Ji Ion

Glasilo SPZZ za Slovensko Prlmorje

MAREC 194 5
ŠTEV. 3	MAREC 1945	LETO III.
IZJAVA
začasne narodne -vlade demokratične
Jugoslavije
9. marca je maršal Tito predsednik ministrskega sveta in minister za
narodno obrambo prečital preko Beograjskega radia izjavo začasne narodne
vlade demokratične federativne Jugoslavije, od katere prinašamo nekaj od-
lomkov :
Vlada je prepričana, da ji bo polna podpora narodov in njihovih pred-
stavnikov dala moč, da bo kos današnjim težkim nalogam.
Prvi in glavni cilj vlade je, da bo fašistični okupator čimprej izgnan in
uničen in da se zlomijo in uničijo vse izdajalske sile, ki se z okupatorjem
bore proti lastni domovini.
Jugoslovanska Armada bo z vsestransko pomočjo narodov izvršila čast-
no dolžnost, da skupno z združenimi narodi dokončno uniči hitlerjevsko Nem-
čijo. Pri tem mora zaledje z neumornim delom in materialnimi žrtvami storiti
vse v korist fronte.
Za našo Primorsko je posebno važna izjava vlade, da bo vlada storila
vse, da se naša narodna ozemlja, ki so po prvi svetovni vojni ostala izven meja
naše države, priključijo novi Jugoslaviji, ker so ta ozemlja tudi z narodno
vstajo in oboroženo borbo storila velike usluge skupni stvari združenih narodov.
Vlada bo čuvala enakopravnost vseh narodov Jugoslavije in nadaljevala
s krepitvijo bratstva med njimi.
Demokratične pridobitve morajo biti očuvane in še razširjene.
Vlada bo posvetila potrebno pažnjo vprašanju skorajšnjega kaznovanja
vojnih zločincev, agentov okupatorja in narodnih izdajalcev. Vsem zapeljancem
pa bo nudila priliko, da svojo preteklost popravijo s pravilnim delom.
Graditev našega gospodarstva je osrednje vprašanje v zaledju fronte. Dr-
žava bo načrtno urejevala obnovo gospodarskega življenja, podpirala bo last-
no iniciativo v gospodarstvu; posebna pažnja pa se bo posvečala našemu za-
družništvu. Storili bomo vse kar je v naši moči, da obnovimo našo domovino,
a pričakujemo pomoči in podpore zaveznikov, ki bo odgovarjala razmerju
naših žrtev, ki smo jih nesebično dali za skupno stvar.
Naše delovne množice so doprinesle in še doprinašajo najtežje žrtve,
zato je nujno, da se ravno tem in tam, kjer je gospodarstvo najbolj razdelje-
no, vsestransko pomaga: kmetijstvu z agrarno reformo, kolonizacijo, tako da
bi siromašni sloji kmetov dobili v užitek zemljo s potrebnim inventarjem; v
pogledu kmetijstva in obrti z reševanjem problema dolgov; v pogledu delav-
cev in inteligence pa z zboljšanjem gospodarskega vprašanja, socialnega in.
kulturnega dviga, socialnega zavarovanja itd.
1
Posebno pažnjo bo pa vlada posvetila vojnim žrtvam: vojnim sirotam,
družinam ujetnikov, invalidom, družinam borcev in vojnim ujetnikom.
Vlada bo najtesneje sodelovala z delavskimi in nameščenskimi sindikati
in vodstvi potrošnega zadrugarstva.
Da bo vlada mogla vse to storiti, se bo pri svojem delu naslanjala na
demokratsko izvoljene oblasti.
Dalje govori izjava o končni notranji ureditvi države, o skupnem sodelo-
vanju Jugoslovanske Armade z zavezniki pri uničenju hitlerjevske Nenčije, o
odnosih z zavezniki pri zgradnji povojnega miru.
Našim narodom, ki so preživeli toliko strahot je pred očmi cilj novega
življenja, ki ga bodo zgradili z lastnimi rokami, kot so sami ustvarili pogoje
za svojo srečnejšo bodočnost in blagostanje.
Vlada bo skrbela, da se odstranijo vse napake, ki se v taki dobi morejo
vedno pojavljati in čimprej priti do popolne osvoboditve države, do miru in
obnove s silami celotnega naroda, to je osnovna misel našega programa.
Ta zgodovinska izjava vlade nam daje zagotovilo, da se bodo izpolnile
želje narodov Jugoslavije, daje nam ponovno zagotovilo, da bo Primorska
pridružena federativni Jugoslaviji in da bodo vsi narodi Jugoslavije zaživeli
novo življenje.
Pred svetom je sedaj naša nova Titova Jugoslavija priznana in skupno
z našimi velikimi zavezniki bo onemogočila delo tistih, ki so še vedno upali
na povrnitev razmer stare Jugoslavije.
Najširšim delovnim množicam, ki so in še doprinašajo v tej borbi naj-
večje žrtve pa daje ta izjava to zagotovilo, da se je za njih pričelo novo živ-
ljenje, vredno življenja svobodnega človeka.	Zdešar
J^^V ZNAMENJU KONFERENCE AKTIVISTK
'v1 Vsi v vojsko - vse za vojsko
Prišle smo od blizu in daleč iz vseh
predelov Primorske, skozi okupator-
jeve postojanke, mimo zased, skozi
snežne žamete in po ledenih poteh..
A nikdar nam ne bo žal tega truda.
Če bi bilo treba iti skozi trnje in pre;
pade, skozi vse bi se prerile. Ne mo-
rem opisati čustva, ki me je prevze-
malo, ko sem hodila po svobodnih
tleh naše Primorske! To more občutiti
samo tisti, ki živi tam, kjer straši oku-
pator.
Prišel je tako težko pričakovani dan
konference. Naše delovne čete so z
velikim trudom zgradile novo dvorano,
v kateri smo se zbrale.
Vojaška godba IX. korpusa je za-
igrala himne. Nato so se vrstili po-
zdravi predstavnikov civil. in vojaških
oblasti ter šefa sovjetske vojaške mi-
sije, podpolkovnika gosp. Rybačen-
kova. Govorila je tudi sekretarka pokr.
odbora SPŽZ za Gorenjsko, pozdra-
vila nas je predstavnica italijanskih
protifašistk.
Želela bi, da bi sleherna slovenska
žena mogla slišati Črnologarjevo ma-
mico, ki je na ganljiv način povedala,
da je žrtvovala vse 4 sinove in da je
ponosna na to težko žrtev, ki jo je
doprinesla za svobodo. Vsa dvorana
je nato spontano zapela: »Kot žrtve
ste padli!«
Spričo te matere je marsikatero ma-
ter lahko sram, da skriva svojega sina,
namesto, da bi ga poslala v vojsko.
2
Vsaka taka naj danes reče: »Sin, do-
ma ni mesto zate, tvoje mesto je v
vojski! Ne maram poznati sina, ki ne
pozna svoje dolžnosti!«
Hotela bi tudi, da bi bile prisotne
tudi vse one žene, ki še premalo skrbe
za našo vojsko! Slišale bi, koliko so
žrtvovale že nekatere naše in koliko
so pripravljene še žrtvovati! Ena je
celo snela prstan iz roke in ga daro-
vala, sledeč geslu: »Vse za našo voj-
sko!« Njej so sledile še druge.
Marsikateri mož je nujno potreben
doma v gospodarstvu, pri preskrbi
otrok in vendar se zaveda važnosti
tega zgodovinskega trenutka, ko gre
za našo svobodo. Zato gre mož v voj-
sko, ona pa prevzame delo v doma-
čem gospodarstvu in v odborih na-
rodne oblasti.
Žena pa je v dolgi borbi spoznala
tudi odkrite in prikrite sovražnike, ki
hočejo kratiti naše težko priborjene
pravice, predvsem našo narodno oblast,
zato je z ogorčenjem govorila o kralju
Petru, ki je napadel naše najvišje na-
rodno predstavništvo AVNOJ. Žene so
soglasno izjavile: »Če bi mu bilo res
za narod, bi se danes boril z naro-
dom, kot naš maršal Tito«.
Tovarišice iz italijanske delegacije
so prinesle pozdrave italijanskih proti-
fašistk maršalu Titu. Izjavile so, da je
Trst Titov in da se čutijo italijanske
protifašistke srečne, da lahko poma-
gajo pri graditvi demokratične Jugo-
slavije, saj vidijo v njej zaščitene svoje
narodne pravice in svoje pravice kot
žene.
Tovarišica Angelca z Gorenjske nas
je pozivala k tesnemu sodelovanju.
Sklenile smo, da b?mo tudi me do-
prinesle do tega, da bo med nami res
popolna enotnost, da ne bo uspevala
med nami na Primorskem sovražna
propaganda, ki nas hoče s silo ločiti
v Kranjce in Primorce.
Komandant IX. korpusa, tov. Jože
Borštnar je odlikoval najboljše matere
in žene z redom in znakom hrabrosti,
prav kot odlikuje vojska svoje naj
boljše borce. S tem je bilo izrečeno
ženi najvišje priznanje za njeno požr-
tvovalno delo.
Končno smo sprejele sklepno izjavo,
v kateri so posnete vse naloge, katere
smo si stavile na konferenci. To iz-
javo bomo prečitale na vseh naših
sestankih in iz nje črpale navodila za
naše nadaljno delo.
Pozivam vse žene, ki imajo v sebi
količkaj ljubezni do domovine in do
naroda, da se nam pridružijo v borbi
za svobodo in pravico z vsem, kar
premorejo. Kot ruske žene moramo
tudi me prevzeti nase breme zaledja.
Dora
Primorske žene, matere in dekleta smo se zbrale dne 11. in 12. II.
na posvetovanje in smo ob tej priliki soglasno sprejele naslednjo
sklepno
Ugotovile smo:
da je v teku poslednjega leta naša
domovina, kakor tudi ves ostali svo-
bodoljubni svet, dosegla velike uspehe
in zmage v borbi proti fašizmu. Da-
nes Hitler nima več zaveznikov in
zmagovite čete RA stoje že na do-
hodih Berlina. Enote JA pa so osvo-
bodile velike predele naše domovine
in se pripravljajo na končni udarec,
Iz j a v o:
ki mu bo sledila popolna osvoboditev
naše domovine,
da je postala Jugoslavija v teku
zadnjega leta važen činitelj pri demo-
kratičnih naporih svobodoljubnih na-
rodov in da zato uži\a močno podporo
demokratičnih množic in da tako pod-
poro tudi sama daje drugim narodom,
da temne sile nekdanjih Hitlerjevih
prijateljev v svetu še vedno niso opu-
3
stile svojih pretenzij na naše narodno
ozemlje in da v skladu z njihovim
prizadevanjem usmerja svojo delavnost
tudi naša reakcija, ki je prišla v svoji
borbi proti lastnemu narodu tako da-
leč, da prodaja našo zemljo tujcem in
v ta namen podpihuje v našem narodu
nacionalni šovinizem do sosednjega
italijanskega naroda,
da je svetovna reakcija, ki skuša v
vsem svetu v skladu s Hitlerjevim na-
črtom napadati in onemogočati ljud-
skim množicam do uveljavitve demo-
kratične volje, napadla tudi naše narode
in da je tudi kralj Peter H. hotel po-
rušiti našo narodno enotnost,
da se skuša sovražnik, ki je bil
poražen na vojaškem in političnem
polju, sedaj uveljaviti na gospodarskem,
s tem, da skuša ovirati produkcijo, da
poizkuša uvajati v naš oblastveni me-
hanizem korupcijo in sabotažo,
da poizkušajo sovražne sile rušiti
borbeno disciplino v naši vojski in
slabiti ljubezen, ki jo naša vojska
uživa v zaledju s tem, da so začeli kle-
vetati in napadati naše oficirje in štabe,
da skušajo slabiti borbeno enotnost
naših narodov z rušenjem narodne
enotnosti in razdvajanjem notraj samih
narodov, kar se kaže pri nas v pro-
pagandi proti »Kranjcem«,
da se poskuša reakcija iz sosednjega
naroda, kakor tudi naša domaČa po-
služiti ponovno cerkve in duhovnikov
kot orožja za boj proti našemu narodu
in njegovemu osvobodilnemu gibanju
s tem, da navaja goriški nadškof svo-
je duhovnike k izdajanju sovražniko-
vih propustnic in vsem mogočim na-
činom lomljenja vse narodne c^scipli-
ne in ljudske oblasti,
da so se končno pojavili na našem
ozemlju še četniki in nedičevci izda-
jalci srbskega naroda, ki hočejo za-
peljati naš narod s svojo lažnjivo
propagando.
Me smo na posvetovanju vsa ta
vprašanja temeljito pretresle, in skle-
nile:
1.	Popolna mobilizacija je naj-
boljši in najodločnejši odgovor
našega naroda na vse namere
sovražnikov. Zato hočemo:
a.	poslati prav vse moške, vo-
jaške obveznike iz zaledja na
bojišče, pri gospodarskem delu
in pri delu v narodno osvobo-
dilnih odborih pa jih bomo
nadomestile me,
b.	vplivati hočemo na matere,
žene in sestre skrivačev, da
bodo poslale v vojsko vse one,
ki se še vedno skrivajo in od-
tegujejo splošni mobilizaciji,
če pa se ne bodo hoteli ni-
kakor javiti sami, bomo pa v
vsem pomagale našim orga-
nom, da jih izslede in kaznu-
jejo.
c.	Prekvasiti nameravamo naše
vasi s tako borbeno zavestjo,
da vas ne bo trpela niti mi-
nute v svoji sredi dezerterja
iz naše vojske, ampak ga bo
takoj poslala nazaj v edinico,
iz katere se je samovoljno od-
stranil.
d.	Storile bomo vse, da dosežemo
pri tistih, ki hodijo kopat Nem-
cem jarke in sebi smrt, da
bodo to delo opustili in svojo
delovno silo raje stavili na
razpolago naši vojski in s tem
tudi sebi.
2.	Organizirale bomo vsestransko po-
mot vojski, ki v sedanjem tre-
nutku rešuje vse naše imetje in
naše življenje.
a. Razpredle bomo kar najširšo
obveščevalno mrežo, tako da
bodo naše edinice redno ob-
veščevane o premikih sovraž-
nika in o njegovih namenih,
da ga bo naša vojska tem
lažje in tem silneje tolkla na
vsak korak,
b) Kurirsko službo bomo oprav-
ljale točneje in s še večjo
vnemo kakor doslej, zavedale
4
se bomo, da pri pošti često
odloča naša naglica o življenju
ljudi.
c)	Kadar bo prišla vojaška edi-
nica v vas, ji bomo takoj na
razpolago, da ji pomagamo
pri kuhi in drugem delu, ki
ga lahko opravljamo me.
d)	Skrbele bomo za to, da bomo
če bo le mogoče in kadar bo
mogoče oprale perilo vojakom,
da se med vojsko ne bi za-
čele širiti nalezljive bolezni
(tifus).
Predvsem pa bomo posvetile svojo
največjo skrb organizaciji prehrane in
ostalih sredstev za našo osvobodilno
vojsko. Rajši bomo stradale me, ker
vojska, ki nam za ceno svoje krvi
brani življenje, nikakor ne sme stradati.
3. Pri naši oblasti bomo sodelo-
vale in ji pomagale na vsak korak
in v vsakem primeru. Vse naše
delo bo šlo za tem, da bomo še
poglobile in razvile našo demo-
kratično oblast:
a)	V odbore in v vso našo ob-
last bomo zanesle načelo ne-
izprosne pravičnosti, ki mora
biti temelj naše oblasti.
b)	Poglabljati hočemo svoje zna-
nje in znanje svojih sovašča-
nov, da bomo lahko v demo-
kratični oblasti kar največ ko-
ristile našemu narodu.
c. Predvsem pa hočemo v sebi
in v vseh iskrenih Slovencih
zbuditi čut budnosti, ki bo
takoj onemogočil sleherni so-
vražnikov poizkus, da bi se
vgnezdil v našo < blast. Orga-
nizirale bomo socialno pomoč
osirotelim krajem. Nikakor ne
bomo pustile, da bi sovražnik
izrabljal našo revščino s tem,
da bi z aprovizacijo izsiljeval
iz siromašnih ljudi vesti o gi
banju naših edinic. Na svoja
ramena sprejemamo skrb, da
bomo izvedle popolno blokado
sovražnikovih postojank in da
bomo organizirale v zaledju
tudi prehrano revnih krajev.
Intezivnejše hočemo sodelovati pri
vseh delih obnove, da se bo naša
domovina kar najhitreje dvignila iz
ruševin, v katere jo je zagrnil sovraž-
nik. Ne bomo se strašile pri obnovi
zemlje prevzemati nase celo naloge in
dela, ki jih običajno opravljajo moški,
saj se tudi v dneh borbe nismo stra-
šile prevzemati nase moških nalog.
Na vasi hočemo skrbeti za higijeno,
da za vsako ceno preprečimo pojav-
ljanje bolezni, ki jo je v našo zemljo
zanesel sovražnik. Naša organizacija
bo skrbela za to, da bo v vasi organi-
zirano redno pranje.
Za našo vojsko hočemo zbirati kar
največ denarnih sredstev. Zbirale pa
bomo tudi vso zlatnino, ki nam je sa-
mo v okras.
Pri izvrševanju vseh teh nalog pa
hočemo širiti in povečati našo organi-
zacijo in dajati osvobodilnemu pokre-
tu in pa naši narodni oblasti vedno
novih sil. Vso podporo bomo nudile
svojim političnim odborom OF kakor
tudi odborom oblasti; to smatramo
za eno svojih poglavitnih nalog. Še
nadalje borno po naši ženski liniji v
zvezi z ZSM pod vodstvom OF vrši-
le delo med ženami, da pridobimo
vse tiste, ki stoje še ob strani za delo
v NOO in političnih odborih.
Naša konferenca ni samo določila
novih nalog nam primorskim aktivist-
kam, ampak je bila istočasno veliča-
sten dokaz junaštva in politične zrelo-
sti primorske žene. Prisrčnost odno-
sov med Primorskimi ženami in pred-
stavnicami italijanskega protifašisti-
čnega gibanja, ki daje našemu zboro-
vanju osrednjo noto, je najboljši do-
kaz, da smo demokratični Slovenci in
demokratični Italijani pripravljeni in
zmožni, da uredimo svoje odnose v
duhu prijateljstva in pravičnosti.
Slovenske žene in matere, zbrane na
pokrajinskem zborovanju za Slov. Primorje
5
AJVIŠJE PRIZNANJE NAŠIM ŽENAM
Na konferenci primorskih aktivistk
je komandant IX. korpusa tov. Jože
Borštnar v imenu naroda odlikoval z
redom in znakom hrabrosti 31 požr-
tvovalnih žena in deklet, ki so posve-
tile vse svoje sile borbi za narod.
S tem ni bilo odlikovanih samo 31
žena. Vse slovenske žene so za svoje
enakopravno delo v domovinski vojni
dobile najvišje priznanje, namreč to,
da so borke na položajih, saj so bile
odlikovane z istim odlikovanjem, kot
so odlikovani naši najboljši borci.
Red in znak hrabrosti so dobile naše
junaške matere, katerih ni zlomilo to,
da so žrtvovale 3 ali več sinov, na-
sprotno še bolj delajo, da jih mašču-
jejo. Dobile so ga hrabre kurirke, ki
se v izpolnjevanju svojih dolžnosti ne
strašijo nobene smrtne nevarnosti. Do-
bile so ga naše požrtvovalne aktivistke.
Tovariš komandant korpusa je pripen-
jal red in znak hrabrosti sivolasim ma-
teram in mladim dekletom. Samo par
primerov bomo navedle:
Tovarišica Skapin Ivanka, članica
PNOO je izgubila tekom enega leta
dom, moža, dve hčeri in dva sina.
Vsem mora služiti za vzgled, kako je
ona sprejela te žrtve nase. Ni tožila,
ni jokala, samo še bolj se je oklenila
dela v osvobodilnem gibanju. Odkar
so ji padli njeni otroci, je postala mati
vseh primorskih aktivistov. Kdo je ne
pozna? Vsem je znana pod imenom
»mamica«.
Tovarišica Črnologar Frančiška je
poslala v borbo 4 sine, ki so vsi žr-
tvovali življenja za svobodo. Dva iz-
med njih sta bila med Cerkljanskimi
žrtvami. Poleg 4 sinov je izgubila tudi
moža, ki je umrl v internaciji in vse
premoženje. Tudi sama je bila dolgo
časa v internaciji. Kljub vsemu trplje-
nju, ki se je steklo nad njo, je vedno
vedra in čaka na dan, ko bo narod
maščeval njene in vse druge žrtve.
Tovarišica Miklavc Angelca je šla
že od vsega začetka v borbo skupno
s svojim možem in svojimi 4 sinovi.
Trije od njih so med tem že padli,
četrti je invalid. Hitro zapored je za-
del tovarišico Angelco udarec za udar-
cem, vendar ona ni klonila. S še večjo
vnemo se je vrgla na delo, da konča
to, kar sinom ni bilo dano in da jih
maščuje. Ponosna je na to, da je do-
prinesla žrtev za Titovo Jugoslavijo.
Tovarišica Jožefa je vdova s 6 otroki.
Najstarejša dva je izgubila v borbi,
18 letnega že julija 1942, 16 letnega
pa. poleti 1943. Bila je v zaporu, kjer
so jo strahotno mučili. Iz zapora se
je vrnila v požgani dom. Tovarišica
Jožefa dela tudi danes z vso silo in
tudi 4 njene hčerke so aktivistke v
odborih naše cblasti.
Tovarišica Pepca je izgubila v borbi
dva sina, pet njenih otrok pa še da-
nes stoji v naših vrstah. Ena izmed
njenih hčera je bila prva partizanka
na Primorskem in v Loški dolini. Uni-
čili so ji dom, njo pa strahovito mu-
čili. Zdaj je že nad eno leto v tabo-
rišču Dachau. Je res vzgled trdnosti
in junaštva.
Tovarišica Marija je poslala v borbo
tri sine in vse tri je izgubila. Vsi trije
so padli od zločinske domobranske
roke. Najmlajšega je ubil celo sosed
domobranec. Tovarišica Marija se je
po tem udarcu vrgla s še večjo vne-
mo na de&, da jih maščuje. Je od-
lična politična delavka. Posrečilo se ji
je celo, da je pridobila za naše gibanje
mater tistega domobranca, ki je ubil
njenega najmlajšega sina, tako da ta
noče več priznati svojega sina — do-
mobranca. «
6
tovarišica Marija je kmečka žena
in je kurirka že od tistih dni, ko so
se pojavili prvi partizani. Vedno je
najvestneje izpolnila svojo dolžnost.
Kljub svojim 56 letom je najboljša
kurirka v okrožju. Poleg odlične ku-
rirke je tudi dobra aktivistka.
Tovarišica Ipavčeva je kljub visoki
starosti 81 let odlična kurirka med
dvema postojankama.
Tovarišica Barbka je kurirka že od
leta 1941. Ko so jo Italijani zajeli so
jo 42 krat strahovito mučili, vendar
ona ni izdala ničesar.
Tovarišica Zvezda je ena izmed naj-
bolj požrtvovalnih kurirk, kar jih je
kdaj imelo Slovensko Primorje. Pri
svojem težkem poslu se ni bala ne
kvesturinov ne izdajalcev. Hodila je
z orožjem in nevarno poŠto skozi vse
postojanke in premnogokrat jo je re-
šila samo njena hrabrost in duhapri-
sotnost.
Na konferenco je prišlo tudi več
tovarišic iz vojske. In nekatere od
njih so imele že red in znak hrabrosti.
Dobile so ga za svoje požrtvovalno
delo kot bolničarke ali pa zato, ker
so z isto hrabrostjo kot njihovi moški
tovariši jurišale na bunkarje ali napa-
dale sovražne postojanke.
Naštela sem samo par primerov na-
ših odlikovank. Večina od njih danes
iz raznih razlogov še ni mogla biti
odlikovana, vendar bodo tudi one prej
ali slej dobile javno priznanje.
Take so naše borke, take so matere,
sestre in žene junaških borcev IX.
korpusa.	Eva
Kujmo borbeno enotnost med vojsko
in ■zaledjem
Pod tem geslom tekmujemo. Na
konferenci aktivistk so tovarišice same
zahtevale, da te zadnje dni, ki nas še
ločijo od svobode tekmujemo med
seboj, katera bo napravila več v bor-
bi za mir. Vsa Primorska tekmuje. Z
nami so združene v tem dvomesečnem
tekmovanju edinice IX. Korpusa. Ma-
tere bodo tekmovale ramo ob rami s
svojimi sinovi, žene z možmi, sestre
z brati. To tekmovanje naj bo zuna-
nji znak tesne povezanosti, ki je med
nami in borci IX. Korpusa, ki je kri
naše krvi.
Naši borci bodo na frontah tekmo-
vali zato, da bo okupator čimprej iz-
gnan iz naše zemlje. Tekmovali bodo
zato, da bodo vsi javni in skriti faši-
stični zločinci spoštovali našo voljo,
da spadamo za vedno z ostalo Slove-
nijo v federativno Titovo Jugoslavijo.
Me bomo za uresničenje tega cilja
tekmovale v zaledju.
V čem bo obstojalo to naše tekmo-
vanje ?
Do najvišje mere bomo stopnjevale
tempo našega dela in posebno v mo-
bilizaciji vseh za orožje sposobnih
mož in jih z nadomestnimi volitvami
nadomeščale s tovarišicami. Na novo
bomo povezale vsaj 50 vasi v Bene-
čiji in Še tistih par vasi v ostalih ok-
rajih, ki doslej še niso bile povezane.
Vse že povezane žene bomo aktivizi-
rale, da bodo prevzele m« njše delo
onih, ki so po nadomestnih volitvah
sprejele delo v odborih naše narodne
oblasti. Vso našo skrb bomo posveti-
le preskrbi in prehrani naše vojske.
S tem bomo dvigale borbenost naše
vojske, dosegle bomo pa tudi res is-
kreno povezanost kar je namen tega
tekmovanja.
Za našo vojsko bomo nabrale sle
deče:
100 q krompirja, 60 q moke, 25 q fižola,
2 q maščobe, 7 q suhega sadja, 300 1
vina, 2.500 jajc, 400 rjuh za obveze,
za 500.000 Lir sanitetnega materijala,
2 miljona posojila.
Razen tega bomo nabrale 300 kom.
prstanov ali uhanov in 6 q medenine
7
za izdelovanje naših znamenitih par-
topov in za potrebe naših delavnic.
Tekmovale bomo pa tudi v tem,
da bomo obdelale in posejale vso
zemljo. S koliko večjim zanosom se
bo boril tvoj mož, če bo imel zavest:
»Otroci ne bodo lačni in tudi jaz bom
ob vrnitvi sedel za polno mizo, saj
je obdelana in posejana vsa zemlja.«
Tekmujmo! Pomladni sončni žarki
naj nas najdejo združene v tekmova-
nju za dosego sonca, za katerega je
Primorska toliko žrtvovala za svobodo.
Marica.
Naši narodi se borijo za svojo svobodo, za
svojo neodvisnost, za boljšo in srečnej-
šo bodočnost.	(Maršal Tito)
PODRLE SMO VSE PREGRADE
25. in 26. II. so zborovale na naših
primorskih tleh gorenjske žene. Z ve-
likim veseljem smo pozdravile gorenj-
ske sestre na našem osvobojenem ozem-
lju. Naše skupno geslo je bilo: »Po-
drle smo vse pregrade, ki so nas morda
še ločile v delu.«
Tovarišice, ki so prišle na zborova-
nje, se niso strašile dolge poti. Prišle
so iz postojank, šle so skozi postojanke.
Poročale so o velikih nemških zverstvih
in grozodejstvih domačih izdajalcev, o
mukah, ki jih morajo prestati pošteni
Slovenci v mučilnicah v Begunjah in
o neštetih grobovih talcev v Dragi. Vse
to trpljenje jih je strnilo v enotno fronto
z našo vojsko, z borci IX. Korpusa.
Zavedajo se, da bo samo naša vojska
tista, ki bo pognala okupatorja iz naše
zemlje, in da bo pomagala naši ljud-
ski oblasti poiskati vojne zločince, ki
so prinesli toliko gorja nad slovenski
narod. Zato so sklenile, da bodo z vse-
mi silami podprle našo vojsko bodisi
v mobilizaciji, bodisi v preskrbi. Skle-
nile so, da bodo gradile našo narodno
oblast v zaledju, čigar breme so prev-
zele na svoja ramena.
Prav kot primorske žene, so tudi one
žene, matere in sestre borcev IX. Kor-
pusa. Zato smo jim napovedale pleme-
nito tekmo v kateri bomo združile vse
sile, da pomagamo naši vojski v njenem
zadnjem naporu za dokončno osvobo-
ditev naših mest in vasi. Med raznimi
pozdravnimi brzojavkami so poslale
tovarišice brzojavko tudi bolgarskim
ženam. Zahvalile so se jim za sestrsko
skrb, s katero so sprejele bolgarske že-
ne slovenske otroke, med njimi tudi
gorenjske.
Tovarišice, ki so prišle iz švabskih
postojank, se niso mogle načuditi živ-
ljenju na našem osvobojenem ozemlju.
Čutile so kako je tu že vsaj deloma
uresničeno tisto, za kar so bile zaprte
in mučene v Begunjah, za kar je ne-
šteto njihovih mož, sestra, bratov in
sinov padlo mučeniške smrti v Dradi.
Jela
Vtisi z našega tečaja
Z zbornega mesta pod Nanosom smo
krenile navkreber po ledeni gorski poti.
Pozno zvečer smo prišle na mesto. Sto-
pim iz avtobusa. Vrvenje sem ter tja,
kot v mestu. Obvladuje nas prijeten ob-
čutek, da'smo na osvobojenem ozemlju.
Drugi dan smo izvedele, da je kon-
ferenca prestavljena, in da bomo do
takrat posečale vzgojno - političen tečaj.
Vse do dneva konference smo marljivo
sledile predavanjem naših najboljših
primorskih predavateljev. Na dnevnem
redu so bila politična in gospodarska
predavanja. S tem smo pridobile po-
trebno podlago za naše delo na terenu.
Naučile smo se pa tudi kako se bomo
odslej lahko same gradile.
Vsak dan smo videle kaj zanimivega.
Med drugim smo se udeležile tudi
sodne razprave proti trem obtožencem.
8
Z velikim zanimanjem smo zasledovale,
kako naša oblast pravično sodi vse
krivce.
Ob večerih smo videle marsikatero
kulturno prireditev. Prisostvovale smo
Prešernovi prcslavi in prireditvi naših
pionirjev. Kako lepo in neustrašeno na-
stopajo ti otroci. Bilo mi je kar hudo
pri srcu, ko sem se spomnila na moja
otroška leta, ki so bila prazna in puhla.
Z veseljem in zaupanjem gledamo na
našo mladino, ki je steber naše srečne
bodočnosti.
- Poklonile smo se tudi 47 žrtvam po-
dlega izdajstva, ki spijo na tamkajšnjem
pokopališču.
Ko mislim na vse te dni, ki jih pre-
življam na osvobojenem ozemlju, se spo-
minjam na naše tovarišice gospodinj-
ske pomočnice, ki še v Ljubljani klju-
bujejo okupatorjevemu terorju. Strnimo
vse sile v skupni borbi, da bo tudi
njim čim prej prisijala svoboda.
'	Marija
Vse za zmago - vse za svobodo!
S. marec - i
Že vrsto let praznujejo napredne
žene vsega sveta 8. marec kot svoj
največji praznik - praznik žena vsega
sveta... V miru kot v vojni jim je
bil ta dan praznik nesebične borbe
proti vojni, praznik njihove lastne po-
žrtvovalne dejavnosti . . . Vse to in še
več pomeni naprednim ženam vsega
sveta letošnji 8. marec. Pomeni jim
praznik njihove žilave, krvave borbe
proti nečloveškemu nacifašizmu za
lastno in narodno svobodo, za trajen
mir, za bratsko sožitje vseh svobo-
doljubnih narodov. In kot takega so
ga letos proslavile skupno z Gorenj-
kami tudi naše Primorke, ki so se
v njegovo proslavo zbrale ob prisot-
nosti š evilnih zastopnikov vojaške in
civilne oblasti ter zavezniških misij v
veliki dvorani, ki je pravkar zrasla iz
ruševin na osvobojenih primorskih tleh.
Kot matere, žene in sestre borcev
IX. korpusa so zborovalke željno in
z navdušenjem poslušale besede šte-
vilnih govornikov. In kako naj bi dru-
gače sprejele njihove besede? Saj so
jim te besede govorile o njihovem
lastnem korpusu, ki je del slavne Ju-
goslovanske Armade, o tistem korpusu,
za katerega so že toliko žrtvovale in
ki bo ob njihovi združeni podpori
priboril tako slovenskemu kct italijan-
skemu življu popolno svobodo . . .
Naj naša žena liki sovjetski niti za
raznik dela
trenutek ne pozabi na svojo armado,
v okrepitev te armade naj služi vsa
utrditev zaledja od izgradnje narodne
oblasti pa do obnove uničenega go-
spodarstva, h katerima pristopa današ-
nja slovenska žena . . . Primorske
žene bodo s svojimi italijanskimi to-
varišicami pristopile k uresničevanju
skupnega načrta. Obdelale bodo sle-
herni košček zemlje, dvignile gospo-
darstvo iz ruševin in se politično izpo-
polnile, da bodo kos vsem bodočim
nalogam. S tekmovanjem v vseh pa-
nogah udejstvovanja si bodo priborile
častno mesto na svojem drugem kon-
gresu.
Z velikim navdušenjem so žene
sprejele naslednji sklep: Tiste tri to-
varišice, ki se bodo med vsemi ženami
in dekleti Slov. Primorja najbolj odli-
kovale v tekmovanju, bodo šle osebno
k maršalu Titu. Ponesle mu bodo
darove, katere so žene na svojem zbo-
rovanju poklonile maršalu Titu, t. j.
album s kleklanimi okrasi na platnicah
in kleklane Titove slike. S tem v zvezi
so tovarišice sklenile, da bodo sproti
poročale o uspehih tekmovanja, da
se bo lahko ugotovilo, katere tri so
zmagovalke, ki bodo šle v Beograd.
Pred naše žene se je med drugimi
perečimi vprašanji postavilo s poseb-
nim poudarkom zlasti vprašanje miru.
Kakšen bo bodoči mir? Ali bo to
9
tisti mir, za katerega so naši narodi
žrtvovali vse? Tisti mir, ki mora zrasti
na temelju, zgrajenem iz krvi in kosti
naših najboljših sinov? Dokler bo
zemlja nosila zločince kova generala
Roatta, zločince, ki so z naslado za-
dajali že samo jugoslovanskim naro-
dom neizmerno gorje, toliko časa ne
bo takega miru. Toda zločinci ne bodo
ostali nepoplačani. Za to nam jamči
Moskovska konferenca, za to ham
jamči vsajugoslovanska Armada. Žene,
ki zborujejo na svetih tleh izmučene
Primorske, kjer je zrasel IX. korpus
iz skupnih žrtev slovenskega in italijan-
skega ljudstva, te žene izjavljajo pred
vsem svetom, da ne bodo prenehale
z bojem vse dotlej, dokler ne bo naj-
den in kaznovan poslednji zločinec ...
Te osnovne misli je v svojem govoru o
bodočem miru izrazila članica SNOS-a
tov. Vida Tomšičeva, ki je žela za
svoje besede viharno odobravanje na-
vzočih. Za njo je spregovorila zastop-
nica italijanskih protifašistk Slovenske-
ga Primorja in v imenu rojakinj izja-
vila, da bodo italijanske protifašistke
po poti skupne borbe s slovenskimi
ženami oprale madež, ki ga je zadal
fašize.,1 njihovi narodni časti in tako
postavile trden temelj bodočemu sožitju.
Ko je ob zaključku stopila na oder
delegacija odlikovank in v imenu go-
renjskih in primorskih žena poklonila
zastopniku IX. korpusa majorju Aci v
dar zlatnino, katero so žene darovale
na obeh konferencah, je navdušenje
doseglo višek. Naše žene s tem da
rilom niso žrtvovale zgolj zlata, tem
več tudi svoje najdražje spomine ...
Ta dokaz silne ljubezni naših žena do
naše armade je ganil vsakogar. Sle
dilo je čitanje pozdravne resolucije
gorenjskih in primorskih žena italijan-
skim protifašistkam, maršalu Titu, že-
nam SZ, Anglije in Amerike, našim
vrhovnim političnim prestavništvom,
Jugoslovanski Armadi, borcem IX. kor-
pusa in masovnim organizacijam.
Z letošnjo skupno proslavo 8. marca
so primorske in gorenjske žene znova
manifestirale svojo pripravljenost na
skrajne žrtve za častno izvršitev svojih
zgodovinskih nalog, da do skrajnih
možnosti okrepijo svoj IX. korpus in
s tem doprinesejo svoj delež k utrditvi Ju-
goslovanske Armade, ki bo znala tudi
trpeči Primorski priboriti svobodo. Ž.
Kaznovali bomo vojne zločince
nad našim narodom
Danes govori ves svet o vojnem
zločincu, generalu Mariu Roatti, ki je
ubežal rimskemu sodišču in o nič manj-
šem zločincu, generalu Orlandu, ki
mu je omogočil beg. Kako, da je tak
zločinec mogel uteči, so vsi naši listi
že veliko pisali. Utekel je zato, ker so
v Italiji na odločilnih*položajih še ved-
no prikriti fašisti, ki so svojemu brat-
cu Roatti omogočili beg. Omogočili pa
so mu beg zato, ker je naša državna
komisija za ugotavljanje vojnih zločin-
cev zahtevala, da se mora Roatta, ki
je prelival nedolžno kri naših otrok,
požigal naše bele vasi, zagovsrjati za
svoje zločine našemu narodu
pred našim narodnim sodi-
ščem. Vedeli so, da bo naše sodišče
sodilo na podlagi dokumentov, ne le
njega, Mussolinijevega krvoloka, am
pak vse njegove črnosrajčne prijatelje,
ki imajo še sedaj zaslombo skritih fa-
šistov in stoje v javnem življenju.
Naša državna komisija je o zločinih
generala Roatte že izdala poročilo,
od katerega prinašamo par odlomkov:
1. General Mario Roatta je izdal
kot poveljnik II. armade ^ marcu
1. 1942 prosluli »cicolare« HZS in
pozneje več dodatkov. Tu je uka-
zal, da je treba postreliti ujetni-
ke, zapirati in streljati talce, poži-
gati hiše in vasi, masovno interni-
rati ljudstvo, ropati in drugo. Na-
10
redba je veljala za podrejene 5.
6. U. in 18. korpus v Sloveniji,
Dalmaciji in Hrvaškem Primorju.
2.	V podrobnem je odredil v spisu
št. 7.000 z dne 7. aprila 1942. da
prebivalstvo odgovarja za vse sa-
botaže v bližini sabotažnih akcij
in da je treba porušiti njihove hi-
še, po potrebi pa tudi vse vasi.
Kot upornike je treba smatrati
vse civilne osebe v zaledju bor-
benega področja, kakor tudi ose-
be, ki ne stanujejo na takem
ozemlju, pa so tu zalotene. Potre-
ba je internirati družine, pa tudi
cele vasi, premoženje pa je za-
pleniti. Za upornike se smatrajo
moški, zajeti v. bližini skupine
upornikov ali pa na ozemlju, kjer
so se vršili boji, četudi bi bili za-
jeti brez orožja. Samo žene, ra-
njenci in moški se morajo izroči-
ti sodiščem, vse ostale pa je po-
streliti takoj na mestu, kjer so bi-
li ujeti.
3.	Z aktom z dne 23 januarja 1943.
je general Roatta vse naredbe
ponovil.
Kje pa je naša državna komisija
dobila ta dokument?
Dobila ga je iz naroda samega.
Zbirala je podatke o vseh zločinih,
katere so vršili fašisti nad našim na-
rodom.
Tako prijavo napravi vsakdo, ki je
trpel radi okupatorja od leta 1918 pa
do danes. V njej opišemo vse krivice,
katere smo pretrpeli bodisi v moral-
nem ali materialnem oziru. To je na-
ša korist, je pa tudi naša dolžnost,
ker pomagamo s tem do kaznovanja
vojnih zločincev. Izpolnjene prijave
oddamo krajevnemu nabiralcu prijav,
kateri jo pregleda ter da naprej.
V katerih slučajih napravimo prija-
vo ?
1.	Pri umorih in telesnih poškodbah.
2.	Pri omejitvi osebne svobode.
3.	Pri prisilni mobilizaciji s strani
okupatorja ali domače reakcije
4.	Pri posilstvu in oskrumbl.
5.	Za težka nečastna dejanja.
6.	Pri zločinih proti imovini.
7.	Pri zločinih proti narodu.
Vsaka prijava mora biti popol.ia do
skrajnosti, ker drugače izgubi vred-
nost kot mednarodni dokument. Pri
tem delu imamo žene in dekleta zelo
važno vlogo: nadomestiti moramo
krajevne nabiralce prijav, okrajne in
okrožne referente za ugotavljanje zlo-
činov. Zavedati se moramo važnosti
tega referata, ker nam sklepi Krim-
ske konference ponovno pričajo o hi-
trem in pravičnem kaznovanju vseh
vojnih zločinov. Lotimo se popisova-
nja krivcev. Ko pride okupator v vas
se moramo na vse načine truditi, da
izvemo od njega čimveč koristnih po-
datkov potom katerih bomo lahko
izsledili še ostale krivce. Vsa okrožja
so dobila obrazce za prijave, na po-
dlagi katerih postane izpolnjevanje
lahko. Poglavitno pri našem delu je,
da se zavedamo ogromnega pomena
prijavljanja zločinov. Le tako bomo
maščevali vse krivice nad našim naro-
dom in zadostili pravici.
Prijava zločinov je tudi sijajno ob-
rambno sredstvo proti okupatorju,
ker okupator ve, da bo maščevano
vsako zločinsko ravnanje nad njim in
njegovo imovino.
Ne smemo pa pozabiti dejstva, da
s prijavljenjem prikazujemo vsemu
svetu, koliko je naš narod pretr-
pel, predno je uresničil svojo voljo
in si zgradil dom skupno z ostalimi
narodi Jugoslavije.
Proti takim dokazom, kakor je enot-
no in skupno prijavljanje vsega pri-
morskega ljudstva se ne bo mogel
noben protiljudski reakcionar protiviti
naši volji, da smo sestavni del Titove
Jugoslavije.
Glejmo, da bomo imeli pred koncem
vojne opisane vse vojne zločince in
zločine ter dali s tem: možnost komi-
siji za ugotavljanje zločinov okupator-
jev in njihovih pomagačev, da takoj
11
izsledi krivce in poskrbi za njihovo kaz-
novanje. Tako bodo maščevani vsi.
Naši mučenci, vsi naši padli biatje in
sestre.
Narod bo sodil svcje zločince na
podlagi prelitih solza, na podlagi trp-
Ijeija, ki ga je tako kruto občutil. So-
dil bo strogo, toda pravično. Pred-
vsem pa 1)0 sodil prav vsem! Četud
se je danes Roatti napram vsem po
srečilo, da je s pomočjo svojih fašisti
čnih prijateljev ušel, ni ušel za vedno
O tem nam je jamstvo Krimska kon
ferenca, jamstvo nam je naša Jugoslo
vanska Armada in naša enotna vlada
Slavka Krajner
Tovarišice iz vojske pripovedujejo
Naše pokrajinske ženske konference
so se udeležile tudi naše tovarišice
borke. Prvič smo se v tako velikem
Številu srečale z našimi borkami in
sklepale o našem skupnem delu. Z
nami so zborovale odlične borke in
požrtvovalne bolničarke. Nekatere od
njih so nosile tudi najvišje priznanje
za svoje delo, čine Titovega oficirja in
red in znak hrabrosti.
Iz njihovega pripovedovanja je zve-
nela borbenost in požrtvovalnost ter
brezprimerna ljubezen do trpečega na-
roda, kateremu pomagajo v najtežjih
okolnostih priboriti svobodo.
Tovarišica Štefka ni govornica, am-
pak borka. Bila je v mnogin akcijah
in pomagala mnogim ranjencem. Več-
krat se ji je zgodilo, ko je nesla ali
vlekla težko ranjenega tovariša pod
najhujšim sovražnim ognjem na varno,
da jo je prosil, naj njega ustreli, sebe
pa reši. Ona pa je bila pripravljena
raje sama žrtvovati življenje, da reši
ranjenega tovariša. Nekoč se je znašla
pri reševanju ranjenca v zelo težkem
položaju. Od vseh strani je streljal so-
vražnik na njo. To je opazil neki to-
variš na položaju in s svojim šarcem
toliko časa streljal na Nemce, da jih
je prepodil in s tem rešil njo ir. ra-
njenega tovariša.
Tovarišica Ančka iz Prešernove bri-
gade je pripovedovala:
Bila je borba na Žirovskem vrhu.
Tovarišica mitraljezka si je poiskala
zaklon za svoj mitraljez. Ni se ustra-
šila prihajajočega sovražnika, ki jeju-
rišal proti njej. Ona je kosila s svojim
mitraljezom in ga prisilila k umiku. S
svojo hrabrostjo je rešila več ranjenih
borcev, da jih sovražnik ni ujel.
Pri jurišu na sovražne bunkerje se je
neka tovarišica bombašica skupno s
tovariši plazila do bunkerja, kjer je z
velikim trudom vrgla skozi odprtino
Premagali smo vse zapreke In danes ni več sile, ki bi
nam lahko odvzela pridobitve, ki smo si jih priborili s
krvjo in življenji najboljših sinov Jugoslavije. Maršal Tito
12
prvo bombo v bunker. Med tem je
sovražnik i z drugega bunkerja streljal
nanjo in jo ranil. Tovariši so jo hoteli
rešiti, vendar jim zaradi silnega ognja
ni uspelo. Ko je videla, da bo prišla
sovražniku v roke, je odpela bombo
in si jo položila na prsa, samo da je
sovražnik ne dobi žive.
Iz pripovedovanja naših tovarišic
bork je zrasel za nas svetal vzgled
žene, ki se žrtvuje do skrajnosti za
sveto stvar. Ta vzgled nas bo sprem-
ljal pri našem delu.
Osvobodilna Fronta si je pridobila ne
samo ljubezni in zaupanja svojega naroda,
marveč tudi priznanje vsega svobodoljub-
nega sveta.	Edo Kardelj
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
RKS je mednarodna organizacija,
ki pomaga v vojni in miru povsod
tam, kjer so prebivalci najbolj pomoči
potrebni. Njegovo delo je določeno z
mednarodnimi pogodbami in zaščiteno
od vseh držav.
Največja naloga RKS v mirni dobi
je boj proti bolezni. Za to so nastale
klinike, okrevališča, porodnišnice, dečji
domovi, jaslice, šole na prostem, po-
čitniške kolonije itd.
V	vojni dobi pomaga žrtvam vojnega
terorja, vdovam in sirotam, nudi po-
moč bolnikom in ranjencem, skratka,
pomaga vsem, ki so po vojnih straho-
tah prizadeti.
V	RKS so včlanjeni možje, ter žene
in dekleta, ki so organizirane v SPŽZ
ali v druge organizacije iz vsega po-
četka borbe s požrtvovalnostjo zbirale
sredstva za vojsko ali za potrebe na-
roda. Tudi zda«, ko ustanavljamo društvo
RKS, so žene razumele veliko potrebo
te človekoljubne ustanove. S svojim
delom so dosegle obilo lepih uspehov.
To se je izkazalo predvsem v Sred-
njem okrožju, kjer se je ustanovilo v
I
par mesecih nad 140 edinic RK, pri-
dobilo 11000 rednih članov in okrcg
3000 podmladkarjev. Ustanavljajo se
domače lekarne, nudi se prva pomoč
ranjencem in bolnikom, v tem oziru so
se nekatere edinice RK dobro izkazale.
Samo ena članica iz neke edinice RK
v Mirenskem okraju je v enem mesecu
obvezala skupno 170 partizanov in ci-
vilistov, neka druga edinica RK 50 itd.
Nabavlja se sanitetni in drugi material
za našo armado, nabira se živež, oble-
ka, obutev in se razdeli med pogorelce
in reveže. Nekatere edinice RK so pred
Božičnimi prazniki zbrale prostovoljne
prispevke, živež, oblačila, obutev in so
nato v istih edinicah RK za Božične
praznike s količino nabranega materiala
obdarile pogorele in reveže.
V Severnoprimorskem okrožju se je
ustanovilo okrog 50 edinic RK. Prido-
bili so nad 2.000 rednih članov RK;
podmladkarjev 400, postavili nad 20
domačih lekarn. Vršijo se predavanja
o prvi pomoči ranjencem in bolnikom,
nabiralne akcije v prid pogorelcem in
revežem, pripravljajo se paketi za naše
borce itd.
13
Posebno zanimanje pri 'judstvu cele
Primorske pa je poizvedovanje pogre-
šanih svojcev, ki ga vrši naš RK. Mar-
sikatera prmorska mati, žena in sestra
ni vedela že več mesecev, morda tudi
leto, za sina, moža, brata, ki se je na-
hajal v NOV ali v inozemstvu; pa je
potom RKS dobila vezo s pogrešanimi
svojci. Zato je potrebno, da sleherni
kraji ustanovijo edinice RK, katere bodo
vršile poizvedovanje, nudile pomoč ra-
njencem itd.
Toda naloge RK se ne končajo tukaj.
Ko se bodo vračali, po končani vojni
vsi izčrpani in bolni naši interniranci,
bo naš RK imel nalogo, da tem vrača-
jočim nudi prvo pomcč na povratnih
stanicah.
Geslo RKS je: Veliko delati in malo
govoriti!	Snežnica
Zdravje je naše drugo orožje
Vojne razmere nudijo najugodnejša
tla različnim boleznim, ker je zaradi
pomanjkanja hrane in zmanjšane higi-
jene, vsako telo bolj dovzetno, t. j.
manj odporno. Katere bolezni so danes
najnevarnejše in najbolj razširjene? V
časopisih, okrožnicah in letakih je zad-
nje čase mrgolelo opozoril, nasvetov
in ukrepov. Zato ve že vsakdo, da je
pegasti legar tista nevarnost, ki ji mo-
ramo posvečati največjo pozornost. V
Južnem okrožju se je že pojavilo par
slučajev pegastega legarja. Tja so ga
prinesli četniki, ki se z Nemci vred
umikajo pred našo vojaško silo.
Prenašalec legarja je uš. Zato zopet
in vedno znova ponavljam: „Razuši
se, da ne oboliš." Brejz uši pegastega
tifusa ne boš dobil. Če slučajno ni v
bližini razuševalnih ekip, bodisi civilnih
ali vojaških, se razuši v krušni peči
Tako obvaruješ sebe in svojo okolico
Kako nevaren je pegasti legar doka-
zujejo najbolje posamezni slučaji, ko
so Nemci od pegavca obolele četnike
enostavno postrelili.
Naša dolžnost pa je, da nevarnost
zatremo, še predno nas stisne k tlom.
Prav gotovo so nas vojne razmere pri-
silile k temu, da smo zanemarili te-
lesno snago. Posvečajmo odslej telesni
snagi več pažnje. Poleg rednega umi-
vanja se umivajmo po vsem telesu in
preglejmo obleko in perilo vselej, ka-
dar smo bili skupaj z večjo množico
ljudi. Operimo večkrat perilo. Poma-
gajmo v boju proti ušem in s tem tudi
proti legarju naši vojski, s tem, da ji
redno peremo.	Lju
Naša nova naloga je obnova
našega gospodarstva
Velik je delež, ki ^a je in ga še do-
prinaša naša žena v narodno osvobodilni
borbi bodisi kot borka, bolničarka ali
kurirka na fronti, bodisi v zaledju pri
oskrbi naše vojske ali pa pri opravljanju
težkega in odgovornega dela pri gradnji
naše nove ljudske oblasti in pri delu v
vseh političnih in množičnih organizacijah.
Nešteto jih je, ki so morale po večlet-
nem najtežjem boju in delu doprinesti
svojo poslednjo in največjo žrtev v ječah
in koncentracijskih taboriščih ali pa na
položaju.
Danes, ko prehaja naša prva fronta na
vojaškem polju v svojo končno in odlo-
čilno fazo, ko stojimo tik pred svojim glav-
nim ciljem Svobodo in Zedinjenjem, danes,
ko je zgubil sovražnik svojo bitko tudi
na svoji drugi fronti, na političnem polju,
se s tem naloge žene ne zmanjšujejo, am-
pak naraščajo. Kajti odpira se nam nova,
tretja, gospodarska fronta, ki ne bo manj
14
trda in težka, ki ne bo zahtevala manj
borbenosti, neustrašenosti in iznajdljivo-
sti kot dosedanja, če si bomo hoteli za
gotoviti na vojaškem in političnem polju
dosežene uspehe in uživati sadove naše
borbe.
Zaključna faza vojne postavlja pred nas
ogromne nove naloge naše nove tretje
fronte v zaledju, ki ga je treba politično
utrditi in gospodarsko organizirati, da bo-
mo mogli črpati iz njega vse vire za do-
končno uničenje sovražnika na fronti in
v zaledju. Osnovna naloga tretje gospo-
darske fronte je prehrana vojske in za-
ledja ter obnova celotnega gospodarstva
in s tem v zvezi tudi obnova naših poru-
šenih vasi in mest.
Obnova naših porušenih dom©v je te-
melj za vsesplošno obnovitveno delo naše
porušene domovine. K tej nalogi moramo
pristopiti takoj, kajti povrnitev sleherne-
ga kmeta v opuščene, porušene vasi za
deva vprašanje naše prehrane. Dokler
kmet ne bo imel svoje strehe in ne pri-
like obdelovati svojo zemljo, toliko časa
ne bomo storili svoje glavne dolžnosti na-
pram naši vojski in zaledju.
Poleg te pa moramo pristopiti še k ne-
šteto drugim nalogam, ki stopajo pred
nas in zahtevajo nujne rešitve. Ena od teh
je obnova naših javnih zgradb in naprav
ter kulturnih spomenikov. Naša dolžnost
je, da obnovimo porušene šole in cerkve
ter spomenike in javne zgradbe in napra-
ve. Izgradnja in organizacija zaledja, utr-
ditev naše oblasti, pogoji za njeno delo
in razvoj novega kulturnega življenja, nam
narekujejo izvedbo teh nalog. Izvedba jav-
nih nalog bo merilo, prosvetljenost pa bo
najmočnejše orožje naše borbe za politično
in gospodarsko zmago.
Toda to ni vse, kar moramo storiti.
Obnoviti moramo med drugim tudi naše
ceste, našo obrt in industrijo. Brez upo-
rabnih cest, brez kovaških, mizarskih in
neštetih drugih obrtniških delavnic ne bo
možno obnoviti naših hiš, vasi, šol, vo-
dovodov in vsega, kar nujno rabimo. Po
leg tega pa moramo pristopiti tudi k pri-
pravam za naše bodoče delo na obnovi,
h kateremu bomo pristopili na najširši
osnovi takoj po dokončnem izgonu oku-
patorja. Te priprave obstojajo danes v
tem, da si pripravljamo material za svoje
bodoče delo, da sekamo in žagamo les,
da žgemo apno, pripravljamo opeko, da
zbiramo ves uporabni material iz ruševin,
da očistimo vse ruševine in s tem priprav-
ljamo prostor za izgradnjo svojega novega
doma. Ni pa to edina priprava, ki jo mo-
ramo izvršiti, kajti naši domovi ne ob
stojajosamo iz materiala, iz zidov, temeljev
in streh, ampak obstajajo tudi iz svoje
vsebine, iz obsega, razporeditve in obču-
tja prostorov. Marsikaj nas je do danes
tozadevno težilo v našem dosedanjem do-
mu, vasi in mestu. Danes, ko si gradimo
svoj novi dom, moramo tako v materialu
kot v vsebini odstraniti ono, kar nam ne
odgovarja večin nadomestiti z naprednej-
šim, boljšim, prijetnejšim in lepšim. Danes,
ko izvajamo priprave za svoj novi dom,
jih moramo pripravljati torej z ozirom na
material in vsebino.
Niso torej majhne naloge, ki nam jih
nalaga to novo polje našega dela, nalo-
ge, ki stopajo v isti meri tudi pred že-
no, ki bo morala v naši skupni borbi
prenesti silo svojega dela na političnem
polju v isti meri tudi na novo gospodar-
sko polje. Žena pa bo novim nalogam
kos le, če se bo zanimala odslej tudi za
gospodarska vprašanja, če bo dnevno opa-
zovala te probleme in se vanje poglab-
ljala, če bo dajala vsesplošno pobudo za
aktivno sodelovanje vseh žena v gospo-
darski borbi. Žena se mora poglobiti v
nove naloge, kajti poznavanje nalog je
osnova za uspešno delo. Temeljito pre-
študiranje naloge je po vseh linijah mno-
žičnih in političnih organizacij prenesti
med ves aktiv in vse žene. V reševanje
nalog je vnašati partizansko iznajdljivost
in iniciativo in to predvsem v tem smi-
slu, kako je naloge reševati čimbolj iz
lastnih sredstev. Nova naloga žene pri
izgradnji našega novega doma je za to
njeno najbolj aktivno sodelovanje v de-
lovnih odborih za obnovo, v organizacij'
vzajemne pomoči med sosedi, med vasmi
15

in okraji, organizacija in delo v prosto-
voljskih delavskih bataljonih, v pomoči
pri organizaciji obrtniških zadrug, pri
vstopu žena v delavnice in za stroje, pri
vzgoji ženskega obrtniškega kadra itd.
Kot so velike naloge pri obnovi naših
domov, tako so tudi možnosti dela ne-
številne. Utrditev zaledja, katerega osnov-
no vprašanje je obnova gospodarstva in
s tem v zvezi obnova naših domov, nam
narekuje, da k tem nalogam takoj pri-
stopimo na vsej tronti, narekuje najbolj
aktivno sodelovanje naše žene na gospo-
darskem polju. Kot si ni možno samisliti
uspehov naše borbe do danes brez toli-
kih naporov in žrtev, ki so jih tako na
fronti kot v zaledju doprinesle žene, tako
je njihovo množično udejstvovanje na go-
spodarskem polju odslej pogoj za Zmago
v naši novi, nič manj važni in nič manj
težki borbi. Naloge stalno rastejo in kos
jim bomo le s popolno mobilizacijo vseh
sil. Dolžnost sleherne žene je, da danes
pristopi in aktivno sodeluje v tej borbi.
Danes ni več dvomov in ne strahu, ki
bi omahljivce odvračali od aktivnega so-
delovanja. Zato je k delu na obnovi pri-
tegniti sleherno ženo. Čim večji bodo
napori žene na obnovi vsega našega go-
spodarstva, tem lepši ne bo samo naš
skupni bodoči dom, ampak tem širša in
globlja bo tudi vsebina boja naše žene
za njene pravice v družbi.
Ing. T. Štrukelj
Posnema|mo pridne delovne čete I
V neki vasi Severnoprimorskega okro-
žja je delovna četa SPŽZ in ZSM, ki
je vzgled vsem drugim delavnim četam.
Kljub slabi prehrani in obutvi, se
dekleta in žene dnevno trudijo, da
pomagajo res potrebnim sosedom in
' vaščanom.
Malokatera je bila prej navajena pri-
pravljati drva. Danes gredo z zaviha-
nimi rokavi v gozd, da namesto očeta
moža ali sina ki se bori v naši JA
pripravijo potrebno kurivo tistim dru-
žinam, ki nimajo nikogar za to delo
in pa za našo vojsko. Nobena družina
na vasi ni brez drv. Pa tudi vožnja
gnoja na njive jim ne dela skrbi, ker
vse to opravi pridna delovna četa.
Kdor rabi delovne moči za poljsko
ali drugo delo, gre do komandirke čete,
in drugi dan ima obisk na njivi ali
kjerkoli je potrebno. Z veseljem gredo
naše žene in mladenke na delo ter s
petjem opravljajo težko moško delo.
Vesele so one, ker se zavedajo, da so
zopet nekaj doprinesle k naši zmagi;
vesela pa je tudi družina, kateri ni
treba skrbeti, kdo bo nadomestil moža
ki brani domovino. Preskrbele so si
že drva tja do poletja in tudi vožnja
gnoja je opravljena. Tovarišice so ob-
ljubile, da bodo z vzstrajnostjo prema-
gale vse težave dela in ne bodo do-
pustile, da ostane niti ped zemlje ne-
obdelane.
Razen delavnih čet, ki skrbe za ob-
delavo zemlje in za drva, ima Severno
okrožje še druge delovne čete. V neki
vasi je ženska delovna četa, ki si je
zadala nalogo, da bo podrla tamkajšnjo
požgano vojašnico in osnažila vso ope-
ko, da jo bo uprava narodne imovine
lahko uporabila pri gradnji požganih
vasi.
Druga delovna četa si je zadala na-
logo, da bodo žene zažgale toliko oglja,
da bodo lahko obratovale vse žage,
ki režejo les za zidavo novih domov.
Prvič srečamo žene, ki so zidarke
in ogljarke. Vendar vem, da bodo tudi
one zmagale te velike nove naloge,
kakor so jih zmagale ruske žene, naše
vzornice.	Pavla
Kotiček uredništva —	I
Tovarišice! Poročajte nam neprestano o
vaših delovnih četah in o izkustvih, katera ste
pridobile! Vaša izkustva naj bodo drugim
nasvet pri delu!
Poročajte tudi o težavah, na katere naletite
pri delu, mogoče jih lahko skupno premosti-
mo!	Uredništvo
16
SETEV NAS KLICE
Pred nami je obdelava in posetev
naše zemlje in me žene, ki smo pre-
vzele nase breme zaledja, ne smemo
dovoliti, da bi ostal le košček zemlje
neobdelan. Res je, da nam primanjkuje
delovnih moči, vprežne živine in se-
menja. Vendar me bomo obšle vse te-
žave, saj ravno v tem je naše tekmo-
vanje! Kjer ni vprežne živine, bomo
zemljo okopale, kjer ni semenja, ga
bomo dobile v sosednji ali kaki drugi
vasi, kjer manjka delovnih moči, bo
soseda pomagala sosedi. Predvsem bo-
mo posejale tiste sadeže ki dajo malo
dela in dado več pridelkov. Sadile in
posejale bpmo samo tiste sadeže, o
katerih vemo, da v naših krajih res
dobro uspevajo, ker je sicer škoda za
zemljo. Sejale bomo tudi predvsem tiste
pidelke, ki ne izrabljajo preveč zemlje
in nam omogočajo, da lahko sadimo
dva do tri sadeže ob enem. To so
predvsem stročnice, to je fižol in grah.
Stročnice vsrkavajo iz zraka dušik
in ga oddajajo zemlji, kar jo hran'. Za-
to sejmo vedno kot postranski pridelek
krompirja ali koruze fižol ali grah!
Zelo važno je za nas vprašanje
oljnatih rastlin, to je buč in sončnic.
Radi pomanjkanja prašičev in krav,
primanjkuje tudi maščob. Primanjkuje
pa tudi olja. Oljnate rastline nam na-
domeščajo eno in drugo. Iz 100 kg
bučnega semenja dobimo 40 - 45 kg
olja, iz 100 kg semena sončnice dobi-
mo 35 - 40 kg olja. Raztn tega upo-
rabimo od buče še meso za krmo pra-
šičev in goveje živine.
Buče in sončnice sejemo kot samo-
stojen pridelek, običajno pa jih sejemo
okrog krompirja, fižola ali koruze.
Setev nas kliče. Ko tekmujemo v
obdelavi in posetvi zemlje, mislimo
tudi na olje - to je na sončnice in buče.
Danica Bogičevič
diplom rana agronomka
Bitka za setev svobode in zmage
kon-
jo je
V Užički Požegi se je vršila
ferenca za pomladno setev, ki
na pobudo Izvršnega Narodno Osvo-
bodilnega Odbora sklical Okrajni Na-
rodno Osvobodilni odbor. Sekretar od-
bora je podal poročilo o političnem in
gospodarskem položaju in poudaril važ-
nost pomladne setve svobode in zma-
ge. Star poljedelec je predlagal usta-
novitev setvenih odborov, ki naj skrbe
za nabavo semen in za zadružno ob-
delovanje posestev, katerih lastniki so
v vojski.
Veselin Jankovič, kmet iz Užic je
poudaril koristnost deteljnih posevkov.
Ustanovljen je bil okrajni setveni odbor.
Subotiška mladina je organizirala
delavske čete za nabiranje koruze. Mla-
dina dela 10 ur dnevno in je v petih
dneh nabrala 10 vagonov koruze, ki
je bila še na poljih. Po delu ima mla-
dina politične ure in piše stenčase.
17
Pred nekaj dnevi se je vršila v No-
vem Sadu konferenca, ki je razpravljala
o poljedelstvu, gospodarstvu in setvi
v Vojvodini. Vojvodina ima 2. 8 milijo-
nov hektarov plodovite orne zemlje. S
setvijo je zelo težko, ker primanjkuje
živine in ni dovolj delavcev. Pomladna
setev zavzema sedaj nekaj nad 500.000
ha zemlje, medtem, ko je pred vojno
presegala 1 milijon ha. Konferenca je
sprejela celo vrsto sklepov za zagoto-
vitev setve. Zlasti je bilo sklenjeno
smotrno izkoristiti vprežno živino, ki
je je prav malo ostalo po izgonu okupa-
torja. 4	(Beograd)
Nova slovenska žena
prva: Tožne smo, težke sanje sanjale
žene slovenske dolga stoletja,
v robstva duhovnega temo pogreznjene
pričakovale zaman razodetja,
druga: Učarane v čvrste spone vkletja
od tesnih smo štirih sten bile obdane
in kot jetnice, kot sužnje moderne,
bile k ognjišču smo prikovane,
vse: A končno zazoril je tudi naš dan
in žena postala je danes zidarka
naših domov, naših polj oratarka!
prva : Usode zdaj svoje je kladivarka.
vse : Zdaj žena nič več si oči ne zakriva,
za vek zatonilo je robstvo sramotno
in žene nov lik se zasvetil je v mrak.
Zdaj sonce nam več ne zakriva oblak,
zdaj zarje svobodne ogreva naš dih,
zdaj s polnimi prsi čist dihamo zrak!
prva: Čuj, daleč tam v polju kaj je zavzdihnilo,
kaj šlo je kot dih božajoče preko trav
in v sinji daljavi za goro utonilo?
druga: Kaj ni to vzdihljaj bil tožeči žena,
pod peto tiransko še tiho ječečih,
in bičanih, mučenih, v robstvu tonečih?
vse: Ne! Naša se žena zdaj ne solzi,
pogumno zgrabila orodje je v dlan
in čvrsto je stisnila svoje pesti,
prva: Zdaj svoji svobodi nasproti hiti.
vse: Zdaj žene smo dela. Nov ustvarjamo čas.
Zdaj delo je geslo nam, in nam vodnik
življenja nam novega pravi odraz
prva: O, nikdar več suženjstva, nič več okov.
Na delo, da vstane svet iz ruševin,
da vzraste spet slednji naših domov!
vše: Otroci in vnuki naših otrok
potomci še poznih slovenskih rodov
uživali bodo sad dela teh rok,
ko svet bo spet srečen, svoboden, ves nov.
18
Tov. Vida je napravila
sabotažno akcijo
Tov. Vida je res hrabro dekle. Ne
ustraši se nobenega napora in nobe-
nega dela. Pred božičem, ko se je
sovražnik nahajal že več dni pred
vasjo Otalež in je imel namen priti
tudi v Cerkno, je bil pošteno tepen.
Tovarišice so zelo požrtvovalno vršile
obveščevalno službo, tov. Vida se je
pred vsemi izkazala.
Sovražnik je ponoči napeljeval te-
lefonsko žico, da bi imel tako zvezo
z Idrijo. Vida je to opazila. Šla je in
odstrigla 50 m telefonske žice. Nato
je skupno z mladinci odnesla še ostalo
žico. Pobrano žico je dobila seveda
naša vojska.	-	Micka
Naše mamice tekmujejo
Stara mamica, obložena s 70 leti,
-doma iz okraja Miren, dnevno tekmu-
je s svojimi sosedami v delu. Nepre-
stano prede volno in plete ncgavice.
Slučajno sem nekoč prenočila pri njej.
Pripovedovala mi je, da nima večje
želje od te, da bi obula vse partizane.
Prede in plete vsaki dan pozno v noč.
Ko že vsi spijo, dela ona še za našo
vojsko. Ta mamica naj nam bo vzgled
predvsem zdaj, ko tekmujemo, katera
bo naredila več za našo vojsko.
Vestna
Naše učiteljice
V naši vasi poučuje tovarišica Ivica.
Dnevno vrši svojo dolžnost, ter se
zelo trudi, da bi otroci nadoknadili to,
kar so dosedaj zamudili.
Tov. Ivica je naredila le ljudske šole.
Njena največja želja je bila ta, da bi
bila učiteljica. Vendar ni imela mož-
nosti, da bi študirala ker je bila rev-
nega stanu. Danes se ji je želja izpolnila.
Dobro vemo, da so pod fašisti mo-
gli b ti deležni izobrazbe samo tisti, ki
so imeli denar. N kdar pa niso gledali
na zmožnosti. Zato tudi tisti, ki so
študirali, niso čutili z narodom. Našim
učiteljicam primanjkuje strokovnega
znanja, vendar jim ljubezen do stvari
pomaga, da lažje vršijo svoj težki po-
sel. Ta ljubezen jim nalaga, da se res
poglobijo v dušo naših otrok in jih
vzgoje v prave državljane Titove Ju-
goslavije. Ta ljubezen jim nalaga, da
se neprestano grade in izobražujejo.
Takih učiteljic, kot je tov. Ivanka,
je mnogo. Zrastle so iz naroda, zato
velja tudi sleherna njihova misel na-
rodu.	Mira
Kurirke na delu
Ta dogodek n.i je pripovedovala
mlada kurirka iz vasi ob morju, kjer
Švabi neprestano nadzorujejo vsak gib
vaščanov. Kljub temu je vršila neustra-
šeno svojo dolžnost.
Mrzla zimska burja je diyjala, ko je
pogumno korakala z važnimi dokumen-
ti na določeno mesto. Kjar naenkrat ji
zastavi pot Švaba ki jo je že več časa
zasledoval. Pridruži se mu še drug;.
Zmerjali so jo, končno pa so odločili,
da jo bo eden stražil, drugi pa bodo
šli javit slučaj v postojanko. Tisti, ki
jo je stražil, ji je začel hinavsko pri-
govarjati, naj mu izroči pisma, dokler
sta sama. Kaj naj stori? Zavije se v
veliko ruto in pisma poje. No, sedaj
pa imate, Švaoi. Kot zveri pridrvijo Šva-
bi in takoj na delo. Kar na cesti jo
slečejo, brez ozira na to, da je hud mraz.
Ko ničesar ne najdejo, kričijo nad njo,
kje ima pisma. Ker niso ničesar našli.
so jo končno izpustili. Niso ji pozabili
zagroziti, da jo bodo strogo kaznovali,
čim jo spet dobe. Naslednji dan je bila
naša kurirka spet na delu in še danes
vestno in neustrašeno vrši svojo službo.
Skala
Ovca je ušla iz rok
okupatorja
Na moj dom so prišli Švabi in La-
hi, katerim pravimo pri nas kurje rop-
ci, ker povsod ropajo kure. Nasilno
so vzeli nekaj kur, krompirja in eno
ovco. Zvečer so jo privezali pri svo-
jem bunkarju in zlezli na varno. Ovca
je gotovo mislila v svoji ovčji pameti,
da ne sme delati sramote ovčjemu rodu
s tem, da ostane pri Švabih. Utekla je.
Zjutraj so šli Lahi pogledat, kaj
dela njihova pečenka - a ni je bilo
več. Odpravili so se jo iskat, dezerter-
ko. Vsakemu, kogar so srečali, so
naročili, naj privede ovco nazaj, češ
da je njihova.
Ovca pa se je medtem že predala
dvema partizanoma in romala z njima.
Ovca je vedela, kje je njeno mes-
to. Domobranci pa tega še nočejo ve-
deti. Priporočamo jim ovco za vzgled.
Iva
Mobilizacija -
Na konferenci so tovarišice sveto obljubovale,
da mobilizacijo temeljito bodo izpeljale.
Da tiste revčke, ki zdaj še doma čepe
in se o njih le malo ve,
da bodo jih pošteno poiskale
in v našo vojsko jih poslale.
Zdaj pa z dvignjeno glavo na delo,
da mnogo uspeha bo imelo.
Da mnogo skrivačev bomo poiskale
in tako v tekmovanju se skazale.
Če vse, kar zgoraj smo obljubile
za našo vojsko bomo naredile,
potem pa lahko nosi to ime,
da žena steber zaledja je.	Anica
20