Postoma, plačana t gotovini l Dolenislci list Cena 6 OHiarjeT GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. — STEV. 28 NOVO MESTO, 10. JULIJA 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA TEDENSKO pred 22. julijem Tiso« bodo sodelovali v dolenjski partizanski štafeti Dolenjski okraji se te dni vneto pripravljajo, da bodo kar najbolj svečano proslavili 22. julij — slovenski državni praznik. Letošnje množično praznovanje dneva vseljudske vstaje bo hkrati potrdilo naše odločne enotnosti in povezanosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Vsemu svetu bomo povedali, da smo bili in bomo vedno za pravičen mir, za sodelovanje z vsemi narodi sveta na podlagi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. 22. julij bo iiv plamen naših src, ki bo govoril doma in po svetu, da se dobro zavedamo dragocenih pridobitev narodnoosvobodilne vojne in da smo vsak čas pripravljeni braniti te pridobitve z vsemi našimi močmi. Na strani miroljubne socialistične Jugoslavije so danes čustva vseh naprednih, svobodoljubnih ljudi sveta. Visoko smo vzdignili zastavo marksizma-leninizma, ki je v rokah sovjetskih birokratov tonila k blatnim tlom, neustrašeno smo povedali iz-zivačem in podpihovalcem, da smo dovolj zreli za samostojno odločanje v svobodni domovini. Vse to bo letošnje praznovanje' 22. ju-jila znova potrjevalo. Močnejša kakor pred desetimi leti je danes naša socialistična domovina, z neomajnim zaupanjem zremo v naše pantlijsko vodstvo. Pod težkimi pogoji, vendar neuklonljivo gradimo naše gospodarstvo. V 1. 1941 smo začeli zmagovito bitko za naš narodni obstoj in za revolucionarno preobrazbo vpcga našega življenja, v letu 1951 se s ponosom oziramo na prehoijeno pot in 6 Še večjo samozavestjo gledamo v jutrišnji dan. 22. julij, praznik zmage nad tisočletnim suženjstvom, bo zato spomin na začetek novega razdobja naše zgodovine. BELA KRAJINA POZDRAVLJA DAN VSTAJE Bela krajina, zibelka partizanstva in nase ljudske oblasti, bo v svoijem poletnem sijaju pričakala 22. julij s kresovi na vseh krajih, kjer so bila v letih 1941 in 1942 prva partizanska taborišča. Kresove pripravljajo na v«eh vidnejših me- stih tudi množične organizacije. Na predvečer praznika bodo svečane akademije, v nedeljo dopoldne pa kulturni nastopi s proslavami, polaganjem vencev, z razdeljevanjem spomenic družinam padlih borcev in žrtev NOV in z raznimi krajevnimi nastopi društev kn zabavami. Pestre akademije pripravljajo" predvsem Zveze borcev v Metliki, Vinici, Semiču in Črnomlju. Popoldne bodo izleti v Gradac, Podzemelj, Griblje in v gozd pri Cerkvišču, kjer je bilo civilno taborišče terenskega odbora Gradac. Prebivalci Adlešičev, Tribuče, Pre-loke, Vinice, Stare lipe in Dragatuša se bodo zbrali pri odkritju spominske plošče Tomšičevi brigadi v Bojancih. Iz Črnomlja, DobliČev, Petrove vasi, Loke in Talč-jega vrha bodo odšli ljudje k odkritju spominske plošče na Planino. Iz Metlike, Rosalnic, Drašičev, Suhorja in Radovice se bodo zbrali prebivalci pri odkritju spominske plošče v Metliki. Posebno čast pa bodo imeli člani Zveze borcev črnomaljskega okraja. Prvi bodo nosili bojno zastavo v partizanski štafeti, ki bo krenila 15. julija 1951 ob 9. uri dopoldne iz Vinice in bo nato prehodila najbolj znamenite partizanske kraje Dolenjske. Štafeta si bo morala prebijati pot skozi močne zasede. Tako bo čakala belokranjsko štafeto prva borba že v Bojancih, odkoder bo zavila proti Adlešičam, Velikim Selam, Pleši-vici, Pribincem in Tribučam. Tu bo partizanska patrola prenočila. Naslednje jutro bo prešla Desinec, Pavičiče in Lahi-njo v Črnomelj, od tam pa ob devetih dopoldne proti Talčjemu vrhu. Na Otav-cu se bo morala spet boriti z zasedo, popoldne pa bo prispela na Planino. Zvečer bo borba na koti 503 in napad na Blatnik, po prenočevanju pa bo štafeta naslednje jutro odšla m Laze, kjer bo predala zastavo novomeški štafeti, hkrati pa bo odkritje spominske plošče 18 padlim borcem belokranjske čete, ki so v noči 2. novembra 1941. leta zaradi izdajstva v spopadu z Italijani izgubili življenje. Mizarstvo MLO Novo mesto je razstavljalo svoje izdelke V Novem mestu so ustanovili Turistično društvo Po nekajtedenskih pripravah je delovni iniciativni odbor novega Turističnega društva v Novem mestu imel 3. julija že ustanovni občni zbor. Turistično društvo, ki ima dozdaj 110 članov, je naletelo v Novem me6tu na dober odziv prebivalcev mesta. Pridobivanje novih članov je seveda v veliki meri odvisno od odbornikov in sedanjih članov. Tako je n. pr. član odbora tovariš Ferdo Buk pridobil sam 70 članov. Turističnemu društu v Novem mestu se odpira široko območje dela. To sta v uvodnih govorih poudarila tudi predsednik inicitivnega odbora tov. dr, Davorin Gro« in tov, Erna ŠetinČeva v imenu uprave za turizem in gostinstvo na OLO Novo mesto. Da bo postala Doleniska znana tudi v turističnem pogledu, je v veliki meri odvisno prav od dela in načrtov novega društva. Ne manjka nam prirodnih znamenitosti in zgodovinskih krajev; spomnimo *e samo na vlogo Dolenjske v letih NOB. Manjka pa nam dobrih zvez 6 turističnimi kraji, oskrbovanih turističnih točk. kopališč, dobrih komunalnih naprav v mestu in na vasi, pitne vode, pa tudi s postrežbo se marsikatero gostišče še ne more postaviti. Za vse to in še marsikaj se bo odslej v polni meri zanimalo Turistično društvo. Društvo ima že precejšnjo vsoto denarja, ki mu ga je dalo na razpolago okrajno poverjeništvo za trgovino, 6tinstvo in turizem Zato je ie začelo e potrebnimi deli na obnavljanju kopališča na Loki, kjer bodo postavljene kabine, bazena za neplavače in otroke, urejena bo pot do kopališča z glavne ceste, Spodnja Loka bo splanirana za odboj-karje in košarkarje, na Zgornji Loki pa bo spet urejeno igrališče za tenis. Pri teh delih bodo morali pokazati svoio pripravljenost tudi novomeški športniki. Na občnem zboru so izvolili 14 članov v upravni in 3 člane v nadzorni odbor novega društva, dva člana pa so izvolili za delegata v Turistično zvezo Slovenije (TZS). Sprejeta so bila tudi pravila novega društva in določena članarina; člani bodo plačevali 5 dinarjev, dijaki in ostala mladina pa 2 dinarja na mesec. Člani društva bodo imeli ugodnosti pri izposojevanju čolnov, uporabi čolnarne in pri kopanju v kopališču. Turistično društvo vabi v 6voje vrste y*e, ki jim je pri srcu napredek, obno*va in olepšava Novega mesta. Društvo, kateremu sta obljubila vso pomoč tudi TZS in Glavna uprava za turizem in gostinstvo LRS, bo v najtesnejšem sodelovanju s Svetom za obnovo in olepšavo pri MLO z vsemi silami delalo za čimprejšnjo ureditev vseh vprašanj, ki ne delajo časti zunanjemu licu našega mesta CEZ GORJANCE, SKOZI NOVO MESTO IN PO DOLINI KRKE... ... bo nato nosila bojno zastavo novomeška partizanska štafeta. Novomeščani bodo sprejeli zastavo od Belokranjcev 17. julija ob osmih zjutraj na Lazah. Skozi Uršna sela se bodo po končanih slovesnostih na Lazah podali na pobočja Radohe do Podgrada, kjer bo pozdrav, nato pa se bodo mimo zasede prebili čez veliko cesto proti Cerovcu in Dolžu. Medtem bodo obvezniki predvojaške vzgoje iz Orehovice, Št. Jerneja in Vrh-polja napadali Gaberje, Zveza borcev, mladina in člani drugih organizacij v Gaberju pa bodo napad odbijali, tako da bo partizanska štafeta z zastavo lahko vkorakala v očiščeno Gaberje okoli četrte ure popoldne, Po polaganju vencev in pozdravnem govoru bodo partizani proti večeru odšli po bližnjicah do Novega mesta, kjer bo svečan sprejem štafete na Florjanovem trgu. Sodelovala bo vojaška godba. Po prihodu štafete v mesto bodo kasneje nočne vaje enot protiletalske zaščite. Zgodaj zjutraj bodo konjeniki in kolesarji partizanske štafete nadaljevali pot čez Potok, Stražo, foplice, Podturcn, Sotesko, odkoder bodo P<> znani partizanski poti odšli do Podgozda in Jame. Na Dvoru bodo imeli kosilo in počitek, popoldne pa bodo z izvidnicami pregledali okolico Žužemberka ter se po vko-rakanju v trg napotili proti Dobrniču. Ob osmih zvečer se bodo novomeški partizani sešli s trebanjskimi, Med potjo jih bodo pozdravljali tisoči vaščanov in mešča- nov, šli bodo mimo neštetih zgodovinskih mest, mimo samotnih grobov in drugih prič naše zmagovite narodnoosvobodilne vojne. IZ DOBRNIĆA PROTO BELI LJUBLJANI Na poti skozi trebanjski okraj bo štafeta obiskala številne znane partizanske kraje, hkrati pa se bo 6 sodelovanjem enot izvenarmarne vzgoje tudi tu prebijala skozi zasede. Po sprejemu zastave v Dobrniču bo patrola najprej obiskala in počastila grob talcev, nato pa jo bodo na poti skozi Trebnje, Račje selo, Blato, Cirnik, Kompolje in Tihaboj spremljali pozdravi ljudstva, ki je v teh krajih pred desetimi leti podpiralo prve partizane s hrano in drugimi potrebščinami. Zgodaj zjutraj 19. julija bo napadla patrola Sv. Križ, od tam bo nadaljevala pot na Čatež, Razbor, Sevno do Primskovega, ki ga bo zavzela z naskokom. »Sovražnik« bodo enote predvojaške vzgoje. Tu bodo nato člani Zveze borcev trebanjskega okraja predali zastavo grosupeljskemu okraju. * Tako bo v vrsti številnih prireditev v počastitev prvega praznovanja Dneva vstaje slovenskega ljudstva zavzela partizanska štafeta njbolj vidno mesto. To bo hkrati najbolj množična izvenarmadna ak. cija na čast 22. julija, pozdrav Dolenjske Centralnemu komiteju KPS, vladi Ljudske republike Slovenije, vsem prvoborcem NOV in spomin na žrtve, ki so nam ustvarile svobodno domovino. Slava spominu kapetana pilota-h>vca Franceta Pečanča Globoko je pretresla 30. junija vse sorodnike, znance in prijatelje vest, da se je smrtno ponesrečil kapetan pilot-lovec, budni čuvar našega svobodnega neba in naše neodvisnosti tovariš France Pečarič iz Prečne. Kapetan Pečarič je izšel iz zavedne družine, ki je fašistična okupacija ni spravila na kolena Zato je bila vsa družina v internaciji ali pa v gozdovih, domačijo pa jim je okupator dobesedno uničil. Tudi France, dasi še skoraj otrok, je moral v internacijo. Po italijanski kapitulaciji se je vračal domov, na poti pa so ga zajeli Nemci in v Ljubljani zaprli. Od tu je pobegnil proti Notranjski, kjer 6e je prijavil v Vojkovo brigado in ostal v njej kot dober borec do konca spojne. Takoj po vojni se je prijavil v pilotsko šolo in že leta 1946, star komaj 20 let, postal pilot Jugoslovanskega letalstva. Zaradi velike nadarjenosti in hrabrosti se je povzpel do položaja kapetana pi-lota-lovca. Na povratku z uspešne vaje v svojo bazo 6e je zaradi nenadnih vremenskih neprilik smrtno ponesrečil, star komaj 25 let Ponesrečenega pilota Franceta so pripeljali na dom v Prečno, kjer so ga 2. julija popoldne pokopali na domačem pokopališču. Pogreba so 6e udeležili številni predstavniki vojnega letalstva, divizije, častna četa novomeškega garnizona, godba J A, sorodniki, znanci in pri-telji ter veliko število članov množičnih organizacij iz Novega mesta in okolice. Do splošno zadružništvo v trrbonjshem ohrafu letos Krenilo po novih poteh? Delo in poslovanje splošne kmetijske zadruge je odvisno od sposobnosti poslovodje in sodelovanja upravnega odbora, tako so nam že večkrat povedali poznavalci razvoja zadrug, K temu bi pripomnili še to, da je napredek splošne kmetijske zadruge močno odvisen tudi od pomoči, ki ijo prejema zadruga od okrajnega ljudskega odbora in okrajne zveze kmetijskih zadrug. Kakor povsod, dTži to tudi za splošne kmetijske zadruge v okraju Trebnje. V letu 1950 je bila »pomoč« odločujočih činiteljev kmetijskim zadrugam tolikšna, da v 18 kmetijskih zadrugah 6ploh ni bilo letnih občnih zborov. Ali je potem kaj čudnega, da je bil kader po zadrugah ponekod zelo slab, o čemer smo že pisali v našem listu, Sedem zadrug je imelo v letu 1950 precejšnjo izgubo, in to v razmeroma gospodarsko najmočnejših krajih, kot so Lukovk, Dol. Nemška vas in pod. Zanimivo je pripomniti, da tudi letos ni bilo doslej Sveti in komisije državljanov na delu Na zadnji skupščini Mestnega ljudskega odbora v Novem mestu, ki je pretresala važna vprašanja lokalnega gospodarstva, so bili izvoljeni sveti in komisije državljanov. Upravljanje mestnega gospodarstva se je s tem razširilo na širok krog državljanov. Ustanovni sveti in komisije so že začele delati, tako da si lahko obetamo od njihovih pobud in stvarnega dela napredek in razvoj v vseh poverjeništvih. Tako je n. pr. komisija državljanov za pospeševanje sadjarstva in vinogradništva že imela dva sestanka, člani komisije so na sestankih v temeljiti razpravi obdelali vprašanje zaščite sadnega drevja in uničevanja škodljivcev sadovnjakov. Na področju mesta se je najbolj razpasel ameriški kapar. Komisija državljanov za sadjarstvo in vinogradništvo jc zato na podlagi okrožnice okrajnega ljudskega odbora sklenila, da bo takoj pregledala sadno drevje po vseh terenih in v posameznih sadovnjakih na licu mesta odločala, da se drevesa, ki so tako okužena, da jih ni mogoče več rešiti, takoj posekajo in pred-pisno uničijo. Komisija opozarja zato lastnike sadovnjakov, da upoštevajo navodila in odločbe članov komisije, ki bodo pregledovali sadno drevje, in da jim pomagajo pri njihovem delu. M. A. mogoče izvesti občnih zborov 6amo v teh dveh splošnih kmetijskih zadrugah, ker so se vanje vrinili zaradi nebudnosti okrajne zveze kmetijskih zadrug razdiralni tipi, ki jim je vse drugo bolj pri srcu kot napredek zadruge. Kakšni vplivi prevladujejo v teh zadrugah, lahko sodimo po tem, da 60 6c prav tu najprej pojavile javne pobožne želje bivših trgovcev: zdaj zadrug ni več treba, ker bomo spet mi dobili nazaj trgovine. Enake želje so izrekli podobni »pričakovale!« starih zlatih časov na Mirni, pri Sv. Štefanu in v Velikem Gabru. Čeprav je danes že vsakemu šolarju jasno, da je raznim izkooščevalskim elementom pri nas za vedno odklenkalo, so vendar povzročili med upravnimi odbori in zadružniki teh zadrug zmedo, da se 6edaj v novi situaciji ne znajdejo. Večino splošnih kmetijskih zadrug v trebanjskem' okraju je nova sproščena trgovina našla pripravljene. Upravni odbori pri kmetijskih zadrugah Mokronog, št. Janž, Primskovo, Moravče, Št. Ru-pert in Dobrnič so se začeli veliko bolj zanimati za zadruge kot so se doslej. Spoznali so, da je nastopil čas, ko se zadruge re6 lahko polno uveljavijo v korist zadružnikov. Resna ovira za uspešen razvoj teh kmetijskih zadrug je pomanjkanje kredita, kar že močno zadržuje poslovanje. V zadnjem času narašča odkup zdravilnih zelišč, pa tudi gozdnih sadežev vsak dan več odkupijo. Odkup mleka in jajc pa ni zadovoljiv, ker kmetovalci rajši izdelujejo maslo in ga prodajajo na ljubljanskem trgu, kaT je baje bolj donosno kot prodaja svežega mleka. Za prodajno blago zadruge niso v stiski, ker ga lahko dobijo v zadostni količini in po želji potrošnika. V zvezi z novim načinom trgovanja pa je med zadružniki začelo rasti zanimanje za gradnjo zadružnih domov. Tako so zadružniki na Trebelncm kar sami začeli graditi zadružni dom. Na gradnji zadružnega doma delajo tudi v Mokronogu, Št. Lovrencu, Veliki Loki in Trebnjem. Spijo pa še kar naprej na Mirni, Vel. Gabru in Št. Janžu. V Trebnjem se je v nove lokale zadružnga doma že prvega julija vselila trgovina. Pregovor pravi, da nova metla dobro pometa. To pričakujemo tudi od novega vodstva okrajne zveze kmetijskih zadrug v Trebnjem. Nekaj krepkih zamahov po nepoštenem kadru v zadrugah kaže, da bo pomoč in kontrola od strani okrajnega zadružnega vodstva letos precej drugačna kot je bila lani. V Trebnjem se pripravljajo na G0SP0DARSK0-KULTURNI TEDEN V dneh od 14. do 22. julija bo v Trebnjem okrajni gospodarsko kulturni teden, na katerega se vneto pripravljajo. V prostorih osnovne šole In novozgrajenega zadružnega doma bo organizirana razstava lokalne obrti in industrije, kmetijstva, zdravstva, gozdarstva, lovstva ter gostinstva. Hkrati bodo v domu Ljudske prosvete vsak dan kulturno-umetm-ški nastopi najboljših skupin iz okraja, ki bodo tekmovale za naslov najboljše skupine okraja. Razen nastopov skupin bo tudi kulturno-prosvetna razstava. Namen gospodarsko kulturnega tedna je prikazati gospodarski razvoj okraja, hkrati pa bo dan pregled dosedanjih uspehov kulturno-prosvetnega dela. Za razstavo je po vsem okraju veliko zani- manje. Že do 1. julija je prijavilo svoje sodelovanje nad 40 privatnih obrtnikov vseh strok, razna lokalna, zadružna ter državna obrtna in industrijska podjetja. Zanimiva bo prav gotovo razstava invalidskega pletarskega podjetja iz Mokronoga, ki bo razstavljalo vrsto uporabnih stvari, spletenih iz domače vrbovine. To je v okraju nova vrste obrti, ki ima ve. like možnosti za razvoj kot domača obrt. Pobudo za razstavo je dalo pravzaprav že tekmovanje za počastitev desete obletnice OF. Ker je prej zaradi pomanjkanja primernih prostorov ni bilo mogoče izvesti, bo gospodarsko-kulturni teden posvečen deseti obletnici ljudske vstaje v Sloveniji In 400-letnici prve slovenske knjige. Kolen SEP .Pionir' tekmuje za ieseto obletnico HA Člani delovnega kolektiva SGP »Pionir« Novo mesto so takoj po pozivu GO Zveze borcev na tekmovanje v počastitev desete obletnice JA izdelali program tekmovanja in s tem razširili tudi svoje stalno tekmovanje. Veliki uspehi so bili medtem že doseženi pri prostovoljnem delu, kjer je bilo opravljenih 1411 delovnih ur. Člani delovnega kolektiva 60 pomagali zadružnikom v Št. Petru, Orehovici in Dol. Toplicah. Razen tega so delali pri gradnji zadružnega doma v Bršljinu, na ekonomijah podjetja, bolnišnice Novo mesto, v Jurki vasi, pri PLZ, na lastnih fiz-kulturnih igriščih ter na cestah v Novem mestu in Kočevju. Zadrugam št. Pa- ter in Orehovica so podarili lepe knjižne omare s knjigami. Strelsko društvo, ki je bilo ustanovljeno v tem času, je imolo že dvakrat strelske vaje, Fizkulturni dan, ki so ga priredili 24. junija, je prav dobro uspel. Udeležili so se ga tekmovalci krškega, črnomaljskega in novomeškega sektorja ter tekmovalci stranskih obratov. Število tekmovalcev in doseženi rezu H,11 i so pokazali v primeri z jesenskim tekmovanjem velik napredek. Sindikalna podružnica je skupno s podružnicami železnice in tekstilne tovarne ustanovila samostojno prosvetno društvo, v okviru podjetja pa so razen rednega študija pričeli še z analf abetskim tečajem, ki ga obiskuje v Straži sedem ljudi, v Črnomlju pa štirje." Pogled v prodajni oddelek okrajnega magazina na gospodarskem sejmu v Novem mestu 55 Otran 2 »DOLENJSKI LIST« Štev. 28 Dobili so SO milijonov dinarjev, davkov pa niso plačali Davrrii zavezanri-kmetovalrj novome-škppa okraja dolgujejo državi po stanju 25. junija ?e vedno lepo v>oto na davkih. Okrog 30% vsega davka — to so zaostanki iz leta 1949, razlika za leto 1950 in akontacija za prvo polletje 1951. Skupna vsota dolga znaša približno 13 milijonov dinarjev. V zadnjem času podvzemajo organi finančnega poverjeništva proti zaostan-karjem ostrejše administrativne mere, ker je od rednega plačevanja davka v precejšnji meri odvisno naše skupno go spodarstvo. Marsikje trdijo, da denarja na kmetih nI. Saj se sem in tja primeri, da eden ali drugi iz različnih razlogov trenutno nima denarja. Ima pa danes vsak možnost priti do denarja veliko bolj kol kdajkoli prej. Statistični podatki o kroženju denarja pa nam povedo, da je denar prav na deželi, kjer leži mrtev v raznih predalih in nogavicah. Poglejmo samo ta primer: V petih mesecih letošnjega leta so samo državna podjetja na obmofiu okraja izplačala kmetovalcem za odkupljene pridelke in živino ter za usluge (vožnje) nad 50 milijonov dinarjev. Koliko pa so kmetovalci prejeli za prodane pridelke privatnikom bodisi na notranjem ali zunanjem trgu in pa izven okraja? Številka je prav gotovo vsaj tolikšna če ne večja. Zanimivo je, da se veliko davčnih zavezancev pusti rubiti in šele potem plačajo v3e, čeprav so zraven davka še stroški izterjave. To kaže. da je precej davčnih zavezancev nasedlo paroli, češ, pričakujte, da bodo tudi davke znižali kot so obvezno oddajo mesa. Tej paroli so zlasti nasedli davkoplačevalci na Prekopi, kjer je bilo potrebno podvzelj administrativne ukrepe kar proti 30 zavezancem. Da bodo sedaj poleg zaostanka davka nosili še stroške postopka, morajo pripisat} sami sebi in pa tistemu, ki jim je natrobil tako laž. Dejstvo, da pri vseh dosedanjih administrativnih ukrepih ni prišlo do izvršb, (ker je vsak plačal dolg že prej kljub precejšnjim 0BVARUJM0 POLJSKE PHIDELKE PRED P02ARI Ze nekaj tednov oznanja prepelica, da so žita godna za žetev. Vse kaže, da bo letošnji pridelek obilnejši od lanskega, zato bo bolj vesela tudi mlačev. Žita spravljamo v kozolce, da se nam osušijo. Spomnimo 6e pri tem, da ie nesrečen slučaj, strela v nevihti, iz neprevidnosti odvržen cigaretni ogorek ali kaj podobnega že velikokrat ugonobilo celoleten kmetov trud: v kratkem času je v požaru izginil kozolec in v njem pridelan kruh. Živo se spominjam požara v Šmar-jeti iz leta 1946, ki se je pripetil prav v času mlačve. Zaradi suhe in razmetane slame se je požar tako hitro razširil, .'a so navzlic požrtvovanju gasilcev pogorela tri gospodarska poslopja. Uničen je bil dobršen del poljskih pridelkov, med njimi tudi pravkar omlačeno žito. Vzrok požara je b'la nepazljivost moških, ki so kadili v nevarni bližini slame. V vinorodnih krajih odigrajo v takih primerih važno vlogo tudi zaužite pijače. Teh ni manjkalo tudi šmarješkim mlati-čem. zato so pozabili na varnost in budnost pred požarom. Kruh je naša osnovna hrana, zato ukrenimo v dnevih žetve in mlačve vse, da bomo preprečili morebitne požare. Ne kadimo tam, kjer 6e mlati. Imejmo pripravljena gasilska sredstva, sode za vodo, morda pri večjih mlatilnicah tudi gasilsko bnzgalno Gasilci naj pregledajo prostore, kjer bo mlačev. Krajevni oblastveni organi naj poskrbijo, da se zadosti »Navodilu za izvajanje odredbe o zavarovancu posevkov pred požirom* (Uradni list LRS z dne 11. junija 1949. leta). Skupnosti bomo prihranili ogromno bogastvo, če bomo vnaprej preprečili požare v dneh žetve, mlačve in posprav-ljanja poljskih pridelkov. Stane Arko stroškom), najbolje dokazuje, da je denar, vmes pa je Špekulacija posameznika. Seveda je redno plačevanje davko v veliki meri odvisno tudi od krajevnih komisij za plačevanje davkov. Dostikrat so prav te komisije krive, da pride do stroškov pri iztirjavanju davkov. Zakaj na primer v krajevni ljudski odbor Za-meško ni potrebno posegati organom finančnega poverjeništva? Zato, ker tajnik in evidentičar sama redno izterjavata davke in so v tem krajevnem ljudskem odboru približno vsi davki plačani. Gotovo se ne bodo upalj trditi Prekopoani, da imajo Zameščani več denarja kot ga imajo oni, ker jim tega ne bi nihče verjel, kdor pozna gospodarsko stanje obeh krajev. Ali pa na primer Mirna peč. Da sploh nj denarja, tega si gotovo ne bi upali trditi. Toda sam predsednik krajevnega ljudskega odbora se je postavil na stališče, da ne bo terjal davkov, češ, kaj bi se zamerjal kmetovalcem. Da bodo sedaj imeli davčnri zavezanci precej več stroškov, ko bodo prišli izterjevalci z okraja, si lahko mislimo. Dokaj dobro poteka plačevanje davkov še v krajevnih ljudskih odborih Št. Jernej, Dvor, Žužemberk in Smolenja vas, čeprav je bilo tudi tu — zlasti v št. Jerneju in Smolenji vasi — nekaj ukrepov finančnih organov. V krajevnem odboru Orehovica so že plačali čez 85% vseh davkov. Slabe pa so v tem pogledu š« Šmarješke toplice. Hinje in Ratje. Zanimivo je tudi, da letos zavezanci skoraj niso predložili nobene pritožbe proti previsoki davčni osnovi, pač pa so vložili 293 prošenj za odlog plačila in od teh samo kakih 20 v določenem roku. Po navadi vloži vsak prošnjo ali pritožbo šele takrat, ko ga obiščejo finančni organi in operativci, oziroma izvrševalci administrativnega ukrepa, takrat pa je seveda že prepozno. Dokaj zaostankov imajo ludi še obrtniki. Dasi so prejeM že pred časom obračune in davčne knjižice, plačevanje le počasi napreduje. Pri nekaterih so na zaostanku precejšnje vsote, ker niso sproti odvajali davkov na promet proizvodov, ali pa le v takih zneskih, da to nj bilo niti malo realno. Takim so se sedaj nabrale precejšnje vsote, ki jih bo treba brezpogojno poravnati. V interesu vsakega davčnega zavezanca je, da svoje davčne obveznosti v redu izpolnjuje in ne naseda raznim sovražnim prišepetovalcem. Nobene države ni na svetu, kjer ne bi bilo davkov In tudi naša država za sedaj ne more biti brez njih. Čas za pritožbe proti nepravilnim obremenitvam pa je bil takrat, ko smo na skupnem 6estanku pretresali vsakega zavezanca. 17.000 obiskovalcev na novomeškem gospodarskem seimu Obisk letošnjega j-nspodarskega sejma in razstave lokalnega gospodarstva v \ovem mestu je presenetil prireditelje. Ves teden »o is vseh delov okraja prihajali v mesto Številni obiskovalci, ki so st s zanimanjem ogledali razstavljene predmete. Mnoge je privabila na sejem radoTednost, še več pa je bilo kupcev, ki so zvedeli za blago državnih in zadružnih trgovin. Živahne kupčije in sklenjene pogodhp so potrdile potrebo po rakih prireditvah tudi t bodoče. Do sobote si je ogledalo razstavo in sejem 14 tisoč ljudi, v nedeljo pa je bilo na razstavišču blizu 31100 ljudi. Mnenja o razstavljenih predmetih so deljena. Mnogi, ki so razstavo oziroma sejem primerjali z lansko prvo razstavo izdelkov lokalne Industrije, z izbiro pred metov niso bili zadovoljni. Zdela se jim je preskromna. Kupri, ki so razumeli trgovski pomen razstave, so bili nasprotno v nekaterih strokah spet prav zadovoljni s sklenjenimi kupčijami in dogovori. O večini obrtniških izdelkov — bodisi državnega, zadružnega ali zasebnega sektorja — pa je treba zapisati, da nosijo še vedno vse preveč pečat nrke. naglice: kažejo namreč, da so bili izdelani prav na hitro in le za razstavo. Kakovosti taka naglica ni bila v prid. Za prihodnji sejem naj bi se priprav p začele ie prej. saj je sicer prav lahko Kako je i nabiranjem zdravilnih zelišč v topi i - ki okolici Nabiralci topliške okolice so do sedaj nabrali že okrog 1500 kg krhlike, precejšno količino divjega oreha, jago-dovih listov, koprive, kopitnika m varna, Odkar pa je cena krhliki padla od 60 na 55 dinarjev in divjemu orehu od 60 na 42 dinarjev, se je nabiranje nekoliko ustavilo. Mnogo je zelišč, ki pridejo v poštev za nabiranje v sedanjem času, zlasti lipa, ki ima visoko ceno — 260 din za kilogram. Vendar se zdi nekaterim ta cena še prenizka. Dober nabiralec lahko nabere in posuši dnevno do 3 kg lipovega cvetja, kar znese 780 dinarjev. To gotovo ni slab dnevni zaslužek. Sedaj, ko so počitnice in so otroci šole prosti, bi lahko v prostem času nabrali mnogo zdravilnih, zelišč. Treba je le dobre volje in primernega napotila staršev. Zelišč v okolici Toplic ne manjka. D. G. razumeti, da slabih, površno izdelanih predmetov obrti in lokalne industrije ne bo nihče kupoval. Seveda pa to ne drži za vse državne in zasebne obrtnike. >*a razstavi smo videli tudi zelo dobre izdelke (čevljarske, kovinske in še nekaterih strok). Pohvaliti je treba skrb prirediteljev za opremo in postrežbo na zabavnem oz. gostinskem prostoru. Ta je bila letos na kulturni višini: doživeli smo n. pr. celo padec cen vinu! Prav tako je treba omeniti nastope gledališke druž. SKUD >Dušan Jereb« s »Kovačevim študentom«, pevskega zbora in orkestra novomeškega sindikalnega kult. umetniškega društva, pa nastop Šenfjernejčanov, ki so nas prijetno iznenadili s spevoigro >Ne-zaželjeni zet«; za zabavo je skrhel tudi železničarski jazz iz Novega mesta. Prvj gospodarski sejem novomeškega okraja je potrdil pot. po kateri morata hoditi lokalna industrija in obrt okraja: v dviganju kakovosti nuditi delovnim ljudem vedno več cenejših proizvodov! Vsakršni drugačni nameni ne bodo imeli uspeha. Gospodar-ki sejmi in razstave lokalne obrti ter industrije pa bodo merilo prizadevanj naših podjetij in obrtnikov in javna ocena njihovih uspehov. DOMA IN PO SVETU 1008 ur sta bil« v zraku pilota Bili Burris in Diok Reddel na letalu Acroma Sedan. Potolkla sta prejšnji svetovni rekord, ki je znašal 726 ur. Če preračunamo novi rekord v dneve, sta bila letalca v zraku nepretrgano šest dni in šest noči. Novi rekord ni pomemben samo za športne kroge, temveč tudi za znanstvenike, dasiravno ga letalca nista polagala za znanost. Himalaja ima 30 planin, visokih nad 7000 metrov, 15 planin pa z višino nad 8000 metrov. Zadnji evropski pragozdovi t Bosni bodo ohranjeni. Ob reki Sutjeski« kjer je med domovinsko vojno divjala peta sovražnikova ofenziva, rastejo prastari divji gozdovi, v katere ponekod Še ni stopila človeška noga. To so zadnji pragozdovi v naši domovini, zadnji pa tudi v Evropi. Gozdarski strokovnjak inženir Nikola Eič je zato predlagal, naj se del te pokrajine ob izlivu reke Peručice v Sutjesko proglasi za nacionalni park in ohrani. V gozdovih je pravo kraljestvo divjačine. Običajen gost je medved, ne manjka pa tudi volkov, marjascev, divjih koz, srn in druge divjadi. V Italiji vročina, v Avstriji poplave — zaradi topljenja snega. Medtem ko se je v Italiji pretekli teden dvignila temperatura že na 35" C, pa so v Avstriji velike poplave. Mnogo rek je prestopilo bregove zaradi naglega topljenja snega. Meter dolge stroke ima fižol, ki ga je vzgojil vrtnar Franc Manfreda v vasi Mlinsko pod Matajurjem na Primorskem. Prilagodil je domačim razmeram afriški iižol stročničar, ki mu daje povprečne stroke dolge 30 cm, nekateri pa merijo tudi 110 cm. Seme je dobil od nečaka, ki ga je prinesel iz Afrike, ko je bil tam v italijanski vojski in ujet od Angležev. Nekaj zrn fižola so že posadili kmetje na Kobariškem in v Brdiih, zanj pa se zanimajo tudi naši kmetijski strokovnjaki, saj je v enem stroku do 25 zrn, 1400 pitanih svinj so rešili vojaki v Malih Zdencih pri Bjelovaru. Ob zadnrih poplavah se je pripetil nenavaden dogodek na državnem posestvu '■Napredak* v Malih Zdencih V svinjake posestva, v katerih je bilo 1400 pitanih svinj, je vdri hudournik Poklicali so na pomoč inženirsko četo vojakov JA iz Bjelovara, ki je v hudem nalivu prihitela na pomoč. Borba je bila izredno huda, saj je tra- jala kar celih devet ur — od treh zjutraj do poldneva. Ker svinje dobro plavajo, je bilo reševanje nekaterih rilcev še kar ugodno. Nekatere svinje pa so bile težke do 120 kg in so se s plavanjem hitro utrudile. Začele so se potapljati, toda vojaki niso popustili. Ponekod so do vratu v vodi vztrajali in delali, dokler niso vseh svinj spravili na suh breg. Vsa svinje so ostale žive razen ene, ki jo je direktor posestva pripravil trudnim in izmučenim voiakom za kosilo. 4000 kg polžev smo že izvozili iz Slavonije v Francijo. Ljudje so jih nabrali v nekoliko deževnih dneh v okolici Na-šic, kmetijske zadruge pa so jih odposlale v tujino. Iz orahoviškega okraja bodo poslali v inozemstvo v kratkem 50 tisoč kilogramov polžev. V tujini se za polže precej zanimajo; plačujejo jih po 10 din za kilogram. Vodno letalo »MARS JRM-2« je preletelo v Ameriki 10.000 kilometrov dolgo pot iz San Diega v Alamedo. Nosilo je 301 potnika in e tem tolklo dosedanji rekord transportnih letal. Vodno letalo je težko 37 ton kadar je prazno, 75 ton pa tehta, če je polno, S seboj lahko vzame 50.000 litrov goriva in preleti razdaljo 11.000 kilometrov s povprečno hitrostjo 280 km na uro. Letalo ima štiri motorje, od katerih ima vsak po 3000 konjskih sil. Tovarno za pridobivanje kemičnih proizvodov iz morja gradijo v zalivu Saldanka v Južni Afriki. Tovarna bo pridobivala iz morske vode magnezij, brorfl in kalijev lug. Vsak dan bo lahko predelala pet milijonov kubičnih metrov vode. Podobna tovarna za pridobivanje magnezija iz morske vode je bila zgrajena tudi pri Set i ob Sredozemskem morju, zaradi finančnih težav pa je prenehala delati, 2600 cigaret v minuti izdela nov stroj za avtomatično izdelovanje cigaret, ki ga je sestavil ing. Jovan Vučević z raci ona I izator jem Vjekoslavom Jovanovi-čem v Nišu. V osmih urah izdela stroj blizu milijon ci-ga.ret. Stroj so že preizkusili in je začel 7. julija obratovati. Najboljši tuji stroji izdelajo največ do pol milijona cigaret v osmih urah. Stroj ima 800 delov, ki 60 vsi sestavljeni iz domačega materiala, napravljeni pa so bili v mehanični delavnici tobačne tovarne v Nisu. V kočevskem okraju je frontna organizacija po številu članstva najmočnejša, saj zajema v celoti 84% vseh volilnih upravičencev. Samo v času tekmovanja v počastitev desete obletnice Osvobodilne fronte so sprejeli na novo nad 1000 članov. Med najboljšimi frontnimi organizacijami v kočevskem okraju je še vedno Sode je razstavljalo okrajno lesno industrijsko podjetje Dvor, stiskalnice pa mizar Franc Jerman iz Cegelnice organizacija ▼ Segovi vasi. Vsi volilni upravičenci vasi so tudi člani Fronte, vse zadeve kraja rešujejo skupno. Poleg uspehov, ki smo o njih že pisali, so ee izkazali tudi pri zbiranju starega železa, saj so zbrali v enem tednu nad 2000 kg. Majskega hrošča menda niso nikjer tako temeljito zatirali kot v Šegovi vasi, saj so nabrali in uničili Čez 200 kg broščev. Med dobrimi organizacijami je tudi organizacija v Travniku kakor tudi v Retju, pa tudi organizacija v Podpreski in Trati, ki sta bili večkrat kritizirani, sta sedaj zboljšali delo. Nekoliko ie popustilo delo organizacij v Ribnici tn So-dražici. Organizacija v Prigorki pa se ponaša, s tem, da je med najslabšimi v okraju. Tu se Še sploh ni sestal vaški odbor OF, ki je bil izvoljen lani v jeseni, V Pri-gorici gledajo frontovci, če jih sploh lahko tako imenuiemo. samo skozi očala obveznih oddai. Kar drugod lahko z veseljem izpolnim, predstavlja za Prigorieo zid. ob katerem se razbije vsa zavednost, kolikor je je. Spomenic svojcem padlih borcev in žrtev fašističnega terorja sploh niso prišli iskat V »aktivnosti« je Pri-gorici precej podobna organizacija v Do-lenii vasi in tudi v Rakitnici. Novi gospodarski ukrepi, sprostitev nekaterih predmetov obvezne oddaje ter nadaljnja decentralizacij državne uprave, kar so hidi v kočevskem okra tu liud'e toplo pozdravili, vse to bo nedvomno tudi nekaterim mlačnim frontovcem odprlo oči. da b<->do spoznali, da vseh ti»h uspehov nikdar ne bi dosegli brez vse-sološne politične organizacije kot je Osvobodilna fronta. FRANCEK SAJE Kako so dolenjski larovzi ustanovi ali svojo beo vojsko (Odlomek iz knjige Belogardizem) Ko so partizani prišli v vas, so belogardisti iz zvonika precej užgali po njih. Partizani pa so cerkev, ki stoji na strmem hribu, previdno obkoljevali in vse bolj stiskali obroč. Na čelu s Smelijem so se hitro priplazili do cerkve. Uspelo jim je zažgati lesena vrata v zvonik. Ko so se vnele tudi stopnice, so se belogardisti umaknili v cerkveno ladjo. Smeli je tedaj z bombo razbil cerkvena vrata, izza oltarja pa se je na partizane usula toča krogel, »Jaz kot bivši menih prvi vržem bombo v cerkev. Ne v cerkev, ker to ni cerkev, temveč trdnjava! — je zakričal Smeli. Razkropili smo se po cerkvi ter polovili belogardiste, Za oltarjem se je ves tresoč se skrival neki zelo mlad kaplan .-«in Zapeljani fantje s svojim belogardi-stičnim zvodnikom kaplanom Puharjem so morali odnesti svoje strelivo v partizansko taborišče na Petelinjek. »Kaplan, ki je tudi nesel zaboj municije, je vso pot govorili ,Saj vem, da bom Kristusov mučnec, kar tukaj me ubijtel« »Hej prijatelj,* mu reče Smeli, »ali ne poznaš tiste svetopisemske zgodbe, da je Kri" stus izgnal iz templja vse mešetar je 7 Prav tako sem vas jaz danes pregnal iz 10 Matevž Hace, S štirinajsto dtvijo na Štajersko, Spomini na partizanska leta, SKZ. Ljubljana 1946, str. 196. cerkve s svojim hrabrim bataljonom.« Kaplan je molčal11 V partizanskem taborišču je poveljnik Smeli pred bataljonskim zborom zbranim belim zapeljancem dejal, da so sicer zaslužili težko kazen, a da so za svoje prvo nepremišljeno dejanje oproščeni. Sedaj lahko odidejo na svoje domove, ali pa ostanejo v partizanih. Skoraj vsi so se pridružili vrstam partizanskih borcev.': Kaplana Puharja so partizani tudi izpustili, nakar je »iz strahu pred partizani zbežal v Rim«.1* Tako Je pod vodstvom podjetnega loškopotoškega kaplana Puharja nastala prva oborožena belogardistična četa v " Prav t »m, str. 197. 11 Do italijanske ofenzive so se kot partizani borili po Notranjski. Ob ofnszlvl konec julija 1942 so ee zaradi belogardlstićue agitacije javili Italijanom, ki so jih poslali r internacijo. N"a belojcardistiene intervencije so se kasneje vrnili domov in ponovno stopili v belo gardo. Ob italijanski kapitulaciji so jih partizani druaift ujeli. Ivan KoSmerlj. Stanko Knaus tn Franc Bartol ao bili prpri podrobnim vojaškim sodiščem v Kočevju zaradi svojih zločinov obsojeni na smrt. ottali pa amnestirani. Ti so se znova p r i H ru žili n* rodnooaiobodilni vojski, a razen onega, ki .ie kasneje kot partizan padel na Štajerskem, so se ob ofenzivi v jeseni 1943. leta zopet vsi vdali Nemcem ter nato tretjič postali belogardisti — srahobranri. 11 Kočevski proces, zaelisanje Stanka Knausa pred PVS 2*. IX. 1943. Ista. Sloveniji In že po kratkih treh dneh neslavno propadla Resnica pa je, da zaupniki po drugih krajih še take bele vojske ne bi takrat zmogli ustanoviti. Tega so se dobro zavedali belogardistični in mihailovičevski voditelji v Ljubljani. Zato so s« v začetku maja 1942.' leta odločili, da bodo kar za vso Ljubljansko pokrajino osnovali dvoje oboroženih Jeder: pri Dobrem polju v Suhi krajini in pri Novem mestu, začasna zbirna taborišča pa tudi na Primskovem in v gozdu pri Sv. Urhu nad Dobrunjami. V vaseh med Sv. Urhom in Poljem je delovala maloštevilna, a vneta skupina Slovenske legije pod vodstvom Joška Jakoša, v posebni šoli vzgojenega apostola Katoliške akcije, in župnika Ke-tefa. Njeno izdajalsko delovanje od junija 1941 do maja 1942 smo že spoznali (op. uredn.: glej knjigo Belogardizem). Ker se ie dobro izkazala, ji je ljubi jan sko vodstvo spomladi 1942 zaupalo važno nalogo. Ko si je mihailovičevski poročnik Mi lan Kranjc v začetku maja 1942 z Jo škom Jakošem ogledal okolico Sv. Urha, so na tako imenovano dobrunjsko nedeljo 10. maja dopoldne Jakošu sporočili iz Ljubljane, »da pridejo v naš okraj čet-niki, ki gredo pripravit stalen logor...«, kot si je Jakoš zabeležil v svoj dnevnik. »Sel sem jih je že dopoldne čakat v Dev, Mar. v Polju, ker bi morali priti z vla. kom. Toda prišli so šele ob šestih, pa tudi tedaj en sam (bivši aktivni poročnik Milan Kranjc — op. S. F.). Peljal sem ga domov, ga predstavil kot svojega profesorja in ga takoj povabil, naj prisede in se vživi v družbo, kjer so bili moj stric in teta. Ta je bil sam komandant vseh četnikov t Sloveniji potem ko Je amrl Emer. Tako je ostal ta pri nas, mi smo ga hranili in midva sva se dobro razumela. Prišla je še večkrat kurirka- Tudi jaz sem šel enkrat po njegovem naročilu v Ljubljano. Prišel je neto še neki Srb, kapetan (Vasiljevič — op. S. F.) in To-mažič Cigo, ki sta stanovala v Bizoviku. Ko %mo dobili orožje iz Dev. Mar. v Polju, pa so šli vsi k nam v logor, ki sem ga jaz poiskal. Počasi so začeli prihajati še ostali, vendar pa smo opazili, da partizani nekaj vohajo .. Hiša čevljarja Franca Jakoša v Do-brunjah št. 5 pri Ljubljani, imenovana »Tornava«, ki leži na robu gozda na po bočju hribčka pod Sv. Urhom, je bila stara klerikalna trdnjava. Gospodar je bil že v bivši Jugoslaviji ovaduh. Za policijo je sestavljal seznam članov delavskega društva »Vzajemnost« in liste proti-Jašistov za konfiniranie v Ivanjico ter se udeleževal aretacij komunistov.1 1 Sedaj je s svojimi sinovi šel za korak naprej, ko fe njegova hiša postala zbirališče in zatočišče belih in mihailovićevskih sovražnikov, ki so se pripravljali, da z orožjem vpadejo v hrbet partizanski vojski. V Cerkvenem hribu nad Jakoševo hišo se je v enem tednu iz raznih krajev nabralo enajst zarotnikov: bivši aktivni l* Dokumenti o plavogardističnem narodnem izdajstvu, III, izdalo Glavno poveljstvo NOV in POS (1948). dokument XV.. spominski dnevnik Joška Jakosa, str. 27. 11 II. grupa odredov partizanskih čet. Atab grape, priloga k 11/1. Položaj, dne 15. V. zapisnik zaeli*anja belogardistov iz: Dobmnj in Bizovika, zaslišanje Jakosa Franca. poročnik Milan Kranjc-Koritnlk iz Ljubljane, bivši aktivni kapetan Dobrivof Vasiljevič Istok iz Srbije, učitelj Drago Tomaiič-Clgo. begunec s Štajerske, brivec Franc Mihelič-Balant iz Ljubljane, študenti Jelo Capuder, Franc Kremžar In Marjan Lavrič iz Ljubljane, učiteljiščnik Drago Furlan-Oran iz Kronovega, Janez Okorn iz Naklega, krojač Štefan Pode-lič iz Crešnjevca in Mlad™ Črnagoj. Prvi Štirje so bili mihallovičevci, študentje glavačevci, ostali pa člani Slov. legije. Joško Jakoš Hm |e preskrbel hrano in orožje, ki ga je v sodu za gnojnico pripeljal do Jakoševih podžupan iz Polja Feliks Pogačnik. Za poveljnika te skupine, imenovan« prvi četni&lci odred, ie major Novak postavil bivšega aktivnega poročnika Milana Kranjca-Koritnika. Kranjc Je avo'im bojevnikom razlagal, da bo s četo organiziral Dolenisko okrog Novega mesta, Smihela in Mirne peči. Tam bo mobtJlf-ziral in o*noval zbirno taborišče na Gorjancih V novomeški okolici bo zbiral hrano za zimo, orožie na večinoma dobival s Hrvatske. Akcij ne nameravajo delati. »Če bi se srečali - Itali'ani, bi se pač morali ud-riti Toda takih srečanj se bodo izogibali in strogo pazili da Italijanov ne bode z ničemer izzivali. Ce bi se pa srečali s partizani, bi se z nji* mi udarili, ker v hribih za dve vojski ni prostora...«,» '* Prav tam. zaslišan ie Cankarja Maksa iz Dobruni »t. 1IK). Gle i tudi »Slovenski poročevalec« 2 junija 1942, *1 22. Laž tn kleveta zakrivata izdajstvo, izjava IOOF. f gtav. 28 »DOLENJSKI LIST*__Str Osnovna šola v Strekljevcu je bila junija 1943 požgana. Med vojno in tudi po vojni je bil pouk začasno v dveh prostorih v vasi, ki pa v nobenem pogledu nista ustrezala. Takoj po osvoboditvi, ko ee je Sirom nase domovine pričela obnova, tudi požgana šola ni bila pozabljena. 2e leta 1946 spomladi je gradbeno podjetje »Pionir« s pomočjo vaščanov pričelo z obnovitvenimi deli. Odstranili so ruševine — glavni zidovi ao bili se dobri — in prej enonadstrop-no stavbo so dvignili še za eno nadstropje. Prihodnje leto spomladi je bila velika stavba že pod streho. Na žalost pa je iz 6koraj nerazumljivih vzrokov delo tedaj zastalo, zidarji so odšli in začelo se je sedaj že štiriletno »flikanje«. Namesto da bi stavbo hitro dovršili in zmanjšali stroške, kvaliteta dela pa bi bila boljša, so lepo počasi najprej nekaj mesecev vzidavali okna, nato je nekaj zidarjev ometalo pritličje. Spričo površnega dela in slabega vremena pa je omet odpadel, kar ga je pa ie ostalo, Sta kasneje dva zidarja s krampi oluščila jo pričela delo spet znova. Šele jeseni 1947 sta bili za silo urejeni dve učilnici. Potem so od časa do časa enkrat zazidali stopnišče, da ne bi radovedni otroci lazili v gornji nadstropji, drugič uredili stranišča, popravili vodnjak — material Je bil kupljen največ po prosti ceni — in če bo šlo taiko naprej, bo v drugem desetletju stavba mogoče gotova ■. . Od poletja 1948 je na šoli samo ena učilnica, ker v drugi stanuje šolska upraviteljica « sedemletno hčerko. Odkar je učitelj na odsluženju kadrovskega roka v JA, je ona edina učna moč. V pro- blem učiteljskega kadra se ne bom spuščal, čeprav je zaradi velikega šolskega okoliša pereč. So namreč tukaj še druge žalostne stvari, mimo katerih ne morem. Ko se je upraviteljica lansko leto vrnila 6 počitnic, je našla v stanovanju kaj žalostno stanje. Skozi strop — v gornjih nadstropjih ni oken — je ob nalivih prišla voda in uničevala novo pohištvo ter ostalo opremo. Posteljnino je bilo treba dolgo časa sušiti, v kolikor je bila še sploh uporabna. Pomislite, v dvonadstropni stavbi je stanovanje v pritličju skozi strop zalila voda! To ni bilo samo enkrat, ampak je sedaj ob vsakem večjem dežju. Posebno ponoči je prijetno; zunaj grmi in se bliska, učiteljica pa skače po sobi, nastavlja črepe in odpira dežnike. Tako je tudi z učilnico. Po zidovih raste trava, omet s stropov bo spet kmalu odpadel. Pri nas se je po vojni že toliko naredilo, da marsikdo ne more razumeti, kako je mogoče, da šola na Strekljevcu nikakor ne more biti dograjena. Kako vendar na okraju gledajo to uničevanje ljudske imovine? Predsednik gradbenega odbora pri KLO SimoniČ je bil ie šest-indvajsetkrst v Črnomlju, pa nikjer in nikdar nič ne opravi. Enkrat ni kredita, drugič šola nI v planu, potem je spet plan, pa ni kredita, in to se vleče že leta. S prostovoljnim delom se ne da vse narediti; zdaj so že kmetje, ki so veliko prispevali za šolo, izgubili voljo. čas je že, da se a takim delom preneha, da se najde izhod in se z vsestransko pomočjo šola hitro dokončno uredi. —ič Kaj je z novomeškim lutkovnim gledališčem? Letos 630 novih Članov Zveie borcev v novomeShem ohraiu Svet otrokove domišljije je čudovit. Kaj vse mu pričara navadna igrača! Kako mu oživi najpreprostejši predmet, ko se igra z njim. Ali se res igra? Neki angleški mislec pravi: Igrajo se samo odrasli, otroku je njegova igra resno delo, In kaj pomenijo otroku šele lutke, skrivnostne osebice iz začaranega sveta! Spominjam se, ko sem v prvem razredu ljudske šole na vasi prvič videl lutkarja in njegove lutke. Bile so skromne, skromno tudi njihovo »igranje« na vrhu table. Toda kakšno nepozabno doživetje je bila tista prva predstava s Cefizljem, policajem, pavlihom in še z debelim Turkom. Odrasli potrebujejo gledališče za raiz-vedrilo in vzgojo duha. Otroci potrebujejo predstav z lutkami. Ni čudno, da si po svetu in pri nas toliko prizadevajo za razmah in kvaliteto »lutkovne umetnosti«. Kajti tudi lutkovno gledališče ie umetnost, umetnost, ki jo moremo in moramo nuditi našim malim. O razmahu in uspehu lutkovnih gledališč v Sloveniji precej beremo. V Ljubljani imajo tako gledališče kar »poklicno«. V Beli krajini živahno gibljejo. In v Novem mestu? Ali ne zaslužijo tudi naši otroci lutkovnih predstav? Ali nismo dolžni, da jim postrežemo z njimi? Gledališka umetnost, čeprav t lutkami, mora obiskovati tudi najmlajše. Tudi to je košček našega kulturnega programa, in celo pomemben. Ljudje, ki se trudijo, kako rešiti to vprašanje v Novem mestu, tožijo, da nikakor ne morejo uspeti. Lutke so že dolgo pripravljene, žalostno čakajo v nekem kotu, da bi lahko zagledale beli dan in storile veselje otrokom, Ljudi, ki znajo voditi tak »teater«, ne manjka. Teksti za igrice so na razpolago. Kje, zlomka, torej tiči ovira, oziroma, kdo zavira? Ponovi se siara, že kar izpeta in neprepričljiva pesem: Prostora ni!.., Pa je. Kaj pa dvorana v Sindikalnem domu? Saj vendar ni zavzeta noč in dan, Z kaka dva popoldneva na teden, ali vsaj eden, bi z malo dobre volje (celo brez nje) res bila lahko na razpolago. Le svetega Birokracija je treba pocukati za brado, da se zbudi, z njim vred pa še nekateri. Veselje, ki bi ga naredili malčkom, ki docela odtehtalo tisto malo truda za ureditev »odreka«. Le urnih misli pa tempa, tempa manjka, ljudje božji, nič drugega! *: Kulturne-umetniške skupine iz trebanjskega okraja se pripravljajo za okrajni nastop Trinajst kulturno-umetniških društev trebanjskega okraja tekmuje za okrajno prvenstvo. Obenem se društva in skupine pripravljajo za nastope na gospo-darsko-kultumem tednu, ki bo od 14. do 22. julija v Trebnjem. V tem tednu bodo nastopile tri natboljše dramatske skupine, dva pevska zbora, folklorne skupine, orkester iz Mokronoga, najboljša telovadna društva in pionirji. Vsa tekmovanja in nastopi pa so v zvezi e počastitvijo 400-letnice slovenske knjige. Kulturno-umetniško delo je v trebanjskem okraju zelo živahno. Samo od januarja do srede junija je bilo v okraju 45 premier in gostovanj. Izmed kulturno-umetniških društev je najbolj razgibano društvo na Mirni, pa tudi trebanjski dr amatiki so dali vrsto lepih predstav, izmed teh samo Miklovo Zalo desetkrat, Omeniti je treba razgibano kulturno-umteniško delo pri Sv Križu. Tam imajo mešani in mladinski pevski zbor, ki ga uspešno vodi učiteljica tov. Volk ar jeva. Edini orkester v okraju imajo v Mokronogu, katerega vodi dr. Fenc. V Trebnjem obstaja tudi godba na pihala, toda ker nimajo kapelnika, ta le životari. Največje zanimanje med ljudmi je za igre in si teh želijo čimveč. Tudi zanimanje za knjige raste zlasti med mladino. 27 knjižnic v okraju nudi bralcem po- trebne knjige. Največ pomena ima knjižnica v Trebnjem, kjer je večkrat pravi naval na sodobne knjige. V okraju je bilo prek zime 6edem izobraževalnih tečajev, od katerih je bil najboljši na Čatežu. Ze zdaj delajo na tem, da jih bo v jeseni v vsem okraju vsaj dvajset. V trebanjskem okraju so pogoji za še večji razmah kultumo-umetniškega dela, toda manjka vodilnega kulturno-umetniškega kadra. Vse delo leži pretežno na učiteljstvu, ki je tudi sicer močno obremenjeno z raznim delom. Marsikdo, ki navdušeno obiskuje igre in predstave, ne ve, koliko truda in neprespanih noči vložijo režiserji in igralci aamo za eno dobro na študirano igro. V času gospodarsko-kulturnega tedna bo v domu ljudske prosvete v Trebnjem tudi kulturno-prosvetna razstava. p. OGLAŠUJTE V»DOLENJSKEM LISTU«! Oglase in objave sprejemamo do vsake sobote! Organizacija Zveze borcev v novomeškem okraju se je letos povečala za pet krajevnih organizacij in 560 novih članov. Predvidena je še krajevna organizacija v Gradišču in s tem bodo v organizacijo ZB zajete vse vasi v okraju. Vseh članov je sedaj 3223. Letos sta bila postavljena dva spo-nuMiika padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja in sicer v Vavti vasi in Št. Petru. Še v letošnjem letu bosta postavljena spomenika v Orehovici in šmi-helu pri Novem mestu. Med najlepšimi je v okraju' prav gotovo spomenik v Vavti vasi. 0 dosedanjem delu in bodočih nalogah organizacije je razpravljal zadnji okrajni plenum ZB. Poročila posameznih delegatov so bila po večini suhoparna in niso dala točne slike o delu organizacije ZB na vasi. še vedno ni dovolj jasnosti na terenu, o čem naj razpravlja ZB, kaj spada na zbor volilcev in kaj na množični sestanek frontovcev. Osnovne organizacijske naloge in naloge Zveze borcev sploh, kot so predvojaška in izvenarmad-na vzgoja, zbiranje zgodovinskega mate- riala, evidenca članstva in skrb za vdove in svojce padlih žrtev, vse to največkrat zamenjajo Čisto gospodarske zadeve, ki spadajo v reševanje ljudskega odbora in zbora volivcev. Le na podlagi takega napačnega dela organizacije se lahko dogodi, da star borec iz NOV zavrača legitimacijo ZB, ker ni dobil opeke, kot je bil to primer v Mirni peči. Če bi organizacija vodila točno evidenco o svojih Članih, o njihovem življenju in potrebah, potem se ne bi mogle dogajati nepravilnosti pri razdeljevanju opeke in drugih potrebščin, ker bi ZB na zboru volilcev ali pri krajevnem ljudskem odboru to preprečila. Kot trenutno najbolj važne naloge ZB je plenum predvidel: Izpolnitev Življenjepisov za spominsko knjigo, pregled izdanih spomenic, ureditev kartoteke članstva, ustanavljanje posameznih sekcij kot so strelska družina, telovadna sekcija, PLZ itd. Pohiteti je treba s sprejemom članstva in to čimprej zaključiti. Vso pomoč je treba še nadalje nuditi predvojaški in izvenarmadni vzgoji. Looske zanimivosti iz Bele Krajine Lovišča so se v Beli krajini po vojni močno popravila. Stalež divjadi je kar zadovoljiv, Posebno dobro se je pomnožila srnjad, ta najbolj ljubka in neškodljiva žival v naiših gozdovih. Dobiš jo ne samo po hribovitih predelih, temveč tudi ie v ravninskih predelih. Letošnji načrt odstrela predvideva 24 srnjakov in 12 srn, kar je zelo malo glede na stalež. Včasih je velik vik in krik nad volkovi, ki res sem in tja ukradejo kakšno ovco ali nebogljeno ščene, vendar o kakšnem večjem številu teh roparjev v naših gozdovih ni govora. V lanski sezoni jih je bilo ubitih šest, več kot toliko pa jih prav gotovo ni na območju okraja. Člani lovskih družin imajo — Pred vojno se Je zatekel k Pepel VajdetIČ v Podeorl mlad arnjaček. Vzrojila ara Je. po 11 mesecih pa Je odšel v beograjski živalski vrt. vsak za sebe — skrito željo, da bi jim prišla taka mrcina na cilj, saj je tudi nagrada za ubitega volka kar lepa, a, še več je vreden krempelj za klobukom ,., Divji prašiči so se močno razmnožili po loviščih. Računajo, da rije po naših gozdovih in travnikih kakšnih 150 rilcev. Lani je bilo ustreljenih 45 komadov, letos pa predvideva plan 65. Ta zverjad dela največjo škodo, a se zna spretno izmikati pred kroglo. Veliko teh črnu- >MIKL0VA ZALA« V ČRNOMLJU Kulturno umetniško društvo »Oton Zupančič prostovoljcih« — in hranilcev z juga, ki so jim prihiteli na »pomoč« dobro oboroženi oddelki Organizacije združenih narodov pod vodstvom Američanov, na Koreji pet milijonov mrtvih in ranjenih, je v glavah napadalcev in branilcev le zmagala misel, da je treba končati s korejsko vojno. Po enem letu ... Zdaj Šele prihajajo k pameti vročekrvni vojaški voditelji. Še bolj pa Za njimi skriti diplomati in kovači zarot nad korejskim ljudstvom, ko so spoznali, da bi jih nadaljnje medsebojno uničevanje le preveč stalo. Spomnimo se besed, ki jih je lani izrekel tovariš Edvard Kardelj o korejskem spopadu, ko je med drugim dejal: »... Splošno znano je dejstvo, da je na Koreji množično osvobodilno in demokratično gibanje, ki izraža prizadevanja in voljo korejskega naroda v borbi za neodvisnost in zedinitev ter za izvojevan ir demokratičnih pravic. Toda osvobodilne nade ljudskih množic so tudi tukaj, kakor t številnih drugih delih sveta, zlorabili za smotre tuje hegemoni-stične politike, ki se skriva za zlaganimi hajkami o pomoči korejskemu narodu v borbi za njegovo neodvisnost. Prav zaradi tega ne vodi oborožena akcija severnokorejske vlade k resnični n>vol>n-ditvi korejskega naroda, čeprav je izpostavljen strahovitemu trpljenju, njegova država pa vojnemu pustošenju .. .< Leto dni vojne v Koreji je stalo Ameriko in Organizacijo združenih narodov najmanj 5 milijard dolarjev. Stroški severnokorejske in kitajske vojske znašajo po skromnih ocenah najmanj dve milijardi dolarjev. Prištejmo k temu še najmanj 10 milijard dolarjev škode za 450.000 uničenih hiš, opustošene rudnike, podrte mostove, uničena polja itd. — pa dobimo ogromno vsoto 17 milijard dolarjev oziroma 850 milijard dinarjev. Tak je obračun enoletnih strahot v korejski republiki, ki je postala žrtev tujih pohlepnežev, ki so imeli tudi za korejski narod na jeziku svohodo in med, v resnici pa tanke, topove in puške. Ne vemo še za uspehe nedeljskih predhodnih pogajanj v Kesongu. nekdanji prestolnici stare Koreje. Računi im-perialistov so motni in zaviti. Vemo pn, da so besede naših državnikov in <-t;i lišče Jugoslavije do korejskega vprašanja prav take kakor pred lelom, ko smo poudarjali, da je treba poiskati pot za omejitev in Čim hitrcj>.....Istranilev korejske vojne. MILIJONI V KOPRIVAH Morda se bo komu zdelo čudno od kdaj so tudi koprive toliko vredne, saj so vendar samo navaden plevel. Toda GOSAD plačuje nabiralcem za kilogram suhih listov koprive 80 dinarjev in Če jih nabiralci naberejo vsaj 50.000 kg, bodo zanje lahko dobili 4 milijone dinarjev. Lahko jih dobe pa tudi več, saj je pri nas kopriv povsod dovolj, pozna pa jih tudi vsak, če ne po drugem vsaj po tem, da tako neusmiljeno pečejo. GOSAD se trudi, da bi pridobil čim več nabiralcev tudi za nabiranje koprivnih listov, čudno pa je, da naša odkupna podjetja, ki imajo nalogo odkupovati zdravilna zelišča, to zelo zanemarjajo. Ponekod niso odkupili še ničesar, niti kopriv niti drugih zdravilnih zelišč. Pri nabiralcih je za nabiranje zdravil-nih zelišč veliko zanimanja, nimajo pa dostikrat kam oddajati nabranega blaga, ker odkup Še vedno ne poteka tako, kot bi moral. Listov kopriv, lipovega cvetja in podleskovega semena smo doslej odkupili še vse premalo. Krivda, da odkup ne gre v redu je predvsem na odkupnih podjetjih, ki se ponekod odkupa zdra- KULTURNO ŽIVLJENJE V DOLENJSKIH TOPLICAH Odkar je v Dol. Toplicah odprt nov zadružni dom, se je kulturno življenje zelo poživilo. Skoraj vsak teden igrajo na topliškem odru tudi igralske družine iz drugih krajev, ki 5 ivojind nastopi požive že tako razgibano kulturno udejstvova'nje domačinov. Pred dobrim tednom so gostovali igralcj iz lvančne Gorice pri Stični s Funtkovo dramo »Mati in do M din ke. korenfek 40 din ke. rdeča prsn 4f din ke, sveže lipovo cvetje 10 din krožnik, nov| bob 30 din ke. borovnice iS do 20 din liter. Jaende fiO din liter. Beanl« prlVatnJ sektor 40 din ke. zadttifcnl 25 din ke. orehi 100 do 110 din ke. suhe BeSplje 120 do 140 din ke, ostalo auho sadje okroe HO din ke. kos domaČega mila 100 do 150 din. \a treu Je redno vaak teden dovolj domaocea platna. Tena platnn Je ftla na v/dol od premolili 500 do fiSO din na 300 do 400 din meter. Na treu je bilo tud! nekaj volnene prele, za katero so prodajalke zahtevale po 2500 din kiloeram. Intervencija aadružneea sektorja na treu »e pozna doslej samo pri češnjah, katere so prodajali za 15 din ceneje kot privatniki V trgovini zadružnega sklada so linell n:i prodaj solato po 20 din ke. kolerabo po 28 din ke, rdečo peso 3« din ke- suho sadle «5 din ke- ifarl krompir po 25 din ke In cvetlični med po 390 din ke Količine, ki Jih zaenkrat nudi v prodajo zadružni sklad, so razen solate majhne In nimajo hlatvepeen učinka na znlz.in.le cen. V prihodnjih dneh bo zadružni sektor dal na tre prve večja količine igodnjega krompirja. 5^LE Stran 4 DOLENJSKI LIST« Štev. 28 Iz našiti krajev Snrostiteu trgovine kaže ugodne posledice tuai o Žužemberku Posledice sprostitve trgov inne so zelo ugodne z last j v suhokrajnskih KZ in magazinih. Pred tem so imeli poslovodje KZ vezane roke pri nabavi blaga, ker so bili odvisni v glavnem le od krajevnih poslovnih zvez. Vzeti so morali vse, kar so jim porinili in zato ni čudno, da leži v KZ Žužemberk še vedno precejšna količina velikih ponev, po katerih ni povpraševanja. Prodajalne Žužemberk Jn Dvor so prej kazale prazne predale, danes pa je slika popolnoma drugačna. Zato si je vredno ogledati lepo izbiro manufak-turnega in ostalega blaga posebno v KZ Žužemberk in Dvor, medtem ko okrajnega magazina ne moremo posebno pohvaliti. Tudi promet v teh zadrugah se je v zadnjem času dvignil od 200 do 400 %. Izgledi novega načina trgovanja so izredno ugodni. Poslovodjem svetujemo, da pazno prisluhnejo potrebam ljudstva in uspeh bo popoln. SI. Hotiko Pismo iz Čateža Krajevni ljudski odbor Čatež v redu opravlja naloge, ki jih dobiva od predpostavljenih organov, premalo pa ima lastnih pobud. Tako na primer ne sklicujejo v smislu zakonskih določil zborov volivcev, premalo se poslužuje pomoči in nasvetov političnih organizacij, češ„ saj so odborniki v KLO že tako tudi funkcionarji v organizaeijah. bo že šlo. Več uspehov bi bilo, če bi se odbor bolj navezal na volivce. V kraju imamo štiri vaške odbore OF, ki so za svoje delo že dovolj prožni, premalo pa se zanimajo za skrbi, ki jih iona KLO na gospodarskem področju. Krajevna Zveza borcev ima lepo število članov in se izmed organizacij še najbolj udejstvuje. Ljudska inšpekcija navzlic pazljivosti skoraj nima vzrokov za posredovanje. Uredbe o novem načinu trgovanja smo sprejeli z zadovoljstvom. Po vaseh so se pojavili nakupovale j in posredovalci za proste odkupe. Pred dnevi je neznan moški ponujal po hišah »paternoštre«, ne vem pa, koliko je imel v tej stroki trgovine uspehov. Po opravljenem delu se Čateža ni radi zabavamo. Kulturno društvo skrbi M prireditve. Pred kratkim smo gledali »Verigo«, »Veseli dan« in »Lffvor-jev venec« domačih igralcev, igro »Iz temnih dni« pa so igrali gostje z drž-posestva ma Mali Loki. — 27 .maja smo proslavili 25. obletnico gasilnega društva. Prireditev je lepo uspela, veliko zanimanje pa so vzbudile tudi sektorske vaje. Društvu so čestitali tudi predsednik okr. gasilske zveze tovariš Bule iz Mirne, tajnik zveze tov. Japelj in član OLO Trebnje tov. Šober. Po nastopu se ie razvila prijetna zabava ob dobri jedači in pijači, za katero je Eoskrbel predsednik društva naš Tone esjak. — 2. julija smo imeli na Čatežu sindikalno konferenco prosvetnih delavcev trebanjskega okraja, ki je lepo uspela. Veseli na«, da prihaja na Cate/ čedalje več izletnikov iz bližnje in daljnje okolice; zlasti veliko jih prihaja iz Ljubljane. Pogrešamo pa obiskov iz Novega mesta — dolenjske metropole. Gostilničarja Ravnikar in Les jak skrbita za solidno in vsestransko postrežbo. Lepote naših krajev vas vabijo! M. M. Kdo je krivec? Krajevna gostilna v Žužemberku je imela dva mlada prašička, ki sta bila skrajno slabo negovana. Ze sama notranjost hleva priča, da tu gospodarijo malomarni ljudje, ki jim je pdnos do ljudskega premoženja zadnja skrb. Hlev, kjer so prašiči, je dalj časa ne-izkidan, vlažen gnoj pa je razmetan okoli hleva. O vsakodnevnem čiščenju ni niti govora. Ker so se raizširile v zvezi z oskrbo prašičev različne go- vorice, se je za 6tvar pozanimala ljudska inspekcija in ugotovila upra-vičnost teh govoric. Hlev nudi porazno sliko, verno ogledalo slabih gospodarjev. Kljub temu pa sta bila prašička kar živahna in nista kazala nobenih znakov bolezni. V ponedeljek je dobila ljudska inspekcija obvestilo o najdbi poginulega prašička, KLO pa je skrbno molčal, da se stvar ne bi razvedela. Zjutraj je prišel konjederec in odnesel poginulo žival. Ljudska inspekcija se je začela za zadevo temeljito zanimati in je pri sosedu izvedela naslednje: V ponedeljek zjutraj okoli tretje ure sem čul,« je dejal sosed, >kako nek prašič vrešči. Hitro sem se opravil in videl, da je hlev s krajevnimi prašiči odprt. Vreščanje sem slišal še dvakrait, nato pa je vse utihnilo. Da bi prašič poginil, ni mogoče, pač pa je morail biti na.merno uničen, KLO za vso stvar ne kaže posebnega zanimanja. Kdo bo povrnil škodo, ker prašiči zaradi malomarnosti niso bili n''i zavarovani? Način uničenja prašiča še ni pojasnjen. Pričakujemo odgovora. L. I. RIBNICA Ribniški kmetje v teh tednih zelo hite s svojim delom. Na travnikih se vsako jutro vrste pridni kosci, pa tudi stroji jim precej pomagajo. Zadnje dni jih je pri košnji zelo oviral dež. Vse pa kaže, da bo letošnja košnja izredno dobra ter bo živina imela dovolj krme. B. L. IZ OKOLICE VINICE PIŠEJO Tudi mi smo toplo pozdravili odpravo obveznega odkupa goveje živine in nekaterih pridelkov. Upamo, difl se bo prehrana prebivalstva s tem i/boljšala in povečalo stanje živine. K temu bo precej pripomogla letošnja obilna letina krme, saj je bila trava tudi po kam en i tem svetu tako lepa kot že dolgo ne. F. J. OKRAJNO AVTOPREVOZNO PODJETJE V NOVEM MESTU JE ZE 13. JUNIJA DOSEGLO POLLETNI PLAN Navzlic napornemu delu in pomanjkanju materiala za vzdrževanje in popravilo kamionov je delovni kolektiv novomeškega avtoprevo/ue j;a podjetja tiulj letos /e 15. junija izpolnil polletni plam pre\i>/ov. Šoferji so v dobrih petih mesecih prevozili 174.354 km in dosegli plan s 115%, s lovorom 119.369 km (121%). v tonah 15.916 (101%) in v tonskih kilometrih 355.157 (116 %). Za uspehe imajo največ zaslug šoferji, mehaniki ter ostalo osebje podjetja, ki se zaveda, da dela zase in za skupnost. RIBNIŠKI PIONIRJI SE PRIPRAVLJAJO NA TABORJENJE Kakor vsako leto, tako se tudi letos pionirji iz Ribnice z veseljem pripravljajo na taborjenje. Ze lani so taborili v lepem kraju v Fari ob Kolpi, kamor gredo tudi letos. Da pa bo organizacija taborjenja čim bolj uspela, je pionirski svet poslal svojega predstavnika na taborovodski tečaj, ki je bil v Iškoni Vintcrarju. B. L. IZ KMEČKE DELOVNE ZADRUGE V ŠT. PETRU Naša kmečka delovna zadruga je v javnosti poznana kot ena izmed slabših zadrug, vendar pa se je stanje v njej že precej popravilo. Javnost je vedela samo za slabe strani, ker se z dobrimi nismo hvalili. Zemljišča zadruge so zrlo razdrobljena, večina članov pa stanuje izven sedeža zadruge. Za boljšo organizacijo dela smo letos osnovali vinogradniško skupino, katere zasluga je, da so bili letos prvič vsi vinogradi pravočasno okopani, pri čemer so pomagali tudi privatniki. Ob tej prilik; je treba pohvaliti vaščame HaTJnje vasi, Češnjic In Zagrada ter nekaj bližnjih posameznikov. Ljudje teh vasi so z malimi izje- mami Skoraj vsi pomagali pri delu v vinogradih in so nam tudi za v bodoče obljubili vso pomoč. Poleg dela so nudili zadružnikom tudi veliko moralno oporo, tako da je bilo delo v vinogradu vsem v razvedrilo. Zato se jim za vso pomoč iskreno zahvaljujemo. Zadružni sklad nam daje sicer precej pomoči, vendar pa nam v nekaterih ozirih po posameznikih krati demokratičnost ne glede na to, ali je to v korist ali škodo zadrugi. S predanostjo in vztrajnostjo pri delu borno prebredli vse težave in upamo, da bomo kmalu imeli trdno in močno zadrugo. To so člani zadruge že dokazali na zadnjem sestanku z nekaterimi privatniki, k<> so razpravljali o razdelitve zemlje. Ko bo zadruga tako trdna in močna kot si jo želimo, ne bomo pazabili ljudi, ki nam danes pomagajo, pa turlj tistih ne, ki nam namerno mečejo polena pod noge ali pa na različne načine rovarijo proti zadrugi. Nekaj zadružnikov, ki poslušajo piišcpctnvan je ra/di railn i h ljudi, naj to opuslj in se raje spomni izreka1 »V slogi je moč«. V složnih medsebojnih odnosih bo prj Helu več uspeha, proizvodnja zadruge pa bo lahko nudila članom vise, kar potrebujejo. Pomanjkljivosti v zadrugi bomo na tovariški način reševali sami, brez vpliva od zunaj. Vedeti pa moramo, da smo vsi ljudje z napakami. Prvo in glavno je, da v naših vrstah najdemo razrlirače in z njimj na odkrit način obra«-mamo. Urediti moramo medsebojne od" nose in opustiti hinavsko zahrbtno delo. Čisti računi so prvj in glavni pogoj zadovoljstva članov. To pa bomo dosegli le z odkrito besedo in brez hinavščine, katera nam je že veliko škodovala, a nas še ni izmodrila. Angela Teropšič, skupinovodja IZPRED SODIŠČA Kaznovanj pretepači in tatovi Vročo kri so si letos v aprilu hladili v pretepu na Travniku režijski vozniki Karel Kositi rt j. Ivan KordlS. Jože L»vrlč ln Anton Lavrlč, vs iz Loškega potoka. Za žrtev bo si izbrali mirnega in delavTiesra sotova-riša voznika Ivana Piškurja, ki je v službi pri Gozdni manipulaciji v Poljanah. Ze pred pretepom so mu večkrat zagrozili po telefonu iz doline, nekega dne pa so se pojavili pred nič hudega slutečim voznikom Piškurjem na Travniku. Bili so seveda vinjeni, — odkod bi sieer jemali korajžo! — in boje^ vito razpoloženi. Povabili so Piškurja, naj gre z njimi iz barake v pisarno šefa sekcijo .nato pa so ga napadli s pestmi in polenom ter mu zlomili desno podlaklnieo in prizadejali podplutbo pod desnim očesom. Med vpitjem in pretepanjem so mu grozili tudi z nožem, vendar se je Piškurju posrečilo, da so je Izmotal iz gneče prelepačev ln se rešil pred nadaljnjim mučenjem. Pred sodiščem so se divjaški vozniki izgovarjali, da jih je Piškur baje črnil pri upravi, da al a'bo ravnnjo s konji i.n pod., vendar so priče dokazale, da so bili njihovi izgovori izviti iz trte. Sodi.šče, ki je ui>o-števa.lo kot obremenilno okolnost dejstvo, da so se pretepi v zadnjem času močno razpasli v novomeškem okraju, je obsodilo Karla Košmrlja in Ivana Kordiša na 3 mesece zapora. Jožeta in Antona J^avriča pa na 1 mesec zapora. Vsi morajo plačati tudi stroške kazenskega postopanja in po 100 dinarjev povprečnine. Piškur, ki še vedno nima zaceljene roke (ta bo svojo zahti>\o po 30.1)00 dinarjih za prestane bolečine in izgubo zaslužka uveljavil s civilno pravdo. O raznih pretepačih ki so v z-adnjem času prejeli vrsto kazni, bomo v kratkem poroca.li v posebnem članku. Ugotovljeno je, da se največ, pretepov pojavlja v kulturno zaostalih krajih, kjer pod vplivom alkohola odločajo polena, krampi, palice in pesti, namesto kulturno-prosvetne^a življenja, pa odmeva v takih krajih le 1.-niska pesem ali hripavo vreščanje ponoe .ikov. Omerzolj je bil že šestič pred sodniki 37-letni Anton Omcrzelj lz BršlJIna St. 8 je že večkrat dokazal, da se spozna na tujo lastnino. Zaradi tatvin je bil zadnjič obsojen v decembru 1948. leta v Ljubljani, vendar Pa ga tudi ta kazen — 2 leti in 2 meseca napOra — ni spravila na pravo pot. Poleni, ko je prestal že peto kazen, se je letos v mnju v okolici St. Petra pri Novem mestu znova podal na spolzko pot. Splazil se je skozi podstrešje v hišo delavca Ivana Ju-vančiča v Gorenji vasi pri šmarjeti ter mu Gibanic prebivalstva V OKRAJU NOVO MESTO V juniju se je rodilo 110 otrok — 63 deklic iu 47 dečkov; porok je bilo H, umrlo pa je 33 oseh (19 žensk in |4 moških). Poročil 1 so se: Nameščenec Basa .ToSko iz. Novega mesta in nam. Markovič Amalija iz Podturna. P?-seslnik Drenik Anton iz Smolenje vasi in kuharska pomočnica Mura Kozali.ia iz Bto-pič. Vrtnar Kapš Karol in kmečka hči Erpič Ana, oba iz Smihela pri N. m. Mir.nr Ostre-lič Ivan iz Zagreba in nameščenka G lava n Ana. iz Straže. Posestnik Avsec. Vinko 1« ftmlhela pri N. m- in gosp. pom. Gazvoda Terezija iz Dolža. Kmečki sin Novinec Albin iz Dol Topilo in kmečka hči Smrekar Jožefa i7. Straže. Tekstilni tehnik Dolenc Luka in nameščenka Per Ana. oba iz Novega mest«.. Kmečki sin Kralj Franc in kmečka hči Avsec Angela, oba ll Dolža. Oficir J A Luk 16 Branislav in nameščenka Močnik Marija, oba iz Novega mesta. Delavec Milojkovič Vlado ln delavka GabrovSO Ivana oba iz Novega mesta. Podoficir RaJ-mer I»«»»♦»♦»♦♦♦«♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦»»««««*»*♦♦♦»«•««** Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Kapucinski trg | — Poštni predal 33 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu. štev. 616-1-90322-1 — Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din. reloletna 300 din — Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Narod si bo pisal sodbo sam Vladimir Dedi jer — »DNEVNIK«, drugi del 1 (Založba SKZ Ljubljana 1950) Nedelja, 12. eeptembra. Grad Soteska, Spal sem v otroški sobi kneza Auereperga, ko me je zbudil Kidrič. Narekoval mi je enega najvažnejših dokumentov v zgodovini slovenskega naroda — o tem, da prevzeme oblaet v osvobojenem delu Slovenije OF. Tu je original tega razglasa: Slovenci! Veo oblast na osvobojenem ozemlju Slovenije sta prevzela Osvobodilna fronta Slovenije in Narodnoosvobodilna vojska Slovenije kot sestavni del Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Slovenci, Slovenke! V teh odločilnih urah, ko se bliža popolna osvoboditev in združitev slovenskega naroda, morate razviti nov val patriotizma ki posvetiti narodnoosvobodilni borbi vse svoje 6ile. Izpolnjujte vse naredbe Narodnoosvobodilne vojske in Osvobodilne fronte, ker bo tako zagotovljen popoln uspeh v osvobodilni borbi slovenskega in ostalih narodov Jugoslavije. Vse težave, ki so se .pred nami, moramo premagati z žilavim ofenzivnim duhom, da do kraja osvobodimo svojo domovino in ustvarimo osvobojeno in združeno Slovenijo v svobodni in demokratični Jugoslaviji. zavela Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije! Živel Vrhovni komandant in voditelj jugoslovanskih narodov tovariš Tito! Za izvršilni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda: Josip Vidmar, Boris Kidrič, predsednik sekretar Ko je Kidrič zaključil ta raizglas. je prišla vest, da so prodrle naše sile v Ljubljano. Nastalo je nepopisno navdušenje, čeprav vest ni preverjena. Po naših informacijah so v Ljubljani Nemci. Razorožili so ItaJijaine, kj se sploh niso branili. Nocoj simo zvedeli, da vest o Ljubljani ne drži. Naši mesta sploh niso napadali. V Novem mestu, kjer smo se mudili nocoj, smo srečali skupino Ljubijančamov. Sedeli smo z njimi do polmoci. Navdušeni so. Pripovedujejo o velikih dneh Ljubljane. Prebivalstvo je raizoroževalo Italijane in giosilo orožje domov. Zdaj pa teče iz mesta prava reka ljudi — vse gre v partizane. Na dan kaipitulacije so hodile ženske po Ljubljani oblečene v barve nacionalne trobojnice z napisom OF na čelu. Po polnoči smo se vračali. V okolici Novega mesta je pokalo od vseh strani. Ljudstvo se je veselilo. * Po vrnitvi smo zvedeli, da so ujeli v vasi Grčaarioaih blizu Ribnice nad 120 plavogardistov — med njimi tudi 40 oficirjev, major Koprivica, namestnik komandanta Draže Mihajlovića za Slovenijo, majorja Novaka, se je ustrelil. V gradu Turjaku je še okrog 1000 belih in plavih. Naše enote so odšle tja, da jih uničijo. Značilno je. da je med ujetniki tudi neki Toni, Slovenec, ki so ga zavezniki spustili s pa da Ioni k Novaku. Do zadnjega je pO radijski postaji vzdrževati zvezo s Kairom, obveščal Angleže, da so partizani Okrog in vpraševal, kaj naj stori, toda odgovora ni dobil, ker so našj tačas vdrli v grad. K Novaku so bi>H poslani trije Angleži. Enega je Novak ubil, ker je nekoč rekel, da dela plava garda z Itailijani. Drugega smo mi zdaj ujeli, tretji pa je menda v Ljubljani. * Od Hrvatov smo dnliili brzojavko, da tudi oni zelo dobro razoro/11 je jo Italijane. Osvobojeno je vse Hrvatisko Primorje. Naši so v Crikvenici, Novem Vinodolu, na Sušaku in v Senju, Prva Dalmatinska pa je odrinila proti Splitu. Osvobojen je tudi ves Gorski Kotar. Ponedeljek, 13. septembra. SOTESKA V neki vasi pri Toplicah je partijska šola. Kidrič je odšel tja ter povabil tovarišico Lidijo in mene. šola bo zdaj raizpuščena, ker morajo tovariši na teren. To zahteva situacija. Zbrali smo se na travi za šolo. Kidrič je dal tele direktive; t. Brez revolucionarne prakse ni teorije in nasprotno. Zato zdaj na teren, ko pa bo izpolnjena glavna naloga, bomo zopet začeli tečaj. 2. Osvobojena je vsa Ljubljanska pokrajina razen. Ljubljane. Tri divizije so povsem razorožene. Bela garda se je zatekla za nemško bodečo žico, koilikor ni uničena, 3. Osvoboditev velikega dela Slovenije prihaja v razmahu slavnih zmag Rdeče armade. Sredi poletja razvija Rdeča armada nes/luteno ofenzivo in razbija Hitlerjevo vojsko. Kapitulacija Italije je predvsem posledica zmag Rdeče armade. Zaostriti stališče do emigrantske vlade, ne pa razbijati angleško - sovjetsko - ameriško koalicijo. \'[irasanje druge fronte je vprašanje konca vojne, 4. Močan razvoj narodnoosvobodilne vojne po vsej Jugoslaviji pod modrim vodstvom tovariša Tita. Glavnina naših sil je vzdržala dve srditi nemški ofenzivi in si pridobila s tem novo ljubezen naiših narodov, v tujini pa ugled in spoštovanje. 5. Nemci bodo najbrž poskusili z ofenzivo. Pravi moment so že zamudili. Nimajo dovolj sil. Vzhodna fronta jih je izčrpala. 6. Partija postaja vsrljudška sila. Ljudske množice se zavedajo njene vioge kot borca za nacionalno svobodo. 7. Volitve >odposlancevc — poslancev« — poslancev slovenskega naroda bodo od 20. do 25. septembra. Pet sto volivcev pošlje enega »odposlanca«; bataljon dva. Volivno pravico imajo državljani obeh spolov, kj so izpolnili sedemnajsto leto. Volitve so tajne. Ti »odposlanci« bodo izvolili plenum in izvršni odbor OF kakor tudi delegate za AVNOJ. Pr; volitvah je paziti na to, da kandidiramo samo ljudi, ki so se odlikovali v borbi. S. Pomen mobilizacije. Razviti agitacijo za prostovoljno mobilizacijo Žetkgk, mladine pod 17. in nioških nad 45. letom za delo. Razviti mobilizacijo za poživljenje gospodarstva. 9. Okrepiti vpjaške oblasti v zaledju: komande področij, komande mest in partizanske straže. Po vaseh ho Narodna zaščita, organ odborov OF, proti peti kolonj pa se bodo borilj bataljoni. Varnostie oln ršre\.ilno službe — VOS. Vojna sodišča sodijo vse. tudi krimindne zločince. Paziti na ugled naših oblasti, toda nikar jih birokratizirati. 10. Vrašanje zgraditve zaklonišč za zaščito pred letalskimi napadi. 11. Vprašanje prehrane prebivalstva in vojske. 12. Podpora družinam partizanov in mobllizirancev. 13. Paziti, da v odnosu do bele garde ne pride do odklona na desno. Tik pred kapitulacijo je razglasila OF amnestijo vseh belogardistov, seveda kolikor osebno niso storili kakih zločinov. Zdaj pa je minilo po kapitulaciji že pet dni in bil bi grob odklon na desno, če bi veljala amnestija za tiste, ki sr vedno sede s puško v gn/du. Do kraja politično potolči belo ln plavo gardo.