leto xlv, št. 7
Ptuj, 20. februarja 1992 cena 30 tolarjev
ŽLAHTNO SOŽITJE LEPOTE
Foto: M. Ozmec
Lojze Peterle jutri v Ptuju
Na povabilo ptujskega izvršnega sve-
ta bo jutri Ptuj obiskal predsednik repu-
bliške vlade Lojze Peterle s sodelavci.
Predvideno je, da se bo s člani izvršnega
sveta pogovarjal dve uri. Ptujčani bodo
republiškemu predsedniku predstavili
gospodarski utrip občine in razvojne
usmeritve, pričakujejo pa, da jim bo Pe-
terle govoril o makroekonomski politiki
v državi Sloveniji in njenem vplivu na
gospodarjenje v občini. Seznanil se bo
tudi z odprtimi vprašanji statusa Ptuja v
sistemu lokalne samouprave in državne
uprave.
Ptujski gospodarstveniki se bodo s
Peterletovimi sodelavci sestali ločeno. Z
njimi se bodo pogovarjali: Izidor Rejc,
minister za industrijo in gradbeništvo,
finančni minister Dušan Šešok, ministri-
ca za delo Jožica Puhar, minister za ma-
lo gospodarstvo Viktor Brezar, minister
za planiranje Igor Umek, dr. Rajko Pir-
nat, pravosodni minister in minister za
turizem dr. Andrej Ocvirk, podpredsed-
nik republiške vlade. Ptujčani so na ju-
trišnji pogovor povabili tudi dr. Ludvika
Toplaka, predsednika Družbenopoliti-
čnega zbora Skupščine Republike Slo-
venije.
Predsednik ptujskega izvršnega sveta
Branko Brumen si je za obisk predsed-
nika Peterleta prizadeval nekaj mese-
cev. Gospodarski, socialni, ekološki in
drugi problemi ptujske občine so tako
veliki, da bi jih republiška vlada že mo-
rala dobro poznati.	mG
18. revija pevskih
zborov ptujske občine
Minuli petek se je v prvem delu revije že predstavilo de-
vet zborov, jutri jih bo nastopilo še enajst. Pevska tradicija je
še živa in je tista ljubiteljska dejavnost, ki ji ne moreta do ži-
vega ne čas ne politika. In ljudje, ki pojejo, slabo ne mislijo.
Revijo bo ocenil v eni naslednjih številk Tednika profesor Jo-
že Gregorc.
N. V.
sani pevski zbor upokojencev Delavskega prosvetnega dru-
OTva Svoboda Ptuj (Foto: OVl)
Ob odprtju razstave je zbrane nagovoril Mirko Novak.
(Foto: M. Ozmec)
Sprejem za pripadnike TO
Območni štab teritorialne obrambe in skupščina občine
Ptuj sta v petek, 14. februarja, pripravila skromen sprejem za
pripadnike TO, ki so se posebej izkazali v lanski vojni na na-
šem območju. Tako so najprej položili venec k spomeniku
padlim na starem mestnem pokopališču. Ob šestnajstih so
odprli priložnostno razstavo fotografij, predmetov in opreme,
uporabljene v vojni, zatem pa so v dvorani na magistratu pri-
pravili še sprejem za dobitnike značke Ohranili domovino ter
posebnih prizanj.
- OM
Pozor, dohodnina
Bolj ko se bliža datum, ko ho potrebno oddati zadnje napovedi
dohodnine za leto 1991 (31. marec), bolj so ljudje vznemirjeni. Te
dni .so tudi k upokojencem začele prihajati kuverte s podatki o pre-
jeti penziji in iz nje plačanih davkih in prispevkih. Tisti z visokimi
penzijami se bojijo, da bodo morali plačati visok davek, tisti z mali-
mi pa menijo, da jim napovedi dohodnine sploh ni potrebno predlo-
žiti. Resnica je takšna, da mora napoved dohodnine predložiti prav
vsak državljan, kije imel v letu 1991 kakršenkoli dohodek. Ni po-
membno, ali je bil ta dohodek v velikosti milijona ali samo dinarja
ali tolarja.
Obrazec, vreden v duplikatu osem tolarjev, bo moralo torej iz-
polniti okoli milijon dvesto tisoč državljanov Slovenije. Tudi tisti, ki
so delali in služili v tujini, živijo pa doma. Dohodnino morajo napo-
vedati delavci, kmetje, obrtniki, .svobodni umetniki, upokojenci, ti-
sti, ki so služili z najemnino, honorarji, pogodbenim delom, rejci pe-
rutnine, trsničarji in še bi lahko naštevali možne oblike pridobiva-
nja denarja.
Toda napoved dohodnine ni takšen bavbav, kot si ga mnogi
predstavljajo, država ni tak birič, da bi iz nas iztisnila zadnjo ka-
pljico krvi. Res, da svoje zahteva, toda od večine povprečno premož-
nih državljanov je svoje že dobila med letom v obliki davčnih akon-
tacij. Napoved dohodnine je zgolj izračun, koliko smo med letom
državi že plačali in koliko bi morali. Če smo plačali preveč, bomo
zahtevali nazaj, sicer bomo doplačali. Izračuni kažejo, da bo med
tistimi, ki so zaslužili med sto in dvesto tisočaki v bruto znesku, le
malokdo plačal omembe vredno razliko. Če ima kakršnokoli olaj-
šavo, bo dobil nekaj vrnjeno. Od visokih plač smo že med letom
plačevali visoke davke in izračun je mogoče z malo spretnosti pribli-
žati ničli. Kmetje imajo nizke katastrske dohodke in v glavnem
sploh ne plačujejo davkov, upokojencem se v že plačan davek všteje
znesek, kije na listku prikazan kot fiktivni davek.
Nekoliko drugače bo pri tistih državljanih, ki so v žep spravili
velike zneske dobička iz dejavnosti, ki so pokasirali visoke najemni-
ne, ki so med letom prejemali visoke honorarje...
Sicer pa še vedno in znova velja pregovor: Bogu, kar je božje-
ga, cesarju, kar je cesarjevega. Državi torej tisto, kar je njeno. Več-
smo ji med letom dali, manj ji bomo dolžni oziroma več bo ona po
obračunu dolžna nam. Večina državljanov lahko zaradi napovedi
mirno spi, saj zanje pomeni le majhno obračunsko obveznost. Ob-
veznost pa kljub vsemu.
J. Bračič
(Foto: Langerholc)
Hermina in Jernej
druga v Kobenhavnu
Na odprtem prvenstvu Danske v standardnih in latinskoameri-
ških plesih, kije bilo prejšnji tedenv Kobenhavnu, sta si plesalca Ple-
sne šole Fredy iz Ptuja Hermina Žuran in Jernej Slejko v pionirski
.konkurenci priplesala drugo mesto. Na tem drugem največjem ples-
nem tekmovanju v Evropi je sodelovalo več kot 350 parov iz desetih
držav. Iz Slovenije je nastopilo 40 parov, v konkurenci do dvanajst let
sta bila Hermina in Jernej edina. Zares velik uspeh mladih plesalcev,
ki trenirata šele dve leti. Sodelovanje na tem tekmovanju jima je omo-
gočil Sekretariat za družbene dejavnosti občine Ptuj.
NaV
Ptuj — usklajevalec
interesov obmejnih občin
Ptujska občina je bila pobudnik, da bi ot)mejne občine Lendava,
Ljutomer, Ormož, Šmarje pri Jelšah in Ptuj, ki imajo v »zakupu« 250
kilometrov meje s Hrvaško, skupno nastopale pri reševanju obmejne
problematike v svojih okoljih. Zato ji je po sklepu ponedeljkovega
pogovora predsednikov izvršnih svetov in skupščin omenjenih občin
ter nekaterih drugih pripadla vloga koordinatorja. Dogovorili so se,
da bo vsaka občina pripravila pisni predlog o tem, katera vprašanja,
ki zadevajo mejo, naj bi skupno reševali. Da bi bili v nastopanju do
republiške vlade in do Hrvaške uspešnejši, bodo ustanovili interesno
skupnost obmejnih občin SV Slovenije. V Hrvaški bo vlogo koordina-
torja prevzela občina Varaždin. V interesno skupnost povezane obči-
ne si bodo tudi prizadevale, da bi imele svojega predstavnika v med-
državni komisiji Slovenije in Hrvaške.
Občine Lendava, Ljutomer, Ormož, Šmarje pri Jelšah in Ptuj si
bodo predvsem prizadevale, da bi skupno reševale vprašanja gospo-
darskega razvoja in gospodarske infrastrukture obmejnih občin, ki so
tudi v celoti demografsko ogrožena, kulture, ekologije in varstva oko-
lja.
MG
2 — DOMA IN PO SVETU
20. februar 1992 - XEDNIK
Napoved za dohodnino
v občini Ptuj
Rok za oddajo napovedi za dohodnino je .?/, marec 1992.
!Sapo>edi morajo oddati vsi občani, ki so od L I. 1991 do JI. 12.
1991 prejemali plačo, imeli dohodke iz premoženjskih pravic, do-
segli dobiček iz kapitala ali imajo zemljišča s katastrskih dohod-
kom. Izjema so občani, ki se ukvarjajo z dejavnostjo (obrtniki,
perutninarji, gobarji...), in občani, ki imajo dohodke iz premo-
ženja. Slednji morajo najprej oddati napovedi za te vire dohodni-
ne (rok 28. 2. 1992), petnajst dni po prejemu od mer ne odločbe pa
napoved za dohodnino.
Na upravi za družbene prihodke (UDP) napovedi za do-
hodnino že sprejemamo. Napoved, ki mora hiti natančno iz-
polnjena (EMŠO, priimek in ime, podpis, zneski), lahko poš-
ljete tudi po pošti (priporočeno). Na ičuverti napišite v zgor-
njem levem kotu DOHODNINA. Ce imate vse podatke, kijih
potrebujete za sestavo napovedi, z oddajo napovedi ne odla-
šajte, saj pri odmeri ne bo vplival datum oddaje napovedi. Iz-
račun dohodnine bo opravljen na centralnem računalniku po
zajemu napovedi. Podatke, ki jih je potrebno napisati v napo-
ved, so vam dolžni dostaviti izplačevalci dohodkov (bruto pla-
če, prispevke SPIZU, akontacije dohodnine, SPIZ za upoko-
jence. . .). Kmetje in lastniki kmetijskih zemljišč dobijo podat-
ke o katastrskih dohodkih in prispevkih iz naslova KO na kra-
jevnih uradih, iz odmerne odločbe za leto 1991 (tisti, ki ste jo
prejeli) in na UDP. Nekateri pa ste podatke prejeli po pošti.
V občini F^uj predvidevamo, da bo moralo napoved odda-
ti okrog 38.000 občanov. Da bi se izognili vrstam na oddajnih
mestih, bomo napovedi sprejemali tudi na sedežih KS vse so-
bote v marcu od 8. do 13. ure, in sicer: Cirkovce 21. marca, Cir-
kulane 7. in 21. marca, Destrnik 28. marca, Dolena 14. marca,
Dornava 21. marca, Gorišnica 7. in 21. marca. Grajena 14. mar-
ca, Hajdina 7. in 21. marca, Juršinci 14. marca, Kidričevo 7. in
21. marca, Leskovec 14. marca, Lovrenc 14. marca, Majšperk 7.
in 21. marca, Markovci 7. in 21. marca, Podlehnik 7. marca, Po-
lenšak 14. marca. Ptujska Gora 14. marca, Rogoznica 14. in 28.
marca, Stoperce 7. marca. Trnovska vas 28. marca, Videm 7. in
21. marca, Vitomarci 14. marca, Zavrč 28. marca, Žetale 28.
marca, za mestne KS vse sobote v marcu na UDP.
Občani, ki bodo uveljavljali znižanje osnove za dohodni-
no za sredstva, ki so jih vložili v nakup vrednostnih papirjev
(delnic, obveznic ... — 7. čl. Zakona o dohodnini, 1. točka),
morajo potrdila o nakupu in vrednostne papirje prinesti sku-
paj z napovedjo na UDP, kjer jih bomo ožigosali in zavedli v
evidenco. Organizirano bo posebno odjemnp mesto. Ostalih
dokazov za znižanje osnove (računi, položnice) ni potrebno
prilagati napovedi. Hraniti jih pa morate še leto dni po preje-
mu odločbe.
Občane opozarjam, da je za nepravočasno vloženo ali ne-
točno izpolnjeno napoved zagrožena kazen v višini najmanj
25.000 SLT.	Stanislav ZAVEC, direktor UDP
LETOS ODKLOPILI ELEKTRIKO ŽE 33 ODJEMALCEM
Tudi luč ni večna
ljudje ne plačujejo elektrike zaradi malomarnosti, zaradi špekulacije, vedno več pa je v zadnjem času ti-
stih, ki preprosto nimajo denarja. Zanimalo nas je, koliko jih v ptujski občini »pozablja« na plačilo in koli-
kim Elektro Ptuj, ko ne poravnajo svojih obveznosti, res odklopi elektriko.
V	ptujski občini je po zadnjih
podatkih 27.000 gospodinjstev,
torej prav toliko odjemnih mest.
Odjemalci, kot jih imenujejo,
prejmejo na leto šest položnic,
zneski na njih pa so akontacija.
Števce »čitajo« ob spremembi
sezone (po 1. aprilu in po 1. ok-
tobru) ter v času letnega obraču-
na. Ob spremembah cene števcev
ne »čitajo«, ampak je znesek na
naslednji položnici višji, o čemer
so odjemalci posebej obveščeni.
Kadar pride med letom do spre-
memb porabe elektrike, so odje-
malci dolžni o stanju na števcu
obvestiti Elektro. Pritožbe tistih,
ki so med letom povečali pora-
bo, ne da bi o tem obvestili Elek-
tro, so ob končnem obračunu, ko
je treba plačati razliko, nejpravi-
čene. Akontacija med letom je iz-
računana glede na porabo v mi-
nulem in ne sledi porabi v teko-
čem letu, če odjemalec ni sporo-
čil spremembe.
V	letu 1989 so gospodinjstvom
v ptujski občini poslali 13.162
opominov in izdali 1.813 nalo-
gov za izterjavo. Izterjava ni
uspela v 98 primerih in tem so
elektriko odklopili. Leto kasneje
so poslali 15.989 opominov, na
izterjavo so šli v 2.545 primerih,
izklopili pa so 192 odjemnih
mest. Lani je bilo opominov za-
radi nerednega plačevanja elek-
trike 15.119, izterjav 3.674 in že
192 odklopov. Pri teh številkah
je treba opozoriti, da gre za
skupno število opominov v enem
letu, kar pomeni, da so eni in isti
dobili dva, tri in več opominov.
So namreč taki, ki so redno med
zamudniki oziroma čakajo, da
dolgovani znesek izterja delavec
Elektra na domu. Ob nizkih
obrestih za zamudnike namreč ni
malo tistih, ki se jim »ekonomi-
ka« izide v njihovo korist, če ča-
kajo izterjevalca doma in mu od-
štejejo denar na roko. Največ-
krat so to zasebni lastniki večjih
obratovalnic. Tem tudi stroški iz-
terjave — ta stane 350 tolarjev
(normativ je ena norma ura) in
kilometrina izterjevalca — po-
menijo velike finančne obreme-
nitve.
Če vam elektriko odklopijo,
boste poleg dolga za elektriko z
obrestmi dolžni plačati še stroške
odklopa, to je 1.050 tolarjev
(normativ za odklop tri norma
ure) in kilometrino. Na stroške
izterjave in odklopa pa plačate
še pet odstotkov davka, kolikor
je zdaj prometni davek na stori-
tve. Neredne plačnike Elektro
seveda predaja tudi sodišču, ven-
dar traja kar leto dni, preden pri-
de zadeva na vrsto.
Neredni plačniki elektrike ni-
so samo gospodinjstva, ampak
tudi veliki porabniki, tovarne,
podjetja. S temi se skušajo pogo-
voriti o plačilu; do izklopa sicer
še ni prišlo, v zadnjem času pa
nekaterim že omejujejo porabo.
Zmanjšajo jim moč — za koliko,
je odvisno od števila delavcev.
Pri velikih porabnikih običajno
»čitajo« števce mesečno.
Zanimivo je, da je med porab-
niki, ki ne plačujejo redno, več
tistih, ki porabijo več. Tisti z
manjšimi zneski so običajno red-
ni plačniki.
Torej so, kot kaže, špekulacije
pri plačevanju računov elektrike
z zamudo zaenkrat donosna za-
deva. Za tiste seveda, ki obračajo
veliko denarja. Kaže pa, da bo
letos vedno več tistih, ki ne bodo
imeli od kod vzeti denarja, da bi
poravnali račun za elektriko. V
poldrugem mesecu letošnjega le-
ta so namreč izklopili elektriko
že 33 odjemalcem.
NaV
AI.BAMJA Stiska in rev-
ščina v tej deželi sta neizmerni.
Vrstijo se napadi na skladišča s
hrano in spopadi zaradi politi-
čnih nasprotij. Zahod je v Alba-
nijo poslal že več tisoč ton po-
moči v hrapi, vprašanje pa je, ali
in kako to pomoč razdeljujejo al-
banske oblasti. Ko smo že pri Al-
baniji, še to, da so tamkajšnje
oblasti Nobelovi nagrajenki ma-
teri Terezi ponudile albansko dr-
žavljanstvo.
• • •
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA: Bolj ko se približujejo voli-
tve, na katerih naj bi do volilne
pravice končno prišla tudi črn-
ska večina, bolj se razmere v tej
deželi zaostrujejo. Oba voditelja
— predsednik belske vlade de
Klerk in legendarni črnski vodi-
telj Nelson Mandela — sta v pri-
mežu nasprotij znotraj njunih
delov južnoafriškega prebival-
stva. De Klerka pritiskajo desne
organizacije, ki ne dovolijo volil-
ne pravice za črnce, Mandela pa
mora neprestano miriti sprta črn-
ska plemena oziroma pristaše ra-
zličnih osvobodilnih gibanj. Zad-
nji taki spopadi so bili minulo
nedeljo; v njih je umrlo šest črn-
cev, dvajset je bilo huje poško-
dovanih.
• • •
SEVERNA IRSKA: Tam se
nadaljujejo teroristične akcije Ir-
ske republikanske armade. Po-
znavalci ocenjujejo, da je ta val
njihovega terorizma eden najhuj-
ših doslej. V njem je umrlo že tri-
najst ljudi. Velika Britanija je po
zadnjem spopadu, ob koncu mi-
nulega tedna, še okrepila prisot-
nost vojske na tem območju.
• • •
KITAJSKA: Pred kratkim se
je na kitajski televiziji znova po-
javil kitajski idejni voditelj Deng
Xiaoping in napovedal nov val
liberalizacije. Na veliko naj bi
obnavljal reformistično krilo v
partiji in državnem vodstvu. Za-
hodu je sporočil, naj se ne trudi s
svojim protikomunizmom, ker
bodo Kitajci že sami ustvarili so-
dobno in reformirano obliko so-
cializma — sistem, ki naj bi bil
pravšen za 21. stoletje, kot je de-
jal.
• • •
ALŽIRIJA: Novo alžirsko
vodstvo, ki je nastopilo po odsto-
pu predsednika, je razglasilo iz-
redno stanje in zaprlo prostore
islamske organizacije ter aretira-
lo večjo skupino islamskih fun-
damentalistov. Podobni pogromi
nad islamskimi fundamentalisti
so se pred kratkim začeli tudi v
Egiptu. Kairsko sodišče je znova
zavrnilo zahtevo organizacije
Muslimanski bratje za legalizaci-
jo njenega obstoja in delovanja.
• • •
AVSTRIJA: Avstrijo je zajela
nova afera v zvezi z bivšim koro-
škim glavarjem Heiderjem. Po
navedbah tednika Profil naj bi ta
ponudil svojem.u neprijetnemu
strankarskemu kolegu pol milijo-
na šilingov, da bi bil tiho. Walter
Candussi se je odločil za to pote-
zo predvsem zato, ker ga je Hei-
der vztrajno poskušal spraviti s
položaja. Vendar poznavalci ta
napad Profila na Heiderja ko-
mentirajo nekoliko bolj hladno.
Menijo, da gre za osebni obra-
čun večno sprtih Heiderja in
uredništva Profila. Heider jih
zmerja z »levo mafijo«, oni pa
njega z napadi na njegovo svo-
bodnjaško stranko in prikazova-
njem na karikaturah, kjer ga
predstavljajo kot regresivno
stopnjo v razvoju človeštva.
K razgibanemu političnemu
življenju je te dni pripomogel tu-
di avstrijski kancler Franz Vra-
nitzky, ki je vladi predlagal, naj
sprejme pravila o obnašanju mi-
nistrov. Ti naj bi se velikokrat
obnašali v nasprotju s stališči
kanclerja in vlade. Se posebej je
to uperjeno proti Aloisu Mocku,
ki svoja stališča pogosto predsta-
vlja kot vladna, ne da bi prej o
njih govoril s kanclerjem. Zadnji
večji nesporazum je bilo Mocko-
vo dovoljenje letalom NATA, da
na evropski in Bližnji vzhod lah-
ko letijo prek avstrijskega ozem-
lja.
pripravila: d.l.
V TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV V MAJŠPERKU ZMANJŠALI
PROIZVODNJO
Neproduktivno čakanje
v Tovarni volnenih izdelkov so bili lani še zmerno optimistični, letos pa niso več. Stari dolgovi, neporav-
nani računi, surovine, ki jih morajo kupovati v tujini, tehnološka zastaranost opreme, nelikvidnost bank, ne-
zaupanje tujega kapitala in še bi lahko naštevali težave, ki niso težave samo po! stoletja stare majšperške to-
varne, ampak slovenskega gospodarstva v celoti.
Proizvodnjo so zmanjšali za
dobro tretjino, v tujino prodajo
80 odstotkov svojih proizvodov,
zanimanje za njihov program je,
kar je pokazal tudi letošnji sejem
mode, na katerem so sodelovali.
Vendar je vse to premalo, da bi
lahko povezali konec s koncem,
saj komajda zmorejo tekoče stro-
ške. Lani decembra je bilo na
»čakanju« 100, januarja 63 de-
lavcev, ki tovarno kljub temu sta-
nejo. Stari dolgovi, tujina, ki sa-
ma postavlja ceno, akreditivi za
surovine, ki jih ni, obrestna me-
ra, ki je ne prenesejo niti razvite
države, še vedno preskromne iz-
vozne stimulacije — vse to one-
mogoča normalno poslovanje,
poleg tega pa je tu še moratorij
na stečaje podjetij, ki samo po-
daljšuje agonijo. Osebne dohod-
ke še uspevajo izplačevati dokaj
redno.
Prihodnost tovarne ni vprašlji-
va glede na njen proizvodni pro-
gram, vprašljive pa so razmere, v
katerih dela. Ohraniti zdravo je-
dro, se dogovoriti z upniki in in-
vestirati v posodobitev opreme
zaenkrat ni mogoče, saj republi-
ška vlada vse prepočasi rešuje
ustrezno zakonodajo (zakon o
stečajih, lastninjenju . ..). Ob
vsem tem je tudi tuji kapital ne-
zaupljiv. Tu je še hrvaški trg, s
katerim plačilni promet še vedno
ni urejen, interes za majšperške
izdelke pa na tem trgu je.
V tovarni so poiskali vse no-
tranje rezerve, naredili, kar se je
dalo, naslednji koraki pa so od-
visni od države. Ta pa je pri iska-
nju rešitev in ustvarjanju razmer
za razcvet gospodarstva vse pre-
počasna in neinovativna. Veliko
izvažajo v Kanado, surovine ku-
pujejo v Nemčiji, razmerje dolar
marka pa ni najugodnejše, kot
tudi ne izvozne stimulacije. Ka-
ko dolgo še torej tako?
NaV
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Ormoška vlada in
denacionalizacija
K pisanju me je povlekel čla-
nek v Tedniku, ki gaje podpisala
novinarka Vida Topolovec (Ted-
nik št. 5 z dne 6. 2. 1992). Naslov
sestavka: Doslej 12 vlog za dena-
cionalizacijo! Ni kriva novinar-
ka, vendar je smešna izjava —
lahko tudi šaljiva — ki jo je novi-
narki natvezil »sekretar« občine
Ormož.
Leto prej oziroma v letu 1991
je občina prejela 318 vlog za vra-
čanje ukradenega premoženja,
danes jih je le 12; vse druge je
»sekretar« izničil, moja seje celo
izgubila, ker o njej pač ni bilo
vredno razpravljati, saj o 4,5 ha
vinogradov, 3,5 ha sadovnjakov
in še drugih zemljišč, o stano-
vanjskih (3) in gospodarskih po-
slopjih, kleti z več kot 25.000 li-
trov hrastovih sodov in drugim
inventarjem ni vredno razpra-
vljati.
Res ni vredno tistim, ki živijo
na račun družbene lastnine!
Ko sem po vojni leta 1945 zi-
dove hiš, poslopij zavaroval z
novim ostrešjem in kritino, v vi-
nogradih in sadovnjakih na novo
zasajal trse in sadna drevesa,
hkrati pa pokapal mrtve vojake,
odstranjeval mine, ročne bombe,
puške in še kaj, je prav kmalu z
»osvoboditvijo« sledila naciona-
lizacija. To besedo je najbolje,
da povem z besedami: kraja, kla-
nje, mučenje, zapiranje, interna-
cija itd.
Odslovili so me iz mojih goric
(napodili) z nevljudnimi beseda-
mi: PROKLETI KULAK, PO-
BERI SE, KAM VE§ IN ZNA§!
Ormoška občina ima kadrov-
ske probleme in jih bo še kako
imela, ko bo iskala člane komisij
— to naj bi bili mladi, mlajši lju-
dje, češ taki, ki s povojnimi na-
cionalizacijami in drugimi po-
dobnimi krivicami niso obreme-
njeni, medtem ko predstavniki
razlaščencev niti ne bodo smeli
sodelovati. Tem mladim članom
komisij ki niso obremenjeni s
krivicami, ki so se dogajale ob
kraji premoženj, pa polagam na
srce, da bo morala biti njih stro-
kovnost na najvišji ravni, saj se
bodo srečevali z Ijudmi-razlaš-
čenci, ki so v praktičnem in stro-
kovnem pogledu na najvišji stop-
nji. To bodo trdni in sposobni
kmetje, dobri gospodarji, diplo-
mirani agronomi, gozdarji, eko-
nomisti, pravniki in drugi. K ne-
rešljivim oziroma težko rešljivim
problemom si bodo pozvali ad-
vokate, ki bodo znali prijeti za
vsako nepravilno povedano be-
sedo.
Preden bodo komisije začele
delovati, jim priporočam, da se
pozanimajo, kje so nakradene
premičnine: umetniške galerije
slik, zlatnina, srebrnina, stilno
pohištvo, gobelini, dragocena ke-
ramika itd. Kot Kogovčan po-
znam oziroma sem poznal lastnr-
ke podobnih dragocenosti, ven-
dar jih niti Kog niti vsa občina
nima. Moja stanovanjska hiša se
je prištevala med spomeniško za-
varovana poslopja. Kakšna je
denas?! Poglejte si jo, člani ko-
misij, sekretarji, predsedniki, di-
rektorji kombinata in še drugi, ki
lahko res imate strah pred razlaš-
čenci.
Lahko je bilo krasti, težko pa
bo nakredeno vračati!
Dipl. ing.
Mirko Breznik
Mitra postaja poslovni hotel
štiri mesece po otvoritvi se drugi ptujski hotel Mitra vse bolj usmerja v poslovne vode. Postal je drugi
dom za lepo število predstavnikov tujih firm. Direktor Drago Kaučič je povedal, da so v dogovorih še z dvema
tujima firmama, ki bosta » hotelu odprli svoji predstavništvi. Povezujejo se tudi s tujimi podjetji, ki se ukvarja-
jo s turistično dejavnostjo, da bi že v predpogodbah zagotovili polnjenje hotela. Hotel se vključuje tudi v do-
mače turistična dogajanja. Osrednje mesto zavzema projekt Turguerije. V času razstave od 15. aprila do 15.
decembra se bo v njem marsikaj dogajalo: šola turške kuhinje, trebušnega plesa in drugo.
Trenutne razmere so podobne tistim v gospo-
darstvu. Večji obisk hotela je posledica osebnih
stikov s predstavniki podjetij, ustanov in drugih,
da preživijo svoje obletnice in druge jubileje pri
njih. Na Rujčane kot turiste se ni zanesti, saj pri-
dejo ali ne pridejo. Za kongresni turizem pa zaen-
krat še ni zanimanja.
Bodočnost za zdaj kaže dobro, rezultati bodo
vidni že čez leto dni. Hotel ima med tujci dobre re-
ference, tudi pisne, Ptujčani pa mu tega še ne pri-
znavajo. Povprečna zasedenost v zadnjem obdob-
ju je 30 do 40-odstotna, kar je bolje kot v drugih
hotelih.
Hotel je v dosedanjem delu pokazal, da se da
uspešno delati tudi z minimalnim številom zapo-
slenih. Trenutno jih imamo pet, drugi so pogodbe-
ni delavci. Hotel pa je še vedno tudi »učni poli-
gon« za učence srednje gostinske in turistične šole
Maribor.
Firma B.D.P., ki je zaslužna, da je hotel Mitra
zaživel, je lOO-odstotni lastnik objekta. Pod streho
hotela je zrasel že marsikateri predlog za poslovno
povezovanje tujcev in ptujske občine. Tuji poslov-
neži, ki stanujejo v njem, se zelo zanimajo za usta-
navljanje tujih firm v občini. Že v tem mesecu naj
bi se odločili za konkretna vlaganja oziroma odpi-
ranje mešanih podjetij v Ptuju. Drago Kaučič pou-
darja, da je vesel, da njegovi gostje pomagajo ali
še bodo pomagali pri razreševanju gospodarske
krize v občini in širše.	MG
Nove cene dimnikarskih storitev, kurentovanje ...
Rujski izvršni svet je v petek sprejel program 32. ku-
rentovanja s finančnim načrtom. Letošnja prireditev bo
stala okrog dva milijona tolarjev. Uspeh je v veliki meri
odvisen od tega, kako bomo kurentovanje predstavili do-
ma in v tujini. Kulturno-informacijski center in Folklor-
no društvo f^uj sta pripravila program nastopov kuren-
tov v trinajstih največjih slovenskih mestih. 25. februarja
bodo kurenti obiskali Maribor, Gornjo Radgono, Mur-
sko Soboto. Velenje in Celje, 25. Kranj, Ljubljano, Novo
mesto, Koper in Novo (iorico, 27. pa Ljutomer, Ormož in
I.enart. S seboj bodo nosili županovo poslanico z vabi-
lom za obisk Ruja m največje slovenske pustne priredi-
tve kurentovanja.
Izvršni svet je tudi sklenil, da bodo dimnikarske sto-
ritve v povprečju višje za 17 odstotkov. Ptujski dimnikarji
so nazadnje cene povišali 1. novembra lani.
Za skupščino so pripravljeni trije odloki: eden v fazi
osnutka, dva kot predloga. 10. marca bodo delegati ptuj-
ske občinske skupščine razpravljali o osnutku odloka o
agromelioracijskih postopkih v ptujski občini, predlogu
odloka o vzgojno-varstvenern zavodu Ptuj in predlogu
odloka o zaščiti in reševanju v občini Ptuj.
Sredstva tretje renominacije proračuna je skladno z
republiškimi usmeritvami razdelil na 21 osnovnih šol, v
katerih bodo opremili 55 učilnic v skupni predračunski
vrednosti okrog deset milijonov tolarjev. Sredstva tretje
renominacije bodo porabili za usklajevanje na področju
izobraževanja in državnih organov.
Kljub temu da republiški proračun, ki določa obseg
javne porabe v občini, še ni sprejet, ptujski izvršni svet
pripravlja okvirne piograme javne porabe za posamezna
področja v tem letu. Občinski proračun naj bi bil sprejet
do konca marca.	~	mc
TEDNIK - februar 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Lenart
— mesto
brez
kulture
Kultura! Ob kulturnem praz-
niku ji namenijo nekaj besed, že
naslednji dan pa pozabijo nanjo,
saj med letom pri Lenartu ni kul-
turnih prireditev.
Pohvala velja osnovnošolcem
in redkim amaterskim zanesenja-
kom, ki skrbijo, da kulturno ži-
vljenje ni popolnoma zamrlo.
Kaj pa umetnost! Gledališke
predstave, razstave! Pojem kultu-
re je v lenarški občini zreduciran
na nekaj amaterskih folklornih
skupin in pevskih zborov. Duho-
vna revščina, miselnost, ki je na-
klonjena le ljudskim veselicam
in ritmu polke, je dokaz, da me-
sto Lenart ostaja nerazvito, ru-
ralno območje.
Zveza kulturnih organizacij je
v letu 1991 za vse svoje dejavno-
sti iz občinskega proračuna pre-
jela le 200.000,00 SLT. Težko je
pojasniti, zakaj se za kulturne
dejavnosti in prireditve nameni
tako malo sredstev. Je kriva ob-
činska vlada? IVIogoče so bili
kulturniki neopazni in premalo
zahtevni!
Kulturni domovi samevajo,
mnoge počasi spreminjajo v
skladišča in lokale. Prav je, da
jih nekaj uporabljajo v druge na-
mene, ker bi v nasprotnem pri-
meru propadali.
Kot kaže, upravljalca kultur-
nih domov — občino Lenart —
zanima le komercialna plat, saj
si je le tako mogoče razlagati za-
misel, da bi »preddverje« lenar-
škega kulturnega doma preuredi-
li v cvetličarno.
Ali bodo v prihodnje kulturni
domovi namenjeni le še shodom
političnih strank in teritorialcev?
Darja Ornik
Bogato darilo
Prijetno smo bili presenečeni,
ko sta nas v petek, 14. februarja,
obiskala gospoda Kari Schnabel,
predsednik hessensko-slovenske-
ga društva, in Karl-Heinz Kru-
ger, tajnik društva in urednik re-
vije Slovenija, ki izhaja v Kirch-
Ijainu. Že dalj časa trajajoča na-
klonjenost naših prijateljev iz
Kirchhaina se je znova potrdila.
Že pred časom so učencem stroj-
ne šole podarili stružnico in son-
de za osciloskope, ki jim bodo
omogočili lažje delo pri prakti-
čnem pouku.
Tokrat so nas razveselili z da-
rilom, ki nas obvezuje. Podarili
so nam okrog 200 strokovnih
knjig, največ s področja kovinar-
ske in elektro stroke, nemške
slovnice in literarne zgodovine
ter kmetijstva. Del tega bogastva
so nam odstopile srednje šole v
Kirchhainu, drugo pa podarile
založbe in drugi darovalci. Knji-
ge bodo spravljene v šolski knjiž-
nici, kjer bodo vsakomur dostop-
ne.
Takih obiskov smo zmeraj ve-
seli, saj nas povezujejo z ljudmi
iz drugačnega kulturnega okolja,
z ljudmi, ki se srečujejo z drugi-
mi problemi, ki pa vendar niso
pozabili, da z dejanji, ki so na-
menjena sočloveku, bogatijo
obenem tudi sebe in svojo kultu-
ro. Prav iz tega prepričanja je
zrasla ideja o povezavi med sred-
njimi šolami na Ptuju in Kirch-
hainu. Vsekakor pa moramo
omeniti nesebična prizadevanja
gospoda Schnabla, ki se je od iz-
bruha vojne v Sloveniji trudil za
oskrbo z zdravili in s pomočjo
nemških in slovenskih dobrodel-
nih organizacij oskrboval sloven-
ske bolnišnice.
Prijateljem iz dežele Hessen
smo iskreno hvaležni v prepriča-
nju, da bomo še v prihodnje
uspešno obojestransko sodelova-
li.
Dijaki SŠC
(Foto: Lagerholc)
Narobe stvari v mestu Petpedi
Ponedeljkova premiera članov
gledališke skupine STOPINJE
DPD Svoboda Ptuj je bila — naj
nam bo dovoljeno uporabiti žar-
gon mladih — super. V razgiba-
no zgodbo Leopolda Suhodolča-
na o Tintanu, ki s strašili zastra-
šuje meščane mesta Petpedi, ho-
če županovo hčer za ženo, pre-
poveduje petje nas je popeljalo
kar 26 mladih (učenci osmih ra-
zredov ptujskih osnovnih in dija-
ki prvih letnikov srednjih šol) in
prepričali so nas, da je v mestu
Petpedi res nekaj hudo narobe.
Igrali so doživeto in sproščeno;
pozna se, da so vsi že lani obi-
skovali gledališki studio. Uspelo
jim je ustvariti napetost, ki ni po-
pustila do konca, vzdušje gleda-
lišča v polnem pomenu besede.
Predstava je ogrela dlani polne
dvorane, vendar je pozornemu
opazovalcu več kot navdušeno
ploskanje spoznanje, da igralci
»vedo«, kaj gledališče je, kako
nastaja predstava . . . Dragoceno
spoznanje, ki nastaja v dolgih
urah vaj in ni nujno, da se vedno
tudi razkrije občinstvu tako, da
se zavesa odpre in igralci igrajo.
Branki Bezeljak Glazer to uspe-
va in že dolgo ni bila kakšna sku-
pina tako usklajena v sposobno-
stih in hotenju po gledališki igri.
V mestu Petpedi ni narobe
stvari, vse stoji in teče kot mora.
Narobe stvari v mestu Petpedi
igrajo: Dominik Dimnik, Barba-
ra Krajnc, Alenka Simonič, Uroš
Praš, Gregor Alič, Maja Majnik,
Uroš Rogina, Iris Žnidarič, Niko
Aracki, Laura Bezjak, Petra Cer-
jak. Metoda Ciglar, Nastja Jur-
gec. Dejan Klasinc, Aleksandar
Matijaško, Barbara Pralija, Lea
Skok, Damjan Glazer, Jelena
Cačkovič, Ivana Ercegovič, Petra
Majcen, Erik Papdi, Vesna Var-
gič, Anita Vertič, Ksenija Vindiš
in Dunja Zvec. Mentorji predsta-
ve so: režija Branka Bezeljak
Glazer, glasba Magda Damiš in
Anton Horvat, gib Mira Mijače-
vič, kostumi Stanka Vauda, luč
Tomaž Bezjak. Tehnika: Robert
Kukovec, Boris Horvat in Simon
Puhar. Šivale so Andreja Lovren-
čič, mame in babice. Mizarska
dela je opravil Marjan Pišek.
NaV
■pismo »od blizu«'
Marko Voljč, »človek s hacin-
de«, kot ga je imenoval vplivni ko-
mentator Danilo Slivnik, je ned-
vomno vnesel v slovensko politično
sceno dobršno mero južnoameri-
ške temperamentnosti. Sicer pa je
Slovenija praktično postala tipičen
primer za potrditev teze: prehod iz
socializma v kapitalizem je Južna Amerka.
Menda sem, če me spomin ne vara, že večkrat
opozarjal, da utegnejo slabosti mlade demokracije
kaj hitro zamoriti slovenske državljane, ki počasi,
toda vztrajno nevarno izgubljajo zaupanje v parla-
mentarno demokracijo. To je seveda usodno, saj
lahko zadeve uredi le še trda roka ali pa doživimo
reprizo totalnega razpada sistema, ki smo ga na
makro nivoju že doživeli v Jugoslaviji. Morda se te-
ga premalo zavedajo akterji na slovenski politični
sceni, ki predolgo izžarevajo diskretni šarm diplo-
macije ter strankarskih ukan in zapletov. Verjetno
magistra Marka Voljča, ki so ga predlagali neodvi-
sni poslanci.
Glede na »zverinjak« v slovenski politiki je pri-
stanek Voljča na kandidaturo nedvomno hrabro
dejanje, čeprav bo šele čas pokazal, kaj je pravza-
prav v ozadju lova za novim premierom. Veliko bolj
jasne bodo stvari že jutri po izrednem skupnem za-
sedanju vseh zborov slovenskega parlamenta in ko
boste imeli moje pisanje že v rokah. Ne bi rad pre-
judiciral, morda samo vtis in razmišljanje mojih
kolegov, ki jim je Voljč sicer simpatičen, vendar
menijo, da morda tudi zaradi tega nima možnosti,
da bi zbral 120 glasov, torej večino 240 poslancev
slovenskega parlamenta. Osebno seveda ne bi dal
roke v ogenj niti za eno niti drugo rešitev, saj je
pred nami še mučno pričakovanje jutrišnega zase-
danja.
Na Balkanu nič novega — razen morda, da so v
srbskem stilu odstavili zobozdravnika Babica, kar
je seveda bilo pač v Miloševičevem duhu komunici-
ranje z diasporo. Beograd in Zagreb sta v pričako-
vanju modrih čelad, glede katerih si še vedno obe
strani nista čisto na jasnem. Hrvati namreč priča-
kujejo, da bodo s pomočjo modrih čelad počasi pri-
čeli uvajati jurisdikcijo nad ozemlji s srbsko večino,
medtem ko je Srbija prepričana, da modre čelade
praktično porivajo dele hrvaškega ozemlja dolgo-
ročno v njihove roke. Američani in predvsem stara
celina imajo verjetno spet svoje račune glede Bal-
kana, ki ga oboji poskušajo oblikovati po svoji po-
dobi.
Bosna je še vedno dutv free — brezcarinska co-
na, kjer tržijo vse zainteresirane strani, vendar ni
jasno, kdo bo dobil, kdo izgubil. Vloge so velike,
zato je malo verjetno, da bi Bosna ostala cela. Po-
čakajmo do referenduma konec meseca, ki sicer ne
bo prinesel rešitve, vendar bo plebiscit vseeno imel
težo pri svetovnem javnem mnenju in politiki oh
morebitnem širšem priznanju Bosne in Hercegovi-
ne. Ljudje smo naveličani vojn, večnih kriz, pred-
vsem pa vse težjega boja za preživetje, kjer je člo-
vek človeku Slovenec.
Vladimir Vodušek
Občinstvo je ob predstavi uživalo ...
Uspela premiera
»Elizabete«
Kljub vsem težavam, ki so spremljale nastajanje dramskega pr-
venca 18-letne Barbare Krajnc, igre za igralko in igralca v stilu angle-
škega humorja DOBER DAN, IME MI JE ELIZABETA, je premie-
ra, ki je bila minulo soboto v ormoškem domu kulture, izredno uspe-
la. Pa tudi dvorana v Ormožu je zadnje čase ob podobnih prireditvah
nabito polna. To je dobro znamenje, pravijo ormoški kulturniki. Gre-
gor Geč in Barbara Krajnc, edina nastopajoča, sta domačemu občin-
stvu sporočila, da bo repriza čez dva tedna.	VT (Foto: ŠH)
Zdravje se prične v ustih
Staro pravilo pravi, da se zdravje prične v ustih. Zdravje pa je
vrednota, ki ima tudi vse večjo ekonomsko vrednost, saj je zdravljenje
iz dneva v dan dražje. Torej velja skrbeti za ohranjanje svojega zdrav-
ja, pri čemer je ključnega pomena zdrava prehrana. Ta je še zlasti po-
membna za nosečnice in otroke.
Željam medicinske stroke po zdravi prehrani je prisluhnila Peru-
tnina Ftuj in je v sodelovanju z zdravstvenimi strokovnjaki začela
proizvajati dietno obarjeno klobaso, ki jo je poimenovala D-safalada.
Izdelana je iz najkakovostnejših delov piščančjega mesa. Vsebuje
30 % manj maščobe od drugih podobnih izdelkov, bogatejša pa je z
beljakovinami in mineralnimi snovmi, zlasti kalcijem in fosforjem, ki
so najpomembnejši elementi za zdrav razvoj človeka, še zlasti mlade-
ga.
To je prvi tak poskus, najbrž pa ne poslednji, zato so zdravstveni
delavci in predavatelji gospodinstva organizirali v Perutnini stroko-
vno predavanje o zdravi prehrani za tiste, ki skrbijo za prehrano naših
otrok v vrtcih in šolah. Uvodno strokovno razlago je podala specia-
listka pedontologinja dr. Jožica Reberc, ki je dala poseben poudarek
novemu dietnemu proizvodu D-safaladi.
Potrebo po taki obliki sodelovanja so potrdila mnoga vprašanja,
ki so sledila predavanju in na katera so zainteresirani dobili dodatne
strokovne razlage.	L. C.
Govori se
. . . da zadnje čase dopise z
občinskih vrhov spremlja fraza
»Z odličnim spoštovanjem!« Ne-
kateri se nad tem zmrdujejo, saj
ne zveni nič logično slovensko,
nekateri ne razumejo, nekateri
se smejejo, brihtni pa pojasnjuje-
jo: »Odličnik vabi nadrejenega
odličnika na obisk in odlično ko-
silo na Ptuj. Za odlično ocenjuje
njegovo odločitev, da se je po vr-
sti odličnih vabil odzval in poleg
stranke obiskal še odlično obči-
no. Po odličnem pogovoru se
nam obeta odlična prihodnost.
Naj živijo odličniki!«
. . . da bo namesto toplic na-
stala v Ptuju nova firma: Terme,
d.o.o. Ni važno, kdo so ustanovi-
telji firme, važno je Da Odpla-
čajo Obveznosti.
.. . da plakat za kurentovanje
ni posrečen, da se z njega ne da
nič razbrati. Mogoče gre za po-
vsem drugi plakat.
. . . da sta Lojze in Stane so-
šolca. Skupaj sta študirala geo-
grafijo. Oba sta visoka, oba
imata brado, oba sta v državni
službi. Eden je predsednik v Lju-
bljani, drugi analitik in planer v
Ptuju.
...dajev ptujskem zdravstvu
res kritično. Pred kratkim je
zmanjkalo celo zadaj brisalnega
materiala.
. . . da so ptujski krščanski de-
mokrati navdušeni. V izložbi pa-
pirnice Alf so opazili pustno še-
mo g. Peterleta, svojega predsed-
nika. Romanja pred izložbo sicer
ne bo, zaradi domiselne reklame
pa bodo lastnico Alfa sprejeli za
svojega častnega člana. ^^
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
VEDNO VEČJE LIKVIDNOSTNE
TEŽAVE
Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva — podružnice
Ptuj je imelo v prejšnjem letu blokirane žiro račune nad pet dni mese-
čno povprečno 14,7 ptujskih podjetij (1990. leta 5,9 podjetij). Povpre-
čni znesek mesečne blokade je znašal 318.816 tisoč tolarjev (1990. leta
66.829 tisoč tolarjev). V zadnjih treh mesecih prejšnjega leta se je šte-
vilo blokiranih podjetij znatno povečalo, prav tako znesek blokade.
Decembra je imelo blokirane žiro račune povprečno mesečne nad pet
dni 19 podjetij, od tega pet zasebnih.
Hude likvidnostne težave imajo tudi organizacije s področja
družbenih dejavnosti, zlasti zdravstvo.
mmm 1182 OBVEZNIKOV ZA ZAKLJUČNI
RAČUN
Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva podružnice
Ptuj mora do konca februarja zaključne račune predložiti I 182 obvez-
nikov iz ptujske in ormoške občine, od tega 316 zasebnih in deset me-
šanih podjetij.
H SKUPŠČINE PREDVIDOMA
10. MARCA
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj je na seji I I. februarja odloči-
lo. da bo drugo letošnje zasedanje skupščinskih zborov predvidoma
K), marca, ko bodo v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o go-
spodarjenju v prejšnjem letu m o načrtih za letos, pa tudi o razvoju
obrti v občini. Ni pa še znano, ali bodo delegati dobili odgovor na po-
slansko vprašanje glede poteka stečajnega postopka v podjetju Olga
Meglič. Stečajni upravitelj ni odgovoren občinski skupščini, stečajni
senat pa na pisno prošnjo občinskega Sekretariata za gospodarstvo še
ni odgovoril.
Hi PTUJSKI TURIZEM V SALZBURGU
IN HARDBERGU
v tem in prihodnjem tednu se bo ptujski turizem predstavil na
dveh turističnih sejmih oziroma razstavah v Avstriji. Prvi v Salzburgu
ima mednarodne razsežnosti, predstavitev v Hardbergu pa je sicer
krajevnega značaja, vendar pomembna za uveljavitev Ptuja v Avstriji,
od koder naj bi v prihodnjih letih prihajalo v mesto ob Dravi več turi-
stov kot prejšnja leta. V Hardbergu bodo turistične zanimivosti ptuj-
ske občine v sliki in besedi na ogled od 21. do 28. februarja. Svoja de-
la bo razstavil likovnik - amater Boris Žohar, na ogled pa bodo tudi
Miheličeve reprodukcije. Ker bo razstava »Ptuj in kurentovanje« v
predpustnem času, bo večina del na to temo. Hardberžani bodo ptuj-
ske kurente videli tudi v živo. S kopjaši jih bodo obiskali 28. februar-
ja, ko jih bo sprejel tudi župan gospod Schiogl.
wmm PONATIS PTUJSKEGA PROSPEKTA
Občinska Turistična zveza Ruj se je odločila ponatisniti pro-
spekt Ruja z nekaterimi popravki. Med bistvenimi sta odstranitev
imena Jugoslavija in zamenjava treh slik. Ponatis pet tisoč izvodov bo
stal sto milijonov tolarjev. Zagotovili so jih v blagajni Zveze.
HI ODDAJA LOKALA LE
Z NATEČAJEM
Ptujski izvršni svet na seji 14. februarja ni ugodil vlogi Bojana
Kocjana, najemnika gostišča grad Bori, ki je hotel objekt oddati ne-
posredno novemu najemniku. Vztrajajo, da se oddaja lokala opravi
skladno s pravilnikom o oddaji poslovnih prostorov v občini Ptuj, to-
rej z natečajem.
HI MARCA OKROGLA MIZA
O PTUJSKEM GOSPODARSTVU
Ptujski klub menežerjev, ki začasno deluje v prostorih restavraci-
je Ribič (prvo nadstropje), bo v prvem polletju letos izvedel več aktu-
alnih strokovnih razprav v okviru internega izobraževanja in nekaj
zunanjih, na katerih bodo sodelovali znani strokovnjaki z različnih
področij. Prva okrogla miza bo marca, na njej pa bodo govorili o sta-
nju v ptujskem gospodarstvu in o možnostih reševanja težav.
GRAJSKA RESTAVRACIJA
BO OBČINSKA
Po dogovoru med občino in Kmetijskim kombinatom Ptuj bo
kombinat na občino prenesel grajsko restavracijo. Z javnim nateča-
jem bodo poiskali najboljšega ponudnika, ki jo bo preuredil skladno
s pripravljenimi projekti.
Pripravila: MG
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
4 — OD TU IN TAM
20. februar 1992 - TEDNIK
OD Apač ...
CIRKULANE: Večnamensko dvorano bodo v začetku marca že
začeli uporabljati, vendar bo svečana otvoritev šele ob krajevnem
prazniku, ki ga praznujejo v juniju. V dvorani bo poleg telovadnice še
nekaj prostorov zd mlade in upokojence ter delovanje drugih društev.
Drog, katerega prestavitev stane najmanj 50 tisočakov.
Ce se bodo hoteli prebivalci Cirkulan pripeljati do svoje dvorane, pa
bodo morali najprej počakati, da poštarji prestavijo telefonski drog,
ki je skoraj na sredini dovozne ceste. Poštarji samo za študijo o pre-
stavitvi zahtevajo 50 tisoč tolarjev. Morda bi bilo še najbolje, da bi ga
nek neznanec podrl in bi ga potem tako ali tako morali znova postavi-
ti — morda bi pridobili kak meter.	(d. 1.)
TEDNIK
GRAJSKI HRIB: Pozimi je prav prijetno opazovati, kako ga že
ob najtanjši snežni odeji oblegajo otroci. Tudi letos je bilo tako. Žal
je potem, ko so se skupaj s snegom umaknili, ostal hrib zasvinjan s
poiivinilom in lepenko, na katerih so se vozili. To precej kazi podobo
hriba in pot na grad in tudi bela preproga zvončkov tega ne more
skriti.
TEDNIK
PRI ROKU: Že na sami tabli pri smetišču ob Roku piše, daje tja
dovoljeno voziti le odpadni gradbeni material in zemljo. Pa vendar
ptujsko Cestno podjetje tega ne upošteva. Dokaz vidite na sliki.
Spuhlja na smetišču.
(OM)
TEDNIK
PTUJ • Člani tukajšnjega gasilskega centra posvečajo v zim
skem času večjo pozornost izobraževanju svojih članov. Tako je v ne
deljo, 16. februarja, 34 gasilcev iz Kicarja, Grajene, Podvincev, Velov
leka in Ptuja uspešno opravilo teoretični in praktični del tečaja za iz-
prašane gasilce. Poveljnik ptujskega gasilskega centra Jože Pihler jim
je ob tem čestital in jih pozval k nadaljnjemu humanemu delovanju.
TEDNIK
TRŽEČ • Tu so v nedeljo glasovali o ponovni uvedbi krajevne-
ga samoprispevka. Gre pravzaprav za vaški samoprispevek, saj bodo
sredstva za ureditev vasi naslednjih pet let zbirali le prebivalci vasi ob
Polskavi. Kaže, da jim je bilo dovolj spoznanje, da se zadnji čas po
propadlem referendumu v KS Videm ni nič več razvojnega zgodilo.
Še pluženja snega ni imel kdo plačati. Množično so prišli na glasoval-
no mesto (kar 220 od 226) in se tudi množično odločili za samoprispe-
vek. Za je obkrožilo kar 75 odstotkov glasovalcev.
(JB)
pripravila: D. Lukman
... DO ZupeCje vasi
Poslanci ponovno največ o vojaški problematiki
Ob nekoliko skromnejši ude-
ležbi bistriških občinskih poslan-
cev (nekateri, predvsem r družbe-
nopolitičnem zboru, se skupščin-
skih sej ne udeležujejo več) so na
seji največ govorili o vojaški pro-
blematiki, sprejeli program dela
izvršnega sveta in skupščine za le-
to 1992, dali soglasja k imenova-
nju dr. Petra Klasinca za ravnate-
lja Pokrajinskega arhiva Mari-
bor, dr. Janka Predana za direk-
torja Zdravstvenega doma Sloven-
ska Bistrica, imenovali komisijo
za izvedbo lokalne samouprave,
sprejeli statutarni sklep o organi-
ziranosti delavske univerze v javni
zavod z novim imenom Ljudska
univerza Slovenska Bistrica. Veli-
ko besed je bilo tudi ob poslan-
skih vprašanjih glede gozdov in
kazni, za črno sečnjo.
Poročilo o problematiki reše-
vanja vojaških objektov in zem-
ljišč JA v občini Slovenska Bi-
strica je postalo že zajetno. V
njem je kronološki pregled aktiv-
nosti v zvezi z omenjeno proble-
matiko, poročila Vorševe komisi-
je za reševanje objektov in zem-
ljišča JA, dopisi, ki jih je pred-
sedstvo skupščine pošiljalo na
Ministrstvo za obrambo Repu-
blike Slovenije, odgovori nanje,
pismo bistriškega kluba študen-
tov županu Ivanu Pučniku in
njegov odgovor na pisanje in
najpomembnejše — dogovor,
sklenjen 20. januarja 1992 med
Skupščino občine Slovenska Bi-
strica, ki jo je zastopal Ivan Pu-
čnik, in Ministrstvom za obram-
bo Republike Slovenije, ki ga je
zastopal Janez Janša, minister za
obrambo. Po burni razpravi, ko
so poslanci komisiji dali prizna-
nje, da je opravila garaško delo.
so s sedmimi vzdržanimi glasovi
vsi triie zbori skupščine sprejeli
sklep o gradnji učnega centra na
lokaciji Kidričevo. Skupni utčni
center naj bi v prihodnje nado-
mestil zdajšnja v Slovenski Bi-
strici in Ptuju. Soglasno pa so
poslanci naložili skupščinski ko-
misiji za reševanje vprašanj ob-
jektov in zemljišč JA, da skupaj z
občinskimi upravnimi organi in
republiškim Ministrstvom za
obrambo čimprej poišče primer-
no lokacijo za preostale vojaške
objekte.
Ko so poslanci na skupščinski
seji govorili o že znanih zahte-
vah, da mora vojska po treh letih
oditi iz mesta Slovenska Bistrica,
pa je imel poslanec DPZ Ladi-
slav Cvahte pomisleke glede treh
nadaljnih let bivanja vojske v
mestu. »Strinjam se, da ostane
Bistrica brez vojske, vendar ne
poznam tako slabega gospodar-
ja, ki bi 99 milijonov tolarjev in-
vestiral v neko zgradbo samo za
tri leta. Na tem področju sem na
zelo trdnih tleh. Na območju se-
danje bistriške občine bomo vsaj
do leta 2000 imeli dva vitalna vo-
jaška objekta — Ložnico in Boč.
Ce bi bil gostinec, bi se prav go-
tovo veselil 300 mladih ljudi, ki
pridejo v vojašnico. Glede roka
tri leta pa gledam vse na precej
daljši čas, kljub temu da je po-
trebno že sedaj razmišljati, kaj
bo v objektih vojašnice v mestu v
prihodnje.«
Nekaterim poslancem ni bilo
povsem jasno, zakaj Ptujčani
učni center želijo. Bojan Sinič,
delegat DPZ, je povedal, da po
vsem, kar je zapisanega in kar je
slišal na seji skupščine, zavrača
vse očitke, ki so jih bistriški štu-
dentje naslovili županu Ivanu
Pučniku.
Precej besed je bilo povedanih
v bojni enoti, ki da naj bi bila v
bistriški vojašnici. Ob tem so iz-
ražali bojazen, saj Bistričani tež-
ko pozabljajo, koliko orožja in
municije je bilo nakopičene sredi
mesta. Nekaj »revolucije« proti
vojski pa izvira tudi iz predvolil-
nega časa, ko si mnoge stranke s
tem, da so proti vojski, nabirajo
glasove volilcev.
Vida Topolovec
Letna konferenca SKD in
Peterle v Ptuju
Slovenski krščanski demokrati Ptuja se bodo jutri, v petek, 21. fe-
bruarja, ob 15. uri zbrali na drugi redni letni konferenci. Ocenili bodo
svoje delo v preteklem letu in morali marsikaj doreči. Po volitvah so si-
cer postali v občini največja stranka in pričakovali bi, da se bodo tako
pedstavili v občinskih strukturah. Vendar tega ni bilo videti ravno dosti.
Delovali so v okviru Demosa in svoje nastope usklajevali s koalicijo.
Verjetno so mnogi pričakovali,
da bodo po zamenjavi enostran-
karskega sistema ravno v Ptuju
SKD bolj udarni, če hočete —
glasni. Tega na zunaj ni bilo vi-
deti. Vedno so bili nekako v
ozadju in se običajno niso preti-
rano zaletavali v številne med-
strankarske spore. Petkov obra-
čun bo moral oceniti prav dose-
danji način dela in tudi najti pri-
merno obliko v času pred novimi
volitvami. Zboru bo dala poseb-
no težo pričakovana udeležba
predsednika stranke in predsed-
nika republiške vlade Lojzeta Pe-
terleta. Ta bo gotovo odločilno
vplival na bodoče delo ter podal
prihodnjo orientacijo. Povrh vse-
ga pa bo kot predsednik vlade —
toliko kritizirane, v kateri se si-
cer sončijo ministri, ki ji najbolj
mečejo polena pod noge, a je ne
želijo zapustiti — znal odgovori-
ti na marsikatero, še tako nepri-
jetno vprašanje. Ker si g. Peterle-
ta predstavljamo kot umirjenega
politika, kljub vsem negativno-
stim, ki mu jih dokaj nepreprič-
ljivo nalagajo politični naspro-
tniki, utegne biti pogovor oziro-
ma debata z njim dokaj zanimi-
va. Pomembno je, da bodo Ptuj-
čani znali spraševati tudi o svo-
jih problemih, ki jih tarejo; ne
prenašati čenč, temveč poudariti
tisto bistveno, kar zadeva naš na-
cionalni, gospodarski in tudi
pluralistični prostor, v katerem
primanjkuje strpnosti do druga-
če mislečih in malo več meseboj-
nega zaupanja, ne branjevskega
zmerjanja, kot je zadnjič v Ptuju
dejal na proslavi ob kulturnem
dnevu pisatelj in dramatik Tone
Partljič.
Srečanje bo v baročni dvorani
minoritskega samostana in kul-
turno ga bosta poživila zbor sv.
Viktorina ter knjižna razstava o
Antonu Martinu Slomšku, ki jo
je že zadnjič pripravila Ljudska
in študijska knjižnica Ptuj, a bo
prenesena nadstropje niže. Prav
zaradi obiska g. Peterleta priča-
kujejo večji obisk, saj ni srečanje
namenjeno samo za člane SKD,
temveč za vse, ki jih to zanima.
E. J.
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Odprto pismo
republiški skupščini
in vsem političnim
strankam
Skupščina občine Mozirje in
odbori političnih strank v občini:
Slovenski krščanski demokrati,
SKZ-LS, Liberalna stranka. Slo-
venska demokratska zveza —
Narodna demokratska stranka in
Stranka socialdemokratske pre-
nove pozivamo in zahtevamo od
Republiške skupščine in vseh po-
litičnih strank, ki so v njej tudi
zastopane, da najkasneje do kon-
ca junija 1992 izvedejo predča-
sne volitve.
Blokada v skupščini in razprti-
je v vladi so dosegle že tako stop-
njo, da se postavlja resno vpraša-
nje, kako zagotoviti funkcionira-
nje mlade demokratične države.
Močno je ogroženo sprejemanje
najnujnejše zakonodaje in pro-
gramov, brez katerih sodelovanje
z Evropo ne bo mogoče. Brez so-
dobne lastninske, pokojninske,
zdravstvene zakonodaje in goz-
darske zakonodaje ter socialnega
programa ne moremo pričakova-
ti discipliniranega in s pravnim
redom podkrepljenega stopanja
v razviti svet.
Za izvedbo volitev je potrebno
čimprej sprejeti novo volilno za-
konodajo. Zato pričakujemo od
vseh oblikovalcev volilne zako-
nodaje, da bodo z vso politično
odgovornostjo, ki se kaže skozi
materialno stanje naših državlja-
nov, pristopili k sprejetju za vse
sprejemljive volilne zakonodaje.
Rešitev je možna le v kombinira-
nem sistemu. Ta namreč omogo-
ča zavarovati interese regional-
nosti in interese političnih
strank. V državnem zboru mora-
jo biti zastopani interesi sedanjih
volilnih enot, uporabljenih pri
zadnjih volitvah v zbor občin. To
pomeni, da bo sedanja občina
imela vsaj enega poslanca. Ce se
prvaki strank ne morejo dogovo-
riti o predlagani kombinaciji, pa
predlagamo, da se takoj organi-
zira 14-dnevna razprava po obči-
nah, rezultati te razprave pa so
potem obvezni za poslance v re-
publiški skupščini. To pomeni,
da je volilna zakonodaja lahko
sprejeta do 15. maica, volitve pa
pripravljene do konca junija
1992.
Pozivamo vse državljane Slo-
venije in občinske odbore politi-
čnih strank širom Slovenije, ki
jim je do blagra vseh slovenskih
državljanov, da nas podprejo in
da od obstoječih političnih struk-
tur zahtevamo takojšnje sprejetje
ustrezne volilne zakonodaje in
volitve njakasneje junija 1992.
Dovolj nam je fraz in peska v
oči, vsi smo za takojšnje volitve
— volitev pa ni. Še enkrat: DR-
ŽAVLJANI SLOVENIJE, pod-
prite nas.
Predsednik SO Mozirje:
Andrej Presečnik,
dipl. ing. agr.
Predsednik SKD:
Štefan Matjaž
Predsednik SKZ-LS:
Franc Bezovšek,
dipl. ing. agr..
Predsednik SDZ-NDS:
Alfred Božič,
mgr. oec.
Predsednik SDP:
Marko Purnat
Predsednik LDS:
Zdravka Hriberšek-Ladinek
(1. nadaljevanje)
KAJ SE JE DOGAJALO
V HRASTOVCU LETA 1945
Mogočen grad Hrastovec, ki
stoji v neposredni bližini Le-
narta, je marsikaj doživel v
svoji sedemstoletni zgodovini.
To, kar se je dogodilo leta
1945, pa se še ni zgodilo nikdar
poprej!
Maja 1945 je mariborska
UDB-a, ki ji je načeloval Slav-
ko Ogrizek, izdala nalogo pobi-
ti vse tiste Lenarčane in okoli-
čane, ki so »nasprotniki« so-
cializma in so bogati. Obsojen-
ce so najprej zaprli v bivše
skladišče sadja v Lenartu. Od
tam so vodili skupine po deset
ljudi peš v Hrastovec. Ob neki
priliki sta v Črnem lesu dva ob-
sojenca zbežala v gozd. Seveda
so ju dobili in kar tam ustrelili.
Niti pokopali ju niso; to so sto-
rili domačini po enem mesecu.
V Hrastovcu so obsojene za-
prli v temno klet za tri dni.
Hrane niso dobivali; ali so
imeli vodo, se ne ve. Takratni
stražar Anton Žmavc iz Vukov-
ja je povedal: »Ljudje so kriča-
li: »Dajte nam komandanta!
Povejte nam, zakaj smo tu!«
Pisali so poslovilna pisma na
cigaretne škatle in robčke. Žal
teh pisem sorodniki niso ni-
kdar dobili.
Na streljanje so vodili po de-
set ljudi, kadar je bila meseči-
na. Začelo se je ob deseti uri
zvečer. Moške so slekli do na-
gega, ženske pa so bile v kom-
binežah. Morišče in grob sta
oddaljena okoli 300 metrov od
gradu na južni strani. To je pri
prvem ribniku ob jezu, ki loči
prvi in drugi ribnik in se dotika
gozda. Jamo naj bi si kopali
obsojenci sami, pa tega zaradi
izčrpanosti niso zmogli. Rablji
so bili pijani. Na samem moriš-
ču so pili žganje in vino. Stre-
ljali so posamično, nekatere tu-
di zaklali z noži ali pobili s
krampi. Ljudje so strašno kri-
čali. Lojzek iz Voličine je pove-
dal, da se je kričanje slišalo po
4 km daleč naokoli. Rablji so
svoje delo končali okoli polno-
či in žrtve pustili nezakopane
do drugega dne. Med prvimi so
ustrelili gostilničarko Aublovo
in njeno mlado natakarico iz
Lenarta. Tudi staremu Brusu
niso prizanesli; bil je edini si-
romak med žrtvami. Imel je
malo trgovinco, pa jim je šel na
živce, ker je prodajal bogce.
Ko so prišli po njega, so rekli:
»Brus, zdaj boš nehal prodajati
bogce, mi te bomo odpeljali k
pravemu bogu.«
Da je bilo pokopanih v pr-
vem ribniku mnogo trupel, je
dokaz, da voda tri leta ni za-
mrznila v krogu treh metrov.
To so potrdili mnogi domačini.
Ne ve se število žrtev; govori
se, da okoli osemdeset.
Glavni rabelj je bil takrat po-
leg drugih Franc Turk iz Parti-
nja. Sosedje so povedali, kako
težko je umiral. Kadar je bil pi-
jan, je kričal in se jokal: »Kako
so prosili, molili in jokali, mi
smo pa klali!«
Naj povem še to, da grobišče
ni niti zaznamovano. Pred leti,
ko je bilo prepopvedano krasiti
ta grob, so ga svojci krasili,
zdaj, ko je dovoljeno, pa so
skoraj pozabljeni. Mislim, da
so si zaslužili ti ljudje skromen
spomenik.
Se nadaljuje
Priča mračnih dogodkov maja 1945.
TEDNIK - 20. februar 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
Gorišniški pevci so ob jubileju prejeli čestitke in spominska darila so-
pevcev.
Koroški Vresovci so ogreli dlani ljubiteljev petja.
(Foto: M. Ozmec)
40 LET MPZ RUDA SEVER GORIŠNICA
Prijeten pevski večer
Med številnimi prireditvami ob kulturnem prazniku je bila na območju ptujske občine zago-
tovo posebno bogata in množična pevska prireditev v Gorišnici, na kateri so na predvečer prazni-
ka, v petek, 7. februarja, pevci treh zborov skupaj s številnimi domačini in gosti proslavili 40-le-
tnico mešanega pevskega zbora Ruda Sever iz Gorišnice. Poleg domačih pevcev so nastopili mo-
ški pevski zbor VRES iz Prevalj in moški komorni zbor iz Ptuja.
Besede prisrčne dobrodošlice je zbranim v
gorišniški dvorani namenil Stane Strelec,
predsednik KS Gorišnica, slavnostni govor-
nik pa je bil Franc Lačen, predsednik Zveze
kulturnih orjganizacij v Ptuji, ki je razmišljal
o kulturi nek^oliko širše, gorišniškim pevkam
in pevcem pa ob jubileju čestital in se jim za-
hvalil za njihovo pevsko poslanstvo.
S posebno pozornostjo so se Gorišničani
spomnili »očeta« tamkajšnjega zborovskega
petja in duhovnega vodjo Staneta Staniča ter
počastili spomin nanj m na druge pokojne
pevce z minuto tišine. Stane Stanič je gorisni-
ski zbor vodil dobra tri desetletja. Leta 1981
pa je zaradi preobremenjenosti predal taktir-
ko Marjanu Rogini. Ta je zbor vodil do leta
1987, zatem pa je po kratkem premoru prev-
zela zborovodsko mesto Slavica Cvitanič, ki
zbor uspešno še danes vodi.
V štirih desetletjih obstoja so dekleta in že-
ne, fantje in možje iz Gorišnice opravili več
kot 300 nastopov in gostovanj doma in v tuji-
ni. Repertoar zbora je zelo pester, saj pojejo
domače in tuje, ljudske in umetne pesmi, sre-
čali so se že tudi z mojstri renesanse. K njiho-
vim pevskim uspehom so zagotovo pripomo-
gli tudi korepetitorji Jože in Mirko Mulej,
Gusti Kirbiš^ Pavla Vinko, Milena Pivko, Sla-
vica Pukšič in Slavica Trunk.
Za svoje večletno delovanje v zboru je že
mnogo pevcev prejelo katero od Gallusovih
značk, 16 pa so jih izročili na tej prireditvi. V
zboru je aktivnih 42 pevk in pevcev, njihov
predsednik pa je Vancek Kosi.
V slavnostnem in jubilejnem koncertnem
programu so največ aplavza poželi za Mozar-
tovo Ave Verum Corpus in Borisa Papando-
pula Kad igra kolo. V Simonitijevi Dolga no-
cka temna si sta se izkazali solistki Irena Ko-
larič ter Mateja Kovačec.
Dlani ljubiteljev lepega petja so zagreli tu-
di koroški Vresovci, ki pojo že 21. sezono, po
dolgih letih vodenja prizadevnega zborovo-
dje Jožka Krefta Da je zadnjo sezono zbor
prevzela Almira Cegovnik. Odlika zbora so
predvsem številni in odlični solisti ter zvesto-
oa domači koroški pesmi.
Nič manj niso navdušili člani moškega ko-
mornega zbora iz Ptuja, ki ^a dolga leta uspe-
šno vodi dirigent Franc Lačen, njihovo petje
pa je Ptujčanom dobro znano. m. Ozmec
Razstava del Bojana Oberčkala
Kljub koloniji likovnikov amaterjev, ki že nekaj let uspešno poteka
pri Tomažu, so v Ormožu razstave domačih umetnikov bolj redke. Prav
zaradi tega so bili Ormožani minuli petek toliko bolj veseli razstave del
Bojana Oberčkala, ki je svoja dela razstavil v avli skupščine občine; ta
je tudi pokroviteljica razstave.
Med številnimi obiskovalci in povabljenci je bil ob otvoritvi tudi
Tone Partljič, za glasbeni užitek pa sta poskrbela profesorja ormoške
glasbene šole Metka Žižek in Rado Munda.
»Z Bojanom se poznava že do-
brih 33 let. Spoznal sem ga na
mariborskem učiteljišču, ko sem
sam hodil v peti letnik, on pa
kakšno leto za mano. Takrat smo
izdajali glasilo, kot se za mlade,
ki jim nekaj »rije« po glavi, tudi
spodobi in Bojan je pri tem so-
deloval. V tistih časih je bila mo-
da, da je eden od dijakov hodil
na učiteljske konference, in to
sem takrat bil jaz. Pa so tam ne-
prestano obravnavali neka ime-
na, kot so Gusti Glamoš, Bogo-
mir Jurtela, Bogdan Čobal, Bojan
Oberčkal, tu in tam tudi Emil
Štumberger. Ali so imeli ti hudiči
neopravičene ure ali so špricali
ali je imel kdo popravnega, na-
kar je še kak profesor zgrožen ■
dodal, češ popivajo pa tudi. Se-
veda so tu in tam omenili še mo-
je ime in dodali: Ta se še vsaj
uči. V profesorskem zboru je bila
tudi Mara Čepič, najstarejša, in
je te spore znala lepo zgladiti.
Dejala je: Kaj pa če iz fantov še
kaj bo? Mogoče bodo postali ce-
lo priznani umetniki. In vidite,
vse se je uresničilo. Bojan je po-
stal priznali likovnik, prav tako
Bogomir Jurtela, Bogdan Čobal
je akademski slikar, slikal je tudi
pokojni Emil Štumberger, Gusti
Glamoš pa je letos prejel celo
Prešernovo nagrado,« je ob
odprtju razstave povedal Tone
Partljič in še omenil, da so njuna
kasnejša srečanja potekala bolj
mimogrede, ker se je obema ved-
no mudilo. Se danes pa je Part-
ljič Bojanu Oberčkalu hvaležen,
ker mu je stal ob strani pri sne-
manju filma o Karolini Žašler,
kjer je Bojan tudi igral.
»Rad bi predstavil Bojanovo
bohemsko naravo, pa jo brez
dvoma dobro poznate. Zame je
bila vedno skrajno dobrodušna
in prijateljska, vedno je razmiš-
ljal, kaj bi mi dobrega storil, ni-
koli nič slabega,« je še dodal
Partljič in povedal, da ima doma
Bojanovo sliko, kjer je podpis
velik, slika pa manjša; hudomu-
šno je omenil, da so Bojanove
slike zadnje čase vse večje z vse
manjšimi podpisi.
Likovna dela, ki jih Bojan
Oberčkal razstavlja v avli skup-
ščinske zgradbe, izhajajo iz tesne
povezave z okoljem, v katerem
avtor živi in dela. V dolgem tri-
desetletnem obdobju, kolikor
ustvarja, ga privlači arhitektura
starih kmečkih domačij, zidanic,
skednjev in drugega kar izginja
iz slovenjegoriških gričev in glo-
bač. Vse to ohranja na številnih
skicah in risbah, ki jih ima na
stotine, saj je zadnjih trideset let
prehodil območje med Šentiljem
in Ormožem. Priljubljena tema
tihožitij so stari kmečki pripo-
močki; med njimi je posebno ve-
liko starih ur.
Krajinski izrezi so ujeti v tre-
nutkih jeseni in so razpoloženj-
sko vezani na pokrajino prleških
goric. Veje dreves ob razpadajo-
čih skednjih nakazujejo slutnjo
nečesa neprijetnega, prav tako
pa tudi razgibano nebo pred pri-
hajajočo nevihto. O tem je pisal
v oceni akademski slikar mag.
Vlado Potočnik: »Stavbe žarijo v
luči belih zidov in razpadajo
istočasno vase, sonce se umika
oblakom, ki hitijo v vse smeri.
Prijetno sprehajanje po gvašu ali
olju, po romantični pokrajini,
domačijah, sproščeno naslikanih
tihožitjih. Čez vse to visi poseb-
no melanholična koprena nev-
tralnih sivin, kot spoznanje o
minljivosti in hotenju po še mo-
čnejšem ekspresivnem podaja-
nju, zaradi česar avtor že opušča
nekatere detajle.«
Razstava bo na ogled še jutri.
S tem se uresničujejo obeti pred-
sednika ormoškega izvršnega
sveta Vilija Trofenika, da naj bi
postala skupščinska avla prostor
za občasne likovne razstave.
Vida Topolovec
Bojan Oberčkal je rojen
I9S8. leta v Mariboru. Na Pe-
dagoški akademiji je diplomi-
ral 1968. leta. Kot likovni pe-
dagog je poučeval na številnih
osnovnih šolah, trenutno služ-
buje na osnovni šoli Središče
oh Dravi.
Skupinsko in samostojno je
razstavljal v več krajih Slove-
nije in Hrvaške, pa tudi v nem-
škem Burscheidu, pri zdom-
skem društvu France Prešeren.
Ob odprtju razstave	(§. Hozyan.)
PREDSTAVITEV KNJIGE KARIKATUR SLAVNA NAŠA ZGODOVINA
Liberalni demokrati ob
kulturnem prazniku
Da je karikatura v tem času zanimiva in priljubljena, še posebej če je to karikatura Delovega karikaturi-
sta Franca Jurija, je dokaz prepolna viteška dvorana ptujskega gradu prejšnjo sredo. Liberalnodemokratska
stranka Ptuj je pripravila predstavitev knjige karikatur Franca Jurija Slavna naša zgodovina. Poleg Franca
sta sodelovala še Jaša L. Zlobec, ki je napisal uvod h knjigi, in kantavtor Vlado Kreslin.
Kljub dvajsetminutni zamudi
gostov (ki se jim za zamudo ni
zdelo vredno niti opravičiti) je
bilo srečanje nadvse prijetno in
zanimivo. Zanimivo tudi zaradi
tega, ker sta tako Jaša Zlobec kot
Franco Juri tudi poslanca, kar
gre gotovo v prid njunega pozna-
vanja aktualnega političnega tre-
nutka v Sloveniji. Karikatura
Franca Jurija je aktualna, pikra,
zlobna ali kot je v uvodu h knjigi
napisal Jaša Zlobec: »Novi slo-
venski oblastniki si očitno zaslu-
žijo samo slavospeve in ode, vsa-
kdo, ki se nasmehne na njihov
račun, pa je v resnici opričnik
petinštiridesetletnega boljševi-
škega zatiranja. Rdeči agent.«
Po začetni zadregi obiskoval-
cev se je srečanje razvilo v prije-
ten klepet o politični karikaturi,
o politični resnici, ki jo živimo v
parlamentu in zunaj njega. Pe-
sem Vlada Kreslina je prijetno
dopolnila oba poslanca, ki pa ni-
sta prišla kot poslanca, ampak
kot člana Liberalnodemokratske
stranke, ki je izdala in založila
knjigo karikatur Slavna naša
zgodovina.	fsjaV
(Foto: Kosi)
PTUJSKA KNJIŽNICA ZA NAJMLAJŠE
OB KULTURNEM PRAZNIKU
Srečanje s Piko
Nogavičko
Poleg Slomškovega večera ie za letošnji kulturni praznik Ljudska
in študijska knjižnica pripravila še srečanje s Piko Nogavičko za
najmlajše. V goste so povabili Marjana Marinška iz Velenja, ki je obi-
skal Astrid Lindgren, avtorico knjige o Piki Nogavički, ki jo poznajo
otroci po vsem svetu. Marjan Marinšek seje predstavil kot Pikin oče
in potem ob glasbi in diapozitivih iz televizijske nadaljevanke o Piki
Nogavički ter slikami o svojem obisku pri Astrid Lindgren spomnil
na zgodbo o pegasti deklici z dvema čopoma rdečih las.
Otroci so lahko videli tudi naslovnice vseh izdaj knjig o Piki No-
gavički, ki so doslej izšle na svetu. Bilo je veselo in zabavno minuli če-
trtek v dvorani v Muršičevi ulici, sicer pa v družbi Pike Nogavičke ni
bilo še nikoli nikomur dolgčas. Za konec so knjižničarji mladinskega
oddelka pripravili še literarno uganko. Kdor jo je pravilno rešil, si je
za vesel konec popoldneva z malo sreče pri žrebanju prislužil še na-
grado.	NaV
Foto: Langerholc
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimska
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
MINERVA (lat. Minerva)
Minerva je bila rimska boginja
modrosti, tako kot pri Grkih Ate-
na. Ljudi je naučila različnih ve-
ščin in obrti. Kot boginjo modro-
sti so jo častili tudi učitelji. Na
njen praznik, 19. marca, so dobi-
li letno plačo. Znana je tudi kot
zaščitnica zdravja in zdravljenja,
zato se imenuje Minerva Medi-
ca. V našem mestu po napisih ni
poznana, s širšega mestnega ob-
močja Poetovione pa je bil naj-
den njen tempelj v Varaždinskih
toplicah (Aquae lasae). Tempelj
je bil postavljen v toplicah z na-
menom, da so se bolniki priporo-
čali za ozdravitev.
Pokrajinski muzej Ptuj hrani v
zbirki drobnega arheološkega
gradiva bronasto plastiko Atene
/ Minerve.
Rimski boginji Minervi je enaka grška Atena, ki so jo ponavadi upoda-
bljali v bojni opravi. Tako je prikazana tudi v drobni bronasti plastiki,
ki jo hrani ptujski muzej.
6 — OD TU IN TAM
20. februar 1992 - TEDNIK
Na tisoče korakov.
8. februar 1992, slovenski kul-
turni praznik, smo v Markovcih
določili za srečanje najstarejših
prebivalcev KS. Najmlajši med
njimi, ki so v sobotnem dopol-
dnevu prišli v šolsko jedilnico,
so dopolnili 80 let, štiri živahne
ženice pa so zagledale luč sveta
že v prejšnjem stoletju. Za orga-
nizacijo celotne prireditve je po-
skrbela prizadevna komisija za
socialna vprašanja pri KS Mar-
kovci, njihovem vabilu pa so se
nadvse uspesno m prisrčno odz-
vala podjetja: MIP Ptuj, ki je šti-
rim najstarejšim poslal bogate
darilne košare, MIR iz Vidma je
daroval vse cvetje, šopek za naj-
starejšo krajanico in cvetlični
aranžma LIPA — trg. podjetje
Marjana Kostanjevca — pa da-
rilne bone v vrednosti 20.000
SLT, kar bo komisija namenila
za tiste starejše, ki jih bodo obi-
skali na domovih. Organizatorji
in vsi udeleženci srečanja name-
njajo iskreno zahvalo tudi OŠ
Markovci, njenim kuharicam in
učiteljem, ki so kakorkoli pripo-
mogli k temu, da je bilo lepo in
prijetno prav vsem ves dopoldan
in še lep del popoldneva, ko so
se tudi zadnji razšli.
Prav srečanje v Markovcih je
vzpodbudilo svojce najstarejše
prebivalke KS Markovci Julijane
Kukovec iz Bukovec, da so se
zbrali že v nedeljo, 9. februarja,
na domu njenega sina Franca in
snahe ter pripravili predprazno-
vanje rojstnega dne svoje mame,
babice in prababice. Pravo firaz-
novanje je bilo namreč v nedeljo,
16. februarja, torej dan pred 97.
rojstnim dnevom živahne Julija-
ne, ki se je rodila v kmečki druži-
ni Polančevih v Novi vasi, se naj-
prej poročila k Horvatovim v Bu-
kovce, ovdovela in se čez čas po-
novno poročila; od tod tudi njen
sedanji priimek, ki ga nosijo tudi
oba sinova iz tega zakona, dva
vnuka in tudi že pravnuk in
pravnukinja.
Na prvem srečanju, 9. februar-
ja, je tudi nastal ta posnetek Sla-
vice Pičerko, ki je iz pomenka
zbranih razbrala ljubečo skrb za
jubilantko vedno in povsod, ne
le ob tem praznovanju. Vsi so
ponosni na njeno življenjsko ve-
drino, pa tudi na telesno čilost,
saj od vseh starejših še najbolje
vidi brez očal, dobro sliši in je še
vsa taka, da ji pripisujejo in želi-
jo ne le učakati prvo stoletje,
temveč spoznati in se veseliti tu-
di drugega.
To ji želimo tudi drugi!
Karolina Pičerko
Julijana Kukovec ob 97. rojstnem
dnevu. (Foto: S. Pičerko.)
Koranti z roglji
na Rogli
Tudi koranti iz Lancore vasi so se začeli razkazovati obiskovalcem pomemb-
nih športnih prireditev. V začetku februarja so navdušili številne domače in tuje
obiskovalce evropskega smučarskega prvenstva na Rogli. S svojo mogočno pojavo
so navdušili tudi turistične delavce Rogle in tako že našli enega svojih bodočih po-
kroviteljev.
Tudi koranti iz Lancove vasi imajo
dolgo in bogato zgodovino. So pa ne-
kaj posebnega — za ptujsko območje,
znano po kurentih, dodatna zanimi-
vost in turistična privlačnost. V fol-
klornem društvu Lancova vas sedaj
delujejo tri sekcije; poleg oračev in
Lucij še skupina korantov.
Masovno oživljanje lancovskega
koranta, ki je sicer že doslej spremljal
skupino oračev, ni muha enodnevni-
ca, temveč začetek načrtnega dela. Že
letos bo na kurentovanju v Ptuju na-
stopilo dvajset korantov v novi opre-
mi, v prihodnje se bodo številčno še
okrepili. Korantije jim izdeluje ptuj-
ski tapetnik Branko Kline, prave
zvonce pa Ivan Slukan iz Velovleka.
Zanimivost je v tem, da so korantije
narejene iz izvirnih materialov, torej
ni na njih nič umetnega, plastičnega,
kar sicer kazi mnoge moderne kuren-
te. Koranti iz Lancove vasi so torej
pravi posnetek izvirnih zgodovinskih
mask na tem območju. Preden so se
lotili formiranja velike skupine, so si
pomagali z raziskavo, ki je nastala pri
Zvezi kulturnih organizacij Slovenije;
o korantu bodo izdali ustrezno publi-
kacijo, predstavili ga bodo tudi v tu-
jih jezikih in naredili še marsikaj za
njegovo širšo predstavitev. Na sceno
stopa torej dodatna obogatitev turisti-
čne ponudbe ptujske občine, seveda
pa bo lancovski korant ostal tam, kjer
so njegove korenine.
JB
Del novonastale skupine lancovskih korantov.
VELIKA OUENKA ZA FRANCETA MIHELIČA
Ostal je kurent
življenjska pot akademskega slikarja Franceta Miheliča se je v Ptuju ustavila le za kratek čas, od leta
1936 do 1941. Dovolj, da je srečal kurenta, demona, ki se je vtihotapil v njegovo ustvarjanje in dal njegovim
slikam fantastiko in grotesknost. Ali pa je bilo to v Mibehcu že veliko prej, preden je srečal kurenta ? Kdo bi
vedel? Ptujčani pa si prav zaradi kurenta »lastimo« Miheliča. Da bi se s stalno zbirko vrnil v Ptuj, je bila že-
lja, izrečena prvič ob 1900-letnici Ptuja. Mihelič bi dobil atelje v okroglem stolpu ob grajskem turnirskem
prostoru. Prizadevanja niso rodila sadov. Minilo je več kot desetletje, ko je misel spet oživela. Leta l9S4je bil
postavljen v okviru grajske galerije edini stalni izbor umetniškega opusa Miheliča. Zbirka ni ostala dolgo, že-
lja Ptujčanov pa še vedno ostaja.
Njegov obisk v Ptuju prejšnji teden smo izkoristili tudi mi za klepet, za obujanje spominov...
Kakšni so vaši spomini na ptuj-
ska leta?
France Mihelič: V Ptuj sem
prišel iz Kruševca, kjer sem bil
dve leti profesor risanja na gim-
naziji. Ko so kralja Aleksandra
ubili, sem bil premeščen v Ptuj.
Prvi, s katerim sem se srečal, je
bil Anton Ingolič, ki mi je nudil
v prvih mesecih tudi sobo. Posta-
la sva prijatelja. Pozneje sem ilu-
striral njegove povesti, ki so iz-
hajale v tedanji reviji Naš rod.
Skupaj sva obiskovala okolico.
Ob pustnem času sva šla v Dor-
navo in tam sem prvič videl ku-
rente, se prvič srečal s pustnimi
običaji. Tam sem se tudi srečal z
mrtvim kurentom — ležal je mr-
tev in obstopile so ga maske. To
mi je živo ostalo v spominu. Na
to temo sem potem naredil sliko
in nekaj grafik. Drugo ali tretje
leto bivanja v Ptuju sem imel
razstavo, svojo prvo samostojno
razstavo v prostorih nekdanjega
dijaškega doma. Posebej za to
priložnost je prišel iz Ljubljane
profesor Štele in imel na otvori-
tvi govor. Na otvoritvi je bilo ve-
liko Ptujčanov in veliko del je bi-
lo odkupljenih, žal pa se je veli-
ko del iz tega časa kasneje izgu-
bilo.
Maske, s katerimi sem se tukaj
srečal, so me prevzele, zakaj ta
element fantastike mi je bil že
prej nekako v krvi. Veliko sem
hodil po gozdovih in kurentova
podoba me je spominjala na ne-
ka fantastična drevesa. Tako je
tudi moje poznejše ustvarjanje
izviralo iz teh elementov. Kuren-
ta nisem upodabljal kot folkloro
v smislu Gasparija na primer, to
je bil zame eden od elementov, v
katerem sem iskal neke podzave-
stne stvari, ki sem jih potem upo-
dabljal; to ni bil vedno le kurent.
^Franc Mihelič se je rodil
anrila 1907 v Virmašah pri
Skojji Loki, dve leti kasneje pa
se je družina preselila v Dole-
nje Laze pri Ribnici. Leta
1931 je diplomiral v Zagrebu
na akademiji za umetnost in
umetnostno obrt. Po diplomi je
živel v Ljubljani, leta 1934 je
dobil službo na gimnaziji v
Ptuju, potem je bil do leta
1943 v Ljubljani, ko odide v
partizane. Od leta 1945 do
1970 je bU redni profesor na
Akademiji upodabljajočih
umetnosti v Ljubljani. Leta
1965 je bil imenovan za čast-
nega člana Akademije lepih
umetnosti v Firencah in za red-
nega člana Slovenske akade-
\mje znanosti in umetnosti. ^
Težko je zdaj govoriti o tem, ne
da bi lahko hkrati gledali sli-
ko.. .
V Ptuju ste se prvič srečali z
masko, pustnimi šegami...
France Mihelič: Šokiran sem
bil, ko sem prvič videl različne
maske. Z Ingoličem sva hodila
tudi po kmetijah, takrat kurenti
še niso bili tako industrializirani,
kot so danes, ko imajo vsi enake
kožuhe. Kmetje so si masko ku-
renta sami naredili in vsaka je
imela neko osebno noto, vsak je
delal po svoji fantaziji in bilo je
vsfi bolj elementarno.
So vam vile sojenice slikarstvo
Doložile že v zibelko?
Franci Mihelič: Verjetno. Ri-
sal sem že v otroških letih, nihče
me ni na to navajal... Verjetno
je to v človeku. Učitelji so že v
šoli opazili, da imam na tem po-
dročju posebne sposobnosti. Po
srednji šoli sem šel na akademi-
jo. Doma je bila revščina, bilo
nas je osem otrok. Zlagal sem se,
da imam v Zagrebu za študij vse
urejeno, čeprav nisem imel nič.
Od ribniške posojilnice sem do-
bil par sto dinarjev posojila. To
je bilo za prve dni, ko sem stano-
val v enem od dijaških domov.
Ta je imel na dvorišču barake,
kjer so bili ruski ujetniki med pr-
vo svetovno vojno. V eni baraki
nas je bilo po trideset. Tam sem
živel dve leti. Hrano sem dobival
v porodnišnici. Nekdo mi je
omenil, da je v porodnišnici gi-
nekolog Slovenec; ta me je pova-
bil, da sem hodil risat razne stva-
ri, ki jih potrebujejo za predava-
nja. Po medicinskih knjigah sem
povečeval slike in risal, kar so mi
naročili .. . Tam sem ukradel tu-
di papir, da sem lahko risal do-
ma.
Koliko lahko umetnik, če sploh
želi, ubeži pred vsakdanjostjo?
France Mihelič: Ubežati ni
mogoče, edino lahko se zaprete v
svoje delo in vas premakne v
drug svet. Sicer pa živiš v svetu, v
katerem pač živiš, tega se ne mo-
reš rešiti. . .
Bi lahko delili vaše umetniške
ustvarjanje na obdobja, ločena
med seboj, ko ste spremenili po-
dobo svoje izpovedi...
France Mihelič: Ne, ne bi re-
kel. Bila so nihanja, vendar ne
bistvena. Mene je svet fantastike
vedno privlačeval, še preden sem
se srečal s kurentom. Še preden
sem končal akademijo, sem nare-
dil petnajst litografij, sicer bolj
socialno obarvanih, z elementi
fantastike, fantastika pa je bila
potem v mojih delih zmeraj pri-
sotna. S kurenti se je začelo, se
samo še bolj stopnjevalo in se v
nadaljnjih delih ponavljalo v
raznih oblikah: gozd, Dafne kot
fantastično bitje, riba Faronika,
metamorfoze ... Elementi, ki me
spremljajo še danes. Čeprav sem,
ko sem bil še v Ptuju, slikal tudi
pokrajino — Haloze, pa tudi
pozneje sem na Dolenjskem, kjer
sem imel vikend, veliko slikal
-1-\
Skupščina občine Ptuj je ob ^
letošnjem kulturnem prazniku
podelila akademskemu slikar-
ju Francetu Miheliču najvišje
občinsko priznanje za delo v
^^Ituri — veliko oljenko. ^
pokrajino, ampak vse to je bila le
priprava na moje fantazijsko de-
lo.
Obstaja slika, ki vam je naj-
dražja, ki je za vas nekaj posebne-
ga?
France Mihelič: To je težko re-
či. Mrtvi kurent, ki sem ga delal
še pred vojno, ga doživljal na
Ptujskem polju . . . Mrtvi kurent,
ki sem ga narisal obdanega z ne-
gibnimi maskami, pokritimi s
snegom ... To, da so prekrite s
snegom, je bila upodobitev ele-
menta časa. Ta mrtvi kurent je
danes v galeriji. Na to temo sem
delal tudi grafiko ...
Kako ljudje sprejemajo fanta-
stiko na vaših slikah, ki je pogo-
sto kar grozljiva?
France Mihelič: To je res. Mo-
goče gre iskati vzrok za to tudi v
mojem življenju, ki ni bilo vedno
idealno in optimistično in je to
nekje v podzavesti človeka ... S
tem se potem človek na nek na-
čin rešuje samega sebe in svojih
mračnih gledanj na svet. Upoda-
bljaš to in se nekako odkupiš od
te groze ...
Kljub temu so bile ljudem vaše
slike všeč ...
France Mihelič: Gotovo. Lju-
dje so jih kupovali, kljub temu
da motivi niso bili ravno optimi-
stični ... Delal sem tudi portre-
te, vendar to ni posebej pomem-
ben element mojega slikarstva.
Slikarji ste ljudje dneva, odvi-
sni od svetlobe ...
France Mihelič: Ponoči fanta-
ziram in sanjam. Delam podnevi,
v glavnem dopoldan. Tudi ni-
mam rad zime in mračnih dni,
čeprav je to v meni prisotno.
Najrajši delam, če je zunaj jasno,
svetlo, veselo .. . Mračni dnevi
vplivajo na človeka, ne dajo mu
impulza, čeprav si prisiljen doži-
vljati eno in drugo.
Kakšna je vloga barv na vaših
slikah?
France Mihelič: Barva je po-
memben element, je pa izrazito
subjektivna stvar. Jaz sem veliko
risal, moja grafika sloni na risbi.
Barva pa je seveda važen ele-
ment, vendar izrazito subjekti-
ven.
Razstave...
France Mihelič: Nazadnje sem
imel razstavo ob kulturnem praz-
niku v Ljubljani. Razstavljeni so
bili pasteh, risbe in grafike. To je
bila zame zelo pomembna razsta-
va, čeprav ni bilo razstavljeno
vse, kar sem želel. Pred leti je bi-
la taka moja retrospektivna raz-
stava v Moderni galeriji, kjer
sem razstavil med drugim tudi
šest tapiserij. Takrat je bilo pred-
stavljeno moje kompletno de-
lo ...
Imate pregled nad svojim
ustvarjanjem, zbirate časopisne
izreke o svojih razstavah in kriti-
ke, veste, koliko slik ste naslikali,
koliko risb narisali...?
France Mihelič: »Slovim« po
tem, da velikokrat nisem na sli-
kah niti podpisan, so slike brez
letnice ... Glede tega sem kar
precej malomaren, tako da bodo
imeli umetnostni zgodovinarji
kar nekaj dela. Če jim vse pove-
ste vnaprej, potem samo prepiše-
jo. Tak je bil Božidar Jakac — ne
da bi ga kritiziral — on je natan-
čno napisal, kdaj in kje je slika
nastala; napisal je tudi uro.
Vas ura preganja?
France Mihelič: So ure dneva,
so ure življenja, so ure smrti..
o tem obstaja neka panjska kon-
čnica. To je bil majhen element,
ki sem ga pozneje uporabljal v
fantastičnih oblikah. Ena teh slik
je tudi v pariški moderni galeriji.
Ta element se je vezal velikokrat
tudi s kurenti. Ura je bila prisot-
na kot eden od elementov, ki je
pomemben za človeka in člove-
ško življenje, na žalost...
Kakšno je slovo umetnika od
dela, ki ga je ustvaril, da ga bo
prodal?
France Mihelič: Slovim po
tem, da ne maram prodajati...
Kaj ustvarjate v teh dneh?
France Mihelič: Delam neke
variante na starejše teme, na te-
mo ribe Faronike, o kateri piše
Pregelj v knjigi Plebanus Joan-
nes. Pravljica pripoveduje, da na
hrbtu te ribe sloni ves svet, in če
bo zmigala z repom, se bo svet
podrl. Ta baladni element pove-
zujem zdaj s svojo fantastiko in
čakam, kdaj bo pomignila z re-
pom. Zadnje čase že malo miga,
svet je v nevarnosti ...
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
Uspelo srečanje folklornih skupin
in ljudskih pevcev
v nabito polni dvorani prosvetnega doma v
Podgorcih je bilo prejšnjo soboto zvečer v dveur-
nem programu slišati in videti veliko dragocenosti
iz zakladnice ljudskih običajev, ki še vedno živijo
v ljudeh ormoške občine.
Na občinsko srečanje so letos prišli ljudski godci
iz Ivanjkovec, Velike Nedelje, skupina ljudskih pev-
cev od Tomaža (vodil jo je Danijel Cajnko, predsta-
vila pa je stare običaje ob kolinah), skupina ljudskih
pevk iz Obreza (vodila jo je Tilika Kolarič, predsta-
vila se je z »godem pri Mimiki«), zimska opravila
ob lepih domačih pesmih pa je predstavila skupina
ljudskih pevcev iz Sterjanc, (vodi jo Albina Nemec).
Nastopili sta tudi folklorni skupini i/ Obreza in
Podgorcev, ki jo vodi Stanko Kukovec.
Srečanje si je ogledala Nežka Lubejeva iz Mari-
bora, predsednica Združenja folklornih skupin
Slovenije, (bila je v vlogi selektorja in je ocenjeva-
la nastopajoče) ter Meta Bencina iz ZKO Sloveni-
je-
Predsednik OZKO Ormož Bojan Burgar, ki je
ob tej priložnosti podelili nastopajočim priznanja,
je povedal, da je ob vsem tem bogastvu ljudskih
običajev potrebno dati kulturni zapuščini posebno
mesto tudi v občinski zvezi kulturnih organizacij.
To se kaže tudi v pripravljanju raziskave o štajer-
ski noši; upajo, da se jim bo priključila tudi ZKO
Slovenije, ker je to dolgotrajno delo, ki bo po vsej
verjetnosti veljalo veliko denarja.
Vida Topolovec
SPOŠTOVANJE DELA, KRUHA IN VINA
Ljudski pevci in godci v Markovcih
Da je naš človek vedno spoštoval dobrine zemlje, ki so mu omogočile preživetje, smo ponovno spoznali na
sobotnem srečanju ljudskih pevcev in godcev, ki so ga pripravili Folklorno društvo Ptuj, Folklorna skupina
Anton-Jože Štrafela Markovci ter Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj v Markovcih.
Ljudski pevci in pevke so opevali
opravila, ki pripomorejo, da dobimo
kruh in dobrote iz moke ter vino, os-
novne stvari, ki zadovoljijo telo in du-
šo. Ob delu se je naš človek vedno
rad poveselil in to po določenem ri-
tualu, ki so nam ga prikazali ljubitelji
naše folklore.
Tudi ljubezni, agensa človekovega
življenja, ni manjkalo v nastopih sku-
pin, ki so se v soboto predstavile pred
številnim markovskim občinstvom.
To je v nastopih začutilo svoje kore-
nine in z nostalgijo primerjalo današ-
nji čas hitrosti in individualnosti z na
odru oživljeno preteklostjo.
Na sobotnem srečanju so se pred-
stavili pevci in pevke iz Dolene, Vid-
ma pri Ptuju, pevke iz Lancove vasi,
Dornave, Cirkovc, Zabovcev, pevci iz
Markovcev in kosci iz Lancove vasi.
Na violino in harmoniko sta zaigrala
Božena in Mirko iz Strelcev oziroma
Sobetincev, zaigrali so tudi godci iz
Zavrč. Atraktivni nastop so pripravili
plesalci iz Dolene. ki so zaplesali be-
lokranjske plese, prireditev pa je skle-
nila folklorna skupina Markovci s
pevci in pevkami s skrajšanim prika-
zom gostuvanja. Čas gostij je vedno
sovpadal s pustnimi običaji, ki so se v
Markovcih zelo ohranili, in med po-
slušalci je nostalgija po bogatih gosti-
jah, ki so trajale tudi po teden dni,
največja, saj takšnih poročnih sla-
vljenj danes ni več.
Srečanja ljudskih pevcev in godcev
veliko pomagajo pri očuvanju naše
bogate ljudske dediščine, če pa med
nastopajočimi že v kratkem ne bomo
opazili več mladih ljudi, pa se lahko
zgodi, da bodo pesmi in običaji poča-
si tonili v pozabo.
F. Lačen
Markovsko gostiivanje
(Foto. S. Pičerko)
TEDNIK - februar 1992
ŠPORT — 7
ATLETIKA
Dve tretji
mesti
Državno atletsko dvoransko
prvenstvo za člane, članice, sta-
rejše mladince in mladinke v
športni dvorani atletskega centra
v Ljubljani je bilo zelo zanimivo.
Udeležba je bila številna, med
udeleženci pa tudi maloštevilna
ekipa iz Ptuja. Na prvenstvu je
bilo doseženih kar šest novih
dvoranskih državnih rekordov.
Ptujski atleti so kljub slabim po-
gojem za dvoransko vadbo osvo-
jili dve tretji mesti; Kokot v tro-
skoku in Rozmanova v teku na
60 m.
Rezultati ptujskih tekmovalcev:
člani: 60 m: 9. Tement 7,31,;
daljava: 5. Hostnik 676 cm; tro-
skok: 5. Hostnik 13,89 m, mla-
dinci: daljava — 4. Kokot
646 cm; troskok: 3. Kokot
13,40 m; st. mladinke: 60: 3. Roz-
man 8,01 sek.
Ptujski atleti se bodo v soboto
udeležili kar treh državnih pr-
venstev, in sicer zimskega držav-
nega prvenstva v metih, državne-
ga dvoranskega prvenstva za
mlajše mladinke in mladince,
pionirke in pionirje ter zimskega
krosa AZS.	L Z.
__ROKOMET_
Tesna zmaga Ormožanov
v slovenski ligi rokonietašer so v soboto odigrali zadnje kolo prve-
ga dela, ki so ga iz decembra prestavili v februar. Ormož je v Veliki Ne-
delji z veliko težav s 13:12 (S:KI) premagal Krog, Velika \edelja pa je z
IS:20 izgubila v Škofji Loki.
DRAVA-OMNIKOM RUDAR
V soboto bodo v superligi za-
čeli drugi del prvenstva. Drava
se bo v dvorani Center pomerila
z Omnikomom Rudarjem iz Tr-
bovelj. Tekma bo ob 18. uri in
gotovo zanimiva, saj je Drava je-
seni zmagala v Trbovljah, Rudar
pa ji je vrnil na pokalni tekmi v
Ptuju.
NAPREJ VELIKA NEDELJA
IN ORMOŽ
S turnirjem v Ptuju se je kon-
čalo območno prvenstvo za sta-
rejše pionirje. V nadaljnje tek-
movanje sta se uvrstila Velika
Nedelja in Ormož, izpadla pa
Drava in Angel Besednjak.
l.k.
NAMIZNI TENIS
Pričakovan poraz
v slovenski superligi za članice so začeli drugi del prvenstva.
Ptujska ekipa je gostila Primex iz Vrtojbe in po pričakovanju izgubila.
Rezultat je bil 8:1 za gostje. Zmago za domačinke je dosegla Sonja
Marinkovič. Izidi: Mlakar-Gorkič 0:2, Marinkovič—M. Faganel
1:2, Čerče—Nišavič 1:2, Marinkovič—Gorkič 2:1, Mlakar —Nišavič
0:2, Cerče—M. Faganel 0:2, Marinkovič—Nišavič 1:2, Čerče-Gor-
kič 0:2 in Mlakar—L. Faganel 1:2.
V slovenski ligi so člani Petovie odločili derbi za drugo mesto z
Vesno s 7:2 v svojo korist in to na gostovanju, z enakim izidom pa so
v gosteh izgubili z vodilnim in še neporaženim Melaminom. l.k.
V TIMI HOLDINGU MARIBOR SPREJEM ZA TINO VUKASOVIČ
Odločilno leto za mlado
teniško igralko
6. februarja je bil v prostorih Time holding v Mariboru sprejem za
mlado, obetavno teniško igralko Tino Vukasovič, ki je na decembrskem
gostovanju v Ameriki dosegla nekaj lepih uspehov. Tima je bila med pr-
vimi podjetji, ki se je s sponzorstvom propagirala v daljnem svetu. Di-
rektor Time holdinga Stane Gavez je na sprejemu povedal, da bodo še
naprej pomagali športnikom, vendar bo to sodelovanje bolj sistematično.
Za gostovanje v Ameriki so Tini zagotovili 1000 ameriških dolarjev. Ti-
min prispevek naj bo spodbuda za druge, četudi je skromen. Tudi prek
športa se nova država uspešno promovira.
Jože Florjančič, predsednik
Teniškega kluba Gradiš Branik
Maribor, se je podjetju zahvalil
za prispevek v odločilnem tre-
nutku. Slovenska teniška repre-
zentanca je v tujini prvič nastopi-
la pod svojo zastavo — in to zelo
uspešno. Največji uspeh sta v
Ameriki dosegli Tina Vukasovič
in Tjaša Jezernik v konkurenci
do 14 let, Boštjan Doberšek pa v
kategoriji fantov do 16 let. Če Ti-
ma ne bi zagotovila četrtine po-
trebnega denarja za gostovanje,
mladi teniški igralci ne bi poto-
vali v Ameriko in ne bi imeli
možnosti, da bi promovirali no-
vo, mlado državo.
Letošnje leto bo odločilno za
Tino Vukasovič. Turnirske nasto-
pe bo začela že marca. V progra-
mu so nastopi v Španiji, Italiji,
Nemčiji in Poljski. Da se jih bo
lahko udeležila, potrebuje od 40
do 50 tisoč nemških mark. Za
Barcelono je bila »prekratka« za
okrog 80 mest. V Atlanti naj bi
že nastopila, sicer pa si najbolj
želi, da bi se povzpela na lestvici
WTA.
Mato Sušac, Tinin trener, je
povedal, da je Tina igralka za
peščena igrišča. Je zelo hitra in
ima močan udarec z osnovne li-
nije. Ima »srce«, saj grize za vsa-
ko žogo.
Ko so Tino Vukasovič na
sprejemu v Tirni holdingu
vprašali, kaj pričakuje od tur-
nirja na Rogli, je dejala, da bi
bila rada prva, čeprav ji bolj
ustrezajo peščena igrišča. Ze-
lja se ji je uresničila, saj je pre-
pričljivo zmagala. Turnir je do-
bila brez poraza ; še najtežje je
bilo v finalu, ki ga je dobila
proti černetovi z rezultatom
6:0 in 6:3. Turnir na Rogli je
skrbno pripravil RTC Rogla in
bo v bodoče tradicionalen.
Najboljše so dobile denarne in
praktične nagrade, zmagoval-
ka pa še miniaturno maskoto
RTC Rogla — pohorskega be-
lega zajčka s pozlačeno teni-
ško žogico, delo akademskega
kiparja Viktorja Gojkoviča.
^----^
Klub in Tina sta sklenila pro-
fesionalno pogodbo. Nagrade
pripadajo njej, pod nekaterimi
pogoji pa je udeležen tudi klub.
Jože Florjančič poudarja, da cilj
kluba ni pridobitniška dejavnost.
Veseli bodo, če bo uspela. Nera-
zumljivo pa se mu zdi, da je tenis
izločen iz akcije »Podarim — do-
bim«. Razlog naj bi bili »pre-
majhni« rezultati.
Tina za zdaj nastopa na turnir-
jih z nagradnim fondom deset ti-
soč dolarjev. Želi pa si, da bi so-
delovala na večjih, kjer je fond
25 tisoč dolarjev in več. Igralki,
ki na primer zmaga na turnirju z
desettisočdolarskim fondom, pri-
pada le 15 odstotkov, drugi pa že
dvakrat manj.	MG
Sistem Tima obstaja že šestnajst let. prvega junija lani pa se je
preimenoval v Timo holding, delniško družbo. Ustanovilo ga je 36
podjetij: šestnajst delničarjev je s področja trgovine, enajst s po-
dročja kmetijske predelave (živilska industrija in proizvodnja pijač),
pet iz kmetijstva in štirje delničarji drugih dejavnosti. Osnovne de-
javnosti holdinga so kratkoročno financiranje, komercialna agenci-
ja. izvozno-uvozni posli, priprava izobraževalnih programov, glas-
bena agencija, avtomatska obdelava podatkov in priprava različnih
projektov. Tima holding je ustanovila tudi že prvo podjetje, hčerko
— Tima IMC, ki se ukvarja z izobraževanjem in svetovanjem po-
slovnežem.
BOKS
V nedeljo
izbor za
reprezentanco
Boksarska zveza Slovenije ob
postopkih za vključitev v evrop-
sko in svetovno zvezo (EABA in
AIBA) pripravlja tudi programe
dela organizacije in reprezentanc
oziroma tekmovalcev. Tako bo v
nedeljo, 23. februarja, na Ptuju
izbirni turnir za sestavo mladin-
ske reprezentance. Začeli bodo
zjutraj, finalne borbe pa bodo od
11. ure v športni dvorani Mladi-
ka. Nastopili bodo tekmovalci iz
Ljubljane, Maribora, Celja, No-
vega mesta. Slovenske Bistrice in
Ptuja. Selektor reprezentance je
Ptujčan Ivan Pučko.
l.k.
STRELSTVO
Nastop
v Zagrebu
Slovenska reprezentanca v
streljanju s standardnim zračnim
orožjem se je v Zagrebu v po-
vratnem srečanju pomerila s Hr-
vaško. Končni rezultat je bil 4:4.
V streljanju s pištolo je bil Alojz
Trstenjak s 568 krogi četrti med
člani, Gorazd Selinšek s 545 peti
med mladinci, Mateja Rep pa s
315 šesta med mladinkami.
V	soboto bo v Hrastniku četrto
kolo superlige, v nedeljo pa peto
pregledno tekmovanje najboljših
strelcev in strelk.
l.k.
ODBOJKA
Ozon—Celje
3:0 (UOJ)
športna dvorana Center; gle-
dalcev 100, sodnika Masten
(Ptuj) in Zaifrit (Maribor).
Ozon: Jamšek, Razboršek,
Rajh, Murko, Golob, Marta in
Marjeta Emeršič, Jug, Godec;
trener Dolinšek, pomočnik Radi-
čevič.
Čeprav so Ptujčanke zmagale
gladko in gostjam prepustile le
17 točk, je tekma trajala 60 mi-
nut. Igralke Ozona so v dvanaj-
stem kolu prikazale igro, ki veli-
ko obeta. Najbolje so zaigrale v
prvem nizu, ko jim je vse šlo od
rok in so gostujoči ekipi prepu-
stile le eno točko. Nekaj več od-
pora so nudile Celjanke v dru-
gem nizu, ko so vodile z 0:4 in
5:8, vendar po izenačenju na
10:10 niso osvojile nobene točke.
V	naslednjem kolu je ekipa
Ozona prosta.
I. Z.
JUDO PTUJ '92
Mednarodno prvenstvo
za pionirje in juniorje
!\a mednarodnem pr\enst\u, ki je bilo v soboto v športni dvorani
Center, se je zbralo kar 170 mladih judoistov iz 18 klubov. Prikazane
borbe so zadovoljile prisotne trenerje tako glede trenutnega tehničnega
znanja kot tudi drugih elementih priprave najmlajših. Atraktivne bor-
be sije ogledalo več kot MO gledalcev, ki so bili zadovoljni tudi z odlo-
čnimi nastopi domače ekipe.
Rezultati po kategorijah:
do 28 kg — 1. Ognjenovič
(Šiš.), 2. Ferjan (1. R.), 3. Mura-
tovič (Drava), Rus (Gor.); do
31 kg - I. Holer (I. R.), 2. To-
plak (Drava), 3. Horvat (Gor.),
Franc (Br.); do 34 kg - 1. Rus
(Gor.), 2. Predikaka (Drava), .3.
Rančigaj (M. S.), Žilavec (M. S.);
do 38 kg 1. Hašaj (M. S.), 2.
Sevšek (Im.), 3. Iljevec (Drava),
Vrhovnik (SI. G.); do 42 kg - l.
Vogrinec (Drava), 2. Homer
(Im.), 3. Ferjan (1. R.), Sfiligoj
(Jes.);do46kg - l.Čuk(M. S.),
2. Rebernak (B. R.), 3. Svenšek
(Drava), Marholt (Drava); do
49 kg — 1. Kolednik (Drava), 2.
Vukovič (Bež.), 3. Kos (Im.), Ku-
kovec (Bež.); do 52 kg - 1. Pe-
trak (I. R.), 2. Lakner (I. R.), 3.
Radoševič (Jes.), Jovanovič
(Gol.); do 55 kg - 1. Spinič (Sa-
mobor), 2. Cvetko (Gol.), 3. Aber
(SI. G.), Lazar (M. S.); do 59 kg
—	1. Tropan (Im.), 2. Lampe
(Gol.), 3. Hanžurej (Br.), Kova-
čec (Gor.); do 64 kg -- 1. Cikajlo
(M. S.), 2. Mazuzi (M. S.), 3. Sep
(Im.), Kržan (Br.); do 70 kg — 1.
Petek (Gor.), 2. Šeruga (M. S.), 3.
Mlinarevič (1. R.), Pavlin (SI.
G.); do 77 kg - 1. Pavlin (SI.
G.),2. Prime (Gol.), 3. Goličnik
(SI. G.), Krisch (Bež.); do 85 kg
—	1. Makuc (Jes.), 2. Bogataj
(Jes.), 3. Petelinšek (L R.), Ho-
tonšek (Im.); nad 85 kg — 1. Ro-
gelj (Gol.), 2. Humar (N. G.), 3.
Pogorevc (Br.).
(Foto: Kosi)
Ekipne uvrstitve: 1. Murska
Sobota 24 točk, 2. Drava 20 točk,
3. Ivo Rey 19 točk, 4. Golovec 15
točk, 5. Impol 14 točk. Za naj-
boljšega mladega tekmovalca na
turnirju je bil proglašen domačin
Dejan Vogrinec.
Simon Starpek
JUDO
Državna in Interliga
Prejšnjo sredo je bilo prvo kolo novega prvenstva v slovenski ligi ju-
doistov, v soboto pa začetek v Interligi, v kateri nastopa 12 najboljših
slovenskih in avstrijskih ekip.
GORIŠNICA—DRAVA
7:7 (18:25)
Dvoboj prvega kola državne
lige med sosedi le bil v Ptuju, do-
mačin pa je bila Gorišnica, ker
dvorano v niihovem kraju obna-
vljajo. Kljub dvema močnima
okrepitvama (Simon Zafošnik in
Milan Mesarič) je ptujska ekipa
zmagala šele po borbenih to-
čkah, kar je precejšnje presene-
čenje, ne gled^e na zmago Drave.
Ptujčani so povedli s 4:0, po-
tem ko sta Zafošnik in Senekovič
premagala Kovačca in Kojca.
Sledilo je izenačenje :,Kostevc je
premagal Tomažiča, Žnidarič pa
Doboviška. Po štirih borbah je
bilo izenačeno tudi po borbenih
86 kg je Filip Leščak po pričako-
vanju z 10:0 premagal Tajhma-
na, mladi Damjan Petek pa v ka-
tegoriji do 95 Kg v dobri borbi
veliko starejšega in izkušenega
Mesariča s 3:0. V najtežji katego-
riji bi moral Marin z najmanj 7:0
premagati Murka, to pa je bil se-
veda prevelik zalogaj. Njuna
borba se je končala brez zmago-
valca in Drava je tesno zmagala.
V Interligi je bistriški Impol v
Lipici najprej s 4:2 premagal do-
mačine, nato pa s 6:1 še Union iz
Gradca. Drava je v Wolfsbereu z
2:5 izgubila z ljubljansko OTim-
pijo, nato pa tesno z eno borbe-
no točko razlike še z domačini.
Gorišničani so v Judenburgu z
2:4 izgubili z domačini in z T:6 s
Celjani.	1. kotar
Mladi šahisti OŠ Gorišnica
še vedno najboljši
športna zveza Ptuj in Šahovsko
društvo Ptuj sta izvedla občinsko pr-
venstvo osnovnih šol v šahu v štirih
kategorijah. Udeležba na letošnjem
prvenstvu je bila nekoliko slabša, saj
se ga niso udeležili šahisti OŠ Mladi-
ka Podlehnik in Žetale, ki so prejšnja
leta posegli po visokih mestih. Razve-
seljiva je ponovna udeležba OŠ Olge
Meglič. OŠ Olge Meglič je bila obe-
nem gostiteljica prvenstva, za kar se ji
organizatorja zahvaljujeta.
Tudi tokrat so največ prikazali mla-
di šahisti OŠ Gorišnica z mentorjem
Ivanom Voršičem. Najboljši so bili v
kategoriji mlajših in starejših učenk,
pri starejših učenkah so bili najboljši
iz OŠ Markovci, pri mlajših učenkah
pa OŠ Kidričevo. Pri starejših učen-
cih je vse do zadnjega kola kazalo na
zmago Kidričevega, to pa ie v zad-
njem kolu s 4:0 izgubilo z OŠ F. Osoj-
nika in osvojilo šele 4. mesto.
Zmagovalne ekipe so prejele poka-
le, drugo- in tretjeuvrščene pa diplo-
me.
Rezultati: mlajše učenke: I. Goriš-
nica 8, 2. Franc Osojnik 2,5, 3. Olga
Meglič 1,5; mlajši učenci: 1. Kidriče-
vo 13,5, 2. Gorišnica 13, 3. Franc
Osojnik 6,5, 4. Markovci 5,5, Olga
Meglič 2; starejše učenke: I. Gorišni-
ca 8, 2. Olga Meglič 2,5, 3. Grajena
1,5: starejši učenci: 1. Markovci 16,5,
2. Gorišnica 15,5, 3. Franc Osojnik
15, 4. Kidričevo 14,5, 5. Grajena 10,5,
6. Olga Meglič 9 in 7. Dornava 3 toč-
ke.
Najboljši so se uvrstili na regijsko
prvenstvo, ki je bilo v soboto v Sp.
Dupleku.
Silva Razlag
Rokometni klub Drava Ptuj
, razpisuje
delovno mesto honorarnega
TAJNIKA KLUBA
Pogoji: najmanj srednješolska izobrazba ekonomske smeri, starost nad
30 let. veselje do rokometa, znanje administracije, finančno-blagajniškega
poslovanja ter znanje dela na računalniku.
Honorar po dogovoru
Svojeročno napisane ponudbe s kratkim živlienjepisom pošljite na naslov
RK Drava v osmih dneh po objavi.
Klub z veliko načrti
Veliko pozornosti v jesenskem
nogometnem tekmovanju na po-
dročju MNZ Ptuj so bili deležni
nogometaši v I. kakovostnem ra-
zredu, vendar pa je bilo tekmo-
vanje tudi v 11. razredu zelo zani-
mivo. Bilo je nič koliko lokalnih
derbijev, videli smo nekaj dobrih
nogometnih predstav, prav tako
pa nekaj nezaželenih.
Nogometaši Vidma so po je-
senskem delu prvenstva v 11. ka-
kovostnem razredu na zasluže-
nem prvem mestu. Po igri, pristo-
pu do nje ter s pomočjo številne-
ga občinstva so korak pred zasle-
dovalci. Svoje dobre igre so potr-
dili tudi v pokalnem tekmova-
nju, kjer so izločili dva po reno-
meju večja nasprotnika, in sicer
najprej Središče, nato ptujsko
Dravo.
O njihovem delu v pretekli
polsezoni smo se pogovarjali s
trenerjem Radom Selakom.
Kdaj ste pričeli priprave na se-
zono?
Rado Selak: Priprave smo pri-
čeli zelo zgodaj. Imamo dvajset
igralcev. Trenirali smo dvakrat
tedensko. V začetku so bili tre-
ningi zelo dobro obiskani, kasne-
je pa je prišlo do osipa. Zadovo-
ljen sem z rezultati, vendar pa je
prišlo sredi prvenstva do rahle
krize, toda kljub vsemu smo z
doseženim zadovoljni.
Verjetno sta zmagi v pokalnem
tekmovanju ugodno vplivali na
v/dušje med nogometaši in ljubi-
telji nogometa v Vidmu?
Rade Selak: Seveda je pokal-
no tekmovanje dodaten strošek
za klub. Rekel sem, da se bomo
posvetili ligaškemu tekmovanju,
ostalo pa - kakor pač bo. Ven-
dar so fantje hoteli dokazati, da
znajo igrati nogomet, in so v ta
srečanja šli z veliko želje po
uspehu, še posebej fantje, ki so
prišli iz Drave. Kako bo v poka-
lu naprej, pa ne morem napove-
dovati.
Ali mislite, da bi s tem igral-
skim kadrom lahko postali prvak
in se enakovredno kosali v I. kva-
litetnem razredu?
Rade Selak: Računamo, da bi
lahko bili prvi v tej ligi. Z dvema
dobrima okrepitvama bi verjetno
šlo. Na kaj več kot na obstanek
pa ne bi smeli misliti.
Seveda pa višji rang tekmova-
nja zahteva tudi več izdatkov. Ka-
ko bi potekalo življenje in delo
kluba z mlajšimi selekcijami?
Problem pa je tudi igrišče ..,
Rade Selak: Ze ko smo začeli,
smo računali, da bomo v tej ligi
prvi, in morali smo razmišljati o
pogojih nastopanja v višjem ran-
gu. Verjetno bi vse pogoje izpol-
nili, seveda pa so povezani z zelo
velikimi stroški. Do sedaj smo
bili brez sponzorjev, vse smo pla-
čevali sami. Poskušali bomo po-
praviti igrišče. Vse to bomo dose-
gli s skupnimi močmi in veliko
prostovoljnega dela. Skratka
upam, da nam bo uspelo.
Videm je že dolga leta nogo-
metni center, iz katerega so igral-
ci odhajali igrat drugam. Želimo
jim, da bi se njihovi cilji uresniči-
li.
Danilo Klajnšek
NK Videm.
8 — OD TU IN TAM
20. februar 1992 - TEDNIK
PORTRET STANETA GRADIŠNIKA
Veter v brezah
Dobitniku najvišjega javnega priznanja, nagrade bistriške občine
£a teto 1992, Stanetu Gradišniku so v obrazložitev zapisali, da ga preje-
ma za celotno delo na področju kulture, ki sega tudi v širši slovenski
prostor: »Posebno vidni so rezultati na področju varovanja naravne in
kulturne dediščine, za kar je potrebna velika ustvarjalnost, mnogo do-
datnega dela ter izjemna prizadevnost«.
Ljubezen do domače kulture, klene slovenske besede, pohorskih
gozdov, do ostankov vsega, kar na tem področju govori o zgodovini do-
mačega rodu, so mu po vsej verjetnosti položile v zibel rojenice. Odkar
se zaveda, ga mami lepota večno zelenih, skrivnostnih pohorskih gozdov,
kjer najde notranje ravnovesje. Primerja jih z žensko z dolgimi, razpuš-
čenimi lasmi in sanjavimi očmi, kjer veter tke svoje sanje. Tej veliki lju-
bezni je posvetu tudi opus svojih pesmi.
Poklicno se je s kulturo pričel
ukvarjati pred štirinajstimi leti
kot sekretar KUS občine Sloven-
ska Bistrica, sedaj pa je stroko-
vni delavec pri bistriški ZKO.
Problemi, ki jih na tem področju
ni malo, so mu znani do vseh po-
tankosti. Natanko ve, kje so
ostanki naše kulturne in zgodo-
vinske dediščine, ki jih je potreb-
no ohraniti za prihodnje rodove.
Pri svojem prizadevanju je veli-
kokrat naletel na ovire, ki so mu
jih postavljali številni bodisi za-
radi neznanja, zavisti ali pa kdo
ve zaradi česa vsega, v preteklo-
sti pa tudi zaradi čudne miselno-
sti, daje kultura »sama poraba«,
ne pa naložba v narod in njego-
vo ohranjanje. Rad pove, da ra-
vno skozi kulturo narodne kore-
nine poganjajo na novo.
Toliko vsega je šlo mimo njega
v letih, odkar se poklicno ukvar-
ja s kulturo, da težko začne pri
začetku. Kljub vsemu hitro najde
rdečo nit dogajanj, saj iz svoje
pisarne, ki je v pritličju bistriške-
ga gradu, stopi samo v sosednji
prostor, kjer so police polne sta-
rih, etnoloških predmetov, ki jih
je pred leti zbral na širšem slove-
njebistriškem območju, v svetu
med Bočem in Pohorjem, sedaj
že pokojni Miljutin Arko in ki so
dolgo časa čakali, da »bodo po-
stavljeni na ogled«. Začela sva
pri bistriškem gradu. Postaja kul-
turni center stalne zbirke, ki so
in še bodo našle svoje stalno do-
movanje v njegovih sobanah, mu
dajejo nov smisel.
V drugem nadstropju bistri-
škega gradu, ki je v celoti obno-
vljen, so v oktobru lanskega leta
odprli sobo, ki sojo posvetili po-
horskemu pravljičarju Jožetu To-
mažiču. Kmalu mu bodo delali
»družbo« še drugi, med njimi tu-
di Anton Ingolič, do junija letoš-
njega leta pa bodo v bližini dobi-
li svoj prostor tudi bistriški na-
rodni buditelji iz druge polovice
prejšnjega stoletja: brata Sernec,
dr. Josip Vošnjak in Stepišnik. V
prvem nadstropju bistriškega
gradu so že galerija, stalna raz-
stava »Rimske ceste« in še kaj.
Sam pravi, da bo najbolj srečen,
ko bo ob prazniku kulture grad v
celoti namenjen kulturnim dejav-
nostim, kjer se bo vedno nekaj
dogajalo poleti in pozimi.
Boli ga, ko izginjajo stari pred-
meti, stare hiše, ko podirajo sta-
ra, znana drevesa, skratka ko iz-
ginjajo bolj ali manj zgovorne
. priče naše preteklosti. Žalosten
in jezen obenem je bil, ko je lan-
sko leto za vedno izginil iz Spod-
nje Ložnice Jeričev kozolec. Pri-
zadeva si, da bi bil odlok o raz-
glasitvi nepremičnin, kulturnih
in zgodovinskih spomenikov ter
naravnih znamenitosti na ob-
močju občine Slovenska Bistrica
čim prej sprejet, ker je to ena iz-
med poti, »da bomo naše bogato
izročilo ohranili generacijam, ki
prihajajo«. Če je potrebno, dvi-
gne v imenu kulture tudi glas.
Pred leti je govoril v bran gabro-
vemu drevoredu v bistriškem
parku, ki je trenutno res v sla-
bem stanju in v katerem so do-
mači tenisarji želeli imeti igrišča.
V načrtih kulturnikov pa je nje-
gova ponovna ureditev po vseh
vidikih hortikulture. Po besedah
Staneta Gradišnika se ljudje v
Bistrici malo zavedajo, kakšno
bogastvo imajo.
V lanskem letu je bil gonilna
sila ponovne postavitve Slom-
škovega spomenika med farno
cerkvijo in domom kulture. Ves
čas so tekla obnovitvena dela
cerkve sv. Henrika na Arehu, ki
je vsa polepšana konec lanskega
poletja pričakala ljudi od blizu
in daleč. Pred tem se je trudil pri
obnovi cerkve pri Treh kraljih,
trenutno pa tečejo obnovitvena
dela pri biseru srednjeveške arhi-
tekture na bistriškem območju
— cerkvi sv. Miklavža v Kont-
nem nad Oplotnico. Tudi se, da
bi kmalu pričeli obnovo studeni-
škega samostanskega kompleksa,
ker se lahko zgodi, da kmalu ne
bo več kaj obnavljati.
Še veliko kulturno-zgodovin-
skih spomenikov in spominov je,
ki hote ali nehote tonejo v poza-
bo. To pa Staneta Gradišnika še
najbolj beli. V znak protesta, da
so lansko leto obšli spominski
dan padca Pohorskega bataljo-
na, je odklonil visoko državno
odlikovanje, ki so mu ga ob tej
priložnosti namenili. Ob letoš-
njem spominskem dnevu, ko je z
izbranimi besedami počastil spo-
min na padle borce bataljona
(»Nekaj hamletovskega je v tem,
boj med mrtvimi in živimi prav
gotovo, boj za pravično videnje
dogodkov, ki si zaslužijo, da jih
leto za letom znova obujamo v
spomin . ..«) je samo še potrdil,
da je letošnja glavna občinska
nagrada prišla v prave roke. Ob
vsem, kar je narejenega za ohra-
njanje materialne kulture, je ob
denarju vedno potreben še člo-
vek. In to je v bistriškem primeru
dokazano. Ta človek pa mora
imeti vse, kar je lepo, nadvse
rad, tako da včasih pozablja nase
in na vse okoli sebe .. . mora sa-
njati z vetrom . . . »Vzemi veter
sanje moje, vzemi misli, jok le-
den! Kakor drevju iztrgaš listje,
vzemi meni brez presoje še ne-
mirni, blodni sen, ki sem ga v se-
bi nosil vsa ta mlada, lepa leta,
kakor večno upanje . . .« poje
Stane Gradišnik v eni svojih pe-
smi.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Večni iskalec lepote, borec za to,
da bi vse, kar je naše, slovensko,
ohranjali poznejšim rodovom ...
Gasilski posvet
v soboto, 25. januarja, je bil v domu društev v Ormožu posvet Gasilske
zveze Slovenije in občinskih zvez štajerske in pomurske regije. Udeležili so se
ga predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest E6ry, podpredsednik g. Koren in
poveljnik Tone Sentočnik, ormoški župan dr. Jože Bešvir in vodilni funkcionar-
ji gasilskih zvez Gornje Radgone, Lenarta, Lendave, Ljutomera, Maribora,
Murske Sobote, Ormoža, Ptuja, Pesnice, Ruš in Slovenske Bistrice. Pogovorili
so se o kongresni aktivnosti, pripravah, ki so vezana na spremembo samoupra-
ve v Republiki Sloveniji, spremembi in dopolnitvi aktov in pravilnikov Gasilske
zveze Slovenije, o zakonodaji s področja gasilstva in požarnega varstva in o iz-
hodiščih za ravnanje po sprejeti zakonodaji, sprejemu celovite gasilske simboli-
ke ter bodoči organiziranosti gasilskih društev, občinskih gasilskih zvez in Ga-
silske zveze Slovenije.
Govorili so tudi o plačevanju davkov in drugih dajatev gasilskih organiza-
cij in o problematiki lastninjenja v gasilskih društvih. Ob koncu so govorili še o
Gasilskem vestniku, ki se bo po novem imenoval Gasilec, o problematiki zava-
rovalništva in premijah.
Tone Kace
Slovesno ob prazniku
v počastitev slovenskega praznika kulture
so v Slovenski Bistrici podelili javna priznanja
najzaslužnejšim kulturnikom, poimenovana po
prekmalu umrlem kulturnem delavcu Štefanu
Romihu. Slavnostni govornik je bil bistriški
domačin prof. Ferdo Serbelj, kustos v Narodni
galeriji v Ljubljani.
V svetu med Bočem in Pohorjem je bilo
vedno dovolj ustvarjalnega vetra, ki je prega-
njal začasne zatohlosti in ozkosti interesov
na kulturnem področju. To seje pokazalo tu-
di v velikih naporih, ki jih vlaga bistriška kul-
turna srenja v reševanje in ohranjanje kultur-
no-zgodovinskih spomenikov, s katerimi je
območje občine še posebej bogato. Pohvalijo
se lahko z obnovo nekaterih pomembnih sa-
kralnih objektov; Jožefove cerkve v Bistrici,
Treh kraljev na Pohorju, Areha. Trenutno te-
čejo obnovitvena dela za biser srednjeveške
umetnosti — cerkev sv. Miklavža v Koritnem
nad Oplotnico. Med več kot 30 cerkvami v
občini so mnoge obnovili kot verske objekte
farani sami in s tem pokazali svojo kulturno
osveščenost.
»Ob dediščini, ki živi svoje življenje, so po-
vsod težave, s čim in kako obnoviti spomeni-
ke fevdalnega časa in jih vključiti v potrebe
sodobne družbe. Gradovi so bili že od ne-
kdaj veliko gospodarsko breme za vsakogar,
ki jih je upravljal, zato ne prizanašajo niti da-
našnjemu času,« je med drugim povedal
prof. Šerbelj, ko je govoril o propadanju ma-
terialne kulturne dediščine iz tega obdobja v
širšem slovenskem prostoru. Pohvalil pa je
prizadevanja pri obnovi bistriškega gradu, ki
se spreminja v težko pričakovani kulturni
center — ustanovo, ki bo bogato tradicijo
kulturnega izročila na tem območju negovala
in ohranjala.
Kulturno življenje v bistriški občini se ob
aktivnosti društev in organizacij trajno potr-
juje v založniški dejavnosti domače ZKO, ki
je od 1982. leta izdala in založila 18 raznih
publikacij. Knjižne izdaje, ki so zašle v razne
kraje naše domovine in celo po svetu, potrju-
jejo, da so prebivalci v svetu med Pohorjem
in Bočem tudi danes ustvarjalni, da znajo po-
vezovati preteklost s sedanjostjo in s svojimi
kulturnimi aktivnostmi delati za prihodnost.
To dokazuje tudi pet javnih priznanj in zlata
Romihova plaketa z listino, ki so jih ob tej
priložnosti podelili zaslužnim kulturnim de-
lavcem.
Slovesnost ob slovenskem kulturnem praz-
niku so v Slovenski Bistrici sklenili z ogle-
dom dramskega dela Toneta Partljiča »Osku-
bite jastreba« v izvedbi KUD Zarja iz Trno-
velj pri Celju.
Da je 8. februar resnično praznik kulture,
so pokazali povabljeni tudi ob prijateljskem
srečanju, saj se je dolgo v noč slišala lepa slo-
venska pesem, veliko je bilo spontanih recita-
cij, monologov ...	vida Topolovec
Miro Jasni
Beli labodi
na Drav>i
Ponosni beli labodi
na širni vodni gladini
pri ptujski zeleni obali
na pestri razstavi
lepote v naravi.
Prijazno osebje gostišča
še vabi vse vodne ptice,
labode, galebe in čigre,
živahne ponirke in račke
na skupno zimsko zakusko,
otroke, mladino in starše
v igrivo sožitje ob Dravi.
Labodi razkošne beline
kot mlade nežne neveste
z naročji belega cvetja,
v umirjenih gibih
miline baletne tišine.
Čarobne njihove glave
visoko na vitkih vratovih
brižno nadzirajo
bližnjo sanjavo gladino,
globoko obujajo čare
žive prelestne narave.
(Foto: Lojze Petrovič)
Kaj je katastrofa
Najprej (do pred kakšnimi
petnajstimi leti) je bil pojem ka-
tastrofe povezan predvsem s poj-
mom naravnih elementov. Teh je
že grški filozof Empedokel (ro-
jen okoli leta 490 pr.n.š.) navedel
štiri: ogenj, voda, zemljo in zrak.
Od njega je prevzel to razporedi-
tev grški filozof Aristotel (rojen
348 pr.n.š.), od le-tega pa nato
srednji vek, zlasti alkimisti. Po
takratnih štirih naravnih elemen-
tih se še od takrat imenujejo
»elementarne katastrofe«: poža-
ri, poplave, potresi in neurja (or-
kani).
Šele leta 1975 je podal v svoji
knjigi Strukturna stabilnost in
morfogeneze (v angleščini) Ame-
ričan R. Thom sodobno definici-
jo katastrofe kot nestabilnosti si-
stema, v katerem vsaj ena od ve-
ličin toliko časa narašča ali pada,
da sistem odpove. Knjiga je na-
pisana matematično znanstveno
m se ukvarja predvsem s sistemi
nelinearnih diferencialnih enačb,
v katerih nastopijo tudi zaradi
neznatne spremembe parame-
trov rešitve diferencialnih enačb
kot nestabilne, torej rastejo ali
padajo prek vseh meja.
Knjiga je velika posplošitev
pojma katastrofe, saj velja tako
za biološko področje (kjer je ka-
tastrofa izumrtje kakšne rastlin-
ske ali živalske vrste), za tehni-
čno področje (kjer je katastrofa
na primer eksplozija v jedrski
elektrarni), gospodarsko področ-
je (kjer je katastrofa neustavljiva
inflacija ali neustavljiva rast ne-
zaposlenosti), v političnem siste-
mu (kjer je katastrofa splošna
anarhija ali vojna) itd.
V determinističnih (določnih)
sistemih je mogoče katastrofo
napovedati z veliko natančnostjo
(take bi lahko na primer natan-
čno preračunali, če bi se Zemlji
približevalo neznano nebesno te-
o, ki bi imelo namen trčiti va-
njo). V stohastičnih (naključnih)
sistmeih, kot so biološki, gospo-
darski ali politični (v le-teh lah-
ko napovedujemo njihovo vede-
nje le z neko verjetnostjo) pa lah-
ko tudi katastrofe napovedujemo
z večjo ali manjšo verjetnostjo
(zanesljivostjo). Ker je katastrofa
povezana z oapovedjo celotnega
sistema ali njegovega dela in ker
se z verjetnostjo odpovedi siste-
ma ukvarja posebna veda, zanes-
ljivost, ki je poleg teorije o siste-
mih tudi moje področje razisko-
vanja, sem že leta 1981 objavil v
zagrebški Automatiki 3—4 znan-
stveni članek pod naslovom Za-
nesljivost stabilnosti sistema, ki
povezuje na izviren način teorijo
o katastrofah s teorijo o zaneslji-
vosti. Zanesljivost pred katastro-
fo je definirana kot verjetnost,
da nastopi katastrofa v sistemu
šele po nekem izbranem časov-
nem trenutku.
Po katastrofi v sistemu se si-
stem preoblikuje in se vede dru-
gače, tako da ponavadi lahko go-
vorimo o novem sistemu. Če na
primer izumre katera od biolo-
ških vrst, se bo sožitje v novem
sistemu spremenilo, novi sistem
se bo vedel drugače in zgodi se
lahko, da se bo katera druga bio-
loška vrsta zelo razbohotila ali
pa izumrla. Tudi sprememba na-
šega družbenega sistema pred
nedavnim je pomenila za prejšnji
sistem katastrofo, ki se jo je dalo
zaradi rastoče nestabilnosti v si-
stemu s precejšnjo zanesljivostjo
napovedati. Med delne katastro-
fe spada tudi padec vlade, ki ni
sposobna ustaviti rastoče inflaci-
je, zmanjševanja produktivnosti
ali brezmejne rasti nezaposleno-
sti. Nova vlada skuša te nadeve
stabilizirati, sicer pade tudi ona.
Med katastrofe spada tudi bo-
lezen, pri kateri se v organizmu
kot sistemu zaradi padca njegove
odpornosti razbohotijo prek do-
voljene mere bakterije ali virusi.
Tudi rak je katastrofa, saj nara-
ste pri niem v telesu število meta-
staz preic dovoljene meje, če tega
s pravočasnim posegom v orga-
nizem ne preprečimo. Tako je tu-
di smrt vsakega organizma nje-
gova sistemska katastrofa, saj
ugasnejo njegove življenjske
funkcije.
Menim, da sem povedal po-
ljudno dovolj o tem, kaj pomeni
v sodobni znanosti beseda »kata-
strofa«. V svetu so znanstveniki,
ki se ukvarjajo samo s katastro-
fami. Pri tem je naiteže najti pri-
padajoči sistem nelinearnih dife-
rencialnih enačb. Znanstveniki
različnih poklicev se združujejo
v posebne raziskovalne time, ki
skupno raziskujejo katastrofe na
posameznih posebnih področjih.
Dr. Adolf Žižek,
dipl. inž.
Nepozabni
večer
Na predvečer kulturnega praz-
nika je bil pri Miklavžu pri Or-
možu koncert, ki so ga pripravili
učenci in učitelji osnovne šole
ter člani kulturno-prosvetnega
društva Miklavž pri Ormožu.
Pod vodstvom Leona Laha so se
predstavili otroški in mladinski
pevski zbor osnovne šole ter mo-
ški nonet društva. Pesmi so po-
pestrili mladi plesalci pod vod',
stvom Milene Grešnik, izvirno in
duhovito pa jih je povezoval Ci-
ril Vnuk. Prireditev je v celoti
uspela. Vse nastope smo poslu-
šalci v nabito polni dvorani na-
gradili z bučnim ploskanjem.
Polna dvorana pa je znova doka-
zala, da tudi tod živijo ljudje, ki
imajo radi kulturo, ki cenijo na-
šega velikana preteklosti.
Ljudem je bila prireditev zelo
všeč. To se je pokazalo na kon-
cu, ko kljub nekajkratnim pono-
vitvam refrena zadnje pesmi ni-
smo mogli verjeti, da je prijetne-
ga večera konec in je treba do-
mov.
T. V.
Upokojenci na izletu na Pohorju
Turoben zimski dan je bil, ko so se predsedniki,
namestniki ali tajniki 25 društev upokojencev s
ptujskega območja, med njimi Mirko Bernard,
predsednik občinske Zveze društev upokojencev
Ptuj, ki je izlet organiziral, odpeljali na enodnevni
izlet na Roglo in si ogledali znano smučarsko sre-
dišče.
Po ogledu turističnih objektov in kmečki zaku-
ski smo se z zasneženega Pohorja odpravili v zdra-
viliško-turistične Zreče, kjer je priznana tovarna
orodja Unior, in si z vodnikom tamkajšnjega zdra-
vilišča ogledali zdraviliške objekte. Kdor je želel,
si je lahko privoščil še malce rekreativnega plava-
nja v sodobnih bazenih.
Na Pohorje smo potovali s turističnim avtobu-
som Štajertoursa, izlet pa je pripravila Turistična
agencija Anka iz Ptuja, ki je poskrbela, da so se
udeleženci izleta dobro počutili.
Franjo Hovnik
Ldeleženci izleta v Zrečah.
TEDNIK - februar 1992
NAŠI DOPISNIKI - 9
Zadovoljstvo v poklicu .. .
Učenci osnovne šole Olge Meglič so letošnji kulturni dan name-
nili poklicnemu usmerjanju, saj zadovoljstvo v poklicu pomeni srečo
v življenju. — To je bil tudi moto razstave, ki so jo pripravili skupaj s
tistimi, ki so jim razkrivali skrivnosti posameznih poklicev.
N. V.
V pričakovanju nove šole
Ob reki Dravinji, pod Haloza-
mi, leži naselje Videm. Če se pri-
peljemo iz Ptuja, bomo na svoji
levi kmalu zagledali starejšo
zgradbo. Utrujena stoji v središ-
ču Vidma in že njena zunanjost
priča o njeni starosti. Ta stavba
ni nič drugega kot šola. Ce bi ste-
ne znale govoriti, bi nam lahko
povedale marsikaj, saj so vendar
preživele obe vojni. V njej si je
pridobilo znanje veliko genera-
cij. Ena izmed teh generacij je
tudi moja.
Leto 1992 se piše, mi pa še
vedno delamo v takšnih razme-
rah, kot so delali učenci pred de-
setletji. Stiskamo se v učilnicah
in se prerivamo po ozkih hodni-
kih. Razmere, v katerih delamo,
so za nas neprimerne, čeprav se
učitelji in mi trudimo, da bi bilo
delo prijetno, lepše. Včasih obu-
pamo drug nad drugim, drugič
spet pa so vidni sadovi našega
dela, dobre uvrstitve na različnih
tekmovanjih. Naša šola je brez
telovadnice, pa vendar smo se
tudi na tem področju že nekaj-
krat izkazali.
Vsi si že tako dolgo želimo no-
vo šolo s prostornejšimi učilnica-
mi, telovadnico, jedilnico, pro-
stori, ki bi nam omogočili marsi-
kaj, kar je za nas sedaj tako re-
koč nemogoče. Vse skupaj so bi-
le do nedavna le sanje! Pred ne-
kaj meseci pa je med nami zavr-
šalo: »Mar je res, da bomo dobi-
li novo šolo?« »Slišala sem ne-
kaj o telovadnici!« mi je dejala
prijateljica. Vaščani so ostajali
ravnodušni, mi pa smo govorili
le o novi šoli. V mislih smo si po-
skušali naslikati njeno podobo,
toda zdaj niti to ni več potrebno.
Gradnja se bo kmalu začela;
upam, da bom kot učenka te šole
videla vsaj postavitev temeljev.
Sem učenka osmega razreda,
zato vem, da se nikoli ne bom
učila v novi šoli, a vseeno si jo
močno želim.
Tukaj bo stala za prihodnje
generacije, za ljudi, željne zna-
nja.
Mojca Pišek, 8. b,
OŠ Videm
Pouk nekoliko drugače
Kar začudeno sem pogledala,
ko sem v četrtek, 6. februarja,
vstopila v učilnico tretjega razre-
da. Pogled se mi je ustavil na mi-
zah, kjer so bili razstavljeni pred-
meti, ici so si jih učenci tretjih ra-
zredov izprosili pri babicah.
Električne luči so ta dan ugasni-
le, prižgane so bile sveče na sta-
rih svečnikih. Kar vznemirljivo,
celo romantično! Ob tem sva se s
sošolko vprašali: »Zakaj so priv-
lekli to »staro kramo« v šolo?«
Odgovor sva dobili, ko je učenka
tretjega razreda povedala nasled-
nje: »Ker smo se učili o Dornavi
kot stari vasi, se je v naših glavi-
cah porodila želja in zamisel, da
bi priredili razstavo starih pred-
metov, ki so se nekoč uporabljali
v gospodinjstvu. Tako smo učen-
ci dan za dnem prinašali v šolo
mlinčke za kavo, likalnike na
oglje, oljenke, petrolejke, stare
knjige, svečnike, lončeno posodo
ipd. V dokaz, da smo se učenci
res potrudili, pa smo narisali še
nekaj risbic starih predmetov,
napisali spise in poiskali slike in
članke o liikarjih, brez katerih bi
si Dornavo težko predstavljali.
Ker nismo sebični, smo to raz-
stavo pokazali vsem učencem in
učiteljem naše šole. Še nekaj je
za to razstavo pomembno: otvo-
ritev je bila pred slovenskim kul-
turnim praznikom.«
Otvoritev razstave Predmeti iz
preteklosti je bila svečana. Pova-
bljenci — to so bili predstavniki
oddelkov, učitelji in ravnateljica,
računovodkinja in tajnica —
smo posedli krog in krog razreda
ter čakali, kaj se bo zgodilo. Ne-
ka deklica nam je prebrala o
tem, kako so se tega domislili,
kako so pobrskali po zgodovini
in kako so prinašali stare pred-
mete. Pri vratih pa so že stali
mlajši člani folklorne skupine.
Takoj sem pomislila na naše lu-
karje. Zaplesali so nam »dornav-
sko verigo« ob glasbeni sprem-
ljavi »čudnih instrumentov«:
burkelj, loparja za peko kruha,
ročnih »rifel« za pranje perila.
pokrovk, posode za merjenje
lukca, hlapca za sezuvanje škor-
njev idr. Pravo melodijo pa so
seveda dobili ob harmoniki, iz
katere zna Boris izvabiti prijetne
zvoke.
Razstavo smo si najprej ogle-
dali povabljenci. Na prvi mizi je
bila razstavljena posoda. Pogled
se mi je uprl na staro glinasto
posodo za peko pogač in potic.
Pomislila sem na babičine sla-
stne pogače. Tu je bila posoda za
vzhajanje krušnega testa ali
»bejdl«, vilice in žlice z lesenim
ročajem, krožniki, glinasti vrčki,
cedila za skuto ... Na drugi mizi
so bile stare knjige. Ena knjiga
— Računica — je bila celo iz le-
ta 1889. Učenci so nekoč v šolah
uporabljali črnilnike in peresni-
ke, ki so jih nosili v leseni škatli.
Na naslednji mizi pa so bili sve-
čniki, stari likalniki na oglje,
mlinčki za mletje kave, petrolej-
ke.
Lepo je, da so se otroci in uči-
teljice spomnili na takšno razsta-
vo.
Simona Krajnc in Janja Petek
8. razred, Dornava
Na razstavi.
Rogla — teden s sošolci
Novoletne počitnice so mi kar pre-
počasi minevale, kajti že prvi dan po
počitnicah smo šli v šolo v naravi.
Težko otovorjeni smo se zbrali na
parkirišču in kmalu naložili prtljago
ter odrinili. Bili smo zelo razigrani in
pot je hitro minila. Prispeli smo na
Roglo. Stanovali smo v bungalovih.
Bili so prelepi in naša dobra volja ke
je vse bolj stopnjevala. Pospravili
smo si stvari in hiteli na smučišče.
Smučali smo dopoldan in popoldan,
dolgi zimski večeri pa so bili name-
njeni igri. Naše prijateljstvo se je po-
globilo in tudi naši tovariši niso bili
samo učitelji, temveč so nam postali
mnogo več, kajti vedno so nam pri-
skočili na pomoč, kadar je to bilo po-
trebno.
Vse lepo prehitro mine. Vendar bo
v naših srcih ostal prelep, nepozaben
spomin na čudovite dni, preživete na
Rogli.
Robert Kramberger, 5. c,
OŠ Olge MePli^
Nova šola
Hodim še v staro šolo. Ko bom ho-
dil v novo. Dom zelo vesel. V novi šoli
bomo imeli veliko telovadnico, ki si
jo učenci najbolj želimo. Želim, da bi
nova šola bila velika in lepa. Imeti
mora lep videz in urejeno okolje. Mi
in učenci za nami bomo vedno skrbeli
zanjo.
Damijan
Naša šola je stara. Je zelo majhna,
zato imamo pouk v dveh izmenah.
Želim si novo šolo, ki naj bi jo za-
čeli graditi že avgusta. Šola mora ime-
ti telovadnico. Želim, da bo v njej to-
liko učjlnic, da bo imel vsak razred
svojo. Želim si avlo z vodometom, ve-
lika okna in tiho knjižnico, v kateri bi
lahko brali knjige.
Alenka
Neke noči sem sanjal o novi šoli.
Bila je velika, lepa in čista. Hodniki
so bili široki. Okna so bila polna rož.
Pot me je pripeljala v veliko telovad-
nico. Nisem se je mogel nagledati.
Zelo sem se razveselil učilnice, ki je
bila polna računalnikov. Tekel sem
od enega do drugega in jih preizku-
šal. Želim si, da bi se moje sanje čim-
prej uresničile.
Jernej,
učenci 2. a, OŠ Videm
lUMmikik
občin Ormož in Ptuj I yu issn 0042-0778 |
LF.TO: XXIX Ptuj, 20. februarja 1992 Številka: 6
VSEBINA
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ Ijj, Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
17. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiska- zemljišča za leto 1992
vah v letu 1992 na območju občine Ormož 19. Sklep o cenah geodetskih storitev
17.
IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČINE
ORMOŽ
F'o 2. odstavku 2. člena odredbe o preventiv-
nih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih prei-
skavah v letu 1992 (Uradni list RS, št. 33/91)
in 138. členu statuta občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Izvr-
šni svet Skupščine občine Ormož na seji, dne 6.
februarja 1992 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter
drugih preiskavah v letu 1992 na območju občine
Ormož
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi
navedene živalske kužne bolezni, morajo Ob-
dravski zavod za veterinarstvo in živinorejo
F*tuj — TOZD Veterinarstvo PE Ormož (v na-
daljnjem besedilu: OŽVŽ Ptuj — PE Ormož)
oz. verificirane obratne ambulante opraviti v
letu 1992 ukrepe zaradi odkrivanja in prepre-
čevanja bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te
odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo
veterinarski zavodi in veterinarske ambulante
iz 1. člena te odredbe. Veterinarski zavodi in
obratne ambulante so dolžne pred vsakim za-
četkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem
obvestiti občinski organ veterinarske inšpekci-
je, o opravljenem delu morajo poročati na
predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti to-
likokrat kolikokrat je potrebno da so živali
stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske
ambulante, ki izvajajo preventivne vakcinacije
ali diagnostične preiskave, morajo voditi evi-
denco o datumu vakcinacije oziroma preiska-
ve, imenu in bivališču imetnika živali, opisu ži-
vali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki
vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske
ambulante iz prejšnjega odstavka morajo
spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi
biološkega preparata in obveščati občinski
upravni organ, pristojen za veterinarsko in-
špekcijo, o vseh nezaželenih stranskih pojavih
in morebitni nezanesljivi imunosti.
5.	člen
Stroški za cepljenje in ugotavljanje kužnih
bolezni po tej odredbi gredo v breme sredstev
za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini ob-
čine Ormož, razen stroškov za:
—	cepljenje psov proti steklini, zdravljenje
psov proti črevesnim zajedalcem,
—	cepljenje živali proti steklini, ki se pasejo
na okuženem in ogroženem območju,
—	stroškov za preglede čebeljih družin, ki
se vozijo na pašo,
—	stroškov cepljenja kuncev proti mikso-
matozi in hemoragični bolezni kuncev,
—	stroškov cepljenja proti prašičji kugi pra-
šičev, ki se hranijo s pomijami ali odpadki ži-
valskega izvora,
—	vzorčenje in preglede na protitelesa pri
atipični kokošji kugi, infekcioznemu bronhiti-
su in ostalih predpisanih boleznih,
—	tuberkulinizacija in serološke preiskave
krvi na brucelozo, leptospiroza ter preglede na
ostale kužne bolezni ob kupoprodaji plemen-
skih prašičev,
—	tuberkulinizacija goved v dvoriščih, ki
oddajajo mleko mimo organiziranega odkupa,
—	stroškov zdravljenja molznic s sukblini-
čnim vnetjem vimena, katerih mleko se upora-
blja za javno potrošnjo, ki jih plača lastnik ži-
vali.
6.	člen
Splošna vakcincija psov proti steklini mora
biti opravljena od 1/2 do 15/4-1992.
Mladi psi morajo biti vakcinirani proti ste-
klini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
V letu 1992 se mora opraviti peroralna vak-
cinacija lisic. Istočasno s cepljenjem proti ste-
klini se opravi tudi obvezno zdravljenje psov
proti črevesnim zajedalcem.
Na okuženem in ogroženem območju je tre-
ba vakcinirati proti steklini živali, ki se pasejo.
Vakcinacijo psov proti steklini in zdravlje-
nju proti črevesnim zajedalcem opravi OZVŽ
Ptuj — PE Ormož.
Peroralno vakcinacijo lisic opravi OZVŽ
Ptuj in lovske organizacije v roku, ki ga določi
Republiška veterinarska uprava.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev,
brojlerjev, fazanov in puranov proti atipični
kokošji kugi se mora opraviti v:
—	obratih individualnih proizvajalcev, ki
proizvajajo perutnino ali jajca v kooperaciji z
organizacijami in podjetji,
—	obratih individualnih proizvajalcev, kjer
pomeni reja perutnine pomembnejšo gospo-
darsko dejavnost,
—	naseljih Osluševci, Cvetkovci, Trgovišče,
Sodinci, Vičanci, Velika Nedelja, Drakšl, Sp.
Ključarovci, Gornji Ključarovci, Frankovci,
Obrež, Grabe, Središče, Godeninci, Šalovci,
Vodranci, Vitan, Jastrebci, Lačaves, Vuzmetin-
ci, Miklavž, Pavlovci, Pavlovski vrh, Libanja in
Mihalovci,
—	v fazanerijah,
—	v naseljih, kjer je bila atipična kokošja
kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih (po ob-
veznem strokovnem navodilu republiške vete-
rinarske uprave, št. 322/a-026/82 z dne 11.
marca 1982).
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z
živo ali mrtvo vakcino po programu imunopro-
filakse, ki ga določi Republiška veterinarska
uprava.
Pri matičnih in proizvodnih jatah nesnic je
treba opraviti serološko preiskavo krvi na pro-
titelesa na atipično kokošjo kugo, infekciozni
bronhitis in ostale bolezni, ki jih predpiše Re-
publiška veterinaska uprava.
Cepljenje določeno s tem členom opravijo
veterinarske organizacije iz 1. člena te odred-
be. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posa-
mezno vakcino določi proizvajalec.
8. člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih
jat, matičnih jat fazanov in japonskih prepelic,
v katerih pri serološki preiskavi na kokošji ti-
fus niso bili ugotovljeni pozitivni reakktorji, ki
so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju
perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu
bronhitisu in Gumboro bolezni in, ki po 14.
tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pri-
pravkov (nitrofurazon, furazolidon, itd.). Pre-
gled z antigenom povzročitelja kokošjega tifu-
sa po metodi hitre krvne agutinacije opravi
OZVŽ Ptuj — PE Ormož, z ekipo obratne vete-
rinarske ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu
bronhitisu in Gumboro bolezni je treba pre-
ventivno cepiti matično jato in proizvodno ja-
to, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
—	v perutninskih obratih organizacij in
podjetij.
10 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
20. februar 1992 - TEDNIK
f	PISMO IZ UUBUANE	>
Dragi Franček!
Hvala tebi. posebej pa še tvoji Roziki za poslane koline, ki so nam vsem
skupaj zelo teknile, čeprav hi se skoraj zadavil, saj sem ravno med jedjo bral
o najnovejših podražitvah živil. S tem smo se res približali Evropi, saj imamo
sedaj evropske cene in evropske davke, še vedno pa balkanske plače, kar se-
veda pomeni, da se bo treba poslej bolj pogosto postiti. To pa je itak zdravo.
V ljubljanskem Delu sem prebral izjavo Petra Kovačiča, glavnega in od-
govornega urednika Revije 2000 (ki ni marksistična), da opaža, kako se je
prižnica spremenila v politično tribuno. Omenil je, kako je neki župnik začel
nedeljsko mašo s tem. da je vernikom oznanil, da nam zdaj hočejo vsiliti dru-
go državno vodstvo, ki bo skrbelo za ekonomijo, mi pa vemo. da ekonomija
ni tisto pravo, kar nas mora zanimati kot narod, ampak so prve moralne
vrednote. Upam. da ho tudi gospod župnik poslej živel od teh vrednot. Med-
tem se bomo morali navadni državljani navaditi na stradanje, kije, kol reče-
no, zelo zdravo. Le paziti bomo morali, da nas ne bo ravno takrat, ko se bo-
mo navadili na lakoto, pobralo. Pokojni seveda nimamo v Evropi kaj iskati.
Je pa še druga možnost: prekršimo moralne norme in se vendarle vsaj za silo
hranimo, če ne drugače z denarjem od prodanih podjetij. Dober zgled nam je
lahko ljubljanska tobačna tovarna, kije sedaj v evropskih rokah, razprodaja-
mo pa tudi svoj nacionalni ponos — Planico.
Odnosi med Slovenijo in Hrvaško, dragi Franček. niso ravno prijatelj-
ski, čeprav hrvaški obrambni minister trdi drugače. Po mojem ne bere sloven-
skih časopisov, ne posluša naše TV in radia, v hrvaških medijih pa o tem itak
ne pišejo. Seveda Slovenci za to nismo nič krivi, kot sploh nismo krivi za no-
beno stvar na tem svetu. Po mojem gredo stvari narobe od takrat, ko je Slo-
venija začela svoje probleme reševati bolj samostojno, Hrvati pa so verjetno
mislili, da bo šlo tudi poslej vie v znaku bralstva in enotnosti. Da bi Slovenci
zaščitih svoje gospodarske interese, smo v prekmurskem koncu na slovensko-
hrvaški meji zgradili dve zaklonišči, ne pa dveh bunkerjev, kot trdijo nekateri
nestrokovnjaki.
Franček, verjetno že veš, da je Marojevič odstopil ali bolje: bil je odsto-
pljen. Menda se je že odselil k svojim nalogodajalcem. Novo vodstvo »njego-
ve« stranke za enakopravnost občanov pa si želi sodelovanje s slovensko
oblastjo. Kako neki bo to prenesel vojvoda Jelinčič od Slovenske nacionalne
stranke, ki kar zadeva Neslovence, rahlo koketira s francoskim Le Penom, ta
pa se ima za demokratičnega neonacista.
Jelinčičeva stranka je ena od množice slovenskih strank, ki se celo pozi-
mi množijo kot gobe po dežju. Tako imamo več kot sedemdeset strank, med
katerimi je tudi gobarska družina.
Franček, sprašujem se sedaj, kaj bo s Krambergerjevo Ljudsko stranko,
saj so mu očitno račune prekrižali Omanovi kmetje z novo Slovensko ljudsko
stranko.
Seveda pa slovenske stare in nove stranke niso nič v primeri z od smrti
vstalim Skojem, ki so ga nedavno obudili v življenje v Beogradu, da bi poma-
gal jugoslovanski KPJ pri oživljanju blagopokojne Jugoslavije.
Babič iz kninske krajine, kot lahko zadnje dni slišiš in bereš. noče popu-
stiti pred agresivno OZN in evropsko skupnostjo, ki hočeta okupirati del Hr-
vaške in Srbije. Babič pravi, da je Krajina srbska in mirna Bosna — ki pa je
prej nemirna kot mirna, saj Srbi tudi v Bosni vztrajno ustanavljajo svojo re-
publiko. To pa ni po volji Muslimanom in Hrvatom, kise gredo nekakšne sle-
pe miši, saj bi nekateri Hrvati raje bili pod Hrvaško, kije sicer zelo demokra-
tična država — če odštejemo cenzuro tiska in maltretiranje Srhov.
Seveda pa se dogajajo pri nas še druge reči. Tako lahko na primer v
Ljubljani beremo javna obvestila samo v nemščini, kar je znak naglega pri-
bliževanja veliki Nemčiji.
Naj končam to pisanje. Tebe in vse tvoje tudi tokrat lepo pozdravljam!
. _TONČEK^
94 let Julijane Veldin
»Danes sem luščila fižol; jutri je petek, ko
ga obvezno jem. rada imam tudi krompir, zelje
in repo, meso pa manj, ker mi po njem ni do-
bro. Vsak večer si naredim solato,« je hitela
pripovedovati 94-letna Julijana Veldin in se ob
mojem prihodu kljub letom vrtela po kuhinji
kot vrtavka. Naložila je drva v štedilnik, da
naju ne bi zeblo. Ko je opravila, je sedla za mi-
zo in razgrnila svoje dolgo, trdo, vendar zado-
voljno življenje.
V skromni hišici ob robu gozda v Obrežu
pri Središču ob Dravi živi sama in kljub viso-
ki starosti skoraj v celoti skrbi sama zase. Ro-
jena je bila v prejšnjem stoletju, 17. januarja
1898, v bližini sedanjega bivališča, v Vrbnja-
kovi družini. Šolo je obiskovala v Središču
ob Dravi, s 14 leti pa pričela raznašati po
Obrežu in deloma v Grabah pošto. To delo je
opravljala sedem let in to peš. Huduje se nad
današnjimi ljudmi, ki peš ne morejo narediti
skoraj koraka več. »Lepo vas prosim, saj bi
se še najraje z avtom peljali tja — saj veste
kam - kamor gre cesar peš,« je jezno doda-
la. Spominja se, kako je nosila pošto v času
med prvo vojno. Ljudje so nestrpno čakali na
sporočila o svojih najbližjih. Včasih so bile
vesti vesele, drugikrat žalostne.
1921. leta seje poročila in se z možem Ga-
brijelom, ki je umrl 1978. leta, preselila na
Žvag pri Runču. Na ta leta svojega življenja
ima bolj malo prijaznih spommov. Rodila je
12 otrok, deset sinov in dve hčerki, živijo pa
samo še štirje; trije sinovi in hčerka. S poseb-
no žalostjo seje spominjala najmlajšega sina,
ki je umrl s sedmi meseci. Nekateri otroci so
umrli takoj po porodu.
Ob spominih na otroke — eden izmed si-
nov si je zgradil hišo preko ceste, drugi živi
nekoliko dalje, tretji je poročen na Hajdini,
hčerka pa živi v Nemčiji - me je povabila v
sobo, kjer visi slika sina Gabrijela, ki je padel
v nemški vojski. Ob tem se spominja, kako so
gradili hišo. Delati so morali od zore do mra-
ka. »Veste, ne bi mogla prešteti vseh noči, ko
sem delala tja do ene ure ponoči, da smo si
zgradili ta skromni domek, ko sem oprala za
otroke in naredila vse, kar pač moraš narediti
pri družini,« se spominja Julika, kot ji rečejo
po domače sosedje.
Kako so v tistih časih prali perilo? Poveda-
la je, da si je lahko kupila bolj malo sode,
prala pa je s pomočjo pepela, ki ga je dobila
IZ bukovih drv. »Perilo sem imela vedno lepo
in belo, še danes si ga sama operem. Meni ga
ni nihče znal pravilno oprati,« pripoveduje
in dodaja, da še danes pere na »rifianko«.
Rada se v mislih vrača v čas pred drugo
vojno, ko je bilo naokoli še polno njenih pri-
jateljev iz otroških let. Danes so že vsi pokoj-
ni, ostala je sama. »Vidite, toliko sem pretr-
pela, pa sem kljub vsemu dočakala visoko
starost. Kdo bi si bil mislil! Ja, je pač takšna
božja volja. Tudi sama sem bila že dvakrat
pripravljena na smrt, prebolela sem celo čre-
vesni tifus, pa še vedno živim,« ugotavlja.
V hišici živi sama, tudi v Središče se še od-
pravi, in to dokaj pogosto, celo na banko in v
Julijana je stopila v 95. leto.
trgovino. Največkrat ji prinese najnujnejše iz
trgovine sin Stanko. Ob večjih praznikih ne
manjka celo v cerkvi.
Njen največji prijatelj doma pa je radijski
sprejemnik. Rada posluša vse, še posebej pa
>lasbo. Najbolj vesela je domače, takšne, da
ahko ob njej zapoje. Časopisov ne bere ali
pa bolj težko, ker ji očala »ne svetijo« prav.
Do devetdesetega leta je še videla brati brez
očal. Rada prisluhne poročilom, čeprav jo tu-
intam pošteno jezijo. »Pomislite, ponovno
hočejo imeti volitve. Pa vedo ti ljudje, koliko
to stane!« jezna pove.
Ko si ob odhodu zaželiva vse najboljše, mi
še pove, da so danes ljudje veliko manj prija-
zni, kot so bili nekoč, pa tudi manj zadovolj-
ni so z vsem. Vse bi hoteli doseči zlahka in
hitro; ne znajo biti več zadovoljni ob majh-
nih radostih.
Vida Topolovec
Foto: Vera Lazar
Hišica na robu gozda, kjer domuje Julika Veldin.
STRAN 15 _URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ_20. februar 1992, ST. 6
—	v obratih individualnih proizvajalcev,
kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo go-
spodarsko dejavnost.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri
bolezni potrditi s histološko preiskavo. Prei-
skavo opravi Veterinarska fakulteta v Ljublja-
ni. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Mareko-
vi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gum-
boro bolezni in jemanje krvi za kontrolo imu-
nosti na AKK in infekciozni bronhitis opravi
OZVŽ Ptuj — PE Ormož. V obratih organiza-
cij združenega dela, ki imajo organizirano in
verificirano lastno veterinarsko službo, pa
opravijo cepljenje in vzamejo vzorce za kon-
trolo imunosti obratne veterinarske ambulante
po programu Republiške veterinarske uprave.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti
prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več
plemenskih svinj oz. najmanj petdeset pitan-
cev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s
sevom K lapiniziranega virusa.
Cepljenje opravi OZVŽ Ptuj — PE Ormož.
10.	člen
V letu 1992 mora biti opravljena IX. splošna
tuberkulinizacija vseh krav in brejih telic v KS
Tomaž, Podgorci, Velika Nedelja in Ivanjkov-
ci, tuberkulinizacija plemenskega bika v pri-
rodnem pripustu in govedo pri proizvajalcih
mleka, ki prodajajo mleko v javno potrošnjo
mimo zbiralnic mleka.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih na-
seljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberku-
loza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo
na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizirati je treba vse plemenske
merjasce in vse plemenice vzrej v kooperaciji.
Tuberkulinizirati je treba plemenice in mer-
jascer v okuženih prašičerejskih obratih pred
odjavo tuberkuloze (zadnja kontrola tuberkuli-
nizacija).
Tuberkulinizacijo opravi OZVŽ Ptuj — PE
Ormož.
11.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajal-
cev mleka z mlečno prstenastim preizkusom.
Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je potrebno
odvzeti kri živalim za pregled.
Vzorce mleka in krvi odvzema OZVŽ — PE
Ormož.
Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorij-
sko preiskavo krvi opravi OZVŽ Ptuj — Bakte-
riološki laboratorij.
12.	člen
Goveje plemenjake v prirodnem pripustu je
treba preiskati enkrat letno na mehurčasti iz-
puščaj pri govedu (IBR/IPV) na vibrozo (in-
fekcija s Camylobacter foetus), Leptospirozo,
Trihomoniazo, levkozo, bakteriološko pregle-
dati seme glede na onesnaženost z ubikvi-tarni-
mi bakterijami in opraviti koprološko preiska-
vo. Vzorce za preiskavo odvzema OZVŽ Ptuj
— PE Ormož. Preiskavo opravi Veterinarska
fakulteta v Ljubljani.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba
preiskati vse plemenske žrebce na območju ob-
čine Ormož. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov
odvzame Veterinarska fakulteta v Ljubljani ob
rednih pregledih. Serološki pregled vzorcev kr-
vi z gelprecipitinskim testom (Coggins test)
opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
14.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1992.
Številka: 323-2/92
Ormož, dne 6. februarja 1992
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Vili TROFENIK, s.r.
18.
Po 14. členu odloka o nadomestilu za upora-
bo stavbnega zemljišča v občini Ormož (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 36/86, 1/87,
5/89, 7/90 in 21/90) je Izvršni svet Skupščine
občine Ormož na seji, dne 30. decembra 1991
sprejel
SKLEP
o vrednosti točke za izračun nadomestila za upo-
rabo stavbnega zemljišča za leto 1992
1.
Vrednost točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča na območju obči-
ne Ormož za leto 1992 je 0,64 SLT za 1 m' sta-
novanjske oziroma poslovne površine.
2.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha ve-
ljati sklep o vrednosti točke za izračun nado-
mestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto
1991 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
33/90).
3.
Ta sklep začne veljati dan po objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja
pa se od 1. 1. 1992 dalje.
Številka: 351-3/91
Ormož, dne 30. decembra 1991
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Vili TROFENIK
19.
Po 5. členu odloka o cenah za geodetske sto-
ritve v občini Ormož (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 14-122/83) je Izvršni svet Skup-
ščine občine Ormož na seji, dne 6. februarja
1992 sprejel
SKLEP
o cenah geodetskih storitev
1.
S tem sklepom se določijo cene geodetskih
storitev za potrebe občanov, državnih organov,
podjetij, zavodov, skupnosti, društev in civilno
pravnih oseb, ki jih opravlja Geodetska uprava
občine Ormož.
2.
Cene ure za geodetsko storitev je naslednja:
1.	pisarniško geodetsko delo: SLT
—	dela z visoko izobrazbo 842,00
—	dela z višjo izobrazbo 711,00
—	dela s srednjo izobrazbo 553,00
2.	Figurantska dela 395,00
3.
Cene, navedene v drugi točki tega sklepa, se
uporabljajo po dejanski izobrazbi izvajalca po
normativih Republiške geodetske uprave Lju-
bljana.
4.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha
veljati sklep o cenah geodetskih storitev (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27-143/89).
5.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Števeilka: 385-3/92
Ormož, dne 6. februarja 1992
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Vili TROFENIK, l.r.
Uradni vestnik občin Ormož in E>tuj izhaja praviioma onicrat mesečno, in to v četrteic. Naročnilci Tedniica ga prejmejo
brezplačno, naročnilci posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova 5. Ureju-
je urednlčkl odbor — odgovomik urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1.
Tiska QZP Mariborski tisk. Tržaška 14, Maribor.
TEDNIK - februar 1992
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 11
ČETRTI OBČNI ZBOR ORMOŠKE PODRUŽNICE SKZ-LS
»Kmet nam je ohrani! zemljo,
jezik, šege, navade. . ,«
s pesmijo kogovskih pevcev se je minulo soboto ob navzočnosti članov ormoške podružnice
SKZ—LS in gostov dr. Ludvika Toplaka, dr. Stanka Busarja, ki sta prišla iz Ljubljane, županov
sosednjih občin Ivana Pučnika iz Slovenske Bistrice in Jožeta Škrleca iz Lenarta, domačega žu-
pana dr. Jožeta Bešvirja in predstavnikov SLS iz sosednjih občin pričel štiri ure trajajoči četrti
občni zbor SKZ-I.S občine Ormož.
»Rezultat je skromnejši, kot smo predvide-
vali v začetku. Nekatere reči pač ne grejo ta-
ko, kot smo si jih zamislili,« je uvodoma v
poročilu o delu občinskega odbora SKZ
LS občine Ormož povedal predsednik Veko-
slav Kumer. Uspeli so, da imajo v izvršnem
svetu skupščine predstavnika kmetov, niso
pa uspeli v Ormožu formirati sekretariata za
kmetijstvo. Ob uvedbi fakultativne oblike
kmetijskega pouka v višjih razredih osnovnih
šol občine želijo, da bi to postal obvezen
predmet. Jezijo pa se, ker so prav kmečki
otroci zaradi visokega faktorja, s katerim so
pomnožili katastrski dohodek, izpadli pri šti-
pendijah. »Preganjali smo zlatovranko, kori-
stno delo smo opravili po razdejanju JA na
Kogu in skupaj s kolegi v mariborski regiji in
krajani drugih krajevnih skupnosti v občini
pomagali ljudem. Sodelovali smo tudi pri
zmanjšanju težav po avgustovskem neurju,«
je povedal Vekoslav Kumer.
Razprava je bila zelo živahna. Martin Ru-
dolf, kmet iz Spodnjih Ključarovec, je vprašal,
zakaj so v odboru za kmetijsko politiko obči-
ne Ormož izključno živilski tehnologi, kme-
tov pa ni. Po njegovem bi odbor moral bolj
živeti s kmeti. Pripomnil je še, da socialne
dajatve kmetov niso dobro razporejene, dr.
Ludvika Toplaka pa je vprašal, zakaj poslan-
ci, kljub temu da je to zelo pomembno delo,
zapuščajo skupščinske seje.
Emil Trop iz Šardinja je prisotne vprašal,
ali so čisto pozabili na šolanje kmečkih go-
spodinj, kjer bi se naučile praktičnih znanj,
ki so na kmetiji nujno potrebna. Mlajše go-
spodinje po njegovem moti dejstvo, da nima-
jo plačanega porodniškega dopusta.
V	razpravo se je vključil tudi dr. Stanko
Busar; govoril je o zlatovranki. »Temu, da je
ta ptič v teh krajih ogrožen, ne verjamem. Or-
nitologi v Ljubljani so menili, da to ni značil-
na ptica močvirij. V Slovenskih brazdah sem
zapisal, kako je potrebno pristopiti k ureja-
nju okolja, kjer morajo biti uprisotne dogo-
vorne oblike sporazumevanja, ne pa obveljati
samo ena resnica.« O zlatovranki je svoje po-
vedala tudi Marija Janžekovič iz Rucmancev,
ki živi sredi območja, kjer naj bi po mnenju
stranke Zelenih živela ta ptica. »Veste, tre-
nutno je ni pri nas, ker je pač ptica selivka.
Vendar vam zagotavljam, da smo živeli sku-
paj — mi s ptico in ptica z ntxmi - dobro. Je-
zni pa smo bili, ker so nam drugi rekli, da je
ptica prav na tem našem ozkem območju Se-
janske doline ogrožena in da jo ogrožamo
mi, levo in desno pa so kombinatovi intenzi-
vni nasadi. Veliko tudi neprijetnih reči smo
morali ob tem preživeti. Ustavljene so melio-
racije, ki bi izboljšale naše močvirnate travni-
ke. Resnica pa je, da po avgustovskem neur-
ju skoraj tri tedne nismo slišali ptičjega petja,
ker je toča pomorila veliko ptičev.«
Prisotni so bili ogorčeni zaradi ukinjanja
štipendij polkmečkim in kmečkim otrokom,
saj bi jih ti bili še posebej potrebni. Ljudje ne
želijo, da bi bili njihovi otroci nešolani in s
tem bi postali ti kraji ponovno poligon za ne-
kvalificirano delovno silo.
V	razpravi je dr. Ludvik Toplak razkril
marsikatero grenko resnico o slovenskem po-
litičnem življenju in parlamentu. »Hujskanje
vseh proti vsem je, kot kaže, tradicija Lju-
bljane in tudi nekaterih strankarskih liderjev.
pa tudi umetno drobljenje ljudi na 64 razli-
čnih strank, v katerih prevladujejo parcialni
interesi posameznikov. Ce hočemo iti v naši
deželi naprej, moramo najprej stabilizirati
medsebojne odnose. Brez temeljne moralne,
izobraževalne in kulturne prenove ne bo go-
spodarske prenove Slovenije.«
Ivan Pučnik, podpredsednik Kmečke zve-
ze, je o delu stranke razmišljal veliko bolj kri-
tično. Menil je sicer, da občni zbor ni ravno
čas, ko bi se morali posipavati s pepelom,
vendar je o nekaterih rečeh potrebno kritično
spregovoriti. Kljub temu da je Kmečka zveza
najštevilnejša stranka, pa se lahko pohvalijo
s pičlim deležem uspehov, ker se velikega šte-
vila odločujočih ljudi še vedno drži misel-
nost, da podeželje pač nima takšnega pome-
na kot mesto, to pa seveda ni prav. Dotaknil
se je tudi politike štipendiranja, o katerem je
že večkrat govoril tudi na republiški ravni,
vendar se ni zgodilo nič. »Ker mi mnogi moji
kolegi zamerijo, da sem kritičen, moram po-
vedati, da se naše delo meri po dosežkih, ne
po dobrih namerah. To se tiče tudi štipendi-
ranja kmečkih otrok. V občinah, kot so Slo-
venska Bistrica, Ormož pa tudi Lenart in še
katera, je od 36 do 60 odstotkov otrok izgubi-
lo štipendije. Ker pa smo ljudje v teh krajih
tudi del slovenske države, bomo morali uve-
ljaviti svoje zahteve, tudi glede štipendij.«
Na občnem zboru so sprejeli pobudo, da
se strinjajo s preimenovanjem Kmečke zveze
v Slovensko ljudsko stranko in njenim razšir-
jenim programom. Kar 14 pobud in sklepov,
med njimi podpora Peterletovi vladi, depoli-
tizacija policije, vojske in Službe družbenega
knjigovodstva, ohranitev kmetijske srednje
šole na Ptuju, visoke agronomske šole v Ma-
riboru, izobraževanje kmečkih gospodinj in
ureditev nemogočih razmer na področju šti-
pendiranja, zavezuje izvršilni odbor Sloven-
ske ljudske stranke v Ormožu, da bodo mora-
li še bolj zavihati rokave. Vida Topolovec
Predstavitev kolektivne pogodbe
med delavci in zasebnimi
delodajalci
Sklad za izobraževanje in Sin-
dikat delavcev pri obrtnikih Zve-
ze svobodnih sindikatov Sloveni-
je območnega sveta Ptuj sta or-
ganizirala predstavitev kolekti-
vne pogodbe med delavci in za-
sebnimi delodajalci.
Vabljeni so bili delavci pri za-
sebnih delodajalcih, katerim je
bila predstavitev prvenstveno na-
menjena; na predstavitvi pa so
sodelovali odgovorni iz obmo-
čnega odbora sindikata j)ri obr-
tnikih Ptuj, dr. Ivan ŽUŽEK,
sodnik Sodišča združenega dela
, Slovenije, Anja CiC, dipl. iur.,
sekretar ROS obrtnih delavcev v
ZSSS Martin MURŠiC, predsed-
nik Območnega sveta ZSSS Ptuj
Viktor MARKOVIC, dipl. org.
in pravnik Območnega sveta
ZSSS Ptuj Albin PUCLIN, dipl.
iur.
Kolektivno pogodbo sta kot
pogodbeni stranki sklenila Obrt-
na zbornica Slovenije in Repu-
bliški odbor sindikata obrtnih
delavcev Slovenije ZSSS. Velja
za delavce, zaposlene pri zaseb-
nih delodajalcih, ki imajo sedež
na območju Republike Sloveni-
je, oziroma za delavce, ki delajo
na območju naše republike, so
pa v delovnem razmerju z zaseb-
nim delodajalcem s sedežem v
drugi republiki; prav tako velja
tudi za učence in študente na
praksi pri zasebnih delodajalcih.
Normativni del pogodbe je
predstavil dr. Ivan Žužek, ki je
bil eden glavnih izvedencev pri
oblikovanju tega dela pogodbe.
Informacije v zvezi s tarifnim de-
lom — osebnimi dohodki in dru-
gimi prejemki pa je podala Anja
Cič, ki je sodelovala pri pripravi
tega dela kolektivne pogodbe.
V vsebinsko bogati razpravi, ki
je sledila, so predvsem delavci,
zaposleni pri zasebnih delodajal-
cih, opozorili na vprašanja, ki se
v zadnjem času najpogosteje po-
javljajo v dnevni praksi. Med te-
mi so najaktualnejša:
—	pomanjkljivo oz. nedosled-
no izpolnjene pogodbe o zaposli-
tvi s strani delodajalcev,
—	razvrstitev v višjo skupino,
osebni dohodek pa po nižji,
—	spoštovanje Zakona o de-
lovnih razmerjih v primeru pre-
sežkov delavcev,
—	odnos občinskih organov
do registracij pogodb o zaposli-
tvi,
—	delovanje inšpekcijskih
služb, ki so po zakonu pristojne
za izvajanje nadzorstva nad upo-
rabo zakonov in drugih predpi-
sov s področja delovnih razme-
rij, še posebej da zagotovijo iz-
polnjevanje obveznosti, ki izvira-
jo iz Zakona o delovnih razmer-
jih in kolektivnih pogodb .. .
V razpravi, ki bi lahko trajala
še pozno v noč, je predsednik
Območnega sveta ZSSS Ptuj kot
zaključek predstavitve opredelil:
1.	Vsak delavec, zaposlen pri
zasebnem delodajalcu, ki je član
sindikata obrtnih delavcev ZSSS
Ptuj, naj se pred podpisom po-
godbe o zaposlitvi posvetuje s
pravno službo Območnega sveta
ZSSS Ptuj.
2.	Območni svet ZSSS Ptuj bo
vzpostavil pregled na registracijo
pogodb o zaposlitvi pri občin-
skih organih.
3.	Sindikat si bo še naprej pri-
zadeval, da bodo inšpekcijske
službe občine Ptuj čimbolj opra-
vljale svojo poslanstvo v zaščiti
delavca za tisti del, ki ga predpi-
suje pozitivna zakonodaja.
Sindikat je s predstavitvijo ko-
lektivne pogodbe med delavci in
zasebnimi delodajalci odprl nje-
no izvajanje. Na vrsti je še druga
pogodbena stranka, prav tako pa
občinski organi za registracijo
ter občinske inšpekcijske službe.
Le s poenotenim pristopom
pri neposredni uporabi kolekti-
vne pogodbe se bomo izognili ra-
zličnim tolmačenjem, pa tudi
njenemu zavestnemu kršenju!
Sindikat obrtnih delavcev
ZSSS občine Ptuj
w
Želimo
dvigniti
kakovost
življenja
»Prijetnih spominov na leto
1991 nimamo, saj so se vrstile uj-
me ena za drugo. Najprej vojna,
nato pa še katastrofalno neurje,«
je v poročilu dela krajevnega od-
bora Slovenskih krščanskih de-
mokratov v Ormožu povedala
predsednica Anica Magdič. Čla-
ni njihovega odbora so v lan-
skem letu delovali v glavnem na
karitativnem področju, pomagali
so najbolj prizadetim pri Toma-
žu in na Kogu, zbirali pa so hra-
no tudi za ogrožena območja so-
sednje Hrvaške.
Razprava se je v glavnem vrte-
la okoli ukinitve štipendij mno-
gim otrokom kmetov in polkme-
tov v ormoški občini. V progra-
mu dela so zapisali, da želijo dvi-
gniti kakovost življenja, pridobiti
še več novih članov stranke ter
sodelovati pri razvoju krajevne
skupnosti Ormož. Opravili so na-
domestne volitve ter prisluhnili
prof. dr. Ivanu Štuhcu, ki je govo-
ril o veri v politiki, pluralizmu in
demokraciji. Da si ljudje želijo
takšnih pogovorov, je bilo raz-
brati iz živahne razprave, ko so
menili, da je vsaka stvar pač tako
umazana, kot smo umazani lju-
dje, ki se z njo ukvarjamo. Tako
pa je tudi s politiko.
Skupaj s Slovensko ljudsko
stranko in občinskim odborom
SKD občine Ormož bodo pripra-
vili 22. marca praznik družine, ki
bo že tretjič pri Veliki Nedelji.
Vida Topolovec
PREDSEDSTVO OBMOČNE ORGANIZACIJE SDP PTUJ
O pripravah na volitve
Sejo predsedstva območne organizacije SDP Ptuj so v ponedeljek, 17. februarja, namenili pripravam na
volitve, ki bodo v letošnjem letu, povezano z možnimi variantami volilnih sistemov in s pripravami » stranki sa-
mi. Kritično so ocenili tudi gospodarski in družbeni položaj v Sloveniji. Tonemo v Kve večje težave predvsem
zato. ker se ne uoošteva znanie. temveč strankarska nrinadnost.
I
V razpravi o volilnem sistemu so nihali med
dvema v demokratičnem svetu uveljavljenima vo-
lilnima sistemoma, to je večinskim in proporcio-
nalnim.
Večinski volilni sistem je tehnično preprostejši
in preglednejši. Območje države se razdeli na toli-
ko volilnih enot, kolikor je sedežev v parlamentu
(oziroma kakor se bo ta predstavniški organ po
"o\i zakonodaji imenoval). Stranke postavijo svo-
je kandidate in izvoljen je tisti, ki je dobil največ
glasov; če je potrebno, se lahko gre tudi v drugi
l^rog volitev. Slabost tega sistema je v tem, da velik
del volilccv končno ostane brez zastopstva v pred-
'^lavniškcm organu. Naj to ponazorim z najbolj
Preprostim primerom: Ža en poslanski mandat so
trije kandidati iz treh močnejših strank ali koalicij.
Izvoljen je bil kandidat, ki je dobil 40 % glasov vo-
lilcev; drugi kandidat je dobil 35 %, tretji pa 25 %
glasov in sta odpadla. Tako je praktično ostalo
60% volilcev (35 + 25) v neki volilni enoti brez
zastopstva v parlamentu.
Proporcionalni volilni sistem pa pomeni, da se
število mandatov razdeli v sorazmerju s številom
glasov, ki so jih dobile posamezne stranke. S tem
je zagotovljeno zastopstvo tudi manjšim strankam
in tako bolj pošten odnos do volilcev, saj imajo vsi
volilci po strankah, za katere so glasovali, svoje
zastopnike v predstavniškem telesu. Prav zato so
na seji predsedstva SDP Ptuj temu sistemu dali
prednost.	FF
V Neodvisnih sindikatih
vse več delavcev
Neodvisni sindikati Slovenije, ki imajo svoj se-
dež v Ptuju, so 10. februarja ustanovili na območ-
ju ptujske občine že svojo šesto podružnico, tokrat
v Agisu. Za predsednika so izvolili Zvonka Nova-
ka, trenutno pa seje vanjo včlanilo že 51 delavcev
tega kolektiva. Na ustanovitev podružnice pa se
NSS pripravljajo tudi v ptujski Projekti, kjer se je
za članstvo prijavila že večina zaposlenih. Pred
kratkim so podružnico ustanovili v podjetju Kon-
grad v Slovenskih Konjicah, kjer se je od 140 za-
poslenih v NSS včlanilo več kot 100 delavcev, nji-
hov predsednik pa je Darjan Korošec. Na ustano-
vitev podružnice se pripravljajo v mariborskem
Stavbarju in v Rudnikih lignita v Velenju. Sicer pa
je v Sloveniji včlanjenih v Neodvisne sindikate več
kot 5.500 delavcev.
Neodvisni sindikati so odločno proti socialne-
mu paktu z vlado, saj so prepričani, da gre na ško-
do delavcem. Zato se zavzemajo za tripartitni si-
stem med vlado, gospodarsko zbornico Slovenije
in vsemi sindikati. Dejstvo je, da so se prav zaradi
tega v svojih stališčih poenotili pripadniki vseh
obstoječih sindikatov v Sloveniji. Na pogajanja z
vlado so pripravljeni šele, ko bo pričel delovati
omenjeni tripartitni sistem. Pred tem pa združeni
sindikati Slovenije (vsi skupaj torej) zahtevajo štiri
osnovne zadeve: umik zakona o plačah, dosledno
spoštovanje podpisane kolektivne pogodbe, pra-
vno zaščito delavcev in ustanovitev stalnega tri-
partitnega organa.
-OM
Dve preizkušnji
v eni vaji
Občinski štab za civilno zaščito in Oddelek za obrambo
občine Ptuj sta v soboto, 15. februarja, okoli S.30 izvedla skup-
no poučno-ogledno vajo Žabjak 92. Vaja je bila nenapovedana,
domnevno pa naj bi prišlo do hude prometne nesreče na lokalni
cesti ob ribniku v Rogoznici, v kateri naj bi voznika z avtomobi-
lom vred vrglo v ribnik.
V vajo oziroma akcijo reševa-
nja so se zelo hitro in učinkovito
vključili člani gasilskega društva
Ptuj, potapljači iz sestava občin-
skih specializiranih enot civilne
zaščite, policija in drugi. V deve-
tih minutah so bili na kraju »ne-
sreče«.
Potapljači so kmalu za-
tem v popolni opremi pomagali
tako, da so potopljeno poškodo-
vano vozilo z voznikom vred po-
tegnili iz vode. Gasilci so si pri
reševanju voznika iz zmečkane
pločevine pomagali z novimi hi-
dravličnimi škarjami. Dokazali-
so, da so v primeru podobne pro-
metne nesreče sposobni hitro in
učinkovito ukrepati.
Naključje pa je hotelo, da je
med potekom vaje prišlo do res-
ničnega požara v Zabovcih 99.
Zaradi vžiga TV sprejemnika se
je vnela hiša in hitri intervenciji
gasilcev se je zahvaliti, da ni zgo-
rela v celoti. Kljub temu da so
bili ptujski gasilci razdeljeni na
dveh akcijah, pa je v Ptuju ostala
v pripravljenosti ekipa z dvema
voziloma, če bi prišlo še do kakš-
nega požara ali potrebe po njiho-
vi intervenciji. Gasilci vedo, da
nesreča nikoli ne počiva. No, na
srečo je rdeči petelin tisto soboto
miroval.	-OM
Med reševanjem »potopljenega« vozila ob rogozniškem ribniku.
(Foto: J OS.)
Stane razstavlja
v Blagovnici
že dober teden krasijo spod-
nje stopnišče Blagovnice slike
ljubiteljskega slikarja Staneta Vi-
čarja. Ko kupci zapuščajo prvo
nadstropje največje ptujske trgo-
vine, njegovih del ne morejo pre-
zreti, saj krasijo obe steni stop-
nišča. Pa tudi zaradi tega ne, ker
pogled pritegnejo domači motivi
Ptuja z okolico. Olje na platnu
nam pričara kmečke hiše, stari
Ptuj, nekaj tihožitij in ponosne
kurente. Predvsem zaradi sled-
njih sodi Stanetova razstava v
predpustni čas; do pusta bodo
slike tudi na očeh javnosti, poz-
neje pa bo katera od njih gotovo
krasila kakšno zasebno sobico —
razstava je namreč prodajna.
Stane Vičar je s svojimi deli že
nekajkrat okrasil stopnišče v Bla-
govnici in vedno je bilo za njego-
vo delo veliko zanimanja. Znan
je po svojih tihožitjih, motivih
Ptuja in okolice, prvič pa se je lo-
til ptujskega demona — kurenta.
Te slike nosijo letnico 1992, na
razstavo so torej prišle tako re-
koč še tople. Stanetu želimo še
mnogo umetniškega užitka in
dobrih slik.
JB
Ob odhodu iz Blagovnice še pogled na slike Staneta Vičarja.
(Foto: M. Ozmec.)
12 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
20. februar 1992 -
TEDNIK
SEBASTIEN MAJHEN - OBRTNIK S HAJDINE
Veselje do elektrike
prinesel na svet
Hajdina je bogatejša še za enega obrtnika. Avgusta lani je Seba-
stien Majhen na Zg. Hajdini odprl delavnico za montažo toplotnih čr-
palk, klimatskih naprav in gorilnikov.
Sebastieri se je rodil pred dvajsetimi leti v Belgiji (od tod nekoli-
ko drugačno ime, kot smo jih vajeni). Vedno ga je zanimalo, kaj po-
čne njegov oče, in vedno je bil z njim, ko je ta delal kot vzdrževalec
električnih naprav, vodovoda, centralnih peči in gorilnikov v velikem
belgijskem hotelu. Je potem čudno, da jabolko ni padlo daleč od dre-
vesa?
Sebastienova osnovna dejavnost je montaža toplotnih črpalk, kli-
matskih naprav, montaža, meritve in nastavitve oljnih gorilnikov. Z
Gorenjem je sklenil pogodbo za prodajo in popravilo njhovih toplo-
tnih črpalk. Loti se tudi vsakega drugega popravila, od gospodinjskih
do delovnih strojev, saj si je poleg očeta nabral nešteto praktičnih iz-
kušenj in jih v šoli dopolnil še s teoretičnim znanjem.
Teren? Kamor ga pokličejo, pride ob točno dogovorjeni uri, če-
tudi je na drugem koncu Slovenije. Njegova skrb pa se z izstavitvijo
računa še ne konča. Stranke pokliče večkrat ali se pri njih oglasi ter se
pozanima, kako deluje naprava, ki jo je montiral ali popravljal.
Sebastiena Majhena najdete na Zgornji Hajdini 45 a ali ga lahko
pokličete po telefonu 062/781-273.
Tekst in foto: a. k.
Vlasta Bauman s pomočnico v svoji Trojki sredi novega Ptuja. (Foto:
M. Ozmec)
Nova pizzerija Trojka
Ob splošni poplavi najrazličnejših
kavarnic in lokalčkov je pizzerija
Trojka v Arbajterjevi 3 v Ptuju prava
in prijetna osvežitev. V nekdanji kole-
sarnici stanovanjskega bloka jo je le-
po uredila Vlasta Bauman ob izdatni
pomoči svojega moža. Kar dve tretji-
ni prostorov Trojke zavzema kuhinja
s sanitarijami, manjši vhodni del pa
je namenjen strankam. Pa se lastnica
zato nič ne sekira, saj se zadnje čase
vse bolj specializira za brezplačno do-
stavo pizz na dom ali v službo.
V svoji ponudbi imajo v Trojki za-
pisano, da pripravljajo najcenejše in
najboljše pizze v Ptuju in glede na vse
večje povpraševanje za njihove pizze
v času malic bi jim veljalo pritrditi.
Ce že drugega ne, cene so zagotovo
najnižje. Devet vrst pizz izdelujejo
(trojko, napoli, lovsko, cigansko, hun-
sko, belo, gurmansko, štirje letni časi
in mini pizzo). Cene so od 65 tolarjev
za mini pizzo do 105 tolarjev za veči-
no ostalih, medtem ko je gurmanska
pizza dvojna in velja le 135 tolarjev.
Trojka (v neposredni bližini Doma
učencev) je odprta vsak dan od 9. do
20. ure, veseli pa bodo vaših naročil v
času malic ali kadarkoli čez dan po
telefonu 771-462.
-OM
Kurenti prekinili tekmo!
Na kakovostnem moškem turnirju v rokometu za pokal Slovenije
(prejšnji petek) so veliko pozornost gledalcev in gostov vzbudili ku-
renti, ki so v prvem polčasu tekme Drava — Pivovarna Laško odple-
sali svoj ples, se rokovali z igralci, sodniki in vodstvi ekip ter nato na
tribuni navijali za domačine. Takoj so dobili povabilo, da pridejo na
prvo pomembnejšo meddržavno tekmo v Celje!
I. kotar
Več kot sto
sadjarjev v
Vitomarcih
Več kot sto sadjarjev iz ptujske
in sosednjih občin se je zbralo v
gostišču pri Rolovih v Vitomar-
cih, jer so prisluhnili strokovne-
mu predavanju dipl. inženirja
Franca Loinbergerja iz Kmetij-
skega zavoda Maribor. Predava-
nje je pripravilo Društvo vino-
gradnikov in sajarjev iz Ptuja v
Vitomarcih zato, ker so na tem
območju najbolj znani sloven-
skogoriški sadjarji.
Po več kot triurnem teoreti-
čnem delu strokovnega srečanja
so odšli v bližnje Šilčeve sadov-
njake in se tam praktično sezna-
nili z obrezovanjem in vzgojo
sadnega drevja. Zelo zanimiva je
bila tudi sklepna okrogla miza
pri Šilčevih, kjer so sadjarji gla-
sno poudarili, da je potrebno ne-
koč že evropsko znanemu slo-
venskogoriškemu sadjarstvu vr-
niti nekdanji ugled in ceno. Ne
samo moralno, tudi materialno
pomoč potrebujejo in terjajo
sadjarji, ki so izrazili željo po še
več podobnih strokovnih sreča-
njih.
. (JOS)
Tako množična je bila udeležba v sadovnjaku pri Šilčevih. Posnetek
(jos)
Zasebna dejavnost mladega veterinarja
Tudi na področju veterine se
zadnje čase pojavlja vse več za-
sebnikov. Pred kratkim se je za
zasebno prakso odločil Vinko
Vajd, diplomirani veterinar iz
Kicarja 123. Njegova specialnost
je obrezovanje parkljev goveda.
Gre za storitev, ki je zelo po-
membna iz več vidikov; o tem pi-
še veterinar sam v posebnem se-
stavku. Po dosedanjih izkušnjah
trdi, da ljudje iščejo pomoč šele
takrat, ko opazijo, da žival šepa.
Takrat je mnogokrat že prepo-
zno, zato je bolje opravljati obre-
zovanje parkljev preventivno,
vsaj enkrat letno.
Vinko Vajd je po opravljeni
diplomi na veterini opravil pri-
pravništvo v ptujskem Zavodu za
veterinarstvo in živinorejo, služ-
be pa, kot za mnoge mlade stro-
kovnjake, tudi zanj ni bilo. To pa
je tudi eden od razlogov za usta-
novitev samostojne dejavnosti.
Ko boste potrebovali njegove
storitve, ga lahko pokličete po te-
lefonu 795-148, na tej številki vas
pričakuje vsak dan od ponedelj-
ka do petka od 7. do 8.15. Seve-
da ga lahko tudi osebno poiščete
na že omenjenem naslovu. Izko-
ristite torej nove možnosti za
ohranitev zdravja svoje goveje
črede.	JB
Novi obrtnik Vinko Vajd, diplo-
mirani veterinar.
Nega parkljev
pri govedu
Na mesec zraste goveji parkelj
približno 7 — 8 mm. Ce so živali
dosti na prostem, si med hojo
obrabljajo na novo zraslo par-
kljevo roževino. Ko pa krave pri-
vežemo in jim omejimo gibanje,
se spremeni razmerje med rastjo
in obrabo parkljev. Zaradi ne-
rednega porezovanja, nezado-
stne ali neenakomerne obrabe
roževine, motenj v prehrani, bo-
lezni parkljev ali napačne stoje
lahko pride do različnih spače-
nosti oziroma deformacij par-
kljeve roževine.
Pri zanemarjenem parklju teža
telesa ne pritiska več na podplat
in nosilni rob, ampak se pomika
na petne blazinice. Prihaja do
popačene stoje in do nepravilne
obremenitve parkljev in sklepov,
kar povzroča živali veliko boleči-
ne, lahko pa tudi privede do res-
nih zdravstvenih motenj. Zaradi
bolečin živali težko stojijo in za-
radi spremenjenega splošnega
počutja uživajo manj hrane, kar
ima za posledico hujšanje in
zmanjšanje proizvodnje za 5 —20
%. Zaradi tega namenjajo rejci
po svetu veliko pozornost oskr-
bovanju in negovanju parkljev.
Zanemarjeni parklji lahko prive-
dejo tudi do resnega, komplicira-
nega obolenja parkljev (vnetje
parkljeve usnjice, zvini posamez-
nih sklepov, flegmone, gnojno
vnetje sklepov, razpad roževine,
poškodbe kit, kitnih ovojnic
ipd.;. V teh primerih lahko traja
zdravljenje dalj časa. V tem času
je treba računati tudi z izgubo
proizvodnje (mleko je zaradi
zdravljenja z antibiotiki dolgo
časa neuporabno za javno po-
trošnjo). Dostikrat stroški zdra-
vljenja in vprašljiva ozdravitev
presegajo vrednost živali, zato
nemajhno štvilo konča z veteri-
narsko napotnico v klavnici za
ekonomski zakol. Večkrat je me-
so v tem primeru manj vredno.
Kako negujemo parklje? Dve
stvari bi rad poudaril: ravno, trd-
no in suho stojišče ter redno po-
rezovanje parkljev.
Med najpogostejše vzroke par-
kljevih obolenj sodijo napake pri
reji in negi živali (prenatlačenost
hleva, tesna in kratka stojišča,
pomanjkljivo gibanje, neustrezen
nastil, nepravočasna ali nestro-
kovna korekcija parkljev, nera-
vno stojišče, zastajanje gnojnice
na stojišču), pa tudi neuravnove-
šeno krmljenje.
Preprečevanje bolezni parkljev
pomeni torej spoznati vzroke za
nastanek prakljevih obolenj in
jih v največji meri odpraviti ter
pravočasno in pravilno korigirati
parklje. Pravočasno in pravilno
korigirati parklje pomeni stroko-
vno porezovati parklje vsako po-
mlad in jesen in s tem preprečiti
manjšo proizvodnjo in komplici-
rane bolezni parkljev.
VINKO VAJD,
dipl. vet.
ZA PSE IN MUCE
Brejost
Brejost pri psicah traja od 59
do 66 dni ali okroglo 9 tednov.
Pri prvesnicah, ki nosijo osem ali
več plodov, traja brejost tudi en
do dva dni manj, pri starejših
psicah pa, ki nosijo manj plodov,
traja kakšen dan več. Brejost z
enim samim plodom traja včasih
tudi 70 dni.	' •
Pri mačkah traja brejost v po-
prečju 58 dni. Spodnja meja je
56 in zgornja 62 dni.
Breje psice v nobenem prime-
ru ne smemo imeti na verigi. Ne-
koliko se mora sprehajati. Cim
več gibanja, tem lažji bo imela
porod. Naporno delo, plezanje,
skakanje, dolgo sledenje je škod-
ljivo, ker lahko pride do splava
ali pa resorbcije mladičev v tele-
su.
V prvih tednih brejosti hrani-
mo psico enako kot poprej. Kas-
neje dajemo močnejšo hrano,
prav tako obroke podvojimo.
Najmanj dva tedna pred priča-
kovanim porodom je nujno psici
(ali mački) zagotoviti porodni
prostor. S tem opravilom ne sme-
mo čakati do zadnjega dne, ker
se mora porodnica navaditi na
novo okolje in ležišče. V nasprot-
nem primeru lahko postane žival
zbegana ter si poskuša poiskati
skrivališče drugod ali po vsej sili
zbežati.
Lastniki, ki imajo brejo žival v
stanovanju, navadno nimajo dru-
ge izbire, kot da uredijo prime-
ren porodni prostor v obstoječih
okoliščinah. Najenostavneje je
sicer v prostoru, ki ga je žival si-
cer že od prej navajena (kopalni-
ca, predsoba oz. hodnik ipd). Za-
dostuje, če v kot postavimo veli-
kosti živali primeren in ustrezno
narejen zaboj. Velikost priredi-
mo pasmi. Tako velja za srednje
velike pasme velikost zaboja
90 X 70 cm. Stene naj bodo okoli
50 cm visoke, na eni strani pa
naj bo nižji izsek — okoli 30 cm.
Stene morajo biti zato, da v pr-
vih treh tednih mladičem prepre-
čimo izhod iz prostora.
Ce pa imamo psico zunaj, je v
naših klimatskih razmerah naj-
bolje, da tam tudi skoti. Naredi-
mo nadstrešnico in uto, ki jo sku-
paj z zarodom varuje pred pada-
vinami, mrazom, vetrom in pred
sončno pripeko. Tla ute naj bodo
primerno dvignjena od tal zaradi
vpliva vlage.
Za muce ter za manjše pasme
psov je vsekakor najprimernejša
kotitev v stanovanju. Prostor za
porod naj bo nameščen na tem-
nem in mirnem mestu; med ko-
titvijo naj bo po možnosti priso-
ten samo tisti, ki ga ima žival
nairaje!
"BRANKA KOSENBRUGER
dipl. veterinarka
TEDNIK - 20. februar 1992
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 13
Kmečke gospodinje želijo
izobraževanje
članice devetih aktivov
kmečkih žensk na območju or-
moške občine se ukvarjajo z
vsemi panogami kmetijstva.
Njihovi interesi so pogosto ra-
zlični, skupno pa jim je gospo-
dinjstvo, vzgoja otrok in ure-
janje doma. Na vse to je misli-
la Hinka Hržič, svetovalka za
kmetijsko-gospodinjsko sveto-
vanje v občini Ormož, ko je
pripravljala program dela za
leto 1992, ki ga že uspešno
uresničujejo.
Težko bi rekli, kateri od deve-
tih aktivov je bolj delaven, saj se
je do 20. januarja letos raznih
oblik predavanj in enodnevnih
seminarjev, kjer se kmečke go-
spodinje pod vodstvom mentor-
jev lotevajo številnih praktičnih
del, udeležilo že več kot 200 ude-
leženk. V nedeljo so pri Miklav-
žu pekle pecivo, sinoči pa so v
Podgorcih prisluhnile predava-
nju o cvetju in urejanju okolja.
Vse te oblike usposabljanja
potekajo v popoldanskih in ve-
černih urah ali pa v soboto in ne-
deljo. Svetovalka Hinka Hržič je
vedno med njimi, udeležuje se
številnih seminarjev ter s svojo
VHS kamero vse posname in
kasneje ženskam tudi predvaja.
Skrbno izbira predavatelje in
mentorje, ker je tudi od njih v ve-
liki meri odvisen uspeh seminar-
jev. Skrbno so izbrane tudi teme,
še posebej pa se kmečke ženske
veselijo enodnevnih seminarjev,
kjer koristno združujejo teorijo s
prakso. Tako so se lotile pečenja
kruha, izdelovanja sira, ob tem
so prisluhnile tudi predavanju o
higieni mleka. Ribe na kmečki
mizi niso novost, samo pripraviti
jih je potrebno dobro; trije aktivi
so se odločili, da se poučijo tudi
o tem.
Predvsem mlajšim gospodi-
njam so namenjeni seminarji o
kolinah in nadaljnji predelavi
mesa, vlaganju sadja in zelenjave
ter zamrzovanju živil. Na semi-
narje rade pridejo ne samo mlaj-
še, temveč tudi nekoliko starejše
kmečke gospodinje. Pravijo, da
se veliko naučijo in slišijo kaj no-
vega, kar jim brez dvoma koristi.
Posoda, čiščenje, likanje... Z
modernimi pripomočki, ki jih so-
dobno gospodijstvo premore, za-
nima vse generacije gospodinj.
Ob enodnevnih seminarjih or-
ganizira Kmetijska svetovalna
služba v Ormožu tudi razna pre-
davanja, večdnevne seminarje,
razstave kulinaričnih dobrot in
ročnih del, tekmovanja in ek-
skurzije. Na šoli Kog bodo s tega
področja 7. marca letos organizi-
rale tudi kviz.
Vida Topolovec
120 let GD
Slovenska Bistrica
Eno najstarejših prostovoljnih gasilskih društev na Slovenskem, prostovoljno GD Slovenska
Bistrica, praznuje letos visok jubilej, 120. obletnico delovanja. Na ta dogodek so se člani društva
pričeli zavzeto pripravljati že v preteklem letu. Letošnje aktivnosti so že in še bodo v celoti posve-
čene temu velikemu gododku.
Leto aktivnosti so ob vsako-
dnevnih nalogah tudi letos priče-
li z letno konferenco. Na njej so
ocenili rezultate, dosežene v pre-
teklem letu, in sprejeli program
aktivnosti za 1992. leto. Prepriča-
ni so, da bo to eno najbolj plod-
nih let. Med pomembnejše do-
godke uvrščajo preselitev v novi
gasilski dom, ki ga želijo dokon-
čati vsaj v drugi polovici letoš-
njega leta.
Prostovoljno gasilsko društvo
Slovenska Bistrica se tako po
uspešnosti pri gašenju požarov
kot tudi preprečevanju drugih
elementarnih nezgod ter oprem-
ljenosti uvršča med najuspešnej-
še v občini Slovenska Bistrica, je
pa tudi v samem vrhu v republiki
Sloveniji.
Samo v preteklem 1991. letu
so člani GS Slovenska Bistrica za
vzdrževanje opreme, polnjenje
gasilskih aparatov, prevoze pitne
vode in za podobna humanitarna
dela opravili skupno blizu 8000
prostovoljnih ur. Na področju
preventiv so v preteklem letu
opravili še več kot 500 udarni-
ških ur. Koliko je bilo predvsem
na račun njihove hitre in učinko-
vite intervencije ohranjenih ma-
terialnih sredstev in objektov za-
sebnega in družbenega pomena,
je težko izračunati, gotovo pa
presega dragocene milijone. Sa-
mo lani so 14 krat uspešno sode-
lovali pri gašenju požarov v bi-
striški, nekajkrat pa tudi sosed-
njih občinah. Velikoaktivnosti
redno opravljajo tudi za območ-
je celotne občine Slovenska Bi-
strica.	Viktor Horvat
Ob 110-letnici so prevzeli enega najsodobnejših gasilskih vozil, letos že-
lijo dokončati dom.
O vračanju premoženja
Tokrat objavljamo zadnji del nasvetov, ki jih je v radijski oddaji o denacionalizaciji dajal diplomi-
rani pravnik Rudi Ringbauer.
•	Zemljišče za letališče v Moškanjcih so seda-
nji lastniki pridobili tako, da so od lastnikov zem-
ljišča bodisi odkupili bodisi naredili zamenjavo.
Ali lahko bivši lastniki zahtevajo vrnitev teh zem-
ljišč?
Na vprašanje ni mogoče odgovoriti z vso za-
nesljivostjo, ker ne vemo (poslušalec ni znal na-
vesti predpisa, na podlagi katerega so jim odvze-
li zemljišče), na podlagi katerega predpisa so bi-
la zemljišča odvzeta oziroma podržavljena. Ce je
bila zemlja podržavljena na podlagi kateregakoli
izmed predpisov, navedenih v 3. členu Zakona o
denacionalizaciji, so prvotni lastniki upravičeni
zahtevati vrnitev zemlje. Vrnitev je mogoče zah-
tevati tudi tedaj, če je bil sklenjen kakšen pravni
posel (kupna pogodba, menjalna pogodba...) s
pomočjo grožnje, s silo ali z zvijačo. Prizadeti
lastniki bodo potemtakem morali poiskati listi-
ne, na podlagi katerih jim je bilo odvzeto premo-
ženje, in tedaj se bodo lahko odločili, ali naj vlo-
žijo zahtevo.
#	Oče je bil po vojni obsojen, med drugim je
bila kazen tudi odvzem premožanje. Z isto odloč-
bo so premoženje (gozd) odvzeli tudi njegovi so-
progi. Kako naj ravnamo, da bi premoženja očeta
in matere dobili nazaj?
Tudi v tem primeru je potrebno najprej preve-
riti, ali je predpis, na podlagi katerega je bil po-
kojni oče obsojen, naveden v 3. členu Zakona o
denacionalizaciji. Ce je predpis v tem členu na-
veden, potem ni nobene ovire za zahtevo po vr-
nitvi zaplenjenega očetovega premoženja.
Kar zadeva materi odvzeti gozd, pa bi bilo
umestno najprej poskusiti dobiti ga nazaj s spo-
razumom, sklenjenim s tistim, ki ima sedaj pravi-
co uporabe na gozdu (na primer GG). Ker sta
oba starša že pokojna, bo v primeru vrnitve po-
državljenega premoženja potrebno opraviti za-
puščinsko obravnavo po obeh starših.
#	Staršem so odvzeli zemljišče, pozneje pa je
eden izmed otrok 2 ha teh zemljišč kupil nazaj.
Ali lahko za ta dva ha zahteva odškodnino?
Brez dvoma je mogoče zahtevati vrnitev oziro-
ma odškodnino za staršem odvzeto zemljo. Vrni-
tve ni več mogoče zahtevati, ker zemlja ni v druž-
beni lastnini. Odškodnina, ki jo bo določil pri-
stojni upravni organ, pa bo v celoti spadala v za-
puščino, ker so starši že umrli.
•	Kaj lahko pričakujem, če je državno podjetje
na odvzetih zemljiščih — sadovnjakih in vinogra-
dih — naredilo trajne nasade? Ali lahko zahtevam
tudi predviden dobiček, ki bi ga imel, če mi zemlje
ne bi odvzeli?
Kljub temu da so na odvzetem zemljišču vzpo-
stavljeni trajni nasadi, lahko zahtevate vrnitev
zemlje. Postali boste lastnik, ne boste pa dobili
zemlje takoj v posest. Tisti, ki je naredil trajne
nasade, bo imel zemljo v najemu do izteka njiho-
ve rodnosti, vendar ne več kot deset let. Ce ne bi
bilo nasadov na odvzetem zemljišču in bi vam
bila zemlja vrnjena, bi lahko dobili tudi odškod-
nino za na vaši zemlji uničene nasade.
Glede predvidenega dobička, ki bi ga imeli na
odvzetem zemljišču v času, ko niste bili v posesti
zemlje, pa naj povem, da zakon izrecno določa,
da razlaščencem taka odškodnina zaradi tega,
ker niso mogli upravljati z odvzetim premože-
njem, ne pripada.
pripravila d.l.
ORFEJČKOV
Orfejček pod mengeško marelo
Mengeška godba in razvedrilni program radia Slovenija sta na letošnjo osmo zabavnoglasbeno
prireditev POD MENGEŠKO MARELO povabila 10 domačih zabavnih ansamblov, enega divjega,
med njimi so bili nekateri v novi zasedbi, nekateri pa celo iz tujine (iz Švice in Avstrije). Občinstvo je
prvo prireditev tako rekoč razgrabilo, tako da so zaradi velikega zanimanja pripravili še dve dodatni.
Prva je bila že v petek, 14. februarja, zvečer, v soboto pa sta v mengeškem kulturnem domu izzveneli še
preostali dve, in sicer ob sedemnajstih in osrednja ob dvajsetih.
Voditelj Marele je bil tudi tokrat
Boris Kopitar, ki je bil tako kot obi-
skovalci zagotovo že kar na začetku
presene^n, ko so udarili po kitarah
in bobnih mladi (in bojda obetavni)
fantje domače skupine Evforija. Te-
mu primerna je bila njegova odpo-
ved:	(
»To je bila torej šok terapija in
skupina Evforija.«
Ko so se nam ušesa vendarle od-
počila od premočnih decibelov, je
nastopil najstarejši udeleženec le-
tošnje Marele. 106 let šteje menge-
ška godba na pihala, ki jo zadnja
štiri leta uspešno vodi dirigent Loj-
ze Velkavrh in je precej pomlajena,
z njo pa živita ves Mengeš in bliž-
nja okolica. Prav sta imela humori-
sta Iča in Matežv, ko sta ugotovila,
da v Mengšu eni delajo instrumente
(in to dobre), vsi skupaj pa muzi-
kante (tudi dobre).
Po prijetnem sprehodu od Štajer-
ske do Gorenjske so se slovenske-
mu občinstvu prvič predstavili fan-
tje Slovenskega kvinteta. Za njimi
so malce po slovensko, vse preveč
pa po avstrijsko zapeli in zaigrali
fantje Oberkarntner Sexteta z Jože-
tom Burnikom. Tudi gre. Precej
vznemirjenja so že ob napovedi po-
želi loški Stoparji, ki so nastopili v
novi zasedbi. Franc Kompare je po-
čakal, da so fantje odslužili vojsko,
da so dekleta dobila pravo »štimo«
vi zasedbi, z novo pevko in harmo-
in ni kaj reči. Stoparji so ostali Sto-
parji z novim pevskim duetom Beti
Vitrihovo in Andrejem Roparjem.
Sledil je prisrčen nastop ansam-
bla Nagelj, ki je že peto leto v isti
zasedbi in pove poslušalcu več kot
drugi. Predvsem izstopa odločen in
čudovito obarvan glas pevke Brigite
Vrhovnik, ki se v Planinskem krstu
spet izkaže kot najboljša slovenska
jodlarica.
Iz daljnje Švice — iz Berna — so
v Mengeš pripotovali muzikanti an-
sambla Krček. Tudi oni so bili v no-
nikarjem, ki je včasih nategoval
meh pri Vitu Muženiču.
Prijeten intermezzo je pomenil
nastop komornega moškega zbora
Mengeški zvon z dirigentom Jane-
zom Nastranom. Boris Kopitar je
vsem dekletom v dvorani izdal, »da
so za dobit' še vsi, za oženit' pa le
še dva ...«
Mengeška godba je v svojem dru-
gem nastopu postala že malce pisa-
na, saj so se vanjo vrnili pihalci iz
treh ali štirih drugih ansamblov. Po
nastopu ansambla Marela Interna-
cional (domačinov) pa je na oder
stopilo devet deklet in žena (prav
tako domačink) kluba Zupan s har-
monikami v rokah. Za spremljavo
so si omislile kar »ribež kitaro« in
»škaf basom«.
Še enkrat so se predstavili člani
Oberkarntner Sexteta s svojim šov
programom. Izkazala sta se pred-
vsem Herbert in Doris. Prvi je tro-
bil na gumijasto^ cev in igral na ste-
klenice, Doris pa je po moško razte-
gnila frajtonerico in zaigrala na ksi-
lofon. Veliki finale pa je pomenil
nastop čudovitega Alpskega kvinte-
ta z novo pevslco zasedbo. Ivanki
Kraševec in Bracu Korenu se je pri-
družila še Simona Vodopivec. Vsi
skupaj so zagotovo upravičeno po-
želi največ aplavza.
In če pod vse skupaj potegnemo
črto: veliko prahu za malo (dobre
slovenske) muzike. Mengeška ma-
rela zagotovo ni več to, kar je bila
včasih.
Vrh letošnje mengeške Marele je krasil Alpski kvintet z Ivanko,
Bracom in Simono.
In kaj je novega
Ansambel KRT iz Stahovice je izdal svojo prvo videokaseto, na kateri je
osemnajst videospotov. Videokaseta je izšla v samozaložbi. Krti tudi resno raz-
mišljajo o zamenjavi produkcijske hiše. Z dosedanjo (HELIDONOM) nikakor
ne najdejo skupnega jezika za izid tretje kasete. Fantje ansambla Krt zagota-
vljajo, da bo do poletja tudi tretja kaseta na tržišču. Ce ne pri Helidonu, pa pri
kakšni drugi založbi.
Mariborski kvintet pripravlja svojo drugo kaseto v mariborskem radijskem
studiu pod taktirko Borisa Roškerja. Pri tem projektu se pojavlja tudi Edvin
Fliser, ki se zadnje čase V5e bolj uveljavalja kot komponist, aranžer in tekstopi-
sec. Na drugi kaseti Mb. kvinteta bo tudi nekaj zabavnih skladb. Kaseto lahičo
pričakujemo v drugi polovici leta.
*
Ptujski ansambel Komet, kije zadnje čase v zatišju, pridno vadi in pripra-
vlja material za novo kaseto. Ob petkih in sobotah razveseljujejo goste v smu-
čarskem centru Rogla — v hotelu Planja. Pred kratkim so posneli za televizijo
3 M videospot Emilija (prva noga Portoroža); ko imajo čas, spremljajo Zlatka
Dobriča.
14 - NEKOČ IN DANES
20. februar 1992 - TEDNIK
Po starem v novi
državi?
Slovenci, ki že dolgo živimo zunaj meja svoje domovine, vemo,
kaj pomeni pojem »prava država.« Zato smo bili še toliko bolj veseli,
ko smo slišali, da bo Slovenija postala ne le samostojna, neodvisna in
demokratična, ampak tudi pravna država.
Želim si, da bi bil dogodek, ki se mi je pripetil pretekli konec ted-
na, izjema, ki bi potrjevala pravilo. Zgodilo seje v soboto, 1. februar-
ja, okrog enajste ure dopoldne. Nekje na sredini zaključene kolone,
ki je štela najmanj 20 avtomobilov, sem peljal iz smeri Hajdine proti
Ptuja. Avtomobili, ki so nam vozili nasproti, so nas opozarjali z žaro-
meti. Kmalu potem sem opazil, da me ustavlja miličnik - pardon:
policaj. Za menoj sta morala zapeljati na stran še dva avtomobila z
avstrijsko registracijo. Po »uradnem« pozdravu mi je policaj gospod
Martin Žunko iz Slovenje vasi povedal, da sem peljal prehitro, 71 km
na uro, in da moram plačati 100 tolarjev kazni. Povedal sem mu, da
sem peljal v koloni s popolnoma enako hitrostjo kot avtomobili z ma-
riborsko registracijo, ki so vozili pred menoj. Nisem se strinjal z dru-
gačnim načinom obravnavanja »domačih« in »tujih« voznikov, saj
naj bi prometni znaki veljali za vse enako. Pogajanja s tremi policaji
niso zalegla. Ali bom plačal kazen ali pa moram k sodniku za prekr-
ške, to pa šele v ponedeljek, so mi rekli. Povedal sem, da moram biti v
ponedeljek že v službi v Nemčiji; plačal sem in odpeljal.
So dogodki, na prvi pogled zelo nepomembni, ki se vtisnejo člo-
veku v spomin in jih zlepa ne pozabi. Jasno mi je, da mora človek, ki
je napravil prekršek, zanj odgovarjati. Ne morem pa razumeti, po
kakšni logiki naj bi to veljalo samo za voznike avtomobilov s tujo re-
gistracijo. Verjetno tudi oba avstrijska voznika, ki sta doživela enako
usodo kot jaz, tega ne bosta razumela. Tisoč tolarjev človek hitro po-
zabi, krivice pa ne.
Zdomci smo navajeni krivic, ki smo jih doživljali v »starem« si-
stemu, praznih obljub in tudi tega, da smo morali za vse vedno plače-
vati več, kot je bilo vredno. Želel bi, da bi Slovenija končno postala
tudi pravna država — in ne nazadnje domovina. Tudi za tiste, ki smo
Slovenijo pripeljali v Evropo, še preden si je to zaželela kakšna stran-
ka. V demokratični Evropi smo navajeni policajev, ki imajo za vse lju-
di enaka merila, enake radarje — in enake kazni.
Franc Šlamberger, Ingolstadt
Bunkerji za dobrodošlico
Nekateri Slovenci so pred dnevi zagnali vik in krik zaradi ne-
kakšnih na novo zgrajenih bunkerjev na slovensko-hrvaški meji. Ta
zaklonišča so bila zgrajena zato, da se v njih umaknejo naši in tudi hr-
vaški mejni organi v primeru zračnega napada ali kakšne druge ne-
varnosti. Iz prakse vemo, da srbskim pilotom niso »sveti« niti evrop-
ski opazovalci v helikopterjih z mednarodnimi oznakami, kaj šele slo-
venski policisti, cariniki in drugo osebje na izpostavljenih mejnih pre-
hodih z vročo Hrvaško. Zato je primerjanje Slovenije z »deželo« bun-
kerjev neprimerno.
Iz tega uvoda bi rad prešel na drugo vrsto zelo starih in sivo tu-
robnih bunkerjev, ki jih najdemo v samem mestu Ptuju. To so bunker-
ji iz časov predaprilske Jugoslavije in poznejše nemške okupacije. Vsi
ti objekti iz naše preteklosti stojijo danes neuporabni na zelo nepri-
mernem kraju. Enega imamo med železniško in avtobusno postajo,
tik ob novozgrajeni cesti. Drugi trije so na desnem bregu Drave ob
mostu in v neposredni bližini magistralne ceste Ptuj—Maribor.
V Ptuju imamo ljudi, ki so demonstrirali proti namestitvi sloven-
skih vojakov v mestu, čeprav so nam ti prvič v zgodovini priborili pra-
vo svobodo in demokracijo. Teh ljudi pa, kaže, ni motila 46-letna pri-
sotnost tuje govorečih vojakov, ki so nam proti koncu grozili celo z
orožjem. Ne motijo jih tudi stari bunkerji prejšnjih sistemov, ki niso
ravno v okras mestu in jih ljudje, ki prvič obiščejo Ptuj, z začudenjem
opazujejo. Ce danes vstopite v ta zapuščeni bunker, opazite, da je to
rezervno javno stranišče z vsemi pripadajočimi vonjavami.
Dovolite, da za konec navedem nekaj primerjav. Predsoba je obi-
čajno tisti prostor v stanovanju ali hiši, v katerega naši obiskovalci ali
gostje najprej vstopijo. Predsoba je za marsikoga prvi vtis o nas, o na-
šem okusi in o našem načinu življenja. Zato mislim, da so glavne pro-
metnice v mesto, avtobusna in železniška postaja ter podobni objekti
prave predsobe našega turističnega Ptuja. Zato je potrebno takšne ob-
jekte z njihovo okolico vedno imeti primerno urejene in negovane.
M. S.
Če želiš pokojnino, podpiši
v Tedniku je 23. januarja 92 v sestavku ONKRAJ MEJA g. Lukman zelo le-
po napisala o manjšinah. Dovolite, da temu dodam še eno resnično zgodbo.
1941. leta, ko so prišli Nemci, so nas poklicali, si nas ogledovali, nam merili
nosove, ušesa, noge, ogledovali tudi barvo oči in las. Že takrat se mi je to upira-
lo, vendar nisem razumel, za kaj gre; danes to razumem (sem kinološki sodnik)
in mi je ogabno.
Usoda je hotela, da sem moral prepotovati balkansko deželo, ki smo ji takrat
pravili Jugoslavija, od albanske do italijanske meje, vendar sem se ustavil v le-
pem hrvaškem mestu.
Vedno sem bil ponosen, ker pripadam slovenskemu narodu. Čeprav sem do-
stikrat imel težave, se tega nisem hotel nikdar odreči. Po upokojitvi sem v tem
mestu ostal iz družinskih razlogov. Med vojno v Sloveniji sem marsikaj doživel,
bil pa sem zelo vesel, ko sem dobil potni list slovenskega naroda, katerega del
se počutim tudi jaz.
Na žalost moje veselje ni trajalo dolgo. Moral sem podpisati izjavo: »IZJA-
VUUJEM DA SAM PRIPADNIK HRVATSKOG NARODA.« Ce želiš pokoj-
nino, podpiši, če ne, pa nič; tvojih 40 let dela ni nič. Nekaj noči brez spanja, po-
tem podpis in s tem sem obrnil hrbet svojemu narodu, na katerega sem bil ved-
no tako ponosen. Zakon je zadovoljen, za moje občutke pa zakona ni briga.
Oprosti mi, slovenski narod; če bi bil sposoben še za eno delovno dobo, tega
gotovo ne bi naredil. Tako pa - živeti se mora.
Morda se bo marsikdo nasmejal, vendar meni ni do smeha. SRECNO IN
ZDRAV OSTANI, MOJ NAROD.
M. M.
Kdo bo izobešal zastave
Prvič smo praznovali slovenski kulturni praznik v samostojni Sloveniji; na
žalost se na zgradbah in v izložbah to ni videlo. Ce Komunalno podjetje Ptuj ne
bi izobesilo zastav na vpadnicah in v mestu, bi bila slika zelo klavrna, saj so se
le redkokateri lastniki zgradb in ustanov spomnili izobesiti zastave.
Ce se demokracija izraža s tem, ali se nam da ali ne izobesiti zastave, je naša
zavest odpovedala. V praznični, dela prosti soboti in v nedeljo nismo videli izo-
bešenih zastav na Kreditni banki. Mestni hranilnici. Zavarovalnici — p. e. Ptuj,
na upravni zgradbi Mercatorja Izbire Panonije, na pošti Ptuj, minoritskem sa-
mostanu, na SO, kjer je geodetska uprava, prav sramežljivo pa je plapolala ma-
la zastava, skoraj nevidna, na zgradbi SO na Srbskem trgu, Hotelu Mitra, A-
banki, SO — Sekretariatu za varstvo in urejanje okolja v Prešernovi ulici, nad
gostinskimi obrati bivšega Haloškega bisera. Narodnim domom. Kinom itd.
Prazne so ostale številne izložbe ptujskih podjetij in zasebnikov, v blokov-
skem delu mesta in v starem delu mesta pa so zgradbe ostale brez prazničnega
obeležja.
Ali gre za neosveščenost odgovornih ali malomarnost hišnih svetov, ni jasno,
znano pa je, da so za vse zgradbe, ki so v okrilju stanovanjske skupnosti, na raz-
polago zastave, le dvigniti jih je treba.
O vsem navedenem lahko preberemo v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj (štev. 5-45/74) v odloku o hišnem redu (člen 13). Redke so zgradbe, kjer bi
na vidnem mestu visel hišni red in bi bili stanovalci seznanjeni z dolžnostmi in
pravicami. To bi nedvomno pripomoglo in olepšalo naše življenje in okolje
kjer živimo.
Denacionalizacija na sodišču
Zakon o denacionalizaciji —
skrajšano ZD (Ur. list Republike
Slovenije, št. 27/91), ki je začel
veljati 7./XII. 1991, je tudi red-
nim sodiščem naložil novo delo,
ki ga glede na koristnost zadev-
nega poduka upravičencem do
denacionalizacije želim prikazati
in obrazložiti v tem članku.
I.
Reševanje denacionalizacijskih
zahtev
Medtem ko večino denaciona-
lizacijskih primerov rešujejo ob-
činski upravni organi in ministr-
stvo (glej 54., 55., 57. člen ZD),
pa primere, ko je fizičnim ose-
bam prešlo njihovo premoženje
v državno last. na podlagi prav-
nega posla (pogodbe, testamenta
itd.), sklenjenega zaradi grožnje,
sile ali zvijače državnega organa
oziroma predstavnika oblasti, re-
šujejo redna sodišča v nepravd-
nem postopku (glej 5. in 56. čl.
ZD).
Primerov, ko je prešlo zasebno
premoženje v državno last brez
resnične volje lastnikov, je bilo
zlasti v prvih povojnih letih pre-
cej in to posebno med tistimi ob-
čani, ki so bili pomagači okupa-
torja in na katere so iz tega razlo-
ga prenapeti oblastni in politični
forumi izvajali pritisk v različnih
oblikah. Ker bo po preteku toli-
ko let težko dokazati, ali je šlo
pri sklenitvi pravnega posla za
grožnjo, silo ali zvijačo, je zako-
nodajalec poveril reševanje takih
denacionalizacijskih zadev red-
nim sodiščem, ki imajo za reše-
vanje takih zadev najbolj uspo-
sobljene kadre. Omenjene prime-
re bi naj reševala v t.i. nepravd-
nem postopku, ki ga ureja slo-
venski Zakon o nepravdnem po-
stopku — skrajšano ZNP — iz
leta 1986 (Ur. list SRS, št.
30/86). V tem postopku bo glede
na 56. čl. ZD potrebno smiselno
uporabljati tudi nekatere določ-
be ZD, in sicer:
Stranke v postopku
a) upravičenci iz 5. čl. ZD
Ti so:
1. fizične osebe, ki so sklenile
pravni posel pod navedenimi
strani protifašistične koalicije
(pri partizanih itd.).
Potrebno je pojasniti, da drugi
odstavek 35. čl. Zakona o drža-
vljanstvu določa, da se za drža-
vljane FLRJ ne štejejo osebe
nemške narodnosti, ki živijo v tu-
jini in ki so se med vojno ali
pred njo s svojim nelojalnim rav-
nanjem proti narodnim in držav-
nim koristim narodov FLRJ pre-
grešile zoper svoje državljanske
dolžnosti (tu gre za bivše jugo-
slovanske državljane nemške na-
rodnosti, ki so sodelovali z oku-
2) ni upravičenec do denaciona-
lizacije, ker ga cit. zakon ne šteje
za državljana FLRJ. Zakonec in
dedič iz prvega dednega reda sta
lahko upravičenca do denacio-
nalizacije le, če jima je bilo jugo-
slovansko državljanstvo prizna-
no po 9/5-1945 z zakonoma ali
mednarodno pogodbo.
Ker gre v tem primeru za vrni-
tev podržavljenega premoženja
drugim osebam, ne pa lastniku,
ki je še živ, je potrebno pod bese-
dami »dedič iz prvega dednega
reda« razumeti tisto osebo, ki bi
v času vložitve zahteve za dena-
cionalizacijo pod predpostavko,
da je dedičev prednik umrl in da
bi šlo za zapuščino, bil do zapu-
ščine upravičen kot zakoniti de-
dič iz prvega dednega reda. Po
zakonu o dedovanju (Ur. SRS,
št. 15/96) v prvi dedni red spada-
jo potomci in zakonec pokojnika
(glej 11., 12. 21. člen).
Po mojem mnenju je 12. čl.
ZD, ki vsebuje pod 4. točko na-
vedene določbe slabo stiliziran
in ne dovolj precizen. Marsikate-
remu čitalcu tega člena se bodo
pojavila tudi tale vprašanja: Ali
je prvi upravičenec do denacio-
nalizacije zakonec in omenjeni
dedič enakovredna upravičenca,
kar pomeni, da lahko vloži zah-
tevo za denacionalizacijo eden
ali drugi? Kako postopati, če se
kot upravičenci pojavijo n. pr.
trije dediči iz prvega dednega re-
da?
Pričakovati je, da bo praksa
na vprašanja enotno odgovorila.
okoliščinami, če so bile v času,
ko je njihovo premoženje prešlo
v državno last, jugoslovanski dr-
žavljani in jim je bilo po 9./5.
1945 (dan kapitulacije Nemčije v
II. svetovni vojni) to državljan-
stvo priznano z zakonom ali
mednarodno pogodbo;
2. fizične osebe, ki so sklenile
pravni posel pod navedenimi
okoliščinami, ob času, ko je nji-
hovo premoženje prešlo v drža-
vno last, pa niso bile vpisane v
evidenco jugoslovanskih drža-
vljanov zaradi razlogov iz druge-
ga odstavka 35. čl. Zakona o dr-
žavljanstvu FLRJ (Ur. list DFJ,
št. 64/45, in Ur. list FLRJ, št.
54/46 in 105/48), bile pa so zara-
di verskih ali drugih razlogov in-
ternirane (v koncentracijskih ta-
boriščih itd.) ali so se borile na
patorjem in po končani vojni po-
begnili iz Jugoslavije);
3.	fizične osebe, ki so sklenile
pravni posel pod navedenimi
okoliščinami in ki v času, ko je
njihovo premoženje prešlo v dr-
žavno last, niso bile jugoslovan-
ski državljani, imele pa so stalno
prebivališče na ozemlju današnje
demokratične republike Sloveni-
je, jugoslovansko državljanstvo
pa jim je bilo priznano po 15./9.
1947 (datum začetka veljave mi-
rovne pogodbe z Italijo) z zako-
nom ali mednarodno pogodbo;
4.	zakonec ali dedič iz prvega
dednega reda tiste še žive fizične
osebe, ki je sklenila pravni posel
pod navedenimi okoliščinami,
pa zaradi razlogov iz drugega
odstavka 35. čl. Zakona o drža-
vljanstvu (glej zgoraj pod točko
TOPOVSKA nMA
V NEMŠKI
VOJSKI
25. nadaljevanje
Zdelo se mi je, da se je bojni
hrup nekoliko polegel. Nisem se
več oziral okoli, temveč samo str-
mel proti rahli vzpetini pred sa-
bo. Zdelo se mi je, da je začel či-
sto blizu pred mano regljati mi-
traljez. Trava se je od sikajočih
krogel nevarno majala, tu in tam
je kak vršiček latovke ali pelina
odletel. Nekaj metrov za mano je
bila spet rahla vzpetina, čez kate-
ro so kosile krogle . . .
Umik je nemogoč, sem pomi-
slil. Po nekem samoohranitve-
nem nagonu sem iz krušnika po-
tegnil jajčarico, iz mitraljeza od-
stranil že skoraj prazno nabojni-
co in vstavil boben s polnim na-
bojnikom. Na jajčarici sem odvil
varovalni navoj, v presledku
med enim in drugim rafalom
aktiviral vžigalnik in jo vrgel tja,
od koder so sikale krogle. V
istem trenutku sem trdno prijel
strojnico, z desnim kazalcem pri-
tiskal na sprožilec, z levico pa se
z vso silo odrival nazaj. Urno kot
rak sem tisto vzpetinico prešel v
nekaj sekundah.
Da sem še vedno pritiskal na
sprožilec, sem se zavedel tedaj,
ko mi je v obraz začela prskati
zemlja. Opazil sem, da sem med
umikom izgubil dvonožno stoja-
lo na mitraljezu, zato se je cev
vlekla po tleh in krogle so udar-
jale v zeniljo.
Preden sem utegnil pomisliti
kaj sedaj, sem zagledal, kako
pred mano letijo v zrak ročne
bombe — rjave, s kratkim drža-
jem. Letele so levo in desno, ene
tik nad mano, in je padla kakih
deset metrov za mano. Počakal
sem na bliske eksplozij, pustil
strojnico in vse, kar je še bilo
tam zraven. Z neverjetno urnost-
jo sem po štirih kot močerad iz-
ginil skozi črni dim ruskih ročnih
bomb. Pospešek mi je dajal več-
stoglasni, zategli - hureee!
Kmalu sem dohitel zadnje be-
žeče nemške vojake, nekatere ce-
lo prehitel. Od vseh strani so žvi-
žgale krogle. Med množico beže-
čih se je po cesti nekoliko pod
mano umikal tudi vlačilec s pro-
titankdvskim topom.
Po cesti nasproti je pripeljal
osebni avto z odprto streho.
Ustavil se je, izstopil je major z
brzostrelko v rokah. Pozneje sem
zvedel, da je to bil komandant
našega bataljona.
»Pionirji moji, ne bežite! Na-
zaj, nazaj, v protinapad!« je za-
čel vpiti z močnim raskavim gla-
som. Toda v tistem trenutku je
par metrov pred njim treščila
granata ne vem, ali topovska
ali iz minometa. Videl sem samo,
kako je majorja vrglo na hrbet.
Granatni drobci so mu prerešeta-
li trebušno votlino in prsni koš.
Tako sem bil nehote priča, kako
je padel komandant bataljona,
kateremu sem pripadal. S tem se
je najbrž izognil tudi odgovorno-
sti pred višjimi zaradi neuspešne-
ga protinapada.
Umik ali bolje povedano divji
beg se je nezadržno nadaljeval
po kak kilometer široki dolini. S
treh strani so po bežečih posta-
vah kosile strojnice rdečih, vmes
so treskale topovske granate, se
razletavale mine iz minometov.
Nikjer nobenega kritja. Edino
vodilo je bilo ne bežati v skupi-
nah, temveč bolj razpršeno, po-
samično, zakaj skupine so privla-
čna tarča za strelce nasprotnika.
Vojaki so v onemogli grozi
vpili, klicali na pomoč Boga,
Marijo, svoje patrone, pa tudi
preklinjali vojno, Hitlerja, naci-
ste in boljševike, ki so pahnili vo-
je ljudi v to brezumno klanje. Te-
daj sem prvič slišal, kaj večina
vojakov v resnici misli o svojem
firerju, ki so mu na zunaj tako
zvesto služili.
Levo od mene je tekel mlajši
vojak z razpeto bluzo in srajco. V
desnici je držal precej veliko sve-
tinjico, ki jo je imel obešeno na
verižici okoli vratu poleg kovin-
ske ploščice s spoznavno števil-
ko, za vsakega vojaka tako po-
membne »erkennungsmarke«.
Ta vojak je glasno molil in klical
»Mutter Gottes!« Naenkrat je
presunljivo zavpil in zadet
omahnil ...
Nehote se mi je prikradla mi-
sel, da Mati božja najbrž bolj ra-
zume slovenski kot nemški, pa
sem jo brž s silo zatrl, saj bi me
lahko zadela kazen za tako »gre-
šno« misel že naslednji trenutek,
ko so krogle iz strojničnega rafa-
la zaprašile zemljo dosebedno
pod mojimi nogami. Na vso moč
sem tekel in obupno hlastal za
zrakom.
Neverjetno, koliko sreče in ne-
kega skrivnega naravnega samo-
ohranitvenega občutka mora
imeti človek, da pride živ in cel
iz takega jeklenega meteža. Naj
omenim samo en primer.
Sredi tiste doline je bil precej
velik ribnik. Tja sem usmeril ko-
rake, saj sem bil popolnoma iz-
sušen, na begu sem iztočil še zad-
njo kapljo znoja. Granate so pa-
dale okoli ribnika in tudi v sam
ribnik ter spreminjale vodo v
umazano brozgo. Po površini je
plavalo precej mrtvih krapov.
Snel sem čelado in v polno zajel
tiste umazane in blatne vode.
Krepko sem se moral upreti želji,
da nisem začel tistega blata poži-
rati, le obraz sem potiskal v teko-
čino in se poskušal vsaj malo os-
vežiti. Pomislil sem, da je nevar-
no stati v bližini ribnika. Brž sem
si pomagal vstran in tako v zad-
njem trenutku odnesel pete. Prav
tam okoli, kjer sem prej stal, je
udarila salva treh ali štirih gra-
nat.. .
Skupaj z množico drugih sem
nadaljeval beg. Sam nisem vedel,
kdaj se je pripravilo k nevihti.
Naenkrat je nad mano nekako
čudno parajoče zabobnelo. Po-
mislil sem, da so spet začeli ob-
streljevati s šrapneli, toda na-
slednji tresk me je nekako pre-
dramil z odrešujočim spozna-
njem, daso to naravni udari stre-
le, mnogo manj nevarni od uda-
rov granat in šrapnelov.
Ulila se je ploha. Ruski ogenj
je ponehal in najbrž so za tisti
dan ustavili tudi napredovanje.
Tako nam je v grozi bežečim pri-
skočila na pomoč narava. Lilo je
tako, kot da bi vlival iz škafa.
Škornje sem imel naenkrat polne
deževnice. Legel sem na hrbet in
žejno hlastal za curki vode . ..
V tistem me je predramil uka-
zovalni glas: »Vstani, nazaj!«
Zagledal sem mladega častnika z
vame naperjeno brzostrelko. Na-
pravil sem kar se da boleč izraz
na obrazu in zastokal, da sem ra-
njen. Ni preverjal kje in kako,
temveč me je enostavno pustil.
Bil je eden iz strelske vrste čast-
nikov, ki so ustavili plaz bežečih
in jih začeli poditi nazaj. Kot
sem pozneje spoznal, so take na-
loge v glavnem opravljali pripad-
niki SS. Toda v kotlu okoli Bel-
goroda je bilo zanje prenevarno,
zato so se prej umaknili. Njihovo
delo so kar uspešno opravljali
častniki redne armade. Predvsem
so bili to mladi kadeti ob opra-
vljanju »študijske prakse« na
fronti.
Počakal sem, da se je vrsta be-
žečih začela pomikati nazaj, od
koder so pribežali, potem pa sem
jo urno ucvrl v nasprotno smer.
Mokre cunje in zemlja so mi pre-
gnale utrujenost.
Po nekaj kilometrih pridem do
topovske baterije. Nobenega Slo-
venca ni bilo med njimi, le en
Poljak. Uporaben je bil samo še
en top, v zabojih še nekaj granat.
Toda njihov opazovalec in
usmerjevalec je najbrž padel. Že
nekaj ur sploh niso vedeli, kaj se
dogaja »tam spredaj«. Zato sem
jim bil dobrodošel informator.
Nekaj časa so čakali, in ker od
nikoder ni bilo nobenega pove-
lja, so svojo poškodovano bate-
rijsko opremo začeli pospravlja-
ti. Pomagal sem jim, zmračilo se
je in skupaj z njimi sem se skle-
nil umikati.
V temi smo prišli do večje ce-
ste in v vas. Cesta je bila natrpa-
na z vozili, ki so obtičala v viso-
kem blatu. Naliv je namreč v ne-
kaj minutah spremenil prašne ce-
ste v blatne klance, ki so jih lah-
ko premagovili le vlačilci.
Zapustil sem tiste topničarje
in napol stoječe kolone umikajo-
če se vojske. Poiskal sem zavetje
v prazni koči nekoliko vstran od
ceste. Izlil sem vodo iz škornjev,
ožel obleko in si v kotu pripravil
ležišče, odločen, da tam poča-
kam na Ruse, saj se bodo čez
noč Nemci umaknili.
Dalje prihodnjič
TEDNIK "" februar 1992
NASVETI - 15
Agility — nova kinološka športno-
rekreativna dejavnost
Pred tednom ste lahko v TEDNIKU prebrali, da se bo Kinološko društvo Ptuj začelo letos
ukvarjati z novo kinološko športno-rekreativno dejavnostjo, imenovano AGILITV. Že ime samo
pove, da gre za živahnost, okretnost, gibčnost, ki se pri tej dejavnosti zahteva pri psu in vodniku.
Agility je igra v dvoje, brez prisile in grobosti, igra, kije všeč tudi psu in se je le-ta udeležuje Iz
navezanosti do svojega gospodarja in veselja do gibanja.
Pri tej dejavnosti mora pes
pod vodstvom svojega vodnika
premagati v določenem času par-
kur, ki ga sestavljajo različne ovi-
re. Te ovire so lahko skok prek
skakalnice, ležanje na tleh ali na
mizi, plazenje skozi tunel, pre-
hod prek mosta ali gugalnice,
plezanje prek plezalne stene,
skok prek bazenčka z vodo, skok
skozi obroč in slalom med količ-
ki. Vse te ovire mora pes prema-
gati s čim manj kazenskimi to-
čkami. Tudi prekoračitev vna-
prej določenega časa (okrog
60—95 sekund) prinaša dodatne
kazenske točke.
Prikaz premagovanja parkurja
je za razliko od klasičnega tek-
movanja šolanih psov (prikaz vaj
sledenja, poslušnosti, obrambe
in napada) dosti atraktivnejši in
za gledalce zanimivejši, pa tudi
pasme psov so raznolike. Poleg
že znanih pasem službenih psov
(nemški ovčar, doberman, bok-
ser) se tega športa lahko udeležu-
jejo tudi manjše pasme in neči-
stopasemski psi. Za male pse
(kodri, špici, terierji) obstaja celo
posebna različica MINl-AGILI-
TY, kjer so ovire ustrezno zniža-
ne, da jih lahko premagujejo tu-
di pritlikavi psički.
Vendar pa obstajajo nekateri
pogoji tudi za to vrsto kinološke-
ga dela. Pes mora biti socializi-
ran, torej biti vajen drugih psov
in ljudi. Ne sme biti agresiven.
Biti mora navezan na gospodarja
in vsaj do neke mere mora obvla-
dati vaje poslušnosti, torej hojo
ob nogi, vsedanje na povelje, le-
žanje na prostoru in podobne
stvari, ki se jih psi učijo v tečaju
za psa spremljevalca. Ta tečaj ne
zajema vaj sledenja in vaj
obrambe, temveč samo posluš-
nost in je pri nas znan kot ISPA.
V državah Evrope, kamor si zad-
nje čase tako zelo želimo priti, je
takšno znanje psa samo po sebi
razumljivo in zato ni posebej
zahtevano pri učenju agilityja.
Pri nas pa lahko vidiš pse, ki vle-
čejo svojega lastnika na vrvici,
skačejo po njem, se zaganjajo v
mimoidoče ljudi in njihove pse.
Zato Kinološka zveza Slovenije
zahteva za vsakega psa, ki se ho-
če udeleževati uradnih tekmo-
vanj v agilityju, tudi ISPA (t. j.
izpit za psa spremljevalca).
Za popolnoma rekreativno
ukvarjanje vodnika in psa z vaja-
mi agility pa ta izpit ni nujno po-
treben, vendar mora biti pes vsaj
toliko poslušen, da ne moti dru-
gih udeležencev tečaja, kajti pri
uradnem tekmovanju sodnik iz-
loči vodnika, katerega pes ni
vodljiv, ki pobegne iz označene-
ga parkurja, ki se trikrat zapo-
vrstjo izogne oviri ipd. Enako ve-
lja tudi, če je vodnik grob do
psa. Pri tekmovanju pes ni pri-
pet, tudi ovratnica se mu sname,
da se ne more zatakniti pri kak-
šni oviri. Dotik psa ali ovire s
strani vodnika ni dovoljen, psa
vodnik usmerja samo z glasom
in gibi rok. Zato je prvi in glavni
pogoj za agility vodljivost psa.
Upam, da vam je agility sedaj
nekoliko bolj domač in da se bo
vsaj nekaj lastnikov psov zani-
malo za ta novi šport. Vpisi v
agility in druge tečaje šolanja
psov (mala šola za pse od 6 do 9
mesecev ter začetni tečaj za pse,
starejše od enega leta) bodo 22.
in 23. februarja od 10. do 12. ure
v društvenih prostorih v Budini
(pri čistilni napravi levo). Pred
pričetkom praktičnega dela teča-
ja bo v četrtek, 27. februarja, ob
17. uri v prostorih Krajevnih
skupnosti Ptuj, Jadranska 6, za
nove tečajnike, za vse člane dru-
štva in druge ljubitelje psov pre-
davanje o veterini psa (prehrana,
cepljenja, bolezni); predaval bo
mag. Zlatko Kumer. V to preda-
vanje bo vključen tudi del o vzre-
ji in lepotnih tekmovanjih; razla-
go in odgovore na morebitna
vprašanja bo vodil vzrejni refe-
rent društva. Vstopnine ne bo!
Leonida OZIMEK,
K D Ptuj
Prikaz agilityja na mednarodni razstavi v Lendavi 1991.
V vrtu
Sv. Valentin s svojim priho-
dom naznanja, da je vigred pred
durmi. Prinaša ključ od korenin
in vabi vrtičkarje iz zapečka k
spomladanski negi vrtov. Vrti-
čkarji smo ga proglasili za svoje-
ga zaščitnika, zaljubljeni pa prav
tako za svojega zavetnika; mor-
da iz razloga, ker jim hkrati z na-
znanitvijo pomladi prinaša prvo
cvetje kot znamenje ljubezni.
Da je že čas rezi sadnega drev-
ja in vinske trte, veleva prego-
vor: »Ko sv. Valentin prvo trto
ureže, po tem dnevi ni več boja-
zni, da se bi trsje popalilo.«
Lepi sončni dnevi v prvi polo-
vici februarja, so vrtičkarje zva-
bili v vrtove. Opravljalno rez
sadnega drevja, brajd in okras-
nih drevnin, pa tudi prva očišče-
valna dela našega bivalnega oko-
lja je že opaziti.
V SADNEM VRTU med ko-
ščičarji, kamor uvrščamo češnje,
višnje, breskve, marelice, slive in
češplje, odložimo za pozno rez le
breskve, vse druge sadne vrste pa
raje obrežemo preden se prično
pretakati rastlinski sokovi iz ko-
renin v veje in brste.
Pri vzgoji vsake od sadnih vrst
moramo upoštevati nekatere
značilnosti, ki so svojstvene le za
posamezno sadno vrsto. Tokrat
spoznajmo nekatere od teh pri
slivah in češpljah.
Lastnost češplje in slive je, da
tvorijo pokončno drevesno kroš-
njo, ki je čestokrat pregosto zraš-
čena. Le nekatere sorte ameriške-
ga in japonskega porekla, kot so
ruth gerstetter, vangenhajmova,
stanley in bilska rana, cepljene
na vegetativne podlage, tvorijo
drevesno krošnjo s poševnimi ve-
jami bolj v širino kot v višino.
Krošnja pri slivi in češplji mo-
ra biti odprta in dovolj osvetlje-
na. Bohotivke, močno raščene
pokončne poganjke, izrežemo. V
nobenem primeru jih ne krajša-
mo, ker se iz njih razvijejo ne-
rodne goste veje metlaste oblike.
Vrh lahko povsem izrežemo na
višini, ki nam ustreza, stranske
veje pa odvajamo v širino.
V BIVALNEM VRTU konec
februarja režemo grme vrtnic.
Rože ali vrtnice bodo bogato
cvetele, če jih režemo na kratko,
grme pa oblikujemo tako, da bo-
do zračni in dobro osvetljeni.
Vrtnice smo v jeseni obrezali
le toliko, da preprečimo lomlje-
nje poganjkov pod tezo snega.
Ko preneha nevarnost ostrejšega
zimskega mraza, odstranimo
zimsko zaščito in grm obrežemo.
Najprej odstranimo polomljene
in poškodovane veje nato nedo-
raščene in drobne poganjke, sta-
re in izrojene krake; ostale veje v
grmu pa po potrebi tako razreči-
mo, daje sredina čimbolj odprta,
zračna in osvetljena. Od velikosti
in starosti grma je odvisno, koli-
ko vej krakov bomo pustili. Naj-
primernejši so grmi od 3 do 8
krakov. Krake krajšamo na 3 do
5 dobro razvitih brstov tako, da
bo vrhnje oko na zunanji strani
poganjka. Rez opravimo z ostri-
mi škarjami, da se rozga z debe-
lim strženom ne zdrobi. Vrtnice
zahtevajo veliko humusa v tleh,
zato jih pognojimo s kompo-
stom. Od rudninskih gnojil pora-
bimo nitrofoskal z dvakrat večjo
vsebnostjo kalija in fosforja kot
dušika. Opravimo tudi pletev in
okopavanje, preden vrtnice zbr-
ste, ker so mladi brsti ob vsakem
dotiku lomljivi in je pri pozni ne-
gi škoda neizogibna.
Ce imamo v ZELENJAVNEM
VRTU zaprte grede, je v drugi
polovici meseca ponavadi že to-
liko toplo, da lahko gnojak pol-
nimo z gnojem ali listjem. Ko se
bo ogrel, sejemo solato, kolera-
bo, zgodnje zelje, ohrovt in karfi-
jolo, konec meseca pa papriko,
jajčevec, paradižnik, zeleno in
por.
Ce bodo vremenske razmere
tako ugodne, kot so bile v prvi
polovici februarja, na prisojnih
legah, ki so bile prekopane že v
jeseni, sejemo solato berivko, ko-
renček, špinačo, čebulo, grah
(okroglozrnati), redkvico, peter-
šilj in bob. Ker so prve setve tve-
gane, je zlasti posevek solate do-
bro prekriti s prozorno folijo.
^ • • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 25.
do 27. februarja, rastline zaradi
nadzemnih plodov 18. in 19. ter
od 27. do 29. februarja, zaradi
korenike ali gomolja od 20. dn
23. februarja ter za cvete in zdra-
vilna zelišča 23. in 24. februarja.
Miran Glušič, ing. agr.
Krošnja slive naj bo redka.
Dober den. Zgleda, ke seri gnes na levo nogo vstana glih
tak kak moja Mica. Kumer sen vun s štampeta stopa, že se je za-
čela jutranja meša: »Lujs, idi v štalo kravo nafojtraj, gnoj ski-
daj, vodo z grabe prinesi, kuran jesti daj, za prašička repo nase-
kaj, dvoriše pometi, te pa pridi na froštikel, ke homa lehko šla
potli ohodvo sosidi Juži pomogat režat v gorico . . .«
Tokšni delovni nalog mi je Mica zmolila, brez podpisa in
štampiljke. Nikumi se nemren pritožiti. To je glih tak kak negda
v povojni jugoslovanski vojski: Naredenje — izvršenje... Naj-
pret naredi in se potli pritoži. Moja Mica je provi diktator in se
ne zmeni dosti za demokracijo. Skozi bi moga tak plesati, kak
una špila. No ja, tak hujdo glih neje, saj tudi jaz dostikrot po mi-
zi vdorin, se pod štampet skrijen in se vun deren: Pri toti hiši sen
pa jaz virt in ve se, gdo hlače nosi.
Ali kaj spremlate, kak zaj v naši mlodi republiki Sloveniji
tudi novo mlodo vlodo išemo. Celo po tujini išemo kandidata, ki
bi bija priprovleni voditi izvršni svet, ata Peterle pa se ob tem sa-
mo smeje in misli svojo. Je pa vete tak, kak so že negda pravili
stori Udje, da ma vsoki narod tokšno vlodo, kak si jo zasluži. Za-
to pa se jaz niti preveč ne čudin t is t in, ki so na oblasti, da bi rajši
narod zamejali in vlodo obdržali. Bo pa še pred volitvami zlo za-
nimivo. Po stori navodi bodo stranke in zveze ena na drugo tejko
gnojšnice vlile, da nam kmetom sploh nede trebalo zemle gnojiti.
Pa smo drgoč do kunca priplavali. Zajemimo sapo in pridno
delajmo do drugega tjedna, ki se proti fašenki bliža. Gospodinje,
začnite krapčiče (krofe) pečti. Pa na tisti sredinski krenec ne po-
zabite. Ce bo kokšni krofčič viška, se lehko tudi na mene spunite.
Te pa srečno do drugega tjedna.
Vaš LUJZEK
Izbor koruznih
hibridov
NEKATERE LASTNOSTI PRIPOROČENIH HIBRIDOV KORUZE V ZRELOSTNIH RA-
ZREDIH 100-400 V LETU 1991
16 — TV SPOREDI
20. februar 1992 - TEDNIK
TEDNIK "" februar 1992
ZA RAZVEDRILO — 17
18 — OGLASI IN OBJAVE
20. februar 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 20. februar 1992
OGLASI IN OBJAVE - 19
ozil
v Ptuju smo bogatejši za sodoben prodajno-servisni salon vozil iz
Renaultovega programa. Po skoraj 15-letnem sodelovanju s to uspešno
francosko avtomobilsko firmo oziroma z Revozom iz Novega mesta je
kolektiv Tebnoservisa KK Ptuj uspel realizirati zahteven, 3,8 milijona
tolarjev vreden projekt, s katerim se zagotovo približuje evropskim stan-
dardom v tovrstni dejavnosti.
Petek, 14. februarja 92. Dan,
ki ga bo kolektiv Tebnoservisa
zagotovo dolgo pomnil. Prostori
nekdanjih mehaničnih delavnic
ob Ormoški cesti so zablesteli v
značilni Renaultovi sivo-črni
barvi. Številni gostje od blizu in
daleč, godba na pihala^ celo ptuj-
ski kurenti so prišli v pozdrav
pomembnemu dogodku.
Direktor Tehnoservisa Anton
Galun je v pozdravnem nagovo-
ru povedal, da s tem zaokrožuje-
jo ponudbo Renaultovih vozil,
saj bo odslej vsak, ki bo to želel,
vozilo kupil, ga opremil z dodat-
no opremo, redno servisiral in
vzdrževal. Ob vsem tem bodo
glavno skrb namenili kvaliteti.
Pohvalil je izvajalce del in pro-
jektante, ki so svoje delo opravili
hitro.
V imenu K K Ptuj je zbrane
pozdravil glavni direktor Slavko
Erlač, pridružila sta se mu direk-
tor Kmetijstva Jeruzalem Ormož
Miran Topolovec ter ptujski žu-
pan Vojteh Rajher. Nekoliko več
misli je zbranim namenil gospod
Patrick de la Paumeliere, direk-
tor direkcije prodaje Revoza, ki
je opisal vso zgodovino odnosov
med obema partnerjema do tega .
dne. Pri tem je izpostavil izredna
prizadevanja direktorja Antona
Galuna in njegovega tima ter se
mu osebno in v imenu firme za-
hvalil.
Sledil je svečan podpis pogod-
be o odprtju agenture oziroma
prodajno-servisnega salona Re-
naulta v Ptuju, slavnostni trenu-
tek pa so popestrili pevci leskov-
škega okteta.
Nov prodajno-servisni salon Renaultovih vozil ob Oi^oški cesti, kjer so
razstavljena tudi njihova vozila.
Slovesen trenutek ob podpisu pogodbe v prostorih novega Renaultovega
servisa. (Foto: M. Ozmec)
Kulturni križemkražem
VELIKA NEDEUA • Mladin-
ska gledališka skupina Prosvetne-
ga društva Simona Gregorčiča pri-
pravlja za soboto. 22. februarja,
ob 19. uri v dvorani zadružnega
doma premiero komedije Clauda
Andrea Pugeta SREČNI DNEVI.
Ponovitev bo v nedeljo, 23. febru-
arja, ob 15. uri.
ORMOŽ 9 V avli skupščinske
zgradbe bo do jutri likovna razsta-
va del Bojana Oberčkala.
PTUJ • V organizaciji Kluba ma-
žoret bo jutri ob 18. uri in v .soboto
ob 10. uri v telovadnici Osnovne
šole Olge Meglič seminar mažore-
tnih tehnik, ki ga bo vodila Ivica
Knaus iz Ljubljane. Kotizacija
300 tolarjev. Fantje in dekleta od
12. leta dalje, vabljeni.
PTUJ • V Galeriji Florijan bodo
v sredo, 26. februarja, odprli raz-
stavo fotografij Zmaga Jeraja s
ptujskega kurentovanja KRIVO-
USTNEŽl 1965 -91. Otvoritev bo
ob 17. uri.
PTUJ • V Narodnem domu bo
jutri ob 18.30 drugi del revije pev-
skih zborov občine Ptuj. Nastopili
bodo: Moški komorni zbor Penta-
kord iz Ljubljane, moški zbor Ga-
silskega društva Hajdoše, moški
zbor prosvetnega društva Markov-
ci. moški zbor Komunale, mešani
pevski zbor Videm, zbor TGA Ki-
dričevo. zbor prosvetnega društva
Majšperk, ženski pevski zbor DPD
Svoboda Ptuj. Leskovški oktet in
Mešani mladinski pevski zbor
Srednješolskega centra.
Komunikacijski trening v Ptuju
v organizaciji Srednješolskega centra Ptuj je bil minuli konec
tedna v Domu učencev komunikacijski trening I, ki ga vodi dr. Pavao
Brajša. Gre za stalno obliko izobraževanja, ki ga je v svoj program
vključilo tudi republiško ministrstvo za izobraževanje in šport. Udele-
žencem ni potrebno plačati kotizacije, seminar pa ima tri stopnje.
Zadnjega treninga so se udeležili učenci in ravnatelji ljubljanskih os-
novnih šol, predstavnice Zavoda za šolstvo, vzgojiteljice vrtcev iz Lju-
bljane in Logatca. Zanimanje za te vrste seminarjev je izredno veliko,
tako da so vsi termini do maja že zasedeni. Nadaljevali jih bodo spet
jeseni.	y
V Ljudskem vrtu
Foto: Lojze Petrovič
Dve zlati poroki
v Ptuju
r poročni dvorani na magistratu v Ptuju sta bili v soboto, 15. fe-
bruarja, d\e prisrčni slovesnosti ob razglasitvi za zlatoporočenca. Obe-
ma zlatima paroma je bilo skupno to, da sta se poročila na isti dan pred
50 leti.
Prva sta prišla v poročno dvo-
rano JOŽEF in MARIJA MER-
KUŠ iz Slovenje vasi 61/C, KS
Hajdina. Jožef je bil rojen 17. 2.
1914 v Žikarcah in je bil do upo-
kojitve delavec. Marija, z dekli-
škim priimkom Matjašič, roj. 14.
Drugi zlati par sta bila BOL-
FENK in MARIJA MURŠEC z
Bišečkega Vrha 34 v KS Trnov-
ska vas. Bolfenk je bil rojen 13.
10. 1920 na Bišečkem Vrhu, Ma-
rija, roj. Ceh, pa 7. 8. 1921 v Vi-
tomarcih. Poročila sta se 16. 2.
1942 v Trnovski vasi. Vse življe-
nje sta delala doma in obdelova-
12. 1911 v Placarju,je delala do-
ma in gospodinjila. Poročila sta
se 16. 2. 1942 v Koreni. Kljub te-
mu da nista imela svojih otrok,
na jesen svojega življenja nista
ostala sama.
la zemljo. V zakonu so se jima
rodili trije otroci, ob zlatem jubi-
leju pa se veselita tudi ob 8 vnu-
kih in treh pravnukih.
Obema zlatima paroma tudi
naše prisrčne čestitke in dobre
želje!
FF
Zlatoporočenca med svojimi bližnjimi na slovesnosti. Foto: Langerholc
Po petdesetih letih zopet pred matičarjem.
Foto: Langerholc
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Milena Vogrin, Slavšina n.
h., Vitomarci ~ dečka; Jasna
Plošinjak, Stojnci 81, Markovci
— dečka; Otilija Krajnc, Dorna-
va 13 a — deklico in dečka; Ire-
na Pulko, Tomšičeva 48, Sloven-
ska Bistrica — Dorotejo; Metka
Muhič, Bresnica 18, Podgorci —
Simono; Zvonka Cajnko, Mi-
hovci 50, Velika Nedelja — de-
čka; Klavdija Stergar, Kicar
29/a, Ptuj - Moniko; Lidija
Ivanuša, Ivanjkovci 5, Ormož —
Tamaro; Vesna Plut, Krčevina
73, Ptuj — Aleksa; Martina Šef,
Žerovinci 9, Ivanjkovci — de-
čka; Marta Nedeljko, Vitomarci
36 — dečka; Sonja Kristovič, Pa-
cinje 13, Ptuj — Mandy.
UMRLI SO: Martin Kelenc,
Mestni Vrh 29, roj. 1915 — u. 9.
februarja 1992; Maksimiljan
Papst, Vitomarci 77, roj. 1908 —
u. 7. februarja 1992; Marija
Kralj, Dubrava, Bratstva i jedin-
stva 16, roj. 1906 — u. 9. februar-
ja 1992; Marija Sluga, Kidriče-
vo, Kopališka ulica 20, roj. 1924
— u. 12. februarja 1992; Ana Pe-
trovič, Ptuj, Volkmerjeva cesta
10, roj. 1906, - umrla 13. febru-
arifi IQQ?
NEPREVIDNO ZAPEUALA
NA 1V1AGISTRALKO
Po lokalni cesti skozi Lancovo
vas se je v soboto, 15. februarja,
okoli 10. ure peljala z osebnim
avtomobilom Marija Brinac iz
Maribora. Zunaj Lancove vasi se
je hotela vključiti v promet na
Magistralni cesti Maribor- Ma-
celj. Pri tem se ni prepričala, ali
lahko to stori varno; zapeljala je
na magistralko, po kateri je prav
tedaj pripeljal z osebnim avtom
Andrej Valič iz Loznice. Prišlo je
do trčenja, v katerem sta bili hu-
do ranjeni sopotnici v Valičevem
avtomobilu Anita Verčkovnik iz
Maribora in Renata Vinšek iz
Bezene pri Mariboru. Poškodo-
vanki so prepeljali v bolnišnico,
na avtomobilih pa je za več kot
400 tisoč tolarjev škode.
GOSPODARSKO POSLOPJE
V O(;N.U
V ponedeljek, 10. februarja,
okoli 2. ure zjutraj je začelo gore-
ti leseno gospodarsko poslopje v
bližini domačije Spodnje Parti-
nje 30 pri Lenartu v Slovenskih
goricah. Leseno poslopje je po-
gorelo do tal, v njem pa stara le-
sena stiskalnica, okoli deset ku-
bičnih metrov sena in nekaj raz-
nega orodja. Domači gasilci so
preprečili, da se ogenj ni razširil
na stanovanjsko hišo. Škode je
za okoli 100.000 tolarjev. Vzroke
požara pristojni organi ugota-
vljajo.
RANJEN MLADOLETNI !V10-
PEDIST
V nedeljo, 16. februarja, okoli
10. ure je 13-letni Matej L. z dvo-
rišča domače hiše v Zagojičih,
KS Gorišnica, pognal kolo z mo-
torjem, da bi se vključil v promet
na lokalni cesti. Pri tem ni bil do-
volj pazljiv, saj je spregledal
osebni avto, ki ga je po lokalni
cesti vozil Vinko Fogec iz Strel-
cev 9. Prišlo je do trčenja, v kate-
rem je bil mladoletni Matej hudo
ranjen in so ga prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
BRKZ \ LOMOV M V/.DR/.AI
Pred dobrim tednom so polici-
sti prijeli in privedli pred prei-
skovalnega sodnika 30-letnega
K. B. iz Selc, KS Voličina v obči-
ni Lenart. Upravičeno je osum-
ljen, da je med 15. januarjem in
1. februarjem letošnjega leta vlo-
mil kar enajstkrat, pretežno v po-
čitniške hišice v okolici Maribo-
ra in na območju ptujske občine.
Odnašal je vrednejše predmete
in hrano. Zanimiv je podatek, da
je vlomilec le pet dni po tistem,
ko je prišel iz zapora, začel »no-
vo serijo« vlomov. Kaže, da ga
boljših delovnih navad in izku-
šenj tudi v zaporu niso mogli na-
učiti. Zato bo moral delati »po-
pravnega«, saj je zanj preisko-
valni sodnik odredil pripor.
AVTO ZDRSNIL V OBCESTNI
JAREK
Po lokalni cesti s Hardeka
proti Ormožu je v nedeljo, 16. fe-
bruarja, nekaj pred 13. uro vozil
osebni avto Daniel Medik iz
Obreža 46, KS Središče ob Dra-
vi. Na Ljutomerski cesti v Ormo-
žu je na mokrem vozišču avto za-
čelo zanašati, zdrsnil je v obce-
stni jarek in se prevrnil na levi
bok. V nezgodi je bil Daniel Me-
dik hudo ranjen in so ga prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
FF