Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 17. oktobra 1996 ☆ številka 48 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer asi s i mm mum tdSm. rh - Enotenje sindikatov Izredna konferenca in protestni shod ZSSS sta očitno vplivala tudi na druge sindikate. ^ KNSS-Neodvisnost je najprej pripravila skupno zahtevo vseh štirih sindikalnih central delodajalcem, naj prekličejo odpo-1 ved pogodbe. Zatem je podpredsednica te gj sindikalne centraleAlenka Orel ^ javnost obvestila, da bi le sku-1 pen in koordiniran nastop vseh fp sindikatov lahko preprečil zahteve delodajalcev za zmanjšanje pravic delavcev. Predsednikom drugih sindikatov je predlagala skupen pogovor z delodajal-tfl ci. Ce bi le-ti vztrajali pri odpovedi - pa naj bi 24. oktobra skupno opozorilno stavko. Na zahteve izredne konference ZSSS so delodajalci odgovorili le z opozorilom sindikatom, in to samo prek medijev, daje stavka nelegitimna. i ZSSS je delodajalcem predlagala, naj pred opozorilno stavko, 20. oktobra, sedejo za pogajalsko mizo. Ne vemo, ali bodo, njihov predsednik je na Kitajskem, na to pristali. Skupna opozorilna stavka pa je odvisna le od odločitve vsakega posameznega sindikata ali pentrale. Da bi bila legitimna, jo morajo pravočasno napovedati. F. K. liiii j Izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je obravnavala uresničevanje sklepov konference ZSSS, ki je bila 25. septembra 1996, in sklepe Sveta ZSSS, ki je bil 14. oktobra 1996, ter se seznanila s sklepi Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije z dne 10. oktobra 1996. Na podlagi obravnave teh dokumentov izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije dne 15. oktobra 1996 ugotavlja, da se je od pretekle izredne konference ZSSS situacija - kljub poskusom delodajalskih organizacij, da bi jo v javnosti ublažila - še poslabšala, saj so se priporočila za odpovedi kolektivnih pogodb dejavnosti uresničila. Zato izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: 1. zahteva preklic odpovedi Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ter preklic odpovedi panožnih kolektivnih pogodb, 2. zavrača predlog nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki so ga ponudili delodajalci, ker ni v skladu s sklenjeno splošno kolektivno pogodbo, 3. zahteva začetek pogajanj na podlagi veljavnih kolektivnih pogodb, ki morajo veljati do sklenitve novih, najmanj pa do konca veljavnosti socialnega sporazuma oziroma v času pogajanj za sklenitev prenovljenih kolektivnih pogodb, 4. zahteva spoštovanje socialnega sporazuma in kolektivnih pogodb oziroma prenehanje kršitev kolektivnih pogodb, 5. zahteva, da delodajalske organizacije takoj preverijo, spremenijo in dopolnijo kriterije za določanje plač in drugih ugodnosti po individualnih pogodbah ter jih uskladijo z. realnimi možnostmi v gospodarstvu Slovenije, 6. pričakuje od delodajalskih organizacij, da pred pričetkom pogajanj o spremembah in dopolnitvah sedaj veljavnih kolektivnih pogodb v skladu z 51. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo predložijo sindikatom pisno obrazloženi predlog sprememb in dopolnitev splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Če Gospodarska zbornica Slovenije in druge delodajalske organizacije v času od napovedi in po izvedbi opozorilne stavke ne bodo spremenile svojih pogajalskih pozicij, bo ZSSS odstopila od socialnega sporazuma in zaostrila sindikalni boj. Posebna sklepa izredne konference Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: • Izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, razširjena s sindikalnimi zaupniki, podpira izvedbo opozorilne stavke 24. oktobra 1996 od 12. do 14. ure. • Izredna konferenca ZSSS poziva vse reprezentativne sindikate, naj se s svojimi aktivnostmi priključijo opozorilni stavki. mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS 17. oktobra 1996 IZREDNA KONFERENCA ZSSS Izredna konferenca ZSSS, sklicana 20 dni po prejšnji, je potrdila oklic opozorilne stavke zoper delodajalce. To novo, trše opozorilo delodajalcem ji je predlagal svet ZSSS, ker so zavrnili zahtevo za preklic odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Ne le da odpovedi niso preklicali, delodajalci so dali na led še večino pogodb dejavnosti. Po konferenci se je več kot dva tisoč njenih udeležencev zbralo pred zgradbo gospodarske zbornice. Njene šefe so večkrat ozmerjali z lopovi. Predlog nove pogodbe, kot sojo ponudili delodajalci, bi bil za ZSSS sprejemljiv le, če bi namesto dodatkov in regresov ponudili povečanje plač na 2000 mark. Govorci so se zakleli, da bodo v boju za ohranitev pravic po veljavnih, a odpovedanih pogodbah vztrajali in da bo na koncu v jamo padel tisti, ki jo je skopal. Če bodo delodajalci še tretjič ravnali narobe, nas že zelo kmalu čakajo prave stavke, saj ZSSS ne bo imela druge izbire. Ce so računali, da bomo sindikati le godrnjali, so se hudo zmotili Dušan Semolič, predsednik ZSSS Po prvi izredni konferenci, kije bila pred tremi tedni, smo Svobodni sindikati najprej dobili sporočilo upravnega odbora gospodarske zbornice, da odpovedi pogodbe ne preklicujejo. (Po dvorani je bilo prvič slišati — fuj, tuj.) Gospodje z zbornice so v utemeljitev zapisali, da bi z novo pogodbo znižali strošek delovne sile za osem odstotkov, pri povprečnem delavcu bi prihranili 15.700 tolarjev in da bi s prihranki financirali 35.000 novih delovnih mest. Po prvi izredni konferenci so v zborničnem sistemu odpovedali tudi večino pogodb dejavnosti. Ali so v zbornici menili, da lahko toliko prihranijo pri delavcu, ki zasluži 38.000 tolarjev na mesec? Četudi takšnemu delavcu plače ne bi zmanjšali, z njo sam ne bi mogel pokrivati stroškov prevoza na delo in prehrane med delom. Noben sindikat na kaj takšnega ne more pristati. To kar je zbornica ponudila, je zelena mušnica v meniju za delavce. Svobodni sindikati nasprotujejo vsem iluzijam, daje konkurenčnost podjetij mogoče povečati z zmanjšanjem stroškov delovne sile. Na svoje plače pa sploh niso pomislili. (Po dvorani je vnovič završalo- lopovi, lopovi.) Če res hočejo varčevati, naj se odpovedo gradnji nove zbornične palače. Delodajalcem gre le za večje dobičke, kijih bodo seveda uporabili le zase. Svobodni sindikati so dolžni braniti dosežene pravice zaposlenih. Da bi manjša nadomestila pomagala pri reševanju gospodarstva, verjetno ne verjamejo niti delodajalci. Verjetno so računali, da bodo zaradi odpovedi sindikati le godrnjali, naredili pa nič, vendar so se hudo zmotili. Drag denar in slabo vodenje uničujeta podjetja. Delodajalci so sposobni le z mačetami udrihati po delavcih in sindikatih, z drugimi stroški pa se ne znajo spoprijeti. Veliko podjetij bi šlo v stečaj, četudi plač sploh ne bi izplačevala. Ni torej res, da sindikati s svojimi zahtevami uničujejo delovna mesta. Sedanje kolektivne pogodbe naj veljajo do sklenitve novih, le na tej podlagi se lahko začnejo pogajanja. Če bodo delodajalci gluhi tudi za tokratne zahteve, bodo Svobodni sindikati pritisk še stopnjevali. Zaenkrat je za 24. oktober napovedana opozorilna stavka. Delodajalci so naredili že dve napaki: pogodbo so odpovedali, v upanju, da bi izsilili pogajanja ovnovi; zavrnili so zahtevo za preklic odpovedi. Če ne bodo upoštevali zahtev izredne konference, bo to njihova že.tretja napaka. Delavci umirajo »od dobrega« Srečko Čaler, predsednik sindikata kmetijcev in agroživi-kev Člani neke stranke mi s plakatov pravijo, naj povem resnico. Gospodarskega čudeža ni. Skoraj 200.000 brezposelnih ne čuti uspeha. Govorim o resnici za delavca, ki zelo dobro krmi sodnike in zdravnike, sam pa desetletje čaka na pravico, če ga prej ne pobere izredna prizadevnost naših zdravnikov. Umira se od dobrega in bojim sc, da bo tudi sito pasje živinče, ki nas ob večerih pozdravlja z ekrana, doletela takšna smrt. Nasprotno pa bo delavec, ki bo prejemal 60-odstotno bolezensko nadomestilo, hitro okreval, da bo ponovno sposoben rediti delodajalca in državo. S pasjo mrcino imamo vsaj nekaj skupnega, gospodarja si nismo izbrali sami. bil nam je določen. Kdor za propad našega »čudeža« krivi borne plače delavcev, ne govori resnice. Za uspeh, ki ga ni, naj bi delavci plačali polovico tistega, kar jim zdaj omogoča preživetje. Birokrati pa bi se še naprej redili na račun tistega, kar dela našega delavca predragega in nekonkurenčnega. Odpoved pogodbe je prestižno dejanje vase prepričanih delodajalcev in zbornice, ki tudi povečuje stroške proizvodnje. Vsa čast združenjem, ki so pokazala veliko razumevanja za socialno partnerstvo in pogodb dejavnosti niso odpovedala. To je resnica in za vse to bomo slovenski delavci izstavili račun gospodarju prenažrte pasje mrcine. Gospodje Drnovšek, Goslar, Čuk, pobijte moje trditve s preklicem odpovedi in začnite pogajanja na podlagi veljavne kolektivne pogodbe. Danes se lahko izgovarjate na volitve, po Martinu boste morali povedati resnico. Takrat vas k njej ne bodo vabili nasmejani obrazi s plakatov, ampak naše stisnjene pesti pred ustavljenimi stroji. Čaka vas revolucija Ali delodajalci res hočejo socialne nemire? Ali res želijo nemire, ohranili pa bi privilegije, ki so si jih izbrali sami - brez delavstva? Ali mora predsednik Združenja delodajalcev - torej tistih aktivnih, ki delavcem režejo vsakdanji kos kruha - res biti upokojeni menedžer? Gospod Goslar naj se včlani k sivim panterjem ali v DESUS. Verjetno ga ne bodo sprejeli, kajti v obeh organizacijah je preveč revežev, ki njegovo delovanje okusijo še danes, ko ni več aktiven. Dajmo pobudo za njegovo razrešitev. Vlada in dr. Drnovšek, kot tretji socialni partner, naj disciplinirata podpisnike kolektivne pogodbe in tiste menedžerje, ki ne zagotavljajo pravic po veljavnih kolektivnih pogodbah. Zahtevajmo od menedžerjev, naj povsod izpolnjujejo kolektivno pogodbo. Pogajanja o še veljavni Zaradi opleska ni treba porušiti hiše Ivan Jurše, sekretar sindikata gostinstva in turizma Gospodje menedžerji, ki so na cesto zmetali prek 130.000delavcev in ukinili desettisočedelovnih mest, danes ponovno ugotavljajo, da se jim matematika ne izide. Verjetno mislijo le na participacijo pri dobičku. Svojim delničarjem boste morali razložiti izpad dohodka zaradi ukini- tve regresa za prehrano. Verjetno ste pozabili, ^ bo to pravico izgubilo tudi 84 odstotkov kupceV in potrošnikov. Vsak delavec je tudi potrošnik, le če zasluži, lahko troši. Že dosedaj je prihajalo do pogostih kršite'' pravic delavcev glede dela prostih dni, malice, letnega dopusta, praznikov, še posebej pa glede presežnih ur. Na nekatere od teh morajo zap°' sleni marsikdaj pozabiti. Zaradi takšnih izkušenj delodajalcem ne moremo zaupati, da bodo v svojih aktih zadeve urejal1 v zadovoljstvo zaposlenih. Ukinitev dodatkov in regresov bi v gostinstva in turizmu povzročila izpad dohodka, ki ga lie more nadomestiti še tako veliko povišanje osnovnih plač. Dober gospodar ne poruši hiše, če želi uredili oplesk, vi pa to počenjate. Enako seje dogajalo z bivšimi podjetji, ki bi ob vaši večji angažiranosti in pripravljenosti sodelovanja s sindikati lahko marsikdaj doživela boljšo usodo. V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije smo sc že izrekli, da bomo pravica j zaščitili z vsemi oblikami sindikalnega boja. Odločitev za samostojno Slovenijo ni bila zamišljena tako, da bi Jerneji znova hlapčevali-Zdaj ne gre le zanje, temveč tudi za njihove p°' tomce. Padli bodo v luknjo, ki so jo sami skopali Marko Simšič, sindikat kulture, igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Odpoved pogodbe je brutalen akt, ki slovensko delavstvo potiska izven legitimnosti in legalnosti. Gospodarska zbornica s tem aktom ruši pravno državo. Predlog za ukinjanje dodatkov in zmanjševanje plač zmanjšuje vrednost in čast dela in delavcev. Delodajalci jemljejo iz delavskih žepov denar za zviševanje dobičkov, namesto da bi zastavili svoje rizike in kvalitete. Bolnega in iztrošenega delavca bi radi vrgli na gnojišče, saj če bo njihov predlog obveljal, oboleli ne bodo imeli kaj za pod zob in za zdra-vila. Če je to res novo tržno gospodarstvo, ki resničnega proletarca peha v bedo, lumpenpro-letariatu pa omogoča, da s kriminalom prehaja v imenitnejši družbeni stan; če se taka vrsta liberalizacije dogaja na brezdušen, brezpraven in brezpriziven način - potem to ni socialna država. Delodajalci hočejo delo in delavce povsem razčlovečiti in vrniti za sto let nazaj. Če delodajalska stran vsega tega ne bo doumela, bo padla v luknjo, ki si jo sama koplje. Stavkali bomo povsod, kjer ne spoštujejo pogodb Stane Čelesnik, predsednik sindikata gradbincev S predlogom zmanjšanja pravic zaposlenil' skušajo delodajalci legalizirati prakso neizpolnjevanja kolektivnih pogodb. Sindikat gradbin-cev jc delodajalce že večkrat opozoril na slabšanje likvidnosti in posledice privatizacije. Z odpovedjo panožne kolektivne pogodbe skušajo delodajalci posledice svojega slabega de'3 prevaliti na delavce. Zase pa hočejo vseeno pr1' grabiti čimvečji del preostalega premoženj3-Odpoved pogodbe in drugo dogajanje kaže n3 dokončen propad gradbeništva in z njim pove' zanih dejavnosti. Sindikat delavcev gradbeništva zato ne bo I3 sodeloval v opozorilni stavki ZSSS, ampak organiziral stavke v vseh podjetjih, ki ne spoštujejo kolektivnih pogodb. Govorci - na izredni konferenci so govorili: Dušan Semolič, Marko Simčič, Srečko Čaler, Ivan Jurše, S*3', ne Čelesnik. Kristina Antolič. Marjan Ferčec in Rajke Lesjak. Ti šo potem zborovalce povedli pred zbornične palačo. Tam so se oglasili: Marica Jonozovič, Olga Le-nassi. Silvo Božič, Sandi Bartol, Mijo Popovič, Brank0 Medik in Srečko Čaler. jjj splošni kolektivni pogodbi in pogodbi za trg0_ vce naj se nemudoma začno, vendar le za izb° Ijšanje položaja delavcev. Čeprav je sindikat delavcev trgovine od nlC^ seca junija tega leta dal trikrat pobudo za P° gajanja o spremembah kolektivne pogodbe de)1 vnosti trgovine, so prvaki združenja trgovin odgovorili, da spremembe niso potrebne. Klju temu so 26.9. 1996 zahtevali spremembe pog° dbe, hkrati pa jo odpovedali. c Tisti, ki so pogodbo odpovedali in izkoriŠc3 | delavske žulje, zdaj bogatijo. Opravičujem redkim poštenjakom v menedžerskih vrstah, jim ne želim delati krivice. Če menedžerji v p° stavljenem roku ne bodo preklicali odpove kolektivnih pogodb, lahko pričakujejo revolucij - Kristina Antolič, predsednica sindikata trgovine anaInacS je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal279 " Direktor: Marjan Horvat tel. 3D_ UcldVSKa CltOtllOSf 942 132-61-92 faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis ureiajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja) Tomaž Ksela t^! 17. oktobra 1996 Hočemo svoje Dvorana Kina Vič jc bila premajhna, ''-aloje večina udeležencev konference govorce poslušala kar zunaj. Zalem so v sPrevodu s transparenti krenili prek Trga jnladinskih delovnih brigad pb stari Pre-Seniovi, Šubičevi in Slovenski do Trga Ajdovščina. Po ulicah so v središče mc-jda vozili in trobili tudi šoferji avtobusov, k' jih je organiziral sindikat prometa in ''-vez. Ker so zborovalci pri prejšnji demon-stfaciji pred zbornico šli prek meje, ki jo Je oblast pisno dovolila, so tokrat tam upo-rabili le mikrofone, raglje in piščalke, jajca Pa prihranili za novo priložnost. Ob poti, ('Oder so šli v sprevodu, in pred zbornico je bilo veliko več policistov kot ob prvi izre-^ni konferenci. Po končanem zborovanju sta Semolič in Lesjak na zbornična vrata "Pripopala« sklepe izredne konference. .. Podajalci so se v to vlogo sami Postavili 0 Herice, sekretar sindikatov lesarstva in gozdar- Silpe bi imeli prave delodajalce - takšne, ki so l; 5?Pkal prislužili na pošten način - ne bi počeli tjLsnih neumnosti, saj bi sami največ izgubili. ePrav se naši delodajalci v SoSo'ah in mnogih tečajih učijo za menegerje, : oajveč zapomnili iz obdobja suženjstva in sodnjega kapitalizma. tne r' °v^Povedi kolektivne pogodbe so naši vrli Va|nccižcrji uporabiti vse znanje. Ko so dokazo-d '■ kakšna katastrofa je cena dela slovenskega |(ar‘'Vca> so pokazali toliko znanja, da se človeku na ^rga. Zapisali so, daje strošek minulega dela p.flavea 25 odstotkov povprečne slovenske vn‘Cc- Če bi to držalo, bi delavec z 10 leti delo-tD,d°be in s 30 tisoč mesečne plače prejel še fes'i - ^°^alek za delovno dobo. To seveda ni ine’ ^ Pa’ ^a dodatek za minulo delo prinese d ^džerjem tolikšen dodatek. Problem torej ni atek za minulo delo delavcev, ampak previja Plače menedžerjev. de[ arediti nas hočejo za bedake. Slovenske avce so j0dj lovica »prestala« preizk11'c'>k dobo privajanja na Metali Wo :,;iln 'tičn # it vo vrsto proizvodnje. Delavke tolminskega obrata Planike so dobile »ob slovesu« za 50 tisočakov popotnice v bonih: polovico za nakup obutve v Pla-nikinih trgovinah, polovico pa za prehrano v Alpkomercu... sneje do septembra 2()04.Ti|lV . 243,5 milijona tolarjev, kolik ge jih potrebovala za izplačilo'1’, >v njega regresa za 2.387 nikakor ne more priti, saj koifl‘ zbere po 212 mi 1 ijonov toW 'ktj izplačilo mesečnih plač... ;iIhi k)V; 15. oktober - Ljubljana f Odpoved ni veljavna 4 ' ‘K .pila. Z mešanimi občutki sem sedela na avtobusu in poslušala radio. » V Beli krajini so se ob 7.35 uri stresla tla. Potres je dvignil preplah med prebivalci...« V trenutku meje obšla misel: tudi tla Ljubljane se bodo danes tresla. Ljubljana, delavci prihajamo! Prihajamo na izredno konferenco ZSSS, k tebi, da ti pomagamo očistiti črne madeže slovenskega delavstva. Tisto temno stran za temnimi stekli, ki s svojimi odločitvami siromaši slovensko delavstvo. Vse poti nas vodijo k tebi, Ljubljana. Po pravico, po resnico, po življenje ali po naš pepel. Žara- ' di nas si to, kur si, in tvoje poti le preko nas vodijo v Svet. In Svet potrebuješ, potrebuješ Evropo, zato da bi ostala betu Ljubljana. Dvorana kina Vič je bila zasedena do zadnjega kotička. Pred dvorano je bilo delavcev še več. Strnili smo svoje zahteve, odkrito pokazali svojo bedo, ki jo prevečkrat skrivamo v razočaranju, nesprejemanju in upanju, da se bo premaknilo kaj na bolje. Pa se ne. Samo še slabše je. Borili se bomo - je odločitev slovenskih delavcev, je odgovor naši vladi, našim delodajalcem in gospodarski zbornici. Ne bo odveč, če na koncu zapišem: 15. 10. 1996 smo slovenski delavci dvignili preplah v Ljubljani: prav je, da odgovorni gospodje poskrbijo, tla Ljubljana ne bo doživela »potresa«. Delavski »vulkan« bo v tem primeru ptve izbruhnil ravno njih. Ljubljana, še bomo prišli... »31(4LES - Sindikat lesarstva Slovenije, Sindikat lesarsE? pri KNSS ter KSS Pergam kot podpisnika in sopodpiši1' kolektivne pogodbe za lesarstvo ugotavljamo; da odpora kolektivne pogodbe, ki stajo sprejela Združenje lesarstva p(l "(lili H|dj 'ju '»le "ik; ...— ■..-,.-----------,......,.. ..r. -j— ———................ . Ijei, GZS in Sekcija za lesarstvo pri Združenju delodajalcev, Nr' ^ malno pravno ni veljavna, zato jo zavračamoi^so v sporočmL . za javnost zapisali predstavniki omenjenih sindikatov Dan1'^- .J' lo Vedlin, Roman Možina in Vida Fras. j ' »Na podlagi tega opozarjamo, da Kolektivna pogodba v ^ lesarstvo in njena Tarifna priloga veljata tudi v letu 19974 ,, v primeru, da partnerji na delodajalski strani Kolektivne pogom^pT za lesarstvo ne bi spoštovali, bomo sindikati aktivirali '/T1^ pravne poti za varstvo pravic delavcev, ki iz pogodbe izliajaj^Po: za kršitelje pa zahtevali sankcije.« |,. Kot so zapisali vobrazložitvi, pri odpovedi kolektivne pogodbi.,./' za lesarstvo niso bila v celoti upoštevana uvodna določi'5. ;: pogodbe, na katera sc odpoved sklicuje (točka D). Podpisnikom5 ? 11 in sopodpisniku kolektivne pogodbe za lesarstvo s sindikm' ne ne strani je bil poslan sklep o odpovedi kolektivne pogodb re'i t<»r hlzfiti tArvhitrhv •/■v cl/lkM-utriv tvn tttzli nrrvllnt? ^ H: ter hkrati pobuda za sklenitev nove, ne pa tudi predlogza en:i beri: potres - stavka, vulkan - razred (množica), izbruhnil - odstavil Ema Žagar, Mira Garič, TlO d. d. spremembe in dopolnitve sedaj veljavne, kot pogodba zahte'-- ■iln Enako je nična tudi odpoved tarifne priloge, saj je v Skladij?' re določili kolektivne pogodbeza lesarstvo sploh ni možno odp0’3ij0 vedati, temveč se le pogajati o njenih spremembah. ^ f itoi, PO DVEH LETIH VSE DRUGAČE Pred dvema letoma seje (bivši) sindikat Rudnika lignita Velenje izločil iz Sindikata dejavnosti energetike Slovenije (SDE) in se konstituirali v Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS). Ker so pogosto slišali, da za pogajanja nimajo prave legitimnosti, so se prijavili na ministrstvu za delo, ki jim je aprila letos izdalo odločbo o reprezentativnosti na državni ravni, seveda le za premogovništvo. Kot nam je povedal Jože Kožar, podpredsednik SPESS, so ves ta čas ohranjali povezanost z velenjsko območno organizacijo ZSSS, zlasti zaradi nudenja pravne pomoči. Pri pogajanjih o kolektivni pogodbi dejavnosti, urejanju listin za premalo izplačane plače in razvoju premogovništva pa so se srečevali tudi z bivšimi kolegi iz SDE. Dobro so sodelovali s kolegi iz trboveljskega rudnika, še posebej z Iztokom Cilenškom in Ivico Leskovar. Vseskozi so si prizadevali, da bi ostali povezani v ZSSS, vendar pri tem (še) niso uspeli. Zdaj so po Kožarjevem mnenju vroče glave ohlajene, strasti so se pomirile. Po odstranitvi glavnih ovir, nekatere so tudi statutarne, je problem rešljiv. Čeprav jim v SPE-ES ni nič hudega, nočejo biti več sami. Želijo se povezati v eno od central, pravšnja zanje je ZSSS. Po več pogovorih so z velenjsko območno organizacijo ZSSS pripravili sporazum, po katerem naj bi ta zanje opravljala nekatere strokovne naloge, SPESS pa jih bo financiral. Predlog sporazu- ma mora odobriti še vodstvo ZSSS. Ko bo sporazum zaživel, bo po Kožarjevem mnenju mogoč tudi sporazum s centralo ZSSS. Za največji SPESS-ov uspeh, sevedadosežen skupaj s SDE, šteje Kožar podpis kolektivne pogodbe za premogovništvo. Podpisali so jo junija po dveletnih napornih pogajanjih. Čeprav so v 7p]; " (drug SDE osnutek pogodbe Pr'4j' li že maja 1994, je vladni?SL|C pogajanja vseskozi zavlačc'jj' J Njen predstavnik Boris Sl,Tj- ! državni sekretar za energen^, J je vseskozi izgovarjal nanelJ11 petentnost. ^ Letos podpisana pogod^k^. gotavlja zaposlenim vse Pr‘?' iz prejšnje pogodbe. Ohra|11| torej dodatek za delovno d] regres za prehrano in p/eV°| delo, regres za dopust. ŠenJ imajo tudi deputate. Novap°|| ^ Jože Kožar velja štiri leta, le tarifna PrjV ^ se vsako leto obnavlja. ima več delov, njen sestavi 11U je tudi metodologija njclJi|:'laj' izvajanja. S pogodbo sosj11 .^jc listi hoteli preprečiti poveč^Mp, zaostajanja plač rudarjev2 ^Kotnamji;povedal Jože Ko^-ir so vsindik-uu hoteli d'ibi enako možnost dobilfujdiiBiposlera .dmgthono^iil, podMiilo Drž.™ pa se je odločila, da bodo ostala v njem stoodstotm last.. Če bo ^ooshdo zapos en^venergeuk. mc^scboj nebodoenatopm- stjo plač v gospodarstvu, l J Ker imajo v velenjskem^ tud'svojo podjetniško pog jo prav zdaj usklajujejo s p^' L Na podjetniško pogodbo i ^ SPESS Ponosni saj so v nkJ j^ vse pravice m dolžnosti, '-Uj.. ' vsi zaposleni dobijo v lični Mjf ■jj'1 Na vprašanje, kako v S'' gledajo na odpoved splovi5!! lekti vne pogodbe za gospo^fl: n!J je Kožar odgovoril: »PrCla;d: sem, da gre za predvolil1'65V Njihova ponudba pa je nctC ;[ z'' in popolnoma nesprejeuilj'v:k !'J-bo prišlo do oblikovanje el1]^ f sindikalne fronte in do oP0,jJijvC' Ine stavke, bomo zraven P5 Pokop sedanje splošne vne pogodbe bi se kaj L ,,™, poznal tudi pri naši pog^ij^ Zaradi spoštovanja delavskih Kravic na koroškem ni rROPADLO še nobeno podjetje . ^ območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov na °roškem so prejšnji mesec pripravili analizo uresničevanja 'alnega sporazuma v regiji. Do kakšnih izsledkov so prišli, l"11 je v pogovaru povedal sekretar območne organizacije J,a»jan Bari. bi zvenele v konkretnih okoljih absurdno, saj je na dlani, da so razlogi /a premajhno konkurenčnost ikimIi podjetij v tujini drugje.« Pripravi analize nas je še rviC|fe iCb.cJ zan''™lo, ali delodajalci ^.e tln delavcem plače in ji vj agc prejemke po kolektivni ficif °gO(lbi. Prav tako smo zbrali ^"'“datke o Višini in načinu iz-aJ ” regresa v posameznih '.a”1 I p j e tj ih. Ugotovili smo, da * iflfk 'v Več'na delodajalcev na ta cj0l|l)^em sP°štuje določila so-‘ nega sporazuma, saj dcla-izplačujejo plače in dru- l.T^:c Prejemke po kolektivnih mlij' llri’dbah,« pojasnjuje Bari. iilo K “Za pet odstotkov nižje plače, določa kolektivna pogo-; ’.!majo le delavci v listih po-alaO Jetjih, hj se srečujejo z resnej-" }!|11'ežavami in motnjami v po-r,)vanjn. v omenjenih podjetjih ■''hladno z. določili kolek-I 1,0 pogodbe za petodstotno jil l||;|njšanje plač dogovorili de-M* "'‘'jalei in sindikalisti.Takšnih •tv! '/-i^ij’ ki delavcem ne zmo-ilsni^ vH|^|Vati. stoodstotnih plač po iov^u-i vni pogodbi, je na Koza Pri [■, em Pet do šest odstotkov. Po-kdja, v katerih delavci zaradi t ridnostnih in drugih težav .rieniajo zajamčene plače, pa vap », fot' očil“ Dani' ^'^iko prešteli na prste ene lil!'" «cina delodajalcev li v«'tesničuje socialni ^'Porazum rodb', .j11 kako je z. izplačilom regre-očiliH; »v večini podjetij so dela-koijj? ei regres dobili v dveh delih, lik1', '^katerih podjetjih pa celo v ;odb chaii štirih. Ugotavljamo, da ^i£ini7:Plaelil;iregre!;avS;e- ,,IU:,..1 podjetjih ze ustaljen. Le ^pljj.^kih podjetjih delavci do-S.JU regres v celoti pred dopu-^ Večina delodajalcev ga Plačuje v obrokih: en obrok $001 avei dobijo pred dopustom, /fgega v času, ko je treba na-pripyV|ti ozimnico in podobno. int*sL j0j regresa v celoti še ni laČcv.Plačalo okoli 10 odstotkov po-s So|Jel'j na Koroškem. V teh po-jetik jjljih menedžerji delavcem i nek1 JUbljajo, da bodo zadnji obrok rcJeii do konca leta. V šestih otlb podjetjih pa delavci še niso dobili niti enega > tbroka regresa za letni dopust, nam je povedal Marjan Bari. Podatki o načinu izplačevanja regresa kažejo, da ta čedalje bolj postala nekakšen dodatek, ki ga delodajalci izplačujejo delavcem po delih takrat, ko so družinski proračuni najbolj obre-menjeni: pred prazniki, pred dopusti, v času nabave ozimnice in podobno. V boljših podjetjih prejemajo tudi novoletne nagrade »Nekatera podjetja izplačujejo delavcem tudi enkratne nagrade ob koncu leta, vendar takšnih ni veliko. Večina delodajalcev uresničuic kolektivno pogodbo in socialni sporazum, hkrati pa dalavccm ne da niti tolarja več, kot je dogovorjeno v teh dveh dokumenljh.« pravi Bari. Da velika večina delodajalcev na Koroškem spoštuje določila socialnega sporazuma, so veliko pripomogli tudi svobodni sindikati, saj bi težko našli podjetje, v katerem se niso pogajali o uresničevanju delavskih pravic. So delodajalci na Koroškem kdaj opozarjali oziroma napovedovali. da bodo odpovedali splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo? »Čeprav imam izredno veliko stikov z delodajalci, s katerimi sc pogajamo o uresničevanju delavskih pravic, mi ni do sklepa upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije nobeden od njih odpovedi kolektivne pogodbe niti omenil,” pravi odločno Bari. “Resje, da so nekateri menedžerji tarnali, da so prispevki na plače previsoki, daje javna poraba prevelika, daje tolar precenjen in podobno, vendar pa o odpovedi kolektivne pogodbe ni govoril nihče. Prav tako noben direktor na pogajanjih ni rekel, da podjetje, ki ga vodi, izgublja konkurenčnost in trge zaradi tega, ker imajo delavci prevelike plače in preveč pravic. Takšne izjave liiitl MARJAN BARL: »Delodajalci na Koroškem niso nikoli govorili o odpovedi kolektivnih pogodb in o tem, da so pravice delavcev prevelike.« Odločitev vodstva GZS presenetila tudi številne delodajalce Kako so se sindikalni zaupniki in delavci na Koroškem odzvali na enostransko odpoved splošne in panožnih kolektivnih pogodb? »Svobodni sindikati v podjetjih so zaradi odločitve upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije ogorčeni.To je pokazal tudi seminar s sindikalnimi zaupniki na Koroškem, ki smo ga pripravili pred kratkim. Mnogi sindikalni zaupniki v podjetjih imajo občutek, da gre pri odpovedi splošne in panožnih kolektivnih pogodb za odločitev ožjega vodstva Gospodarske zbornice Slovenije. Številne delodajalce na Koroškem je poteza upravnega odbora go- Iavrnili ponujeno roko 'M IV 1 p5u« a.4- meclnarodnem gostinsko turističnem sejmu Gost- r v Mariboru je bila tudi seja Združenja za gostinstvo ulV'purizem pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na njej so "J H.,Jii * * več pozornosti posvetili kategorizaciji nastanitvenih si/% laktov, niso pa mogli tudi mimo aktualnih razmer po ^fV^di kolektivne pogodbe. u. 1 vja koncu seje je zbrane me-ii^ Č^dc gostinskih in turističnih 30g°j, “Jetij iz vse države namreč Jbo.^ora Sindikata delavcev go p tfo,lkril sekretar republiškega Ibo.L ora Sindikata delavcev go-in turizma Slovenije Ivan ii kC,J|h bo imela enostranska odpo- v ,hi,, . °lektivne pogodbe dejav-st! gostinstva in turizma Slo-j "JI® in tarifne priloge. Spomnil liiiii s° na seji največ pozornosti i'116 sliczVet-i'i ^'kovosti v turizmu, ki nfrT|' a njegov razvoj zelo pomem- filj|V>ji a' kakovost turističnih stori-ie^l Paje najbolj odvisna od de-op°lliv Zaradi odpovedi kolek-11 iijitne,P°godbc bodo sindikati ra-: k°l ''lizirali ukrepe za zaščito 'j kjL 1^'e delavcev. Je pa težko k°vati’ da se bo kakovost A ^1 advignila, če se bodo gostin- sko-turistični delavci s stavkami boriti za svoje pravice. Zato je Jurše predstavnike delodajalcev pozval, naj še enkrat razmislijo o svoji odločitvi in odpoved panožne kolektivne pogodbe umaknejo. Združenju je tudi očital, daje bil način odpovedi splošne kolektivne pogodbe nekorekten in nepartnerski. Pobudo Ivana Juršeta je zavrnil kar predsednik Združenja gostinstva in turizma Borut Mokrovič, ki o tem sploh ni dopustil razprave ali vsaj pogovora. Juršeta je spomnil, daje o razlogih za odločitev Gospodarske zbornice govoril (Mokrovič) že na sindikalni okrogli mizi v Rogaški Slatini. Sicer pa po njegovih besedah ne gre za odpoved stare kolektivne pogodbe. temveč za pripravo nove. Resje, da bi se po novi nekatere pravice delavcev zmanjšale, vendar je to cena za vstop v Evropo, kjer naj bi bile plače v gostinstvu in turizmu dvakrat višje, kot so sedaj, je dejal. Dodal je še, da stavke v turistično- gostinski dejavnosti niso primerna oblika boja delavcev za svoje pravice, saj odganjajo goste - in to za vedno. Mokrovič je predlagal takojšen začetek pogajanj za pripravo nove kolektivne pogodbe. Sindikat delavcev gostinstva in turizma je v Mariboru torej delodajalcem ponudil roko, ti pa sojo dokaj nonšalantno zavrnili.Tako so predstavniki delodajalcev zamudili še eno priložnost, da bi se s svojimi socialnimi partnerji enakopravno, korektno pogovorili in se izognili nadaljnji radikalizaciji odnosov med delodajalci in delavci ter stavkam v gostinsko-turističnih podjetjih v Sloveniji. T K. spodarske zbornice enako presenetila kot sindikalne zaupnike. Zanimivo je tudi, kako so posamezna združenja v okviru gospodarske zbornice odpovedala panožne kolektivne pogodbe - domala vse odpovedi so po vsebini in obliki med seboj tako podobne, kakor da bi bile razmnožene na stroj za ciklostiranje. Menim, da vsi direktorji na Koroškem niso razmišljali in še vedno ne razmišljajo tako kot vrh Gospodarske zbornice Slovenije,« pravi Bari. Odločitev upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije spada po njegovi izvedbi med slabe poslovne manire. »Za nas na Koroškem ni sporna pravica gospodarske zbornice, da odpove kolektivno pogodbo, nesprejemljiv pa je bil način odpovedi. Prav tako ne drži trditev predstavnikov delodajalcev, da s svojimi predlogi ne posegajo v višino plač delavcev - po naših izračunih bi se plače temeljito zmanjšale, če bi sprejeli diktat delodajalcev. Ob tem pa menedžerji kaj malo storijo za zmanjševanje vseh drugih stroškov, da o njihovi pripravljenosti za zmanjševanje lastnih plač niti ne govorimo. Pogovori v podjetjih kažejo, da se delavci na Koroškem dobro zavedajo, da jim delodajalci poskušajo kratili pravice, zato nas pozivajo, naj v boju za delavske pravice ne popustimo. Podobni pozivi prihajajo tudi iz negospodarstva in od upokojencev.« Svobodni sindikati ne bodo popustili Marjan Bari opozarja, da bodo zaradi omenjenih okoliščin pogajanja z delodajalci zelo trda. »Komur je zares do tega, da bi se dogovorili, takšnih metod, kakor sojih tokrat ubrali predstavniki delodajalcev, ne bo uporabil. Če takšna (ne)kultura dogovarjanja pri nas velja tudi v poslovnem svetu, potem ne presenečajo slabi poslovni rezultati v gospodarstvu.« In kako naprej? »Svobodni sindikati na Koroškem smo odločeni uporabiti vse oblike boja za delavske pravice, konkretne akcije pa bomo usklajevali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.« Tomaž Kšela \ I i 1 Vekoslavi Krašovec posilil assssssss, i I vaših prizadevanjih za boljše j ! pmvice in boljši položaj vseh -? zaposlenih v gospodarstvu,« | ] je med drugim zapisal Vlado j ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE ORGANIZIRA IZOBRAŽEVALNI SEMINAR UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE Namen izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev in sindikalnih zaupnikov na področju soupravljanja. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: 11,-13. november 1996 Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Gradnikova 1 PROGRAM SEMINARJA Ponedeljek, 11. november 1996 od 9. do 13.30 ure Tema 1: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Nosilec: Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS od 13.30 do 15. ure: ODMOR od 15. do 18. ure Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Nosilec: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS Torek, 12. november 1996 od 9. do 12. ure Tema 111: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Nosilec: Lučka Bohm, svetovalka Sveta ZSSS od 12. do 14. ure: ODMOR od 14. do 18. ure: Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Nosilec: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Sreda, 13. november 1996 od 9. do 12.30 ure: TemaV: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Nosilec: Metka Roksandič, ZSSS od 12.30 do 14. ure: ODMOR od 14. do 17. ure: Tema VI: VODENJE SEJ SVETA DELAVCEV, ODNOSI IN KOMUNICIRANJE Nosilec: Ciril Urek, sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavje Metode dela: kombinirane, predavanje, intenzivno sodelovanje udeležencev, igranje vlog Izpolnjeno prijavnico za seminar pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana. Prijave pošljite najkasneje do 30. oktobra 1996. Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 25 prijav; če jih bo več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija za seminar, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, znaša 20.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti tudi potrdilo o plačani kotizaciji (kopijo virmana). Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101 -678-47511. Na virmanu pripišite pod namen nakazila »Seminar II«, sklic na številko 07. Stroške za člane svetov delavcev krije, skladno z zakonom in dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem, delodajalec. Za udeležence, ki želijo biti nastanjeni v S1C Radovljica, je treba to navesti pod ustrezno rubriko v prijavnici. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (polni penzion v dvoposteljni sobi je 4.500 SIT). Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, po telefonu 061/316-489. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri Sveta ZSSS I 1 i; Marinič. PRIJAVNICA za izobraževalni seminar UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE od 11. do 13. novembra 1996 v SIC v Radovljici Naslov doma:........................................................ Zaposlitev - naziv in naslov družbe:................................ -delovno mesto:............................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:................................ Član sveta delavcev: DA NE Telefonska številka-doma:........................................... OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec nastanjen v SIC Radovljica: DA NE V................................., Žig in podpis odgovorne osebe: dne................ n #CiJw8vwdNti 17. oktobra 1996 li TRZNEM PREPIHU Delodajalci vztrajajo pri odpovedi kolektivne pogodbe, podaljšali bi le rok veljavnosti sedanje NAD PRAVICE DELAVCEV Z VSEMI TOPOVI Upravni odbor Gospodarske zbornice, katerega člani so tudi predstavniki delodajalskih združenj in Obrtne zbornice, je v preteklem tednu navidezno omilil svoja trda stališča ob odpovedi splošne kolektivne pogodbe. Pripravljen je skupaj s sindikati kot predstavniki delojemalcev podpisati poseben dodatek k splošni kolektivni pogodbi. Z njim naj bi eni in drugi pristali na podaljšanje veljavnosti tega akta najdlje do konca marca prihodnjega leta, ko poteče veljavnost tudi tarifnemu delu splošne kolektivne pogodbe. Ni pa bil pripravljen razpravljati o zahtevi sindikatov, naj delodajalci do 10. oktobra prekličejo odpoved kolektivnih pogodb, splošne in panožnih, ker se sindikati niso pripravljeni pogajati pod takšnim pritiskom. Sindikati so zapretili tudi s splošno stavko. Po mnenju upravnega odbora zbornice naj bi se sindikati s predstavniki delodajalskih organizacij, podpisnicami kolektivnih pogodb, začeli kar takoj dogovarjati, najprej o poteku samih pogajanj, pogajanja o vsebini splošne kolektivne pogodbe pa naj bi se začela najkasneje sredi novembra. Takrat bodo mimo volitve (zbornica se boji političnega vpliva na pogajanja), delo pa naj bi končale tudi strokovne skupine,'ki bodo pripravljale in tudi že uskladile najpomembnejša različna pogajalska izhodišča delodajalcev in delojemalcev. Da so delodajalci preprosto obšli zahtevo sindikatov po preklicu odpovedi splošne kolektivne pogodbe, kot da ni bila postavljena, kaže tudi njihovo stališče, da tridesetdnevni rok sindikatom za odgovor na njihov predlog še ni potekel in da velja nanj še počakati.To dokazuje, da svojih stališč kljub temu, daje bilo v razpravi slišati, da bi bili pripravljeni deloma popustiti v svojih zahtevah, niso omilili. Me- nijo namreč tudi, daje za sprejem nove splošne kolektivne pogodbe dovolj časa do konca leta. Iz tega bi lahko sklepali, daje bil pristanek na podaljšanje veljavnosti SKP zgolj kozmetična poteza na odpovedi kolektivne pogodbe. Ali bonbonček za sindikate... Prisotni na tej seji upravnega odbora zbornice so slišali še dve cvetki. Ena je bila mnenje iz razprave, da gaje predsednik vlade dr. Janez Drnovšek polomil, ko se je javno zavzemafza delojemalce in nastopal proti odpovedi kolektivne po-godbc.To se mu politično dolgoročno lahko krepko maščuje, je bilo moč razumeti razpravljajočega člana upravnega odbora. Druga cvetka je izračun združenja delodajalcev, koliko delovnih mest se obeta, če bodo delojemalci pristali na delodajalski predlog o znižanju dodatkov k plačam. V povprečju bi se stroški dela na vsakega zaposlenega v gospodarstvu znižali za nekaj več kakor 15.700 tolaijev. Na mesec bi se od vseh zaposlenih v gospodarstvu nabralo 6,8 milijarde tolarjev, na leto pa 81,6 milijarde. S tem denarjem bi lahko finansirali, sc pravi pokrili celotne stroške dela (plačo, socialne prispevke in ostale stroške, določene v kolektivni pogodbi) za 35.400 novih delovnih mest, prispevna stopnja pa bi se zaradi priliva novih prispevkov za socialno varnost lahko znižala za 0,9 odstotne točke. Težko je verjeti, daje taka kalkulacija resna, čeprav na Združenju delodajalcev ravno to zavzeto zagotavljajo. Vendar— če delodajalce prav razumemo, se za znižanje stroškov dela borijo zalo, da bi povečali konkurenčnost gospodarstva oziroma pridobili nekaj prostora za zniževanje cen izdelkom na trgu. Bolj prepričljivi bi torej bili, če bi poudarjali, da bodo na ta način ohranjali sedanja delovna mesta. Ali gre le za vabo, da bi sindikati laže požrli zmanjševanje pravic, ali sredstvo za pritisk javnosti (nezaposlenih, in tistih zaposlenih, ki jim grozi izguba delovnega mesta) na sindikate, češ da delujejo proti odpiranju delovnih mest? Vsekakor je odpiranje novih delovnih mest precej bolj zapleteno in težavno opravilo, kot kaže ta preprost izračun, kar so delodajalci s svojimi dosedanjimi uspehi na tem področju že dokazali. H. R. PARTNERSTVO, DA TE KAP O načinu odpovedi splošne in panožnih kolek-dvnih pogodb je bilo in še bo izrečenih veliko besed. Če se ne bodo našle rešitve, obstaja več možnosti, ki pa ne bodo v duhu dogovarjanja in utrjevanja socialnega partnerstva, v duhu medsebojnega zaupanja. To je pot, ki ni dobra, saj se rada sprevrže v kaotično stanje. Čeprav so na GZS pojasnili, daje odpoved kolektivnih pogodb povezana z gospodarskim stanjem, se nam zdi njihov predlog nepopoln. Že nekajkrat smo opozorili, da imajo plače vsaj tri funkcije: socialno, motivacijsko in makroekonomsko oziroma strokovno. Ce se katerakoli od teh funkcij preceni ali podceni, sistem ne deluje. Namesto učinkov nastajajo negativne posledice. Če problematiko stroškov dela skušamo reševati parcialno, lahko v prihodnosti pričakujemo enake zahteve, vendar na nižji ravni plač in standarda. Če se hkrati ne lotimo problematike nelikvidnosti in prevelike zadolženosti, davčne politike in javne porabe, obresti in drugih virov inflacije se nam zdi razmišljanje o novih 36.000 delovnih mestih utopija. Že v začetku leta smo ocenjevali, da bo industrijska proizvodnja nihalain daje pričakovati njeno ustalitev proti koncu leta. V modelu novih delovnih mest, kije grajen na poprečni plači v gospodarstvu, sploh ni rečeno, da bi prihranki (beri znižanje prejemkov) vplivali na razbremenitev izvoznega gospodarstva, še manj pa bo to povzročilo novo zaposlovanje v tem sektorju. S tem ne želimo reči, da ni potrebna realna in z rastjo produktivnosti usklajena politika plač, vendar graditi na poprečju ni dobro. Potreben je analitični pristop. Če kaka dejavnost ali podjetje odstopa od napisanih pravil, je potrebno najprej pri njih urediti stanje in šele potem določiti ukrepe. Vse to kaže, da nam manjka celovit nacionalni in med posameznimi skupinami uravnotežen programa varčevanja. Na tej osnovi so verjetno bolj sprejemljiva in izvedljiva odrekanja danes za boljši jutri. Če smo verjeli, da smo s podpisom socialnega sporazuma za letošnje leto ta problem kompromisno rešili, smo se , kot je videti, zmoti. Brane Mišič: Nekatere rešitve ne bi koristile utrjevanju socialnega partnerstva Zato se zavzemamo, naj se predvsem oceni uresničevanje ciljev socialnega sporazuma, opredelijo nevralgične točke in na strokovni osnovi postavijo in uskladijo razvojni cilji. Predvolilna kampanja ne bi smela vplivati na te rešitve. Menimo, da bodo takšna pogajanja o kolektivnih pogodbah in o morebitnem socialnem sporazumu sicer neko-liko daljša, vendar bodo učinki gotovo vsaj dolgoročno bolj oprijemljivi. S tem ne bomo odpravili različnih interesov in pogledov na plače, je pa možnost kompromisnega dogovora tako veliko večja. Delitev plač je tema, ki seji nobena država ne more izogniti. Večja in velika poslovna uspešnost sc mora kazati v višjih in visokih dodatnih prejemkih pri enakih osnovnih plačah, temelječih na plačilnih razredih v kolektivnih pogodbah. Brane Mišič Novo upanje za Tekstilno tovarno Tabor MOŽNO JE OHRANITI DVESTO DELOVNIH MEST V minulem tednu je prišla izTekstilne tovarneTabor, kije od začetka avgusta v stečajnem postopku, spodbudna novica. Stečajni upravitelj Mitja Zagrajšek je po pregledu poslovanja podjetja namreč ocenil, da bi bilo mogoče del proizvodnje rešiti s prisilno poravnavo in tako ohraniti okoli 200 delovnih mest. Tudi sekretar območnega odbora Sindikata delavcev v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji v Podravju Stanislav Šajn je prepričan, da se Tekstilna tovarna Tabor še lahko izogne najhujšemu. ‘Tekstilna tovamaTaborima takšno tehnološko opremo in takšne proizvodne programe, da bi lahko rentabilno poslovala, če bi imela sposobno vodstvo in komercialo. Sindikalisti smo na to opozarjali že dalj časa, zato me ocena stečajnega upravitelja, da je del proizvodnje še mogoče rešiti s prisilno poravnavo, ni presenetila. Menim, daje njegova ocena realna,” pravi Stanislav Šajn. “Pričakujem, da bo stečajni upravitelj skupaj s stečajnim senatom ustrezno ukrepal proti vsem tistim bivšim mcnedžeijcm, ki so iz malomarnosti ali namerno tovarno pripeljali na rob propada in v stečajni postopek.” ZaTekstilno tovarnoTaborjc bila na pristojnem sodišču v Mariboru prisilna poravnava sklenjena že lani poleti, vendar seje podjetje leto dni po njej znašlo v stečajnem postopku. Prisilna poravnava ni uspela tudi zaradi tega, ker je vodstvo podjetja večje število trajno presežnih delavcev odpustilo po spornem členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki gaje ustavno sodišče razveljavilo. Razveljavljeni člen zakona je uporabljalo celo še potem, ko je ustavno sodišče njegovo uporabo že izrecno prepovedalo. Prizadeti delavci so s pomoči sindikata vložili tožbe na delovnem sodišču, kjer so uspeli. Zaradi takšnega ravnanja vodstva so se odnosi vTck-stilni tovarniTabor tako skrhali, da so delavci letos spomladi na izrednem zboru terjali zamenjavo vodilnih menedžerjev in jim celo prepovedali vstop v podjetje. Nova vodilna ekipa, ki joje imenoval upravni odbor podjetja, pa tovarne ni več uspela rešiti. Tovarno so že dalj časa pesti le tudi številne druge težave: premaloje bilo naročil, poslovala je preko posrednikov, vse večje bilo Ion poslov, zaradi likvidnostnih težav sodelavci plače prejemali neredno, zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev podjetje osem let ni kupilo nobenega novega stroja in tako naprej. Ali bo morala Tekstilna tovarna Tabor v stečaj ali jo bo ponovno mogoče ohraniti pri življenju s prisilno poravnavo, bo jasno 9. januarja, ko bo na sodišču narok za preizkus terjatev. Kakor kaže, znašajo obvez- nosti podjetja skupno okoli 30 milijonov mark. Skoraj polovico te vsote obsegajo terjatve delavcev, ki jim tovarna dolguje razliko v plačah za več let nazaj, sredstva za neizplačane odpravnine in podobno. Natančnejše številke bodo znane po izteku dvomesečnega roka za prijavo terjatev. Stečajni upravitelj je v tovarno, v kateri je še pred dvema letoma delalo okoli 700 delavcev, poklical nazaj na delo okoli 60 delavcev. Ti dokončujejo proizvodnjo po že sklenjenih pogodbah. Sicer pa v teh dneh bivši delavci Tekstilne tovarne Tabor vlagajo terjatve v stečajnem postopku. Večino delavcev, ki so tudi člani Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-pre-dclovalne industrije, zastopa v stečajnem postopku služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS za Podravje. Po besedah Stanislava Šajna je omenjeno službo doslej pooblastilo za zastopanje 689 članov. Tisti delavci, ki niso člani sindikata ali pa mu doslej niso dali ustreznega pooblastila, lahko na mariborskem sodišču do 19. oktobra vložijo tajat ve sami.To velja tudi za tiste delavce, ki so se delu terjatev odpovedali ob lanski prisilni poravnavi. Ker prisilna poravnava ni uspela, lahko stare terjatve obnovijo. Terjatve doTekstilnc tovarneTabor, ki jih bivši delavci ne bodo vložili do omenjenega roka, pa bodo za vedno zapadle. j. K Strah razjeda tudi duše šefov (3.) Piše: Rudi Kropivnik Izobražen delavec je pogoj za uspešno poslovanje podjetja V zadnjem času sta dva dogodka zadevala osebnostni in skupinski razvoj zaposlenih. Prvega lahko štejemo za neugodnega, to je stahsce delodajalcev, da je potrebno v novi SKP pravice iz naslova izobraževanja zožiti samo na primere, ko delodajalec pošlje zaposlenega na izobraževanje. Drugi dogodek je bila mednarodna konferenca ob desetletnici Centra Brdo na kateri je bila ponov-no poti jena znana teza, da so človeške zmogljivosti najmanj razvite in uporabljene. Ker je od sposobnosti zaposlenih in angažiranja teh sposobnosti,, odvisno izkoriščanje vseh drugih poslovnih virov (strojev, materiala izdelave, energije, financ itd.), je bil sklep konference, daje pomemben dejavnik uspešnosti poslovanja podjetja izobražen, strokovno usposobljen in motiviran delavec. Ze pred kakšnimi štiridesetimi leti so začeli ugotavljati odvisnost delovne storilnosti od izobrazbe. Ugotovili so tudi, da so naložbe v izobraževanje zelo rentabilne, če se izobrazba zaposlenih tudi ustrezno uporablja. Zanimivo je, da so na konferenci o uporabi znanosti in tehnike v Ženevi že daljnega leta 1963 številni predstavniki manj razvitih dežel trdili, da približno tri četrtine dejavnikov, ki omogočajo razvitim deželam višjo življenjsko raven, odpade na vlaganje v kadre. Do podobnih ugotovitev so prihajali različni raziskovalci tudi v poznejših letih vse do zgoraj imenovane mednarodne konference. Če pogledamo sestavo slovenskega gospodarstva, vidimo, da smo navedena spoznanja v Sloveniji premalo upoštevali. Preveč smo razvijali delovno intenzivno proizvodnjo, ki ima težave s konkurenčnostjo v primerjavi z deželami, kjer imajo zaposleni nižje plače kot pri nas, zato jo bomo morali počasi zmanjševati. Po drugi strani smo nekatere naše tehnološko zahtevnejše proizvodnje prepočasi razvijali in smo pri njih v tehnološkem zaostanku in zato slabše konkurenčni. To je izrazita posledica neustreznega razvijanja znanja pri zaposlenih, še bolj pa zelo slabe uporabe znanj, ki so že bila na razpolago. To seje pokazalo predvsem v tem, da so z začetkom gospodarskih težav v podjetjih začeli najprej odpravljati izobraževalne centre, razvojne sektorje, raziskovalne laboratorije itd. S tem so uničili, dolgoročno gledano, najvitalnejši del podjetja. Do tega ni prišlo samo po volji menedžmenta, ampak so za to v veliki meri »zaslužni« tisti v proizvodnji, ki so domišljavo trdili, da ne potrebujejo nikogar, da jim bo gledal pod prste (in odkrival njihove napake), saj sami vse znajo najboljše. Lahko bi naštel kar nekaj primerov, ko so v podjetjih zaradi takšne miselnosti nastali veliki problemi; te so potem ob veliko večjih stroških reševali strokovnjaki, kijih niso hoteli pravočasno angažirati.Tisti, ki niso ubrali navedene poti, danes poslujejo z veliko manj težav. Morda za popestritev samo še anekdoto; pred kratkim sem srečal prijatelja, kije bil dolga leta eden vodilnih v znanem slovenskem podjetju. Kot vsak upokojenec se tudi on najraje pogovarja o podjetju v kateremje delal.To podjetjeje mislil kupiti sedanji direktor tega podjetja. Moj prijatelj je to komentiral z besedami: »Saj je nor. V podjetju sploh ni več tistih, ki znajo narediti res dober proizvod. S kom bo pa delal? To je proč vržen denar.« Sam sem nekoliko ironično pripomnil, da ta gospod direktor pač ni dobro razumel, kje goljufa državo, ko znižuje vrednost podjetja, kje pa samega sebe. Pogledi na izobrazbo in izobraževanje so bili in so še vedno zelo različni. Namen tega prispevka ni razglabljanje o izobraževalnem sistemu temveč o moti- vaciji za izobraževanje, tako menedžmenta kot drugih zaposlenih. Spoznati je potrebno pomen izobraževanja in pomen uporabe znanja. Kadar primanjkuje lastnega znanja v podjetju, je pač treba angažirati zunanje strokovnjake ali pa z dodatnim izobraževanjem poskrbeti za zamujeno. Podcenjevanje znanja se zelo hitro maščuje. Poznam odličnega kalkulanta, ki so mu po drugi svetovni vojni na podlagi enoletnega tečaja priznali poklic gradbenega tehnika. Svojega šefa je večkrat obdeloval, zakaj ima nižjo plačo kot diplomirani gradbeni inženir, kije skupaj z njim delal v pripravi dela in sploh ni tako dobro obvladal kalkulacije. Sef mu je razložil takole: res si zelo dober, če bi imel fakulteto, bi bil pa še boljši, inženir res ni tako dober kalkulant, kot si ti, vendar mi lahko reši marsikakšen problem, ki ga ti ne znaš. Drug primer je znanka, ki zaradi vojne ni končala niti osnovne šole, a kerje bila v redu pismena, seje takoj zaposlila »v pisarni«.Tako seje ob delu naučila materialnega knjigovodstva in to delala celo življenje do upokojitve. Njen dušni mirje zmotila diplomirana ekonomistka - pripravnica, ki sojo dali na prakso v računovodstvo. Pritoževala seje, da ima nova delavka večjo plačo, pri tem pa ničesar ne zna, saj ji mora stalno razlagati, na kateri konto mora knjižiti posamezen dokument. Ta ekonomistka, kije takrat pri nekaterih ustvarjala vtis, da o ničemer nima pojma, je danes cenjena računovodkinja enega največjih slovenskih podjetij. Kaj bi lahko sklepali iz navedenih dveh primerov? Ja, če hočeš višjo plačo, se izobražuj. da boš sposoben opravljati bolje plačana dela. S pripravniki na ravnajte preveč grdo, še bolje bo, da ste kar se da korektni z njimi, saj bodo lahko jutri vaši šefi. Če imaš zadosti dobro izobrazbo, lahko računaš, da ti ne bo treba celo življenje opravljati istega dela. Ali ne bi bilo to preveč dolgočasno? Se bolj zanimiva je zgodba kolega s fakultete, ki sem ga po dvajsetih letih srečal na letalu in kije ves ta čas delal v tujini. Ker sem nekoč že slišal, da v Nemčiji projektira ceste, meje zanimalo, kako je mogoče, da seje obdržal, ko so pa Nemci med tem zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja zelo zmanjšali obseg gradnje,cest. Razložil mi je, daje tudi on izgubil delo pri projektiranju cest, vendar so v isti firmi potrebovali projektante mostov in viaduktov, zato je lahko presedlal k izdelavi teh projektov. Ko je zmanjkalo tudi tega dela, sc je preselil v Švico in tam začel projektirati hidrotehnične objekte. Svoje pripovedovanje je zaključil: veš, na fakulteti sem se jezil, ker smo se morali učiti toliko stvari. Takrat je bila še splošna usmeritev, kanček specializacije je bil le v devetem semestru, ko smo poslušali posebna poglavja iz predmetov, ki so nas posebej zanimali. Vendar mi je ravno to pomagalo, da sem vse krize prebrodil brez težav. Moji kolegi, Nemci in Švicarji, ki so ostali brez dela, ker so končali specializiran študij, so se čudili, da vse to obvladam. Po tem pripovedovanju sem bolje razumel pripombo nekega Avstrijca, ki ini je dejal: lahko vam, ki imate tako dobre inženirje in zdravnike. No, danes se študentom ni treba tako mučiti, kerje študij specializiran in še krajši je (pri tem nimam v mislih medicine), vendar je tudi prilagodljivost takšnih diplomantov v kriznih obdobjih in tudi sicer manjša.. Zato sem kar zadovoljen, da meje takrat fakulteta boljše pripravila za življenje, kot pripravlja sedanje generacije. Vendar, ali je to prav, da gredo nove generacije s pomanjkljivo splošno izobrazbo v življenje? H---- STEČAJI POLNIJO ZAVODE 17. oktobra 1996 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA Zmanjševanje brezposelnosti, ki je bilo značilno za letošnjih prvih šest mesecev, se je julija ustavilo. Od takrat naprej brezposelnost spet raste. Med na novo brezposelnimi je približno tretjina iskalcev Prve zaposlitve, prav toliko je presežnih delavcev, četrtino sestavljajo brezposelni, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, Preostali pa so prijavljeni iz različnih razlogov. Za letošnjo jesen napovedujejo porast presežnih delavcev. Podrobnejši podatki so na voljo letošnjih prvih osem mesecev, boje bilo v Sloveniji 1 16.000 brezposelnih. V obdobju prvih osmih mesecev je bilo za dobro desetino več novih brezposelnih kot v istem obdobju lani. Skupaj seje na novo prijavi lo kar 54.172 brezposelnih, od legajo bilo več kot 15.000 stečajnikov, kar je za 43 odstotkov več kot v enakem obdoju lani. Plaz stečajev sc torej še ni ustavil, ampak z nezmanjšano hitrostjo drvi naprej. Vlada sicer skuša podjetjem v [ežavah pomagali pri sofinanciranju in prekvalifikaciji presežnih delavcev. Učinkovitejše ukrepe na tem področju je, žal. sprejela šele letos. Gre za vladni projekt o kadrovski prenovi podjetij in preprečevanju prehoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost. Do konca avgusta so tako sofinancirali prekvalifikacije za skupno 1.605 presežnih delavcev iz 27 slovenskih podjetij, °d tega največ iz Maribora in Celja. Brez tega projekta bi bilo presežnih delavcev še več. Akcija čiščenja kartotek brezposelnih se po osmih mesecih počasi končuje. Iz registra so tako do konca avgusta črtah že več kot 27.000 brezposelnih. Brez takšnega »čiščenja« bi bilo danes v Sloveniji bržčas več kol 130.000 brezposelnih. Delodajalci zaposlujejo letos na novo še manj kot lani. Od januarja do konca avgusta seje zaposlilo približno 38.000 brezposelnih, kar je dobrih deset odstotkov manj kot lani. Delo je v veliki večini primerov moč dobiti le za določen čas, le 30 odstotkov zaposlitev je sklenjenih za nedoločen čas. Stopnja registrirane brezposelnosti je znana šele za julij. Takrat je dose- gla 13,3 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti moških je 13,1 odstotka, žensk pa 13,5 odstotka. To pomeni, daje med tistimi brez dela vedno več žensk, oziroma, daje brezposelnost vedno bolj žensko obarvana. V primerjavi z lani je za več kot 16 odstotkov poraslo število listih, ki prejemajo denarno nadomestilo. Takšnih je bilo ob koncu avgusta več kot 33.000. Kljub temu kar 68 odstotkov brezposelnih ne prejema nobenega denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Sc posebej teh zadnjih je vedno manj. Denarno pomoč dobiva le kakšnih 4.500 brezposelnih, kar je za petino manj kot kini decembra. Najnižje denarno nadomestilo, kije hkrati tudi znesek denarne pomoči, je avgusta znašalo 27.000 tolarjev bruto (20.000 tolarjev neto). Najvišji znesek, ki je enak štirikratniku najnižjega, je dosegel 108.000 tolarjev bruto, v povprečju pa so brezposelni prejeli 54.000 bruto. Nič čudnega torej, da si brezposelni, če je le mogoče, poiščejo kakšno delo na črno, saj le tako lahko preživijo. M. F. Izobraževanje brezposelnih Podatki ka/.ejo, da seje v letošnjih šestih mesecih izobraževalo za dva odstotka več brezposelnih kot lani. Tako se je izobraževalo v tem obdobju 9 odstotkov ali nekaj več kot 10.000 brezposelnih. Po obsegu vključevanja brezposelnih v izobraževanje po posameznih vrstah programov pa ostaja razmerje nespremenjeno. Največ brezposelnih seje izobraževalo po programih funkcionalnega izpopolnjevanja, in sicer 7.209. Prevladovali so programi izobraževanja iz računalništva, knjigovodstva in nekoliko manj kot v preteklih letih tečaji tujih jezikov. V okviru teh programov izo-braževanjaso bili organizirani tudi izobraževalni programi za pomoč pri iskanju zaposlitve, programi načrtovanja poklicne poli, psihosocialne rehabilitacije, funkcionalnega opismenjevanja. Sledijo programi usposabljanja za posamezna dela pri delodajalcu - po teh seje izobraževalo 1.638 brezposelnih, od tega jih po končanem usposabljanju 53 ni imelo zagotovljene zaposlitve. Sledijo programi za pridobitev strokovne izobrazbe - za 1.024 brezposelnih. Zavod jim je omogočil izobraževanje za pridobitev novega poklica oziroma možnosti prekvalifikacije, še posebej v trgovini, ekonomiji, prometu in gostinstvu. V programe usposabljanja na 1. in 11. stopnji zahtevnosti pa je bilo vključenih 490 brezposelnih. Gre za programe na področju gradbeništva, gostinstva in tekstila. V prihodnjih mesecih bodo skušali brezposelne vključevati predvsem v liste programe izobraževanja, ki bodo vodili neposredno v zaposlitev, karje bilo dosedaj zanemarjeno. Napoved skupnega števila iskalcev zaposlitve v Republiki Sloveniji za naslednjih devet mesecev, izdelana 26. 9. 1996 z metodo ARIMA s stopnjo tveganja 0,05 POSUNCI SNEDLI OBLJUBO POKOJNINE PO SVETU Dobesedno tik pred dvanajsto je državni zbor v prvem branju obravnaval zakon o zdravnikih, ki je bil eden od razlogov za prekinitev tritedenske spomladanske stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Sindikatu Fides, kije stavko takrat organiziral, so vladajoče stranke obljubile, da bo zakon letos sprejet. Obljube so padle v vodo, zakon je »prestal« šele prvo branje, zaradi bližajočih se volitev pa ga bodo o njegovem sprejemu odločali šele poslanci v novi sestavi. Zdravniki so ogorčeni. Ne le da sc je sprejemanje zakona zavleklo, državni zbor je zakon enostavno oklestil, in to za tarifni del, ki je za zdravnike najpomembnejši, saj ureja njihove plače. Najspornejši 74. člen je namreč določal, da je osnova za obračun zdravniške plače enaka osnovi za izračun plače poslancev oziroma sodnikov. Za opravljeni standardni obseg dela bi bili zdravniki razvrščeni v plačilne skupine s koeficientom od 1,8 do 3,7, osnovna plača pa bi se določala tako, da bi se pomnožila z ustreznim koeficientom. Dodatki bi lahko dosegli največ 50 odstotkov osnovne plače. Po sedanjih razpravah sodeč naj bi zdravniške plače ostale približno |am, kjer so danes. Določali naj bi jih z novim, tako imenovanim sistemskim zakonom o plačah v javnem sektorju.Takšnim rešitvam zdravniki ostro nasprotujejo. Že ob pomladanski stavki je Fides opozoril, da Zahteva po boljšem vrednotenju zdravniškega poklica hkrati pomeni tudi zahtevo po reorganizaciji zdravstvenega sistema, ki se sedaj nikamor ne premakne, Zakon o zdravnikih zbuja pozornost tudi zato, ker pomeni neke vrste slovo od v zadnjih desetletjih Prevladujoče miselnosti glede aka- demskih poklicev. Zakon naj bi zdravnikom priznal njihov pomen in neodvisnost. Poleg splošnih pogojev kakovosti zdravniškega dela (urejene delovne razmere in sodobna medicinska oprema), naj bi zagotovil vzpostavitev ustrezne strokovne medicinske doktrine, stalno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov, nadzor zdravnikove strokovnosti in določitev strokovnih nazivov, priznanj in nagrad. Skratka, zakon naj bi v celoti uredil problematiko zdravniškega stanu. Zato zdravniki ne mislijo vreči puške v koruzo. Prava bitka za ustreznejše vrednotenje njihovega dela se šele začenja. Namenjena bo novi vladi, novemu državnemu zboru, in to takoj po volitvah. Mui iju Frančeškin V zadnjih desetletjih je povsod v svetu prevladalo stališče, da je ena izmed glavnih nalog sodobne države zagotavljanje socialne varnosti za osebe, ki so bodisi premlade ali prestare za pridobitno delo in za osebe, ki začasno ne morejo delati zaradi materinstva, bolezni ali brezposelnosti, ter za vse tiste, ki si zaradi trajne invalidnosti niso sposobne zagotoviti zadostnih prihodkov z lastnim delom. Fides bo spet stavkal V sindikatu Fides se počutijo izi-grane, saj je državni zbor pri prvi obravnavi črtal tarifni del zakona o zdravnikih. Torej tisti del, ki naj bi urejal njihove plače. Na naše vprašanje) kako Fides ocenjuje razpravo vjdržavnem zboru o predlogu zakonu o zdravnikih in kako misli v prihodnje ukrepati, je njegov predsednik dr. Konrad Kuštrin-tik pred sejo glavnega odbora sindikata -takole odgovoril: »Slabo. Brez tarifnega dela zakon ne bo reševal kopice problemov, ki izhajajo iz delovnopravnega položaja zdravnikov in zobozdravnikov. Ce v drugi obravnavi zakona ne bo tarifnega dela, napovedujemo stavko v prihodnjih šestili mesecih. Zahtevali bomo, naj bo zakon uvrščen v drugo obravnavo takoj po volitvah. Liberalno demokratska stranka (LDS) in krščanski demokrati (SKD), vladajoča koalicija torej, seje spomladi, ko smo stavkali, pisno obvezala, da bo podprla tudi tarifni del zakona, zdaj pa ga ni...« Komentarje odveč. Socialno varnost starejših je mogoče zagotoviti s sredstvi, ki so jih sami ustvarili v svoji aktivni dobi s prihranki, premoženjem ter z osebnimi zavarovanji, z dajatvami iz obveznega soci al nega zavarovanj a, s storitvami in preživljanjem v ožji ali širši družini, z dajatvami delodajalca ter formalnih in neformalnih skupin, združenj in sindikatov oziroma s splošno dobrodelnostjo. Med navedenimi ukrepi sc z razvojem vedno bolj krepi vloga obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga organizira država in v katerem so združeni ukrepi za zagotavljanje socialne varnosti za primer starosti, invalidnosti in smrti. Glede na način reševanja ključnih vprašanj pokojninskega in invalidskega zavarovanja je možno države razvrstiti v več skupin. Krog upravičencev Glede na krog varovanih oseb ločimo sisteme enotnih nacionalnih pokojnin, ki so zagotovljene vsem državljanom ali prebivalcem v državi in sisteme, v katerih so pravice zagotovljene le osebam, ki so določeno minimalno obdobje plačevale prispevke za zavarovanje. Enotni sistem nacionalnih pokojnin je značilen za skandinavske države in anglosaške države, Dansko, Nizozemsko in Švico. Pravice iz tega sistema lahko pridobijo vsi državljani ali osebe z dovoljenim bivanjem v državi, ki so dopolnili določeno starost, višina nacionalne pokojnine je običajno določena v enakem znesku za vse upravičence. Znesek nacionalne pokojnine praviloma pokriva le najbolj nujne življenjske potrebe upravičencev, zato v teh državah ponavadi obstajajo tudi obvezne ali prostovoljne oblike dodatnih zavarovanj. Sredstva za izplačevanje nacionalnih pokojnin se zagotavljajo s prispevki zaposlenih in delodajalcev oziroma z davki. V teh sistemih med vplačanimi prispevki in pokojninami ni nobenega sorazmerja. V srednjeevropskih državah, predvsem v Nemčiji,Avstriji, Češki, Slovaški, Madžarski, v državah, ki so nastale iz nekdanje SFRJ, pa tudi v Franciji, Italiji, Španiji, seje razvilo pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot posebna panoga socialnega zavarovanja, za ta koncept je značilno, da lahko pravice pridobijo le osebe, ki so bile določeno obdobje vključene v zavarovanje. Zavarovanje se financira iz prispevkov zavarovancev in njihovih delodajalcev, praviloma pa se del sredstev zagotavlja tudi iz državnih proračunov. Pravice so odvisne od dolžine zavarovanja in od višine plač, od katerih so se obračunavali prispevki. Socialna varnost starejših ali invalidnih oseb, ki niso bile vključene v zavarovanje, se v teh državah zagotavlja s socalnimi dajatvami in z drugimi ukrepi socialnega varstva. Organizacija zavarovanja Zavarovanje je lahko organizirano enotno za vse zaposlene in samozaposlene ali pa so posamezne skupine Zaposlenih ali samozaposlenih organizirane v posebnih zavarovanjih. V večini držav je sistem pokojninskega zavarovanja organiziran tako, da je v enotno določenem okviru zagotovljenih minimalnih pravic posebej urejeno zavarovanje za določene skupine oseb, kot so delavci v posebnih panogah dejavnosti (npr. rudarji, železničarji), umetniški poklici, državni uradniki, sodniki, vojska in policija, samozaposleni. Za navedene skupine zavarovancev so postavljeni posebni nosilci zavarovanja, za katere država določa način povezovanja in nadzora. Zavarovani riziki Zavarovanje je lahko enotno za več zavarovanih rizikov: starost, invalidnost, poškodba pri delu ali poklicna bolezen, potreba po stalni negi in postrežbi, posebni riziki v določenih poklicih, ali paje za vsak zavarovan rizik vzpostavljen ločen sistem zavarovanja, sistemi pokojninskega in invalidskega zavarovanja so v večini evropskih držav ločeni glede na zavarovane primere. Popolnoma enoten sistem zavarovanja za vse vrste zavarovancev in za vse zavarovane rizike, kakršnega poznajo države, nastale na ozemlju nekdanje SFRJ, je bolj izjema kot pravilo. Pomembne so razlike pri opredeljevanju posameznih zavarovalnih rizikov. Posebej pri določitvi minimalne starosti za upokojitev je očitna težnja vseh razvitih držav k približevanju minimalni starosti 65 let za oba spola. Na ta način bi se starostna meja približala tisti meji, po kateri se tudi po splošnem izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalstva in s tem povezanega povečanja povprečne življenjske dobe predpostavlja izrazit upad delovne zmožnosti povprečnega delavca. Hkrati pa bi se na ta način povečal delež aktivnega prebivalstva, ki bi se sicer zmanjševal zaradi upada števila mlajših generacij. Opazne razlike so tudi glede opredeljevanja invalidnosti. Praviloma se invalidnost ugotavlja absolutno kot splošno zmanjšanje delovne zmožnosti za katero koli delo in se izraža z odstotkom zmanjšanja splošne delovne zmožnosti, v nekaterih državah pa se invalidnost ugotavlja relativno glede na sposobnost za opravljanje dela, ki ga je zavarovanec opravljal pred nastankom invalidnosti. Marko Šlrovs (Nadaljevanje prihodnjič) ^O-bijOG' OtfiOCl JO PofftESOJEH01 PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. 8 17. oktobra 1996 POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 48 Rešitve nam pošljite do 29. oktobra 1996 na naslov: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št.47. Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2) ,-5.000 SIT, (3) -3.000 SIT, (4) -2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 48 SREČENOSKA, TELOVADNICA, ANIKA, VOSEK, ROP, ORIŠITA, KRISTINA, KOD, AS, ROOT, TRON, MESTNIK, IRA, NAV. AKUT RADE, SONATA, SRAKOPER, KRIS, BIL, KAT, LAPAD, ARTROZA, OZIRIS, KINIK, AMIS, TINAČ, EANES, TOBAK, ATAL, SNEDA, ASANA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 46 1. Karmen Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče 2. Nika Mihelič, Pol na jez 18, 1433 Radeče 3. Erika Marn, Novo polje, c. V/8a, 1260 Ljubljana-Polje 4. Andreja Dežman, Inštitut za pljučne bolezni in tbc, pulmološki odd. 500, 4204 Golnik 5. Franc Soklič, Holemaže 91,4205 Preddvor Nagrade bomo poslali po pošli Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR S---------------------N " NAGRADNI SKLAD * * ■ Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar- ■ tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje * ZOD1AC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. | , Program: CASUCCI, ZIPPO, MEGALVTE, « * URE: CIT1ZEM, CASIO... > Vi___________________________________ TURISTIČNA AGENCIJA * m ' c 4 j> > Borcasindiltalnega turizma STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 -in 4-posteljne sobe, POKLJUKA-2-ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD-trisobno stanovanje, BOHINJSKAČESNICA-privatnahiša, BANOVCI-termalna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času božičnih in novoletnih praznikov. C. DOPUSTI 1996 BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA-Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, PODČETRTEK - kontejner za 6 oseb. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po BELI KRAJINI, IZOLA-ribji piknik in ogled morskega dna, DOLINA SOČE-ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program, po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PARIZ-v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. Martinovanja. E. ORGANIZACIJA SEMINARJEV F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA TAJSKA-2.-12. decembra-2350 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo s skupno pripravo vašega osebnega programa I. SEJMI BIRMINGHAM - Interplas - plastika - odhod 10. 11., LAS VEGAS -Comdex/Fall - računalništvo, odhod 18. 11.. S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. POSEBNO OBVESTILO: objavljeno borzno sporočilo je okrnjeno. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze fr S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON 0 IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON 0 DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA 0 PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE 96 PLAČE 96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-9^p Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo..........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% p. davek). Naročeno pošljite na naslov:.............................. Ulica, poštna št., kraj:............................................. Ime in priimek podpisnika:........................................... 1 Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik - plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika.......................... Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4,1000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne | službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVIjANjE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT (IlC /5 V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike:____ (2) ^e^Lt°^^')|^)bS^OVAN,E' avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POT! K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek j SODELOVANJEDELAVCEVVORGANIH DRUŽB ' - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU -Milan Utroša 2.000,00 SIT Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po faksu 311 -956. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.........izvod(ov) priročnika pod zap. št. (1), ....... izvod(ov) pod zap. št. (2), ...... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ...... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: ................................... .................................................................... Ulica, poštna št., kraj: ........................................... Ime in priimek podpisnika: ......................................... Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: ..................... žig Podpis naročnika ..............................