lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d,
0.0.
Podj.tj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
I (NI
■ i"-
Ptuj, petek, 16. marca 2012
letnik LXV • št. 22 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
;;=M ®CJ K
, MCK
¡j),
kopalnic!
1 *Ui kot 80 r«it*d|«nlh he^ji^t nj *t
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3
www.radio-ptuj.si
Danes priloga	
prniii nagm	% V /J zeli
se
93
10

maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.poiimaraton.si
dni i 16. JUNIJ
n
Po naših občinah Gorišnica, Videm
• Upoštevana ni bila niti ena pripomba O Stran 2
Po naših občinah Sp. Podravje •
Neverjetno -razlike so do 500 odstotkov O Stran 3
Štajerski
Šport
Boks • Le še 6
kilogramov ...
O Stran 11
Slovenija • Na cestah se je uradno končala zimska sezona
Vulkanizerji imajo polne roke dela
Na cestah se je 15. marca končala letošnja zimska sezona, med katero so policisti po podatkih Generalne policijske uprave zabeležili 366 kršitev, povezanih s pomanjkljivo opremo vozil.
Z včerajšnjim dnem zimska oprema na vozilih ni več obvezna; izjema so le zimske razmere, do katerih lahko pride tudi v času po 15. marcu. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo v času od 15. novembra do 15. marca. Struktura zimskih pnevmatik namreč ohranja pnevmatiko pri nizkih temperaturah dovolj elastično in ji zagotavlja boljši oprijem kot pri letnih pnevmatikah.
Predpisano zimsko opremo pa morajo vozila imeti tudi izven omenjenega obdobja, če pride do zimskih razmer. Te nastopijo, ko se sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo ali poledenelo.
Arhiv STA
Foto: Črtomir Goznik
BiH • 120 kW elektrike s strehe športne dvorane
Taium zgradil prvo sončno elektrarno v BiH
Talum servis in inženiring je uresničil projekt gradnje prve sončne elektrarne v Bosni in Hercegovini. Elektrarno z močjo 120 kW, ki so jo postavili na strehi športne dvorane v Kalesiji pri Tuzli, bodo svečano odprli v ponedeljek, 19. marca.
Kot je poudaril Darko Fer-linc iz Talumove službe za stike z javnostmi, so skupaj z investitorjem, podjetjem Eko energija, katerega lastnik je bosanski podjetnik Sadik Fatič, talumovci postavili temelje na področju fotovolta-ike v Bosni tako na področju
izvajanja upravnih postopkov, pridobivanja soglasij, obratovalne podpore in financiranja projekta kot izvedbe tovrstne investicije nasploh.
Prve pogovore o projektu so pričeli julija lani, ko so z investitorjem opravili informativne stike. Talum servis in
Foto: Verdenik
Prvo sončno elektrarno v BIH je Talum postavil na strehi športne dvorane v Kalesiji pri Tuzli.
inženiring je s svojim znanjem hitro pridobil zaupanje kot morebitni izvajalec investicije v sončno elektrarno. Na osnovi tega je bil oblikovan paket njihove ponudbe, ki je vključeval izvedbo »na ključ«, vendar z angažiranjem lokalnih izvajalcev. Takšna poteza sledi filozofiji skupine Talum, da je treba delovati družbeno odgovorno in pridobiti tudi zaupanje lokalnega prebivalstva, saj gre za projekt, ki prinaša pozitivne učinke za vse. Odločilno vlogo za pridobitev posla in s tem prve investicije v sončno elektrarno v Bosni in Hercegovini je odigrala ponudba vrhunske tehnične rešitve, možnost črpanja Talumovih izkušenj in finančna varnost naložbe, ki so jo kot pomemben gospodarski subjekt lahko zagotovili, ter predvsem konkurenčnost v primerjavi z ostalimi investitorji.
Ker so se v Talumu zavedali, da bo to prva in zato referenčna elektrarna v državi, so pri iskanju najboljših rešitev izkoristili ves potencial znanja, ki se je nabralo v minulih letih izgradnje ter upravljanja in spremljanja proizvodnje električne energije na šestih elektrarnah, zgrajenih na odlagališču rdečega blata v Kidričevem. Prva sončna elektrarna v BIH je bila uspešno vključena v omrežje 3. marca letos, v skupini Talum pa trdno verjamejo, da gre za projekt, ki s svojimi rešitvami, zasnovo in proizvodnjo predstavlja dober temelj za gradnjo naslednjih elektrarn v Bosni in Hercegovini. Menijo namreč,
da je gospodarsko sodelovanje z Bosno in Hercegovino izjemno pomembno tudi za Slovenijo.
Izvajalci del so bili skupina Talum Kidričevo in Talum servis in inženiring Kidričevo, investitor pa podjetje Eko energija. Slovesnost ob odprtju prve sončne elektrarne v BIH bo v ponedeljek, 19. marca, pomembnega dogodka pa se bodo poleg predstavnikov izvajalcev in investitorjev udeležili tudi slovenski veleposlanik v BIH Andrej Grasselli in predsednik uprave Taluma Marko Drobnič z najožjimi sodelavci tega projekta.
-OM
Rastemo
Poroka
Vse za poroko
s^ftltermed
Dih življenja
Celjski sejem, 16.-18. marec 2012
Gorišnica, Videm, Markovci • Potek daljnovoda nespremenjen
Upoštevana ni bila niti ena pripomba!
Trasa spornega visokonapetostnega daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce-Pince, ki je v minulih letih dvigal veliko prahu, saj predvidene trase ni odobravala in sprejela niti ena izmed občin, skozi katere naj bi oziroma bo potekal, bo očitno ostala enaka kot pred lanskimi in predlanskimi pripombami tako lokalnih skupnosti kot raznih civilnih iniciativ.
Iz zadnjega sporočila, ki so ga prejele občine, med njimi tudi Videm in Gorišnica, je namreč jasno razbrati, da so pristojni tako na gospodarskem kot na okoljskem ministrstvu zavrnili vse predloge in pobude občanov in občin. Trasa, ki bo tekla prek občine Videm, torej ostaja na istem mestu; ne bo se premaknila bližje načrtovani hitri cesti (Turnišču) in obodu jezera, podzemne izvedbe ne bo. Prav tako ostajajo državni načrtovalci neomajni pri svoji trasi v Gorišnici, kjer tako občina kot civilna iniciativa zahtevata odmik daljnovoda od naselij in da se ta spelje čim bližje stari strugi Drave. To po mnenju načrtovalcev trase naj ne bi bilo možno zaradi posega v zaščiteno območje Nature 2000, čeprav v sosednji videm-ski občini daljnovod gladko seka prav taisto Naturo 2000 ... Čisto podobno je v Markovcih, kjer tudi želijo traso daljnovoda premakniti čim bližje stari strugi Drave in čim dalj od naseljenih območij.
Uvodnik
V občinah Gorišnica, Videm in Markovci so nad zadnjim odzivnim poročilom glede poteka trase daljnovoda Cirkovce-Pince ogorčeni, saj ni bila upoštevana niti ena sama samcata njihova zahteva oz. predlog.
Kokot:
Zahtevali bomo
premaknitev
trase
Župan občine Gorišnica Jožef Kokot je o odgovoru okoljskega in gospodarskega
Tudi naivnost je brez meja
Geslo: naš denar - naše pravice, ki so ga izpostavili ob včerajšnjem svetovnem dnevu varstva pravic potrošnikov je sicer prijetno slišati, celo malce nostalgično, saj diši po izrekih, ki so bili moderni v polpretekli zgodovini. A nima veze z realnostjo. Ni slučaj, da nacionalne potrošn iške organizacije vključno z našo zvezo potrošnikov že tretje leto opozarjajo na naraščajočo problematiko na področju finančnih storitev, saj te običajno najbolj „tresnejo"po žepu prav socialno najbolj ogrožene skupine.
Pustimo zgodbe o spornih in nepreglednih postopkih, zavajajočih pogojih in skritih pasteh drobnega tiska, saj se z njimi rade ubadajo odvetniške službe, nekoliko manj pa hiše pravice, ki so s tovrstnimi sodnimi spisi že (pre)založene. Tudi o pisani paleti dvomljivih reklamnih sporočil in spotov, ki jih vsak dan, tudi nehote, gledamo, poslušamo in prebiramo, bi lahko udarili kakšno pravno debato, saj so v mnogih primerih zavajajoče, da o osladnosti ne govorimo.
A kaj za vraga sili ljudi, da se pustijo vleči za nos raznim angelskim svetovalcem s fantazijskimi imeni in še bolj fantazijskimi nasveti ter celi vrsti nekih vedeževalk in vedeže-valcev, ki so vam v vsakem trenutku pripravljeni svetovati, kako se rešiti iz finančnih, ljubezenskih, ali bog ne daj, bolezenskih težav? Seveda ne brezplačno. Recept je zelo enostaven: slabše kot nam gre, več je raznoraznih prebrisano spretnih, a dvomljivih vedeževalskih ponudb. Še pred nekaj desetletji smo lahko astrologe in numerologe prešteli na prste ene roke, potem pa so vedeževalci čez noč postali svetovalci. Po izbruhu demokracije so pričeli deževati razni zvezdni, duhovni, ljubezenski in celo angelski svetovalci, ki medije zapolnjujejo s ponudbami svojih cen(j)enih storitev. Zelo premeteni so, iznajdljivi in prilagodljivi, celo korak s časom lovijo, saj so klasičnim oblikam „šloganja"po zakotnih kafičih dodali svetovanja v urejenih pisarnah in angelskih ordinacijah, ponudbo svojih storitev pa razširili na plačljive številke mobilne telefonije, SMS-sporočila in celo na svoje spletne strani.
Skratka, če lahko roka pravice še stopi na prste zavajajočim in lažnivim trgovcem ter drugim ponudnikom realnih storitev, je nemogočepreverjati storitev vedeževalskih in angelskih svetovalcev. Se več, reklamacije niso možne, da o vrnitvi denarja zaradi nepravilne napovedi ne govorimo.
Martin Ozmec
ministrstva že seznanil občinski svet: „Stališče občine Gori-šnica do predlagane trase daljnovoda ostaja nespremenjeno; torej te trase ne podpiramo in vztrajamo pri prestavitvi k stari strugi Drave. Stališče, da se naj trasa premakne čim dalj od naselij, zagovarja tudi civilna iniciativa Placerov-ci-Gajevci. V imenu občine bomo zahtevali v odgovoru na to zadnje sporočilo, da se absolutno razširi tudi vplivni koridor, torej območje potencialno nevarnega vplivanja daljnovoda na zdravje ljudi in narave. Svoj predlog oziroma sporočilo s pripombami in
zahtevami bomo v prihodnjih dneh uskladili tudi z ostalima dvema občinama, Markovci in Vidmom, kot smo to že naredili. Vsekakor zagovarjamo tudi stališče, da Natura ne more biti ovira za gradnjo daljnovoda, saj slednji v Vidmu teče točno čez Naturo. Od svojega stališča o premaknitvi trase torej ne odstopamo!"
Po trenutno veljavni zakonodaji je širina vplivnega koridorja pri takšnem daljnovodu izven naselij omejena na 25 metrov na vsako stran, v naselju pa na 40 metrov. Koliko širši koridor bo zahteval župan Kokot, pa ni povedal.
Gabrovec: Ostajamo pri svojih zahtevah
Tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec je nad
zadnjim odgovorom oziroma poročilom pristojnih z okolj-skega in gospodarskega ministrstva ogorčen: „Nikakor ne bomo pustili te zadeve pri miru. Prav groteskno, ne več smešno je dejstvo, da nam odgovarjajo, kako nedotakljivo je območje Nature 2000, in da bi vašem primeru, če bi daljnovod tekel ob stari strugi Drave, nedopustno posegel v poplavne gozdove, kar bi ogrozilo
ekološke funkcije tega območja in vrste ptic v njem. Sicer pa hkrati priznavajo, da če ne bi bilo omenjenega posega s temi posledicami, bi bila trasa ob Dravi 'tehnično in prostorsko primerna, ker ne posega v poselitveno in drugo infrastrukturo'. Ni čudno, da smo vsi ogorčeni: kako so lahko ptice bolj zaščitene kot ljudje! Seveda bomo na ta njihov za-vrnitveni dopis odgovorili in ponovno zahtevali, da se upoštevajo naša že predstavljena stališča o premaknitvi daljnovoda k stari strugi. Od tega ne odstopamo!"
Bračič: V končni fazi smo brez moči ...
Podobno, a nekoliko bolj „mehko" mnenje o zavrnjenih predlogih občanov in civilne iniciative Videm ima tudi tamkajšnji župan Friderik Bračič, ki pravi, da se sicer s Kokotom o ponovnem skupnem nastopu zaenkrat še nista pogovarjala: „Res je, da so tudi vse pobude naših občanov zavrnjene, češ da so naši predlogi neupravičeni, saj bi z njihovim upoštevanjem povzročili večjo škodo v naravi. Pravzaprav je bila trasa malo premaknjena v naselju le v
prvem sklopu pogajanj, zadnji dve leti pa ne več, kljub temu da smo bili lani julija še skupaj na terenu in vse pokazali. Svetnike bom o nespremenjenih stališčih načrtovalcev seznanil na prihodnji seji. Če pa sem povsem realen, velikih možnosti lokalne skupnosti nimamo. Lahko se sicer pritožujemo, a v končni fazi pri objektu, ki je državnega pomena, ne moremo narediti ničesar. Seveda bi bil vesel, če bi bile naše zahteve upoštevane. Ampak niso, daljnovod pa je navsezadnje treba zgraditi, saj je to pomembna naložba za celoten elektroenergetski sistem države. Saj smo z nekaj predlogi v prvih seznanitvah vseeno uspeli, očitno pa optimalnega konsenza za vse ne bo možno doseči. Kakšno stališče bomo zavzeli glede odgovora, pa bo odločal občinski svet na mar-čevski seji."
Vlada lahko traso potrdi brez soglasja občin
Dejstvo je, da se po (zaenkrat) veljavni zakonodaji v primeru dokončnega negativnega mnenja občine vlada lahko odloči in ne glede na negativno mnenje občine z uredbo sprejme državni prostorski načrt (DPN) trase. V primeru, da gradnji nasprotuje posameznik oz. lastnik zemljišča in se z njim ni mogoče sporazumeti o vzpostavitvi služnosti, pa se izvede postopek ustanovitve prisilne služnosti v javno korist na pristojni upravni enoti.
Tako da ... v tovrstnih primerih res še najbolj pride do izraza rek: psi lajajo, karavana pa gre dalje ...
SM
Hardek • Zagorelo v podjetju Jeruzalem Ormož SAT
Požar uničil kmetijsko mehanizacijo
V podjetju Jeruzalem Ormož SAT je prišlo v ponedeljek zvečer do požara, ki je povzročil za okrog 200.000 evrov škode na mehanizaciji in objektih. Kmetijska sezona je pred vrati in v podjetju so vse sile usmerili v sanacijo nastale škode, da bodo pripravljeni pričakali setev.
Po pripovedovanju direktorja Franca Krabonje naj bi zaposleni na bližnjem bencinskem servisu v ponedeljek okoli 20.30 slišal nekakšno pokanje. Pogledal je, kaj se dogaja, in videl, da je skladišče za stroje v ognju, saj so od vročine že pokale salonitne plošče. Takoj je steklo gašenje, obvestili pa so tudi zaposlene, ki so odstranili še druge stroje in prevozna sredstva, da škoda ne bi bila še večja.
Preiskava bo pokazala, zakaj je prišlo do požara, vendar poznavalci menijo, da bi lahko prišlo do samovžiga na traktorju. Ogenj se je nato razširil po ostrešju gospodarskega poslopja, v katerem je imelo podjetje shranjeno mehanizacijo. V požaru sta bila popolnoma uničena dva traktorja, eden delno, pa tudi precej mehanizacije in priključkov, ki so bili pospravljeni neposredno ob gorečem traktorju. Poškodovani so posamezni deli priključkov, ki jih ni neposredno zajel ogenj, a so
utrpeli škodo zaradi vročine, ki je stalila plastične dele.
Direktor Krabonja je povedal, da je ostrešje 48 metrov dolgega skladišča zagorelo skoraj v celoti. V dolžini dobrih 40 metrov je zoglenelo. Da je nesreča še večja, je na drugi strani fotovol-taična elektrarna, ki je prav tako utrpela veliko škodo, saj so bili po ostrešju speljani razvodi, poškodovana je bila računalniška mreža, kabli, različne inštalacije.
Kljub temu da so imeli stvari zavarovane, bo potrebnega precej dela, da jih bodo spet spravili v red. „Eden izmed traktorjev, ki je zgorel, je bil specialni traktor za obdelavo hmeljskih površin, ki ga nujno potrebujemo in ga bomo morali v najkrajšem času nadomestiti. Sejalnice bodo tudi morale biti čez mesec dni na njivah, sicer bodo posledice desetkrat večje od škode, ki jo je povzročil požar. Tudi organizacijsko se bomo morali prilagoditi, tako da bomo z enim strojem delali
več operacij, pa bomo tako nekako zmogli in rešili proizvodnjo," kljub vsemu optimistično gleda v prihodnost Franc Krabonja.
Podjetje Jeruzalem Ormož SAT obdeluje 1100 hektarjev njivskih površin, na katerih pridelujejo standardne kmetijske
kulture, kot so pšenica, koruza, oljna ogrščica, pa tudi buče in hmelj. V profitnem centru Poljedelstvo je zaposlenih 12 delavcev, v celotnem podjetju, ki vključuje še mešalnico, oljarno, farmo in upravo, pa 38.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Dva traktorja sta bila uničena v celoti, veliko škode pa je tudi na plastičnih delih priključkov, ki so bili v bližini.
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Koliko stane priključnina na kanalizacijski sistem
Neverjetno - razlike med občinami do 500 odstotkov
Na Destrniku so zaradi odločb z visokimi obračuni priključnin na pravkar zgrajen kanalizacijski sistem začeli pravo vojno. Kot pravi veliko občanov, ki so zgroženi nad zneski (ti segajo od nekaj 100 pa celo tja do 4000 evrov), bi lahko bil znesek priključnine na kanalizacijski sistem nižji, če bi v sprejetem odloku o plačilu komunalnega prispevka nekoliko znižali faktorje in sprejeli olajšave.
Kar nekaj občin je sicer priključnino določalo kar s sklepom občinskega sveta, kjer so določili t. i. pavšal, ki je bil za vse občane enak; praviloma je ta znašal 1000 evrov, v nekaterih občinah stotak ali dva manj, v nekaterih pa stotak ali dva več.
Kakšne bodo razlike med višino priključnine po tem, ko bodo vsi upoštevali odlok o plačilu komunalnega prispevka (v nadaljevanju odlok), za popolnoma enako veliko zemljišče in popolnoma enako neto tlorisno površino hiše/objekta, smo povprašali v osmih občinah. Povsod (razen v dveh občinah, ki odloka še vedno nista sprejeli) so tako izračunali višino priključnine za primer imetnika hiše, velike 150 kvadratov (neto tlorisna površina), na parceli v velikosti 700 kvadratnih metrov (7 arov). Rezultati so pokazali, da so razlike med občinami pri enakem imetju za občane precejšnje.
Gorišnica: 1310 evrov
Med tistimi občinami, ki so še vse do letos od gospodinjstev oziroma občanov pobirale pavšalni znesek (1000 evrov), je bila do nedavnega tudi Gorišnica. Na zadnji seji občinskega sveta pa je župan Jože Kokot povedal, da so imeli inšpekcijski pregled in da so s pavšalnim obračunom naredili prekršek, zato so svetniki morali sklep o plačilu pavšalne priključni-
ne preklicati. Odslej bo tako tudi za obračun priključnine za že obstoječe gradnje veljal kot osnova odlok, ki so ga sicer od sprejetja naprej plačevali le novograditelji. Novo dejstvo je izzvalo nekaj jeze med tistimi svetniki, ki priključka doslej še niso plačali, a jim je župan gladko povedal, da so za to, če bodo morali poslej plačati več za isto zadevo, povsem sami krivi, ker niso plačali prej ...
Sicer, kot je povedal direktor občinske uprave Matevž Cestnik, zdaj pospešeno iščejo rešitev, ki bi jim omogočala, da bi bila cena priključka na kanalizacijski sistem za vse (čimbolj) enaka, do takrat pa občane pozivajo, da naj nekoliko počakajo. „Po odloku obračunana priključnina za vaš primer velikosti hiše in parcele pa bi v naši občini znašala skoraj točno 1310 evrov. Priznana olajšava v naši občini je 15 odstotkov, koristijo pa jo lahko socialno ogrožene in mlade družine. Za ti dve kategoriji je torej znesek priključnine 15 odstotkov nižji od navedenega."
Videm: 680 evrov
V Vidmu so morali s pavšalnim prispevkom opraviti hitro po sprejemu odloka, saj se je našlo kar nekaj dovolj nadebudnih občanov, ki so si hitro preračunali, da bodo po odloku plačali precej manj, kot je znašal pavšalni prispevek (1000 evrov). Po pritožbah je tako morala
Po sprejetih odlokih za plačilo komunalnega prispevka je v občinah znesek priključnine na kanalizacijo zelo različen - recimo v Markovcih le 375 evrov, v sosednji Gorišnici pa že kar štirikrat večji.
občina vsem (za nazaj) izdati nove odločbe o ceni pri-ključnine, župan Friderik Bračič pa je povedal, da bo občina zaradi razlik morala v celoti vsem prizadetim občanom, ki so že plačali pavšalno priključnino, vrniti okoli 8000 evrov; nekaterim več, nekaterim le nekaj evrov.
Izračun višine priključni-ne (zgolj za naselje Videm, saj drugje kanalizacija še ni zgrajena), pa je pokazal, da občan Vidma za enako veliko hišo in parcelo kot v Gorišnici plača le 680 evrov brez olajšave, kar je pol manj kot npr. v Gorišnici. Do dodatne 50-odstotne olajšave pa so upravičene mlade družine.
Dornava: 1591 evrov
V	občini Dornava zaenkrat še tiščijo fige v žepih in pobirajo pavšalni prispevek v višini 1300 evrov. Po odloku pa bi občani za enako velikost parcele in hiše kot v prejšnjih občinah plačali 1591 evrov. Župan Rajko Janžekovič pojasnjuje, da je višja cena posledica dejstva, da je bila celotna kanalizacijska mreža zgrajena z lastnim denarjem brez nepovratnih sredstev: „Če bi gradili sistem z evropskim in državnim denarjem, bi bil prispevek nižji, saj se ta delež ne sme obračunati pri vrednosti infrastrukture. Za našo občino je jasno, da bi velika večina, če ne kar vsi občani, plačala višjo ceno priključka, če bi ga obračunali po odloku, zato smo se odločili za nižji pavšalni znesek. Upam, da bodo tisti, ki doslej še niso plačali, to storili hitro, kajti če se nam bo zgodilo isto kot Gorišni-ci, bomo morali takoj začeti obračunavati priključek po odloku in bodo zamudniki plačali še več. Olajšav pa v naši občini ni."
Markovci: 375 evrov
V	občini Markovci je znesek priključnine na kanalizacijski sistem, obračunan
po odloku, daleč najnižji med vsemi anketiranimi občinami, zaračunavajo pa ga od leta 2007. Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko je povedala, da za hišo neto tlorisne površine 150 m2 na sedmih arih zemljišča lastnik plača po odloku le neverjetno nizkih 375 evrov: „Res pa je, da je pri nas večina hiš in parcel večjih od izračunanega primera. Olajšava za mlade družine znaša 50 odstotkov, prav toliko pa tudi olajšava za socialno ogrožene družine. Ti olajšavi se lahko tudi seštejeta, kar pomeni, da mlada in socialno ogrožena družina ne plača nič."
Podlehnik: 991 evrov
V Podlehniku, kjer kanalizacijo šele dobro gradijo (ena veja že obstaja nekaj let, druga je v izgradnji zdaj), so morali odlok sprejeti po pritožbi občana. Po sprejetem odloku bodo Pod-lehničani z opisano stavbno in zemljiško nepremičnino za priključek plačali dobrih 991 evrov: „Dejansko je cena priključka enkrat višja, torej 1982 evrov, ampak imajo vsi občani brez izjeme priznano 50-odstotno olajšavo, kar pomeni, da je dejanski znesek za plačilo 991 evrov. Razliko v višini olajšave seveda krijemo iz občinskega proračuna
kot vse občine, ki priznavajo olajšavo."
Cirkulane in Žetale: še brez odloka
V občinah Cirkulane in Žetale nepriljubljenega odloka o plačilu komunalnega prispevka sploh še niso sprejeli. Župan Anton Butolen je mirne duše povedal, da so ga sicer pripravili, a je potem, ko je videl, kakšne cifre so prišle za plačila, celotno mapo lepo pospravil nazaj v predal ... „Sicer pa še niti nimamo kanalizacije in s tem odlokom se bomo ukvarjali, ko bo to res potrebno ... "
Cirkulanski župan Janez Jurgec pa je pojasnil, da odloka doslej sploh še niso mogli sprejeti, ker je zasnovan na občinskem prostorskem načrtu: „Tega pa naša občina, ki je nastala šele leta 2007, enostavno nima, kar ni naša krivda. Ko ga bomo dobili, pa bomo lahko sprejemali tudi ta odlok."
Ptuj: 2100 evrov (ČS Spuhlja in Jezero zastonj)
Na Ptuju je, po pričakovanju, višina priključnine najvišja med naštetimi občinami, pa vseeno ne tako visoka, kot je bilo slišati med ljudmi, češ da je vsaj petkrat višja kot v ostalih občinah. Alen Hodnik iz Javnih služb je preračunal, da bi bila višina priključnine na kanalizacijo (v prihodnje naj bi se na novo zgradila v naselju Grajena in Podvinci) pri enaki velikosti parcele in hiše kot v ostalih občinah 2100 evrov: „Izračun je sicer narejen na podlagi odloka za cono ena, navedeni naselji pa spadata v cono dve, ki danes nima svojega stroška opremljanja v veljavnem odloku. Za mlade družine in velike družine (z več kot tremi otroki) velja 50-odstotna olajšava, torej gre za polovično plačilo komunalnega prispevka. Plačila komunalnega prispevka pa so v celoti oproščeni prebivalci četrtne skupnosti Spuhlja in Jezero do izteka odškodninske pogodbe (100 % popust)."
Foto: SM
Ptuj • S seje kolegija županov Spodnjega Podravja
Solidarna ureditev za področje odpadkov
Na šesti seji kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je bila 12. marca v Mestni hiši na Ptuju, je bila v ospredju razprava o podelitvi skupne koncesije za ravnanje z odpadki na tem območju.
V ta namen bo morala vsaka občina sprejeti dva akta: odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in koncesijski akt z novimi tehničnimi smernicami. Z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor sta se kolegija udeležila dr. Boštjan Brezovar in dr. Žan Oplotnik, ki sta podrobneje predstavila vsebino omenjenih aktov. V občinah naj bi jih sprejeli na novo in po skrajšanem postopku, da bi bili postopki njihovega sprejemanja zaključeni do maja, ko naj bi že tudi objavili skupni razpis za kon-cesionarja. Tega naj bi izbrali do konca polletja in področje ravnanja z odpadki uredili skladno z veljavno zakonodajo. Koncesija naj bi veljala 15 let. Spremljajoč dokument pa je ocena finančnih posledic.
Največ razprave se je dotikalo časovnega obdobja za podelitev koncesije; v občini Gorišnica bi jo podelili za obdobje petih letih z možnostjo podaljšanja, kar pa je glede na veljavno zakonodajo nemogoče, je bil odgovor predstavnikov Inštituta. Večina županov pa ocenjujejo, da je 15 let tisto optimalno obdobje, ki je ekonomsko najbolj sprejemljivo
in racionalno. Glede oblikovanja dveh območij, na osnovi katerih naj bi oblikovali cene odvoza odpadkov, to je do 10 km in nad 10 km, pa je Damjan Napast, višji svetovalec župana občine Kidričevo, predlagal, da se oddaljenost od CERO Gajke naj ne bi upoštevala pri oblikovanju cen odvoza, kar je dodatno pojasnil na primeru občine Kidričevo, ki leži ravno na meji teh desetih kilometrov oddaljenosti. Po predlogu do 10 in nad 10 km bi večina občanov Kidričevega plačevala več za odvoz odpadkov; samo občinsko središče je namreč 200 metrov zunaj območja 10 km. Tudi v občinah, ki so od Gajk oddaljene več kot 10 km, predlagajo podobno, v drugih, ki so bližje, pa o rešitvi z enim območjem brez delitve na dve območji še razmišljajo. Sicer pa naj bi tudi za ravnanje z odpadki vpeljali solidarnostno ureditev, kot se je že zgodilo pri oskrbi z vodo, je bilo slišati.
Mešanih odpadkov vse manj
Na ponedeljkovem kolegiju županov Spodnjega Podravja in njihovih namestnikov je bil tudi govor o količini oddanih
Foto: Črtomir Goznik
Marčevske seje kolegija se je udeležil tudi poslanec Darko Jazbec, ki se v tem trenutku največ ukvarja z mini zdravstveno reformo za vlado v senci, ki temelji na prenosu problemov s terena v politiko, saj te povezave doslej ni videl.
mešanih komunalnih odpadkov, glede na to da naj bi se po novem cena oblikovala po kg. Ali to pomeni, da se bodo odpadki po novem tudi dejansko tehtali, in kako se bo količina dejansko odrazila pri plačilu oziroma kako bodo stimulirani tisti, ki bodo odložili manj mešanih komunalnih odpadkov? Trenutno pravilniki ne omogočajo takšnih stimulacij.
Priporočilo pa je, da se čim več odpadkov sortira že ob izvoru in da se ljudje že pri nakupih odločijo za izdelek s čim manj embalaže. Na tehtanje odpadkov na domačem dvorišču pa bo treba še počakati. Prevzgoja ljudi lahko največ prispeva h kvalitetnejšemu odlaganju odpadkov, stroge sankcije pa imajo lahko negativne učinke še večjega onesnaževanja. V
tem trenutku količina odpadkov še vedno raste, tudi količine ločeno zbranih odpadkov bo treba zmanjšati, opozarja ptujski župan Štefan Čelan, medtem ko se je že zmanjšala količina mešanih komunalnih odpadkov. Trenutno delajo na sortirni liniji v Gajkah v treh izmenah, saj je toliko ločeno zbranih odpadkov.
Župani občin Spodnjega
Podravja so se na marčevski seji seznanili tudi s projekti digitalizacije ptujskih časopisov Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki sta jih predstavila direktor mag. Matjaž Neudauer in Milena Doberšek, pod vodstvom katere je knjižnica tudi izpeljala ta projekt. Državno mladinsko gasilsko tekmovanje, ki bo 2. junija na Ptuju, pa sta predstavila mag. Janez Merc in Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj in predsednik organizacijskega odbora tekmovanja. Ptuj bo državno mladinsko gasilsko tekmovanje gostil po 20 letih. Na Ptuju 2. junija pričakujejo okrog 2000 tekmovalcev oziroma 194 ekip iz 17 gasilskih regij. Organizatorja tekmovanja sta GZ Slovenije in OGZ Ptuj ob veliki pomoči MO Ptuj. Na pomoč pa računajo tudi iz drugih občin na območju Spodnjega Podravja.
Od poslancev se je seje prvič udeležil Darko Jazbec, poslanec Pozitivne Slovenije, ki je povedal, da se poslanci z območja Štajerske sestajajo, in da če bo potrebno, bodo skupaj stopili pri vseh za to območje pomembnih projektih. Branka Mariniča (SDS) in Franca Pukšiča (SLS) tokrat ni bilo, sodeloval pa je tudi Rajko Fajt, državni svetnik.
MG
Ormož • 12. redna seja občinskega sveta
Energijsko potratni občinski objekti
Na dnevnem redu 12. redne seje sveta Občine Ormož ni bilo eksplozivnih tem, kljub temu pa prav hitri svetniki spet niso bili.
Lokalna energetska agen-tura Spodnje Podravje je pripravila lokalni energetski koncept občine Ormož. Tema, ki jo je večina občin že obravnavala, je bila zanimiva, predstavila pa sta jo dr. Janez Petek in Dalibor Šoštarič. Energetski koncept lokalne skupnosti pomeni dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem področju in z energijo povezanim okoljskim razvojem. To je osnova za postavitev in izvajanje ustrezne okoljske in energetske politike, ki si jo danes najpogosteje zamišljamo v povezavi z znižanjem stroškov porabe energije in stroškov vzdrževanja energetskih naprav v občinskih zgradbah ter zavodih. Seveda je bilo predlagano, da bi se občina v večji meri posluževala uvajanja obnovljivih virov energije ter da bi morala biti sanacija občinskih objektov prioritetnega značaja. Vendar se vse začne in konča pri denarju. Letos bo tako na tem področju nekaj narejenega le v OŠ Stanka Vraza, ostalo pa bo moralo počakati.
Iz študije smo izvedeli, da energetska oskrba stanovanj v občini Ormož temelji predvsem na lesu in lesnih odpadkih (61 %), na elektriki in kurilnem olju (24,4 %) in zemeljskem plinu (13,5 %). Primerjava podatkov energetske oskrbe s toplotno energijo kaže, da se je delež uporabe obnovljivih virov energije med leti 2002 in 2010 povišal iz 44,8 % na 61 %; delež uporabe fosilnih energentov pa se je znižal na 39 %. Glede na podatke se občani odločajo tudi za pridobivanje sredstev Eko sklada, ki je na območju občine Ormož od leta 2008 do konca 2011 izplačal 132 finančnih spodbud v višini 172.436 evrov.
Slabše kaže predvsem občinskim objektom, za katere je bila izračunana tudi vrednost energijskega števila zgradbe, ki pove, ali so energijsko potratne ali varčne. Nižje energijsko število pomeni manjše energijske izgube, višje energijsko število pa večje. Po mnenju dr. Petka so dobre vrednosti med 40 in 64 - za
primerjavo: pasivne hiše imajo vrednost 15. Najslabše številke ima Vrtec Podgorci, ki je bil ocenjen s 355, sledi Psihiatrična bolnišnica Ormož (285), vrednosti okoli 240 pa imajo zgradba Občine Ormož, Vrtec Velika Nedelja in Osnovna šola Stanka Vraza. Izraču-
nali so tudi prihranke, ki bi jih na ravni občine lahko dosegli na področju rabe energije. Ti niso zanemarljivi, vendar se vsi lepi nameni seveda končajo pri denarju.
Dr. Petek je poudaril, da bi morala občina priložnosti iskati v sončni energiji, saj
je bioplinarn na tem koncu že dovolj. Župan Alojz Sok je povedal, da je imel kar nekaj ponudnikov, ki so se zanimali za postavitev sončnih kolek-torjev na strehe občinskih zgradb. Vendar se za to ni odločil, ker nobeden ni hotel prevzeti odgovornosti za mo-
Foto: Viki Ivanuša
Poleg vrtca v Podgorcih je občinska zgradba na Ptujski cesti ena izmed energijsko najbolj potratnih.
rebitno škodo, pa tudi nadomestila za namestitev so bila zelo nizka. Ob tem je svetnik Dušan Cvetko pripomnil, da bi bilo mogoče prihraniti precej energije tudi tako, da bi zvečer ugasnili luči na parkirišču pri novem vrtcu. Na to je izvajalca menda opozoril tudi že župan, ki se je začudil, da še vedno ne delujejo časovna stikala, ki bi luč ob določeni uri ugasnila. Povedal pa je tudi, da je osvetlitev s tolikšnim številom luči menda po predpisih potrebna.
Promet le do vrtca
Sprejeli so tudi pripombe k Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu središča mesta Ormož. Lokacijski načrt smo v našem časopisu že podrobno predstavili, od takrat pa je prišlo do pomembne spremembe, saj je na predlog več predlagateljev bilo upoštevano, da bo Dobravska cesta v obliki dvopasovne ceste s pločnikom potekala le do parkirišča novega vrtca. Naprej pa bo z oviro zaprta za promet in bo le pešpot. S strani Lešniške ceste pa bo promet potekal samo do hiše na Dobravski 15. Drugih pomembnejših sprememb od razgrnitve pa do sprejetja predloga prve obravnave lokacijskega načrta ni bilo.
Viki Ivanuša
Svet je majhen
Naš zunanji minister
Kari Erjavec je predstavnik, slovenske politike, ki je preživel veliko težav in problematičnih trenutkov. Zaradi njegove političneprekanjenosti sem skoraj popolnoma prepričan, da bo letos preživel tudi afero o ponarejenem šolskem spričevalu poslanca stranke Desus.
Ministrstvo za zunanje zadeve je dobil kot zamenjavo za izgubljeno mesto predsednika Državnega zbora. Očitno je edino primerljivo s pomembnejšim statusom državnika in sprejemljiv izziv v vzpenjajoči se politični karieri Erjavca, ki mora biti izredno prepričan v lastne vodstvene sposobnosti in kompaktnost stranke Desus v trenutku, ko je pripravljen voditi Mladiko -funkcija, ki zahteva veliko odsotnosti - in stranko (problematično!) istočasno. Ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo profesionalnega politika, ki ni obremenjen z notranjimi razmerami najtežjega in najbolj kompliciranega resorja slovenske vlade.
Karl Erjavec je zanimiv fenomen. Je edini v slovenskem prostoru, ki se zaveda lastnih pomanjkljivosti in jih premaga v javnosti s šalo. To kaže na politično inteligenco. Novi vodja MZZ-ja ve, da ni strokovnjak mednarodnih odnosov, in ve, da ne pozna detajlov notranjih problemov ministrstva. Zato je okoli sebe v izredno kratkem času od začetka mandata zbral izkušeno ekipo in sodelavce, ki jim lahko zaupa.
Janez Janša je bil pripravljen letos prepustiti zunanjo politiko drugi stranki, ker je prepričan, da države ne čaka noben poseben izziv na mednarodnem odru in ker lahko vodi lastno svetovno politiko prek kabineta predsednika vlade. Še dodatni razlog pa je bila nuja po čim manjšem številu težav pri sestavljanju koalicije, potem ko so stranke obljubljale po-pulistično zmanjševanje števila ministrstev, Radovan Žerjav pa je zahteval vse strankarske voditelje v vladi.
Analiza ni napačna, vendar to še zdaleč ne sme pomeniti, da mora zunanja politika, ki jo vodi uradna diplomacija, imeti manjšo pozornost.
Erjavec je zagotovo sposoben speljati mandat brez večjih napak. Preživel bo. Če je preživel obrambni resor in Patrio, bo nedvomno Mladiko zapustil na koncu uradnega mandata. Ampak če spremenimo tezo o sposobnosti preživetja Karla Erjavca, bi si bilo vredno od naše mednarodne politike obetati še kaj več. Ministru in njegovi ekipi bi želeli priporočiti nekaj točk, s katerimi bi lahko dejansko spremenili pogled na našo državo v tujini, pokazali učinkovitost naše diplomacije in dosegli nekaj rezultatov v imenu državnega interesa. Kot prvo je treba definirati kratek seznam pomembnejših nalog. Manjše število omogoči jasnejšo prisotnost v medijih, manjšo razpršenost sredstev, ki jih vlada krči, in večjo verjetnost za pozitiven rezultat, ki se lahko na koncu mandata vlade zmagovito predstavi tako predsedniku kot volivcem.
Slovenija ni globalni igralec. Lahko se vrnemo nazaj k svojim začetkom in se repozicioniramo kot regijska referenčna država, ki kontrolira tako politično kot gospodarsko dogajanje. S takšnim pristopom bi delali za svoj lastni državni interes, sočasno pa pomagali svojim EU in NATO partnerjem.
Od osamosvojitve naprej smo izgubili vse svoje pomembnejše povezave z Balkanom in osrednjo Evropo. Čas je, da se vrnemo. Balkan bo sedaj, ko je Srbija dobila status kandidatke EU, še dolga leta pomembna regija, v kateri se bo krojila mednarodna politika. Usoda severnoatlantskega zavezništva in Unije se ponovno izoblikuje med Ljubljano in Ankaro. Zato bi si upal napovedati, da nam izrazito aktivna vloga Slovenije na Balkanu lahko prinese v naslednjih letih ogromno dobrih rezultatov. Politično bomo pomembnejši (to pomeni, da bomo morali pridobivati tudi povezave in informacije, ki jih druge države nimajo), gospodarsko pa si lahko izborimo nove prostore v državah, katerim smo blizu zaradi zgodovine in kulturnega razumevanja.
Naslednja pomembnejša naloga (verjetno najpomembnejša z državotvornega vidika) je arbitraža z Republiko Hrvaško, ali širše povedano, potreba po ohranitvi statusa pomorske države. Delati na pripravi za arbitražo ne izključuje še vedno možnega političnega dogovora z Zagrebom. To bi bil največji dosežek slovenske diplomacije. Vendar je v tem primeru potrebnega veliko dela in sodelovanja z Italijo. To pa nikoli ni bila vrlina naše zunanje politike.
Tretja in zadnja naloga, ki bi bila lahko del Erjavčeve agende, bi morala biti podpora ministru za finance pri (pre) oblikovanju gospodarske in fiskalne Evropske unije. Samo jasnejša vizija naše skupne celinske prihodnosti nam bo zagotovila stabilnost in mir, znotraj katerega se naš mali narod lahko še naprej krepi oziroma oblikuje.
Balkan, Piranski zaliv, nova zavezništva in strategija oblikovanja Unije so lahko novi in najpomembnejši cilji naše zunanje politike, na katere bi se lahko osredotočil novi minister. Rezultati bi prišli, zagotovo. Problemov, pasti bi bilo manj in preživetje bi se spremenilo v uspeh.
Laris Gaiser
Po mnenju nekaterih bi z uvedbo obvezne prisotnosti učiteljev na delovnem mestu največ izgubili otroci. (Fotografija je simbolična.)
Slovenija • Razprave o 8-urni obvezni prisotnosti učiteljev v šolah
Bodo starši za govorilne ure morali jemati dopuste?
S tem, ko je nova državna sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Škrinjar zapisala, da zakon o delovnih razmerjih določa osemurni delovnik in da učitelji niso navedeni kot izjema, se je vnela vroča debata o tem, ali je 8-urna prisotnost učiteljev na delovnem mestu smiselna ali ne.
Kot kaže, je Škrinjarjeva s svojimi zapisi v Sobotni prilogi Dela dvignila veliko prahu. Šolniki so na nogah, a kot kaže, okrog 8-urne prisotnosti na delovnem mestu niso enotni. Medtem ko so na eni strani tisti, ki menijo, da bi bila ta za učitelje koristna, se drugi 40-urnega tedenskega delovnika, ki bi ga morali v celoti preživeti v šoli, otepajo, češ da je nesmiseln. Med podpisniki, ki so za uvedbo preverjanja prisotnosti v šolah, je tudi predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Slovenije Alen Kofol. Prepričan je, da bi se s takšnim ukrepom zagotovilo, da se delo, ki ga sedaj učitelji opravljajo doma, izvaja v šoli, s čemer naj bi bil zagotovljen ustrezen prosti čas učiteljev. Povsem jasno pa je proti takšnemu administrativnemu ukrepu nastopil Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ).
Tak predlog je med drugim zbodel tudi Danico Zelenik, učiteljico in dolgoletno predsednico ptujskega območnega odbora SVIZ, ki takšen ukrep ocenjuje kot popoln nesmisel. Kot učiteljica s 35-letnimi izkušnjami je prepričana, da se vpeljava 8-urne obvezne prisotnosti v šolah nikakor ne bi obnesla. Kot pravi, je vsaka vlada doslej želela vpeljati kaj novega, a se je na koncu vendarle izkazalo, da je večina predlogov neprimernih.
„Če bomo učitelji postali uradniki, bo šolstvo okrnjeno," je prepričana Zeleniko-va. Po njenem mnenju bi z uvedbo obvezne prisotnosti učiteljev na delovnem mestu izgubili največ otroci, ker da bodo morali gledati nezadovoljne učitelje, ki v šoli brezdelno čakajo konec delovnika. „Učiteljski poklic je specifičen. Naše delo danes je drugačno, kot je bilo nekoč. Učenci so vedno bolj zahtevni. Vsaka ura zahteva priprave, ki jih najlažje izpelješ doma. Tudi po toliko letih v šoli se je treba pripraviti, saj tehnologija napreduje," pojasnjuje Zele-nikova.
Prepričana je, da lahko le zadovoljen učitelj svoje delo opravi kvalitetno. „Če bomo sedeli v zbornici in nas bo
30 učiteljev čakalo na dva računalnika, ne bomo kaj dosti naredili," je jasna. Dodaja, da ima marsikateri učitelj doma veliko večji mir za izvedbo priprav na uro. „Škrinjarjeva očitno premalo pozna delo učiteljev," še pravi. Presenečena pa je, da je tovrstno idejo podprlo Združenje ravnateljev. Kot pravi, marsikateri ravnatelj, ko sede na svoj stolček, pozabi, da je nekoč tudi sam opravljal pedagoško delo. Po njenem je razporeditev urnikov in dela zadolžitev ravnateljev: „Dober ravnatelj ima že sedaj vse pogoje, da delo poteka odlično. Imajo različne možnosti, da preverijo, kako delo v učilnicah poteka. Žalostno pa je, da določeni ravnatelji niti ne poznajo vseh otrok. Namesto da so tudi pedagoški vodje, sedijo le v pisarnah in glavo tiščijo samo v papirje".
Junija na dopust, avgusta pa sami v šoli?
Zelenikova pravi, da je odsotnost učiteljev od pouka minimalna in da se opravi vso delo, ki je zahtevano, kljub temu da ni napredovanj. „A dejstvo je, da imamo učitelji polno dela, ki se ga v dopoldanskih urah enostavno ne da opraviti. Od tega, da so govorilne ure, razgovori, sestanki, razna tekmo-
vanja, udeležbe na sejmih poklicev in podobno. Ali si bodo potem starši vzeli dopust, da bo govorilna ura lahko izpeljana v dopoldanskem času?" se še sprašuje Zelenikova in množica ostalih šolnikov.
Tudi razporeditev njihovega dopusta, ki ga, kot pravi, sedaj ne smejo koristiti, kot bi želeli, bo potem stvar lastne presoje. „Avgusta bomo pač sedeli sami na šolah 8 ur, junija pa si bomo vzeli dopust," še ironično dodaja učiteljica.
Korošec: Rezerve v šolah so, a administracija ni rešitev
Tako kot Zelenikova se tudi ravnatelj Biotehniške šole Ptuj dr. Vladimir Korošec strinja s tem, da rezerve v šolah so, a rešitve ne vidi v administraciji. „Uvajanje drugačnih pristopov je lahko precej težavno. Mislim, da je bolj kot uvajanje delov-
nega časa pomemben razgovor o vsebini učiteljevega dela. Tu so rešitve. Moje izkušnje so take, da če učitelj dela v skladu z nalogami in etiko, čas ni pomemben. Izven delovnega časa so lahko samo učne priprave, vse ostale stvari pa učitelj tako mora opraviti v šoli," pojasnjuje Korošec. Ravno zato pravi, da je že stališče, da je učitelj v šoli prisoten le 20 ur, zmotno. Dodaja tudi, da je za mlajše učitelje 10 ur predvidenih priprav premalo: „Ne moreš kar tako iti pred 30 učencev". Ravno zato se mu uvedba 8-urne obvezne prisotnosti na delovnem mestu ne zdi smiselna. Dodaja, da je potrebna razprava o delu učitelja, ki da je kompleksno in zahteva veliko naporov. „Zato se mi zdi jalovo izgubljati čas z administrativnimi ukrepi. Pogovarjajmo se raje o vsebini in učinkih," zaključuje Korošec, ki ima za seboj že 32 let dela v šoli in 22 let ravnateljskih izkušenj.
Dženana Kmetec
Predpisi že sedaj učitelju določajo 40-urni delavnik, ki pa obsega poučevanje, pripravo na pouk in ocenjevanje učenčevih izdelkov. Učitelji teoretičnih predmetov v osnovni šoli imajo 22 ur učne obveznosti in v srednji šoli 20 ur. Mnogi šolniki pa so prepričani, da je ocenjevanje in pripravo na pouk veliko lažje izpeljati doma v mirnem prostoru kot v polni zbornici. In čeprav so večinoma proti uvedbi obvezne prisotnosti na delu, se strinjajo, da bi zanje bilo tako lažje. Sprašujejo pa se, kam to pelje šolstvo in kako bi sploh bil takšen ukrep realiziran, upoštevajoč specifiko poklica, ki ga opravljajo.
Ptuj • 35 let Zveze čebelarskih društev
Nezadovoljni zaradi območij čebelje paše
Delegati Zveze čebelarskih društev Ptuj, ki so se v nedeljo, 11. marca, sestali na 35. občnem zboru, so bili kritični do razmer na področju zdravljenja čebeljih bolezni, vroče pa je bilo tudi zaradi nedorečenih območij čebelje paše med ČD Majšperk in Turnišče.
Občnega zbora v dvorani restavracije Gastro so se poleg predstavnikov vseh devetih čebelarskih društev, ki delujejo v okviru ptujske zveze, udeležili tudi gostje iz pobratenega čebelarskega društva v Varaždi-nu. Kot je pojasnil predsednik Zveze čebelarskih društev Stanislav Kitak je v ptujski zvezi povezanih okoli 300 čebelarjev iz 9 društev: Ptuj, Majšperk, Turnišče, Markov-ci, Zavrč, Dornava, Gorišnica, Juršinci in Cirkulane. trenutno gospodarijo z okoli 4500 čebeljimi družinami, v kar pa ni vštet največji čebelar Janko Pislak iz Apač, ki sam gospodari z okoli 2600 družinami.
„Minulo leto 2011 ocenjujem kot povprečno, sicer pa večjega izpada oziroma pomora čebel na našem območju lani nismo imeli. Žal je bilo kar nekaj težav zaradi gnilobe čebelje zalege, pri čemer pa moram povedati, da čebelarji nismo bili zadovoljni z zdravili, ki so nam bila priporočena in dosegljiva." je poudaril Kitak. Tudi lani so poleg skrbi za čebelje družine opravili številne aktivnosti v okviru zveze čebelarskih društev. Sredi februar-
Na zboru so pregledali poročilo o delu v letu 2011, blagajniško poročilo, poročili nadzornega odbora in častnega razsodišča ter razrešili dosedanje vodstvo oziroma organe kluba in sprejeli program dela v obdobju 2012-2014. Klubu bo tudi v novem dveletnem mandatnem obdobju predse-dnikovala dosedanja predsednica Martina Jakomini, ki pa si želi, da bi kmalu dobila naslednico. Sklenile pa so tudi, da članarina za leto 2012 znaša 20 evrov, znižana članarina pa 10 evrov.
Na tokratnem zboru so podali poročilo o delu v obdobju od marca 2011 do marca 2012. Programske naloge, strnjene v devetih točkah, so tudi v tem obdobju skušale realizirati po najboljših močeh. V ospredje vsa leta delovanja postavljajo uveljavljanje poklica tajnice, poslovne sekretarke in skrb za izobraževanje za pridobitev VI. stopnje izobrazbe - poklic poslovni sekretar ter VII. stopnje - poslovni asistent ter dodatno izpopolnjevanje na seminarjih, s katerimi bogatijo svoja znanja. Poklic tajnice namreč zahteva široko razgledanost. V letu 2011 so izvedli tudi testiranje za poslovno asi-
ja so se udeležili čebelarskega sejma v Beogradu, koristen je bil regijski posvet čebelarjev, oktobra se je 51 članov udeležilo strokovne ekskurzije na Primorsko, v začetku decembra pa so se na čebelarsko -ambroževo nedeljo udeležili še skupne maše v Markovcih.
Letos bodo proslavili 35-le-
stentko/tajnico leta. Iz ptujskega kluba sta se ga udeležila Valerija Spiegl in Aleš Lešnik; oba sta si pridobila certifikat preizkušena tajnica oziroma tajnik. Veliko pozornost pa v Klubu tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice posvečajo seznanjanju z novo zakonodajo, družabnemu in kulturnemu življenju ter humanitarnim aktivnostim, med katere sodi
tnico delovanja Zveze čebelarskih društev, zato so se dogovorili, da bodo ob jubileju razvili nov prapor zveze, ki bo veljal okoli 2600 evrov. Pri svojem delu bodo večjo pozornost posvetili sodelovanju s čebelarji iz mariborske in pomurske zveze, saj želijo širši javnosti predstaviti pomen in
zbiranje zamaškov za Roka in krvodajalska akcija. Enkrat mesečno potekajo tudi srečanja ob kavici, vsako leto konec maja organizirajo srečanje za člane, ki praznujejo okroglo obletnico, redno pa se srečujejo tudi s klubi tajnic in poslovnih sekretark iz cele Slovenije. V teh okvirih bodo poskušale delovati tudi v bodoče, po potrebi pa se bodo vključevale
biološko vrednost medu oljne ogrščice. Tudi letos bodo v vrtcih in osnovnih šolah pripravili tradicionalni medeni zajtrk. Pri svojem delu bodo posvečali večjo pozornost izobraževanju, zavzeli pa se bodo tudi za to, da bi na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij ocenjevali še čebelje pridelke. Čebelar-
zbor članov Kluba tajnic in
nove aktivnosti. V letošnjem letu si želijo biti uspešnejše pri pridobivanju sponzorjev in donatorjev. Lanski pozitivni izid v višini 158 evrov želijo izboljšati. S svojim uspešnim delovanjem, podprtim z minimalnimi sredstvi, lani so s članarino uspeli zbrati 660 evrov, so lahko zgled marsikateremu podobnemu združenju.
MG
ski zvezi Slovenije bodo dali jasno vedeti, da mora o izbiri ustreznega zdravila za čebelje bolezni odločati stroka, ne pa politika, opozorili bodo tudi na problem visokih provizij, ki jih zaračunavajo banke za poslovanje društev, po osnovnih šolah pa bodo še naprej nadaljevali prizadevanja za ustanovitev novih krožkov mladih čebelarjev.
Čebele so lačne in žejne ...
Zanimiva je bila tudi razprava čebelarjev in strokovnih sodelavcev. Eden največjih slovenskih čebelarjev Janko Pislak iz Apač je opozoril, da so zaradi izredno nizkih dnevnih temperatur in daljšega sušnega obdobja pomladna jutra skoraj brez rose, zato so ostale čebele brez vode in žejne. Zaradi tega je ob čebelnjake nujno treba nastavljati svežo vodo. Zaradi razmeroma milih zimskih mesecev je bila tudi potrošnja zimske zaloge čebelje hrane malo večja kot sicer, zato je treba zaloge čim prej preveriti in po potrebi dohra-njevati.
Strokovna sodelavka nacionalnega veterinarskega inštituta mag. Vida Lešnik iz Maribora je opozorila, da so na širšem ptujskem območju v minuli sezoni beležili dve hujši žarišči gnilobe čebelje zalege, zato je čebelarje ponovno opozorila, naj se držijo vseh predpisov in opozoril. Glede zdravljenja čebelje varoze pa je pojasnila, da se je ministrstvo odločilo za zdravljenje z ekološkimi zdravili, to sta ti-mol in mravljična kislina. Ob tem je opozorila na neresnost čebelarjev, saj kljub poginu čebel mnogi tega niso prijavili, zato je uraden podatek, da je okoli 1400 registriranim čebelarjem umrlo le 45 čebeljih družin, čeprav vsi vedo,
da jih je poginilo mnogo več. Tudi ona je opozorila, da se pri čebeljih družinah pojavlja spomladanska lakota, pri nekaterih družinah pa so opazili tudi povečan pojav spomladanske bolezni nosema.
Boj za čebeljo pašo
Dr. Stanku Kapun iz Pomurske čebelarske zveze je opozoril na nujnost večjega povezovanja čebelarjev iz posameznih zvez ter na skupno akcijo, v kateri bi uporabnike medu opozorili na posebnost in kvaliteto medu oljne ogršči-ce, ki si zasluži večjo veljavo, saj je po svoji kvaliteti primerljiv z najboljšimi. Moti ga, da se mnogi čebelarji sramujejo izdati podatke o smrti čebeljih družin, ošvrknil pa je tudi obstoječo zakonodajo, ki je po njegovem mnenju glede gnilobe čebelje zalege zastarela in neživljenjska, predvsem kar zadeva 3-kilometrski varstveni pas.
Tatjana Vedlin iz ČD Maj-šperk pa je opozorila na dejstvo, da so njihovi člani, ki imajo čebelja pasišča tudi na območju sosednjih občin Že-tale in Kidričevo, ugotovili, da ima v občini Kidričevo pasišča ČD Turnišče, kar se ji zdi zelo nelogično in neprimerno. Slavko Čeh iz ČD Turnišče je takoj pojasnil, da jim to omogoča dokument iz leta 1974, ki je bil registriran na republiškem ministrstvu: „Mi nismo posegli na nobeno zemljišče, saj so se v tistih časih našemu društvu priključevali čebelarji iz Lovrenca, Majšperka in Kidričevega. In iz tega izhaja tudi omenjeni dokument, ki našim čebelarjem, ki so še vedno člani našega društva, dovoljuje čebeljo pašo tudi na teh območjih." Ker se je o tej občutljivi temi razvnela precej vroča razprava, so se dogovorili, da se bodo o vsem podrobneje dogovorili in jo razčistili na skupnem sestanku vseh zainteresiranih društev in vodstva Zveze čebelarskih društev Ptuj v četrtek, 15. marca.
V sklepnem delu občnega zbora so izročili šest visokih priznanj Antona Janše II. stopnje tistim posameznikom, ki so po sklepu Čebelarske zveze Slovenije pri svojem delu posebej izstopali. Posthumno je priznanje Antona Janše II. stopnje prejel Peter Mlinarič iz ŠD Markovci - priznanje je prevzela njegova soproga, osebno pa so ta visoka čebelarska priznanja prejeli še Ivan Jerenec, Franc Pukšič in Martin Kukovec iz ČD Gorišnica, Franc Bigec iz ČD Turnišče in Branko Kovačič iz ČD Dornava.
M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Na 16. zboru članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice so odločili, da bo klubu še naprej predsednikovala Martina Jakomini.
Ptuj • 16. zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark
Poklic zahteva široko razgledanost
Devetega marca je v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj potekal že 16. poslovnih sekretark Ptuja in okolice, ki se ga je udeležilo 24 od 44 članov.
Ormož • Klub ormoških študentov
Radi pridejo domov
Klub ormoških študentov (KOŠ) vsako leto menja predsednika in letos klub vodi Tamara Meško. V enem letu je težko narediti kaj velikega, gre bolj za nadaljevanje kontinuiranega dela organizacije, ki si je v zadnjih letih uspela priboriti prepoznavnost v okolju. Kljub temu pa so letos že uspeli odkljukati nekaj opravil - prenovili so na primer spletno stran, ki jo najdete na www.klub-kos.si.
Klub ima okoli 130 članov, v upravni enoti Ormož pa naj bi bilo po podatkih, s katerimi študenti razpolagajo, skupno okoli 770 študentov. Klub v Ormožu skrbi za pestrost dogajanja in aktivnosti za študente v primarnem okolju, saj je v študijskih mestih dovolj dogajanja. V decembru so na tradicionalni Košovi stojnici predstavljali celoletni načrt delovanja. Skupaj s ptujskim klubom so organizirali prevoz ormoških študentov na Kurentanc. Že januarja so načrtovali smučarski izlet, a so ga prestavili v posezono, ker so se povezali z drugimi klubi in dobili bolj ugodno ponudbo. Tamara Meško je povedala, da se študentski klubi vedno bolj povezujejo, ne le z nekaj sosednjimi klubi, ampak vseslovensko.
Ormoški študenti se čez vikend v veliki večini vračajo domov, zato jim KOŠ vsako soboto ponuja vadbo zumbe, ki jo vodi bivša članica, ter cenejšo vstopnico za fitnes. V marcu načrtujejo brucova-nje, priključili pa se bodo tudi akciji Očistimo Slovenijo. Ko-šovci so se tudi doslej vsako leto spomladi vključevali v čistilno akcijo v sodelovanju z Ribiško družino Ormož ter so čistili okolico lokalnih vodotokov. Aprila načrtujejo velik koncert, na katerem bo nastopila domača skupina Pridigarji in ameriška skupina The Toasters. Vsako leto 1. maja organizirajo pohod na Jeruzalem, ki se ga udeleži tudi okrog 30 pohodnikov. Maja bo v Ljubljani tudi Ški-sova tržnica, na kateri se na regijskih otočkih predstavijo vsi klubi, ki delujejo v Sloveni-
'K^-rao^e koncert.
JMlffaicfs
Foto: Viki Ivanuša
Klub ormoških študentov letos vodi Tamara Meško.
ji. KOŠ se tradicionalno predstavlja s svojimi dejavnostmi, ki jih podkrepi še z bučnim namazom iz središke oljarne.
Avgusta bo spet OFAK, ki se je že udomačil med študenti in tudi starejšimi. Nudil bo običajne vsebine, ker so
učinkovite in dovolj pestre. Zvrstili se bodo koncerti, zahtevnejša gledališka predstava, večer smeha, filmski večer, ob dopoldnevih bo verjetno vadba joge, razmišljajo pa tudi o sodelovanju z ormoškim bazenom, kjer bi lahko izvedli kakšne aktivnosti. Svojo dejavnost financirajo iz koncesijskih dajatev, OFAK pa podprejo še z donatorskim denarjem. Prijavljajo se na najrazličnejše razpise in imajo zelo dobre odnose z občino, ki njihovo delovanje podpira. Nedavno so se odločili tudi za delovno akcijo, s katero bi želeli urediti pot za gradom do malega grajskega dvorišča, kjer se odvija veliko prireditev v sklopu OFAK-a.
Veliko idej, malo denarja
Lani so se prijavili tudi na razpis študentske organizacije za dodelitev sredstev za različne projekte. Doživeli so hladen tuš, saj so dobili odobrenih le 4000 evrov. Zato so se odločili, da bodo vse projekte združili v času festivala OFAK. Na razpis so prijavili idejo filmskih večerov zahtevnejših filmov aktualne vsebine z debatami, kulturne glasbene in gledališke večere, v Unterhundu so želeli posodobili opremo, ki
bi omogočala snemanje koncertov v živo, z natečajem pa so želeli mladim in neuveljavljenim skupinam omogočiti demo posnetek. Skupaj z Rdečim križem so načrtovali enotedenske počitniške delavnice za otroke ter svojim članom želeli omogočiti cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Sredstev so dobili natanko za eno cepivo in pol, zato bodo raje izdali brošuro na to temo.
V KOŠ-u deluje tudi dijaška sekcija, v kateri zainteresirane dijake pripravljajo na aktivno delo, podučijo jih, kako napisati poročila, načrte, kako kvalitetno izpeljati projekt. Dijakom nudijo tudi inštrukcije po ugodnih, delno sofinanciranih cenah. Članstvo v KOŠ-u je pogojeno s statusom študenta, nekateri člani pa so aktivni tudi še po zaključku študija. Na vprašanje, ali mladi dejansko vidijo perspektivo v domačem kraju, pa je Meško-va povedala: „V Ormožu je perspektive za mlade malo, verjetno je tudi težko kakšno ustvariti. Po drugi strani pa so mladi premalo ozaveščeni in obveščeni o možnostih, ki so jim na voljo. Med vsemi mojimi znanci sta morda dva ali trije, ki so izkoristili projekt Absolvent aktiviraj in zaposli se."
Viki Ivanuša
V. Nedelja • Predstava zaključnih razredov J Grabe • Gasilska vaja za gasilke
Roža pod kamnom
Učenci zaključnih razredov si na različne načine poskušajo sami prislužiti nekaj denarja, ki ga potem namenijo za valeto ali katero drugih aktivnosti, ki jih je v zaključnem razredu precej. Na tak način razbremenijo družinski proračun hkrati pa dobijo izkušnjo o tem koliko truda je potrebnega za služenje denarja.
Učenci Osnovne šole Velika Nedelja so se glede na krajevno tradicijo, ki je prežeta z gledališčem, odločili pripraviti gledališko predstavo. Mentorici projekta sta bili razredničarki Aleksandra Šostarič, ki je vodila tudi režijo, in Mojca
Kosi, ki je pripravila kostumo-grafijo, skupaj z učenci 9. a in 9. b razreda pa sta izdelali tudi sceno. Avtor igre Roža pod kamnom je ravnatelj Anton Žum-bar, ki je igro napisal na željo učencev. Vaje so začeli novembra, publiki pa so se predstavi-
Vaja ob dnevu žena
Gasilska zveza Središče ob Dravi je ob dnevu žena organizirala vajo za operativne gasilke PGD Središče ob Dravi in PGD Obrež. Na vaji pa so se jim pridružile tudi tri operativne članice PGD Vitan - Kog iz Gasilske zveze Ormož, s katerimi so že v preteklosti tesno sodelovali.
Foto: Viki Ivanuša
Žalostna zgodba Roža pod kamnom je marsikomu segla do srca.
li minuli konec tedna, v torek pa so nastopili še na reviji gledaliških skupin v Ormožu. Aleksandra Šoštarič je povedala, da je bilo v pripravo igre vloženega veliko truda, učenci pa so za vaje žrtvovali tudi dva dni počitnic.
Zgodba je zelo lepa in gle-dljiva. Govori o deklici, ki je zaradi svojega težkega otroštva postala upornica, jezna na ves svet. Tudi na daljne sorodnike, pri katerih živi po smrti svoje ožje družine v prometni nesreči. Predstava je razdeljena na slike, ki se dogajajo v sedanjosti in preteklosti. Avtor je zgodbo posipal z dogodki in osebami, ki so še kako resnični v našem vsakdanu, ter z več glasbenimi vložki. V projektu je sodelovalo vseh 34 učencev, nekateri bolj, drugi manj. Igrali so, peli, izdelovali sceno in številne rožice, ki so jih na koncu namenili obiskovalcem, pomagali so premikati sceno, sodelovali so pri tehniki in pri prodaji vstopnic.
Z obiskom in zbrano vsoto so bili na koncu zelo zadovoljni. Gotovo pa jim bo druženje in delo pri gledališki predstavi ostalo del njihovih spominov na osnovnošolski čas.
Viki Ivanuša
Vaja je potekala na domačiji Stanke Horvat na Grabah s predpostavko, da je prišlo do požara na gospodarskem objektu. Požar se je razširil na zunanjo stran in ogrožal tudi sosednji objekt. Enote so se aktivirale v treh minutah. V vaji je sodelovalo 14 gasilk. Izvedle so notranji in zunanji napad. Mateja Munda, ki je bila tokrat zadolžena za notranji napad, je povedala, da gasilke še niso aktivno sodelovale napožarišču v resnični situaciji. Večina jih je
sedaj zaposlena z opravljanjem izpita za gasilca. Gasilstvo jih veseli, oprema pa je za ženske vseeno precej težka, težko sestavljiva in gasilka mora biti v dobri splošni kondiciji, da lahko drži korak z moškimi.
Poveljnik Gasilske zveze Središče ob Dravi Damjan Ve-senjak, ki je bil tudi vodja petkove intervencije, je povedal, da so v zvezi zelo veseli, da so uspeli zainteresirati ženske, da se vključijo v njihove vrste. Že lani so nastopale na različnih
gasilskih tekmovanjih, pa tudi pri vseh večjih akcijah v preteklosti so veliko pomagale v logistiki, pri prevozih hrane, čaja in vsem, kar je bilo potrebno. Poveljnik Vesenjak ocenjuje, da so se gasilke v vaji odlično odrezale. V gašenju so sodelovale samo ženske, moški so bili le šoferji in strojniki.
Po opravljeni vaji so naredili še analizo poteka vaje, gasilke pa so ob njihovem prazniku tudi pogostili.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Operativne gasilke v akciji
Slovenija • Iz deželne banke Slovenije
Največ kreditov kmetom za mehanizacijo in gradnjo
Deželna banka Slovenije je univerzalna banka, ki posluje z vsemi, a pomemben delež njenih strank predstavljajo kmetovalci, kmetijske zadruge in podjetja, povezana z dejavnostjo agroživilstva. Prav temu sektorju v banki posvečajo posebno pozornost. V vodstvu banke pravijo, da kljub krizi zadnjih let pogojev za pridobitev kreditov niso zaostrovali, so pa še večjo pozornost namenili natančnemu pregledu poslovanja potencialnih kreditojemalcev. Prav tako pa ne opažajo upada najemov posojil.
„Kot naslednica nekdanjih kmetijskih hranilno-kreditnih služb smo že tradicionalno močno vpeti v agroživilski segment in mu posvečamo posebno pozornost. S tretjo najbolj obsežno mrežo med bankami v Sloveniji, ki šteje 86 poslovalnic, smo tudi geografsko blizu kmetovalcem in ostalim komitentom. Pomembno je tudi, da je lastništvo banke v večinski lasti zadružnega poslovnega sistema. V Deželni banki Slovenije spremljamo trende financiranja kmetijske dejavnosti in jim prilagajamo ponudbo. Za naše stranke si vzamemo čas; bistveno je, da razumemo njihove potrebe in želje, saj jim lahko le tako ponudimo financiranje po njihovi meri. In le tako lahko zagotavljamo zadovoljstvo naših strank," je najprej povedala Saša Vidmar z DBS.
Deželna banka Slovenije (DBS) je bila s strani (prejšnjega) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja že vrsto let zapored izbrana za izplačevanje sredstev za ukrepe kmetijske politike in naravne nesreče: „Pridobitev izvajanja nakazil na tem področju je za banko, ki je že tradicionalno usmerjena v agroživilski segment, velikega pomena. Seveda si bomo v DBS v skladu
s svojo poslovno usmeritvijo tudi v prihodnje prizadevali ohraniti pozicijo pomembne nosilke distribucije finančne pomoči države in EU agroži-vilskemu sektorju in razvoju podeželja."
Za nakup zemlje kredit do 30 let
V DBS kmetom ponujajo tako kratkoročne kot dolgoročne kredite; kratkoročni so po besedah Vidmarjeve prilagojeni ciklom kmetijske proizvodnje: „V naši ponudbi so t. i. setveni, trgatveni ali žetveni krediti z ročnostjo do pol ali do enega leta. Črpanje teh kreditov je lahko obročno, v enem ali več zneskih, ki pa mora biti izvedeno v roku treh mesecev od podpisa kreditne pogodbe. Glavnica se vrne v enkratnem znesku ob zapadlosti, obresti pa se plačujejo mesečno glede na izčrpani znesek kredita. Posojilojemalec mora ob najemu kredita dostaviti dve menici in plačati zavarovalno premijo pri zavarovalnici. Seveda pa je višina odobrenega kredita odvisna od kreditne sposobnosti stranke in od predložitve ustreznega predračuna."
Sicer pa v DBS kmetovalcem nudijo gotovinske in namenske kredite z ugodno obrestno mero za financiranje: osnovne dejavnosti, izgra-
,*prna Banka Slovenije
^ Deželn
V DBS v kriznem obdobju niso zaznali padca najemov kreditov, sicer pa kmetje največ najemajo posojila za nakup mehanizacije in obnovo gospodarskih objektov, priljubljeni pa so tudi kratkoročni krediti, prilagojeni ciklom kmetijske proizvodnje.
dnje gospodarskih objektov, nakup mehanizacije, nakupa osnovne črede in za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ročnost kreditov znaša od treh mesecev do 20 let, kredit za nakup zemlje pa je na voljo z dobo vračanja do 30 let.
Pogoji dolgoročnega kreditiranja so seveda ostrejši: „Krediti morajo biti črpani v gotovini ali namensko na podlagi predračunov oziroma računov, na voljo je anuitetno ali obročno odplačevanje
(mesečno plačevanje obresti, glavnica po dogovoru mesečno, trimesečno, polletno ali letno), črpanje je sukcesivno v enem ali več zneskih v določenem roku, potrebno pa je tudi plačilo zavarovalne premije ali druge oblike zavarovanja, kot so npr. kreditno sposobni poroki, poroštva pravnih oseb, hipoteke, zastava denarnih sredstev, zastava nepovratnih sredstev," pojasnjuje Vidmarjeva in dodaja, da imajo v DBS v primeru
sklenitve paketa zvestobe za zveste stranke - kmetovalce -pripravljeno ugodnejšo obrestno mero.
Na voljo tudi
kredit Solar
V DBS pa je za kmetije na voljo tudi poseben t. i. kredit Solar: „Ta kredit je namenjen predvsem tistim kmečkim gospodarstvom, v katerih obstajajo osnovni pogoji za postavitev sistemov za izkori-
ščanje obnovljivih virov energije s postavitvijo solarnih elektrarn; torej kmetovalcem z velikimi in dobro osončeni-mi gospodarskimi poslopji, ki si želijo finančno perspektivno naložbo v okolju prijazno izkoriščanje virov energije. Višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti in predložitve ustreznega predračuna, vendar skupaj ne sme presegati 200.000 evrov, ročnost kredita je do 10 let, obrestna mera je nekoliko nižja od redne ponudbe banke, prednost pa je tudi v tem, da se ugotovljena kreditna sposobnost posojilojemalca poveča za 2/3 bodočih letnih prilivov iz naslova prodaje električne energije. Mora pa imeti kmet za najem tega kredita najmanj 10 odstotkov vrednosti naložbe lastnih sredstev."
Vidmarjeva še pravi, da kmetje najpogosteje najemajo posojila za tehnično izboljšanje strojev, nakup kmetijske mehanizacije, obnovo in dograditve gospodarskih objektov. „Priljubljeni so tudi krediti, prilagojeni ciklom kmetijske proizvodnje. Financiranje je pogosto vezano na pridobitev nepovratnih sredstev. Mladi kmetovalci, ki prevzemajo kmetije svojih staršev, pa najemajo posojila za njihovo posodobitev. Veliko je tudi povpraševanja po kreditu Solar."
SM
Radenci • 13. posvet delodajalcev
Več pozornosti obrti in podjetništvu
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) je v radenski kongresni dvorani hotela Radin pripravilo že trinajsti dvodnevni posvet, na katerem so številni udeleženci v svojih razpravah osvetlili sedanji položaj malega gospodarstva, obrti in podjetništva. Ob večji podpori zlasti vladnih služb so mnogi nakazali smeri nadaljnjega razvoja, ki bo več kot težaven ...
Že v svojem uvodnem izvajanju je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav poudaril, da je Slovenija v preteklosti premalo pozornosti namenila razvoju malih in srednje velikih podjetij, preveč pa trgovini in drugim manj pomembnim dejavnostim. Zagotovil je, da bo odslej drugače, saj je napovedal, da bo vlada pri sprejemanju rebalansa poskušala čim bolj poskrbeti za finančno razbremenitev gospodarstva z nekaterimi davčnimi olajšavami in pri tem sistematično preučila zakonodajo ter jo spremenila na področjih, na katerih gospodarstvu povzroča nepotrebne stroške. Minister je med pomembnimi nalogami izpostavil tudi podlago za izvajanje ukrepov v novi finančni perspektivi
med letoma 2014 in 2020, z vso resnostjo pa se namerava vlada, kot je dejal, lotiti tudi zaključevanja aktualnih ukrepov, financiranih iz sredstev strukturne politike. Poudaril je, da si država nikakor ne sme dovoliti, da ne bi iz Bruslja pridobila razpoložljivih štirih milijard evrov, saj je ta denar praktično edini kapital, ki je Sloveniji trenutno na razpolago za spodbujanje gospodarske rasti.
Boštjan Vasle, direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je v napovedih gospodarskih gibanj za leti 2012 in 2013 bil precej črnogled in glede na ne najboljšo gospodarsko sliko v začetku letošnjega leta napovedal padec gospodarske aktivnosti. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se z izjemo javne
uprave zaposlenost zmanjšuje, največji izpad zaposlenih pa je po pričakovanju zabeležen v gradbeništvu.
Generalni direktor Direk-torata za delovna razmerja in
pravice iz dela Peter Pogačar pa je v analizi stanja na trgu izpostavil problematiko zaposlovanja delavcev, ki se izkazuje v vse večjemu zaposlovanju za določen čas, pri tem pa se
Jasmina Rakita, direktorica Inšpekcije nadzora delovnih razmerij
nikakor ne najde ustreznega ravnovesja. Poudaril je, da je prenova zakona o delovnih razmerjih nujna, na vprašanje, ali potrebujemo popolnoma nov koncept, ni kompetentne-ga odgovora, kar prav gotovo novo vlado postavlja pred pomembno izkušnjo.
S posebno pozornostjo so udeleženci posveta prisluhnili direktorici Inšpekcije nadzora delovnih razmerij Jasmini Rakiti, ki je govorila o delovnopravni zakonodaji in na kaj morajo biti pozorni pri njenem izvajanju manjši delodajalci. Povedala je, da se na inšpekciji zelo dobro zavedajo sedanjih časov gospodarske krize in težkih pogojev dela na obrtno-podjetniškem področju. »Povsem na dlani je, da inšpekcija recesije ne more odpraviti, s skupnimi močmi
pa si vendarle lahko prizadevamo, da nekatere zadeve izboljšamo«, je dejala Rakita. Opozorila je, da se pri mnogih delodajalcih težave pojavijo že pri obveznih delovnih evidencah, ki se vodijo zelo površno ali pa sploh ne. Poostren nadzor se že vrsto let opravlja pri zaposlovanju na črno, kar bo tudi v prihodnje ena prednostnih nalog inšpektorata za delo. Nasploh pa se pretežni del kršitev pojavlja pri manjših delodajalcih. V lanskem letu je na več kot 185 tisoč preglednih mestih bilo opravljenih 9.626 inšpekcijskih nadzorov in pri tem ugotovljenih 5.986 kršitev. Najpogosteje so bile ugotovljene kršitve v gradbeništvu (1.473), manj v gostinski (960) in trgovinski dejavnosti (686). Največkrat je bilo kršeno plačilo za opravljeno delo (2.643), zaposlovanje (1.677) in že omenjeno vodenje evidenc (513). Kot je še povedala Jasmina Rakita, se za učinkovitejši nadzor na delovnem inšpektoratu že poglablja sodelovanje inšpekcijske službe z davčno in carinsko upravo.
NŠ
Foto: SM
Cirkulane • Društvo za oživitev gradu Borl vztraja
Letos naj bi bil Borl na dražbi
O neuspešnih poskusih prejšnjega ministrstva za kulturo, ki je želelo haloškega grajskega velikana dati v najem, smo pred časom redno poročali. Potem je taisto ministrstvo (danes ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport) sklenilo, da se Borl uvrsti med nepremičnine v državni lasti, ki so namenjene prodaji. Letos naj bi se tako, vsaj po napovedih, zgodila prva dražba.
Grad je sicer še vedno zaprt za javnost; odprt naj bi bil (oz. je bil) le za raziskovalne namene, kot je bila minula raziskava tujih študentov o arhitekturnih rešitvah. Prodajo Borla je država sicer napovedala že konec leta 2010 s pojasnilom, da naj bi se to zgodilo v naslednjih dveh letih. A od takrat se ni zgodilo nič, čeprav je bil grad prvi na seznamu več tovrstnih nepremičnin po Sloveniji. Letos naj bi se po besedah tajnice Društva za oživitev gradu Borl (DgB) Sonje Golc nekaj vendarle začelo premikati: „Čudi me sicer, kako misli država prodajati nepremičnine, če tega, razen v uradnem listu, nikjer niti ne objavi oziroma preda ustreznim agencijam, ki se s tem ukvarjajo. Na takšen način pa res ne morejo najti kupca, saj o nameravani prodaji lahko kaj izvedo le tisti, ki se izrecno zanimajo za nakup tega gradu ... Kakorkoli, službe ministrstva naj bi v teh dneh pripravljale revizijo ocenjene vrednosti gradu (po zadnjih javnosti predstavljenih podatkih je bil grad Borl pred dvema letoma ocenjen na 2,3 milijona evrov, op.a.). Kakšna bo nova vrednost gradu, ali višja ali nižja, je težko napovedati, bo pa ta cena izhodiščna cena za prvo dražbo. Prav tako je težko napovedati izid prve dražbe, za katero se je odločila Komisija za državno premoženje."
Jernej Golc pa ob tem dodaja: „Prav bi bilo, da ministrske službe končno naredijo red oziroma izvedejo napovedano. Že lani so napovedali, da bodo sanirali dve malenkosti na prvem dvorišču, s čimer bi se omogočilo izvajanje prireditev na tem dvorišču. A niso naredili ničesar. In če tudi v prihodnje ne bodo, potem bo treba tam zaposlene pač zamenjati ... "
Letos naj bi se Borl znašel na dražbi; prva naj bi bila po napovedih pristojnih služb že maja, kakšna pa bo izklicna cena, pa še ni znano (na posnetku je notranjost obnovljene poročne kapele, ki je za javnost zaprta ...).
Kupnina naj gre za ureditev grajske infrastrukture
Izkušnje z dražbami gradov glede na dosedanjo prakso sicer ne kažejo prav dobre slike; grad Socerb na Črnem Kalu namreč ni bil prodan niti na drugi dražbi, zdaj ga čaka še tretja. „Po končani tretji dražbi Socerba naj bi bil po informacijah na vrsti Borl, predvidoma maja letos naj bi tako bila izpeljana prva dražba. Če je ne bo, pomeni, da službe spet niso opravile svoje naloge," pravita Gol-čeva, ki sta sicer glede možnosti uspešne prodaje na prvi dražbi precej skeptična: „Znan interesent, ki je svojčas želel renovirati grad, Anton Krajnc, za nakup ni navdušen. Namreč, kot je jasno povedal, bo večino denarja treba dati v prenovo, zato se mu zdi nakup gradu nepotrebno potrošen denar. Naše stališče DgB glede prodaje gradu je
Se pred slabimi tremi leti je bilo prvo dvorišče gradu polno navdušenega občinstva, ki je spremljalo Večere tamburanja na Bor-lu ...
takšno, da se zavzemamo za to, da del gradu ostane dostopen širši javnosti, da se v teh prostorih lahko izvede deset tradicionalnih prireditev letno in da se v enem prostoru uredi stalna zbirka. To bi moral novi lastnik zagotavljati. Drugi predlog oz. zahteva je, da se kupnina od gradu nakaže v proračun občine, slednja pa ga mora porabiti za ureditev potrebne infrastrukture, povezane z gradom, kot je npr. izgradnja kanalizacije. S tem bi se izboljšal tudi status gradu za bodočega lastnika, saj bi lokalna skupnost s kupnino prevzela del bremena obnove potrebne infrastrukture."
Koliko so zahteve DgB realne in koliko bodo upoštevane, je seveda drugo vprašanje; Golčeva priznavata, da gre verjetno bolj za sizifovo delo: „Ampak če ne bo nihče pokazal nobenega interesa, predlogov, je lahko samo še slabše." Sicer pa bi se po njunem mnenju moral kupec prej ko slej pojaviti, saj gre za atraktivno nepremičnino po zelo nizki ceni: „Navseza-dnje obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo s takšnimi projekti in ni nemogoče, da grajskega kompleksa ne bi kupil nekdo za to, da ga bo lahko čez deset let dražje prodal, ne glede na stanje, v katerem bo grad. Težko, da bi temu kompleksu vrednost v prihodnosti padla pod dražbeno ceno ... "
Po drugi strani je tudi res, da Borl kot kulturni spomenik prve kategorije pri prenovi zahteva strogo upoštevanje navodil spomeniške stroke in zakonodaje, kar so za potencialnega kupca precej zaviral-
ne okoliščine. Trenutno je za grad pripravljena potrebna dokumentacija za prenovo z vsebino hotelske ponudbe. Če bi morebitni kupec imel
drugačne načrte, bi ga takoj na začetku čakala zelo dolga birokratska pot spremembe namembnosti projekta, kar je poleg ogromne izgube časa povezano še z ogromnimi vsotami denarja.
Belšak kritičen do države in občine
Peter Belšak, aktualni predsednik (DgB), na obljube ministrstva ne daje kaj dosti: „Grad Borl je zaprt in propada. To si pri nas lahko privošči le država! Nam so prepovedali vstop in ga zaklenili, ker da je smrtno nevaren. Obljube, da bo ministrstvo v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino Maribor odstranilo tisti dve nevarni točki v prvem dvorišču (gre za zaporo pred stopnicami v klet v prvem dvorišču in stopnico pri samem vhodu v dvorišče,
op. a.) in nam na tem dvorišču ter v obnovljeni poročni dvorani omogočilo delovanje, seveda ni izpolnilo. Čeprav gre za tako miniaturno zadevo, da smo jo bili pripravljeni v DgB rešiti sami, nam niso dovolili. Vse prireditve so se tako odvijale pred gradom. Tudi čistilno akcijo smo lahko izvedli le pred gradom. Sreča, da smo večino nesnage iz notranjosti gradu očistili, preden so nam prepovedali vstop." Belšak pa je z ostalimi člani DgB tudi prepričan, da bi se občina oziroma lokalna skupnost lahko veliko bolj zavzela za reševanje zaprtja Borla: „Investicija v novo večnamensko dvorano in nove občinske prostore prinaša občini samo nove stroške. Takšna investicija v grad Borl bi nam po drugi strani lahko prinašala dohodek."
Dejstvo je, da (eno) društvo pri vsej problematiki propadanja in morebitne odprodaje gradu ne more narediti veliko; lahko le opozarja, predlaga in vztraja pri nekaterih rešitvah. V vodstvu DgB menijo, da je glede na sedanje stanje, ko grad vidno propada, prodaja smiselna le, če bo novi lastnik v gradu nekaj naredil: „Če ga bo zgolj kupil in pustil propadati še naprej, se s prodajo ni rešilo nič. Tega si pa ne želimo."
SM
Ptuj • Območna revija pevskih zborov
Pustili smo jim svet
Območna revija otroških pevskih zborov, ki poteka pod naslovom Pustite nam ta svet, je ponovno privabila množico mladih pevcev, kot tudi številčno publiko. Starši, bratci, sestre, babice in dedki so dva dni zapored napolnili telovadnico OŠ Mladika. Za to, da so prisluhnili svojim malčkom, so nekateri z veseljem tudi stali, saj je bilo nepozabno doživetje zagotovljeno.
Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ptuj je v sodelovanju z Osnovno šolo Mladika organiziral 53. območno revijo otroških pevskih zborov. Tudi tokrat so mladi pevci zaradi številčnosti prijavljenih zborov prepevali dva dni. Prvi del je bil izpeljan v torek, predstavilo pa se je 11 zborov: Cici zbor OŠ Olge Me-
glič Ptuj ter otroški pevski zbori OŠ Hajdina, Zvonček KUD Markovski zvon, OŠ Juršinci, Allegro, OŠ Olge Meglič, OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, OŠ Podlehnik, OŠ Destrnik-Trno-vska vas, OŠ Videm pri Ptuju in otroški pevski zbor osnovne šole Markovci.
Tudi dan kasneje je v Mladiki odmevala glasba. Nastopili so
otroški pevski zbori OŠ Ljudski vrt Ptuj in podružnica Grajena, OŠ Breg, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Majšperk, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo s podružnico Lovrenc, OŠ Gorišnica ter pevci šole gostiteljice, OŠ Mladika.
Revijo je strokovno spremljala Danica Pirečnik.
Dženana Kmetec
Najmlajši pevci, ki so se predstavili na reviji: Cici zbor OS Olge Meglič
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DK
Ormož • Nastopilo sedem gledaliških skupin
Dobro razvita gledališka dejavnost
JSKD, izpostava Ormož, je organiziral območno srečanje otroških gledaliških skupin Igrajmo se gledališče 2012, na katerem se je od osmih prijavljenih predstavilo sedem gledaliških skupin. Med osnovnošolci so nastopili tudi člani Gledališke skupine Pikini prijatelji Vrtca Ormož.
Strokovna spremljevalka prireditve je bila Andreja Kovač, ki srečanja spremlja že devet let in se vedno znova veseli revije v Ormožu, ker je tukaj vedno velik in pester izbor gledaliških predstav: „Pred leti so bili na odru sami majhni otroci, sedaj pa so to najstniki in lepo je, da imamo tak gledališki podmladek. Otroci nastopajo brez treme, sposobni so odigrati tudi več vlog, se vživljati v prostor, za kar ne potrebujejo več velikih scenskih elementov, ampak s pomočjo domišljije odigrajo večino stvari na praznem odru oziroma z minimalno scenografijo." Poleg tega je povedala, da mentorji sledijo napotkom selektorjev in je vsako leto vidno izboljšanje. Od mentorjev je odvisen tudi izbor predstave, ki jo bodo pripravili, saj najbolje poznajo otroke in njihove sposobnosti. Idealno je, če mentor izbere igro, ki bo po eni strani otroke predstavila v najboljši luči, po drugi strani pa bo za njih tudi izziv, da se naučijo česa novega. Selekto-rica je mentorjem svetovala, da svoje igralce peljejo gledat gledališke predstave, da burijo njihovo otroško domišljijo, jih spodbujajo k branju, saj računalnik pogubno vpliva na otroško domišljijo. „Gledališke je čudovita dejavnost, ki vključuje tudi glasbeno in likovno
Foto: Viki Ivanuša
Srednja gledališka skupina OS Ormož je uprizorila igro Poslednja želja Rozalije M., za isto besedilo so se odločili tudi člani Gledališke skupine Zverinice iz OŠ Sv. Tomaž.
umetnost ter ples, je prostor, kjer se otroci naučijo spoštovati tudi ustvarjalnost drugih. Na prvi pogled se zdi, da moč gledališča danes upada, ko pa se odpravimo v gledališče, vidimo, da je njegova moč veliko večja. Začeli so se opuščati komercialni vidiki gledališča, ki so bili še 10 let nazaj zelo prisotni, vračamo se k bistvu gledališča, ki se ukvarja z življenjem, mu drži ogledalo in se z njim polemično ukvarja. Otroci to nevede počnejo tudi v svojih predstavah. Največja pohvala ustvarjalcem, ki sem jo slišala v dvorani med publiko, je bila prošnja otrok, ki so
učiteljico poskušali nagovoriti, da si ogledajo še eno predstavo. Otroci rabijo in imajo radi gledališče," je zaključila Andreja Kovač.
Na srečanju so nastopili Gledališki klub in krožek Osnovne šole Miklavž pri Ormožu s predstavo Snežna kraljica (mentorica Simona Klasinc), Gledališka skupina Pikini prijatelji Vrtca Ormož z igrico Daj mi poljubček (Stanka Špindler), Mlajša gledališka skupina Osnovne šole Ormož s predstavo Od kod si, kruhek? (Urška Stanko), Gledališka skupina Zverinice iz Osnovne šole Sveti Tomaž, ki je zaigrala igro Poslednja
želja Rozalije Mučnik (Monika Kelenc). Z isto predstavo je nastopila tudi Srednja skupina gledališkega krožka Osnovne šole Ormož, ki jo vodi Breda Šandor. Gledališka skupina Osnovne šole Velika Nedelja je z mentorico Gordano Črnivec pripravila igro Vse razen hotela, Starejša gledališka skupina Osnovne šole Ormož pa ob pomoči Irene Blagovič predstavo Sreča in nesreča. Kot zadnji so z igro Roža pod kamnom nastopili člani Gledališkega kluba Osnovne šole Velika Nedelja pod vodstvom Aleksandre Šoštarič.
Viki Ivanuša
Slovenija • Namere bodočih dijakov
Razkorak med željami in realnostjo
S pomočjo novega elektronskega vprašalnika o poklicni poti je Zavod za zaposlovanje RS zbral namere devetošolcev o vpisu v srednje šole v prihajajočem šolskem letu. Zanimivo je, da je najmanj zanimanja za poklice, ki jih na trgu dela praviloma najbolj primanjkuje.
Zavod RS za zaposlovanje že vrsto let pred vpisi v srednje šole preveri namere deve-tošolcev. Letos je vprašalnik izpolnilo kar 94 odstotkov bodočih dijakov, rezultati pa kažejo zanimive ugotovitve. Še vedno prevladuje zanimanje za vpis v gimnazije, a vendar vse več devetošolcev razmišlja o vpisu v programe srednjega strokovnega izobraževanja.
Kot pojasnjuje direktor ptujske območne službe Zavoda za
zaposlovanje RS mag. Tomaž Žirovnik, so devetošolci v veliki meri o svoji izbiri že odločeni, namen zbiranja podatkov pa je informiranje in svetovanje šolajoče se mladine.
Svetovalci na zavodih pri izbiri srednješolskega programa sodelujejo tudi s šolskimi svetovalnimi delavci, in sicer na več načinov, med drugim tako, da jim predstavijo aktualne razmere na trgu dela.
Na vprašalnik, ki je bil letos
Vprašalnik je izpolnilo 94 odstotkov vseh devetošolcev.
prvič v elektronski obliki, je odgovorilo 16.261 učencev 9. razredov osnovne šole. Rezultati kažejo, da se jih največ odloča za vpis v eno od gimnazij (35 %), skoraj enak je interes za vpis v srednjo strokovno šolo (33 %), precej manj pa je zanimanja za srednje (11 %) ali nižje poklicno izobraževanje (0,17 %).
21 odstotkov anketiranih devetošolcev se še ni odločilo za smer in raven izobraževanja, ravno tem so svetovalci na zavodih in v šolah posvetili dodatno pomoč.
Kot pravijo na zavodih, je spodbudno, da vse več deve-tošolcev razmišlja tudi o vpisu v programe srednjega strokovnega izobraževanja, največ v programe zdravstvene nege, predšolske vzgoje, računalništva in strojništva, za katere obstajajo večje potrebe delodajalcev na trgu dela.
Zaskrbljujoče pa je, da je najmanj zanimanja med bodočimi dijaki za izobraževanje
za poklice, ki jih na trgu dela praviloma najbolj primanjkuje. To so predvsem mesarji, peki, gradbeni poklici (zidarji, tesarji, izvajalci suhomonta-žnih gradenj itd.). Razkorak med potrebami gospodarstva in ponudbo ustreznih iskalcev zaposlitve na srednji poklicni ravni se s tem le še povečuje. Prav zato bo Zavod več pozornosti namenil predstavitvi teh poklicev.
Vsem mladim, ki zaključujejo izobraževanje in ne vedo, kam naprej, pa svetujejo, da se za informacije, svetovanje in testiranje obrnejo na karierne svetovalce Zavoda v Centrih za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS-i) po vsej Sloveniji, na voljo pa je tudi spletna svetovalnica Zavoda eSvetovanje, ki nudi pomoč in nasvete glede izobraževanja, zaposlovanja ipd. Rok za oddajo prijavnic za vpis v srednje šole za šolsko leto 2012/2013 je petek, 23. marec.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Zakladnica slovenskih pripovedi
Naslov današnje Knjigarnice je povzet po zelo pomembni, izjemni knjižni zbirki za deželo, ki naj bi bila na sončni strani Alp, oziroma je domnevno tam, na sončni strani, kot je zapisal odličen avtor Gregor Alič, kolumnist, filozof časopisa, ki ga ravnokar prebirate. Zakladnica slovenskih pripovedi vrsto let nastaja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU, izdaje pa podpira Javna agencija za knjigo RS. Zbirko, ki ji urednikujejo dr. Monika Kropej, dr. Roberto Dapit, dr. Zmago Šmi-tek, uvrščam med najpomembnejše izvirne domače knjižne zbirke. Doslej šteje enajst knjig in je enako namenjena mladim in odraslim bralcem ter zajema pripovedništvo slovenskega ljudskega izročila s strokovnimi razlagami, pohvali pa se lahko z odlično knjižno ureditvijo v celoti. Le malo izvirnih, domačih zbirk narodno zelo pomembnega slovstva je tako premišljeno in natančno ter likovno in oblikovalsko pohvalno urejenih!
Pred kratkim je torej izšla enajsta knjiga zbirke z naslovom Živalska govorica in s podnaslovom Slovenske basni in pripovedi o živalih. Knjigo sta pripravila (izbrala, pripravila besedila za izdajo ...) Monika Kropej in Roberto Dapit in pred bralce postavila 41 slovenskih ljudskih basni in živalskih pravljic in povedk, v katerih so glavni literarni junaki živali. Kot pravi v obširnem uvodu Monika Kropej, je človek v preteklosti živel v tesnem sožitju z naravo in živalmi, ki jih je imel za sebi enake (Vidite, dragi bralci, danes pa si niti ljudje ne moremo biti več enaki, želijo doseči naši in svetovni vladalci!). Nekoč je človek v živalih pogosto videl svoje prednike in božanstva, zato jih je častil. Na preprost, duhovit in lahkoten način nas basni učijo spoznavati filozofijo, etiko in moralne vrednote. Tudi basni, tako kot ljudske pravljice, pomenijo temeljno duhovno sporočilo, modrost, življenjsko resnico. Seveda v živalskih pravljicah nastopajo živali in predmeti v človeških vlogah, prevzemajo navade - dobre in slabe - od ljudi, človeka pa posnemajo tudi z govorico, imeni, poimenovanjem krajev ...
Tudi ta najnovejša knjiga zbirke prinaša uvodne besede z razlago vsebine, sledijo z zaporednimi številkami označene krajše in daljše basni, ki imajo pod črto slovarček manj znanih, narečnih besed, na koncu, pred kazalom knjige, pa je z zaporednimi številkami v opombah navedeno natančno sledenje pravljici (naslov, pripovedovalec, vir, objava, lokacija). Knjigo je izvrstno ilustriral Adriano Janežič za založbo Didakta iz Radovljice.
Kot povabilo k branju bi vam najraje na tem mestu priobčila 24. pravljico z naslovom Leta življenja, ki se začenja takole:
Ko je Bog ustvaril svet, seje odločil vsaki živali dati leta njenega življenja. Naenkrat pa se Bogu približa oslič in ga milo vpraša:
»Gospod, koliko let bom moral jaz živeti?«
»Trideset,« mu Bog odgovori,«si s tem zadovoljen?«
»Trideset?« se začudi oslič. »O moj Bog, to je preveč! Misli, Gospod, na mojo revno življenje, jaz moram od ranega jutra do temnega večera težke butare nositi, jaz vlačim velike mehe žita v mlin, da drugi kruh jedo, in nisem z nobeno drugo rečjo okrepčan kakor s palico, suhim listjem ali kaljo, katere se drugo živinče ne pritakne.«
Ker se Bogu oslič zasmili, mu odvzame osemnajst let...
Potem se zvrstijo pri Bogu še druge živali in vsaka se pritoži čez življenjska leta in vsaki je ugodeno z Gospodove strani. Hja, le človeku je bilo božjih let premalo. No, kako je modrec potem naredil s človeškim vekom, pa si sami preberite.
Prijetno druženje s knjigami želi _Liljana Klemenčič
Foto: DK
Nina Kolarič
»Čas je, da se tudi meni nasmehne sreča«
Stran 12
Rokomet
Dravaši s pol moči čez Col
Stran 12
Nogomet
Visoka mesta so obveza in priložnost
Stran 13
Namizni tenis
Domačini slavili med najmlajšimi
Stran 13
Nogomet
Zavrč za 2. ligo, Stojnci za zanesljiv obstanek Stran 14
Boks
Božičkovo oškodovali sodniki
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Pred dvobojem Zavec - Uushona
Le še 6 kilogramov ...
Le še dober teden dni nas loči od težko pričakovanega dvoboja Dejan Zavec - Bethuel Uushona. Gre za 35. profesionalni dvoboj našega šampiona, ki se bo petič meril v mariborski dvorani Tabor. Njegovi tekmeci so doslej bili Viktor Ba-ranov (Rusija, 2004), dvakrat Jorge Daniel Miranda (Argentina, 2007 in 2009) in Marco Cattikas (Nemčija, 2008).
30-letni Namibijec je afriški prvak po verziji WBO, njegov izkupiček v dosedanjih 27 dvobojih pa je 25 zmag (8 s K. O.), 1 poraz in en neodločen izid. »Prek spleta smo v našem klubu nekoliko preverili Dejano-vega tekmeca. Sam sem seveda preveč pristranski in povsem zaupam v Dejanove sposobnosti, a mislim, da ima zares velike možnosti za zmago. Afričan ima sicer svoje številne dobre strani, a vem, da jih bo Dejan znal nevtralizirati in bo sam uveljavil svoje prednosti,« je povedal Ivan Pučko, ki ga veseli tudi dejstvo, da bo dvoboj v Mariboru: »Dvorana bo polna,
Dejan je pred časom objavil »razpis«, s katerim bo izbral novo pesem, ki ga bo spremljala na poti v ring. Glasovanje je potekalo na njegovi Facebook strani, odziv pa je bil zelo velik. Izmed več kot 500 predlogov je Dejan naredil ožji izbor petih pesmi, med katerimi bo izbral tisto, ki ga bo spremljala ob prihodu v ring (glasovanje na Facebook strani poteka le še danes, v petek, 16. 3.):
1.	Awolnation - Sail
2.	Robert Tepper - No Easy Way Out
3.	Bon Jovi - It's my life
4.	Magnifico - Hir aj kam, hir aj go
5.	Whitesnake - Here I go again
navijači bodo zagotovo glasni, tako da bodo izpolnjeni vsi pogoji za dober meč.«
Dejan je v četrtek v Magde-burgu opravil še zadnji sparing z Angležem Juniorjem Witterjem. Ta je bivši svetovni in evropski prvak polvel-terske kategorije, za katerim je 47 profesionalnih dvobojev (40 zmag, 5 porazov, 2 neodločena). »Sparingi so bili izjemno kvalitetni, sam pa imam po njih zelo dober občutek. Sedaj se bomo s trenerjem Dirkom Dzemskim osredotočili na končne priprave, ki so za sam dvoboj izjemno po-
Rokomet • 1. A SRL (m)
Liga za obstanek: dobrodošli v pekel
Rokometaši Jeruzalema so po rednem delu prvenstva zasedli 9. mesto s 13 osvojenimi točkami (5 - 3 - 12) in jih v nadaljevanju čaka nastop v ligi za obstanek. »Dobrodošli v pekel,« bi lahko rekli ob letošnjem boju za obstanek v ligi. Prav vseh pet ekip lahko izpade, saj je razlika med sedmouvrščeno Izolo in enajstouvrščenim Šmartnim le tri točke. Vinarji si želijo čim prej zagotoviti obstanek v ligi, kar je glede na igralski kader realen in dosegljiv cilj. Bo pa zanimivo videti, kako bodo ekipe
delovale pod pritiskom izpada iz lige. Naslednjo tekmo bodo Ormožani odigrali 23. ali 24. marca v gosteh pri Šmartnem.
Poškodba Roka Žurana
Celjani v Novem mestu proti Krki v tekmi 22. kroga NLB leasing lige niso izgubili le točke, ampak tudi bivšega
membne,« je povedal Dejan, ki se konec tedna vrača v Slovenijo. Kot že ničkolikokrat doslej, se bo zadnji teden intenzivno ukvarjal s kilogrami. »Med napornimi sparingi še nisem intenzivno razmišljal o hujšanju, to bo na vrsti sedaj. Trenutno sem pri številki 72, do uradnega tehtanja pa je še dober teden. V vseh teh letih sem se navadil tega ritma, zato ne pričakujem posebnih težav. V petek bo tehtnica kazala manj kot 66,6 kg,« je odločen Dejan.
Jože Mohorič
jeruzalemčka Roka Žurana. Žurka je na tekmi staknil hudo poškodbo, saj mu je v enem izmed dvobojev počilo rebro. Zdravniki mu pripisujejo od 4 do 6 tednov okrevanja. Celjani za vodilnim Gorenjem zaostajajo že za 6 točk, za vrat pa jim dihajo Koprčani, ki se še niso odrekli 2. mestu na državnem prvenstvu, ki vodi v evropsko Ligo prvakov. Na poziciji levega zunanjega imajo pivovarji zdaj dva poškodovana igralca (Žurana, Potočnika) in tako bo vso breme zdaj nosil mlad 19-letni Borut Mačkovšek. Pred Celjani, svežimi pokalnimi prvaki, so hudi časi.
ku
Razpored tekem Jeruzalema Ormoža:
1.	krog, 17. 3.: Jeruzalem prost
2.	krog, 24. 3.: Šmartno -Jeruzalem
3.	krog, 31. 3.: Jeruzalem
-	Izola
4.	krog, 14. 4.: Jeruzalem
-	Ribnica
5.	krog, 21. 4.: Krka Nm -Jeruzalem
Foto: Črtomir Goznik
Rok Zuran (Celje Pivovarna Laško)
Dejan Zavec bo v dvorani Tabro v ring vstopil ob novi pesmi.
Nogomet • NK Aluminij
Na Areni Petrol brez Pečovnika
Nogometaši Aluminija so prva dva kroga opravili z odliko, osvojili šest točk in povečali svojo prednost pred tekmeci. Zmagi s Kalcerjem in Šmartnim sta bili minimalni, zato pa toliko slajši. V soboto se odpravljajo na drugo zaporedno gostovanje, in sicer v Celje, kjer se bodo na Areni Petrol merili s Simer Šampionom. Ta jih je v jesenskem delu tekmovanja najbolj »namučil« v Kidričevem oziroma tam prikazal najbolj kvalitetno igro. Celjani niso najbolje odigrali prvih dveh
tekem v tem delu prvenstva (remi s Krškim, poraz s Kalcer-jem), vendar zaradi tega v soboto zagotovo ne bodo vnaprej izobesili bele zastave.
Kidričani bodo v Celju nastopili s podobno zasedbo kot v Šmartnem, manjkal bo le strelec edinega zadetka iz Šmartne-ga Nejc Pečovnik, ki zaradi kazni kartonov ne bo smel nastopiti. David Lonzarič, Alen Ploj in Timotej Petek so bili ta teden z reprezentanco U-20 na pripravah v Rovinju, vendar gre za mlade fante, željne nogo-
meta in stalnega dokazovanja. Eden tistih, ki konstantno igra dobro, je Aljaž Medved, igralec na desnem bočnem položaju. Njegove napadalne akcije in preboji bodo še kako potrebni za uspeh v Areni Petrol. »Proti vodilni ekipi se vsi dobro pripravijo in igrajo zelo motivirano, vendar tudi mi ne jemljemo srečanj zlahka. Kot vedno je motiv zmaga, s čimer želimo obdržati priigrano prednost pred zasledovalci,« je pred tekmo dejal Aljaž Medved.
Danilo Klajnšek
Judo • DP mlajših selekcij
Naslov prvakinje za Niko Šlamberger
Najboljši slovenski mlajši dečki in deklice so se v soboto merili na državnem prvenstvu, ki ga je organiziral JK Slovenj Gradec. Na blazinah se je pomerilo rekordno število mladih, kar 231 (31 klubov) se jih je zvrstilo v vseh kategorijah. To kaže na veliko zanimanje mladih za judo. Barve JK Drava Ptuj so zastopali Nika Šlam-berger, Viktorija Zadravec, Sara Glatz, Luka Šlamberger, Tine Čeh in Rene Klo-ar. Bili so zelo uspešni, saj so si priborili tudi dve medalji.
Najuspešnejša je bila Nika Šlamberger, ki je v kategoriji nad 57 kg znova pokazala svojo kvaliteto in osvojila naslov državne prvakinje. V prvi borbi je premagala Ano Kravcar iz Olim-pije, v drugi Živo Mehle iz Golovca, v finalu pa je opravila še z Velenjčanko Majo Zgonjanin.
Viktorija Zadravec in Nika Šlamberger sta na DP v judu osvojili 3. in 1. mesto.
Viktorija Zadravec je v kategoriji nad 36 kg osvojila 3. mesto. V prvi borbi je premagala Pio Mišič (Bežigrad), v drugi je priznala premoč Sari Markučič (15. maj Marezige), v repasažu
pa ji je uspelo ugnati Evo Go-renšek (Ivo Reya Celje). S tem je prvič v letošnji sezoni stopila na zmagovalne stopničke.
V kategoriji nad 60 kg je Luka Šlamberger z dvema zmagama osvojil 5. mesto, medtem ko je Sara Glatz v kategoriji do 44 kg osvojila 7. mesto. Svojega dne nista imela Tine Čeh (- 34 kg) in Rene Kloar (- 38 kg), ki sta ob tem imela tudi težak žreb in sta izpadla v predtekmovanju. To sta bili tudi najštevilčnejši kategoriji na tekmovanju, saj je v slednji nastopilo kar 39 tekmovalcev.
Medalje se je veselil tudi član JK Gorišnica Rok Veselič, ki je v kategoriji do 50 kg osvojil 3. mesto. Njegova klubska sotek-movalka Karmen Kostanje-vec je v kategoriji do 48 kg osvojila 7. mesto.
David Breznik
Atletika • Nina Kolarič, AK Cestno podjetje Ptuj
Čas je, da se tudi meni nasmehne sreča«
»
Najboljša ptujska atletinja je trenutno na tritedenskih pripravah na jugu Portugalske. Z njo smo se pogovarjali o pripravah in ciljih za olimpijsko sezono.
Letos ste zimsko atletsko sezono popolnoma izpustili. Zakaj ste se odločili za ta korak?
Nina Kolarič: »Skupaj s trenerjem Gorazdom Rajherjem sva se že pred začetkom priprav na sezono 2012 odločila, da izpustiva zimsko sezono. Za tak korak sva se odločila, ker bo na prostem tako evropsko prvenstvo kot olimpijske igre v Londonu. Zelo težko je namreč trikrat na leto načrtovati formo. Tako sva se s trenerjem odločila, da letos naprej nastopim na evropskem prvenstvu konec junija na Finskem, mesec dni kasneje pa še na olimpijskih igrah.«
Kako ocenjujete nastope svojih konkurentk, ki so minuli konec tedna nastopale na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Istanbu-lu? Je konkurenca močna ali so se mnoge vrhunske skakalke odpovedale nastopu z namenom, da se čim bolje pripravijo za olimpijske igre v Londonu?
Nina Kolarič: »Vidi se, da je letošnja sezona olimpijska. Tekmovalke, ki so se odločile tekmovati tudi v dvorani, že sedaj skačejo zelo daleč. (V Istanbu-lu je v skoku v daljino zmagala Američanka Brittney Reese z odličnim rezultatom 723 centimetrov, op. a.). Konkurenca je že sedaj huda, čeprav kar nekaj atletinj ni nastopilo - dvoranski sezoni se je odpovedalo kar nekaj tekmovalk iz Evrope. Konkurenca je v daljini vedno strnjena: letos menim, da bodo rezultati izjemni, vsaj tako lahko sklepam po rezultatih, ki so jih dosegle nekatere tekmovalke v Istanbulu.«
Normo za nastop na OI že imate, zato priprave na poletno sezono verjetno potekajo nekoliko drugače? Letos tudi odpade lov na normo, ki je psihično zelo naporen.
Nina Kolarič: »Drži. V principu priprave na sezono pote-
Foto: Črtomir Goznik
»Želim si, da se moja forma vrne v stanje iz leta 2008, ko sem bila sposobna na skoraj vsaki tekmi skočiti več kot 660 centimetrov, kar pa je že skoraj dovolj za finale vsake velike tekme,« s priprav na olimpijsko sezono na Portugalskem sporoča Nina Kolarič.
kajo precej podobno kot prejšnja leta. Vsako leto pa trener uvede nekatere novosti, da se mišice ne navadijo na vedno enake gibe. Vedno uvede tudi kakšne nove vaje, predvsem za izboljšanje tehnike skoka in prihoda na odrivno desko, kamor poizkušam prinesti čim več hitrosti.«
Kako ste zadovoljni z dosedanjim potekom priprav? Kdaj ste pravzaprav začeli z misijo »London 2012«?
Nina Kolarič: »Z misijo London sem začela takoj po zaključku tekmovanj v sezoni 2011, torej že konec septembra. S pripravami sem do sedaj dokaj zadovoljna. Žal tudi letos ne gre popolnoma po načrtih, pa vendar nimam večjih težav. Sem pa kljub temu morala s trenerjem delno prilagoditi program dela v februarju, saj imam težave z enim od vretenc, zaradi česar sva morala prilagoditi treninge z utežmi.«
Trenutno ste na tritedenskih pripravah na južnem Portugalskem. Kakšne so razmere za trening?
Nina Kolarič: »Razmere za trening so tukaj odlične, zato se tudi vračam vsako leto. Največja prednost v tem času
Rokomet • 2. SRL (m)
S pol moči čez Col
Drava Ptuj - Col 36:29 (19:13)
RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš, Ferk 3, Janžekovič 2, Verdenik 1, Horvat 1, Bezjak 5, Maroh 4, Požar 6, Bedenik, Pukšič 1, Sabo 4, Zolar 5, Čeh 3, Fridrih 1, Grm. Trener: Tomi Matjašič.
V zaostalem srečanju 18. kroga v 2. SRL so rokometaši Drave gostili ekipo Cola. Solidno število gledalcev v Športni dvorani Center je lahko uživalo v igri domače zasedbe, ki je brez težav visoko slavila; ob večji zbranosti in agresivnosti ob koncu srečanja bi lahko bila končna razlika še bistveno višja.
Sam začetek je bil presenetljivo izenačen, slabša dela obeh ekip pa sta bila obrambi. V 9. minuti so gostje celo pove-
2. SRL (m)				
18. KROG: Drava		Ptuj	-	Col
37:29				
1. SLOVENJ GRADEC 17	15	1	1	31
2. MOŠKANJCI - GOR. 16	12	1	3	25
3. MOKERC IG 17	12	1	4	25
4. ČRNOMELJ 17	11	1	5	23
5. DRAVA PTUJ 17	10	1	6	21
6. RADEČE MIK CELJE 16	10	0	6	29
7. BREŽICE 17	9	0	8	18
8. ARCONT RADGONA 17	7	2	8	16
9. COL 16	5	0	11	10
10. POMURJE 16	3	3	10	9
11. NOVA GORICA 16	4	0	12	8
12. MITOL SEŽANA 17	3	0	14	6
13. RUDAR 17	2	0	15	4
so seveda temperature, ki se gibljejo okrog 20 stopinj Celzija, pa tudi infrastruktura je zelo primerno urejena. Tudi če kdaj dežuje ni težav, ker nam je na voljo pokrita atletska steza, kjer lahko opravim skoraj enak trening kot na prostem. Ravno v tem je odločilna prednost glede na pogoje doma, ki so se sicer z novim skakališčem za daljino v dvorani Campus precej izboljšali.«
Katerim elementom treninga se posvečate na Portugalskem? Gre vse po načrtih?
Nina Kolarič: »Kar zadeva sam skok v daljino, veliko pozornosti s trenerjem posvečava predvsem prihodu na desko, kar pomeni, da stremiva k temu, da pospešim proti odriv-ni deski in da telo postavljam v čim bolj idealno pozicijo na odrivu. Seveda pa tudi veliko delava na fizični pripravljenosti, eksplozivnosti, hitrosti in moči.«
Kdaj boste letos začeli poletno sezono?
Nina Kolarič: »Poletno sezono bom pričela že v začetku maja. Natančnega urnika še nimam, ampak takšni so načrti, saj je treba začeti čim prej tekmovalno skakati, predvsem za-
radi junijskega evropskega prvenstva. Slednje je zame eden od dveh glavnih ciljev sezone. Upam, da mi bo pred tem uspelo spraviti formo na visok nivo. Konkurenca bo huda, vseeno pa menim, da je to zame lepa priložnost za visoko uvrstitev.«
Avgusta sledi vrhunec letošnje sezone, ko boste v Londonu nastopili na vaših drugih olimpijskih igrah. Kakšni so cilji za največje letošnje tekmovanje?
Nina Kolarič: »Nastopila sem že v Pekingu, kjer sem po odlični sezoni imela veliko smole, saj sem le nekaj dni pred kvalifikacijami zbolela, kar mi je pobralo moči za nastop. Upam, da je sedaj čas, da se tudi meni nasmehne sreča. Za celotno sezono imam postavljene visoke cilje. V tem trenutku je še prezgodaj govoriti o tem, kaj mi to lahko prinese, saj je še relativno zgodaj. Želim si, da se moja forma vrne na nivo iz leta 2008, ko sem bila sposobna na skoraj vsaki tekmi skočiti več kot 660 centimetrov, kar pa je že skoraj dovolj za finale vsake velike tekme. Cilj so konstantni skoki na visokem nivoju, potem pa je vse mogoče.«
Uroš Esih
dli in na tribunah so se zaslišali prvi vzdihi približno 100 gledalcev. Toda njihov strah je bil povsem odveč, saj so domačini kmalu prevzeli vajeti igre v svoje roke ter najprej izenačili, nato pa s serijo 5:0 v 21. mi-
Jani Zolar, rokometaš Drave: »Prikazali smo dobro igro, tako v napadu kot obrambi, kar se nenazadnje vidi tudi pri rezultatu. V igri imamo sicer še precej rezerv, toda vidno napredujemo in to je tudi najvažnejše. Danes se nam je pridružil tudi Rok Fridrih: pomembno je, da pride v staro formo, ker ga bomo v sami končnici prvenstva potrebovali. Sledita dve domači preizkušnji in tako kot vedno bomo igrali na zmago.«
nuti povedli s 15:10. Obramba (3-2-1) je postajala vse trša in gostom ni puščala veliko prostora, v napadu pa so tokrat belo-rdeči domačini nekajkrat lepo zadeli iz protinapadov in pol protinapadov.
Z zadetkom Sabe je Drava odlično odprla tudi drugi del igre, toda pravi »šov« razigranih Ptujčanov se je šele začel. V 35. minuti je bilo po dveh pre-streženih žogah v obrambi in nato protinapadih Maroha že 23:14. Prednost je naraščala iz minute v minuto, čeprav v nadaljevanju na parket nista stopila izkušena Bezjak in vratar Grm. Gostje so bili v tem delu igre povsem brez moči in idej, domači strateg Tomi Matjašič pa je s številnimi menjavami
ohranjal visok ritem igre, ki mu Primorci nikakor niso bili kos. V 42. minuti je bilo na semaforju že 33:18, kar je bila tudi najvišja prednost »dravašev« na tekmi. Pri domačinih so odlično igrali vsi igralci, še posebej pa velja pohvaliti vratarja Be-denika, ki je med vratnici stopil v drugem polčasu in zbral kar 11 obramb. V 52. minuti so po seriji izključitev na parketu ostali le s tremi rokometaši, kar so gostje izkoristili za ublažitev poraza.
Drava je po dolgem času nastopila v popolni zasedbi: manjše težave nekaterih roko-metašev so sanirane, v ekipo se je po hudi poškodbi kolena vrnil tudi Rok Fridrih.
Tadej Podvršek
Rokomet • Mlajše selekcije
MLADINCI, POLFINALE -SKUPINA B
REZULTATI 3. KROGA: Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj 25:22 (10:9), Črnomelj - Krka 32:22 (13:9)
1.	ČRNOMELJ 3 2 0 1 4
2.	KRKA	3 1113
3.	S. GRADEC 2011 3 1113
4.	DRAVA PTUJ 3 10 2 2
POLFINALE - SKUPINA D
REZULTATI 3. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Maribor Branik 33:36 (18:16)
1.	BREŽICE	2	2	0	0	4
2.	MARIBOR BRANIK	3	2	0	1	4
3.	V. NEDELJA C. O.	3	1 0	2	2
4.	DOBOVA	2	0 0	2	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - MARIBOR BRANIK 33:36 (18:16)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Pfeifer, Kocen 3, Kaučič 11, Zorec 3, Hojžar 1, Bezjak 4, Prapo-tnik 3, K. Preac, Marin 2, Moravec, Ž. Prejac, Lorenčič 2, Hržič, Meško 4. Trener: Davorin Kovačec.
Kljub vodstvu domačih do 52. minute in solidni igri so gostje zmagali. Na tekmi so domačini zapravili preveč čistih strelov, kar so gostje iz hitrih napadov izkoriščali in polnili domačo mrežo.
POLINALE - SKUPINA E
REZULTATI 3. KROGA: Moškanj-ci - Gorišnica - Jadran 2009 Hrpe-lje 42:32 (20:20)
1.	MOŠKANJCI - GOR. 3 2 2 0 5
2.	JADRAN HRPELJE 3 2 0 1 4
3.	MOKERC IG 2 0 1 1 1
4.	ŠMARTNO 2 0 0 2 0
STAREJŠI DEČKI A -SKUPINA 2
REZULTATI 4. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik 33:30 (17:17), Sevnica - Slovenj Gradec 2011 (18:14)
1.	SEVNICA	3 2 10 5
2.	SLOVENJ GRADEC 2 1 1 3
3.	V. NEDELJA C. O. 2 1 0 1 2
4.	RADEČE MIK CELJE 3 10 2 2
5.	DOL TKI HRASTNIK 2 1 0 1 2
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DOL TKI HRASTNIK 33:30 (17:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: T. Jaušovec, Miha Hržič 2, Kosi, M. Jaušovec, Wraight, Šprah 4, Cvetko 7, Klemenčič 3, Ozmec 7, Marko Hržič, Šerod 10, Škrjanec, Škrlec, Primožič. Trener: Darjan Me-sarec.
V dobri rokometni predstavi so domači težko, a povsem zasluženo zmagali. Večji del tekme so igrali kolektivno v napadu, kjer so dokaj lahko prihajali do priložnosti za zadetek. Nekoliko slabše so igrali igre v obrambi, vendar je v domačih vratih napake soigralcev odlično popravljal Matic Škrjanec.
STAREJŠI DEČKI A, POLFINALNA SKUPINA B
REZULTATI 8. KROGA: Celje
Pivovarna Laško - Krško 20:29 (11:15), Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 23:28 (10:11), Rudar - HERZ ŠMARTNO 32:32 (15:18), Gorenje Velenje - Brežice
1.	KRŠKO	7 7 0 0 14
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 8 6 0 2 12
3.	JERUZALEM ORMOŽ 8 6 0 2 12
4.	RUDAR	8 4 1 3 9
5.	GORENJE VELENJE 6 3 0 3 6
6.	DRAVA PTUJ 8 1 0 7 2
7.	BREŽICE	6 1 0 5 2
8.	HERZ ŠMARTNO 7 0 1 6 1
DRAVA - JERUZALEM GORIŠNI-CA 23:28 (10:11)
JERUZALEM GORIŠNICA: Caf, Mendaš; Lukman 3, Šandor 1, Bezjak, Vesenjak 7 (2), Horvat, Tement 1, Štumberger 2, Kosi 4, Geč 1, Kolmančič 4, Topolovec 5. Trenerja: Mladen Grabovac in Franc Šandor.
Obe ekipi sta zaigrali daleč pod svojimi zmožnostmi. Na začetku je več pokazala domača ekipa, ki je povedla 4:1 in nazadnje vodila z 8:7. V 2. polčasu so gostje šele v samem zaključku tekme strli odpor Drave in povedli s 24:20 ter mirno pripeljali tekmo k zmagi. V soboto, 17. marca, ob 12.30 na Hardeku gostuje Krško.
STAREJŠI DEČKI B, POLFINALNA SKUPINA B
REZULTATI 7. KROGA: Dol Tki
Hrastnik -Celje Pivovarna Laško 22:25 (7:11), Herz Šmartno - Gorenje Velenje 29:22 (13:13), Jeruzalem Ormož - Krško 31:24 (17:10)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 6 6 0 0 12
2.	HERZ ŠMARTNO 7 3 13 7
3.	JERUZALEM ORMOŽ 6 3 0 3 5
4.	DOL TKI HRASTNIK 7 2 1 4 5
5.	KRŠKO	5 2 0 3 4
6.	GORENJE VELENJE 5 1 0 4 2
JERUZALEM - KRŠKO 31:24 (17:10)
JERUZALEM: Caf, Fekonja; D. Ozmec 2 (1), Kosi 4, Luci, M. Hebar 2, T. Sok 1, Grabovac 2, Plavec 3, Horvat 7 (2), Ulaga 2, Lukner, Zi-darič 4, Šoštarič 4. Trener: Mladen Grabovac.
Da ostanejo v borbi za zaključni turnir, so jeruzalemčki morali ugnati zasedbo Krškega. Čeprav so nastopili brez Korpič Lesjaka, Kavčiča, Žižek Cvetka in Niedorferja, so trikratni državni prvaki z všečno igro ugnali solidno ekipo Krškega.
MLAJŠI DEČKI A
KRKA NM - JERUZALEM 15:20 (9:9)
JERUZALEM: Rizman, Firšt Šeru-ga; Zidarič 3, Šoštarič 4, Neidorfer 5 (1), M. Hebar 5 (1), Jovanovič 2, Ž. Kociper, Voljč, Petek, G. Hebar, Škorjanec, Štrucl, Kozel 1, L. Voršič. Trener: Iztok Luskovič.
V tekmi lanskoletnih finalistov je zmaga pripadla Ormožanom. Glede na dobrih 10 mesecev nazaj je ekipa Krke postala fizično močnejša od jeruzalemčkov. Vseeno so gostje odlično unovčili izjemno tehniko in hiter način igre, s katerim so po tridesetih minutah utrudili Novome-ščane.
DK, UK
Polfinale OS:
OŠ Ormož drugič zapored v finalu
Športna dvorana Pungrt in Osnovna šola Šmartno pri Litiji sta bila gostitelja polfinalnega turnirja, na katerem so poleg gostiteljev in Ormožanov nastopili še učenci iz OŠ Brežice in Prve OŠ Slovenj Gradec. Največ uspeha so poželi učenci OŠ Ormož, ki so po vrsti ugnali Brežičane z 22:10, Slovenjgradčane s 25:9 in na koncu še Šmarčane s 15:13.
Za Ormožane so si vstopnico na zaključni turnir priborili Klemen Zlatnik, Matic Štumberger, Miha Kolmančič, Dejan Kociper, Taras Savčak, Nino Ulaga, David Lukner, Timon Grabovac, Tilen Kosi, Gašper Horvat, Rene Plavec, Boštjan Žižek Cvetko, Matej Ni-edorfer, Tinek Hebar, Nejc Zidarič in trenerja Saša Prapotnik ter Uroš Krstič.
Finale državnega prvenstva OŠ bo potekalo v mesecu aprilu. Zaenkrat sta znana dva finalista, in sicer OŠ Trebnje in OŠ Ormož. Velike možnosti za uvrstitev na sklepni turnir ima tudi OŠ Gorišnica.
UK
jSUa
V pomlad z novimi projekti
Moj prvi vrt
I
Nekatere je kriza, druge pa želja po bolj zdravi hrani privedla do razmišljanja, da bi vendarle del zelenice ali travnika spremenili v zelenjavni vrt. Največ težav ni zaradi pomanjkanja prostora na parceli, pogosto se ljudje najtežje odločijo za zelenjavni vrt iz strahu, da je to težko, da ne bodo zmogli, predvsem pa da je na vrtu veliko dela.
Dela na vrtu je toliko, kolikor sam hočeš in za kako velik vrt se odločiš. Naj vas ne bo strah, oddaja Vrtičkarije na Radiu Ptuj, veliko knjig, revij in člankov in pa seveda svetovni splet - vse to vam lahko pomaga, da bo zelenjavni vrt lepo uspeval. Velikost zelenjavnega vrta Začnimo najprej s tem, kako
velik vrt bi si omislili. To je seveda močno odvisno od tega, kaj si z vrta želimo. Drugo vprašanje je, koliko časa sploh še imamo na razpolago. Sama vam predlagam, da v velikosti vrta ne pretiravate. Z malo spretnosti in izkušenj se da tudi na majhnem vrtu veliko pridelati.
Če ste zelo zaposleni in nimate veliko prostega časa, se odločite samo za tako velik vrt, kolikor potrebujete za sproti. Za enega družinskega člana potrebujemo okoli 10 m2. Če želimo pridelati še nekaj zelenjave za pozimi, potem bomo
potrebovali okoli 20 m2 na družinskega člana. 80 m2 na člana družine pa je potrebno, če želimo na našem vrtu pridelati vso zelenjavo tudi za pozimi. Da si bomo na jasnem: to so pridelovalne površine, zraven je treba dodati še nekaj prostora za zelišča in potke.
Da bo zelenjavni vrt hkrati tudi okras naše hiše, naj bo okoli njega še dovolj prostora za cvetlično gredo. Ta pa ima tudi povsem drug pomen. Na zelenjavni vrt bo vabila in klicala številne koristne žuželke. Te bodo oplodile naše cvetoče plodovke in pomagale v boju
proti škodljivcem. Na zelenjavnem vrtu mora vedno biti kaj pisanega in dišečega.
Ne planirajte si prevelikega vrta, če nimate časa, da vam ne bo v obremenitev, ampak v veselje. Če pa imate dovolj časa, naj bo seveda večji.
Če želimo na vrtu gospodariti v sozvočju z naravo, naj bo v bližini vrta, a ne čisto zraven, tudi prostor za kompostni kup. Tako is bomo sami pridelali še najboljše in najbolj naravno gnojilo za svoje rastline.
Dobro je tudi, da poskrbimo za primeren dostop na vrt. Morda si omislimo celo kakšno
stezico.
Čeprav imamo Slovenci tradicionalno zelenjavni vrt z ravnimi stranicami in pravim kotom, ni to nikjer zapisano kot pravilo. Za zelenjavni vrt lahko izkoristite tudi nepravilno oblikovane kotičke na svoji parceli, lahko je polkrožen, povsem nepravilno oblikovan, je pa res, da je oblikovanje gred v tem primeru veliko težje. Vrt je torej lahko dopolnilo in okras okolici hiše, zato ga ne skrivamo z ograjo ali čim podobnim. Ne otežujemo si dela.
Kako izberemo prostor, kjer bomo imeli svoj zelenjavni kotiček
Vrtnine so ljubiteljice sonca, zato moramo izbrati sončna mesta. Sončni žarki so potrebni, da rastline ustvarijo za sebe in za nas tako pomembne koristne snovi. Na soncu bodo zdrave, bujne in uspešne, v senci pa bomo imeli z njimi večne težave.
Vrt naj bo, kolikor je le možno, v bližini kuhinjskih vrat, če jih imamo, ali vhodnih vrat v hišo. Tako nam ne bo žal tudi za vsak korenček, list peteršilja ali šopek najljubših zelišč skočiti na vrt. Pogosto namreč moje prijateljice kljub zelenjavnemu vrtu v kuhinji uporabljajo suha zelišča. Pravijo, da nimajo časa kar naprej skakati na vrt. Poskusite kdaj skuhati s svežimi zelišči, potem se vam bodo jedi s kupljenimi suhimi dišavami zdele skoraj brez okusa. Pa tudi pozimi je prijetneje, če nam ni treba ravno predaleč po blatu in mrazu do vrta.
Najbolj zdrave zelenjave ne bomo pridelali v bližini večjih avtomobilskih cest. Pogosto je zato treba vrt postaviti predvsem tako, da ga bo pred slabimi vplivi vedno bolj polnih prometnic varovala hiša. S cest na našo hrano ne padejo samo težke kovine izpušnih plinov, ob dežju lahko z njih odteka tudi umazana in kemikalij polna voda, pozimi pa sredstva proti zamrzovanju ceste škodijo vsem rastlinam, za večno pa spreminjajo tudi pH zemlje.
Besedila in fotografije:
Miša Pušenjak, Simona Meznarič, Črtomir Goznik, Majda Goznik in Martin Ozmec.
Urednica priloge: Simona Meznarič
Zato je treba ob takih cestah razmisliti tudi o rastlinah za živo mejo. Če ne gre drugače, potem posadimo med vrtom in cesto gosto in visoko živo mejo, če je možno, pa pred tem še nasip iz zemlje. Vendar naj to ne bodo ciprese. Te preprečujejo vstop številnim koristnim organizmom na naš vrt. Najhitreje raste gabrova živa meja, če pa želimo imeti zimzeleno ograjo, potem pa so to stebraste tise. Lahko pa postavimo mrežo in nanjo napeljemo divjo trto ali bršljan. Prva privabi v bližino našega vrta ptice, saj je v jeseni polna užitnih plodov, ni pa zimzelena. Druga pa je zelena tudi pozimi. Če pa zgradijo tako cesto ob naši hiši kasneje in v razdalji manj kot 50 m od zelenjavnega (in sadnega ali zeliščnega) vrta, potem zahtevajte tak zemeljski nasip, ki bo omilil posledice ceste v bližini. Kljub temu poskrbite, da boste vsa živila, pridelana v bližini goste prometnice, temeljito oprali pod tekočo vodo.
Če se le da, obrnimo grede na vrtu v smeri vzhod - zahod. Tako bodo tudi pozimi enakomerno osončene.
Če je izvedljivo, napeljemo v bližino vrta tudi vodo. Res je, da ekološki vrtnar zbira deževnico. Vendar je te poleti pogosto premalo. Dokler nam bodo dovolili, bomo verjetno mnogi morali za zalivanje svojega vrta uporabljati tudi pitno vodo.
Ko preorjemo travnik
Običajno se za vrt odločimo na mestu, kjer je bila prej travna zelenica. Kaj naredimo v tem primeru?
Če se da, najprej odstrani-
mo travno rušo. To lahko tudi kompostiramo. Nato preko-pljemo, prefrezamo ali preor-jemo dovolj veliko površino, namenjeno novemu vrtu. Dobro je, da si že na papirju izrišete meje vrta skupaj s potkami. Sama sem velik pristaš tega, da so potke na vrtu stalne. S hojo po rodovitni zemlji namreč zelo zmanjšujemo njeno rodovitnost. Če nimamo stalnih potk, so te vsako leto malo zamaknjene in vsako leto na drugem mestu zemljo potlačimo in potacamo. Tam rastline slabše uspevajo. Poleg tega si težje zapomnimo, kaj je kje raslo v preteklih letih, to pa je zelo pomembno za planiranje ustreznega kolobarja. Še najbolj pa pridejo stalne gredice prav v deževnih poletjih, pomladih ali jesenih in ob večjih nalivih. Voda odteče po potkah, gredica se hitro osuši in rastlinske korenine ne gni-jejo. Poleg tega lahko ves čas pridelek tudi pobirate, ne da bi hodili po mokri zemlji. Stezice lahko lepo pokrijete s slamo, lahko pa tudi z rastlinami, ki smrdijo tudi polžem (praprot, bezgovi listi, veje, bela gorjušica), in s tem zmanjšate njihovo število na vrtu.
Velikost gredic naj bo taka, da bomo s potke dosegli celo gredico, to je okoli 1,2-1,5 m v širino, v dolžino pa je potem vseeno. Širina potk za udobno hojo in prenašanje orodja pa je 50 cm, lahko je nekaj manj. Če je dovolj prostora, potem okoli in okoli vrta zasnujte še gredico za cvetlice, zelišča, trajnice, kot je rabarbara, luštrek ... in morda celo kakšen grm jago-dičja. Če je prostora še več, si omislite še manjši vrtni rastlinjak.
VRTNARSKE STORITVE Janko Kelenc s.p. Bukovci 51, SI - 2281 MARKOVCI tel: 02 766 68 81, fax: 02 766 68 81 GSM: 041 56 27 93 e-mail: info@jano.si, url: http://www.jano.si
Priporočamo se s svojimi storitvami:
urejanje in vzdrževanje okolice hiše, parkov, zelenih površin ■ svetovanje ■ višinsko obrezovanje okrasnih dreves ■ načrtovanje in izvedba namakalnih sistemov ■ postavitev in zasaditev skalnjakov
TLAKOVANJE IN POLAGANJE KAMNA
Mala vas
ALEŠ 041 268 911
•	Polaganje tlaka
•	Rezanje tlaka
•	Izkop, navoz gramoza
•	Utrjevanje terena
•	Mini bager
•	Urejanje okolice

2272 Gorišnica
ROBI 041 316 391
•	Strojno polaganje tlaka
•	Izvedba kanalizacij
•	Urejanje odtokov meteornih vod
•	Izgradnja različnih betonskih ograj
Pred zasaditvijo z vrtninami posejte pionirske rastline
Sama zelo svetujem, da se po pripravi površine najprej poseje bela gorjušica ali oljna redkev, še bolje pa kar mešanica obeh. Ko rastline pričnejo cveteti, jih pokosite in ostanke zadelajte v tla. Če je možno, še vse skupaj zalijte. Preden karkoli posadite, pustite tako obdelano zemljo počivati vsaj dva tedna. Na tak način boste uničili veliko talnih škodljivcev, ki so v trati redni prebivalci, na vrtu pa bi naredili škodo. Poleg tega globoke in močne korenine obeh križnic tla dodatno prerahljajo, tako bodo veliko primernejša za občutljivejše vrtnine. Če boste to počeli spomladi, potem se bo seveda v prvem letu začetek sajenja nekoliko zamaknil, saj omenjenih rastlin ne morete
posejati pred začetkom aprila. Potem pa traja približno dva meseca, da rastline dovolj po-rastejo. Začetek vrtnarjenja bo torej nekje v sredini junija.
Pred setvijo preverite še založenost tal s hranili
Če hočemo na vrtu pridelovati rastline, moramo najprej poznati svojo zemljo. Tako kakor klima je tudi zemlja po Sloveniji zelo različna, temu primerno moramo potem z njo delati, sejati, včasih celo izbrati, kaj bomo v njej pridelovali.
Najprej moramo pravilno vzeti vzorec. Najlažje to naredimo s sondami, ki si jih lahko sposodimo v laboratorijih za analizo tal. Lahko pa za silo uporabimo tudi lopato za prekopavanje. Najprimernejša je tista štirikotna. Tako vzamemo
TLAKOVANJE IN POLAGANJE KAMNA
wm
Postanite naročnik edinega slovenskega mesečnika za sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo s prilogo Vrtnine
vzorec enakomerno, po vsej globini. Analizo tal delajo v mnogih laboratorijih kmetij-sko-gozdarskih zavodov, lahko jo nesete na svetovalno službo v vaši bližini. Analize tal opravljajo tudi na Kmetijskem inštitutu Slovenije in nekateri vrtni centri v Sloveniji.
Za pridelavo vrtnin in dober gnojilni nasvet na vrtu je zelo pomembna tudi organska snov v zemlji, ki pa ne sodi v osnovno analizo. Zato ob oddaji vzorca zaprosite še za analizo vsebnosti organske snovi oz. humusa v tleh.
Če boste pričeli delo spomladi, potem morate vedeti še to, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem. Hlevski gnoj uporabite šele v jeseni. Lahko uporabite kompost, lahko pa tudi kupljena organska gnojila. Če bo analiza pokazala primerno založenost tal s hranili in ste se odločili za kupljena organska gnojila (tako imenovane brikete), je nujno, da upoštevate navodila o odmerkih teh gnojil. Komposta pa porabite od 1,5 l/m2 za stročnice in čebulnice, do 4 l/m2 za plodovke in listnate vrtnine, ki bodo na gredi do jeseni, ko-renčnicam in gomoljnicam ga dajte 3 l/m2.
Na kaj moramo biti pred pričetkom dela na vrtu pozorni
Prvo pravilo vsakega vrtnarja naj bo, da pričnemo zemljo obdelovati šele, ko se dovolj osuši. Torej mokro zemljo pustimo počivati. Kdaj je dovolj suha, nam pove predvsem barva zemlje, ki se prične spreminjati: običajno postaja zemlja svetlejša. Preizkus lahko naredimo tudi z roko: zemljo stisnemo v pest in iz nje ne sme pri-teči voda. Bolje je tudi, da kepa zemlje ne ostane z lahkoto skupaj. Pri obdelavi se zemlja ne sme več prijemati orodja ali naše obutve.
Mnogi me sprašujejo, zakaj tako poudarjam, da se mokre zemlje ne sme obdelovati. Seveda je velik del zemlje ne-organskega izvora in ni živ. Vendar v taki »mrtvi« zemlji rastline še vedno ne bi uspevale, kljub temu da bi analize pokazale dovolj hranilnih snovi zanje. Šele drobni živi organizmi, ki živijo v zemlji, spremenijo mnoge snovi v zemlji v tako kemično obliko, ki je rastlinam dostopna in sprejemljiva. Vsa ta živa bitja potrebujejo za svoje življenje in delovanje zrak. Tudi korenine rastlin potrebujejo zračna tla, da se lahko širijo in tako najdejo dovolj vlage in hranil za rastline. S tem, ko mi hodimo po mokri zemlji, iztiskamo zrak iz nje, majhni zračni prostori med delčki v zemlji izginjajo. Kvari se struktura tal, življenje v tleh izginja.
Vrtnarjenje je lahko zelo zabavno in predvsem primerna terapija za sprostitev stresa, ki se v nas nabere po dolgem delovnem dnevu. Tudi če vse povsem ne uspe, je na vrtu vedno kaj, kar lahko uporabimo v kuhinji. Sprva je mogoče dela veliko, a kmalu boste ugotovili, kaj lahko pridelate in koliko časa imate na razpolago za vrt, zato le začnite.
Miša Pušenjak
TRSNICA IN DREVESNICA PUTAR, d.o.o.;
Cvetkovci 97,2273 Podgorci Tel.: 02 71921 87
Nudimo vam naslednje sadne sadike:
i Jablane (stare in nove sorte),
■	hruške,
■	češnje,
■	višnje, i slive,
■	kutine,
■	kakije,
■	robide,
■	ribez,
■	ameriške borovnice,
■	črne in bele murve,
■	skorš,
■	žižule,
■	asimine,
■	breskve,
■	trsne cepljenke.
¡1.: 07 49 05 475,040 710 209 faks: 07 49 05 476 e-pošta: urednistvo@sad.si
KMETIJSKA ZADRUGA "ORMOŽ" Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00
Po ugodnih cenah ponujamo vse
od setve do žetve ter vse za urejen in cvetoč dom.
Ponujamo tudi kakovosten servis vseh malih kmetijskih strojev.
Odkupujemo mleko, grozdje, živino, poljščine in vrtnine. Vabimo vse zainteresirane, da se oglasijo in sklenejo
pogodbo za odkup svojih pridelkov, še posebej pridelovalce rumene paprike in rdeče pese, za kar se je povečala potreba za predelovalno industrijo.
ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA
Kako pametno sejati in saditi
Kolobarjenje je zelo koristno, ne le predpisano
Kolobarjenje pomeni menjavo kultur na poljedelskih ali vrtnih površinah. Že skozi stoletja so ljudje spoznali, da če imajo isto kulturo na isti njivi več let, ta črpa iz zemlje vedno iste hranilne snovi, razvijajo se iste vrste pleveli, ki se jih vedno težje uničuje, korenine teh rastlin izločajo nekatere toksine, ki nato zavirajo rast v naslednjem letu, največja težava pa so bolezni, ki se praviloma prenašajo z rastlinskih ostankov na njivi na zasajeno kulturo naslednje leto.
Kolobarjenje je danes skoraj že nuja, saj se tako ohranja boljša kakovost zemlje, zmanjšuje se nevarnost širjenja pleveli in bolezni, posledično se porabi manj gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, kar pomeni, da se s kolobarjenjem lahko tudi kar veliko prihrani.
Razlogov za obvezno kolobarjenje je torej več kot dovolj že brez zakonskih zahtev. „Tipičen problem, zakaj je nujno potrebno kolobarjenje, je pojav koruznega hrošča," pravi tudi strokovnjak za poljedelstvo Ivan Brodnjak in pojasnjuje: „Življenjski ciklus hrošča je namreč takšen, da samice odlagajo jajčeca izključno v koruzna polja. Prezimijo le jajčeca, maja se začno izlegati ličinke, ki spodjedajo korenine, nakar se izvalijo hroščki, ki nato letajo vse poletje in jesen, dokler samice spet ne začno izlegati jajčec izključno v koruzna polja. Ličinka se lahko premika zgolj na razdalji pol metra. V primeru, da naslednje leto koruze na takšni površini ni, bo 90 od-
stotkov ličink odmrlo in s tem se koruzni hrošč lahko uniči. V nasprotnem primeru, če se to polje spet zasadi s koruzo, pa se koruzni hrošč množi in tudi vedno bolj širi."
Različne rastline so različno zahtevne oziroma primerne za kolobarjenje; ene najzahtevnejših so križnice, najmanj pa koruza: „Iz rodu križnic je na primer oljna ogrščica, ki se vsaj dve leti ne sme sejati na isti površini, ker se sicer v nasprotnem primeru izjemno hitro širijo bolezni. Enako ne gresta v kolobar oljna ogrščica in pesa, bodisi krmna ali sladkorna, ker sta iz istega rodu in ju napadajo iste bolezni. Manj občutljiva so žita, čeprav tudi pri njih nastopajo težave. Pri nas je najpogo-
stejši kolobar žito s koruzo, vendar se v teh primerih že pojavlja težava fuzarijskih bolezni. To so razni mikotoksini in fuzarije, ki povzročajo bolezni na zrnju in klasih in se prenašajo s koruze na pšenico itd. V zadnjih letih je kar nekaj takšnih težav."
Po besedah Brodnjaka je za osnovni kolobar najbolj smiselno, da je čim širši: „V kolobarju naj bodo tudi t. i. rastline godil-ke. Ena takšnih je oljna ogrščica, ki izredno izboljšuje kvaliteto tal, pa razni strniščni posevki, kot so oljna redkev, facelija, gorjušica, ki vnašajo humus in zmanjšujejo število nematod (nitastih glistic, op. a.)."
Kmetje, ki dobivajo neposredna plačila, pa morajo že po zakonodaji upoštevati dobro kme-
tijsko prakso vsaj minimalnega kolobarja: „Tisti, ki imajo osnovne subvencije, morajo imeti vsaj na polovici njivskih površin najmanj tri kulture v petih letih. Vsi tisti, ki pa so vključeni v integrirano pridelavo, pa morajo upoštevati obvezen kolobar, kar pomeni, da ne smejo dve leti zapored sejati iste kulture na isti površini. Načeloma ne smejo zapored sejati niti žitaric, lahko pa sejejo npr. eno leto pšenico, nato ječmen, tritikalo in rž. Ampak spet velja, da kolikor let zapored se sejejo žita, se potem ne smejo toliko let več sejati na isti površini. Zato je bolje kolobariti tudi z žiti. Ena najmanj zahtevanih rastlin za kolobarjenje pa je koruza, saj se je lahko vzgajala veliko let na isti
DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
sobota
10.03.2012
08.00-11.00
Sodinci - Gostišče Ozon
poned. 12.03.2012 08.00-11.00 Lovrenc na D. polju - društvo upokojencev 12.00 -14.00 Apače - gasilski dom 14.30 -16.30 Jablane - kmečki turizem Medved
torek
13.03.2012
08.00-11.00 12.00-14.00
Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg Juršinci - avtoservis Žajdela_
sreda
14.03.2012
08.00-11.00 12.00-14.00 14.30-16.30
Gabrnik - trgovina Hrga Lasigovci - kmetija Kukovec Polenšak - gostilna Šegula
četrtek
15.03.2012
08.00-11.00 12.00-14.00
Majšperk - gostilna Dolinca Stoperce - gostilna Litož
petek
16.03.2012
08.00-11.00 12.00-14.00 14.30-16.30
Mihovce - avtoservis Dobič Gerečja vas - gasilski dom Njiverce - kmetija Podgoršek
sobota
17.03.2012
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav, Adriatic Slovenica, Generali in Grawe, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu y
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
[EHlZHEBm^^™ G^ZQDÍím IstMgniM
Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI,
Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02 / 78811 75
08.00-11.00 12.00-14.00
Cirkulane - bar Marinka Stojnci - gasilski dom
poned.
19.03.2012 08.00-11.00 Grajena - gasilski dom
12.00 -14.00 Drstelja - kmečki turizem Lacko _14.30 -16.30_Janežovci - okrepčevalnica pri Mici
I
i i
torek
20.03.2012
08.00-11.00 12.00-14.00 14.30-16.30
Videm - market Žerak Leskovec - pri pokopališču Zamušani - Guma bar
sreda 21.03.2012 08.00-11.00 Žetale - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič
I
četrtek
22.03.2012
08.00-11.00 12.00-14.00 14.30-16.30
Gajevci - trgovina Vrtnica Markovci - gasilski dom Zg. Hajdina - pri pokopališču
petek 23.03.2012 08.00-11.00 Dornava - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Moškanjci - bencinski servis Žiher _14.30 -16.30_Vitomarci - kmetijska zadruga
sobota
24.03.2012
09.00-11.00 12.00-14.00
Bolehnečici - Servis kmetijske tehnike Šijanec Mala nedelja - gostilna Slekovec
poned. 26.03.2012 09.00-11.00 Sveti Jurij ob Ščavnici - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Slaptinci - kmetija Černel, Slaptinci 18 _14.30 -15.30 Dragotinci - Gasilski dom_
torek 27.03.2012 09.00-11.00	Negova - Gasilski dom
12.00-13.00	Grabonoš - Gasilski dom
13.30 -14.30	Cerkvenjak - parkirišče pri pokopališču
15.00 -16.00	Smolinci - trgovina Ploj
površini. Ob pojavu koruznega hrošča v zadnjem obdobju pa je pač potrebno kolobarjenje, saj bodo sicer zelo, zelo zmanjšani pridelki."
Dober kolobar za tipično ali izključno poljedelsko kmetijo je po nasvetu Brodnjaka takšen: „Eden najboljših kolobarjev za tovrstno kmetijo je npr. koruza, naslednje leto pšenica, potem oljna ogrščica, potem se lahko v strnišče oljne ogrščice zaseje še ajda in naslednje leto spet koruza. To je primer takšnega minimalnega kolobarja, ki je dober tudi za integrirano pridelavo, poleg tega se izboljšuje tudi rodovitnost zemlje, pa tudi dohodkovno je dovolj zanimiv za takšne kmetije."
Za bolj živinorejske kmetije veljajo nekoliko drugačni kriteriji: „Na teh kmetijah se sicer lahko izvaja tudi prej opisani kolobar, a ker praviloma manjka krme, se lahko za koruzo seje pšenico, potem ječmen, če gre za prašičerejsko kmetijo. Če pa gre za govedorejsko kmetijo, pa je dobro v žitno strnišče posejati travo ali deteljno travno mešanico, naslednje leto pa ponovno zasaditi koruzo. S košnjo
strnišča namreč uničimo tudi trajne plevele, kot so slak in osat, in potem ni treba kupovati in uporabljati raznih fitofarma-cevtskih sredstev za njihovo uničenje."
Podobno kot za kolobar na njivah velja tudi za kolobar na vrtu, kjer je najprej treba skicirati gredice, kjer se bo kolo-barilo. Posamezne gredice je najbolje ločiti na enake dele, ki se ujemajo s številom let kolo-barjenja. Prvo pravilo za vrtno kolobarjenje je, da se na posameznih predelih skupaj ohranijo sorodniki.
Pri oblikovanju kolobarja se sajenje in setev vrtnin načrtuje tako, da se izmenjujejo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni, gomolji in užitnimi cvetovi (cvetača, brokoli in artičo-ka). Za učinkovito kolobarjenje je potrebno tudi primerno gnojenje in zalivanje. Rastline, ki porabijo ogromno vode, kot so paradižnik, paprika in kumare, je v dobrem kolobarju treba zamenjati s stročnicami ali korenovkami, skratka z rastlinami, ki ne potrebujejo veliko zalivanja.
SM
r
BC HIBRIDI
PRAVI IZBOR!
Visok in kakovosten pridelek. Stabilnost in prilagodljivost. Ugodna cena!
Informacije: 041 629 058, 041 742 265, www.semevit.si
\

Iz ptujske Kmetijske zadruge
Plan odkupa in prodaje podoben kot lani
V Kmetijski zadrugi (KZ) Ptuj, ki je ena največjih na našem območju, v letošnjem letu glede na leto 2011 ne načrtujejo povečanega obsega odkupa in prodaje žitaric, vrtnin, goveda in prašičev. Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič pravi, da pri planih fizičnega obsega proizvodnje ohranjajo realne količine, upoštevajoč stanje na trgu in dosedanje izkušnje.
„V letu 2102 planiramo odkup približno 4000 glav govedi in okoli 13.000 glav prašičev, kar pomeni nekaj odstotkov večji obseg kot lani, vendar gre pravzaprav za zanemarljive razlike. Lani smo tako odkupili 3832 glav govedi in skoraj 12.500 prašičev, predlani, v letu 2010, pa 4387 glav govedi in 11.760 prašičev."
Pri poljščinah in vrtninah je plan postavljen celo nekoliko pod količinami, ki so jih v KZ odkupili lani. Lansko leto je bilo namreč rekordno po količini pridelanih žitaric in koruze, saj so v KZ odkupili kar dobrih 7600 ton pšenice, 8900 ton koruze, 197 ton ječmena, 355 ton oljne ogrščice, 663 ton rdeče pese itd. „V letošnjem letu načrtujemo odkup
valske proizvodnje za letošnje leto direktorja Janžekoviča skrbi ureditev trga z repro-materialom; sedanje stanje, ko vsaka zadruga zase išče najugodnejše dobavitelje, po njegovih besedah ne prinaša pravega učinka: „Veliko lažje bi dosegali nižje cene oziroma višje rabate in boljše pogoje pri nabavi repromateriala, če bi se vse ali vsaj večina zadrug povezale v skupnem podjetju. V okviru naše KZ že nekaj let uspešno posluje hčerinsko podjetje Zadružna oskrba, ki je lani s štirimi zaposlenimi ustvarilo kar 12,2 milijona evrov prometa. Družba ima že danes 40-odstoten tržni delež v državi pri prodaji sredstev za varstvo rastlin, 30-odstotni tržni delež pri prodaji umetnih
približno 5500 ton pšenice, 400 ton ječmena, 6000 ton koruze, 500 ton oljne ogršči-ce in približno toliko rdeče pese. Glede odkupa vrtnin pa je na našem območju tako kot nasploh v državi zelo slabo. V planu imamo sicer predvidene manjše, skoraj zanemarljive količine odkupa zelja, grozdja, bučnic in čebule. Sicer bomo od članov odkupili vse druge vrste zelenjave in sadja, če ga bodo ponudili v odkup, vendar, kot pravim, gre res za količine, ki niso vredne omembe."
Ponudba zadrugam za skupen nastop na trgu repromateriala
Bolj kot sam plan predvidenega obsega rastlinske in ži-
mernejše skupno podjetje vseh zadruga na trgu repro-materiala: „Prvič, imamo že uveljavljen nastop pri strateških partnerjih, poznamo slovenski trg, zaposleni so izkušeni kadri, stroški poslovanja so pri štirih zaposlenih minimalni, smo konkurenčni in že zdaj skrbimo za dnevno oskrbo kupcev kjerkoli v državi. Seveda bi se s povezavo vseh zadrug v enem podjetju na trgu repromateriala lahko
pokazale tudi slabosti in nevarnosti, kot je recimo nizka likvidnost kupcev, potreba po velikih obratnih sredstvih, insolventnost poslovnih partnerjev ipd., vendar sem prepričan, da bi bili sinergijski učinki takšne povezanosti veliko večji tako za zadruge kot za kmetovalce. Namreč, zagotavljali bi najugodnejšo ponudbo zadružnemu sektorju, kot najmočnejši trgovec s kmetijskim repromaterialom
bi se veliko lažje pogajali za cene in bonuse, lažje bi obvladovali konkurenco. Zavedati bi se morali, da smo edino združeni lahko močnejši," je zaključil Janžekovič, ki je za konec izpostavil še izjemno visok promet slovenskih zadrug na področju repromateriala: letno zadruge namreč skupaj prodajo 75.000 ton mineralnih gnojil, 111.000 ton gnojil, 1100 ton semenske pšenice, 553 ton semenske koruze, kar
1800 ton semenskega krompirja, 218.000 komadov tr-snih cepljenk in 33.800 sadik sadnega drevja. Na področju gradbenih materialov znaša letni promet vseh zadrug (po nabavni ceni) 28.100.000 evrov, pri tehničnih materialih znaša letna vrednost prometa (po nabavni ceni) 37.900.000 evrov, pri živilih pa (prav tako nabavna vrednost) kar 45.800.000 evrov.
SM
V Ptujski kmetijski zadrugi letos načrtujejo odkupiti približno enake količine žitaric, koruze, goveda in prašičev kot lani. Zavzemajo pa se za združitev oziroma vsaj poslovno povezanost zadrug na trgu repromateriala.
gnojil, prodaja pa tudi krmo za živino, semena in gradbeni material. Že na dosedanjih zadružnih regijskih posvetih je bila vsem zadružnikom predstavljena možnost, da bi se ves repromaterial nabavljal preko Zadružne oskrbe, torej bi se na tem področju lahko vse zadruge povezale v družbi. Mi ponujamo možnost sodelovanja preko pogodbe o poslovnem sodelovanju ali pa na osnovi kapitalskega vložka v obstoječo družbo, s čimer postane zadruga vlagateljica seveda tudi solastnica v sorazmernem deležu. Z dokapitali-zacijo bi takšna zadruga dobila tudi mesto v organih vodenja družbe in tako soodločala o nadaljnjem razvoju."
Janžekovič na osnovi SWOT-analize tudi dokazuje, zakaj bi bila Zadružna oskrba najpri-
Zasadili bomo sadovnjak
Namesto ciprese naj raste jablana
Nekoč ni bilo dileme: namesto s cvetjem je bila okolica hiše, bližnja in daljna, tradicionalno zasajena s sadnim drevjem. Danes ni več tako: namesto da bi sadili sadne vrste, ljudje raje posežejo po cipresah in podobnem okrasnem grmičevju. Kot kaže, pa so se tudi na tem področju navade pričele spreminjati, največ zaradi vse večjih potreb po samooskrbi.
Za našo pokrajino so bili v preteklosti značilni veliki sadni vrtovi. Včasih je bilo veliko češenj, ki ne potrebujejo veliko oskrbe niti veliko zaščite, potrebuje le dovolj prostora. Ni ga lepšega, ko lahko na svojem dvorišču od pomladi do pozne jeseni utrgamo kakšen sad in se posladkamo z ekološko pridelanim. Naš sadovnjak nam bo poleti nudil blagodejno senco, ki jo v zadnjih letih zaradi visokih temperatur vse bolj iščemo.
Na kaj moramo biti še posebej pozorni, ko se odločamo, da bomo ob svoji hiši zasadili sadovnjak, smo vprašali priznanega specialista za vinogradništvo in sadjarstvo Andreja Re-berniška. Najprej si je treba narediti vsaj minimalni načrt, vse pa je odvisno od tega, kje bomo zasadili drevesa: v naselju ali blizu hiše, ker je treba upoštevati bujnost drevesa. Zlasti če ga bomo posadili na bolj bujno rastočih podlagah, je treba upoštevati minimalno razdaljo od hiše in tudi pravilno razdaljo med posameznimi sadnimi vrstami, ker če je ne bo, se drevesa se bodo pravilno razvijala, pa tudi njihova obolevnost bo večja. Te razdalje se razlikujejo od sadne do sadne vrste, od hiše pa naj bi sadili
vsaj šest metrov.
Če sadimo drevesa na šibko rastočih podlagah, jih moramo posaditi tako, da je cepljeno mesto vsaj 20 cm nad zemljo. Pri sajenju pa moramo misliti tudi na sosede, da jim naša sadna drevesa ne bodo s svojo bujnostjo povzročala sence oziroma s svojimi krošnjami prehajala na njihove parcele.
Nič manjšega pomena pri sajenju nima sama zaščita dreves. Nekatere sadne vrste zahtevajo več škropljenja kot druge, zato jih ne gre zasajevati blizu zelenjavnega vrta.
Pred vsako zasaditvijo sadnega drevja se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom, da bo naš mali sadovnjak izpolnil naša pričakovanja, nas razveselil z bogatim in zdravim pridelkom.
Zasaditev sadovnjaka je odvisna tudi od samega namena uporabe pridelka. Pestrost zasaditve sadnih vrst bo imela prednost pred istovrstno zasaditvijo, če bomo dali prednost sveži uporabi pred predelavo. Če bomo zasadili stare sorte, je priporočljivo sajenje na bujnej-ših podlagah, potrebne pa so tudi večje medvrstne razdalje. Stare sorte je smiselno saditi na večjih parcelah.
Slovenske gorice in Haloze,
Ptujsko in Dravsko polje so ugodna območja za sadovnjake oziroma sadno drevje. Tako klima kot lege so ustrezne, tudi zimska pozeba jih ne ogroža, bolj ali manj se to območje srečuje s spomladanskimi pozeba-mi. Še najbolj so v tem primeru na udaru koščičarji, pri jablanah in hruškah so spomladanske pozebe zelo redke.
Ob sajenju naj bo sadilna jama večja, da sadiko na zalogo primerno pognojimo. Pri sajenju večjega kompleksa pa že pride v poštev analiza tal in gnojenje na njeni podlagi. Za nobeno sadno vrsto niso primerne severne lege. Za mare-
lico, ki pogosto podleže kapi, je primerna zavetrna lega, in če je le mogoče, jo posadimo na južni strani hiše. Strokovnjaki priporočajo, da jo sadimo v čisto zemljo, brez dodatkov gnojil, ker brž ko bo začela močno rasti, ne bo rodila. Zaradi bujne rasti se bo njena občutljivost za kap le še povečala.
Vseh dreves ne obrezujemo enako
Pri rezi sadnega drevja je najpomembnejše, da poznamo rodni les. Osnovno načelo rezi je vzdrževanje rodnega lesa in vzgojne oblike. Ker ljudje ne
Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in sadjarstvo
vrt še dodatno gnojili, razen morda breskev, ki jo vsake tri do štiri leta pognojimo z organskim gnojilom.
Zaščita oziroma škropljenje
sadnega drevja mora temeljiti na poznavanju bolezni in škodljivcev. Pri škropljenju se je najbolje držati strokovnih nasvetov.
MG
Osnovno načelo rezi je vzdrževanje rodnega lesa in vzgojne oblike.
poznajo rodnega lesa, režejo vse sadne vrste enako, kar je največja napaka. Tako moramo vedeti, da breskev rodi izključno na enoletnem lesu, zato jo moramo intenzivno rezati, da dobimo enoletni les. Jablana in hruška rodita na dvo- do triletnem lesu, rezati je treba tako, da dobi vzgojno obliko in zato ne smemo pustiti enoletnih poganjkov.
Zelo pomembno pa je vedeti, da češenj, sliv, višenj in marelic ne režemo spomladi, temveč po obiranju sadežev, nikoli poganjkov tudi ne prikrajšuje-mo, temveč celotne poganjke izrezujemo. Vse te vrste rodijo na večletnem lesu.
Če smo pri sajenju dovolj po-gnojili sadilno jamo, načeloma ni nobene potrebe, da bi sadni

KONJENIŠKI KLUB KOMENDA IN OBČINA KOMENDA VABITA NA SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE TER VRTNARSKE IN OGREVALNE OPREME
od 30. marca do I. aprila 2012
Slavnostna otvoritev v petek ob 12.uri Sejem bo odprt: petek od 12. do 18. ure sobota in nedelja od 9. do 18. ure
Organizirano brezplačno parkiranje. V času sejma GOSTINSKA PONUDBA!
V času sejma vabljeni na zanimiva predavanja Več na www.sejemkomenda.si, tel.: 01/83 41 472.
Prisrčno vabljeni na ogled sejma in spremljajočih zabavnih prireditev.
V_/
Občina KOMENDA
PROST VSTOP VLJUDNO VABI SEJEM KOMENDA
fRUBJST
" tf\ m	—
CEPILI DRV
www.sico.si www.cepilnik.si
M
SICO d.o.o. 4 Arja vas 104 3301 Petrovče
tel.: (03) 703 88 23
Za uspešno vrtnarjenje potrebujemo primerno orodje
Pravo orodje za pravo opravilo
Vsak ljubiteljski vrtičkar mora pri izbiri ustreznega vrtnega orodja paziti predvsem na kakovost, učinkovitost, dobro izdelavo in varnost. Pomembna je sicer tudi cena, a še vedno velja, da se poceni nakup pogosto ne izplača.
Osnovno orodje za obdelavo vrta so vsekakor lopate, grablje in motike, za katere je primerno, da so iz nerjavečega jekla in izdelane iz enega kosa, saj so varjena in zakovičena mesta pogosto šibke točke. Pri grebaču, grabljah, motiki, lopati in metli je pomembna ustrezna dolžina držaja, da se nam pri delu ni treba preveč pripogibati. Preko-pne vile in lopata štiharica (mimogrede: v knjižni slovenščini se ji reče rezača) pa naj imata krajši držaj, primeren vaši višini.
Podobno je pri vrtnarskem orodju, pri katerem ne gre brez dobrih vrtnih škarij. Rezilo naj bo iz nerjavečega jekla in tako ostro, da robovi rezane površine ostanejo gladki in ne zmečkani ali scefrani. Za obrezovanje sadnega in okrasnega drevja potrebujete močne škarje, dolge 20 cm, za obrezovanje vrtnic in drugega cvetja pa 17 ali 18 cm. Najmodernejše škarje, še zlasti posebni modeli, kot so drevesne škarje ali škarje za živo mejo, so prekrite s plastjo teflona, njihov mehanizem pa je uporabniku prijazen, saj v delo ni treba vložiti pretiranega napora.
Od lopate do zaščitnih očal
Lopate so namenjene za prekopavanje vrtne zemlje ter
za izkopavanje lukenj za sajenje. Najprimernejše so take z ravno jekleno površino in trdim držajem iz lesa ali plastične snovi; primerna velikost za manjše ljudi je 80 cm, za večje 90 cm.
Prekopne vile z roglji, oddaljenimi 4 cm, in krajšim držajem uporabljamo za prekopavanje kamnite in težke zemlje ali zemlje, polne koreninastega plevela.
Sadilno lopatico z ročajem iz lesa, umetne mase ali lažje kovine potrebujemo za izkopavanje manjših lukenj ali za zasaditev posod.
Grebač ali ročni kultivator s tremi roglji in daljšim držajem uporabljamo za rahljanje zemlje.
Lopato z ukrivljeno površino in daljšim držajem uporabljamo za zemljo, pesek ali kompost.
Motike z daljšim držajem so primerne za rahljanje zemlje in odstranjevanje trave.
Kovinske vrtne grablje z dolgim držajem so primerne za grabljenje gredic in prodnih poti,
Pahljačaste grablje s kovinskimi ukrivljenimi roglji so za grabljenje listja, pokošene trave in mahu.
Metle - brezove, sirkove ali iz drugega materiala - so
vsestransko uporabne, najpogosteje pa jih uporabljamo za pometanje utrjenih površin in dvorišča.
Samokolnice so pri raznih vrtnih opravilih zelo pripravne. Na tržišču jih je cela vrsta različnih oblik in velikosti. Najprimernejša je navadna sa-mokolnica z enim kolesom in jeklenim ali plastičnim koritom, volumna 50 do 70 litrov. Pri uporabi je pomembno, da je težišče naložene samokolnice na gumijastem kolesu, saj bo tako teža, ki jo boste prevažali, manjša, vaš hrbet pa bo obvarovan pred prevelikimi obremenitvami ali celo poškodbami.
Zalivalke: so za ljubiteljske vrtičkarje že skoraj obvezne, kajti rastline potrebujejo za pravilno rast poleg zraka in sonca tudi vodo. Zato je poleg okopavanja in pravilnega gnojenja zalivanje eno najpomembnejših vrtnih opravil. Za manjše vrtove so najpriroč-nejše plastične zalivalke z volumnom 8 do 10 litrov. Zalivalke iz pocinkane kovine bodo sicer vzdržale dlje, a so tudi težje, zalivalke iz galvanizirane kovine pa bo kmalu napadla rja. Pomembno je, da so luknje na razpršilnem nastavku primerno velike, da ob zalivanju voda ne odteka prehitro ali prepočasi.
Osnovno orodje za obdelavo vrta so lopate, grablje, motike, grebači, prekopne vile ter razni pripomočki za sajenje in rahljanje zemlje.
Vrtne cevi so zadnje čase ali iz mehke in s sintetičnimi vse pogostejše orodje. Primer- vlakni prepletene plastične no je, da so iz kakovostne gume snovi in seveda z nastavljivo
NOVO NOVO NOVO
KEMIČNE OGRAJE proti divjadi za zaščito vaših kmetijskih pridelkov, vinogradov in sadovnjakov
KAMENA SOL za živino in divjad
Zdravko Zupanič, s.p., Markovci 28a, Markovci Telefon: 041 723 957
razpršilno šobo. Primerna je taka dolžina, da boste od priključka za vodo dosegli najod-daljenejši kotiček svojega vrta. Po uporabi cev za zalivanje vedno zvijemo in shranimo na senčnem prostoru.
Kosilnice: vaša trata, vam bo v prijeten okras le, če boste zanjo redno in dobro skrbeli. Priporočamo, da se o pripravi zemljišča in sejanju trate posvetujete s strokovnjakom. Ta vam bo lahko svetoval tudi, kakšna kosilnica bi bila najprimernejša glede na velikost in vrsto vaše trate. Na manjših površinah so najuporabnejše ročne, vretenaste ali električne kosilnice, na večjih in zahtevnejših površinah trate pa so najpriročnejše kosilnice na bencinski pogon ter seveda s snemljivim košem za travo. Za finejša zaključna dela pa so primerne nitne kosilnice (flaksarice).
Prekopalniki in freze: so namenjeni za strojno prekopavanje vrtne zemlje in tudi nekaj drugih opravil. Danes je v prodajalnah na voljo velika izbira visoko kakovostnih pre-kopalnikov oziroma frez, ki so z raznimi priključki in dodatki primerni tudi za druga sorodna opravila.
Vrtni traktorji: so namenjeni košnji večjih travnatih površin. Izbirate lahko med različno velikimi in različno močmi motorja, od 6,5 KM pa tja do najzmogljivejših vrtnih traktorjev z dvema nožema in motorjem do 22 KM, s košem ali brez njega. Na voljo so tudi tako imenovani riderji.
Zaščitna oprema: pri delu na vrtu, predvsem z vrtnim orodjem, je pomembno, da se zaščitimo. Za to so primerne zaščitne rokavice, predpasniki ali delovne obleke, pri uporabi nitne kosilnice in prekopalni-kov pa tudi zaščitna očala. Ob vsem tem pa je treba vedeti, da bo delo, ki ga opravljamo, sproščeno in varno le, če se pri tem dobro počutimo.
LARIX GT, d. o. o., pooblaščeni zastopnik tovarne LINDNER na slovenskem trgu
Belska cesta 38, PREDDVOR
Tel.: (04) 255 66 10f faks: (04) 255 66 11
GSM: (041) 624 863
E-naslov: larixgl@siol.net
Kmetije so lahko samozadostne
Kaj je biolosko-dinamicno kmetovanje?
Ekološka pridelava hrane je v Sloveniji že precej prepoznavna, čeprav se z njo ne ukvarja prav veliko kmetij. Nekoliko manj znano pa je biološko dinamično kmetovanje. Bistvena razlika med obema načinoma je v tem, da so biodinamične kmetije lahko praktično samozadostne in za preživetje načeloma ne potrebujejo ničesar iz zunanjega okolja.
Prvi slovenski doktor biodi-namičnega kmetovanja Matjaž Turinek je o razliki med obema načinoma povedal. „Zakonitosti ekološkega kmetovanja izhajajo iz biodinamičnega, saj se je prvo razvilo iz tega. V biodinamičnem kmetovanju je večji poudarek na celostnem pogledu na kmetijo in svet okoli nas. Kmetijo želimo dojemati in obdelovati kot sklenjeno celoto, delamo pa tudi v smeri samozadostnosti in neodvisnosti. Idealna biodinamična kmetija bi bila sposobna preživeti tudi brez zunanjih vnosov, kot so nafta, elektrika, gnojila, voda in podobno, kar pa danes sploh ni več samoumevno, kaj šele zaželeno."
V Sloveniji je okoli 20 bio-dinamičnih kmetij in 2.200 ekoloških. Njihovo število še vedno raste, a ne tako skokovito kot včasih. Na leto se v sistem vključi približno sto novih kmetij.
Z biološko-dinamičnim oz. biodinamičnim kmetovanjem se dalj časa uspešno ukvarja Drago Purgaj iz Cerkvenjaka; Purgajeva kmetija je nosilka certifikata ekološke pridelave in ima po sklepu Demeter International pravico uporabe mednarodne blagovne znamke Demeter.
Kaj je pravzaprav biodina-mično kmetovanje, je Purgaj opisal takole: „Biološko-dina-mična pridelava je za razliko od drugih metod pridelave oblika samozadostnega kmetijstva. To je tudi eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj je biodi-namika tako redko omenjena. Enostavno: tisti, ki delajo po tej metodi, ne kupujejo veliko semen, gnojil in škropiv in so zato za oglaševanje nezanimivi. Biodinamiki se zavedamo, da ni zadosti zamenjati sintetičnih pesticidov s takšnimi, ki bi bili prijaznejši do narave, torej namesto enega sredstva kupiti drugega. Biodinamika temelji predvsem na doslednem upoštevanju načela naravnega ravnovesja. Precejšnja pozornost se posveča odzivom rastlin in živali na dejavnike, kot so položaj oziroma konstelacije
planetov ter naravnim ritmom (ritem leta, meseca, dneva), za kar se posamezna opravila izvajajo ob ugodnih dneh za posamezen ukrep, s čimer se bistveno zmanjša potreba po zaščitnih sredstvih. Delo po tej metodi vključuje tudi uporabo in izdelavo biodinamičnih pripravkov, ki jih izdelujemo iz zdravilnih zelišč (kamilica, rman, preslica idr.) in mineralov, s katerimi krepimo zdravje rastlin ter posredno zmanjšujemo pojav bolezni in škodljivcev. Pravočasna uporaba teh pripravkov revitalizira oslabljeno vitalnost rastline ter stimulira rast korenin, aktivnost talnih mikroorganizmov ter tvorbo humusa, kar dokazujejo mnoge znanstvene raziskave."
Kot pojasnjuje Purgaj, so različne študije dokazale, da je biodinamični način dela z zemljo, čebelami in živalmi kakovosten: „Ugledni švicarski neodvisni inštitut FIBL (Forschungsinstitut für biologischen Landbau) že več kot petindvajset let ugotavlja in poroča o razlikah med konvencional-nim, organsko-biološkim ter biološko-dinamičnim načinom pridelave. Biološko-dinamična metoda je v prednosti po izmerjenih parametrih, ki poleg pridelka upoštevajo tudi odstotek biomase, pestrost travnih vrst, žuželk, deževnikov in drugih organizmov. Projekt je po svetu znan pod imenom DOK-poizkus (dinamično, organsko, konvencionalno), njegove metode pa so podlaga za delo pridelovalcem po vsem svetu."
V 60. letih prejšnjega stoletja je biološko-dinamična metoda služila kot izhodišče razvoju ekološkega kmetovanja, katerega pobudnik je bil švicarski agrarni politik dr. Hans Müller, ki se je zavedal, da je preobrazba v biološko-dinamično kmetovanje dolgoročni cilj, zato je za začetek predlagal zgolj tiste segmente, ki so omogočali, da so švicarski kmetijski obrati postali neodvisni od dokupa surovin. V Sloveniji pa segajo začetki biodinamike v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je Meta Vrhunc začela predava-
ti in objavljati članke. Leta 1991 je bilo ustanovljeno društvo Ajda Vrzdenec, temu pa so sledila ostala društva, ki so danes povezana v Zvezo društev za bi-ološko-dinamično gospodarjenje, medtem ko za koordinacijo med Demeter kmetijami ter krovno organizacijo Demeter International skrbi Demeter zavod za biološko-dinamično gospodarjenje.
SM
ProFarm
KOSENINA D.O.O.
WWW.PROFARM.SI
Spodnja Senica 9 1215 Medvode Tel. 01/3618-303 GSM. 040/21-33-55 modra Številka
(((» 080 75 74)
V Slogi je moč

VSE ZA SPOMLADANSKO DELO NA POLJU IN VRTU....
KMETIJSKA TRGOVINA ŠIK0LE______ » HIUI HIf
KMETIJSKA TRGOVINA LOVRENC
•••
53
TRGOVINA ZA KMETOVALCE IN VRTIČKARJE
•	Semena jarin, trav, vrtnin,
•	semenski krompir,
•	semenska koruza
ZP Hibridi
saathanjfclinz'
•	gnojila, substrate, sredstva za# varstvo rastlin Syngenta®
Lumax _Force8
Slogin Infofon: itEfriiiEm.ni
PRODAJA IN SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Celovita ponudba kmetijske mehanizacije, olj, maziv in	John Deere
rezervnih delov.
V	Slogi smo pripravljeni na pomlad...
V	Sloginih kmetijskih trgovinah Šikole in Lovrenc na Dravskem polju imamo pripravljeno pestro ponudbo za prihajajočo pomlad, čas sajenja na polju in vrtovih, vinogradih in sadovnjakih.
Bogat izbor semenskega materiala, specialnih gnojil in apnencev, sredstev za varstvo in nego rastlin, orodja, mehanizacije, motornih olj in maziv, rezervnih delov za traktorje in kmetijsko mehanizacijo, gozdarske opreme, krmil in mineralno vitaminskih dodatkov, substratov za sajenje in presajanje, sadik zelenjadnic in dišavnic bo zadovoljil še tako zahtevne kupce.
Naši agronomski svetovalci so vam vedno na voljo za vprašanja o varni pridelavi hrane in uporabi fitofarmacevtskih sredstev, nasvete pa najdete tudi na spletni strani www.sloga.si.
V	sodelovanju s proizvajalci fitofarmacevtskih sredstev in zastopniki semenarskih podjetji bomo gostili njihove
strokovnjake. Pripravili vam bomo delavnice in predstavitve obrezovanja sadnega drevja, saditve in presajanja lončnic, balkonskega cvetja, kolobarjenju in podobnih temah ter vam ponudili posebne popuste na nekatere blagovne znamke.
Z veseljem vam bomo svetovali in se potrudili za vas. Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro in v soboto do 13. ure. Vabljeni!
Odkup žit, živine, lesa..... 031/572616	Kmetijska mehanizacija..... 051/629 049	
		
Kampanja je v teku
Vloge le z usklajenimi podatki
Letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za leto 2012 se je začela že 27. februarja, zadnji rok za oddajo vlog pa poteče sedmega maja. Zamudniki bodo sicer vloge za pridobitev neposrednih plačil lahko oddajali še do prvega junija, seveda s „kazenskimi" odbitki.
Zbirno vlogo morajo tudi letos vložiti vsi, ki želijo v letu 2012 vlagati zahtevke za kateregakoli od ukrepov kmetijske politike, ki so vključeni v kmetijsko okoljski program (KOP) in ki so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti ali pa dajejo v promet živinska gnojila.
Iz Agencije za kmetijske trge, ki je zadolžena za obdelavo vlog, pa letos sporočajo:,, Prejšnja leta so kmetje oz. vlagatelji na dom prejeli navodila oz. kratek opomnik za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike ter podatke o zemljiščih v uporabi. Letos Agencija omenjenih podatkov in navodil nosilcem ne bo pošiljala na dom, ker so na voljo pri kmetijskih svetovalcih na vseh izpostavah KSS. Vsa navodila, obrazci, informacije in podatki, ki so potrebni za uveljavljanje neposrednih plačil in plačil PRP za obdobje 2007-2013 za ukrepe osi 2, pa so na voljo na spletni strani Agencije »Zbirna vloga 2012...od A do Ž«. Na dom pa bo Agencija poslala pisno opozorilo le tistim kmetom, ki imajo v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) neusklajene podatke, zaradi katerih vnos zbirne vloge ne bo mogoč.. «
Vodja svetovalne službe na ptujskem KGZ Peter Pribožič pa je kmete opozoril predvsem na to, da naj se držijo določenih terminov obiska pri svetovalcih.
POMLAD.,» Dtopdom
-	gradbeni material
-	suhomontažni sistemi
-	mešanje fasadnih in notranjih barv (Jub, Rofix, Caparol)
-	fasadni sistemi
-	izolacije
-	kritine
-	orodje
-	barve, laki
-	salon keramike tel: 02/799-01-00
skupina
Za male in velike mojstre.
\mm GKŠDPMlfflE w iaDomofl DScsiramBDs®
Pomlad d.o.o., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina E: pomlad.doo@siol.net S: www.pomlad-doo.si
K «i > JC	
	
agronatur
naravna domača krmila za živali
-»-¡ronatur	^ranatur	ngronatur	-ffronatur
MPfBUTMMO
is»
K ii»i I»I
3 O m
30 hg
*t
PP - AGRO d 0.0 Trîaîka resta 4] A i 000 Maii bor tel.! OZ 33 OD 670 www.3gronatui.sf
IZDELOVANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
RH KOVAŠTVO
m2lA PRELOG ALOJZ s.p.
Proizvodni program
•	Novo plug za buče na zapiranje
•	Novo pralni stroj za bučna semena
•	Novo polirni stroj za semena
•	Novo okopalnik za buče 3 vrstni
•	Kombajn za trebljenje buč
•	Plug za buče 3 m in 4m
•	Trosilec apna (enakomeren količinski raztros pri tleh -se ne kadi)
•	Okopalnik za koruzo in vrtnine z dognojevalno napravo INOX 2-, 4- in 6- vrstni
•	Strniščni plug-rahljalnik s sejalno napravo za travo
•	Predsetveniki različnih širin od 1,80 m do 5,50 m
•	Podrahljalniki z drobilnimi valji do 60 cm delovne globine
•	Sadjarski podrahljači
www.kovastvo-prelog.si info@kovastvo-preiog.i tel: 02/ 587 14 63 GSM: 041 679 459
KO POTREBUJETE GOTOVINO TAKOJ... DO MMWßflQ [?®(iM
-	posojila za zaposlene in upokojence
-	ni stroškov odobritve
-	izplačilo gotovine takoj
-	tudi za osebe z nižjimi dohodki
INFO-KREDIT d.o.o. Mlinska ulica 28,2000 Maribor
(v bližini avtobusne postaje, nasproti bencinske črpalke) Tel: 02/25-27-363, Gsm: 051/70-10-20
www.radio-tednik.si
Košarka m PARKL
Felnar za las pred Kidričani
V košarkarski ligi PARKL je bil odigran predzadnji krog, ki je prinesel nekaj zanimivih obračunov. V tekmi za četrto mesto, ki hkrati pomeni zadnjo vstopnico na zaključni turnir, sta se pomerila GG Felnar in Kidričevo. Domačini so odlično začeli in si ob pomoči nenatančnih gostov do polčasa priigrali 15 točk prednosti. V nadaljevanju so Kidričani poskušali zmanjšati zaostanek, saj bi jih tudi poraz z največ 12 točkami še uvrščal pred nasprotnika. Vse skupaj se je razpletlo v pravo dramo, v kateri so imeli več sreče Good Guysi, saj je Arnuš 2 sekundi pred koncem postavil končni rezultat 79:66. Naziv najboljšega igralca tekme si zasluži Rojko, ki je poleg 31 točk uspešno vodil igro domačih. Good Guysi v zadnjem krogu gostujejo v Račah, z zmago pa bi zapečatili usodo Kidričevega. Druga pomembna odločitev je padla v tekmi med Adeccom in Račami. Ekipi sta se borili za 6. mesto in neposredni obstanek v 1. ligi. Ekipa Adecca je na koncu zasluženo slavila (89:72) svojo četrto zmago v sezoni in zanesljiv obstanek. Rače bodo tako kot lani morale v kvalifikacije za obstanek v 1. ligi. Tekma Starš in Vinaga je minila v senci dejstva, da se bosta ekipi najverjetneje pomerili še enkrat v polfinalu zaključnega turnirja.
Najpomembnejša tekma 2. lige se je odvijala v Majšperku, kjer je gostovala ekipa Čiro Starše. Gostje, ki bi z zmago še ohranili upe na 2. mesto, so začeli odločno in si že do polčasa priigrali 12 točk, na koncu pa zasluženo slavili 88:68. V zadnjem krogu se bosta v Staršah v neposrednem dvoboju za 2. mesto pomerili ekipi Čiro in KPŠ. Boljši v tem dvoboju si bo priigral kvalifikacije za 1. ligo, ki bodo potekale v okviru zaključnega turnirja.
1. LIGA
REZULTATI 13. KROGA: KK
Starše - Vlnag MCApro 77:68 (17:22, 18:21, 18:15, 24:10), TED ŠD Clrkovce - KK Pragersko 71:78 (25:21, 21:13, 17:24, 8:18), GG Felnar - ŠD Kidričevo 79:66 (25:19, 19:10, 18:20, 17:17), KK Adecco
-	KK Rače 89:72 (18:13, 34:22, 18:12, 19:25)
1.	KK PRAGERSKO 13 12 1 25
2.	KK STARŠE	13 19 3 23
3.	VINAG MCAPRO 13 8 5 21
4.	GG FELNAR	13 7 6 20
5.	ŠD KIDRIČEVO	13 7 6 20
6.	KK ADECCO	13 4 9 17
7.	KK RAČE	13 2 11 15
8.	TED ŠD CIRKOVCE -1 13 2 11 14
2. LIGA
REZULTATI 13. KROGA: Klub ptujskih študentov - KMO Dornava 98:49 (18:15, 29:13, 29:6, 23:15), ŠD Majšperk - KK Čiro Starše 68:88 (17:24, 13:28, 15:20, 23:16), KK Pragersko veterani -Črešnjevec 66:82 (15:21, 11:21, 17:22, 23:18), NKB Maribor - ŠD Ptujska Gora 93:53 (34:6, 16:17, 20:16, 25:14)
1.	NKB MARIBOR	13 12 1 25
2.	KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV13 10 3 23
3.	KK STARŠE ČIRO 13 9 4 22
4.	ČREŠNJEVEC	13 7 6 20
5.	ŠD MAJŠPERK	13 7 6 20
6.	ŠD PTUJSKA GORA -1 13 4 9 16
7.	PRAGERSKO VETERANI 13 2 11 15
8.	KMO DORNAVA -1	13
PARI 14. KROGA
1.	LIGA: ŠD Kidričevo - KK Starše (16. 3. ob 20.45, Kidričevo), Vi-nag MCApro - TED ŠD Cirkovce (17. 3. ob 15.00, Fram)
2.	LIGA: KMO Dornava - Nova KBM (16. 3. ob 18.50, Dornava), KK Starše Čiro - KPŠ (16. 3. ob 20.15, Starše), ŠD Ptujska Gora
-	Pragersko veterani (17. 3. ob 20.00, Majšperk)
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SML, 1. SKL
Poškodba Klobučarja zasenčila zmago
Primož Gorše, trener mladincev Aluminija: »Vse dogajanje v Velenju je zasenčila huda poškodba Maria Klobučarja, našega mladega nogometaša. Skozi vso srečanje smo bili pod vtisom tega dogodka, na srečo pa kljub temu prišli do zmage. Bili smo enostavno boljši nasprotnik.«
1. SML
REZULTATI 19. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 1:2, HIT Gorica
-	Krka 1:0, Olimpija - Bravo Publikum 3:1, Celje - Maribor 0:3, IB Interblock - Krško 2:2, NOGA Triglav
-	Šampion Celje 4:1, Domžale - NŠ
Kobale), Strel (od 56. Petek), Kristl, Vindiš, Goljat (od 67. Damše), Saga-din (od 86. Babšek), Kirič. Trener: Primož Gorše.
i. SKL
R. Koren Dravograd 4:0, FC Koper -					
Mura 05 6:1					
1. HIT GORICA 19	13	5	1	5B:1S	44
2. DOMŽALE 19	11	B	2	53:25	39
3. OLIMPIJA 19	11	4	4	40:24	3T
4. FC KOPER 19	11	a	5	44:22	3B
5. MARIBOR 19	11	2	B	4B:25	35
6. RUDAR VELENJE 19	9	a	T	30:29	3G
7. IB INTERBLOCK 19	S	4	T	2T:2T	2S
8. ŠAMPION CELJE 19	S	2	9	30:40	2B
9. MURA 05 19	S	2	9	2B:40	2B
10. NOGA TRIGLAV 19	B	T	B	30:30	25
11. B. PUBLIKUM 19	T	4	S	23:35	25
12. ALUMINIJ 19	B	a	10	21:32	21
13. CELJE 19	a	T	9	25:3T	1B
14. DRAVOGRAD 19	a	5	11	20:34	14
15. KRKA 19	2	B	11	22:42	12
16. KRŠKO 19	1	5	13	25:5S	S
RUDAR VELENJE - ALUMINIJ
1:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Dvoršak - Špehar (5.), 0:2 Sagadin (29.), 1:2 Celcer (33.)
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Pulko, Dvoršak - Špehar, Klobučar (od 27.
REZULTATI 19. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 2:2, Noga Triglav - Šampion Celje 1:2, HIT Gorica - Krka 0:1, Olimpija - Bravo Publikum 2:0, Celje - Maribor 1:5, IB Interblock - Krško 5:2, Domžale - NŠ R. Koren Dravograd 3:2, FC Koper - Mura 05 5:2
1.	FC KOPER 19 18 0 1 68:15 54
2.	MARIBOR 19 13 1 5 55:17 40
3.	NOGA TRIGLAV 19 12 3 4 44:19 39
4.	ALUMINIJ 19 10 4 5 35:27 34
5.	DOMŽALE 19 9 6 4 31:27 33
6.	IB INTERBLOCK 19 9 3 7 32:22 30
7.	OLIMPIJA 19 9 2 8 36:24 29
8.	BRAVO PUBLIKUM 19 8 2 9 17:23	26
9.	RUDAR VELENJE 19 6 6 7 26:25 24
10.	CELJE 19 7 2 10 23:34 23
11.	KRKA 19 7 1 11 23:37 22
12.	DRAVOGRAD 19 5 5 9 24:44 20
13.	MURA 05 19 4 3 12 19:43 15
14.	ŠAMPION CELJE 19 4 3 12 11:42	15
15.	KRŠKO 19 5 0 14 18:53 15
16.	HIT GORICA 19 3 5 11 12:22 14
RUDAR VELENJE - ALUMINIJ
2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Krajnc (8.), 0:2 Krajnc (18.), 1:2 Majhenič (29.), 2:2 Bokič (43.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence (od 67. Mesarič), Gerečnik, Kelc, Novačan, Cafuta, Rogina, Ž. Špeho-nja (od 57. Dobaj), Zečevič, Krajnc, Planinšek. Trener: Bojan Špehonja.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Štajerska liga
Visoka mesta so obveza in priložnost
Podvinci
Ta vikend bodo s tekmovanjem pričeli tudi v Štajerski nogometni ligi, v kateri s področja MNZ Ptuj nastopajo Podvinci Betonarna Kuhar, NŠ Drava Ptuj, Carrera Optyl Ormož in Boč iz Poljčan. Veliko je govoric o tem, da v jeseni v tem tekmovanju ne bi bilo več klubov iz MNZ Ptuj. Zato bo toliko bolj napeta borba za vrh oziroma mesta, ki vodijo v 3. SNL (tam nekaj klubov prav tako razmišlja o izstopu). Po pogledu na lestvico sta v igri za visoka mesta Podvinci Betonarna Kuhar in NŠ Drava Ptuj, medtem ko so prav pri dnu nogometaši Ormoža in Boča (v prvem krogu bodo prosti, saj je ekipa Krško B izstopila iz lige).
Ekipi Podvincev Betonarne Kuhar Štajerske lige.
Foto: Črtomir Goznik
in NŠ Drava Ptuj se borita za vrh
Mitja Lah, predsednik NK Podvinci Betonarna Kuhar:
»Naše 3. mesto po jesenskem delu je velika obveza. V pripravljalnem obdobju smo dobro delali, igrali veliko tekem in z optimizmom pričakujemo srečanje proti Pohorju (v soboto ob 14.00), ki ima tudi visoke ambicije. Zmaga bi nam veliko pomenila pri ohranitvi priključka z ekipama, ki sta pred nami.«
NŠ Drava Ptuj
NŠ Drava bo v 14. krogu gostovala v Šoštanju pri domačem istoimenskem klubu, cilj modrih pa so tri točke. Mladi varovanci Tomislava Grbav-ca sicer zaostajajo šest točk za vodilno ekipo Šmarja pri Jelšah, v vsakem primeru pa je pred Ptujčani težka naloga, če bodo želeli na sam vrh, kar je njihova tiha želja. Največ preglavic taboru »kurentov« povzroča dejstvo, da še vedno ne vedo (sestavek je bil pisan
v torek, op. a.), če bo lahko nastopil Miljenko Mumlek, nekdanji hrvaški reprezen-tant, ki ga Ptujčani ne morejo registrirati zaradi domnevne
povezave z afero s stavnicami v domovini. Kaj bi izkušeni 39-letnik pomenil za »otroški vrtec«, ki ga trenutno premorejo na Mestnem stadionu na Ptuju, ni treba posebej poudarjati. Zadeva okoli Mumleka pa ni edina, ki povzroča skrbi Tomislavu Grbavcu: modre so med zimskimi pripravami pestile poškodbe, poleg tega pa nekaj nogometašev ni redno treniralo zaradi študija v Ljubljani. Tako praktično nobene tekme niso odigrali v kompletni postavi. Kljub vsemu pa je Grbavac z opravljenim zadovoljen, vsi skupaj pa z nestrpnostjo čakajo začetek spomladanskega dela v Šoštanju. Vsekakor v klubu tudi spomladi računajo na čim večjo pomoč ptujskega občinstva, ki bi mlademu moštvu prišla še kako prav.
DK, TP
Tomislav Grbavac, trener NŠ Drava: »Zaostanek šest točk za prvim mestom je kar visok. V vsakem primeru se ne bomo predali, ampak bomo šli iz tekme v tekmo, na koncu pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo. Upam, da se nam bo priključil Miljenko Mumlek, saj bi z njim pridobili veliko, predvsem prepotrebne izkušnje na igrišču. Na vsakem srečanju bomo igrali na zmago, naše želje pa so povezane z vrhom tabele. Že prvo srečanje bo izjemno težko, saj nas čaka Šoštanj, ki ima kvalitetnejšo ekipo, kot bi lahko sodili po lestvici. Igrali bomo na tri točke, pozitivno pa je, da je v Šoštanju dobro igrišče, na katerem bomo lahko igrali nogomet.«
Namizni tenis • Na Ptuju prvenstvo SV regije
v ■ ■ i	■■■	i	■ i i vi ■
Domačini slavili med najmlajšimi
V nedeljo, 11. 3., je v dvorani Mladika na Ptuju potekalo prvenstvo SV regije v konkurenci kadetov (U-15) in najmlajših kadetov (U-11). Skupno je v vseh kategorijah nastopilo 60 igralcev in igralk iz naslednjih klubov: Kema Puconci, Muta, Maribor, Tempo Velenje, Fužinar,
Radlje, Sobota, Cven in Ptuj.
Posebej so v kategoriji kadetov izstopali naraščajniki Mute in Keme iz Puconcev, ki slovijo po najboljšem delu z mladimi, obenem pa imajo tudi izjemno podporo lokalnih skupnosti (namizni tenis je v teh krajih šport številka 1). Le za
Bovling • Podjetniška liga
Črto dosegel rezultat, kot ga še ni bilo
Tudi v 2. krogu spomladanske lige smo lahko spremljali izenačene in napete dvoboje, v katerih so v posameznih igrah odločali milimetri ... En dosežek si zasluži posebno omembo: Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) je dosegel rezultat, kot ga v podjetniški ligi še ni bilo, saj je v štirih igrah podrl kar 920 kegljev (povprečno 230 na igro!). Posledično je imela tudi ekipa Radio-Tednik najvišji ekipni rezultat kroga (2743). Ekipno so se izkazale tudi igralke Boxmark teama, ki so v tretji sezoni nastopanja v ligi slavile prvo zmago (čestitamo!), »padla« je Mestna občina Ptuj ... Še enkrat več se je pokazalo, da se mora vsak novinec pač prebiti skozi trda učna leta. Derbi kroga je pripadel ekipi Saška bara, ki je proti Tamesu že zaostajala 1:3, nato pa obrnila rezultat na 5:3. Še drugo zmago so slavili igralci VGP Drava, ki so vodilno moštvo lige. Do končnega slavja pa je še dooolga pot ...
Rezultati 2. kroga: Tames - Saška bar 3:5, Elektro Maribor - VGP Drava 2:6, Mestna občina Ptuj -Boxmark Team 2:6, DaMoSS - Ra-dio-Tednik Ptuj 5:3, MP Ptuj, d. o. o. - Talum 4:4.
1.	VGP DRAVA 2 2684 11 167,8
2.	SAŠKA BAR 2 2554 10 158,5
3.	ELEKTRO MARIBOR2 2362 9 144,5
4.	MP PTUJ, D. O. O. 2 2476 8 159,4
5.	DAMOSS 2 2618 8 158,6
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 920, 2.
Robert Šegula (Tames) 712, 3. Joža Vaupotič (VGP Drava) 711, 4. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 706, 5. Silvo Strauss (DaMoSS) 701, 6. Bogdan Zelenik (Saška bar) 690, 7. Stanko Jus (Talum) 689, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 680, 9. Filip Meznarič (DaMoSS) 679, 10. Andrej Trunk (Tames) 676.
6.	TAMES	2	2569	7	163,6
7.	TALUM	2	244 9	7	138,1
8.	BOXMARK TEAM	2	2371	7	137,8
9.	RADIO-TEDNIK	1	2743	3	171,4
10.	MO PTUJ	1	2069	2	129,3
Najboljši igralci v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) povprečje 230, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 178, 3. Robert Šegula (Tames) 174,9, 4. Andrej Trunk (Tames) 173, 5. Silvo Strauss (DaMoSS) 170,4, 6. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 169,6, 7. Blaž Iva-nuša (VGP Drava) 168,6, 8. Suzana Marin (Boxmark team) 168,5, 9. Stanko Jus (Talum) 167,6, 10. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 166,8.
Razpored 3. kroga (ponedeljek, 19. 3.) ob 17.30: Tames - DaMoSS, MP Ptuj, d. o. o. - Elektor Maribor; ob 20.00: Radio-Tednik Ptuj - Boxmark Team, Saška bar - Talum, Mestna občina Ptuj - VGP Drava.
JM
malenkost so za omenjenima po rezultatih zaostali mladi igralci in igralke domačega kluba, ki je imel na turnirju razumljivo najbolj številčno zastopstvo. Tako sta v obeh najmlajših kategorijah zasluženo slavila domačina, Daniela Toma-nič Butkovska in Marsel Šegula. Pokale za osvojena 3. mesta so v posameznih kategorijah osvojili še trije ptujski pari: Krajnc/Gojkošek, Tomanič-Butkovska/Štumberger in Mohorič/Šegula.
Na turnirju so prvo priložnost za
nastopanje na podobnih turnirjih dobili trije mlajši domači igralci, ki so se klubu priključili šele pred začetkom letošnje sezone: Vid Ži-rovnik, Jaka Nežmah in Alen Zu-panič. Prav vsi so priložnost odlično izkoristili in si pridobili prve tekmovalne izkušnje. Z nastopi svojih varovancev so bili zadovoljni tudi člani trenerske ekipe NTK Ptuj; zmagi v mlajših kategorijah sta dokaz organiziranega in načrtnega dela, ki že prinaša prve sadove. Kljub temu bo potrebno v mlade tudi v naslednjih letih vlagati še precej potrpežljivega dela .
Jože Mohorič
Rezultati članov NTK Ptuj:
kadetinje, posamezno (14 tekmovalk): 5. - 8. mesto: Katja Krajnc in Eva Gojkovič (zmagala je Gaja Paradiž - Muta);
dvojice (7 parov): 3. - 4.: Krajnc/Gojkovič in Štumberger/Tomanič-Butkovska (zmagala je dvojica Paradiž/Naglič - Muta);
kadeti, posamezno (19 tekmovalcev): 5. - 8. mesto: Aljaž Mohorič, 8. - 10. Jernej Masten Toplak (zmagal je Tilen Cvetko - Muta);
dvojice (10 parov): 3. - 4.: Mohorič/Šegula, 5. - 8.: Bojnec/Ma-sten-Toplak (zmagala je dvojica Cvetko/Pleterski - Muta);
najmlajše kadetinje, posamezno (5 tekmovalk): 1. Daniela Toma-nič Butkovska;
najmlajši kadeti, posamezno (16 tekmovalcev): 1. Marsel Šegula.
Predstavniki NTK Ptuj, ki so na prvenstvu SV regije osvojili pokale (od leve): Aljaž Mohorič, Daniela Tomanič Butkovska, Sara Štum-berger, Katja Krajnc, Eva Gojkovič in Marsel Šegula.
Foto: JM
Nogomet m 3. SNL - vzhod
Športni napovednik
Zavrč za 2. ligo, Stojnci za zanesljiv obstanek
Konec tedna bodo s spomladanskim delom prvenstva pričeli tudi tretjeligaši. Za nas je letošnje prvenstvo še posebej zanimivo, saj v ligi nastopajo kar tri moštva s področja MNZ Ptuj, poleg tega je Zavrč z naskokom vodilna ekipa lige. Kljub temu da je zimski prestopni rok bistveno krajši kot poletni (1. 1.-31. 1.), pa je bilo letos kar nekaj prestopov in zanimivih selitev, ki bi lahko dodobra premešale karte v ligi. Za sam vrh ostajata le dva kandidata, in sicer Zavrč ter Dravograd, ki sta se v svoji zasedbi še okrepila. Nesporni favorit št. 1 je Zavrč, kljub temu da letos tudi Korošci gojijo drugoligaške ambicije (prišla sta Peruš in Gluhovič). Na njihovo žalost se bodo najbrž morali zadovoljiti z 2. mestom in srečo poskusiti naslednje leto, ko v ligi ne bo več Zavrča. Sledi cel kup kandidatov za 3. mesto, obenem pa se lahko v sila izenačeni ligi kakšen klub hitro znajde tudi v nevarnih vodah. Vseeno se zdi, da bi lahko zgornjo polovico lestvice tvorili še Ma-lečnik, Kovinar, Tromejnik in Čarda (motor ekipe Atanasov je odšel v Nafto). Tudi v spodnji polovici lestvice se obeta dramatičen boj za vsako točko in obstanek, saj je videti, da so klubi tukaj najbolj izenačeni. Spomladanski hit bi lahko bila ekipa Grada iz Goričkega, ki je po jesenskem delu sicer krepko na zadnjem mestu, toda ekipa ne pozna nobenih težav s financami (pri večini ostalih klubov temu ni tako). Moštvo se je več kot primerno okrepilo, med drugim je močnejše za dva nogometaša iz našega področja - Seada Zilica in Jureta Arsiča. Spomladanski del prvenstva (13 krogov) se bo predvidoma končal 9. 6.
Zavrč
Pred nogometaši Zavrča je pomlad, ki s seboj prinaša vonj po 2. ligi. Belo-črni glede na zasedbo enostavno morajo biti prvi, vse ostalo bi bil neuspeh. Prednost osmih točk pred Dravogradom je velika, a ne neulovljiva in varovancev Mirana Emeršiča nikakor ne sme uspavati. Poleg tega so Zavrčani absolutni zmagovalci zimskega prestopnega roka, saj so svojo odlično zasedbo še precej okrepili. Že res, da zaradi vpletenosti v afero s stavnicami na Hrvaškem spomladi na delu ne bomo videli Maria Darmopila, toda pre-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča in Stojncev imajo v spomladanskem delu različne želje.
NK Zavrč
Prestopni rok: prišli: Stjepan Kokot (Karlovac), Miha Kokol (Aluminij), Marko Avguštin (CM Celje), Doris Kelenc (Koper), Matjaž Lun-der, Andrej Dugolin (Stojnci);
odšli: Marko Vinkovič, Marko Pečnik (oba Stojnci), Uroš Veselič (Avstrija), Dejan Vrečko (NŠ Drava).
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Na nadaljevanje prvenstva smo se pripravljali z namenom, da osvojimo naslov. S tem, ko smo ekipo okrepili, je v moštvu prišlo do sprememb. Potrebujemo čas, da se uigramo, da se fantje malo bolje spoznajo in da ustvarimo homogeno celoto. Kvaliteto imamo in smo na dobri poti, da osvojimo 1. mesto. Tudi spomladi bomo nadaljevali z ofenzivnim nogometnim slogom, igro kratkih pasov, tako da bi od tega nekaj imelo tudi občinstvo. Na prvem srečanju z Zrečami se najbolj bojim slabega igrišča, poleg tega pa gostujemo pri ekipi, ki težko prejema zadetke (na prvih 13 tekmah le 15 zadetkov), tako da nas čaka težko srečanje.«
ostala zasedba je vredna vsega spoštovanja. Vendar pa bo morala »zvezdniška« zasedba svojo moč demonstrirati na igrišču in zdi se, da bi lahko bil edini tekmec Zavrča spomladi Zavrč sam. Imena pač v nogometu ne zmagujejo, poleg tega pa bo zaradi zaostritve konkurence spomladi nekaj »nedotakljivih« moralo na klop, kar lahko v slačilnico prinese
slabo vzdušje. Tudi tekmeci, ki so jeseni moč Zavrča dodobra spoznali in občutili, bodo še dodatno motivirani in iz sebe iztisnili več, kot so dejansko sposobni. Vendar pa so cilji belo-črnih jasni: Matej Lenart in druščina si želijo čim prej zagotoviti drugoligaško vozovnico, za kar pa resnično posedujejo ogromno kvalitete in izkušenj. Drugoligaški izziv
NK Stojnci
Prestopni rok: rišli: Marko Vinkovič in Marko Pečnik (oba Zavrč), Denis Zajc (Aluminij);
odšli: Marko Roškar (Bukovci), Jura Arsič (Grad), Andrej Dugolin (Zavrč), Danijel Ljubec (NŠ Drava).
Boris Klinger, trener Stojncev: »Čaka nas zelo zahtevna pomlad, saj je naš kader precej »tanek« - imamo le 15 igralcev. Upam, da bomo zdržali do konca in da ne bo kakih poškodb in nepotrebnih kartonov. Želim si, da bi nadaljevali v podobnem slogu, kot smo zaključili jesenski del, vendar pa bo to sila težko, saj smo izgubili dva ključna igralca na sredini igrišča. Upam, da bodo igralci dali svoj maksimum, kaj pa bo to prineslo, pa bomo šele videli. Že prvo srečanje bo zelo trdo, saj je Dravograd drugourvščena ekipa na lestvici. Tam smo že lani igrali dobro in slavili z 0:1; upam, da se zgodba ponovi.«
je preveč mikaven, da bi priložnost izpustili iz rok ...
Stojnci
Rumeno-črni s Ptujskega polja, ki že dolga leta bolj ali manj uspešno nastopajo v 3. ligi, so ponovno preživeli turbulentno zimsko obdobje. To za nogometaše Stojncev ni nič novega, saj se domala vsako polsezono soočajo s tegobami z igralskim kadrom. Do sedaj je znal športni direktor kluba Andrej Lešnik vedno poiskati primerna nadomestila za igralce, ki so odšli, toda zdi se, da letos predvsem zaradi pomanjkanja »materiala« ni bilo tako. Vsekakor se bosta poznala odhoda motorjev Daniela Ljubca in Andreja Dugo-lina na sredini igrišča, temu primerni pa bodo seveda tudi cilji varovancev trenerja Borisa Klingerja. Ti so povezani z mirnim plutjem rumeno-črne barke proti pristanu oz. obstanku v ligi. Kot smerokaz lahko klubu služi sijajna jesenska končnica, kar pa bo težko ponoviti. Kader je namreč sila »tanek«, kar lahko ob morebitnih poškodbah in kartonih hitro privede do težav. Toda vsaj doma nogometaši izpod Borla stavijo na tradicionalno borbenost in nepopustljivost, ki bi lahko bili ob pomoči občinstva dovolj, da vzorno urejen športni park postane »domača trdnjava«. Vsekakor pa bo precej o moči Sebastjana Goloba in tovarišev povedal že spomladanski uvod, ko Stojnce čaka kar težak razpored.
Tadej Podvršek
Boks • 19. zlati grb
Božičkovo oškodovali sodniki
V sklopu praznovanja občinskega praznika je BK Slovenska Bistrica pred številnim občinstvom izvedel turnir za 19. zlati grb Slovenske Bistrice. Ob številčni domači zasedbi (domači klub je imel svoje predstavnike in predstavnice v vseh devetih dvobojih) so nastopili občasni reprezentanti Bosne in Hercegovine in pet članov slovenskih klubov.
BK Ring iz Ptuja naj bi imel po najavah organizatorjev v ringu dva nastopajoča: Aleša Kujavca in Moniko Božičko, vendar je prvemu dvoboj odpadel. Božičkova se je pomerila s standardno tekmi-
co Lariso Portir in bila po mnenju nevtralnih ljubiteljev boksa veliko boljša tekmica v vseh treh rundah. Bila je aktivnejša, zadajala je natančnejše udarce, vendar so sodniki na splošno začudenje vseh prisotnih dosodili soglasno zmago članici domačega kluba. Člani BK Slovenska Bistrica so bili zmagovalci v sedmih dvobojih, le dva so izgubili. Prestižno nagrado - 19. zlati grb Slovenske Bistrice - si je v super težki kategoriji priboril z zmago po prvi rundi član domačega kluba Labinot Xhoxhaj.
David Breznik
Futsal m 2. SFL, 18. krog
V drugem delu zapravili prednost 3:0
REZULTATI 18. KROGA: Vuko Ljubljana - Kebelj Mibus prevozi 6:1 (2:1), KMN Benedikt - KMN Sevnica 2:4 (3:7), KMN Slovenske Gorice - KMN Velike Lašče 8:7 (5:4), Tomaž Picerija Ozmec - FSK Stripy 4:5 (3:0), ŠND Veplas Velenje - Fragmat Extrem 5:4 (2:2)
8.	VELIKE LASCE 16 5 3 8
9.	KEBELJ MIBUS 16 5 1 10
10.	KMN BENEDIKT 16 3 1 12
18 16 10
1.	VUKO LJUBLJANA	16
2.	SLOV. GORICE	17
3.	VEPLAS VELENJE	17
4.	KMN SEVNICA	17
5.	FRAGMAT EXTREM	16
6.	ŠD BREZJE	16
7.	FSK STRIPY	17
46 37 28 26 23 22 22
11. TOMAŽ OZMEC 16 1 3 12 6
Tomaž Picerija Ozmec -Stripy 4:5 (3:0)
STRELCI: 1:0 Janžekovič (2.), 2:0 Janžekovič (8.), 3:0 Magdič (20.), 3:1 Česen (21.), 3:2 Midžan (23.), 3:3 Langerholz (25.), 3:4 Midžan (27.), 3:5 Midžan (29.), 4:5 Gajser (37.)
TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Krajnc, Magdič, Gajser, Mlinarič, Goričan, Bohinec, Jurčec, Rob, Mar, Bolkovič, Janžekovič. Trener: Aleš Jurčec.
ku
Nogomet
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Domžale - HIT Gorica; SOBOTA ob 16.00: Rudar Velenje - Celje; SOBOTA ob 17.00: Nafta -Luka Koper; SOBOTA ob 17.30: Maribor - Mura 05; NEDELJA ob 15.00: Triglav - Olimpija
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Simer Šampion - Aluminij, Garmin Šenčur - Šmartno 1928, Roltek Dob - Dravinja Kostroj, Bravo 1 Interblock - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 15.00: Bela krajina
-	Krško
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zreče - Zavrč, Koroška Dravograd - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Kovinar Štore, Paloma - Tromejnik G Kalamar, AHA EMMI Bistrica - Čarda; NEDELJA ob 15.00: Grad - Odranci
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Podvinci Betonarna Kuhar
-	Pohorje; SOBOTA ob 15.00: Šoštanj - Drava Ptuj, Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore, MU Šentjur - Marles hiše, Koroške gradnje -Tehnotim Pesnica; NEDELJA ob 15.00: Carrera Optyl Ormož - Peca
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
20. KROG: Aluminij - Domžale (v nedeljo ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
20. KROG: Aluminij - Domžale (v nedeljo ob 12.00)
LIGA U 14 - VZHOD
18. KROG: Kovinar Tezno - Aluminij (v soboto ob 11.00)
Rokomet
1. SRL (M) - LIGA ZA OBSTANEK
PARA 1. KROGA: Šmartno - Istrabenz plini Izola, Ribnica Riko hiše
-	Krka. Jeruzalem Ormož je v tem krogu prost.
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Mlinotest Ajdovščina - Mercator Tenzor Ptuj (v soboto ob 20.00), Zagorje GEN I - Antrum Sežana, Krka - Piran, Krim Mercator - Burja Škofije, Naklo Tržič - Veplas Velenje, Celjske mesnine - Olimpija
1. B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
16. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl boto ob 19.00)
Dol TKI Hrastnik (v so-
2. MOŠKA ROKOMETNA LIGA
19. KROG: Nova Gorica - Moškanjci - Gorišnica (v petek ob 20.00)
Kegljanje m 1. B liga (ž)
17. KROG: Impol - Drava Deta Center (v soboto ob 13.00)
3. MOŠKA LIGA - VZHOD
17. KROG: Lokomotiva - Drava Deta Center (v soboto ob 11.30)
Odbojka • 3. DOL (ž)
16. KROG: Mežica - AC Prstec Ptuj (v soboto ob 17.00)
Strelstvo • V Kidričevem regijsko prvenstvo
V	soboto in nedeljo, 16. in 17. 3., bo na strelišču ŠD Kidričevo v tamkajšnji osnovni šoli potekalo regijsko prvenstvo. Strelci in strelke se bodo merili v streljanju s standardno pištolo in puško. V petek bo tekmovanje potekalo med 17.15 in 20.15, v soboto pa med 8.00 in 17.15.
Športnik leta 2011 Občine Hajdina
Športna zveza Hajdina organizira tradicionalno prireditev Športnik leta 2011 Občine Hajdina. Ta bo v ponedeljek, 19. marca, ob 18.30 v Domu krajanov Skorba.
Šah • V Gorišnici DP osnovnih šol
V	nedeljo, 18. 3., bo v večnamenski dvorani Gorišnica potekalo ekipno osnovnošolsko državno tekmovanje v šahu. Mladi šahisti in šahistke bodo ob šahovnice sedli ob 10. uri.
DK, JM
Tenis • Turnir najmlajših v Ljubljani
V organizaciji TK Z sport je v soboto in nedeljo v Ljubljani potekal turnir za najmlajše v kategoriji 8-11 let. Ptujski teniški klub je imel na turnirju tri predstavnice v najmlajši kategoriji. Nina Pliberšek in Eva Magdalenc sta se uvrstili med osem najboljših, Taja Lončarič pa je še enkrat več pokazala svoj talent in zmagala v konkurenci U-8 (mini tenis). V finalu je z rezultatom 2:0 ugnala Goričanko Saro Lisjak. Preizkusila se je tudi v kategoriji U-9, vendar jo je v četrtfina-lu ustavila Goričanka Maja Zucchati.
JM
Od tod in tam
Hvaletinci • Zlatoporočenca Hrga
Foto Tone: Stanko Sumenjak
Poročni obljubi, ki sta ju prvič izrekla pred 50 leti, sta zakonca Franc in Alojzija Hrga iz Hvaletin-cev 14 februarja obnovila. Civilno zakonsko zvezo sta sklenila 17. februarja 1962, cerkveno pa dva dni kasneje v cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih. Zlati ženin se je rodil aprila 1931 v Hvaletincih, nevesta pa junija 1939 v To-plakovi družini v Mosteh. Skupni dom sta si ustvarila v Hvaletincih, kjer živita še danes. Njuno ljubezen pa sta v tem času oplemenitila z rojstvom treh otrok: Ivana, Simona in Lidije, danes pa sta Alojzija in Franc babica in dedek sedmim vnukom: Tadeju, Aleksandri, Maji, Leonu, Anji, Gabrijeli in Davidu. Odkar sta se spoznala, sta zla-toporočenca delala na kmetiji, še danes pa jima je v veselje manjši vinograd in vrt. Zlato poroko, na kateri ju je poročil duhovnik Franc Mlakar, sta proslavila na pustno soboto v družbi sorodnikov in prijateljev.
Dženana Kmetec
Ormož • Kunštni Prleki na muzejski sceni
Foto: Viki Ivanuša
Na muzejski sceni v Beli dvorani ormoške grajske pristave so predstavili Filmsko potovanje Kunštnih Prlekov med Muro in Dravo, ki je zajemalo potovanje po treh domačih občinah - Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Ormož. Pred projekcijo filmov so s svojo glasbo nastopili člani Etnološko-kulturnega društva Kunštni Prleki, ki se trudijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja Prlekije. Gost muzejske scene je bil predsednik društva Milan Belec, ki je govoril o projektu V živi sliki in besedi po 11 občinah LAS Prlekija, v okviru katerega je nastal filmski zapis. V njem je prikazano potovanje Kunštnih Prlekov po Prlekiji, kjer so skozi pogovore z domačini izvedeli veliko zanimivega ter na filmski trak ovekove-čili lepote in posebnosti prleške pokrajine in njenih ljudi. Muzejsko sceno je gostil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, vodila pa sta jo Aleš Arih in Martin Steiner.
Viki Ivanuša
Pomurje • Kulinarična doživetja nekoliko drugače
ii&iL
■''ípSíSS I1|m|||
■M
sMSMs
V okviru projekta Doživetje panonske gastrono-mije se številni pomurski gostinci v teh dneh predstavljajo z vodenimi kulinaričnimi dogodki. Za pri-hajajočipomladni čas so pripravili gastronomske užitke s poudarkom na svežini, cvetenju in novi rasti, kar zagotavlja kakovostno prehranjevanje. Vsi, ki se radi prepuščajo gastronomskim užitkom, so najrazličnejše dobrote lahko okusili v obliki vodenih kulinaričnih večerov. Eden od teh je bil minuli petek v gostinskih prostorih na Gmajni pri podjetniški družini Smolkovič iz Razkrižja pri Ljutomeru. Ob nosilki dejavnosti Jasmini so v gostilniški delovni proces vključeni še mož Oto ter oba sinova Robert in Primož.
Foto: NS
Ormož • Pravljične urice za najmlajše
Otrokom pomagajo odrasti
V knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož vsako prvo sredo v mesecu pravljice pripoveduje Zdenka Kosi. Ker je sama velika ljubiteljica pravljic, jih z velikim veseljem in občutkom pripoveduje najmlajšim.
Minulo sredo so otroci prisluhnili zgodbici po motivih Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki. Zdenka Kosi je o fantu, ki se ni želel umivati, otrokom pripovedovala, nekaj odlomkov tudi prebrala, ogledali pa so si tudi ilustracije. Že med zgodbo so se pogovorili o razlikah med rasami in o tem, da so dobri in slabi ljudje povsod ne glede na barvo kože. „Jaz sem še iz starejše generacije učiteljev, ko smo v vsaki vsebini morali najti tudi vzgojne smotre. Zanimivo pa je, da jih običajno najdejo in izpostavijo že otroci sami. Pomembno je le, da se z njimi o tem pogovorimo," je povedala Zdenka Kosi, ki je nekoč poučevala prvo-šolčke na Osnovni šoli Ormož, po upokojitvi pa se ni želela odpovedati druženju z otroki, njihovemu razmišljanju in iskricam. Njene pravljične urice so namenjene osnovnošolcem nižjih razredov in mlajšim. Običajno se na pravljični urici zbere od 5 do 10 večjih otrok, ki aktivno sodelujejo, mlajši pa raziskujejo knjižnico in tu in tam za krajši čas prisluhnejo pripovedi.
„Ko sem poučevala v prvem razredu, smo imeli bralno omizje in učenci so vedeli, da
Foto: Viki Ivanuša
Popolnoma zatopljeni v igro spomin na temo pravljice Juri Muri, ki so jo slišali pred tem.
bomo takoj, ko naredimo, kar je treba, brali zgodbice. Ob tem smo vsi zelo uživali. Vsak dan smo prebrali nekaj, tudi daljše knjige v nadaljevanjih. Včasih so me pri omizju čakali že zjutraj, ker jih je zanimalo, kako se zgodba nadaljuje. Učenci so lahko v branje prinašali knjige, ki so jim bile všeč, da smo jih v šoli prebrali vsem. Seveda je bilo lažje s tistimi učenci, ki so bili od doma vajeni branja, tisti ki pa tega niso poznali, pa so se tudi počasi navadili. Včasih so jih mirili kar sošolci, ki so hoteli slišati nadaljevanje zgodbe," je povedala Zdenka Kosi in se spomnila, da takrat
nekateri otroci knjig niti listati niso znali, kar je pomenilo, da se z njimi niso kaj dosti srečevali: „Danes se to ne dogaja več, saj so tudi starši spoznali, da so pravljice pravo bogastvo in pomagajo otrokom, da odrastejo, da se znajo spoprijeti s težavami, da si oblikujejo cilje, pridobijo izkušnje. Pravljice jih naučijo, da lahko premagamo slabo, če se le potrudimo, in da se samo od sebe nič ne spremeni. Albert Einstein je dejal, da če hočeš imeti pametne otroke, jim moraš brati pravljice. Če pa hočeš imeti še bolj pametne otroke, jim moraš brati še več pravljic."
Zdenka Kosi je povedala, da sama v otroštvu ni imela sreče, da bi ji brali pravljice, so ji pa še danes zelo všeč. Za otrokov razvoj otrok so zelo pomembne tudi z vidika razvijanja besednega zaklada, za razreševanje dilem, kot iztočnica za pogovor, v njih vidi veliko dobrega in vzgojnega za otrokovo notranje doživljanje in vzpostavljanje odnosov. „Najlepše je seveda branje doma, ko bralec lahko otroka vzame v naročje in mu posveti tistih nekaj minut. Vem, da nam vsem primanjkuje časa, tudi sama sem se pri svojih otrocih izgovarjala na to, a ko sem pogledala na uro, sem videla, da je to tako malo časa, ki pa da toliko sreče, zadovoljstva in skupnega z otrokom, da posoda zlahka počaka."
Zdenka Kosi pravi, da pra-vljičarstvo ni preprosto: „Zah-tevno je, vendar če ti je všeč in si s srcem pri stvari, je veliko lažje. Otroci hitro vidijo, če se vživiš in si z dušo pri stvari ali ne. Po pravljici za podoži-vljanje običajno naredimo še kakšen izdelek ali kaj pobarvamo, v aprilu pa si bomo izdelali preproste lutke, s katerimi bomo odigrali zgodbo."
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Mednarodni debatni turnir za osnovnošolce
Debatirali o okolju
Minuli konec tedna je na Osnovni šoli Središče ob Dravi že tretjič potekal mednarodni debatni turnir. Andreja Šut, ki vodi organizacijo tega dogodka na šoli, je povedala, da jih zelo veseli, da so jim tudi tokrat zaupali organizacijo, saj je to hkrati tudi priznanje za dobro organizacijo dosedanjih turnirjev.
Na turnirju se je zbralo okoli 4 5 debaterjev z njihovimi mentorji. Večina je bila iz osnovnih šol širom po Sloveniji. Zgodilo pa se je, da tokrat domačini iz OŠ Središče ob Dravi niso imeli svoje ekipe, ker sta se učenki udeležili tekmovanja v znanju kemije. Središka ekipa se je na tekmovanje kljub temu pripravljala, svoje znanje pa bo pokazala na turnirju v Žirovnici prihodnji mesec. Napovedan je bil mednarodni turnir z dokaj dobro mednarodno udeležbo, vendar so teden pred turnirjem svojo udeležbo odpovedali Nemci, v zadnjem trenutku pa so odpovedale še tri ekipe iz Hrvaške, tako da so za mednarodnost turnirja poskrbeli samo črnogorski osnovnošolci iz Budve. Sicer pa prav velikega obiska iz tujine niso pričakovali, ker nima veliko dežel razvite debate za osnovnošolce, je povedala Bojana Skrt, direktorica Za in proti, zavoda za kulturo dialoga, ki v Sloveniji skrbi za razvoj debate. Organizirajo izobraževanja, seminarje in druge dejavnosti. Število debatnih klubov v Sloveniji variira. Vendar nekako velja, da na osnovnošolskem
nivoju deluje 25 do 30 šol, podobno tudi na srednješolskem, okoli 10 klubov pa tudi na študentski ravni.
Na debati v Središču so udeleženci debatirali na temi Treba je prepovedati nuklearne elektrarne in Jejmo lokalno pridelano hrano. Temi so poznali že dva meseca in so se
na njiju lahko dobro pripravili. Na mednarodnih turnirjih se vedno odločajo za teme z okoljskega področja, saj to zadeva vse udeležence.
Pred tekmovanjem so udeležencem pripravili otvoritveno slovesnost, na kateri jih je pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje tudi središki župan
Jurij Borko. Udeleženci so prespali pri učencih in njihovih družinah, saj je turnir trajal dva dni. Na koncu so bili najboljši debaterji iz OŠ Miklavž pri Ormožu, in sicer ekipa z imenom Tri gracije, ki se je v finalu pomerila z ekipo iz Žirovnice.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ekipa debaterjev iz Črne Gore je bila edina ekipa iz tujine, ki se je pomerila na turnirju v Središču ob Dravi.
Kuharski nasveti
Med
Med je bil tisočletja edino sladilo, a ga je danes nadomestil sladkor. Danes ga uvršamo med visoko kalorično hrano in ga uporabljamo kot dopolnilo k hrani in pijači.
Povečini ga cenimo zaradi naravnih sladkorjev in mineralnih snovi, katerih količina in vrsta je odvisna od vrste medu. Najpogosteje vsebuje kalcij, kalij, fosfor, železo, magnezij, natrij in še druge minerale v manjših odstotkih. V njem cenimo tudi encime, protibakterijske snovi, kisline, vitamine in aminokisline.
Pri pripravi jedi uporabljamo cvetlični med, katerega nektar izvira iz različnih rastlin, akacijev med, ki ga cenimo zaradi njegove svetle barve in značilnega vonja in okusa, lipov med, ki je prav tako svetlo rumene barve z okusom in vonjem po lipi, ajdov med, ki ga danes povečini uporabljamo v zdravilne namene, gozdni med, ki vsebuje veliko mineralnih snovi in vitaminov in se ponaša s tipično rjavo barvo, in kostanjev med, ki rahlo greni in ga za pripravo peciva ne uporabljamo.
Danes je med nepogrešljivi dodatek v alternativni pripravi jedi pri pripravi medenega peciva. Nekatere vrste medenega peciva veljajo za slovensko posebnost. V novejšem času iz medu proizvajamo tudi slaščice, ki so cenjene v alternativni prehrani. Pri segrevanju nad 45 °C med izgubi nekaj arome, zmanjša se
mu tudi njegova zdravilnost. Kristalizacija medu, ki nastopi določen čas po točenju, je naraven pojav in ga s segrevanjem lahko odpravimo.
Barva medu je odvisna od rastline oziroma cveta in se giblje od svetlo rumene do zlato rjave. Svetlejši kot je med, nežnejšega okusa je. Pri pripravi jedi ga danes najpogosteje uporabljamo pri pripravi slaščic, medenih pit, medenjakov in drugih medenih slaščic. Z dodatkom medu ne dobimo samo okusnejšega in bolj aromatičnega peciva, ampak je pecivo, v katerem je kot sestavina tudi med, trdnejše, vlažnejše in ima zato tudi daljši rok trajanja. Zaradi svojega aromatičnega okusa je dobrodošla sestavina tako pri slaščicah kot tudi likerjih in drugih izdelkih, kot so marmelade in džemi.
Za pecivo uporabljamo najpogosteje kakovosten cvetlični med. Sicer pa bo danes med široko ponudbo medu vsak zagotovo našel kaj zase. Cvetlični med ima nekoliko milejši okus in je zaradi tega pri pripravi medenjakov in drugih medenih slaščic dobrodošel. Najpogostejše drobno pecivo, pri katerem kot sestavino uporabljamo med, so zagotovo medenjaki. Danes poznamo številne re-
Tačke in repki
Odgovorno lastništvo psa
Prav tako gospod Jože piše, da opazuje lastnike psov, ki opravljajo potrebo kar na zelenici pred blokom, pred očmi lastnika, ki čaka pri vratih in psa ne pelje na sprehod. Problematika, ki jo omenja gospod Jože, je pogosta, pereča in moteča v marsikaterem blokovskem naselju v Sloveniji.
Težko bi se opredelil za vrsto oziroma pasmo psa, ki je primerna za bivanje v stanovanju v bloku. Načeloma so psi, ki potrebujejo veliko gibanja, psi, ki so prilagojeni na mraz z gosto dolgo dlako, ter veliki in težki psi, neprimerni za blok. Vendar, kakorkoli napišem, ves problem tiči v nekaterih neodgovornih lastnikih, ki ne poskrbijo za to, da psa, ki ga imajo v bloku v stanovanju, toliko socializirajo, da ne bo moteč za druge stanovalce bloka. Problem je pogosto pri malih psih, ki so po konstituciji sicer primerni za bivanje v bloku,
Medeni kolački
Vir: http://www.figswithbri.com
cepte za pripravo teh priljubljenih drobnih kolačkov, za katere velja, da s starostjo postanejo vse mehkejši. V osnovi pri pripravi medenjakov ločimo dva osnovna recepta. Pri prvem uporabimo večjo količino jajc, ki jih penasto umešamo skupaj s kristalnim sladkorjem in nato sestavine prilijemo k moki, ki smo ji predhodno že dodali med, mleti cimet, mlete klinčke ter rahljalno sredstvo, ki je najpogosteje soda bikarbona. Pri drugem osnovnem receptu zraven osnovnih sestavin (moka, ki je lahko mehka ali mešanica mehke in ostre moke ali mešanica mehke in ržene moke, med, mleti cimet, soda bikarbona, manjša količina jajc, kar pomeni na kilogram moke dve do tri jajca) dodamo mleko in maslo ali margarino. V tem receptu maslo skupaj z medom in mlekom segrevamo, in ko se sestavine utekočinijo, jih dodamo k moki.
Pri oblikovanju medenja-kov je pomembno tudi, da testa ne razvaljamo preveč
natanko, če jih izrezujemo z modeli, saj s tem pečene medenjake preveč izsušimo in se kasneje ne zmehčajo. Če jih oblikujemo v manjše bombice, pazimo, da niso preveč debele, saj jih s težavo spečemo. Večino medenega peciva in torej tudi medenja-ke pečemo pri temperaturi od 200 do 220 °C od osem do deset minut.
Večino ohlajenih medenja-kov prelijemo s čokoladno glazuro ali drugimi oblivi. Če pripravljamo medenjake za daljši čas, jih je bolje pre-mazati z belim ledom, ki s shranjevanjem ne izgublja na kvaliteti. Pri čokoladni glazu-ri moramo paziti, da jih ne hranimo preveč na toplem, saj se medenjaki radi med seboj sprimejo.
Med pa lahko uporabimo tudi pri pripravi mesnih jedi, še posebej je dobrodošel kot sestavina premazov perutnine pred peko. Meso je po peki zaradi dodatka medu bolj hrustljavo zapečeno in ima močnejšo aromo.
Vlado Pignar
m
Prejeli smo vprašanje gospoda Jožeta s Ptuja, ki sprašuje, kateri psi so primerni za bivanje v bloku. V bloku, v katerem gospod biva, imajo namreč težavo, saj ima eden od stanovalcev psa, ki je zelo moteč za sostanovalce, saj ponoči laja, čez dan pa praska po vratih in povzroča hrup.
delajo pa kraval podnevi in ponoči. Najpogostejši razlog za to so hormoni gonitve, saj se psom dobesedno meša, če zavohajo gonečo se psičko. Psičke in psi, ki bivajo v stanovanjih v bloku, bi obvezno morali biti sterilizirani oziroma kastrirani. Enostavno ne morem verjeti, da je mogoče, da imajo določeni neodgovorni lastniki gonečo se psičko v bloku, saj ta zraven tega, da zmede vse ostale pse v sosednjih blokih, tudi privabi okoliške pse, da vedrijo cele dneve in noči pred blokom, se pretepajo, urinirajo vse povprek in seveda povzročajo hrup in slabo voljo stanovalcev. Pogosto nekateri nesocializirani psi povzročajo hrup z laježem takrat, kadar so sami doma, najpogosteje zaradi strahu, ker so plašne narave, nevrotičnega karakterja ali enostavno popolnoma nevzgojeni. Lahko si predstavljamo živce sosedov, ki so prisiljeni poslu-
šati neumoren lajež do poznih popoldanskih ur, ko se lastniki vrnejo domov iz službe ali se vrnejo zvečer pozno iz kina.
Večkrat sem že omenil in pisal o tem, da psi potrebujejo redne daljše sprehode vsaj trikrat na dan, da opravijo fiziološke potrebe. To še posebej velja za blokovske pse, ki so povsem odvisni od volje svojih lastnikov, da jih peljejo ven takoj zjutraj, in to ne samo do vrat, kot omenja gospod Jože, temveč na vsaj 20 do 30 minut dolg sprehod. Neodgovorno, neetično in ignorantsko do sostanovalcev, do majhnih otrok in nasploh družbenih norm ter tudi do psa je, če lastnik čaka svojega psa pri vhodnih vratih bloka, pes pa na hitro opravlja potrebo po zelenici pred blokom, saj ve, da nima dosti časa in ga bo lastnik po nekaj minutah odpeljal nazaj v stanovanje.
Lastništvo psa je odgovorna zadeva. Lastnik vedno odgovarja za dejanja svojega psa. Pogosto se ljudje tega ne zavedajo, predvsem ko kupujejo pse za darila otrokom ali se pred nabavo psa ne posvetujejo s strokovnjakom. Začetno navdušenje nad kosmatincem
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
hitro mine, ostane pa obveznost, ki si jo družinski člani prelagajo drug na drugega in rezultat je nevzgojen, moteč kuža, za katerega nikoli ni dovolj časa, in tak kužek je proizvod svojih popolnoma neodgovornih lastnikov.
Taki neodgovorni lastniki, ki dopuščajo, da njihovi psi opravljajo fiziološke potrebe kar po zelenicah pred bloki, ne pobirajo iztrebkov za svojimi psi in dopuščajo, da so psi z laježem moteči za sosede v stanovanjih, mečejo slabo luč na vse ostale lastnike psov, ki pa imajo vzgojene in socializira-ne ter nemoteče pse. Osebno poznam precej ljudi, ki živijo s kužki v bloku, in to z nemško dogo, nemškim ovčarjem, labradorcem in vse do čivave, pa ni prav nobenih težav. In ponovno smo pri lastnikih. Za neodgovorne lastnike psov, moteče za okolico, zakonodaja predvideva tudi kazni, tako da lahko kršitelje prijavimo veterinarski inšpekciji.
V bran kužkom v blokih moram omeniti na žalost tudi sam način življenja, pehanja za službo, za delovnimi mesti, kar
Kmetijska svetovalna služba
Pomen debeline mletja krmnih komponent v prehrani prašičev
Krma v prehrani prašičev predstavlja najvišji strošek v strukturi stroškov reje. Poleg pomena izravnanosti krmnega obroka po vsebnostih posameznih hranilnih snovi (energija, beljakovine, mineralne snovi, vitamini in izbalansiranosti aminokislin ter drugih zahtev v obroku) je treba prašičem zagotoviti tudi optimalno strukturo debeline mletja krme.
V	tem prispevku želim opozoriti na velik pomen, ki ga ima v prehrani ravno mletje krme in granulacija krme v dnevnem obroku. Napake v granulaciji krmila se odražajo na slabših rezultatih in zdravstvenem stanju živali. Praviloma se v prehrani prašičev srečujemo s problemom preveč drobno zmlete krme, ki nam povzroča veliko nepotrebnih zdravstvenih težav pri živalih. Pri tem si moramo enostavno pomagati s testom krme na debelino mletja. Poznana so tako imenovana bygholmova sita, ki služijo temu namenu. Sito služi preverjanju deleža posamezne granulacije mletja krme. Sestavljeno je iz treh sit: prvo sito z mrežico odprtine 3 mm, drugo 2 mm in tretje 1 mm.
S presejevanjem odmerjene količine krme v prostor nad največjim sitom se v posameznih prekatih vidi delež granulacije, in sicer: do 1 mm,
od 1 mm do 2 mm, od 2 mm do 3 mm, nad 3 mm.
Bygholmovo sito je kot pripomoček za izboljšanje rejskega dela v prehrani prašičev.
V	primerih, ko imamo prek 50 % delcev krme debele manj kot 1 mm meljave, govorimo o fino mleti krmi, ki ima sicer načeloma ugodnejši vpliv na izkoristek krme v prebavnem traktu. Ima pa negativen vpliv na količino zaužite krme posebej pri suhi krmi v obroku.
Izrazito negativno pa vpliva fino mleta krma na zdravstveno stanje živali, kar povzroča pojavljanje razjed na želodčnih stenah. Posledice so želodčni čiri. Živali so nemirne, pogosto so napadalne in prihaja do grizenja repov in ušes ter do bolezenskih stanj, ki bistveno zmanjšajo proizvodne rezultate. Fino mleta krma povzroča posledično redko tekočo želodčno vsebino brez vsake strukturne forme. Posledično je več prebavnih težav s pojavom drisk, vnetjem črevesnih sten in vse to se odraža v slabših proizvodnih rezultatih. Srednje groba meljava je takrat, ko imamo
50 % delcev debeline do 1 mm, 35 % delcev od 1 mm do 2 mm, 12 % delcev od 2 mm do 3 mm in 3% meljave nad 3 mm. Kako zagotoviti strukturo obroka Preventivno je dobro preveriti meljavo krme, da poznamo strukturo, in če opazimo bistvena odstopanja od te strukture, je treba spremeniti debelino mletja posameznih komponent.
Praviloma lahko grobo meljemo ječmen in oves. Za oves bi bilo primerno uporabiti valjčne mline, ki zrnje samo stisnejo. Dodatki strukturne krme, kot so peleti lucerne, suhi pesni rezanci, pšenični otrobi in voluminozna krma pomagajo k ugodnejši vsebini želodca in posledično zmanjšujejo pojav razjed na želodčni steni in pojava čirov. Zaključek
Po raziskavah sodeč je v prehrani prašičev treba dati velik pomen debelini mletja komponent, ki so v končnem krmilu. S primerno granulacijo dosežemo boljše rezultate reje, manj prebavnih motenj in manj obolenj živali. Pri vzreji plemenskih živali s primerno krmo podaljšamo življenjsko dobo in življenjsko prirejo. Pri mešanju krme pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da pri bolj grobi meljavi ne pride do razslojevanja krme. Vendar je predpogoj, da preverimo, kakšno krmo dejansko naše živali dobijo dnevno v korita in na podlagi tega spremenimo način meljave.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
KGZS Zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba
Slika bygholmovega sita iz danskega poročila za leto 2007
pomeni, da so lastniki kužka vse manj doma. Tudi sicer miren in stabilen kužek začne lajati na vsak šum, potem ko že 9 ali 10 ur čaka svojega lastnika. Takih šumov je v bloku veliko, npr. hoja po stopnicah, odpiranje in zapiranje vrat, glasen
govor in podobno. Živali imajo namreč notranjo biološko uro in pričakujejo lastnika, ki mu je delodajalec spremenil delovni čas in prihaja kasneje domov. Tu trpita oba: lastnik in njegova žival. Emil Senčar, dr. vet. med.
Vir: arhiv
Nagradno turistično vprašanje
Za večjo urejenost in kvaliteto bivanja
Ptujsko Mestno hišo že deset let krasi srebrno priznanje mednarodnega tekmovanja ocvetličenih mest Entente Florale, pri katerem je poudarek na urejenosti okolja in kvaliteti bivanja. Po desetih letih bo Ptuj ponovno udeleženec tega tekmovanja, na katerem naj bi potrdil že doseženi rezultat izpred desetih letih oziroma ga po možnosti nadgradil, je pričakovanja pred letošnjim tekmovanjem predstavil ptujski župan Štefan Čelan.
Foto: Črtomir Goznik
Podhod pri Mestnem kinu je postal galerija na prostem.
V tekmovanju mesto vidi tudi dodatno priložnost in nadgradnjo projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Prvi korak k udeležbi na tem tekmovanju je bil podpis pisma o nameri z društvom Entente Florale Slovenija. Slovenija je članica mednarodnega združenja Entente Florale od leta 1998. V njem se združuje 12 evropskih držav. Mednarodna komisija bo Ptuj ocenjevala 27. junija letos.
Pred tem bo mesto določilo nekaj reprezentativnih lokacij, ki si jih bo komisija ogledala na kraju samem, z nekaterimi projekti in razvojnimi programi mesta pa se bo seznanila na srečanju v Mestni hiši oziroma s pomočjo fotografij in krajših tekstov. Do maja naj bi v ta namen mesto izdalo tudi priložnostno zloženko. Tudi v letošnjem projektu Entente Florale bo podobno kot leta 2002 pomembno vlogo imelo Turistično društvo Ptuj. Ožji organizacijski odbor za izvedbo projekta je na delovnem srečanju v Mestni hiši, ki je bilo 12. marca, podal nekaj konkretnih predlogov o tem, kako traso, ki si jo bo komisija ogledovala šest ur, narediti še privlačnejšo. Osrednji poudarek bo na predstavitvi vsega tistega, kar je mesto uspelo narediti v teh desetih letih od leta 2002, ko se je prvič udeležilo tega mednarodnega tekmovanja. Čeprav je na Ptuju pogosto slišati, da se ne dela nič
oziroma ne dogaja nič, je rezultatov na področju urejanja okolja in boljše kvalitete življenja oziroma bivanja kar nekaj. Točke, ki jih bo povezala letošnja trasa, so kompleks Turnišče, igrišče za golf, Terme Ptuj, Ptujsko
jezero, minoritski samostan, Evro-park, v katerem so člani mednarodne komisije Entente Florale pred 10 leti zasadili lipo, stanovanjska soseska, soseska individualnih hiš, zavarovani in naravni parki, mestno jedro. Vsaka
točka se bo predstavila s svojo zgodbo, v kateri pa mora imeti pomembno mesto tudi civilna družba. Vse pa bo odvisno od tega, kako bomo znali predstaviti neko predhodno stanje in sedanje stanje, kako bomo znali zgodbo, v katero je vključenih čim več socialnih struktur, tudi povedati, je poudaril ptujski župan. Mestno jedro bi se lahko drugače predstavilo tudi prek talnih poslikav asfalta, z drugačnimi cvetličnimi aranžmaji, ki bi bili lahko tudi iz suhega cvetja - mesto se mora očistiti neprijaznih sivih kamnitih korit - predvsem pa z več življenja. Do 27. junija bo nekatere spremembe doživela tudi mestna tržnica, kamor bodo postavili lične prodajne hiške, v drugačni podobi in vsebini pa bi morali zaživeti tudi poslovni prostori na tržnici, ki že nekaj let samevajo. Mesto
potrebuje tudi več košev za odpadke in odlaganje cigaretnih ogorkov.
Kot je poudaril dr. Vlado Korošec, se mora mesto usmeriti v dolgoročne spremembe, dati prednost novim vrednotam in kvaliteti življenja. Te so nakazane skozi številne projekte, ki jih je mesto zastavilo oziroma jih še zastavlja skupaj z vsemi nosilci razvoja in s celotno družbeno nadgradnjo. Če bomo vsak na svojem področju in vsi skupaj živeli in delali za projekt, bo rezultat takšen, da bodo z njim zadovoljni meščani in obiskovalci, ki se bodo v mesto vračali. Pri tem pa je lahko vključenost v mednarodni projekt urejenosti okolja in kvalitete bivanja samo ena od poti, ki vodijo do cilja.
Nagradno vprašanje
Rimsko zgodbo Term Ptuj sestavljajo prireditve: saturnalije, rimska poroka in rimske igre, je pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje. Nagrado zanj bo prejela Ana Fric, Medribnik 7 c, Cirkula-ne. Danes vprašujemo, koliko udeležencev ima Slovenija vsako leto na mednarodnem tekmovanju Entente Florale. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za obisk bazenov in savn hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 23. marca.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko udeležencev ima Slovenija vsako leto na tekmovanju Entente Florale?___________
Ime in priimek:__________________
Naslov:_____________________
Davčna številka:
Ptuj • Rozika Ojsteršek med 50 najuspešnejšimi Slovenkami
Delo, ki ga ni mogoče prezreti
Sedmega marca so v Ljubljani razglasili prvo med 50 odličnimi revije Onaplus, v kateri je objavljenih 50 najuspešnejših Slovenk. Zmagovalka je postala Jožica Maučec Zakotnik, direktorica Cindi Slovenija in vodja Svita - programa za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Med 50 odličnimi sta tudi dve Ptujčanki: upokojena višja medicinska sestra Rozika Ojsteršek in vrhunska plezalka Mina Markovič.
Rozika Ojsteršek je upokojena višja medicinska sestra, mentorica izjemno uspešne ptujske ekipe prve pomoči Civilne zaščite, ki je na lanskem evropskem prvenstvu v oživljanju osvojila prvo mesto in skupno šesto mesto v ekipni konkurenci. Gospa Rozika je tudi predsednica sveta ČS Panorama, predsednica MO RK Ptuj, ki je po njeni zaslugi ponovno oživel po 30 letih, da bi tudi Ptuj kot največje območje ponovno imel organizacijo, ki bi povezovala krvodajalce, predvsem pa želi prižgati iskrice v očeh vseh tistih, ki potrebujejo pomoč, starejšim in obnemoglim, ki so preponosni, da bi sami prosili za pomoč. Skupaj s predsednikom sveta ČS Spuhlja Francem Bolcarjem tudi koordinira obnovo stanovanjske hiše Denisa Čeha iz Spuhlje 92 a.
Uvrstitev med 50 najuspešnejših Slovenk je tudi Roziko Ojsteršek presenetilo. Sama pravi, da so verjetno k temu prispevali vsi dosedanji dosežki njenega dela, ne samo dosežki lanskega leta. Občutki ob tem, da je njeno delo opazilo tudi širše okolje, so zelo dobri. V času svojega aktivnega dela je počela marsikaj, tako je tudi še v njeni upokojenski dobi. Usposobila se je za vodenje priročne lekarne v Kidričevem, opravila pedagoško dokvalifikacijo, poučevala v srednji šoli na Ptuju - zdravstveno vzgojo na pedagoški gi-
mnaziji in srednji medicinski šoli. Več kot deset let je bila zastopnica regije Spodnje Podravje v republiški komisiji za zdravstveno vzgojo v Ljubljani, njeno področje delovanja je bila vedno preventiva, pomagati ljudem.
Leta 1996 je na Ptuju ustanovila univerzo za tretje življenjsko obdobje, to, kar je mestu manjkalo. Vodila jo je devet let. Vse to je verjetno prispevalo k temu, da so jo uvrstili med 50 najuspešnejših Slovenk. Ob vsem tem delu je našla tudi čas za delo mentorice nadvse uspešni ekipi prve pomoči
CZ MO Ptuj, ki je s svojimi dosežki prepoznavna ne samo v državnem, temveč tudi v evropskem merilu. Gre za edinstveno ekipo tudi v evropskem merilu, ki vztraja že tako dolgo. Ko je lani razmišljala, da je čas za slovo, so jo ti enkratni fantje, možje, ki sestavljajo ekipo, znova pregovorili, da je ostala, da bi skupaj prehodili še kakšno obdobje. Morda pa je v njej le nekaj takega, da ji uspe vse to povezovati skupaj in da so skupaj uspešni, ne glede na svoje posamične življenjske zgodbe in odločitve; pomagajo vselej,
ko je to potrebno, saj čutijo in zaznavajo, da je nudenje pomoči sočloveku tista temeljna vrednota, ki jo je treba ohraniti.
Duhovno te bogati, kar narediš za druge
V humanitarnost je Roziko Ojster-šek, kot je povedala, usmerila njena notranjost, stalna misel, ki živi v njej, da te duhovno bogati le tisto, kar lahko dobrega narediš za druge. Tisto se ti tudi vrača. „V osnovni šoli so bili moji predmeti matematika, kemija, fizika. Zaradi tega so me vsi usmerjali v neke tehnične poklice, izbrala pa sem si medicinsko šolo, verjetno tudi iz razloga, da bi lahko pomagala ljudem," je Rozika pojasnila svojo odločitev za humanitarno delo in delo v dobro ljudi. Mestni odbor RK Ptuj ima od nedavnega tudi svoje lastne prostore, dobili so jih po zaslugi PGD Ptuj, brez njegove pomoči bi bili brez rok in nog. Na pomoč so gasilci priskočili pri njihovi zadnji akciji, ko je bilo treba razvoziti postelje do ljudi, ki so jih dobili od Doma upokojencev na Ptuju, ljudje na terenu pa so jih potrebovali, a sami niso imeli prevoza.
Človek ne more ostati hladen, ko se sreča s stisko ljudi. Ena takšnih je bila v zadnjem času tudi zgodba Denisa
Čeha. Rozika Ojsteršek se je poskušala vživeti v njegovo vlogo: imeti 19 tisoč evrov dolga in to odplačevati pri mesečni plači 530 evrov, ob tem pa še živeti. Odplačal bi ga šele po 50. letu. Če bi hišo prodal, bi postal še večji socialni problem. Ironija slovenske socialne politike je neverjetna; če bi bil Denis socialni problem, mu vsega tega ne bi bilo treba vračati, enostavno bi ga odpisali, ker pa je priden in dela, je dodatno tepen in kaznovan od države, ker je dolg treba plačati. Denisova zgodba se je dotaknila mnogih, koordinacijo obnove hiše in pomoči pa vodita skupaj s predsednikom sveta ČS Spuhlja Francem Bolcarjem. V kratkem času je bilo ob pomoči dobrih ljudi narejenega veliko, poudarja, čeprav sedaj nekateri, ko vidijo, kako vse skupaj poteka, že skušajo biti hudobni in škodoželjni. „Ko vidim nasmeh in zadovoljstvo na Denisovem obrazu, njegovo radost, je to novo potrdilo tega, da je darovanje tisto, kar dela človeka polnega in zadovoljnega. Ob strani mu bomo stali do konca, dokler obnova hiše ne bo v celoti končana. Ljudem, ki so darovali material za obnovo kopalnice in barve za pleskanje, ni mogoče reči, da se kopalnica ne bo obnovila in stanovanjski prostori na novo popleskali. Humanitarci vemo, da pomoč dela čudeže, zato tudi vztrajamo pri svojem delu in poslanstvu, ne glede na vsa polena, ki se nam mečejo pod noge," poudarja Rozika Ojsteršek.
Zasebno Roziki, ki je vdova že trinajst let, največ nasmeha na obraz rišejo njeni bližnji, hčerki in šest vnukov. Svoje baterije pa si polni tudi z delom na vrtu, ki ji prav tako kot vse drugo, kar počenja v življenju, pomeni neizmerno veliko.
Slo glasbene novice
v
Vlado Kreslin se predstavlja z novo pesmijo z naslovom Okna na stežaj. Glasbenik je pesem posvetil društvu Ekologi brez meja ter čistilni akciji Očistimo Slovenijo/Očistimo svet in je hkrati tudi uradna skladba te vseslovenske in mednarodne prostovoljne čistilne akcije, ki bo potekala v soboto, 24. marca 2012. Poleg Vlada Kreslina in pevcev pevskega zbora OŠ Bežigrad so pri snemanju pesmi sodelovali člani Mešanega pevskega zbora URI - Soča. Kreslin pa je za skladbo posnel tudi videospot, v katerem nastopajo ekologi in prostovoljci iz celega sveta. Režijo videospota je prevzel Miha Tozon. •k-k-k
Člani skupine LeeLooJamais so se konec februarja na odru ljubljanske Opere predstavili v malce drugačni glasbeni luči. Z orkestrom Slovenske filharmonije so izvedli skladbo This is it. »Z veseljem smo pristopili k projektu, z Rokom Golobom smo se zelo dobro ujeli in z njim nameravamo sodelovati tudi v prihodnje,« o nastopu z orkestrom Slovenske filharmonije pravijo LeeLooJamais, ki so lani izdali album z naslovom Excuse my Imagination.
•k-k-k
V prijetnem vzdušju Gostilnice 987 za ljubljanskim Bežigradom je Vlado Pilja v družbi prijateljev in znancevpredsta-vil povsem svež videospot za skladbo Še zeleno. Po premier-nemprikazovanju duhovitega videospota, kije v maniri »narejeno doma« nastal pod taktirko priznanega režiserja Vena Jemeršiča, je Pilja - kot se za rokerja spodobi - vzel v roke kitaro in prisotne zabaval pozno v noč. Videospot za skladbo Še zeleno pa pomeni tudi najavo glasbenikovega prvega samostojnega albuma. Ljubljanski roker, ki ga je najširši krog poslušalcev doslej poznal predvsem kot odličnega vokalista in interpreta največjih mojstrov svetovne glasbene scene, namreč s preverjeno ekipo že snuje nove skladbe.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. Adam ..Velič - VSE SI MI 9. Erik & Nipke - TI SI POPOLNA
8.David ' Grom..- ZA VEDNO 7. Domen Kumer - MOJA DUŠA 6. Sara Kobold - TI IN JAZ 5. Miran Rudan - STRAST IN LJUBEZEN 4. Gal Gjurin - KO OBRNEŠ NOVO STRAN 3. Tanja Žagar - ZAME ZAKANTAJ 2. Flirrt - NAJIN DAN 1. Eva Boto - VERJAMEM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Requiem z albumom Fallen Angel
Zasedba Requiem je po praznovanju 18-letnice svojega ustvarjanja v leto 2012 stopila s serijo koncertov, ki so jih poimenovali Evil angel tour. Turneja poteka v sklopu izida novega albuma Fallen Angel, za kolektivom Requiem pa so že prvi uspešni koncerti.
24. februarja so zatresli Postojno, ob tem pa predstavili novi videospot. Posneli so ga za singel Slovenska, ki je svoje mesto pri poslušalcih našel med drugim tudi zaradi posebnega besedila. »Na prvo žogo govori Slovenska o punci, ki jo vsi obrekujejo, a ji zavidajo, v prenesenem pomenu pa je vse skupaj odlično aplicirano na čas osamosvajanja Slovenije,« je o pesmi povedal vodja benda in avtor skladbe Marko Slokar. Videospot za pesem Slovenska je nastal v produkciji Like.tv. Video je posnel Uroš Japelj, ki je poskrbel še za režijo in montažo. Spot so posneli na koncertu, ki ga je Requiem odigral v Kinu Šiška ob svoji 18-letnici. Ta koncert je bil obenem tudi prvi v nizu koncertov Evil angel tour 2012.
Novi album zasedbe, na katerem je 13 avtorskih skladb, je že na prodajnih policah. Requiem so ob uspešni vrnitvi na sceno prejeli odličen odziv ne le na koncertih, ampak tudi v prvih
recenzijah. »Po skoraj desetletju nam je končno uspelo izdati nov album, na katerega smo vsi ponosni, saj pomeni nadgradnjo vsega, kar smo do sedaj naredili. Upamo, da bo naletel na dobre odzive, želimo pa si seveda, da bodo skladbe prišle tudi na programe radijskih postaj, saj menimo, da si bend po 18 letih delo-
vanja in petih studijskih ploščah zasluži, da ga vrtijo ne glede na trende, ki trenutno vladajo v tem prostoru. Najlažje je ignorirati nekaj, kar štrli iz povprečja, in s tem ščititi mediokriteto, saj potem ni nihče ogrožen. Glasba mora biti del tebe in ne sredstvo za dosego ciljev. Najlepše je seveda deliti energijo na odru
z ljudmi, ki jim zaupaš in verjameš vanje. Vaje, koncerti in vse, kar kot band delamo skupaj, je prežeto z dobro energijo in iskreno željo po ustvarjanju. To je recept za 18 let delovanja,« so ob izidu novega studijskega albuma še povedali člani zasedbe Requiem.
MZ
Requiem so na sceni že 1S let.
Foto: Hangar PR
Filmski kotiček
John Carter
9
Zdi se, da se je eden od pro-ducentov pri Disneyju zagledal v enačaj med Avatarjem in slabimi tremi milijardami dolarjev zaslužka, zato si je rekel: naredimo nekaj podobnega! Rezultat je po slabih dveh letih in pol tu. Dame in gospodje, John Carter.
Film vzbuja mešane občutke v smislu, da je težko sprejeti odločitev, ali gre za slab ali dober film. Namen avtorjev je očiten: v maniri starih ZF šund romanov posneti matinejski fanta-
John Carter
Igrajo: Bryan Cranston, Mark Strong, Ciarán Hinds, Taylor Kitsch, Dominic West, Willem Dafoe
Režija: Andrew Stanton Scenarij: Mark Andrews, Andrew Stanton in Michael Chabon po romanu in likih Edgarja Rica Burroughsa Žanr: ZF spektakel Dolžina: 132 minut Leto: 2012 Država: ZDA
zijski film starega kova. V tem pogledu jim je uspelo. Film je izvrsten eskapizem, ki pričara tisto že pozabljeno kino vzdušje: ko se luči v dvorani ugasnejo, za dve uri povsem pozabite na resničnost in težave, ki vas obdajajo, ter se preselite na drug, fantastičen svet. K temu pripomore dejstvo, da so filmarji upoštevali nasvet pisatelja, po čigar knjigi so posneli ta film. Edgar Rice Burroughs, ki je roman John Carter napisal pred natanko 100 leti, je namreč dejal, da avtor sebe in svojega dela ne sme jemati preveč resno. In res, film, čeprav huronsko predrag, se ne jemlje resno, kar mu gre šteti v plus.
Toda film ima seveda tudi težave, toda to niso težave produkcije ali nesposobnosti vpletenih, temveč dejstvo, da je tovrstna ZF po 100 letih videti res preveč zastarela. Pri tem ne mislimo na tehnološke plati izmišljenih svetov, ki spadajo bolj v domeno francosko-belgijske šole stripa, temveč film pestijo značilne bolezni seminalnih in pionirskih del, ki definirajo
nove žanre. Če so ti namreč ob svojem nastanku bili revolucionarni, so čez nekaj desetletij videti kvečjemu banalni, klišejski in vsebinsko prazni. Število posnemovalcev, ki je svet dodobra preželo z idejami, sposojenih iz začetnikov žanra, je pač previsoko. To se John Carterju zelo pozna, saj se mu vidi, da so iz teh knjig navdih črpali legendarni junaki, stripi in filmi, kot je Flash Gordon, Indiana Jones, Vojna zvezd, Avatar, in celo smeti, kot so lanski Kavboji in vesoljci. John Carter je zato videti kot re-ciklaža stotih let pustolovskega in ZF filma in kot takšen zbledi, čeprav je resnica prej obratna: vsi ti filmi so „kradli" iz Carterja, ki je bil že takrat mamljiva arhe-tipska zgodba ter fina pravljica z vsemi elementi na svojem mestu, ki pa v svojem srcu ostaja
šund.
Režiser Andrew Stanton iz Pixarja (Reševanje malega Nema, Wall-E) je naredil film, ki bi lahko bil prav naslednja Pixar-jeva risanka (računalniška grafika je namreč že fotorealistična). Glavni lik je neznačilno dobro okarakteriziran, saj so vpogledi v njegovo nesrečno preteklost ravno dovolj kratki in na ključnih mestih, da uvodnega komičnega prizora aretacije sploh ne omenjamo. Čeprav film ni takšna smet, kot ga kritiki označujejo, pa po drugi strani tudi ni noben presežek. Je le dve uri dobre zabave, kot se za matinejski film spodobi. Škoda le, da je bil predrag (250 milijonov), kar pomeni, da nadaljevanj ne bo. Film je vreden ogleda v 3D.
Matej Ferce
J
(g
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
E	Globoko v sebi boste občutili neko
'g	notranjo moč in pogum. Ozave-
.g	stili boste, kaj morate narediti in
%	v pogledu službe je razbrati večso-
-a	delovanja. Našli boste tudi mnogo
"s	načinov, da se približate srčnemu
!	izvoljencu. Pesem o sreči bo v va-
CX	J
1 šem primeru donela na intenziven in prodoren način.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Pomladno hrepenenje bo božalo vašo dušo. Več bo priložnosti, da se izkažete v umetnosti in pri kreativnem izražanju. Pomembno bo, da najdete v sebi način umiritve. Na materinski dan (25. marec) se vam bo lahko izpolnila srčna želja. V ljubezni boste morali reči bobu bob.
m J
Ko bo v deželo stopila pomlad (20. marec) bo za vas obdobje, v katerem boste našli veliko izzivov. Če boste zelo optimistični, se vam bodo zadeve odvijale tako, kot si boste želeli. Na delovnem mestu bo potrebno veliko energije. V ljubezni bo obdobje romantičnih
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Ptički bodo veselo prepevali in veselilo se bo tudi vaše srce. V tem tednu boste imeli priložnost, da naredite določene zaključke in da se odločite, kaj boste spremenili. V ljubezni se bo zmešala delavnost in romantika. Prijetno boste presenečeni. Na delovnem mestu bo več učenja.

LEV
vur
Wal (23.7. - 22.8.)
Energije planetnih vibracij vam bodo v celoti naklonjene in našli boste določene izzive. Čeprav boste stremeli k samostojnosti, vam bodo nasveti ljudi, ki so vam blizu, dobrodošli. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. V ljubezni boste našli navdih in oazo priložnosti.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Harmonija časa bo tista, ki vam bo vlivala voljo. Delovne naloge boste opravljali zelo temeljito in pri tem boste prejeli pohvalo. Osrečilo vas bo neko povabilo in v ljubezni boste naredili korak naprej. Vila kreativnosti vas bo obiskala doma. Odzvali se boste klicu narave in ustvarjali na vrtu.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARROYO = španski kolesar (David, 1980-), ČAK = madžarska fevdalna družina, KANAVA = zelo porozna bombažna tkanina, MESSIER = kanadski hokejist (Marc, 1961-), MIRREN = angleška filmska igralka (Helen, 1945-, SFUMATO = slikarska tehnika, SIKIM = indijska zvezna država, SMBAT = ime armenskega šahovskega velemojstra Lputjana.
■e>mv 'oAojjv 'eAeue>i 'je||A 'leuep 'oeAefe
'o|v 'ojeiun^s 'enojjg '93 'i^eg 'jajssaiAi ojbiai 'uegoiqeo 'o^fog 'wjzo 'e^finiuso^ 'hv 'sauun 'ys 'ue|ag ouaM 'oefaiu '|\/ 'w^s '^eo 'esm 'eaje 'zjioj^sjd 'siauujy ojo 'sea egeAoy :ouAejopoA "3>HNVZ|}d>H 31 A3LIS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 17. marec:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, lestvica Naj 11, Po študentsko, lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 18. marec:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 In 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 In 19.05). 6.15 Misli Iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.15 ŠPORT. 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec). 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 19. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi Iz športa - Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 In 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
TOREK, 20. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila
(še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). SREDA, 21. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Po-dravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip
Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). ČETRTEK, 22. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00
ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). PETEK, 23. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj)
Spremljajte skupni nočni program iz studia Radia Ptuj. V noči na petek, 23., in v noči na soboto, 24. marca, med 00.00 in 5.00

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Odvijale se bodo prijetnosti in mnogo bo tudi priložnosti, da se dokažete. Zdelo se bo, da boste sledili temu, da si jasno in glasno iščete svojo pot. Razpotja življenja bodo priložnost, da dokažete notranjo moč. Negovati pa boste morali tudi notranjega otroka.
ŠKOmjON^L¥ STRELEC
(24. lO. -22. ll.) \ Y (IS. ll. - 2l. l2.)
Mirno se boste odpravili naprej po svoji poti in ustvarjali. V duhu prijetne energije najdete tudi priložnost, ko se boste umirili in razmislili, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke in učinkoviti načrti. Blesteli boste tako sami kot tudi v neki skupini.
KOZOROG
(22. l2. - 2O. l.)


Učili se boste o življenju, o plesu, o ljubezni in na splošno boste uživali. Prvi pomladni teden vam bo vir navdiha in prijetnih dogodivščin v službi. Borili se boste za pravico in resnico. Čeprav boste svojo srečo iskali vsepovsod, jo boste našli doma. Lotili se boste spomladanskega čiščenja.
VODNAR (2l. l. -18.2.)
Vaše sanje bodo v prenesenem pomenu postale resničnost. Našli boste tudi mnogo motivacije in boste tako kos vsem obveznostim in nalogam. V komunikaciji bo več priložnosti, da naredite korak naprej. V ljubezni boste morali najti most in pogumno pospešiti korak naprej.
Igra življenja bo šla naprej in imeli boste veliko možnosti za razvoj tako na osebni kot na duhovni ravni. Istočasno bo tako, da boste morali najti ravnovesje v svojem srcu. Zelo dobro se boste odrezali na delovnem mestu - tu vas bo obiskala vila kreativnosti. Odzvati se boste morali klicu narave!
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Pomladno sonce bo v vas prebudilo prijetne občutke. Tako boste v pisan vsakdan znali vnašati živahne barve. Pravzaprav bo v tem tednu veliko možnosti, da se dokažete in izrazito bo izstopala delovna vnema. Izkazali se boste v komunikaciji in pri študijskih obveznostih. Ljubezen - romanika.
Ptuj • Zgodbe izbrisane Mirjane Učakar
Otroci - največje žrtve izbrisa
Ptujčanko Mirjano Učakar, rojeno Radanov, so v knjigo državljanov vpisali v očetovem kraju bivanja v Vinkovcih, kjer se je rodila leta 1953, čeprav je bil njen oče Srb, ki je živel na Hrvaškem do II. svetovne vojne. V partizanih je spoznal Mirjanino mamo, ki je bila Slovenka, in se po vojni priselil na Ptuj. Da je izbrisana, da je nekaj narobe, se je zavedla spomladi leta 1992, ko so želeli registrirati avto na njeno ime.
V računalniku je bila „tema", ni je bilo, zato ni bilo mogoče vnesti njenih podatkov. Zazdelo se ji je, da je nekaj hudo narobe. Junija istega leta je rodila sina in ko so ga šli vpisat na matični urad, so ji povedali, da pošiljajo potrdila o državljanstvu in da njenega potrdila ni med njimi, ker je Hrvatica. Napotili so jo v pisarno za tujce, kjer ji je neka gospa uradnica zelo neprijazno povedala, da si mora urediti vrsto dokumentov, opraviti izpit iz slovenskega jezika in imeti urejeno drugo državljanstvo, če sploh želi zaprositi za slovenskega. V družini je nastal preplah, vrstili so se prepiri, celo njena teta, ki jo je imela vedno za pametno žensko, jo je obdolžila, da je že morala nekaj narobe narediti, da se ji je to zgodilo. Dve leti je bila brez vseh dokumentov, ker so ji jugoslovanski potekli, s tem je bila tudi brez socialne varnosti, na novo pa si statusa ni mogla urejati, ker na Hrvaškem ni imela več nobenih sorodnikov.
Po dveh letih je na ambasadi Hrvaške v Ljubljani dobila nasvet, da naj se prijavi pri nekom čez mejo, ker vendar živi blizu meje, in če koga tam pozna, naj ji pomaga urediti hrvaško državljanstvo. Za pomoč je zaprosila gospoda, ki je nekoč delal v ptujskem Agisu, živel pa je v Cestici. Prijavila se je pri njih doma, pri notarju podpisala overjen dokument, da ne bo imela do njih nobenih zahtev, da ne bo živela pri njih, zatem pa na upravni enoti v Varaždinu dobila potni list in osebno izkaznico. Ni in ni mogla razumeti, da se je kot Slovenka znašla med izbrisani. Trma, razočaranje in grenkoba je bila velika, tako velika, da si ni hotela sama urejati slovenskega državljanstva. Zanjo sta to poskušala urediti mož in teta. Vedno so upravni organi tudi ugotovili, da je dohodek družine premajhen za vzdrževanje štirih članov in da na tej podlagi niti ne more zaprositi za državljanstvo. Na UE na Ptuju so se v tistem času razen redkih dveh častnih izjem vsi do nje obnašali zelo grdo. To so bile gospe, ki so bile pripravnice, ko je Mirjanina mama še službovala na občini, kjer je bila tajnica skoraj vseh prvih mož nekdanjega okraja in pozneje velike občine Ptuj vse do leta 1975. Vsi so jo po-
znali, a so se kljub temu vedli skrajno nesramno. Še pred tremi leti ji je ena izmed njih zabrusila, češ, zakaj pa si državljanstva ni kupila za 600 tolarjev. „Najbolj me boli, da ljudje enostavno še danes nočejo razumeti, da pri tem ne gre za nobeno državljanstvo. Odvzeto nam je bilo stalno bivanje, do katerega ima vsak človek pravico, če živi neko normalno življenje. Moja zgodba niti ni toliko pomembna. Ni se mi zgodilo toliko hudega kot tistim, ki so bili deportirani, ki so šli na počitnice domov v Srbijo, v Bosno in Hercegovino, pa se niso mogli več vrniti v Slovenijo. To so veliko bolj žalostne in krute zgodbe. Najbolj pa me boli današnja situacija, saj sem pred kratkim doživela novo „seciranje" v državnem zboru. Povabljeni smo bili k predsedniku Državnega zbora Gregorju Virantu, ki še danes ne ve, ali je bil izbris kršitev človekovih pravic. Tudi izjave, ki jih je dal v sejni sobi, se razlikujejo od tistih, ki jih je dal pred kamero. Srečali smo se tudi s člani odbora za peticije in človekove pravice, ki ga vodi Tamara Vonta, kjer smo spet morali poslušati Evo Irgl o podarjenih državljanstvih, Vinko Gorenak je govoril o t. i. izbrisanih špekulantih. Pogrešala sem gospoda Branka Grimsa, ki pa vedno govori o okupatorjih. To je še veliko bolj žalostno od vsega, kar se je dogajalo zadnjih dvajset let. Ko smo ustanovili društvo izbrisanih, smo še upali, da se bo situacija vendarle popravila. Leta 2005 smo se razcepili na dve društvi: eno se bori bolj po pravni poti, civilna iniciativa, katere članica sem bila doslej, pa bolj z različnimi akcijami, manifestacijami, udeleževanjem na dogodkih, s katerimi skušamo skupaj opozoriti na ta problem. Sama sem se pridružila tudi organizaciji Amnesty International, v imenu katere sem po svojih močeh poskušala problematiko izbrisanih predstaviti na Danskem, v Bruslju, Parizu, v Italiji, Avstriji. Povsod so zelo pozorno poslušali, pokazali razumevanje in sočutje, česar pri nas, razen pri nevladnih organizacijah, nikjer nisem bila deležna. V parlamentu sem bila že večkrat, tudi pred dvema letoma v odboru za notranjo politiko, kjer so me tako nesramno secirali, da tega zlepa ne bom pozabila. V hiši, kjer naj bi vladala neka kultura, te žal ni. Predvsem desnica je še vedno zelo nastrojena proti
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Učakar: „Najbolj me boli, da ljudje še danes enostavno nočejo razumeti, da pri izbrisu ne gre za nobeno državljanstvo."
nam. Potem ko so pač morali priznati, da se je izbris zgodil, nočejo obelodaniti krivcev za izbris, med katerimi sta tudi Bavčar in Peterle, ki za to ne bosta nikoli kaznovana. Pogosto smo morali na zelo grd in neusmiljen način opozoriti na krivico, žal drugače ni šlo."
Uradno Slovenka ponovno od leta 2003
Mirjana je danes tudi po dokumentih uradno ponovno Slovenka, kot je bila prvih 39 let svojega življenja, in sicer od leta 2003, ko je ustavno sodišče izdalo drugo odločbo. Medtem 11 let slovenskega državljanstva ni imela. Leta 2000 je dobila stalno dovoljenje za bivanje, čeprav živi v isti ulici in istem predelu Ptuja že vse življenje. Ob neki priložnosti jo je obiskal tudi rajonski policaj, ki se je zanimal, zakaj nima urejenih dokumentov. Prijavila jo je ena od vrlih sosed, ki je vse vedela ... Civilna iniciativa je žal ugasnila, ker po Aleksandru Todorovicu ni bilo toliko sposobnega človeka, ki bi znal in hotel to stvar voditi. Težko je delati brez denarja in sredstev - dostikrat ni bilo denarja niti za kuverte, da bi lahko poslali vabila.
„Ne smem se umiriti in čakati, kaj se bo zgodilo, zato skušam čim bolj aktivno sodelovati z Amnesty International; tudi z društvom, ki je še aktivno, bom sodelovala. Ne moremo se ustaviti. Delam po svojih močeh in kar bom sposobna, bom še naredila, četudi me pestijo bolezni. Največji absurd, ki ga sama ne morem pozabiti, pa je bil, da so od
mene zahtevali opravljanje izpita iz slovenskega jezika, potem ko sem končala osnovno šolo in gimnazijo na Ptuju. Tega ne morem preboleti. Delala sem v banki, službo pa sem izgubila že pred izbrisom. Tudi slabo se čez nekaj let lahko pokaže kot dobro. Morda je celo dobro, da so me odpustili. Stvar bi bila bolj tragična, če bi morala oditi po izbrisu."
Krivično se ji tudi zdi, da so leta 2000 zahtevali takso za dovoljenje za opravljane dela po tistem, ko je že prebolela infarkt in ni bila več sposobna za delo. Trikrat je bila na invalidski komisiji: prvič in drugič je bila zavrnjena, češ da zdravljenje ni končano, kar v bistvu ne bo nikoli. Prebolela je tudi tuberkulozo. Na vprašanje, zakaj ne dela, je odgovorila, da je med izbrisanimi, eden od članov komisije pa ji je dejal, da poznajo te izbrisane, te zgodbe, na koncu pa ji dejal, da ni upokojena.
„Na mojo srečo tega zdravnika ob tretjem obisku invalidske komisije ni bilo, v nasprotnem primeru bi se obrnila in odšla. Pokojnina je sicer mi-zerna, ampak je moja."
Izbris je bil nezakonit ...
„Pred dvema letoma sem prejela dopolnilno odločbo, na kateri je napisano, da je bil izbris nezakonit in da so nam bile odvzete pravice, ki se nam dodeljujejo tudi za nazaj, ampak žal s tem dokumentom ne moremo ničesar več uveljaviti. Ljudje so želeli uveljavljati odškodnine, vložili so tožbe, nekateri odvetniki jih zastopajo pro bono, ampak ti ljudje se
ne zavedajo, da ko bodo tožbe izgubili, bodo morali plačati vse stroške. Sama z nobeno odškodnino nisem nikoli špekulirala. Ker imam težave s stanovanjem, si želim, da bi se mi rešil ta problem, da se mi omogoči odkup stanovanja po Jazbinškovem zakonu, kot je bil omogočen vsem Slovencem, in da me pustijo pri miru. Edino to, nobena odškodnina, noben denar ne more povrniti tega, da so nam izbrisanim bile odvzete vse pravice, da so nam razpadle družine, da so otroci končali brez diplom, brez srednjih šol, da je bila vrsta problemov. Največji davek so plačali ravno otroci, ki so vse življenje poslušali prepire in besede: ne morem, ker nimam. Ob tem me še vedno prevzamejo čustva. Zdi se mi, da je to največja krivica. Situacija med ljudmi je nekoliko boljša, saj so začeli malo razmišljati, predvsem pa mladi, ki na dejanje izbrisa gledajo kot na nekaj groznega, kar je zakrivila politika. Upanje mi ob mladih vlivajo nevladne organizacije, kot sta Amnesty International in Mirovni inštitut, ki nam še vedno stoji ob strani. Izbris mi je prinesel veliko slabega in tudi veliko dobrega. Danes poznam ljudi, ki jih drugače ne bi poznala. To so mladi intelektualci, profesorji na fakultetah, ljudje, ki so se skozi vsa ta leta ukvarjali z nami, našimi problemi in jih imam za svoje prijatelje. Imam dva otroka: hčerka je v Ljubljani, kjer je zaposlena za nedoločen čas, uredila si je življenja, živi dokaj dobro, sin se je po končanem šolanju zaposlil v firmi v Kidričevem, ki je po treh mesecih objavila
stečaj. Dva meseca je garal na Dunaju, za kar je prejel eno zajamčeno plačo in nič več. Mož sinove prejšnje delodajalke sedaj odpira novo firmo in išče delavce. To je slovenska poštenost in slovenski kapitalizem, ki smo si ga tako želeli. Od te vlade ne pričakujem nič; tudi prejšnja vlada, ki je poskušala popraviti krivice z dopolnilnim zakonom, je močno zgrešila. Zakon je slab, ker ne omogoča vrnitve ljudem, ki so zunaj Slovenije. Javna uprava zahteva nenormalno visoke takse za ureditev dokumentov. Slovenija bi bila dolžna poiskati ljudi, ki so bili izbrisani, jim omogočiti vrnitev statusa in pravice za nazaj, kar pa se žal ne bo zgodilo," je povedala Mirjana Učakar.
Izbris je bil ekonomske narave, vodilo ga je sovraštvo do vsega, kar ni slovensko, juž-njaki naj se vrnejo v svoje matične republike, ostale bodo službe, stanovanja. Slovenska politika se ni zavedala tega, da so to ljudje, ki so opravljali umazana dela, tako kot jih Slovenci v Nemčiji. Vse, kar je prihajalo z juga je bilo sti-gmatizirano. „Med izbrisanimi smo se znašli tudi nekateri Slovenci, ki smo bili vpisani v knjige državljanov drugje. Generalno se je vsem zgodila enaka krivica, tudi tistim, ki so službovali v JLA, saj je to bila njihova služba, ki so jo morali opravljati in zaradi tega še niso okupatorji, zločinci. Otroci mešanih zakonov smo postali nedržavljani Slovenije, ključ za uvrstitev na seznam izbrisanih pa je bil vpis v knjigo državljanov drugje, kar včasih ni bilo pomembno, ker smo bili vsi državljani nekdanje SFRJ. Po narodnosti sem se vedno izkazovala za Slovenko, čeprav prihajam iz mešanega zakona. Tudi na plebiscit sem bila uradno povabljena in sem glasovala za. Moja starša sta že dolgo mrtva, še dobro, da tega vsega nista doživela, ker te taka stvar ubije. Nihče se ni potrudil, da bi nas bolje spoznal, enostavno smo bili stigmatizirani. Do špekulacije pride vedno, kadar hočeš, da ti nekdo povrne škodo. Ko me je doletel izbris, sem se bala lastne sence. Strah me je bilo iti na ulico," se spominja Mirjana Učakar, ena izmed več kot 25 tisočih, ki jih je leta 1992 do-letel izbris, ki pa po 20 letih še nima pravega epiloga, ker nanj slovenska politika še ni pripravljena.
Prejeli smo
P & F Jeruzalem -zgodba o uspehu ali pa tudi ne ... (2.)
(Odgovor gospodu Les-jaku na navedbe v časniku Štajerski tednik)
Pismo je odgovor g. Davorinu Lesjaku na njegovo pismo bralcev v Štajerskem tedniku z dne 10. 2. 2012, v katerem nas je žaljivo napadel.
Nakup delnic Jeruzalema Ormož:
Ponujena cena delnic je bila dvakrat višja, kot jo je predlagal cenilec. Mislim, da je bil tudi gospod Lesjak , ker je očitno potreboval denar. Njegovo zahtevo, da ostane edini izvajalec gradbenih del družbe Jeruzalem Ormož (na ta način si je v preteklosti zagotovil možnosti za višje cene) smo zavrnili, ponudili pa smo mu, da sodeluje pri novih razpisih pod normalnimi tržnimi pogoji. Pri naših poznejših investicijah IGD Holermus ni bil konkurenčen in tudi ni bil sposoben jamčiti izvedbe, ker je že bil v resnih poslovnih težavah.
Njegova trditev, da smo se dogovorili o treh drugih pogojih, ni resnična.
Dvorec Jeruzalem:
Jeruzalem Ormož je najel Dvorec za dobo 50 let od lastnika občine Ljutomer. Pri tem projektu prenove je igral
gospod Lesjak trojno vlogo: bil je delničar Jeruzalema Ormož in član nadzornega sveta, bil je izvajalec gradbenih del za obnovo Dvorca, bil je tudi kasnejši podnajemnik za gostinske storitve in obratovanje hotela.
Vse tri vloge v eni osebi so za običajni poslovni svet malo nenavadne, imel pa je vse škarje v rokah, da bi prevzeto prenovo lahko izvedel v okviru razpoložljivih sredstev.
Vsa sredstva za obnovo je organiziral Jeruzalem Ormož. Proračun je znašal 1,295 milijona evrov, in sicer: 430.000 € je kot posojilo prispeval Jeruzalem Ormož. Za ta znesek je najel kredit, ki ga še danes odplačujemo. IGD Holermus naj bi ta kredit odplačal z eksklu-zivno prodajo vina v Dvorcu; 612.000 € je bilo posojilo Ribniškega razvojnega sklada, kjer je gospod Lesjak dosegel, da je Jeruzalem Ormož zastavil svojo nepremičnino. Ker gospod Lesjak tega posojila ne vrača, mora to posojilo vračati Jeruzalem Ormož; 252.000 € so bila Evropska nepovratna sredstva, plačana pod pogojem, da zagotovi v Dvorcu 15 novih delovnih mest.
Konstrukcija financiranja torej kaže, da gospod Lesjak za obnovo ni vložil nič svojega denarja, o čemer vedno znova govori. Pri tem je treba še upoštevati , da kot izvajalec ni imel konkurence in je pri prenovi tudi krepko zaslužil. Primopredaja Dvorca po prenovi po naši oceni še do danes ni bila izvedena, kar pomeni, da IGD Holermus ni izpolnil
pogodbe.
Kljub temu je gospod Lesjak nekaj mesecev po otvoritvi Dvorca zahteval od Občine Ljutomer dodatnih 1,2 milijona evrov za izvršena dela in s tem presenetil občino in Jeruzalem Ormož, ker prej o dodatnih stroških ni bilo govora. To je seveda vodilo do dolgega postopka cenitev del. Končni rezultat neodvisnega cenilca kaže, da so te zahteve gospoda Lesjaka neupravičene. Trditev gospoda Lesjaka, da smo si hoteli mi na nekorekten način prisvojiti sredstva brez plačila, ki jih je on vložil, je nesmiselna. Cenitev je pokazala, da njegovih sredstev ni bilo. Kar zadeva droben inventar, pa smo ga pozvali, naj nam predloži seznam tega inventarja in dokaz, da je to njegova lastnina. Do danes tega seznama še ni predložil. Obdolžitev gospoda Jurše v zvezi z Dvorcem je še dodaten primer nesmiselnih in lažnih trditev gospoda Lesja-ka. Vsakemu poslovnemu človeku je jasno, da se občinsko premoženje lahko proda samo s soglasjem občinskega sveta in na podlagi javnega razpisa. Na konferenci z novinarji 6. januarja 2010 sem tudi jasno povedal, da se bomo v primeru, če bo občina Ljutomer razpisala prodajo Dvorca, verjetno pojavili kot ponudnik. O nekih skrivnostnih dogovorih ne more biti govora.
IGD ni izpolnjeval podna-jemne pogodbe. Kmalu se je pokazalo, da so njegove težave v gostinstvu in gradbeništvu imele posledice tudi za njegovo upravljanje Dvorca. Nadaljevanje poslovanja je pogojeval s plačilom zneska 500.000 evrov od Jeruzalema
Gostje večera bodo: Glasbeniki iz konservatorija za balet in glasbo Maribor, plesni par iz plesne šole Mambo in mladi glasbeni talenti iz glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Prireditev bo povezoval Marjan Nahberger.
Skupina
4li
Cena karte IS € (z DDV)
vključuje aperitiv ob prihodu in
večerjo s sampostrežnim bifejem.
Prodaja vstopnic v restavraciji Pan Kidričevo,
www.pan-re5tavracija.5i

Lahkota prihodnosti
Ormož. Zato je IGD Holermus kot podnajemnik moral zapustiti Dvorec. Okrožno sodišče v Murski Soboti bo v kratkem odločalo, ali se lahko IGD Holermus vrne kot podnajemnik v Dvorec.
Vodenje Jeruzalema Ormož - izpodrivanje domačinov
V Ormožu in okolici ni lahko najti sposobnih menedžer-jev. To velja še posebej v našem primeru razvoja podjetja, ki mora biti konkurenčno na mednarodnem vinskem trgu. Kljub temu nam je uspelo zaposliti kot direktorja gospo mag. Andrejo Komel in gospoda Mitja Herga, oba domačina. Trditev, da izpodrivamo domačine s tujimi kadri, je neresnična.
Zakaj "Since 1934"
Naj nam nihče ne odreka pravice do proste odločitve o časovnem mejniku, ki je bil izziv za nas. Pa vendar, prav v letu 1934je naš oče Martin Pu-klavec začel delati kot vodilni uslužbenec v Vinarski zadrugi v Ormožu. Njegov glavni cilj je bil združiti vinogradnike za skupno kletarjenje in prodajo vina in s tem zagotoviti bodočnost vinogradništva v Lju-tomersko-Ormoških goricah. Tudi pozneje je kot upravnik Vinarske zadruge nadaljeval s to aktivnostjo in skupaj s profesorjem Miranom Veseli-čem koncipiral sedanjo vinsko klet v Ormožu. V bistvu nadaljujemo njegovo tradicijo, z modernizacijo kleti smo se še bolj približali njegovim ciljem pridelati čim bolj naravno visoko kvalitetno vino. To seveda ne pomeni, da ne cenimo dela njegovih naslednikov po njegovem odhodu v pokoj.
Rezultati poslovanja Jeruzalema Ormož
Trditev gospoda Lesjaka, da so rezultati poslovanja katastrofalni, je čisto obrekovanje in kršenje ugleda našega podjetja. Kljub velikim investicijam (več kot 10 milijonov evrov), kijih je treba amortizirati, in dveh količinsko slabih letinah 2009 in 2010, smo v letu 2011 dosegli izravnano bilanco. In to eno leto prej, kot smo načrtovali. Slovenski vinski trg se je zmanjšal za približno 11 %, mi smo prodali samo 8 % manj, na drugi strani pa smo prodali na tujih trgih skoraj 40 % vse prodaje. Poznavalci svetovnega tržišča za vino vedo, koliko naporov in sredstev je potrebnih, da se to doseže v tako kratkem času.
Pri vrednotenju našega poslovnega izida je treba upoštevati še, da smo takoj po prevzemu Jeruzalema Ormoža zvišali ceno za odkup grozdja za več kot 50 % in sklenili odkupne pogodbe za grozdje za 15 let, tako da naši kooperanti lahko srednje- in dolgoročno načrtujejo in uspešno gospodarijo. Samo v letu 2011 smo plačalipri teh cenah 1 milijon evrov več, naše odkupne cene
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodln|sklh aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
grozdja so daleč najvišje v Sloveniji. Tudi ne izkoriščamo naših kooperantov za financiranje (to je bilo očitno normalno pred našim prevzemom), ampak plačamo grozdje v kratkem času. Mislim, da je ta naš poslovni model izredno pozitiven za stabilizacijo vinogradništva in gospodarstva v naši okolici.
Če gospod Lesjak trdi, kako je on odlično pomagal prodajati vino (na žalost tega ni pokazal v Dvorcu Jeruzalem v času svojega slabega upravljanja), potem ne razumem, zakaj je bilo podjetje Jeruzalem Ormož ob našem prevzemu v tako slabem finančnem stanju in brez sredstev za normalno obratovanje in vzdrževanje, da o novih potrebnih investici-
jah sploh ne govorimo.
Prodaja
nevinogradniškega dela
Za uspešno poslovno dejavnost potrebujemo kritično maso, da smo lahko konkurenčni. Zato smo se odločili, da prodamo sadjarstvo podjetju Eurosad, ki to kritično maso v sadjarstvu ima. S tem smo zagotovili, da bodo delavci v sadjarstvu imeli nadaljnjo trajno zaposlitev. To nam je bilo bolj pomembno kot prodajna cena in smo tako izpolnili del naše socialne oz. družbene odgovornosti.
Vladimir Puklavec, direktor
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
Prireditvenik
www.radio-tednik.si
Petek, 16. marca
18:00 Juršinci, OŠ: potopisno predavanje Matjaža Horvata o Šri Lanki 18:00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: osrednja prireditev ob dnevu šole 19:00 Ormož, grad: predavanje Janeza Vuka - Novi svetovni red 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Anje Cuznar - Senegal in križarjenje po reki Gambiji
Sobota, 17. marca
12:00
15:00
18:00
19:00 19:00 19:00
19:00 19:30
Tržec, Djočanova kmetija: 4. ozelenitvena akcija Etnografskega društva Tržec in občine Videm, delitev sadnega drevja in zasaditev domače slive
Studenice, ob Toplem potoku: gregorjevanje, spuščanje gregorčkov, kulturni program, animacija za otroke in razpis otroškega literarnega in likovnega natečaja
Cirkulane, večnamenska dvorana: 10. tradicionalni Jožefov koncert, petje, zborovska in ljudska glasba
Maribor, dvorana Union: koncert KUD Študent, s plesalci in pevci
Markovci, ZAF center: koncert KD Markovski zvon
Oplotnica, Kulturno-turistični center: predstava KD Franceta Prešerna
Videm, komedija Toneta Partljiča Slikar na vasi
Videm, občinska dvorana: koncert vokalne skupine Cantilena
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Israela Horovitza Vdovin zmenek
na slepo, za abonma Tespis, Orfej in za izven
Nedelja, 18. marca
10:00 Ptuj, grad: pomladni muzejski vikend, vrtnarjenje, do 16. ure 16:00 Gorišnica, občinska dvorana: koncert ŽePZ GZ Gorišnica v počastitev
materinskega dneva 16:00 Kidričevo: tradicionalni šterntalski Križev pot za vse umrle v šterntal-
skih taboriščih, vodi dr. Franc Kramberger 17:00 Majšperk, Breg, dvorana TVI -AP: praznovanje Materinskega dne v organizaciji KUD Majšperk
Ponedeljek, 19. marca
09:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 15. gledališki dnevi,
območno srečanje otroških gledaliških skupin, 1. del 10:00 Ptuj, Mestni trg: društvo Šola zdravja, skupinska vadba na prostem 18:30 Skorba, Dom krajanov: prireditev ŠZ Hajdina 19:00 Maribor, kazinska dvorana: koncert učencev tekmovalcev oddelkov za
flavto, klavir in tolkala GŠ Karol Pahor Ptuj 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Tončka Žumbarja Tašča.com 3, v izvedbi KUD Veseli oder Ptuj
Torek, 20. marca
09:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 15. gledališki dnevi,
območno srečanje otroških gledaliških skupin, 2. del 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: prireditev OŠ Ljudski vrt ima talent
Mestni kino Ptuj
Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. marca: 16:00 Alvin in veverički 3; 18:00 Tihotapci; 20:00 Art: Govorilnica.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Družinski zakonik - za pravice vseh otrok; Večerova do-nacija za novi mamograf na Ptuju, Dobrodelna prodajna razstava slik kluba Soroptimist Ptuj, Slovenija brez odpadkov, Pobratena Lions klub Ptuj in Lions klub Maribor Zarja, Potep po Uzbekistanu in Turkmenistanu z novinarko Večera Zoro Štok, Ocena prometnovarnostnih razmer v MO Ptuj v letu 2011, Zdravstveno predavanje: Sladkorna bolezen in ogroženost bolnikov, Bralna značka in predstavitev knjige v ptujski knjižnici, Gledališka predstava Vdovin zmenek v Mestnem gledališču Ptuj, Koncert Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, 3. del, Z glasbo v sobotni večer.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 16.3.
SOBOTA 17.3.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki
10:00 Lenart - Tekmovanje v standardnih plesih
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Oddaja ŠKL
13:20 Polka in Majolka
14:20 Ujemi sanje
15:20 Video strani
16:50 Ptujska kronika
17:10 ŠKL
18:00 Lenart - Tekmovanje v st.. plesih 2. del
19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
NEDELJA 18.
.3.
8:00 Markovci - Prireditve ob dnevu kulture 9:40 Ptujska kronika
10:00 Lenart - Tekmovanje v st.. plesih 2. del
11:30 Oddaja ŠKL
12:20 Od kleti do kleti s prijatelji
13:30 Video strani
18:00 Od kleti do kleti s prijatelji
20:00 Kulturni maraton zborov Markovci
21:20 Ujemi sanje
22:20 Utrip iz Ormoža
23:20 Video strani
PONEDELJEK 19.3.
8:00 Revija tamburaških skupin
9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 ŠKL 11:40 Ujemi sanje 12:40 Video strani 18:00 Kulturni večer v Lancovi vasi 20:00 Kulturni maraton zborov Markovci 21:20 Markovci - Iz domače skrinje 23:00 Video strani
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Mesečna kronika iz občine Hajdina 11:00 Kulturni večer v Lancovi vasi 12:00 Od kleti do kleti s prijatelji 13:00 Revija otroških pevskih zborov 2. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Revija otroških pevskih zborov 1. del 18:30 Lenart - Tekmovanje v st. plesih 2. del 20:00 Veseloigre dramskih skupin
22:00 Video strani	_	. v . _ , ,.
Z vami ze 15 let!
Urednlštvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
P
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev O
Kosilnic	j,	s
Škropilnic	Q	f
Motornih žag T	f
Kultivatorjev	|
Servis Petmičj
Dornava 76a, tel. ¿55-0941
O O/kcklavž loe.
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAe	OPR.	BARVA
AUDIM2.0TDI KARAVAN	2007	11.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
AUDI A62.0TDI KARAVAN	2008	15.980,00	NÄVI.	ČRNA
BMW 318 D FACELIFT CONFORT LIMUZINA	2009	17.480,00	NÄVI.	ČRNA
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006,12. mes	4.890,00	KLIMA	ČRNA
FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND	2004	3.790,00	AVT.KUMA	KOV. ZLATI
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN	2003	2.980,00	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD S-MAX 2.0 TDCI DURATORO	2008	12.770,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
HONDA CMC 1.4 SPORT	2006	7.990,00	ALUPIAT.	KOV. B. SIVA
LANCIA DELTA 2.0 JTD MULTIJET	2009	11.990,00	ALUPIAT.	KOV. SIVA
PEUGEOT 407 1.6 HDI CONFORT LIMUZINA	2009	9.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.970,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT MODUS 1.216V	2004	3.980,00	AVT.KUMA	KOV. BOR. RDEČ
TOYOTA CELICA 1.8 WH	2004,12. mes	8.200,00	AVT.KUMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM.	2005	8.280,00	XSENON	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI VARIANT COMFORTLINE	2008	11.380,00	AVT.KUMA	KOV. LIST. SREBRN
VW POL01.6 LIMUZINA	2000	890,00	2XAIRBAG	T. ZELEN
ODKUP VOZIL V ENI URI
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
PEUGEOT LIMUZINA 4071.816V CONF. PACK	2004	5.490,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE	1999	2.290,00 £	KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT CLI01.2AUTH. PACK	2005	5.150,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. RUMENA
FORD MONDE01.816VGHIA	2001	2.890,00 í	SERV. KNJIGA	MODRA
PEUGEOT 2061.4 IXR PRESENCE	2005	3.990,00€	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.5 DCI STORIA	2006	3.990,00 €	KLIMA	MODRA
RENAULT SCENIC 1.9 DTI	2001	2.490,00€	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT VAGABUND PARTNER 1.6 HDI	2007	6.290,00 €	PRVI LAST.	KOV. OLIVNA
SEAT LEON 1.6 REFERENCE	2008	9.350,00 £	49.000 PREV.	BELA
RENAULT CLI01.216VAUTH.	2006	5.350,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216VAUTH.	2010	7.440,00 €	PRVI LAST.	RDEČA
RENAULT CLI01.4RT	1999	1.550,00€	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
RENAULT MEGANE 1.616VEXP. CON.	2003	3.990,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE	2002	2.850,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC1.9 DCI EXP.C0NF.	2004	4.350,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT BREAK LAGUNA 2.2 DCI PRIVILEGE	2003	3.490,00 €	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1.0 SE	1997	1.190,00€	PRVI LAST.	BELA
FIAT PUNT01.2 SX	2000	1.750,00€	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
CITROEN G 1.41 SX PACK	2006	5.450,00 €	PRVI LAST.	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.616V EXCEPITI0N	2005	5.700,00 €	PRVI LAST.	KOV. SIVA
PEUGEOT SW 407 2.0 HDI ST CONFORT	2005	6.300,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.416V RT BREAK	1999	1.450,00 €	KLIMA	BELA
CHEVROLET AVE01.416V ELITE ABS	2006	3.590,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT PRIVIL. LUX MEGANE 1.616V CABRIO	2006	10.490,00 €	SERV. KNJIGA	RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE
PLIN NA DOM, najnižje cene za jeklenke 5, 10, 11, 35 kg, CO2, dušik, kisik, argon itd. GSM: 070 850 411, Samo Esih, s. p.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
IZVAJAMO brezplačen pregled strehe, čiščenje, žlebov po konkurenčnih cenah - 20 €. Marjan Orlač, s. p. Orešje 3. Tel. 041 576 042.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, tel. 041 250 933.
ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
USPEŠNO in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 21 38.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI v novih prostorih v Mali vasi 1 D, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
IZVAJAMO instalacije vodovoda, centralnega, talnega in solarnega ogrevanja, toplotne črpalke, peči na pelete ter adaptacije instalacije. Zvonko Bezjak s.p., Borovci 14 a, GSM 041 670 266, 041 793 230.
KLEPARSTVO - KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh ali ostrešja, pokrivanje z raznimi opekami znamk Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastimi strehami, Hosekra, Evertlajn, Paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... montaža strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
KUPIM jalove krave telice. Telefon 041 263 537.
KUPIMO vse vrste trav in telic za zakol, debele in suhe. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270.
PRODAM laške peteline in laške kokoši, odlične nesnice. Tel. 041 651 279.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
ČIŠČENJE gozdnih površin in mletje vej za sekance. Starčič trade, Mezgov-ci ob Pesnici 29 a, tel. 041 557 553.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
ZELO ugodno prodam bukova drva, razžagana in metrska, z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, razrezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, 3,80 € za žival. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Re-šek, Starše 23.
PRODAM semenski krompir, rdeči in beli. Tel. 041 368 475.
KONJSKI HLEVSKI gnoj prodam. Tel. 041 818 457.
VINOGRAD v Gradiščah, 900 trsov, brezplačno oddam. Tel. 041 650 730.
PRODAM generalno obnovljeno kosilnico Gorenje Muta in več obnovljenih motorjev za kosilnice Muta, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732.
PRODAM krmilni krompir po ceni 0,06 €/kg v okolici Škofje Loke. Tel. 031 472 809.
PRODAM semenski krompir, jedilni, rani anuschka in desire. Tel. 790 72 21.
MLADO kravo in bikca ali teličko, starosti od 10 do 30 dni, kupim. Tel. 051 336 879.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po tel. na št. 02/788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
PTUJSKA TELEVIZIJA
pean
Petek 163
9=00 Drevnih TV Maribor - por.
9:25 Hrana In vino
10:00 Ptujska kronika - por.
10:25 2. nogometna lip -18. oddaja
11:00 Modro - nor.
12:00 Regi TV Ormož
15:35 Hrana in vino-por.
10:00 2. nogometna liga -16. oddaja - pon.
17:05 Povabilo na kavo - pon.
17:50 Snort(no) - pon.
18:20 Ptujske odrske deske -4. oddaja - pon. 18:40 Smeha polna skleda - 9. oddaja pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 8. Tradicionalni dobrodelni
koncert kluba Soroptimist Ptuj 21:50 Moto scena - 9. oddaja - pon. 22:20 Regi TV Gorišnica - pon.
Sobota 17.3.
9:00 Ptujska kronika-pon. 9:25 Hrana in vino
10:00 Poslanski utrip- 6. oddaja - pon. 10:40 Modro-pon. 11:15 Zemlja in mi -pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Povabilo na kavo - pon 13:20 Smeha polna skleda -10. oddaja 13:40 Regi TV Ormož- —
15:15 Duhovna oaza - 4. oddaja - pon.
it), odd,'
pon.
15:40 Smeha polna skleda 16:00 Ptujska kronika - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Moto scena-9. oddr 18:55 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 6. Tradicionalni dobi
koncert Kluba Soroptimist Ptuj -22:00 Ptujska kronika-pon.
aja - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 18.3.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Hrana in vino - pon. 9:50 Modro -poo. 10:25 Ptujske odrske deske - pon. 13:00 Pregled tedna-pon. 13:20 Zemlja in mi-pon. 13:50 Polka in majolka 15:15 Glasbeni predali 17:00 2. nogometna liga-pon. 18:00 PtujsKa kronika - pon. 18:25 Ptujske odrske deske-pon. 18:45 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Cista umetnost - pon. 20:50 Moto scena-poin. 21:20 Sport(no) - pon.
Ponedeljek 19.3.
9:00 Preglednik TV Maribor- pon.
9:25 Hrana in vino
9:50 8. Tradicionaloi koncert
Kluba Soroptimist Ptuj - pon. 11:10 Modro-pon. 13:05 Kultura na dlani - pon. 15=00 Pomurski tednik 15:40 Hrana in vino - pon. 17:00 Sport(no) 17:35 Pregled tedna - pon. 17:55 Povabilo na kavo - pon. 18:30 Kultura na dlani - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 EPKnapovednik 2012 -pon. 20:55 Ptujske odrske deske-pon. 21:20 Moto scena-9. oddaja-pon. 21:50 Kultura na dlani-pon.
www.petv.tv
Odslej nas Mto spremljate tuli 12 In SI0LIV
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM nakladalko Pionir 17 ter avto prikolico. Tel. 031 833 794.
PRODAM dva prašiča, težka 110 kg. Tel. 051 342 491.
PRODAM 230-litrsko hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.
Kupim rdeče vino: jurko, kvinton. Tel. 041 456 178._
PRODAM čisti gemaj. Inf. na tel. 031 262 415.
PRODAM dva bikca simentalca, težka 150 in 130 kg. Tel. 041 582 437.
PRODAM manjšo količino pšenice. Tel. 031 269 480._
PRODAM 5 mesecev brejo telico. Tel. 031 210 586._
PRODAM koruzo in ječmen. Tel. 766 80 91._
V NAJEM vzamemo travnik na relaciji Brstje-Markovci. Tel. 041 875 779.
NEPREMIČNINE
V	NAJEM ODDAM opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 781 53 01 in 031 895 529._
V	NAJEM ODDAM frizersko-koz-metični salon pri Roku na Ptuju. Tel. 041/834-427.
PRODAM gradbene parcele v izmeri 2000 m2, komunalno urejene, na Dravskem polju. Tel. 041 668 764.
PRODAM VEČJI gozd na Rogoznici, 1 m2/1,40 €. Tel. 041 588 137, po 16. uri.
V	NAJEM ODDAM opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 781 53 01 in 031 895 529._
PO UGODNI CENI ODDAM v najem poslov2ne prostore na Ptuju v izmeri 50 m za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAM MEŠANI gozd v izmeri 86 arov v Zg. Pristavi. Pokličite na. tel. št. 031 458 723._
PTUJ - okolica prodamo obnovljeno hišo v izmeri 185 m2 z garažo in vrtom, takoj vseljivo, brez posrednika. Cena 130.000,00 €. Tel. 01/251 11 76.
DOM STANOVANJE
KUPIM enosobno stanovanje. Tel. 041 915 368.
1-SOBNO stanovanje oddam v najem starejši ženski. Tel. 779 52 51.
ZA DELO v tujini iščemo več elektromonterjev z izkušnjami. DEMO, Stojan Žunkovič, s. p., Majšperk 7 e. Tel. 041 418 810.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
WILHAMS uoW
IIJILJI'IU
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnlk@slol.net
NOTESDENT
ZOBOZDRAVSTVO
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plafila cenejša kot pri koncesionaiju. na obroke. ZOBNOPROTEHČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Marije Jurgec
S POTRČEVE CESTE 62 NA PTUJU
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala tudi internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj.
Njeni najdražji
Življenje celo si garala, vse za družino, dom si dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, hčerke in sestre
Dragice Veseljak
IZ ŽABJAKA 23/a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče. Zahvaljujemo se g. župniku, govornici ge. Veri Kokol, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju.
Vsi tvoji, ki te iz dneva v dan neizmerno pogrešamo
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Gregorčič)
Tiho je zaspala moja draga mamika
Ivanka Cafuta
IZ PTUJA, NA TRATAH 11
Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili v soboto, 17. marca, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Tvoja Marjana
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame in stare mame
Otilije Koželj
S POLJSKE C. 20, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Princlovim, maminim prijateljicam, Mirkovim, Borisovim in Olginim sodelavcem in prijateljem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala g. patru Mirku Pihlerju za molitve in opravljen obred, govornici Marjani in pevcem za prelepe pesmi. Hvala dr. Gabrijeli Damevski Kavčič za prijaznost in pomoč pri zdravljenju.
Njeni najdražji
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Čeprav grobu ležiš, v srcih naših živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage ome in tašče
Angele Jus
IZ LEŠJA 41, MAJŠPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govornici za ganljive besede ob slovesu, domačim cerkvenim pevcem za odpete pesmi, Društvu upokojencev Majšperk in podjetju MIR. Skratka hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Tvoji najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo je grenko spoznanje, da nazaj te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, babice, sestre, tete in botre
Antonije Gašparič
IZ BRATISLAVCEV 25
8. 1. 1954 - 7. 3. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornici za poslovilne besede, pevcem, DU Polenšak, zastavonoši občine Dornava, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter Pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: hči Mateja z družino
Skromno si živela, delala in rada nas imela. Dolgo v bolezni si trpela, kot roža brez vode ovenela. A v srcih naših še živiš, saj mati nikdar ne umre, le daleč, daleč je ... Hvala mama ti za vse!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Terezije Kocuvan
IZ RJAVCEV 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Ptuja, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, cerkvenim pevcem, govornicama za poslovilne besede, ge. Mariji Fras za molitev in godbeniku za odigrano melodijo. Zahvala tudi pogrebni dejavnosti Jančič iz Lenarta. Vsem še enkrat iskrena zahvala.
Žalujoči: sin Ivan z ženo Danico in hčerka Marica z družino
Ptuj • Huda stiska Antona Težaka
Kljub 80-odstotni telesni okvari ni invalid?
Stiska 46-letnega Antona Težaka iz Slap je iz dneva v dan večja. Od junija 2010 je brez dela. Radi bi delal, a dela zanj ni. Ima 26 let delovne dobe, prijel bi za vsakršno delo, samo da bi se lahko preživljal; z 58 evri, ki jih prejema zaradi 80-odstotne telesne okvare, ne more preživeti. Drugih prejemkov trenutno nima, do pred dveh let pa je imel plačo, ki mu je zagotavljala preživetje.
V Slape pod Ptujsko Goro, kjer sta s partnerko, invalidsko upokojenko, pred petimi leti kupila hišo na kredit, se je priselil z Vinskega Vrha. Ker kredita ne more odplačevati, mu grozi deložacija. Njegovo psihično zdravje je vse bolj prizadeto, tudi na samomor je že pomislil, ker ne vidi izhoda, pa tudi pomoči ni od nikoder. Osebni zdravnik mu je že izdal napotnico za pregled pri psihiatru. Če ne bi bilo domačih, bi mu trda predla, saj ne bi imel
kaj jesti.
Ves obupan je napisal oglas v Štajerski tednik, v katerem je zapisal, da nujno išče delo, prosi za kakršno koli delo. »Sem invalid na rokah, kar delodajalce zelo moti, naše zakonodaje in komisije ZPIZ-a pa žal ne, saj smatrajo, da nisem invalid. Imam 26 let delovne dobe, od tega 23 let kot telefonist - vratar, tri leta pa sem delal kot šofer kombija - dostavljavec po Sloveniji in tudi v tujino. Dve leti že neuspešno iščem služ-
bo, zato se iz obupa obračam na vas in še enkrat lepo prosim za kakršno koli delo. Bil bi zelo hvaležen, saj ne vidim več izhoda, grozi mi tudi deložacija.«
Pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni uspel z zahtevo za priznanje pravice do višjega zneska invalidnine za telesno okvaro, ker pri »zavarovancu še nadalje obstaja telesna okvara v skupnem odstotku - 80 odstotkov, ki mu je bila priznana leta 1993«. Ponovni postopek za priznanje
Foto: Črtomir Goznik
Anton Težak: »Za kakršno koli delo bi bil hvaležen .
Strnišče • Nov dogodek v galeriji FO.VI
Razstavljata Marika Vicari in Jernej Forbici
V zasebni galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem so v torek, 13. marca, odprli razstavo najnovejših likovnih stvaritev Marike Vicari in Jerneja Forbicija.
Številnim ljubiteljem likovne umetnosti iz Kidričevega, Ptuja in bližnje okolice, med njimi je bila tudi majšperška županja dr. Darinka Fakin s soprogom, je zaželel dobrodošlico Vladimir Forbici, lastnik galerije FO.VI. Potem ko je odprl razstavo najnovejših del svojega sina Jerneja Forbicija in snahe Marike Vicari, je pojasnil, da bo pričujoča razstava odprta do 7. aprila, vse pa je že sedaj povabil, da se 10. aprila udeležijo odprtja naslednje razstave -razstave umetniške fotografije Stojana Kerblerja.
Kot je pojasnil Jernej Forbi-ci, zajemajo njegov del razstave najnovejša dela, ki so nastala lansko jesen in čez zimo. Gre za instalacijo, ki je bila oktobra lani razstavljena v italijanski Parmi. Na ogled so tudi njegova večja dela, ki so bila razstavljena v italijanski galeriji Várese, del njegovih stvaritev pa je bil lam mstavljen tudi v milanski galeriji. Kot je povedal sam, je po desetih letih spet pričel ustvarjati na papir, saj v tem vidi nove izzive in možnosti izražanja. Tudi
Foto: M. Ozmec
Umetnika Marika Vicari in Jernej Forbici z Vladimirjem Forbici-jem, ki je razstavo odprl.
pravice do invalidnine za telesno okvaro zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca je bil uveden na predlog pristojnega zdravnika.
Zaradi zavrnitve zahteve za priznanje pravice do višjega zneska invalidnine za telesno okvaro se je Anton pritožil, a s pritožbo ni uspel. Centrala na sedežu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pritožbo zavrnila, pri tem pa se je oprla na izvedensko mnenje invalidske komisije v Mariboru iz avgusta 2011, »da pri zavarovancu ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je bilo zavarovanec razporejen, to je telefonist, oziroma za poklicno napredovanje, zato pri njem invalidnosti ni«. Ker ni invalidnosti, tudi ni osnove za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, so zapisali v
odločbo.
Od invalidske komisije je Anton pričakoval upokojitev, ker zaradi invalidnosti ni zmožen opravljati težjih del, prav tako pa tudi ne vidi možnosti izobraževanja ali tečaja, ki bi mu glede na invalidnost omogočil opravljanje kvalitetnega dela. Glede na strokovno izobrazbo in delovne izkušnje je prepričan, da lahko opravlja samo delo telefonista. Anton Težak ima od rojstva deformirani zgornji okončini (prikrajšava oziroma kontraktura). Zaradi strabizma levega očesa nanj praktično ne vidi.
Pravico sedaj išče na delovnem sodišču, ker je prepričan, da mu gredo pravice iz invalidskega zavarovanja. Čeprav je na robu obupa, je še ohranil kanček upanja, da si bo le našel delo, da se bo sposoben ponovno preživljati sam in da bo lahko odplačeval kredit za hišo.
MG
njegova soproga Marika Vicari je prevzeta od veličastnosti in tihote narave, le da Jernej raje ustvarja dela, ki se nanašajo na odnos človeka in njegovega ravnanja do narave, medtem ko Marika ostaja sentimentalna pohajkovalka po brezkončnih gozdovih brez prisotnosti človeka. Omenjena razstava je prva skupna razstava Forbicija in njegove soproge Vicarijeve po devetih letih, ko sta se prvič skupaj predstavila v manjši galeriji v Benetkah.
-OM
íLEJ NA
JESTO!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
tehnični pregledi
i tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
kurilno olje
TEVE PTUJ
íPoíLíají¿ naí na íuitoumm íjihiJ.
RADIOPTUJ
Kd ¿filetee
www.radio-ptuj.s!
Črna kronika
Vlomi, tatvine
Neznan storilec je v nočnem času med 6. in 7. marcem v okolici Slovenske Bistrice s parkiranega tovornega vozila demontiral več delov vozila (pokrov motorja z masko, prednji in zadnje luči, blatnike, dva akumulatorja s pokrovi, vzvratna ogledala in še nekaj ostalih delov). Premoženjska škoda znaša 6.000 evrov.
Med 7. in 8. marcem je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Zlatoličju. Iz notranjosti je odnesel prenosni računalnik, fotoaparat in nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
12. marca je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Dvorjanah. Iz notranjosti je odnesel fotoaparat, nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 2300 evrov.
Dva požara
12. marca okoli 20.40 je iz do sedaj neznanega vzroka prišlo do požara na dvorišču kmetijskega kombinata v Hardeku pri Ormožu. Zgorela sta dva traktorja in del stavbe. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda znaša več kot 80.000 evrov.
7. marca okoli 12. ure je v Ge-rečji vasi zagorel objekt piščančje farme, v katerem je bilo 10.500 piščancev. Z zbiranjem obvestil in ogledom je bilo ugotovljeno, da se je ogenj razširil iz plinskega grelca na tla, kjer je zagorela slama. Zaradi požara je poginila večina piščancev. Premoženjska škoda znaša okoli 100.000 evrov.
£taj&uka, budilka,
89,8 98,2 104,3 Mía
f&iluíajU naá tudi na ápietu: www. radio -ptuj. á i
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
<J]krh GRAD
L C www.artiigrad.siinfo@ariilgrad.si
.->1031/231 223
^ izdelava projektne dokumentacije
la vse vrste objektov ^.projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja ^.projektiranje po željah naročnika ^legalizacije črnogradenj ^geomehanske raziskave in projekti ^inženiring_
Napoved vremena za Slovenijo
Ce je lepo vreme najožefovo (19.), 1/20 veselo bo srce kmetovo.
Marec ponudba lignjev
6,90 7,90
pomaranCa, ob dravi 3a, ptuj
Ocvrti ali z žara, s prilogo
Polnjeni s pršutom ali jurčki, s prilogo
eur
eur
S 02 788 00 28
Danes bo jasno in čez dan še nekoliko topleje. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C.
Obeti
V soboto se bo na zahodu zmerno pooblačilo, drugod bo še precej jasno. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo v zahodni polovici države zmerno do pretežno oblačno, drugod pa večinoma sončno. Še bo pihal jugozahodnik.
Opozorilo
Povsod po Sloveniji je velika požarna ogroženost naravnega okolja.