Išče pa tudi nove oblike za učinkovito širjenje evangelija v ritmu sodobnega življenja. — Ob koncu meseca se nismo niti zavedali, da stojimo na robu atomske vojne. Kennedy je ukazal vojaško blokado Kube, da ne bi več mogli Sovjeti dobavljati Fidel Castru nove raketne izstrelke. Pripravljena je bila tudi že ameriška invazija Kube. Vse je čakalo, kaj bo odgovoril Hruščev. K sreči ga je odločni Kennedyev nastop pripravil do sklepa, da umakne z otoka vsa raketna oporišča. Prav zasiguran pa le še ni mir v Karaibskem morju. — Vžgalo se je tudi na tibetansko-indi jski meji. — Nemški nacionalisti so začeli pa kar na debelo metati bombe v Tridentu, Bocnu in Veroni. November. Ves svet se je oddahnil, ko je Hruščev ukazal, naj se umaknejo s Kube vsa raketna oporišča in se je Kennedy obvezal, da ne bo napadel otoka. Vojna nevarnost je bila odstranjena. — Francoski volivci so dali De Gaullu močno zaupnico. Njegov tovariš Adenauer bi pa bil kmalu zletel zaradi afere s hamburškim tednikom »Der Spiegel« (Ogledalo), ki je odkril nepravilnosti v vojnem ministrstvu. — Okrepljena pa je izšla iz volilnega boja Kennedyeva demokratična stranka. — Za slovensko manjšino je bil dober znak za bodočnost, ko so se pri občinskih volitvah v Trstu združile vse skupine na Skupni slovenski listi. — V prvi polovici nieseca je Hruščevu uspelo, da je strmoglavil bolgarskega voditelja Jugova, ki je pripadal stalinski skupini. Kar čez noč so mo-rali sneti njegove slike iz vseh uradov. — Nemški kancler Adenauer je že enajstič prišel v Belo hišo, da bi odstranil neka nesoglasja z Združenimi državami glede berlinskega vprašanja. — Italijanskim fizikom se J.e v sinkotronskem laboratoriju v Frascati-ju posrečilo odkriti novo vodikovo spojino, ki ima večjo razstrelilno silo kot vse doslej znane spojine. — V Avstriji so imeli državnozborske volitve. Na vladi sta ostali dose-^anja krščansko - socialna in socialistična j’ifanka. — V Tibetu so se začasno končali Si med indijskimi in kitajskimi četami. December. V začetku meseca je Tito odpotoval v Moskvo na daljši obisk. Kitajski ln albanski listi zato prav ostro napadajo nuščova kot odpadnika pravega komuni- zrna. — L)ne 8. decembra se jc zaključilo prvo zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora v Rimu. Koncilski očetje se bodo ponovno zbrali 8. septembra. Že iz dosedanjega o-gromnega dela na koncilu se spozna, da pomeni ta cerkveni zbor važen mejnik v zgodovini Cerkve in človeštva. — Ta mesec tudi ni minil brez pokanja pušk. Na otoku Borneu je izbruhnil upor proti Angležem. V resnici je v ozadju petrolej. Zato so Angleži upor z vso silo zatrli. — Tako smo spet prišli do božičnih praznikov, katere jc letos ves svet praznoval v svetem miru. To dejstvo je paudaril tudi sv. oče v svoji poslanici. Upajmo torej, da nam ne bo prineslo hudih razočaranj tudi leto \j -iLqaJc, *1* 1*6. -tv* Zopet se je leto obrnilo in zatonilo v večnost. Marsikaj dobrega, morda še več bridkega se je zgodilo po svetu in doma. Dosti tega boste brali tudi v letošnjem Trinkovem Koledarju, ki vas že toliko let obiskuje za dobrodošlo kolednico. Prihaja Pod naše domače strehe kot dobrohoten gost, ki bi rad povedal samo vesele novice, a tolikokrat in marsikje ne najde družine zbrane ob domačem ognjišču, morda niti ne žerjavice več na njem ... Šli so izpod rodnih krovov v tuji svet. k udi za temi ljubimi izseljenci poroma naš Koledar, da jim prinese našo besedo in go-rak pozdrav, duhteč po domači zemlji. V ljubezni do doma, jezika in domačno-sti zeli povezati vse, ki so doma, in one, ki v tujini hrepene po njem. Hoče jih utrditi v zavesti, da je tudi naš r°d enakopraven z vsemi velikimi in da se n