b m številka 19 četrtek, 12. maja 100 tolarjev (Sas izletov, piknikov, pohodov,.. Od konca februarja do torka so bile v občini Velenje razprave o osnutku proračuna za letošnje leto. Zbor krajevnih skupnosti gaje (s pripombami seveda) potrdil že 19. aprila, ko je bilo sklicano skupno zasedanje, končano paje bilo šele ta teden, ko sta ga (prav tako s pripombami) potrdi- FIMEX RAČUNALNIŠKA IN BIROTEHNIČNA OPREMA DISKETE la tudi preostala dva zbora občinskega parlamenta. Vsi trije zbori so potrdili tudi zaključne račune za leti 1992 in 1993, pod streho pa so BASF Akcijska cena 31/2" disket BASF 1.44 Mb/10 kom. 1.990,00 SIT Prodajno-razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel. 852-465. fa\ 856-913 /T * / Občina Velenje Očistimo Slovenijo Pobuda o vseslovenski spomladanski očiščevalni akciji se je v marsikaterem okolju pokazala za več kot le potrebno. Med njimi tudi v občini Velenje. Občinski sekretariat za javne gospodarske zadeve je skupaj s krajevnimi skupnostmi Šaleške doline in Komunalnim podjetjem Velenje organiziral akcijo Očistimo Slovenijo prej kot minulo leto. V mestnih KS je akcija potekala od 18. marca do 5. aprila, v izvenmestnih okoljih pa od 5. do 22. aprila. Organizatorji akcije ugotavljajo, daje bila v primerjavi z lansko bolj uspešna, saj so marsikje izrazili potrebo po dodatnih odvozih. V mestnih KS se je "nabralo" smeti za 58, v vaških KS pa za 56 zabojnikov. Tudi precej bolj polni so bili kot minula leta. Po predračunih bo akcija velenjski občinski sekretariat za varstvo okolja Peljala približno 570 tisoč tolarjev. •(tp) Največji uspeh dosiej Čeprav so velenjski rokometaši izgubili obe finalni tekmi z odlično Pivovarno Laško, so z igrami dokazali, da so se zasluženo uvrstili v končnico državnega prvenstva in dosegli tako željeno Evropo. Gostom so bili dostojen nasprotnik. V prvi tekmi v Celju so štrli domači rokometaši njihov odpor šele v podaljških. Velenjčani so igrali izvrstno tudi v drugi tekmi, saj so imeli v prvem polčasu kar trikrat dva zadetka prednosti. Bvos Gorenje Gospodinjski aparati S posodobitvami tudi novi izdelki V prvih štirih mesecih letos so v Gorenju Gospodinjski a-parati izdelali skupno 488.073 aparatov. Največ izdelkov so proizvedli v programu Hladilno - zamrzovalni aparati, in sicer 233.337, v programu Ku-halni aparati 179.836 in Pral-no'pomivalnih aparatih 74.900 izdelkov. V proizvodnji hladilno - zamrzovalnih aparatov so v zadnjem času osvojili kar več novih tipov izdelkov, zadnji dosežek je tudi hladilnik, ki nadomešča nekdaj zelo popularen aparat H 717, za vgradnjo v kuhinjske elemente. V obratu Hladilniki Gorenja Gospodinjski aparati so ponosni na široko paleto izdelkov, ki prihajajo s posodobljenih tekočih trakov. MRK Šoštanj ■■■■■■ Hkrati s prvimi, nekoliko toplejšimi sončnimi žarki, narava oživi. Prav tako ljudje, saj pisane travne preproge, vonj po spomladi, življenju, prijetne izletniške točke v naši bližnji in daljni okolici vabijo, da jih obiščemo. Mesec maj torej ni le mesec ljubezni, ampak tudi čas, ko lahko poskrbimo zase in za svoje zdravje. Toda! Šele, ko minejo ledeni možje, zime zares konec je, pravi ljudski rek. . . M foto: (tp) "Delavci" in "politiki" so bili sklepčni Velenje dobilo osnutek proračuna spravili tudi predlog odloka o taksah za varstvo okolja v velenjski občini. Več o zasedanju preberite na strani 2. •(bš) Nove pridobitve V soboto, 21. maja, bo v Šoštanju nadvse slovesno. Namenu bodo predali kar dve večji pridobitvi zadnjega obdobja. Najprej prenovljen in razširjen most čez reko Pako. Tako se bo Šoštanjčanom obenem izpolnila dolgoletna želja, da bi za promet zaprli Trg bratov Mravljakov, zaradi česar bo v samem mestu tudi precej spremenjen prometni režim. Za tem, kot nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek, naj bi otvorili tudi novozgrajen prizidek k šoštanjskemu kulturnemu domu. Računajo pa, da bodo do tega dneva prenovili že tudi šoštanjsko lekarno. Gost Šoštanjčanov bo takrat dr. Matjaž Kmecl. Umkp POČITNIŠKO DELO Ob koncu tedna bo večinoma toplo. V nedeljo popoldan bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. VSa i?*. Iz zasedanja ZZD in DPZ SO Velenje iiiiiKiiiEaiiiiiiiKiiiiii Kredit za KS bo, takse za okolje tudi 19. aprila je družbenopolitični zbor že sprejel dnevni red in ker ta ni bil enak kot v zboru KS, so se takrat razšli. V torek je istega potrdil tudi zbor združenega dela, zato je bilo zasedanje, tudi zaradi skupnih razlag, tokrat skupno, in mirno lahko zapišemo, da tudi plodno. "Politiki" dnevnega reda zaradi nesklepčnosti po obravnavi najpomembnejših točk sicer niso obdelali do konca, bodo pa to storili prihodnjič. Kje bodo v Komunali "vzeli" osem milijonov tolarjev za odškodnino? Po opravljenih uvodnih točkah, bolj formalnega značaja, je Vane Gošnik v imenu Zelenih povedal, da so že pred časom opozarjali, da v velenjskem javnem komunalnem podjetju ni vse v redu, predlagali pa so tudi zamenjavo direktorja. Sedaj pa je že pravnomočna tožba dveh delavcev, ki sta bila neupra- vičeno suspendirana pred tremi leti, ko je direktorsko mesto prevzel J. M. " Kot član upravnega odbora ne bom dopustil, da prebivalstvo poravna ta račun z višjimi računi. To naj stori tisti, kije to povzročil," je bil odločen Gošnik. Do sedaj so delavcema M.G. in M.J. že poravnali okoli osem milijonov tolarjev, če jima bodo morali izplačati še odškodnino, bo ta znesek še višji. M. G., poslanec v ZZD, je v torek zasedanje zapustil, saj še vedno ni dobil odgovora, kako je bilo porabljenih 560 milijonov tolarjev, ki naj bi se bili nabrali v komunali za t.i. razširjeno reprodukcijo. Zadeva je predana javnemu tožilcu v Mariboru, je pa toliko strokovna, da se skupščina z njo ne bo ukvarjala, dokler ta ne izreče odločbe. Na odgovore občinskega izvršnega sveta, ki je ustanovitelj komunalnega podjetja (o izgubljenih tožbah), bomo počakali do naslednje seje. NSZS vlaga pobude Državnemu zboru RS Razpis referenduma, ekološke pobude... Predsedstvo Gerlančeve Nacional socialne zveze Slovenije je formiralo tričlansko delegacijo, ki bo vložila pet pobud v Državni zbor RS, za katere je stranka zbrala dovolj podpisov po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi. Prva bo pobuda, da se razpiše referendum o razveljavitvi zakona o državljanstvu in odvzemu podeljenih državljanstev po 40. členu tega zakona. S tem povezana je druga pobuda za spremembo 90. člena ustave. Tretja je ekološka pobuda za pričetek zapiranja JEK in takojšnje montiranje čistilnih naprav na TE Šoštanj in Trbolje, želijo pa tudi, da se poveča izkop v slovenskih premogovnikih in se s tem ohranijo delovna mesta. V četrti pobudi predlagajo, da se prepove delovanje bivših članov ZK, ki so bili na funkciji sekretaija ali predsednika v občinah, republiki ali federaciji in to do leta 2004. V socialno pobudo so združili željo po proračunskem financiranju obveznega šolanja, določitev najnižje pokojnine in najnižjega možnega izplačila plače, ki bi omogočale dostojno življenje, ter ukinitev prostovoljnega zavarovanja v zdravstvu. •(bš) ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje le veste, da so se obrestne mere za tolarsko varčevanje v mesecu maju v primerjavi z mesecem aprilom v naši banki skoraj podvojile. Imate morda denar, pa ne veste, kako bi ga najbolje naložili, da bi mu čimbolj ohranili realno vrednost? V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. smo mnenja, da je za vas prava rešitev ena izmed naslednjih oblik varčevanja: letne mesečne obrestne obrestne mere mere Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 20,20 % 1,58% Depoziti, vezani od 31 do 90 dni - depoziti do 50.000,00 SIT 35,39 % 2,61 % - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT 37,94 % 2,77 % -depoziti nad 100.001,00 SIT 40,50 % 2,93 % Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SIT 39,22 % 2,85 % - depoziti od 50.001,00 do 100.000,00 SIT 41,77% 3,01 % -depoziti nad 100.001,00 SIT 43,05 % 3,09 % Depoziti, vezani nad 6 mesecev 43,05 % 3,09 % Depoziti, vezani nad 12 mesecev 44, 33 % 3,17% Varčevalna knjižica 27,72 % 2,10% Premislite o nasvetu in se oglasite v eni izmed naših enot, kjer boste morda zvedeli še kaj, kar do sedaj niste poznali. Še nekaj želja po drugačni razdelitvi proračuna Kot že delegatom zbora krajevnih skupnosti, ki so osnutek proračuna že potrdili, je bil tudi tokrat razlagalec osnutka občinskega proračuna za predsednik IS Srečko Meh, kije ponovil, da so poskrbeli za to, da bodo vsem proračunskim porabnikom zagotovljena sredstva za preživetje in vsaj v tolikšni meri, da se ne bo povzročala nova škoda. Povedal je, daje pritisk posameznih porabnikov za zvišanje določenih postavk, zelo velik. Občina se bo morala ob priznani 90 -odstotni porabi potruditi, da določene vire za razvoj zagotovi sama. Po svojih močeh in z znanjem celotnega izvršnega sveta je nastal osnutek, v katerem so že bile upoštevane nekatere pripombe, podane konec februarja. Njegova skupna vsota je 2 milijardi in 48 tisoč tolarjev, možne so le še prerazporeditve med določenimi postavkami. Odločali so tudi o najemu kredita za razvoj komunalne infrastrukture v krajevnih skupnostih v višini 121 milijonov tolarjev. Ni še jasno, kje ga bodo najeli, vendar je izvršni svet poslal prijave na vse razpise za ugodne kredite. V razpravi seje veliko delegatov zavzelo za višja sredstva za šolstvo, izobraževanje in prosti čas mladih. Razpravo v to smer je pričela Herma Groznik, ki je ugotovila, da bo zaradi slabega vzdrževanja šol v občini pričela trpeti tudi vsebina, nazadnje pa bo " razkorak med znanjem naših in otrok drugod, vse večji." S tem so se strinjali tudi drugi delegati. Miro Trampuš je poudaril, da so mladi na cesti, da se v njih vse premalo vlaga in da pozabljamo na ljudi. Podprl gaje tudi Andrej Kuzman, ki ga skrbi tudi financiranje fakultativnih predmetov na CSŠ... Tudi Milica Kovač, SKD, je želela, da se izobraževanju nameni več denarja, želela pa je tudi, da se najde vir za sofinanciranje plačila komunalnih storitev in elektrike za socialno ogrožene. Majda Gaberšek je predlagala, da se 350 tisoč SIT iz postavke za civilno zaščito prenese in nameni ljubiteljski kulturi in gledališki dejavnosti.... Nekaj pripomb bo še upoštevanih, delegati pa so osnutek proračuna potrdili. Precej pojasnil so želeli slišati tudi v zvezi z najetjem kredita za krajevne skupnosti, sploh zaradi nove delitve občin je delegate zanimalo, kako bo z vračanjem teh sredstev. Nekaj pojasnil so dobili in na koncu dali zeleno luč zanj. Skoraj brez zapletov so potrdili tudi zaključna računa za leti 92 in 93. Skoraj, saj je Vane Gošnik podal pobudo, da se ugotovi odgovornost bivšega Bartolčevega izvršnega sveta za 34 milijonov tolarjev izvenproračunske porabe. Milica Kovač, dolgoletna delavka v računovodskih službah, se s tem ni strinjala, razložila pa je tudi, da nikoli stanje 31. 12. ni dokončno, ampak se v začetku leta še vedno pojavijo obveznosti za nazaj. Delegati so Gošnikov predlog zavrnili in potrdili oba zaključna računa. Kaj je z zdravjem ljudi? Delegati obeh zborov so na meji sklepčnosti sprejeli tudi odlok o taksah za varstvo okolja, v razpravi pa so veliko govorili o zdravstvenem stanju ljudj v Šaleški dolini in želeli, da pride do nadaljevanja raziskave na tem področju. Matjažu Natku se ni zdelo razumljivo, da je dokazano, da gozdovi umirajo zaradi onesnaževanja in kmetje dobivajo odškodnino, za ljudi pa ni nič dokazljivo. Ko so se vrnili na točko dnevnega reda, je sekretar za okolje in prostor Peter Rezman odgovarjal še na vprašanja glede upoštevanja delnih odškodnin za prekomerno onesnaževanje, kijih TEŠ plačuje krajevnim skupnostim, saj je Martina Budna zaskrbelo, da bi bile te višje, kot bodo zneski takse za letos. Tovrstnega strahu ni, višino taks za individualna kurišča bo določala skupščina, za ostale pa izvršni svet. U Bojana Š pege I 0NREZ1A NOVELL - RAČUNALNIKI - SERVIS NAJUGODNEJŠA PONUDBA PC 386SX/33 MHz ZA OMREŽJE, VGA MONO 14', 2 MB RAM, TIPK.+OHIšJE PC 386DX/40 MHz ZA OMREŽJE, VGA MONO 14", 4 MB RAM, TIPK.+OHIŠJE ETHERNET 16-BIT MREŽNA KARTICA. NOVELL K0MPATIBILNA 1 GB STREAMER TECMAR+BACKUP SW NLM/DOS+SCSIK0NTR+KASETA MESEČNO VZDRŽEVANJE OMREŽJA (SERVER+P0STAJE+KABU+N0VELL) OD * * * PC 386DX/40 MHZ/4 MB RAM/210 MB DISK/VGA COLOR LR147FL0P11.44 M CD ROM POGON MITSUMI DOUBLE SPEED+KONTROLER TISKALNIK MATRIČNI A4, 9 IGLIC, SAMSUNG RAČUNALNIKI, MREŽNA OPREMA 2 LETI GARANCIJE! BREZA RAČUNALNIŠKI SISTEMI D.O.O. Trg mladosti 6, Velenje Tel. 063/854-476 Fax. 851-978 VAŠ RAČUNALNIŠKI PRIJATELJ. 68.990 SIT 84.990 SIT 8.860 SIT 159.600 SIT 14.000 SIT 138.680 SIT 26.990 SIT 27.900 SIT Iz dela velenjske vlade PUP za Šmartno - Velenje Mesec dni bo v avli stavbe na Prešernovi 1 in v prostorih krajevne skupnosti Šmartno javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje urejanja krajevne skupnosti Šmartno Velenje. Izvršni svet bo v tem času organiziral javno razpravo o tem dokumentu, pripombe pa bo zbiral Sekretariat za okolje in prostor. Med drugim osnutek opredeljuje kje in pod kakšnimi pogoji so dovoljene novogradnje in prizidki. V Velenju Visoka glasbena šola Velenjska vlada je na zadnjem zasedanju potrdila projekt, ki ga je za pridobitev visoke glasbene šole v Velenju že z novim šolskim letom izdelal mag. Ivan Marin. S tem so sprejeli tudi obvezo, da bodo zagotovili potrebna sredstva za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev pa tudi za delno financiranje dejavnosti prvega študijskega leta. O črnih gradnjah Črne gradnje, ki so jih lastniki prijavili sami, so prav tako ena pomembnih točk s katerimi se ubala velenjska vlada. Prejšnji teden so analizirali pripombe k osnutku prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora občine Velenje in hkrati tudi strokovna mnenja Zavoda za urbanizem Velenje. Večino črnih gradenj naj bi po tem dokumentu legalizirali, seveda pa si bodo morali investitorji pridobiti vsa potrebna soglasja. Dve gradnji pa sta variantno predvideni tudi za rušitev. Odstranili bodo stare avtomobile Prostor ob velenjskem Toplovodu, ki je bil doslej namenjen deponiji starih avtomobilov, bi radi preuredili. Glede na to, da tja že leto dni ni bil odpeljan noben avtomobil, pa tudi nihče od lastnikov tistih, ki so na deponiji, se ni javil, je velenjska vlada pooblastila komunalnega inšpektorja, da izda odločbo, da velenjska poslovna enota podjetja Dinos Ljubljana odpelje vse prisilno odpeljane avtomobile, ki so bili postavljeni na deponijo velenjskega komunalnega podjetja. *(mz) KS Staro Velenje ■■■■■■■■■■■■a Tudi o poletnih prireditvah V ponedeljek, 16. maja, ob 19. uri, bodo člani sveta krajevne skupnosti Staro Velenje na svoji 22. seji obravnavali poročilo o osnutku proračuna občine Velenje za letošnje leto, informirani bodo o referendumskih območjih in skupščini delniške družbe KRS. Poročilo o ureditvi ceste Talcev, ceste pri Koželju za gradom in odstranitvi objekta Josupovič bo podal sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve občine Velenje Tone Brodnik, ob koncu pa bodo člani sveta spregovorili tudi o poletnih prireditvah v Starem Velenju. Seja bo v prostorih krajevne skupnosti, bo pa javna, zato vabijo tudi krajane! '(bš) Premier bi dal za pijačo Če velenjskemu premieru ne bi bilo treba predčasno zapustiti srečanja slovenskih gradbenih inženirjev in tehnikov, bi ob koncu skupščine gotovo dal gospodu Cirilu Staniču za dva deci. Ta 90-letni starosta gradbincev je namreč dodobra podprl njegove uvodne besede, ko je predstavil velenjsko občino in prizadevanja za čistejše okolje. "Tukaj se proizvaja električna energija zato, da je cela Slovenija čimbolj zelena. Zato moramo vsi skupaj storiti vse, da bodo tudi tukaj ljudje živeli enako kot drugod po Sloveniji!" Slovenska gradbena inteligenca se je namreč tokrat zbrala prav v Šoštanju, od koder odhaja po Sloveniji tako pomemben kos naše energetske pogače. Seveda ni čudno, da so si ob tem delovnem obisku tudi ogledali sanacijo termoelektrarne, saj je to zdaj eno večjih slovenskih gradbišč. Ob delih, ki kažejo, da se bo blok IV vendarle kmalu priključil na čistilne naprave za raz-žvepljevanje dimnih plinov, pa so se tudi seznanili s težavami z državnega vrha, da bomo v Sloveniji našli denar in nadomestili nepri-pralvljenost mednarodne banke, da nam da ugodno posojilo za čistilne naprave na petki, nekateri vendarle spet postavljajo drugačna vprašanja. Je rešitev res v dragih čistilnih napravah, ali je še kakšna. Ne bi spet resno razmislili o tem, da bi kot gorivo na tem bloku uporabljali plin, pa take naprave ne bi bile potrebne. Ko gre za odločanje o tem, kako "ohraniti" tistih 150 mili- jonov mark, bi bil rad marsikdo pameten. Predlaga rešitve, ki to niso, pa četudi bi bile, bi bile le za eno področje, težave pa bi se pojavile drugje. Uporaba plina bi morda res pomenila, da ne bi bilo treba čistilnih naprav te vrste, toda strokovnjaki si še vedno niso enotni o tem, kakšen kvarni vpliv ima pretirana uporaba plina. Nesrečni "en o iksi" (NOx) marsikomu ne da mirno spati. Treba pa je seveda tudi pomisliti na knape, ki bi zaradi take preusmeritve ostali brez kruha. Rešitev za ene namreč pomeni krizo za druge. Nekaterim se morda zdi čudna zahteva ljudi s tega območja: želimo kopati premog in proizvajati električno energijo. Vendar je treba storiti vse, da bodo lahko to delali tako, da bo tudi ta dolina del zelene Slovenije. Ce bi bilo več takih kot je Ciril Stanič, Velenjčani verjetno ne bi imeli toliko težav, da bi premagali vse ovire do čiste proizvodnje energije. Tako pa je še vedno veliko takih, ki prihajajo z novimi in novimi pogledi, ki dokončno rešitev vsaj zavlačujejo, če je že ne poskušajo kar "el-eminirati". Ob takih še vedno dokaj neenotnih mnenjih pa so vsaj prebivalci te doline dokaj enotni: želijo o-hraniti kruh, ki jim ga daje ta proizvodnja, ta kruh pa željo uživati v primernem okolju. Koncem letošnjega leta naj bi za to vendarle naredili pomemben korak. Da pa bo stvar bolj odlična, bo tresba urediti še petico. m(kr) tisi i ; i-_ AKTUALNO _____ _ _ Poaovor s sekretarjem Sekretariata za okolje in prostor Petrom Rezmanom ____ 51 - - „ « ______,„ „ „ v, » » « « « « « A, « « * te « * * X - « i tt 8 i « * ® & « 1T3& 8 £ SI S ® » i Skrb za okolje prenesti na vse porabnike elektrike Med najpomemnejša področja delovanja velenjske vlade sodi varstvo okolja in urejanje prostora. Ta sekretariat vodi Peter Rezman. Z njim smo se pogovarjali o najaktualnejših nalogah in pristojnostih, ki so povezane z zadnjimi spremembami zakonodaje in občinskimi usmeritvami na tem področju. Gospod Rezman preoblikovali ste sekretariat. Kakšne cilje oziroma prednosti pričakujete od nove organiziranosti? PETER REZMAN: "Po dolgotrajnem postopku, ki je trajal skoraj več kot leto dni, nam je uspelo, da smo odpravili eno od hujših sistemskih napak, ki jih je kot dediščino pustila prejšnja vlada. Združili smo Upravo za urejanje prostora in Sekretariat za varstvo okolja ter del gradbene službe Sekretariata za javne gospodarske zadeve v Sekretariat za okolje in prostor, kije sedaj sestavljen iz dveh oddelkov. Tako smo, rečeno na kratko, uspeli skrb za varstvo okolja dejansko prenesti na področje preventive. Postopno smo prišli do spoznanja, da so vse napake v prostoru, ki imajo praviloma negativne ok-oljevarstvene posledice, posledica napak v t.i. posegih v prostor." Kako ste zastavili politiko na področju varstva okolja ? PETER REZMAN: "Poleg popravljanja napak iz preteklosti, smo nadaljevali pozitivne usmeritve naših predhodnikov. Posebej pa se mi zdi pomembno poudariti zaključek sanacijskega programa voda, ki ga je še po široko zastavljenem projektu vlade To-dorja Dmitroviča, nadaljeval Emil Šterbenk v Bartolčevi vladi, zaključila pa ga je sedanja vlada, pod vodstvom Srečka Meha." Ste pred oblikovanjem ekološkega sklada, kije javnost kar močno razburil. PETER REZMAN: "V skupščinski proceduri je zadnje dejanje že prej omenjenega koncepta občinskega ekološkega sanacijskega programa, ki bi mu kratko rekli: zagotavljanje financ. Na temelju Zakona o varstvu okolja smo oblikovali Sklad za okolje občine Velenje, katerega glavni vir bi morala biti ekološka taksa. Večino te bi formalno plačala TEŠ. V resnici bi torej za potrebe ekološke sanacije naše občine bremenili ceno električne energije, ki jo plačujejo vsi porabniki elektrike v Sloveniji, ne le občani naše občine." Z oblikovanjem ekološkega sklada naj bi bile ekološko ogrožene krajevne skupnosti ob oškodnine, kijih je doslej nakazovala šoštanjska termoelektrarna. PETER REZMAN: "V zadnjem času se precej špekulira kdo in po kakšnem postopku je upravičen do takoimeno-vanih odškodnin, ki jih omenjate. Vendar jaz vedno opozarjam svoje sogovornike, da še ne moremo govoriti o odškodninah, ampak kvečjemu lahko govorimo o delnih odškodninah, saj ključ, višina le - teh, ne more biti zgolj na relaciji TEŠ - krajevna skupnost. Na žalost še niso sprejeti podzakonski akti, ki bi urejali problem ekoloških odškodnin na osnovi Zakona o varstvu okolja in je zato nevarnost, da bi s sedanjo prakso postavili merila za odškodnine, ki so po mojem mnenju prenizke in napačno usmerjene. Krajevne skupnosti gotovo niso najprimernejši naslov za takšne odškodnine, saj bi te, če npr. zakoni o lokalni samoupravi ne bi kas-nili, že po maju 1994, ugasnile. Sedaj pa jih ta ukinitev čaka konec leta. Torej smo mi s projektom sancijskih programov in ekološkega sklada, ki ga bodo podedovale vse občine na področju sedanje občine Velenje in s korektnim dogovorom z vodstvi TEŠ in RLV, pravzaprav ohranili institut, ki je bil v preteklosti uveden in ga hkrati selimo na področje Zakona o varstvu okolja. Gre torej za takse po zakonu, odškodnine pa bodo slej ko prej ure jene na relaciji posameznik -onesnaževalec. V tem primeru ne mislim samo na TEŠ, ampak na vse znane in neznane onesnaževalce v naši dolini in teh ni malo. pam le, da bodo delegati velenjske skupščine do konca podaljšanega mandata vendarle zbrali dovolj energije in sprejeli ta odlok. V nasprotnem primeru je šlo leto dni trdega dela v nič. Tako bi tudi sanacijski programi, ki so sicer sprejeti, ostali le na papirju, podobni resolucijam iz znanih samou-pravljalskih zgodb. Škoda pa bi bila velika." Pomeni to, da se pravzaprav nimate s čim pohvaliti, če vam projekt oblikovanja sklada ne bo uspel ? PETER REZMAN: "Govorim pač o tistem s čimer sem v zadnjem času najbolj obremenjen. Drugače pa moram reči, da smo glede na skromna proračunska sredstva opravili kar nekaj pomembnih, čeprav na videz majhnih nalog. Tako smo skupaj s Sekretariatom za družbene dejavnosti opremili vrtce v Šoštanju, Topolšici in Šmartnem ob Paki s čistilci zraka. Optimalno smo uredili obveščanje prebivalstva v primerih prekoračitev koncentracij S02 v zraku, čeprav je to na videz sizifovo delo. Dokler ni bilo nobenih obvestil, kako onesnažen je zrak, ni bilo nikakršnih resnih reakcij, razen redkih okoljevarstvenih aktivistov, danes pa po vsakem sporočilu, ko je zrak preveč onesnažen, ljudje množično kličejo, zakaj jim ne povemo, da je zrak onesnažen. Je pač tako, čeprav je malo nenavadno, poudarjam pa, da na tem področju nikoli ne mirujemo in je tako pred dobrim tednom poskusno stekla računalniška povezava med našim sekretariatom in CTV Šoštanj. Upam, da se bodo sedaj tudi velenjski kabelski sistem in mediji bolj resno odzvali na naše pobude za prenos teh podatkov preko TV." Ko govorimo o varstvu okolja, običajno razmišljamo le o velikih naravovarstvenih projektih. Ob tem pa pozabljamo, da se to prične pri vsakem posamezniku, da sodi sem tudi pomladansko čiščenje. PETER REZMAN: "Rad bi povedal, da ljudje, še posebej pomladi, veliko kličejo in nas pozivajo, naj kaj postorimo zaradi neurejenosti njihovih sosedov, ki menda onesnažujejo okolico. Zanimivo pa je, da ti sosedi nikoli nimajo imen in tako pravzaprav ne moremo napotiti komunalnega inšpektorja, da bi jih na osnovi ovadbe obiskal in ukrepal. V bistvu naš sekretariat nima na tem področju drugih pristojnosti, kot skrb za sanacijo divjih odlagališč, in še tu smo omejeni z denarjem. Za vse drugo je plačana komunala! Zato izvajamo drugačne akcije in moram reči, da smo nedavno tega vendarle prvič dobili registrsko številko nekega avtomobila, ki je peljal celo prikolico papirnatih plenic v Ležen. Odvzeli smo tudi ploščice s številkami šasij odvrženih lupin avtomobilov, tako da bomo le prišli tudi do imen nekaterih občanov, ki se jim ne ljubi voziti smeti na komunalno deponijo, kjer je deponiranje manjših količin brezplačno. Mogoče se bo kdo od bralcev prepoznal; kakorkoli že, pošto lahko od nas pričakuje v najkrajšem času!" Po reorganizaciji vašega sekretariata, ste prevzeli tudi odgovornost za prostor. PETER REZMAN: "Kot že rečeno, predvsem zaradi zmede pri ugotavljanju odgovornosti in zaradi možnosti za ribarjenje v kalnem, kar najbrž ni bilo slučajno, smo veliko energije vložili v reorganizacijo sistema urejanja prostora v občini Velenje. Bojim se, da prepozno in da je bila glavna škoda že povzročena. Naj omenim samo neverjetno zavlačevanje sprejetja Ureditvenega načrta centralnih predelov Velenja. Leto dni po tem pa so celo mnogi kolegi v izvršnem svetu nervozni, ker kljub temu osnovnemu aktu investicijski sunek v centralne predele še ni stekel. Toda, če naši predhodniki ne bi načrtno zavirali sprejema tega dokumenta in bojim se, da je šlo zgolj za nevoščljivost med tistimi, ki mislijo, da so edini posvečeni za urejanje prostora, bi danes poleg bleščečega Starega Velenja, že lahko imeli prenovljeno Cankarjevo cesto, prenovljen Titov trg, prestavljen maršalov spomenik, rešenih precej prometnih in parkirnih zagat v centru, da o možnih novogradnjah ne govorim. Tako pa so šle stvari svojo pot in imamo danes poslovni center v bivšem internatu na obrobju mesta. To so direktne posledice neurejenega sistema urejanja Peter Rezman: "Problem črnih gradenj je spolitiziran.." prostora v Velenju, da o drugih stvareh ne govorimo. Na primer o nespoštovanju konkurenčne klavzule v vrstah občinskih uradnikov. Dejstvo je, da me zaradi teh razmišljanj ne čisla ravno mnogo ljudi na občini, vendar menim, da bi morala biti skrb za prostor pred servilnostjo npr. do velikih firm, kot je na primer ERA. Menim, da je logična posledica tudi kadrovska okrepitev tega področja. Sam sem bil" zagovornik teze, daje treba to področje prevetriti in osvežiti s svežo krvjo, ki še ni okužena z bacili birokrajizma, čeprav se bojim, da v inštitucijii, kot je občina, po desetih letih dela ne moreš postati kaj drugega, kot vzgleden birokrat." Pravite, da ste novo organiziranost tega področja dobro zastavili, kaj pa bo z njim zdaj, ko nastajajo nove občine? PETER REZMAN: "Zakona še ni, zato je težko odgovoriti. Sam pa se bom trudil, da bo v tem pogledu sedanja občina obravnavana, kot bodoča regija, saj je, ne glede na kritike, dejstvo, da so tukaj vzgojeni strokovnjaki za ta prostor nujno potrebni in je škoda, da se občina Velenje že sedaj s takšno lahkoto odreka strokovnjakom, ki občino zapuščajo in se uveljavljajo drugje, mi jih nismo in jih ne znamo izkoristiti. Upam, da bomo obdržali tudi institucije kot je Zavod za urbanizem, seveda ne več, kot dvorno občinsko firmo, ampak kot skupino zagnanih strokovnjakov, intelektualcev, ki bodo v vseh pogledih suvereno in strokovno obvladovali ta prostor. Za takšne se bodo gotovo zanimali tudi drugod in v tem pogledu jim namerava naš izvršni svet intenzivno pomagati." Kakšne so vaše trenutne aktivnosti ? PETER REZMAN: "V prvi vrsti skrbno pazimo, da ne bi zastalo tekoče delo, čeprav je izjemno težko naenkrat zadovoljiti vse občane, ki želijo priti do lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Dejstvo je namreč, da je zakon o črnih gradnjah imel svoj vpliv na ljudi in so se precej disciplinirali, pa se je tako obseg tega dela skoraj potrojil. Ob tem skušamo v celoti slediti rokom, ki nam jih nalaga omenjeni zakon o črnih gradnjah. V naši občini seje prijavilo preko 150 črnogra-diteljev. Skladno z zakonom smo, med prvimi v Sloveniji, pričeli izdajati odločbe za tako imenovano uzurpacijo prostora, katere plačilo je pogoj za legalizacijo. Številke, v primerjavi s takso za odlog izvržbe, ki jo bodo črnograditelji dobili v določeni višini povrnjeno, niso tako visoke, so pa od primera do primera različne in po zakonu trenutno ni nižje kot nekaj preko enajst tisočakov." Nameravate kakšno črno gradnjo v občini Velenje porušiti? PETER REZMAN: "Če bo šlo vse po mojih predvidevanjih, nobene! Strokovnjaki na ZUV so namreč ugotovili, da je mogoče legalizirati vse gradnje, seveda pod določenimi pogoji, samo za dve so predlagali odstranitev. Moja sodba, ki je sicer politična, pa je, da je potrebno tudi ti dve gradnji legalizirati, saj gre tudi pri teh, vsaj v enem primeru za klasičen problem politizacije problema, ali bolj direktno, nevoščljivosti tistih, ki mislijo da se jih problem tiče, pa se jih ne in imajo sami podobne, če ne enake grehe na svojih dvoriščih.Sam zagovarjam stališče, da bi moral akt o legalizaciji zajeti tudi takšne črne gradnje, ki so v neposredni bližini prijavljenih in tako tudi tistim črnograditeljem, ki se niso prijavili, dati možnost "popravnega izpita", seveda pod vsaj takšnimi finančnimi pogoji, kot tistim, ki so se prijavili. Pri zakonu o črnih gradnjah imam vedno pred očmi dvoje dejstev. Ta zakon je zrasel na primeru Malega Vrhka, ki najbrž ne more'biti vzorec za celo Slovenijo in drugič, marsikateri črni gradnji je botrovala občina, ker preprosto ni bilo sprejetih prostorskih aktov do časa, ko bi morali biti. Pa so nekateri ljudje čakali in čakali, drugi so dobivali dovoljenja po zvezah, tretji pa so se odločali in kršili zakon. Tako ne moremo vse črnograditelje zmetati v isti koš in jih imeti za lumpe, ki vedno kršijo zakon, čeprav je med njimi tudi mnogo takšnih." Izpostavljate morda še kakšno odprto vprašanje s področja vašega dela ? PETER REZMAN: "Da. Funkcionalna zemljišča! To je zadeva, ki se je lotevamo temeljito in previdno in računamo, da bi tudi s tem delom pričeli v drugi polovici maja. Če gledate po mestu, je očitno, daje zanemarjeno, ljudje pa so z nakupom postali tudi solastniki funkcionalnih zemljišč. Interesi so različni. Nekateri bi po mestu sadili fižol, drugi bi uredili parkirišča, tretji gostišča... No in ravno zaradi željenega reda in urejenosti ne želimo na pamet urejati teh zadev, saj bodo ravno funkcionalna zemljišča idealna priložnost, da bodo meščani sami pričeli skrbeti za svoje mesto in svojo zemljo. To lahko da mestu nekdanji videz urejenosti, pomembna pri tem je socialna nota, seveda pa si nihče ne dela utvar, da bo precej prepirov tam, kjer pač ne bo mogoče ustreči vsem interesom. Predvsem glede parkirišč na območjih, kjer je gostota poselitve prevelika." Zelo dolgoročno ste zastaviti vse te naloge, mandat pa se vam izteka! PETER REZMAN: "Ja, če bi bilo vse narejeno v predvidenih rokih, bi se ta iztekel ravno v tem času. Upam, da bomo do jeseni še kaj pametnega postorili, predvsem pa želim, da ne bi po formiranju novih občin preveč iskali stare meje in druge črte ločnice, ampak predvsem skupne točke. Prepričan sem, da je ravno področje varovanja okolja in urejanja prostora lahko močnejši povezovalni faktor v neko bodočo regijo Šaleško dolino in širše, saj onesnaževanje okolja že sedaj ne pozna nobenih meja, ki si jih izmišljajo ljudje. To je globalni problem, okoli katerega je treba strniti vrste, ne pa generirati stalne prepire, kdo daje bolj onesnažen in komu potem pripada več odškodnine." ■ Mira Zakošek Na Rudniku lignita Velenje zmanjšujejo proizvodnjo Kopljejo toliko, kot lahko prodajo Velenjski rudarji in drugi zaposleni na Rudniku lignita Velenje, v začetku maja jih je bilo natančno 4200, so letos koristili že kar nekaj dni kolektivnega dopusta in bili več dni doma na osemdeset odstotnih plačah. Tudi v prihodnje, kot vse kaže, se bodo morali s takšnimi krajšimi dopusti sprijazniti. Na Rudniku lignita Velenje so se namreč odločili, da bodo proizvodni plan sproti prilagajali razmeram na tržišču. Osnovnega letnega načrta sicer niso spreminjali, še vedno je takšen kot so ga zapisali na začetku leta, 4 milijone ton, plus ali minus 100 tisoč ton. Kot pa danes razmere kažejo, bodo nakopali precej manj premoga. Do konca letošnjega leta le približno 3 milijone 600 tisoč ton. Termoelektrarna Šoštanj, kije njihov največji odjemalec, letos najbrž ne bo porabila toliko premoga kot so v začetku leta načrtovali, manjša pa se tudi poraba pri drugih kupcih. S sprotnim prilagajanjem proizvodnje razmeram na tržišču, se želijo izogniti, kot nam je povedal tehnični direktor velenjskega premogovnika Marjan Kolenc, nepotrebnemu povečevanju deponije, ki prepolna ne prinaša nič drugega kot precejšnje stroške. Zaposleni na rudniku naj bi letos za kolektivni dopust namenili skupaj približno 12 dni, kdaj in kako bodo dopust koristili v drugi polovici leta, pa še ni povsem jasno. Na Rudniku lignita Velenje vzporedno s takšnimi gibanji zmanjšujejo tudi število zaposlenih. Niso se odločili za kakšne korenite in boleče posege, ampak za odpravnine in za dokup 'Vojaških" let moškim, ki so služili vojaški rok, kar jim omogoča tudi zakon. Do oktobra pa imajo, kot nam je še povedal dipl. inž. Maijan Kolenc zaustavljeno vsakršno zaposlovanje, tudi svojih štipendistov. ■ Milena Krstič - Planine GOSPODARSTVO Kako je z zaposlovanjem in brezposelnostjo v občini Velenje •■»»■■••■■•■a* ■■■■•■»••■a««« •■■•■•••»•a Gibanja postajajo vse silovitejša Stanje na področju zaposlovanja in brezposelnosti se v občini Velenje v zadnjem obdobju umirja. To opažajo že od septembra lanskega leta, ko so podjetja začela spet na novo zaposlovati in, ko so začela prijavljati več potreb po delavcih, kot je bil običaj v zadnjih letih. Ne glede na to, pa je število zaposlenih v občini še vedno za kakšen odstotek nižje kot je bilo v letu 1992. In zanimivost: zaposlovanje se povečuje na račun zaposlitev za določen čas, za razliko od preteklih let, ko so bile zaposlitve sicer redke, a so bile v glavnem za nedoločen čas. Morda je k temu prispevala kaj tudi obdavčitev pogodbenega dela? Po besedah Štefke Kordeš, direktorice velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, se temu ne bi moglo reči zanimivost, ona bi temu prej rekla, da končno prehajamo na normalna gibanja na trgu delovne sile. "To je preobrat, ki mu bomo v tržnem gospodarstvu najbrž priča tudi v naprej. Dela, ki bodo na voljo, bodo v glavnem za določen čas. Tudi brezposelni se bodo morali sprijazniti s tem, da ne bodo dobili dela do upokojitve. Gibanja bodo intenzivnejša, več jih bo, pogostejša bodo. Deset odstotna stopnja relativne brezposelnosti bo postala nekaj normalnega. Ljudje se bodo imeli možnost zaposlovati, bodo pa potem prišli nazaj in se spet zaposlili." V letu 1993 so podjetja izkazala 18 odstotkov več potreb po delavcih kot leto poprej, vendar so bile zaposlitve v glavnem za določen čas. Največ brezposelnih je bilo v Velenju aprila lani Na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje so največjo brezposelnost zabeležili v aprilu in maju lani, ko je prišlo do stečaja Procesne opreme in stečaja Elektronike. Takrat je preko zavoda iskalo delo več kot 2800 brezposelnih. Zdaj se to število hitro znižuje. Marca letos je bilo na velenjski enoti prijavljenih le še 2190 brezposelnih. "Poleg tega, da se je začelo zaposlitveno gibanje tudi drugod, so začeli zaposlovati v Elektroniki in kar pri tem veseli, tudi za nedoločen čas," pravi Kordeševa. Socialna varnost brezposelnih? Na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec leta med vsemi brezposelnimi 35 odstotkov tistih, ki so bili upravičeni do prejemanja denarnega nadomestila. To pa je precej več, kot je bilo v letu 1992. "To povečanje gre na račun tistih, ki so med brezposelne prišli kot presežki iz podjetij in imajo zato pravico do prejemanja tega nadomestila," ugotavlja direktorica velenjske enote. domestilo plus denarna pomoč) trajati tri leta, kar je veljalo tudi za pripravnike. Kje Velenjčani delajo? V občini Velenje je v gospodarstvu zaposlenih 71 odstotkov vsega aktivnega prebivalstva. To je slika, ki je v Sloveniji izjemno redka. V republiškem merilu je v gospodarstvu recimo zaposlenega samo 52 odstotkov aktivnega prebivalstva. "Vedeti je treba, da se ne moremo samo z gospodarstvom in velikimi giganti razvijati, ampak je treba pospešeno razvijati tudi vse spremljajoče dejavnosti, ki jih mesto mora imeti. Na to opozarjamo že leta, vendar žal, brez uspeha," ugotavlja Štefka Kordeš. "Kar precej kritik je na račun samozaposlovanja kot ene od oblik aktivne politike zaposlovanja, češ tu gre samo za odpiranje trgovin in bifejev, a je ta kritika povsem neupravičena. Samozaposlovanje V Velenju se je preko oblik, ki jih skozi aktivno politiko zaposlovanja izvaja velenjska enota Republiškega zavoda za zaposlovanje (podjetniški seminarji, svetovanja, pomoč pri raziskavi trga...) lani samozaposlilo 56 brezposelnih oseb. 73 brezposelnih paje kapitaliziralo denarno nadomestilo in se s tem tudi samozaposlilo. To pa ni zanemarljiva številka! Veliko teh že išče novega delavca. In to je vzgon, ki lahko vpliva na znižanje brezposelnosti in prinese novo kakovost. Do bistvenih sprememb pa prihaja pri denarnih pomočeh. Te so bile že lani ukinjene vsem pripravnikom. Po tistem, ko so bila sredi decembra lani sprejeta še dopolnila in spremembe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se lahko upravičencem denarna pomoč izplačuje le še šest mesecev. Po starem zakonu je smelo skupno trajanje prejemanja (denarno na- Terciarne dejavnosti v občini Velenje praktično nimamo razvite in kakorkoli že, če imamo še toliko trgovinic, bifejev... je bolje, kot nič. Saj je res, da jih čez pet let najbrž polovico od teh ne bo več, ampak to je čisto normalna situacija tudi v svetu. Zakaj ne bi bila pri nas, ko za to stvar pravzaprav nič ne dajemo?", se sprašuje. Vsi tisti, ki so danes zelo po- Pogovor s predsednikom Svobodnih sindikatov RLV Jožetom Kožarjem Pripravljeni se odreči marsičemu, ne pa vsemu! V Zvezo svobodnih sindikatov je na Rudniku lignita Velenje vključenih kar 88 odstotkov zaposlenih. Predsednik te organizacije Jože Kožar, nam je prejšnji teden, ko smo se z njim zmenili za kratek klepet, najprej povedal, da je nadvse ponosen, ker je rudar in še posebno, ker je rudar v velenjskem premogov .iku, za katerega je prepričan, da ima prihodnost. In to kljub težavam in kljub trenutni cenjenosti dejavnosti, s katero se ukvarjajo. Obenem je nakazal, da je rudnik tudi organizacija, ki ji ni vseeno, kaj bo jutri z njo, kjer dogovorjeno nekaj velja in kjer so se zaposleni pripravljeni odreči marsičemu za boljši jutri. Ne pa vsemu. Z Jožetom Kožarjem smo se srečali po tistem, ko smo slišali, da so Vlada Republike Slovenije, predstavniki delodajalcev oziroma Gospodarska zbornica in predstavniki sindikatov delavcev dejavnosti energetike Slovenije podpisali protokol o izvajanju Dogovora o politiki plač. NAŠ ČAS: Zakaj je do podpisa tega protokola sploh prišlo ? Jože Kožar: "Rudarji smo Jože Kožar: "Podpis protokola pomeni šele polovico opravljenega dela." se res pripravljeni odreči marsičemu, vse pa ima svoje meje. Ko so te prekoračene, se je treba odzvati. To velja še zlasti za sindikat, ki ne more v nedogled opazovati krivic. Prav to je bil razlog podpisa posebnega protokola." NAŠ ČAS: Kaj pa ta protokol sploh pomeni, kaj pomeni ta Dogovor o politiki plač? Jože Kožar: "Kot veste, je do junija lani veljal Zakon o plačah, potem pa je bila med partnerji podpisana tarifna priloga, ki je regulirala plače vse do danes. Ker smo se eni dogovorjenega držali, drugi pa ne, je prihajalo do vedno večjih razlik v višini plač v našo škodo. Vse te mesece lani smo bili nekako oškodovani. Konec preteklega leta pa smo tudi pri nas začeli rahlo poviševati plače in se letos z marčevsko plačo pričeli približevati tistemu, kar smo že imeli. Ker ta dogovor o plačah, ki bi ga naj podpisali, jemlje za osnovo plače od januarja do oktobra in se ta množi z inflacijo od junija '93 do marca '94, to je za 16,7 odstotkov, bi za nas to pomenilo, da bi bili spet kaznovani, saj bi morali plače spet znižati." NAS ČAS: S tem pa se verjetno niste strinjali? Jože Kožar: "Seveda ne. S podpisom tega protokola nam je Vlada omogočila zadržanje marca izplačane mase za osebne dohodke tudi za naprej. To pomeni, da nam plač ni treba zniževati." NAŠ ČAS: Podpis tega protokola si gotovo v sindikatu jemljete za precejšen uspeh? Jože Kožar: "Seveda. Ampak konec koncev je to tudi naša naloga. Za še večji uspeh pa jemljem enotnost v Zvezi svobodnih sindikatov ali pa solidarnost med posameznimi sindikati znotraj zveze, saj je bil podpis obeh dokumentov pogojen s podpisom protokola med nami in Vlado, pa čeprav smo eden manjših sindikatov znotraj Zveze, saj imamo samo 18 tisoč članov. Ob takšnem ravnanju me ni strah za usodo tega našega sindikata, pa tudi člani so lahko bolj mirni, saj se ob takšnih primerih pokaže, kakšna moč je dejansko v enotnosti." NAŠ ČAS: Kaj zdaj? Jože Kožar: "Najprej je na vrsti uresničitev. S tem podpisom je bil narejen samo prvi korak. Podpis še ne pomeni nič. Zdaj je treba zagotoviti sredstva, da bo do uresničitve lahko sploh prišlo. Na potezi je vodstvo podjetja in mislim, da bo imelo kar težko nalogo." NAŠ ČAS: Vaše mnenje o še eni stvari, o kateri se precej govori, me zanima. O lastninjenju. Jože Kožar: "Kako bo izgledalo pri nas, še ni povsem jasno. Vse je povezano s sprejemom Zakona o oskrbi z energijo, ki bo v skupščinski proceduri šele jeseni. Stališče komisije, ki pri nas na tem dela, paje, da naj bi se 19 odstotkov vrednosti podjetja lastninilo s certifikati in notranjim odkupom, drugo pa naj bi bila državna lastnina." ■ Milena Krstič - Planine Regijski podjetniški forum Lani so ustanovili klub Novus. Združuje nove podjetnike, ki so izšli iz zavodov za zaposlovanje v regiji. Bil je prvi tak klub v Sloveniji in danes vključuje okoli 120 podjetnikov. Konec aprila so Slovenj Gradcu pripravili prvi regijski podjetniški forum, na katerem je bila izvedena borza posredovanja. Klubu stojijo ob strani izvršni sveti vseh šestih občin. Zal pa na tem forumu ni bilo tistih, ki bi morali biti tam: bank, zavarovalnic, zbornic. gumni in se odločajo za samoza-poslitev, dobijo 150 000 tolarjev. Kaj je to za odprtje enega novega delovnega mesta, ki ga v evropskem merilu računajo od 150 do 200 tisoč mark? Pa jih v svetu propade polovica prav tako, kljub takšni podpori države. Pri aktivni politiki zaposlovanja so omejitve Zaradi pomanjkanja denarja, pa so še pri tej pomoči v višini 150 tisoč tolarjev, od 1. maja omejitve. V celi regiji (šest občin, ki jih pokriva velenjska enota!) se lahko samozaposli s sofinanciranjem zavoda 12 oseb! Kapitalizacijo pa bi jih lahko v regiji v aprilu dobilo 8 oseb in še to le teoretično, ker je vse povezano z vsoto. "Na razpolago imamo 4,5 milijona tolarjev. To pomeni: če je tu nekdo, ki prejema visoko denarno nadomestilo, se teh osem oseb takoj zniža na manj." Lani so morali, zaradi pomanjkanja sredstev, marsikateri ukrep aktivne politike zaposlovanja žal ukiniti. V Velenju pa so se s 1. aprilom spet začele odpirati možnosti, tako za sofinanciranje pripravništva, usposabljanje na delovnem mestu, izobraževanje... "Pri samozaposlovanju in kapitalizaciji paje še vedno zelo kritično. Pri vseh oblikah aktivne politike smo vezani na kvote, tako pri osebah kot pri sredstvih. V marcu smo dobili navodilo, da je lahko mesečno vključenih 62 oseb v občini v različne oblike priprave. Aprila, ko so nekateri že šli "ven" smo lahko njihova mesta na novo zapolnili. Pri pripravnikih je slika nekoliko ugodnejša. Ta kvota je bila v marcu 139, imeli smo vključenih 126." Zakonodaja nagrajuje zaposlovanje Konec lanskega leta so bile sprejete (nekatere smo že omenili) spremembe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zakon prinaša več novosti. Med drugim tudi to, da ima delodajalec, ki na novo zaposli iskalca prve zaposlitve ali pa brezposelno osebo, ki je na zavodu prijavljena najmanj dve leti možnost, da dobi zanj za dobo enega leta vrnjene prispevke na bruto plačo, ki jih plačuje za pokojninsko zavarovanje, za primer bolezni in poškodb izven dela, za primer poškodbe pri delu in za zaposlovanje. Zakon o pogojih za refundiran-je prispevkov, kijih plačujejo delodajalci za socialno zavarovanje, omogoča pravnim in fizičnim osebam povrnitev prispevkov za socialno zavarovanje, če za nedoločen čas zaposlijo osebo, ki ima pravico do denarnega nadomestila ali do denarne pomoči. Pred tem pa mora biti taka oseba vsaj tri mesece prijavljena na Zavodu za zaposlovanje. Po tem istem zakonu imajo fizične in pravne osebe tudi pravico, da se jim povrnejo prispevki za pokojninsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, za primer brezposelnosti in pa za porodniško varstvo. Zakon o dohodnini omogoča zavezancu, ki za nedoločen čas zaposli pripravnika ali delavca, ki prvič sklene delovno razmerje, delavca, ki je prijavljen na zavodu ali invalidno osebo, da se mu davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 50 odstotkom plače tega delavca oziroma 70 odstotkov za invalida, ki je 100 odstotno telesno prizadet. ■ Milena Krstič - Planine Slovensko ponudbo bogatijo tudi izdelki Tefala Mrežo mednarodnih generalnih zastopstev je Gorenje Trgovina nedavna tega obogatilo tudi s francoskim proizvajalcem malih gospodinjskih aparatov in posebno, neprijemajočo se, kuhinjsko posodo Tefal. Firma Tefal je vključena v skupino SEB; ta zaposluje 10.000 delavcev in ustvari 2,5 milijarde DEM letnega prometa, uvršča se med 3 največje proizvajalce malih gospodinjskih aparatov na svetu, je pa tudi vodilni svetovni proizvajalec posebne kuhinjske posode. Izdelke Tefala je mogoče kupiti v Sloveniji v vseh bolje založenih trgovinah, za servisiranje malih gospodinjskih aparatov pa skrbi Gorenje Servis. Mali gospodinjski aparati in posebna kuhinjska posoda Tefal sodijo v srednji in visoki kakovostni in cenovni razred: izdelke nenehno izpolnjujejo in nadomeščajo z novimi. Rezultat znatnih vlaganj v raziskavo in razvoj so številne tehnične inovacije in patenti. Med drugim sta patentno zaščitena tako posoda Tefal in tehnologija za njeno izdelavo. Zadovoljstvo uporabnikov kažejo podatki, da se jih večina tudi pri drugem nakupu odloča za izdelke Tefal. Med malimi gospodinjskimi aparati Tefal, ki so oziroma še bodo na voljo tudi slovenskim kupcem, velja omeniti likalnike, friteze, kavne aparate, električne vrče za gretje vode, toasterje, kamnite, namizne in električne žare, grile. kuhinjske robote (sesek-ljalce, ožemalce, izcejevalce itd.), sesalce, osebne tehtnice, ventilatorje, mini pralne stroje, električne ročne mešalnike. kavne mlinčke itd. Notranjost posebne, neprije-majoče se, kuhinjske posode Tefal pa je zaščitena s posebno prevleko, ki onemogoča, da bi se hrana med kuho oziroma peko prijela, zaradi česar je njeno čiščenje nadvse enostavno. V posodi Tefal je mogoče kuhati in peči brez dodatka maščobe. ■ ek I-------------------1 Skupščina Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije llllflSlllltfilllfllRItll Mlade navdušiti za gradbene poklice Velenjski Vegrad je bii gostitelj letošnje skupščine Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Sestali so se v prostorih šoštanjske termoelektrarne, kjer ima Vegrad trenutno eno najzahtevnejših slovenskih gradbišč. Največ pozornosti so namenili problemom in perspektivi te gospodarske panoge v naši državi. Investicije v Sloveniji še vedno močno padajo, njihov delež seje z 18,8 v letu 1991 zmanjšal lani že na 15,9 odstotkov družbenega proizvoda. Število zaposlenih se je v zadnjih treh letih zmanjšalo za skoraj 50 odstotkov, mnoga podjetja izkazujejo izgube in izplačujejo nizke, nestimulativne osebne dohodke. V strukturi podjetij je prišlo do velikih sprememb. Iz velikih sistemov nastajajo majhna podjetja, s tem pa razpadajo strokovna jedra in prihaja do razdrobljenosti kadrov in znanja, kar se odraža v slabšanju konkurenčnosti v gradbeništvu. Ob tem se gradbena podjetja srečujejo tudi z vse ostrejšo konkurenco na tujih trgih, pa tudi neenakimi pogoji konkuriranja pri izgradnji domače cestne infrastrukture (višji finančni stroški zaradi visokih obrestnih nier in velikih dajatev v Sloveniji, visoke carine za uvoz opreme...). Na letni skupščini so gradbinci izpostavili tudi neenakopravne pogoje poslovanja družbenega in zasebnega sektorja, saj z zakonodajo ni zagotovljena kvaliteta gradbenih storitev, zaradi česar številna zasebna podjetja konkurirajo z nizkimi cenami in neutrezno kvaliteto gradbenih storitev, neenake pa so tudi davčne obremenitve družbenega in zasebnega sektorja. Gradbinci opozarjajo tudi na nesprejeto gradbeno zakonodajo in na naujnost izboljšanja sistema usposabljanja kadrov za gradbeništvo. Da bi gradbeništvu omogočili normalen razvoj in prenesli blagodejnejše učinke predvidenih naložb na ostale gospodarske veje, so s skupščine naslovili na Zavod za statistiko in Gospodarsko zbornico zahtevo po zagotovitvi učinkovitejšega informacijskega sistema, ki bo nudil pravo sliko o stanju in potrebah v gradbeništvu in spremljajočih dejavnostih. Državni organi morajo oceniti možnosti za prešolanje in preusmeritev nezaposlenih v gradbeništvo in poskrbeti za povečanje vpisa na gradbene šole. Pripraviti morajo kratkoročne in dolgoročne ukrepe ter strategijo Slovenije pri zaposlovanju tujcev v deficitarnih poklicih. Pri tem je treba preprečiti nekontroliran prodor cenene delovne sile iz drugih držav, ki bo z znižanjem cene dela odvrnil že itak redke domače delavce od gradbeništva in preprečil vse lastne programe prezaposlitve. V gospodarskih sporazumih s posameznimi državami je treba uveljaviti na tem področju recipročnost ter uvesti možnost sezonskega zaposlovanja. Na skupščini so tudi zahtevali, da se z novo panožno kolektivno pogodbo zagotovi proizvodnim delvcem take prejemke, da bodo motivirani za delo pod težkimi pogoji v gradbeništvu. ■ Mira Zakošek Poletna kolonija Otroci delavcev RLV tudi letos v Fieso Sindikat Rudnika lignita Velenja je lani prvič pripravil in izpeljal poletno kolonijo za otroke, ki so se je lahko udeležili otroci zaposlenih na Rudniku lignita Velenje. Potekala je v Domu rudarjev v Fiesi in že lani se jih je udeležilo več kot 60 starih od 7 do 15 let. Letos, ko bodo to kolonijo organizirali ponovno, se jih bo še več. Zanjo seje prijavilo 109 otrok TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki P i resici), tel.: 779-220 ZELO Ui MOKA T 850 25/1 39,90 MOKA T 500 25/1 44,90 SLADKOR 50/1 88,90 OLJE ZVEZDA 12 L 1.990,00 TESTENINE 1/2KG 57,90 PRAŠEK OSKAR 449,90 PRAŠEK PERSIL 899,00 PRAŠEK ARIEL 1049,90 TOALETNI PAPIR 10/1 169,00 PLENICE PAMPERS 1.690,00 HODNO: JEDILNI PRIBOR 30 DELNI 4.270,00 JEDILNI SERVIS 45 DELNI 6.990,00 JERUZALEMČAN 260,00 SAMOKOLNICA 3. 790,00 KOSILNICA VRTNA 38.700,00 VSE VRSTE TRAKTORSKIH GUM KRMNA KORUZA 27.90 KRMNI JEČMEN 22.90 PESNI REZANCI 24.90 pri nakupu tehničnega blaga, posode in tekstila možnost plačila na tri čeke, pri nakupu žtvil nad 7.000,00 pa na dva čeka, ali Brezplačna dostava na dom. ***kdor varčije- v košarici kupije*** Predlog sprememb v pokojninskem in invalidskem zavarovanju m k m mmmmmumm»mmmwwmmmmmmmmmmm*mm»mu*Bmmm*mummm»um Bodo odpravile nekatere pomanjkljivosti? Na pokojninsko-invalidskem področju spet pihlja veter. Ali bo močan ali ne, bo pokazal čas. Prav tako, kako učinkovit bo pri odpravljanju nekaterih pomanjkljivosti in nesorazmerij. Prav te naj bi predlagane spremembe namreč odpravile. Od 1. aprila, leta 1992, ko je bil sprejet zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je doživel le eno spremembo, in sicer glede sestave skupščine zavoda. To danes sestavlja več predstavnikov upokojencev in invalidov ter manj delodajalcev. Če na eni strani ugotavljajo, da se je odstotek novih upokojencev zaradi zaostrenih pogojev upokojevanja zmanjšal, pa žal na drugi rastejo obremenitve aktivnih zavarovancev, saj te znašajo že 50 odstotkov njihovih neto plač. Predvidene spremembe naj bi torej prispevale k zmanjšanju izdatkov za te namene. "Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zasnovano na načelu medgeneracijske pogodbe. Pokojnine in druge pravice se zagotavljajo iz prispevkov, ki jih vsak mesec plačujejo sedanji zavarovanci v upanju, da se bodo kasneje tudi njihove pokojnine zagotavljale na enak način, " pravi upravnica velenjske izpostave Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Zdenka Jakopanec. Med najpomembnejšimi predlaganimi novostmi je ta, da se v obvezno zavarovanje vključijo tudi lastniki zasebnih podjetij in zavodov, ki jih osebno vodijo, čeprav so ti že upokojenci. Do sedaj se ti namreč niso bili dolžni zavarovati. Rešitev tega vprašanja je postala aktualna v zadnjem času, ko je kar precej mlajših upokojencev, ki so se upokojili predčasno oziroma pod ugodnejšimi pogoji, ustanovilo podjetje. Z obveznim zavarovanjem bodo ti tako izgubili pravico do pokojnine. Predlaganih sprememb najbrž ne bodo prav nič veseli zasebniki. Po predlogu se morajo ti zavarovati za vse zavarovalne rizike. Po sedanji ureditvi so si lahko sami prosto izbirali zavarovalne osnove in plačevali nižje prispevke. S sprejetjem predlaganih sprememb pa bo osnova tudi zanje najmanj najnižja pokojninska osnova in ne več najnižja zajamčena plača. Tako se samozaposlen zavarovanec (razen kmeta) ne bo mogel več zavarovati le za ožji obseg pravic. Samostojni pokojninski skladi, organizirani kot delniške družbe, naj bi se (po sprejetju sprememb) v prihodnje ukvarjali s prostovoljnim dodatnim tovrstnim zavarovanjem, zavodi pa bodo le nosilci obveznega zavarovanja. Novosti posegajo tudi na področje usklajevanja pokojnin. "Sedaj se te povečujejo vsak mesec glede na gibanje povprečne plače. Po novem je predvideno usklajevanje pokojnin le v začetku vsakega koledarskega leta, tako da bi povprečna starostna pokojnina za polno dobo dosegla 85-odstotno povprečje plač za november preteklega leta. Med letom bi se usklajevale glede na rast cen življenjskih potrebščin. Ne v celoti, ampak le do 70 odstotkov porasta. In še to le takrat, če bi te porasle za več kot 23 odstotkov. O vsem tem bo poslej odločala vlada in ne več Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije." Spodbudno pri vseh spremembah je gotovo ta, da se pokojnine, ki odstopajo od drugih pokojnin zaradi datuma upokojitve, uskladijo. Upokojevanje od 1. januarja do 21. marca leta 1991 in od 1. januarja do 31. marca 1992 je namreč omogočilo tem upokojencem višje pokojnine kot drugim, ki so se upokojevali prej ali pozneje pod enakimi pogoji. Predlog je, da bi te pokojnine zadržali in sčasoma uskladili z vsemi drugimi. K odpravljanju pomanjkljivosti in nesorazmerij naj bi, po mnenju predlagatelja sprememb, prispevali še pravica do varstvenega dodatka (ta se naj bi po novem priznala samo upravičencem s stalnim prebivališčem v Sloveniji oziroma varstvenega dodatka zavod ne bo več nakazoval v tujino, v republike bivše Jugoslavije) ter pogoji za priznanje slovenske pokojnine. Za priznanje te bo potrebno doseči najmanj 20 let pokojninske dobe, oziroma 15 let zavarovalne dobe ali 80 mesecev v zadnjih 10 letih oziroma 40 mesecev v zadnjih petih letih. S to določbo naj bi preprečili pridobitev slovenske pokojnine osebam, ki se tik pred upokojitvijo zavarujejo v Sloveniji. Prav v velenjski občini tovrstni primeri niso tako redki. Predlog vseh omenjenih sprememb je določila Vlada Republike Slovenije sredi prejšnjega meseca, kar kmalu pa naj bi ga v prvi obravnavi "dali pod drobnogled" poslanci državnega parlamenta. ■ tp Praznik KS Topolšica • ■ ■ ■ ■ ■»■»• Ob toplifikaciji še voda in ceste in upajo, da bodo uspeli udeležbo v koloniji zagotoviti vsem. Kolonija bo trajala deset dni, do 30. junija do 10. julija. Udeleženci kolonije plačajo samo bivanje, druge stroške, vzgojiteljev, prevoza, zavarovanja... pa bo kril sindikat. Organizacijo letošnje kolonije so podobno kot lani tudi letos zaupali Zlatku Notersbergu. ■ mkp "Naj bo tako ali drugače, 9. maj ostaja praznik naše krajevne skupnosti." Tako nekako so se pred časom dogovorili krajani krajevne skupnosti Topolšica ob "tuhtanju", ali krajevni praznik da ali ne. In tako so konec minulega tedna s priložnostnimi prireditvami zaznamovali ta dan iz polpretekle zgodovine kraja. "Poklonimo drug drugemu prijazno misel in bodimo prijatelji" je bila nekakšna rdeča nit vseh prireditev. Že vedo, zakaj. Pred njimi so namreč zahtevne naloge, pri njihovem uresničevanju pa najbrž marsikdaj brez prijaznih misli in prijateljstva ne bo šlo. Drzni in odločni so bili, ko so se pred dvema letoma lotili izgradnje vodovoda na Lomu. Po današnjih cenah naj bi naložba veljala 10 milijonov tolarjev. Nekatera dela so opravili že lani, v tem letu z vso vnemo nadaljujejo, čeprav poslanci velenjske občinske skupščine še niso sprejeli proračuna. Prav ta naj bi predstavljal glavni vir financiranja te naložbe. Približno 3 milijone tolarjev naj bi letos namenili za oskrbo s pitno vodo v tem predelu krajevne skupnosti. Tudi uporabnikom 2400 m dolge krajevne ceste Jesenak - Stakne - Peršek se obeta lepši jutri. Njena posodobitev bo za KS velik zalogaj. "Težak" bo približno 20 milijonov tolarjev. Letos naj bi jo usposobili v makadamski izvedbi. Ob teh načrtih želja po asfaltiranju seveda ne manjka. Drznosti in zvrhane mere odločnosti ter pripravljenosti krajanom Topolšice ne manjka tudi, ko beseda nanese na prizadevanja za izboljšanje kakovosti zraka in s tem življenjskih pogojev. Kar veliko energije in truda so do sedaj vložili pri dokazovanju smiselnosti naložbe v izgradnjo Udeleženci nedeljskega pohoda od lipe do lipe po Topolšici so se podali na pot iz središča kraja, kjer stoji najmlajša lipa toplovoda. Še več vsega bo potrebno, ko bodo dela na trasi res stekla. Prav v teh dneh zbirajo ponudbe za najugodnejšega izvajalca del za izgradnjo primarnega voda vročevoda. Takoj ko bo sprejet občinski proračun, se bodo izgradnje tudi lotili. Letos naj bi zgradili več kot polovico primarnih del, vzporedno s tem bodo krajani opravljali še sekundarna dela. Z veliko vnemo in zagnanostjo dokazujejo svojo ekološko zavest s sanacijo individualnih kurišč že krajani Lajš in Loma. V Lajšah - po besedah predsednika sveta KS Topolšica Vikija Dreva - že 80 odstotkov gospodinjstev uporablja za ogrevanje kurilno olje oziroma plin v zbiralnikih. Nekaj denarja je za ta dela namenila krajevna skupnost. levji delež pa gospodinjstva sama. Ob že zapisanem pa naj omenimo še nakup TV pretvornika za sprejem programa Vaše televizije in večja spomladanska vzdrževalna dela na nekaterih krajevnih cestah. Letošnji praznik so krajani krajevne skupnosti Topolšica počastili s kulturno-športnimi prireditvami. Morda bodo že prihodnje leto prav na ta dan predali svojemu namenu kakšno pridobitev. ■ t p Ob letošnjem krajevnem prazniku so minulo soboto povabili v goste člane amaterskega gledališča s Teharij. Po ogledu dela Alme Karlin Pod košatim očesom (v prostorih hotela Vesna v Topolšici) so podelili priznanja krajevne skupnosti. Za dolgoletno delo v raznih društvih in odborih ter za prispevek h kakovosti življenja v kraju (tako so zapisali v obrazložitvah) so priznanja prejeli Tatjana Drev, Nada Krivec, Majda Štancar, Anton Škruba ter člani gradbenega odbora za toplifikacijo spodnje Topolšice (Ivan Hozjan, Ra-jko Škorjanc, Drago Hudournik). Dan kasneje so se podali na pohod "od lipe do lipe" po Topolšici. Praznovanje pa so sklenili v ponedeljek s šahovskim turnirjem v prostorih hotela Vesna v Topolšici. imm^rn ot - 'ZZZ^Z 2. maja 1994 GLIN Stavbno pohištvo I8888BK8* i » « M B K Stečaj in stotnija brez dela Pisali smo že, da se je ena od Glinovih hčera, to je Stavbno pohištvo, znašla v velikih težavah, v teh dneh pa se bo njena usoda dokončno razrešila (če se že ni). Sklep o začetku postopka stečaja je upravni odbor podjetja sprejel že precej pred prvomajskimi prazniki, konec minulega tedna pa je predlog za uvedbo stečajnega postopka že prejel gospodarski oddelek celjskega sodišča, stečajni senat pa naj bi odločitev o stečaju sprejel v tem tednu. Stavbno pohištvo je sicer edina Glinovih hčera, ki se je znašla v tem položaju. Takšno odločitev je sprejel Sklad za razvoj kot lastnik, katerega osnovna usmeritev pri sanaciji Glina je, da mora biti proizvodnja v novih podjetjih rentabilna, saj izgube ne namerava pokrivati. V Stavbnem pohištvu so lani "pridelali" okrog 215 milijonov tolarjev izgube, podjetje je ostalo brez sredstev za nabavo osnovnih reprodukcijskih materialov in že v začetku aprila ni bilo več zmožno zagotoviti redne proizvodnje. Zdaj predvidevajo delo v eni izmeni, organizirali naj bi jo preko druge Glinove hčere, to je Žagarstva, v povezavi z njim pa načrtujejo tudi bodočo trajno organizacijsko obliko. Na tak način naj bi zagotovili delo za okrog 140 delavcev, blizu 100 pa jih bo ostalo brez dela. Glede na trenutne potrebe jih bodo nekaj pogodbeno zaposlili v podjetju Glin Pohištvo. Povejmo še to, da je sklad za 880.000 DEM že pred časom prodal obrat v Pol-skavi, v katerem je bilo nekdaj zaposlenih okrog 80 delavcev, del te proizvodnje pa so prenesli v Glin IPP in Glin Grif. Cesta Ljubno - Luče iiiiiiiaiicii Podpredsednikove (pod)obljube V minulih dneh se je v državnem parlamentu razvnela ogorčena bitka za (pre)razporeditev letošnjih proračunskih sredstev. Morda so jo udeleženci in po vsej Sloveniji upajoči do danes že preživeli, vsekakor pa velja v zvezi s tem nekaj vendarle zapisati. Ob nadvse slovesni otvoritvi mosta in obvoznice na Ljubnem ob Savinji je podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle prav tako slovesno in z vso odgovornostjo zatrdil, da bo povsem uničena cesta od Ljubnega do Luč (tega imena si že zdavnaj ne zasluži več, še najmanj po katastrofalni poplavi), zgrajena v treh letih. In so podpredsednikove obljube splavale po Savinji in ceste v treh letih gotovo ne bo. Stvar je namreč več kot jasna in žalostna in morebitni "lepotni" popravki pri sprejemanju državnega proračuna jo lahko le delno spremenijo. Najkasneje v dveh mesecih bodo izvajalci sklenili dela na 1.620 metrov dolgem odseku od Ljubnega proti Lučam. Prvotna predračunska vrednost za ta del je bila 640 milijonov tolarjev. Zdaj je že državnega proračuna. Ob sprejetju proračuna v takšni vsebini bi jih za nadaljnjo gradnjo ostalo "celih" 10; skoraj toliko kot nič, pa naj gre za predvidenih 40 ali za Ob vsem je najbolj "zanimivo" to, da bodo sedanji odsek končali le nekaj deset metrov pod vrhom strmega in ozkega povišana za 30 milijonov, ki pa gredo na račun tistih 40 milijonov, ki so bili za cesto namenjeni v predlogu letošnjega razpoložljivih 10. V mozirski občini so že poskrbeli za soglasja lastnikov zemljišč in projektno dokumentacijo za gradnjo naslednjih 2,9 kilometrov ceste. Za ta del bi potrebovali približno 234 milijonov tolarjev. Upoštevati je namreč treba, da bo pri nadaljnji gradnji veliko varovalnih del, saj cesta vseskozi poteka ob Savinji. Investitor ceste je Ministrstvo za promet in zveze oziroma Republiška uprava za ceste, kije predvidevala, da bo vodarski del stroškov pokrilo Ministrstvo za okolje in prostor - Direkcija za varstvo okolja in urejanje voda. Sredstev v predlogu proračuna očitno ni, zato načrtovana letošnja dela niso možna. Zato so se v mozirski občini odločili za amandma, s katerim želijo zagotoviti 104 milijone, ki bi omogočili stalnost v gradnji prepotrebne ceste in v letošnjem letu izgradnjo podpornih zidov pod in nad cesto. Ostaja torej le upanje, če je to sploh kaj več kot obljube, pa naj pridejo od koderkoli že. NAJ SLUZI VSEM LJUDEM - Ministrstvo za obrambo se je za določen čas odreklo (kratkoročnim) načrtom v zvezi z nekdanjo obmejno postojanko v Logarski dolini. Na podlagi dogovora in v skupnem interesu je stavbo za določen čas prevzelo v najem podjetje Logarska d.o.o. in v njej uredilo svoje poslovne prostore. Korist bo vsestranska, saj jo bodo domačini kot najemniki ob redni uporabi tudi redno vzdrževali in preprečili nepotrebno propadanje, stavbe in nekoč prelepe okolice. Skupna je tudi ugotovitev, da naj to ne bo "sindikalni" dom, pač pa naj služi domačinom, lastnikom in gostom. GLIN Nazarje HISSSifilRHHaaiiRRlffi«« Bo Pohištvo ostalo doma? V teh dneh se odloča usoda Glinove hčere Pohištvo, ki šteje okrog 300 zaposlenih. Republiški Sklad se je kot lastnik odločil za prodajo najboljšega dela nazarske lesne industrije, menda brez tovarne ivernih plošč, ki (tudi) zaradi ekoloških težav ni namenjena za prodajo. Glin Pohištvo so kot prvo Gli-novo hčer poskusno ustanovili aprila leta 1992 in ji najprej namenili samo proizvodno funkcijo; decembra istega leta so ji priključili tovarno iverni plošč in ostale poslovne funkcije, število zaposlenih pa je s 170 naraslo na 300. Pohištvo uspešno posluje, dobro tretjino izdelkov izvaža praktično na vse svetovne celine, trg apa se celo širi, lani je poslovalo brez izgube in ob tem pokrilo velik del izgub iz leta poprej, lani so proizvodnjo povečali za 40 odstotkov in jo bodo letos še za dodatnih 22. Takšni so načrti in takšna so dejstva. Vsega se zaveda tudi lastnik, ki bi s prodajo Pohištva največ iztržil. Razpis za prodajo je bil sklenjen 25.aprila, prijavila pa sta se tuji kupec in podjetje samo. Zaposlenim in dolini vsekakor ni vseeno kdo bo novi lastnik, možnost lastnega odkupa je po mnenju poznavalcev izvedljiva, pa tudi lastnik naj bi bil naklonjen tu..šni obliki nakupa. Rečica ob Savinji Boj za savinjski želodec Turistično društvo na Rečici ob Savinji si že nekaj let prizadeva, da bi znani zgornjesavinjski želodec zaščitilo z blagovno znamko, saj je "nepravilnosti" v zvezi s to resnično posebnostjo (pre)več. Od skromnih začetkov ocenjevanja želodcev na vsakoletni krajevni turistični prireditvi je lansko ocenjevanje že doseglo visoko raven strokovnosti in zamisel o blagovni znamki je dobila trdne osnove. Sodelovali so izdelovalci savinjskih želodcev iz skoraj vse doline, že dolgo pri tem pomaga Zadruga Mozirje, lani pa so ob končni oceni sodelovali tudi vrhunski strokovnjaki. Na Rečici ob Savinji letos boj za kakovost nadaljujejo, s pomočjo stroke pa želijo organizacijsko in strokovno raven že dvigniti. Ocenjevanje načrtujejo za 26.maj, do takrat pa se naj "pripravijo" tudi izdelovalci. Zadruga Mozirje • ■•■■■Kit................ Država nagrajuje mešetarje Težav nikoli konec, bi lahko dejali (tudi) za kmetijstvo. V zadnjem času se pojavlja poseben in že kar nerazumljiv problem v zvezi s sredstvi, ki jih je država namenila za odpravljanje posledic lanske suše. "Pomoč" prihaja po kapljicah in z zamudo; v narekovaju'zato, ker to sploh ni pomoč. Država namreč ne zaupa kmetijcem, sredstev neposredno ne deli, ampak pomoč veže na obvezen nakup, denimo koruze. In pri tem milo rečeno dela neumnosti. Primer: Ministrstvo za kmetijstvo je na licitaciji v Chikagu kupilo drago koruzo, jo z ladjo prepeljalo do Kopra in od tam po Sloveniji. Za celjsko območje so to silosi v Žalcu. Za mozir-sko občino glede na oceno Škode zaradi suše to pomeni 395 ton koruze. Država se delitve "kontingentov" drži kot pijanec plota, koruza je predraga, če kontingenta ne vzameš, nimaš več pravice do njega, občina pa se obriše pod nosom za pravico do regresa, se prayi do "pomoči." V čem je problem? Cena te koruze je 25,7 tolaijev za kilogram (kjerkoli lahko dobiš cenejšo); za kmete z več kot 50 od-sotkov škode zaradi suše država regresira 14 odstotkov cene za kilogram, pod 50 odstotkov pa je regres 7 tolaijev, v povprečju torej 9 odstotkov. Če torej hočejo kmetje kupiti to drago koruzo, mora nekdo plačati razliko med polno ceno koruze in ceno na podlagi povprečnega regresa. To razliko je bilo obvezno treba plačati do 20.aprila in Zadruga Mozirje je v te namene plačala 7 milijonov tolarjev, čeprav kmetov ne sili, da koruzo kupujejo, vsak jo vzame, kolikor hoče; v Mozirju se namreč ne strinjajo z "ruskim sistemom razdeljevanja na podlagi ostankov planskega centralizma", kot smo to tudi pri nas počeli pred desetletji. Torej, Zadruga Moziije je v določenem roku do 20.aprila plačala 7 milijonov tolaijev; le nekaj dni za tem so z Ministrstva prišla nova navodila, ki zagotavljajo vsem, ki so koruzo kupili po 20.aprilu, dodatne 3 tolaije regresa za kilogram koruze. Kdor je bil torej priden in je spoštoval navodila, je pri vsakem kilogramu "obvezne" koruze izgubil 3 tolarje. In obratno! Bravo država in hvala za pomoč! Loka pod Raduho 1111 x 111 r« 11111111111111111 Seja upravnega odbora PZS Jutri, v petek, se bodo v znani planinski postojanki lučkih planincev na Loki pod Rahudo zbrali člani novega Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki so bili izvoljeni na minuli letni skupščini slovenske planinske organizacije. To bo torej prva seja v novi sestavi, zato bodo največ časa namenili izvolitvi novih komisij in delovnih teles, spregovorili bodo o letošnjih načrtih in trenutno pomembnih nalogah. Planinsko društvo Ljubno ••••■•»■■■••••■■•■•••■■■•••■•■■■•■■■■■a 15.pohod na Travnik Planinsko društvo Ljubno vabi vse ljubitelje planin in lepe narave na letošnji že 15.in jubilejni pohod z Ljubnega do medvojne bolnišnice in naprej na čudovito planino Travnik. Pohod bodo pravzaprav pričeli v Rastkah, za vse, ki nimajo prevoza, pa bo z Ljubnega do Rastk ob 7.uri odpeljal avtobus. Pohod bo v nedeljo, 15.maja. Nazarje i»imss s & i sš s s Spet za "zlato harmoniko" Turistično društvo Nazarje je zlasti lansko leto močno okrepilo svojosdejavnost, se izkazalo z nekaj zanimivimi akcijami in prireditvami, letošnji program pa je še zahtevnejši. Med zahtevnejše naloge gotovo sodi izbirno tekmovanje za "zlato harmoniko 94", ki ga bo društvo v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij občine Moziije izvedlo 25.junija popoldne pred gradom Vrbovec. Prijave sprejemajo do lO.junija na naslov: ZKO Moziije, Hribernikova 1, 63330 Mozirje. Število nastopajočih bo omejeno, vrstni red nastopov bo temeljil na času prijave (zadnji prijavljeni bo nastopil prvi), tekmovali pa bodo z dvema skladbama v štirih kategorijah: do 16, do 45, do 65 in veterani nad 65 let. Prve knjižice preboldskih malčkov Prve knjige preboldskih malčkov Že jutri bo na ogled razstava z naslovom Moja prva knjiga, ki sojo v telovadnici preboldskega vrtca pripravili malčki, njihovi starši in seveda vzgojiteljice. Razstava je zaključek dvomesečnega projekta, v katerem so se malčki seznanjali s pravljicami, jih igrali, prepevali o njih, malošolci pa so obiskali tudi žalsko, preboldsko krajevno in šolsko knjižnico. Svojo najljubšo pravljico so nato ilustrirali, njihovi starši pa jih opremili z besedilom. Tako je svojo prvo knjigo naredilo vseh 182 varovancev preboldskega vrtca, tudi najmlajši, ki sicer risati še ne znajo. Zanje so starši izdelali s folijo zaščitene leporele, nad katerimi so bili seveda navdušeni. Na razstavi si je mogoče ogledati tudi stare izvode Cicibana in druge otroške literature. Vodja VVE Prebold Marija Jager je povedala, da so presenečeni nad odzivom staršev, ki so bili skoraj vsi takoj pripravljeni na sodelovanje. Nekateri otroci so povedali, da so prvič sploh videli mamico ali očka barvati. Res pa so popoldnevi s starši, ki jih vrtec organizira dvakrat na leto, vedno bolj odzivni. ■ rox Na OŠ Šempeter so pred dnevi zaključili večmesečni projekt "Hello Britain". Osnovni namen projekta je bil seveda poglabljanje znanja angleškega jezika, ob tem pa kar najbolj dobro spoznati Veliko Britanijo, njene navade, prehrano in geografske značilnosti. Na posnetku so učenke, ki so sodelovale v projektu, in mentorica Alenka Kovač. Ko zasovražiš mamilo Okrogla miza o zasvojenosti, ki sta jo prejšnji četrtek organizirala Zavod za kulturo in Osnovna šola Polzela, je pokazala, da je zanimanje za to temo predvsem med mladimi precejšnje. Dvorana Doma II. slovenskega tabora sicer ni bila polna mladine in staršev, zato pa so vprašanja, ki so jih postavili gostom, dokaz, da zlasti o drogi precej razmišljajo. Polzelski osnovnošolci so najprej predstavili del projekta o zasvojenosti, ki so ga lani pripravili v okviru knjižničarskega krožka, vanj pa pritegnili vse osmošolce. Njihova mentorica je Valerija Pukl, kije tudi vodila pogovor za sicer oglato mizo. Dr. Janez Klobučar, ki vodi društvo Up za pomoč zasvojencem in njihovim sorodnikom'v Ljubljani, je poudaril, daje droga danes ekonomski izsiljevalec, na pa le enostranska radovednost mladega človeka. Da bi omejili problem drog, bi morali spremeniti samo filozofijo bivanja. Tanja Mtlšič in Mirko Zidar z Uprave za notranje zadeve Celje sta pojasnila, da je država kriminalistom pred časom odvzeli nekatera pooblastila, ki so jih že imeli. Res pa se zakonodaja spet spreminja in res je tudi, da kriminalisti verjetno ne storijo vsega, kar bi lahko. So pa vendarle samo represivni organ in pogrešajo sodelovanje z drugimi pristojnimi službami. Pisateljica Marinka Fritz -Kune pa je poudarila, da največjo napako naredijo starši, ko otrokom ne dajo pravice biti nekaj posebnega in jim ne utrjujejo samozavesti. Takšnega mladega človeka je najlaže pripeljati v svet droge, ki se ga lahko reši edinole, ko sam zasovraži drogo. To je potrdil tudi Matjaž, ki je z zgodbo o svojem srečanju z mamili vzbudil največ zanimanja med obiskovalci. ■ rox Končno monografija Jelice Žuža Že dve leti si je žalski Zavod za kulturo prizadeval, da bi izdal doslej sploh prvo monografijo priznane slikarke Jelice Žuža. Monografija je zdaj tu, njena predstavitev pa bo v petek, 13. maja, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Prefinjeno slikarstvo Jelice Žuža je v monografiji predstavil umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj, ki bo govoril tudi na otvoritvi. Ob tej priložnosti bosta izvedla koncert Matija Lorenz na violončelu in Alenka Šček - Lorenz na klavirju. Monografijo je oblikoval Radovan Jeranko, natisnila pa tiskarna Marginalija. Je dvojezična, v nemščino je besedilo prevedla prav tako ena najboljših slovenskih prevajalk Doris Debenjak. ■ rox Letna skupščina borcev »mammmmammsmmmm»mm Obširna razprava po poročilih Prejšnji petek je bila v lovskem domu na Rinki nad Gotovl-jami letna skupščina Združenja borcev in udeležencev NOV občine Žalec. Poleg delegatov vseh krajevnih organizacij so bili med drugimi gosti navzoči tudi župan Milan Dobnik, predstavniki nekaterih strank ter član republiškega odbora zveze borcev Boojan Škrk. Po izvolitvi delovnega predsedstva so najprej prisluhnili poročilu predsednika občinske zveze Janka Cvikla. Ta je med drugim povedal, da je bilo konec lanskega leta še 1286 borcev članov občinske zveze, ki so sodelovali na vseh tradicionalnih občinskih in republiških srečanjih. Tudi letos bo tako, s tem, da bo ena največjih - Razrešnica dosedanjemu vodstvu borcev in volitve spominskih prireditev, 50-letnica osvoboditve osvobojenih ozemelj Štajerske, septembra v Celju. Lani so tudi borci prejeli potrdila o certifikatih. Odločili so se, da jih bodo vlagali v lasten investicijski sklad v okviru družbe za upravljanje investicijskih skladov in družb Krona. O tem so vsi predsedniki krajevnih odborov dobili pojasnila za vse člane. O varstvu udeležencev vojne je poročala Pavla Gostečnik s pristojnega občinskega sekretariata. Omenila je, da bo v tem času spet potrebno oddati vloge za stalne priznavalnine, cenzus pa je povečan na 28.900 tolarjev. Razprava, ki je sledila poročilom, je bila dolga. Borci so v njej pou- darili, da še vedno ni urejen status ukradenih otrok, nova zakonodaja pa je prezrla tudi otroke, ki so med vojno pobegnili in se skrivali. Obsodili so protikorupcijski miting, ostre kritike pa izrekli na račun Pučnikove komisije. Pri tem so sprožili polemiko z županom, ki se z mnogimi njihovimi stališči ni mogel strinjati, je pa poudaril, daje bil boj za osamosvojitev Slovenije samo nadaljevanje njihovega upora leta 41. Na volitvah so določili nove člane organov občinskega združenja borcev. Predsednik kljub temu ostaja Janko Cvikl, kot delegata v republiško skupščino pa so izvolili Mirana Trpina. ■ K. Rozman r0Š Šempeter POVEDALI SO Franci Dobovičnik, predsednik komisije za inovativno dejavnost v Polzeli, tovarni nogavic: " Težka gospodarska situacija v podjetjih povzroča, da inovativne dejavnosti nekako zamirajo. Tako je tudi v naši delovni organizaciji. Po mojem enostavno zmanjkuje časa za to dejavnost. Morda so krive tudi stimulacije, ki za ta namen niso ravno visoke. Kljub temu smo prejeli v Polzeli v lanskem letu 10 predlogov in jih od tega sedem sprejeli za koristne ter jih nagradili. Ocenjujemo, da gospodarska korist teh predlogov na leto presega milijon tolaijev, inovatoiji pa so prejeli skupaj 170.000 tolaijev nagrad." Prodali del strojne opreme Prvi del Strojne v Žalcu, ki jo je pred meseci doletel stečaj zdaj pa jo prodajajo po delih, je že prodan. Upravno stavbo Strojne je po ceni 288.000 DEM kupil edini ponudnik, firma JEKO KMP d.o.o. iz Žalca. Prodani pa še vedno nista obe proizvodni dvorani. Razstava kmečkih dobrot Ob praznovanju krajevnega praznika v Taboru so članice kmečkih žena pripravile izredno lepo in bogato razstavo kmečke kuhinje. Obiskovalcev je bilo veliko, lahko pa so tudi kupovali domače pecivo, torte, potico, kruh, rezance in drugo. Na razstavi je sodelovalo 30 gospodinj iz te KS. ■ -er Dr. Janez Klobučar, Marinka Fritz ■ Kune, Matjaž, Valerija Pukl, Tanja Mušič in Mirko Zidanšek Razlike bogatijo V mestni skupnosti Žalec že štiri leta delujeta dve skupini starih za samopomoč v domačem okolju, imenovani Zimzelen, ter skupina za pogovorno nemščino. Približno trideset starejših Žalčanov se vsak teden srečuje v prostorih mestne skupščine pod vodstvom dveh delavk Centra za socialno delo Irene Potočnik in Štefke Štarkelj - Škafar. Na teh srečanjih se pogovarjajo, prebirajo knjige, vabijo goste, obiskujejo kulturne prireditve, vsak četrtek pa imajo aerobne vaje. Da bi ostali aktivni, predvsem pa vključeni v družbo tudi v tretjem življenjskem obdobju, redno organizirajo izlete in planinske pohode, že dve leti pa se redno srečujejo s primorskimi skupinami starejših za samopomoč. Tako so Primorce gostili prejšnji četrtek na Gori Oljki in kljub dežju je bilo njihovo razpoloženje na vrhuncu. Gostje so jih že povabili na križarjenje z barko ob slovenski obali. Poudarili so, da so si sicer različni, da pa jih razlike bogatijo. Žalčani so planinci, Primorci pomorci. Vsi pa si prizadevjao, da bi čim lepše in aktivno preživeli dneve v pokoju. Primorci in Štajerci - razpoloženje je bilo kljub dežju zelo razigrano Dvanajsto srečanje mladih tehnikov žalske občine so tokrat odlično pripravili na šempetrski osnovni šoli. Dvaindevetdeset tekmovalcev s svojimi mentorji je prikazalo rezultate celotne aktivnosti na področju tehnične vzgoje. Delo je bilo zahtevno, zanimivo in hkrati zabavno. Najuspešnejši učenci so bili za svoje dosežke nagrajeni, prav vsi pa so si prislužili priznanja in spominska darila. Na posameznih področjih pa so najboljše rezultate dosegli takole: pri ekologiji Gorazd Baštašič in Veronika Hribar iz OŠ Polzela, pri proizvodnem procesu je prvo mesto dosegel Denis Miklavc iz OŠ Polzela, drugi Toni Golog iz OŠ Prebold in tretje Miha Zagoričnik iz OŠ Žalec, na področju elektronike je zmagal Matej Senica iz OŠ Petrovče, drugi je bil Damjan Hau-er in tretji Uroš Ocvirk, oba iz OŠ Prebold, na področju računalništva je bila prva Vanja Rajh iz OŠ Prebold, drugi Marko Bobinac iz OŠ Petrovče in tretji Jernej Golič iz OŠ Prebold, pri izdelovanju iz lesa sta zmagala Nejc Sedovnik in Peter Rajh iz OŠ Polzela, druga Srečko Lipašek in Uroš Blatnik iz OŠ Vransko in tretja Marko Uplaznik in Aljoša Cvar iz OŠ Prebold, na področju domača delavnica je zmagal Boštjan Zapušek iz OŠ Griže. Na tehnično športnih tekmovanjih je na področju avtomobilov zmagal Andrej Felicijan iz OŠ Griže, drugi Na šempetrski šoli so pripravili zanimivo razstavo Tomaž Lipovšek iz OŠ Vransko in tretji Bojan Leskovšek iz OŠ Griže, na področju letalski modeli je bil prvi Miha Topovšek iz OŠ Vransko, drugi Bogdan Kronovšek iz OŠ Prebold in tretji Blaž Potočnik iz OŠ Šempeter, na področju ladijski modeli je zmagal Uroš Pukmeister, drugi je bil Dominik Košmrlj, oba iz OŠ Ljube Mikuš Žalec in tretji Dušan Klemen iz OŠ Polzela. Zaradi slabega vremena nekaterih tehnično športnih tekmovanj niso mogli izvesti in jih bodo v tem tednu. Najboljši bodo nastopili na regijskem tekmovanju mladih tehnikov, ki bo 20. maja v Ločah. ■ Besedilo in slike: - er r Študent naj bo Brezvestno ležanje na kavču Po slovenskih kinematografih že nekaj časa straši Pelikanovo poročilo. To je neki ameriški film o nekem goljufanju pri neki politični kampanji, ki jo potem razkrijeta mlada študentka prava in raziskovalni novinar. Konec je srečen. Krivci odstopijo in rešitelji postanejo zvezde. Natančneje: novinar je zvezda, ona pa izgine na peščene otoke. Film je skratka skrajno bedast in gledal sem ga samo zaradi namiga iz neke ure na novinarskem faksu o metodah in ciljih raziskovalnega novinarska. Tudi po slovenskih časopisih že nekaj časa straši raziskovalno novinarstvo. V časopisnih redakcijah imajo posebne novinarje, ki imajo svoje vohune vohunov in potem vsi skupaj samo čakajo na kakšno malo goljufijo, ki se kasneje razvije v vse večjo, dokler pravici ni zadoščeno. Navadni državljeni smo rešeni in živimo v bolj poštenem svetu, raziskovalni novinar pa dobi nagrado za poštenje in resnicoljubnost. Nekako takole bi šla leposlovna definicija raziskovalnega novinarstva v idealnih pogojih. V realnih pa so novinarji le lutke v rokah vohunov in lutke v L rokah publike in vse skupaj je še malo zmešano, tako, da ne veš več, kaj je res in kaj ne, kaj je ponarejeno, kje so meje in kje je čas za častno razsodišče, da ugotovi, če lahko novinar napiše napačno informacijo samo zato, da se začne o stvari govoriti. V vseh pogojih, in to res v vseh, velja, da raziskovalno novinarstvo zmeraj in povsod odkriva nekaj slabega. Pa ne zato, ker so dobre st\'ari tako dobro skrite, ampak samo zato, ker publika zahteva slabe. Veliko lažje je v kavču obupovati nad gospodi direktorji, ki so spet prodali tovarno, ali pa nad tajnimi službami, ki kradejo denar davkoplačevalcem, kot pa gledati človeka, ki ves svoj prosti čas pomaga onemoglim. Tole zadnje zbuja vest. Na koncu je tudi raziskovalno novinarstvo potrebno, ker odkrije slabo, ampak veliko lažje je pisat o štrbonceljih in ljubezni, kot pa o gradnji novega nadstropja velenjske gimnazije, ki se je, za bogami zakaj, gradilo med poukom in ne med počitnicami. Obvestila: Tokrat vaje ŠŠKZ-ja odpadejo, res pa je, da bo 18. junija koncert v Grobljah, že prej pa na dnevu mladih. Spet kliče nas venčani maj SS 8S 1 S $ JS 8 g 3 8 as Sš 8 $ m ® a 88 8S 8 iS & 83 Sš S U 88 8 & $ 58 S S Ss SUš Tokrat v Bevčah V prostorih gasilskega doma v Bevčah bodo v nedeljo, 15. maja nastopili "čisto navadni ljudje in otroci iz Šmartnega ob Paki, Gorenja in Paške vasi". Vsem, ki si bodo vzeli dobro urico in pol časa zanje, se bodo predstavili s slikanico iz veselega kmečkega življenja z naslovom Spet kliče nas venčani maj. Z njo so doslej uspešno nastopili na domačem odru, torej v Šmartnem ob Paki in tudi v dvorani doma kulture v Velenju. Predstavo bodo začeli ob 17. uri. (tp) INDUSING (Lo.o. PE inženiring, Partizanska 3-5, tel.: 062/222-789, fax: 062/222-387 KAMNICA / MARIBOR, tel. 062/621-219 - jJ.J li v >)>\il (H"'0 1 ii VISEČI PLINSKI KOTLI "GIIIVAL -TREOISVSTEM MILANO - modeli "MAJA" do 25 kW, dimniška izvedba - modeli "SECIIRA" do 23,8kW, fasadna izvedba - Kotli vrhunske evropske kvalitete, varčni in izredno zanesljivi. To nam potrjujejo strokovnjaki in pri nas že več kot 2000 zadovoljnih kupcev. - Velik izbor modelov za vse vrste plinov in za različne pogoje ogrevanja. - Zagotovljena montaža, zagon in servisiranje. - Prilagodljivi prodajni pogoji za vse kategorije kupcev in konkurenčne cene. Ugodni sejemski popusti in možnost obročnega plačila. ^tflrnjffl Edini resni tematski večer, ki se je ohranil, je jazzy night. To soboto vas bo spet zabaval Sašo (mimogrede -ŠŠK je dobil novo sekcijo: Dixi band). Intenzivne priprave na sončen grad in novo RIT (objavljena je celo dvojna številka). Še enkrat pozivamo vse foto-genične študente: kakor ste videli, sta prvi dve oddaji ŠŠK-ja na VTV dobro uspeli. Ali se upate pomisliti, kakšni bi bili z vašo pomočjo? Prijave zbira šankist. ■ JureTrampuš Republiško tekmovanje za Cankarjevo priznanje . ......■■■■'■■■■■■(■■■■■■mirta II II Zlata Nuša Zaje Kako spodbuditi mlade, da bodo negovali svoj materinski jezik, ga varovali kot punčico v očesu? Tisti, ki so si zastavljali to vprašanje, so našli nanj tudi primeren odgovor. Odločili so se za tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Koliko znajo in koliko veljajo, so učenci imeli najprej priložnost dokazati na šolskem tekmovanju. Najboljši s te preizkušnje so nato sodelovali na občinskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Veliko jih je bilo, celo več kot minula leta. Ob tem dejstvu je spodbudno tudi to, da so se vabilu zanj odzvale prav vse osnovne šole v občini Velenje. 52 učencev je osvojilo bronasto odličje. Na področnem tekmovanju v Celju so bili predstavniki osnovnih šol velenjske občine znova uspešni. 13 učencev je k zbirki priznanj dodalo še srebrno Cankarjevo priznanje. Najboljše pravijo, pride na koncu. In tisto najboljše je dosegla na republiškem tekmovanju v znanju materinščine v Ljubljani učenka osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja Nuša Zaje. Nuša je bila namreč na najzahtevnejši preizkušnji prva. To je bilo najbrž zanjo lepo priznanje, prav tako za Nušino mentorico profesorico Vlasto Črešnik. Za druge pa naj bo to spodbuda k še zavzetejšemu ohranjanju in negovanju materinščine. Čestitamo Nuši in seveda tudi mentorici! Nuša Zaje je osvojila zlato Cankarjevo priznanje w / TRGOVSKO PODJETJE »INTRADE" EXPORT- IMPORT d.o.o. ^^^^^^^ GENERALNI ZASTOPNIK Mlinska ul. 22, 62000 Maribor, Slovenija M SAMSUNG Tel.: 062/22-66-00,22-42-80, Fax:062/22-66-13 DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in od 15. do 19., v soboto od 9. do 12. ure Kupujete televizor? Zavijte v pravo prodajalno! AKCIJA! Veliko znižanje televizorjev! O SAMSUNG model CX 5051 AT - ekran 51 cm, dalj., tiyperband, teletekst...............za samo 45.999,00 sit O SAMSUNG model CX 5314 AT - ekran 55 cm, dalj., hyperband, teletekst...............za samo 51.999,00 sit O SAMSUNG model CX 6229 T - ekran 63 cm, dalj., hyperband, teletekst...............za samo 72.999,00 sit Garancija 1 leto! Pooblaščeni servis: Mitja PRESKER, Ul. čebelarja Močnika 7 Miklavž PRODAJA TUDI NA 3 ČEKE! Za vas poslujemo vsak dan od 9. -12. ure in 15. -19. ure, v soboto od 9. -12. ure! REPUBLIKA SLOVENIJA ' OBČINA VELENJE Sekretariat za notranje zadeve RAZGLAS "Sekretariat za notranje zadeve občine Velenje izdaja na podlagi 16. člena Zakona o evidenci volilne pravice /Uradni list SRS, št. 7/74 in 42/89,15.člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin /Uradni list RS, št. 5/94/ in v povezavi z 41. členom Zakona o lokalnih volitvah /Uradni list RS, št. 72/93/ razglas o razgrnitvi volilnih imenikov za glasovalna mesta in njihova območja za ugotovitev volje prebivalcev za ustanovitev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. S tem razglasom obveščamo občane, da lahko pregledajo in zahtevajo popravke v volilnih imenikih pri pristojnem organu, predvidoma od 18.5.1994 do vključno 22.5.1994. Volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežu vseh krajevnih skupnosti občine Velenje." Turistično društvo Šmartno ob Paki Razgibali so kraj Čeprav je turistično društvo v Šmartnem ob Paki najmlajše društvo (ustanovili so ga pred dobrimi tremi leti), se po de javnosti lahko postavi ob bok društvom z dolgoletno tradicijo. Vrsto uspelih akcij je društvo doslej že organiziralo. Vse so razgibale kraj, vnesle vanj malce več razvedrila, kar krajani cenijo. To dokazujejo z dobrim obiskom na prireditvah. In ni malo takih v kraju ter njegovi bližnji in daljni okolici, ki menijo, da je prav turistično društvo postalo nepogrešljiv člen pri organiziranju družabnih aktivnosti. Tako je Martinov praznik že našel svoje zavidanja vredno v,*-. Anti Kačičnik (stoji prvi z leve) skupaj z nekaterimi šmarškimi turističnimi delavci ob koncu priprave letošnjega prvomajskega kresa mesto v koledarju turističnih prireditev na Savinjsko - šaleškem področju. Vaške igre in tudi ostale priložnostne prireditve, ki so jih organizirali šmarški turistični zanesenjaki, vsakokrat dokazujejo, da smo turizem res ljudje. Anti Kačičnik, od letošnjega marca novi predsednik turističnega društva iz Šmartnega ob Paki, je prepričan, da ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje. Povedano nekoliko drugače, skupaj s člani upravnega odbora društva, drugimi turističnimi delavci in simpatizerji v kraju si bo prizadeval za še več prijetnih razvedrilnih uric obiskovalcev prireditev. Nekaj se jih je že zvrstilo, druge se še bodo. Vaške igre, marti-novanje, izleti za člane društva in krajane, sodelovanje z drugimi društvi v kraju, skrb za urejenost, ohranjanje starih običajev in navad so naloge, ki sestavljajo glavnino letošnjega delovnega programa. Med njimi pa velja še posebej omeniti skrb za turistični podmladek na šmarški osnovni šoli. Člani turističnega društva iz Šmartnega ob Paki so prepričani, da so z dosedanjim delom opozorili nase in na pomen tovrstne dejavnosti. Upajo, da jih snovalci v novi lokalni samoupravi ne bodo prezrli, ampak jim pomagali v njihovih prizadevanjih. Konec koncev društvo združuje člane vseh generacij - od predšolske, šolske mladine do upokojencev - kar zagotovo ni zanemarljivo dejstvo. ■ (tp) 63320 Piše: Ivo Stropnik VISOKA PESEM MOJEMU MESTU Nikoli nisem imel svojega velikega belega mesta, mesteca z grehom prikritim in skritim sprehodom, z izbrano ponočno lučjo in govorečim labodom, tako tlakovanega, da se naseli vanj ljubica zvesta. V ljubezni neuka nevesta, gledam te kmet iz polja, v črno pšenico si zvabilo goste - kdor zobati zna: ptice iz krajev brez morja, molitve različnih bogov, besede, ki poimenujejo razumljivo in isto: domov. A komu tukaj dom, če ne nekomu, ki je težko sidro vrgel v sonce in svetlobo prepoznal kot žarko rumeno, ki mu pred očmi vstaja in za hrbtom zahaja, zmeraj v loku mavrice zrno - mlin, nad mišjetiho usodo ... Korenine mojega mesta so zoglenele, težko črno oglje prinašajo v hišo prijatelji, ki dišim po jedru oreha. Mesto, ki sem se v tebi dvanajstleten izgubil, danes te prehodim v pol ure in še postojim na levem ali desnem bregu Pake, pod grajskim bršljanom, na sivi zemlji ob jezerski vodi in v razvratnem parku - Ni ti Turek po dolinskem svetu posekal vseh hrastov, še je zelen ta svet bukovja itl''nad vasmi vrtovi smrek. Pazi na čredo svojih vasi, ne pozabi na očetovstvo sosednjega trga; iz tiste smeri, od tiste njive smo prišli in po tvoji zeleni trati razgrnili bivalne kocke ... - Deževen je dan. Otroci tvojega mesta so pozabili pospraviti pisane zmaje, tvoj dež jih bo razmočil. Ne pozabi, moje mesto, otrok je osrčje tvoje zemlje, krhko vezivo med roko, poljubom in stoletji! - - Pomladni bo dan. Tisoč jablan šlo bo k razcvetu, a moralo bi jih za tisoč več. Kolikokrat že sva bila gostitelja pod temi redkimi drevesi, moje mesto, in kolikokrat še bo dragi gost rekel: "To tvoje mesto diha!" In srcu ljuba veja: "Glej me, ves dan bom danes zate lepa!" Visoka pomlad prihaja nad mesto, murnovska slutnja vstaja iz trat, a to ni pomlad za rože in rime ... - A ko bo prevroč poletni dan, se bom izgubil v promenade večno žive, goli životci posedijo na terasah takrat, kakšno senco proti gozdu na večer pogled ujame, a ti zazkrij, razkrij se, mesto moje, vnemi srca, nauči se strastne ljubezni od starejših mest, privabi spet sejmarje in lect - - jeseni, ko ti smeh pobegne v požgane trave in te veter hladni v razdejanem parku vpraša: "Moje mesto, ali imaš kaj rjave zemlje, da z dreves poberem mrtvo listje, ki je zelenelo zate?" - - In zimski te dnevi steptajo z najtežjimi čevlji; takrat bom nate mislil, moje mesto, in ti risal gazi po snegu - kakor sledi k svetemu večeru, kakor se rojevata jezero in beli dvor besede. (...) (Iz rkp. Lastna imena mojega doma, 1994) Slovensko Ljudsko Gledališče Wk Celje Danes (v četrtek) ob 11. uri: Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Režiser: Vito Taufer, in sicer za abonma Srednja frizerska, tekstilna, strojna šola I. Celje V petek, 13. maja, ob 11. uri bodo celjski gledališčniki omenjeno delo zaigrali za abonente Srednje frizerske, tekstilne, strojne šole III. Celje, ob 19. uri pa za izven. PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA "IVAN NAPOTNIK" VELENJE KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ NIZOZEMSKE V petek, 13. maja, ob 20.00, bo v Glasbeni šoli Velenje, koncert moškega pevskega zbora STEINDER MANNENKOOR iz Nizozemske, ki ga vodi Toni Kropivšek. Na sporedu so skladbe od Rossinija in Donizettija pa do nizozemskih skladb sodobnega in preteklega časa. Zbor bo zapel tudi več slovenskih pesmi, katere bodo to, pa naj bo presenečenje za poslušalce. Drage goste iz Nizozemske, ki radi prihajajo v Slovenijo in Velenje, bo sprejel tudi velenjski župan Pankrac Semečnik, predtem pa si bodo ogledali muzej na velenjskem gradu in Kavčnikovo domačijo v Zavod-njah. Vabimo vse, ki jim je pri srcu zborovsko petje, da se udeležijo koncerta in pozdravijo naše goste, kot to v Velenju znamo. Vstopnice 400 SIT. RAZGOVOR Z DR. TRSTENJAKOM V četrtek, 19. maja, ob 20.00 bo v domu kulture Velenje razgovor z dr. Antonom Trstenjakom na temo "Biti človek". Razgovor bo vodila Alenka Čas. ZGODILO SE JE ... ... 12. VELIKEGA TRAVNA LETA 1881 V Slovenskem gospodarju so objavili reklamo za razprodajo blaga iz trgovine z mešanim blagom. Ker gre za trgovino, ki je bila v tistem času tipična tudi za naše kraje, in ker lahko tako vidimo asortiman blaga, ki so ga v takih trgovinah ponujali, jo objavljamo tudi mi. "Najbolj po ceni se kupi. P.N. Priporočujem, da si hitro nakupijo, kateri kaj želijo od brn-skega sukna, hlačne robe, prte-nine, oblačilne robe, kotonov, kretonov, plavega tiska, podši-vov, oksforta, šifonov, barvane svilnine, robcev, vsakojake drobne kratke robe, zavratic, oprs-nic, volne za vezanje, barvanih oblačilih za otroke, predpasnikov, oblek, hlač, srajc, od še na razpolaganje djane galanterijne robe, itd. itd., iz poprejšnje pro-dajalnice. Največja in popolna razprodaja in traja samo še do 15. junija t.l.. Vse reči, vseskozi kurentne in dobre, so v tej prodajalnici na prodaj po tako nizki ceni, da jih drugače pod rednimi pogoji nihče ne more jednako prodavati. Ob enem ponujam iste reči in svojo bogato odbrano zalogo robe za lišpanje, čipk ali špic, gumbnic, sprave za črevljarski in krojaški obrt. Cena je navadna, prav nizka fabrišna. Zunajnim naročilom se točno ustreza proti poštnemu povzetju. Obrazcev pošljem, ako se želi, vsakemu brezplačno. Z najodličnejšim spoštovanjem." Zanimivo blago, ni kaj. Prav lepo bi se bilo sprehoditi po taki trgovini in izbirati med bogato ponudbo in založenostjo takšne trgovine. Če koga mučijo nos-talgični spomini ali če si želi malo romantičnega doživetja, naj se oglasi na velenjskem gradu, kjer se bo lahko vsaj za kratek čas vživel v prijetno okolje po- dobne trgovine z mešanim blagom. Vabljeni! LETA 1949 V teh dneh, ko praznujemo konec druge svetovne vojne in zmago zavezniških sil (da ne bi kdo pozabil: sestavni del le - teh so bile tudi partizanske enote Slovenije) nad silami osi, poglejmo kaj so o delovanju velenjske borčevske organizacije, nekaj let kasneje zapisali v Celjskem tedniku. Članek ima naslov "Zveza borcev v Velenju izboljšuje svoje delo": "Po daljšem času je bila 12. maja sklicana seja odbora, ki je bil izvoljen že v začetku tega leta. Novoizvoljeni predsednik je pozval 80 do sedaj vpisanih članov, da z vso vnemo pristopijo k delu, da bo zveza borcev res zaživela in izpolnila obveznosti, ki so bile sprejete na letni skupščini. Na sestanku so bile sprejete še nadalj-ne obveznosti pri gradnji zadružnega doma v Velenju. Organizirali bodo tudi partizanski pohod na Kozjak, kjer so se v času okupacije vršile krvave bitke z okupatorji in domačimi izdajalci. Sodeloval bo pevski zbor in dramatski odsek, ki bo do tega časa naštudiral eno igro. Da bi vse zadane naloge v celoti izpolnili, bodo pritegnili v organizacijo še vse neorganizirane, ki so sodelovali v NOB. V ta namen so sklicali množični sestanek udeležencev NOB in vseh, ki so pomagali na ta ali oni način v borbi za osvoboditev izpod fašizma. Napravili bodo seznam vseh padlih borcev v okolici Velenja ter zbirali za spomenik, ki bo postavljen v Šoštanju ter se še tako oddolžili vsem, ki so dali svoja življenja za to, da bo naše ljudstvo in ljudstva vsega sveta živelo res svobodno in ljudi vredno življenje." Pa je (bilo) tako? ■ Damijan Kljajič Z KO Velenje 11. srečanje otroških folklornih skupin V sredo, 18. maja, ob 19. uri, bodo na odru doma kulture v Velenju nastopile otroške folklorne skupine iz občin Velenje, Žalec in Laško. Organizator 11. tovrstnega srečanja - Zveza kulturnih organizacij občine Velenje - pričakuje, da bo plese iz domačega kraja ter drugih slovenskih področij zaplesalo 8 skupin. Cerkev Sv. Mihaela v Šoštanju Večer orgelske in komorne glasbe Orgelski oddelek glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje in solisti Dušanka Simonovič (sopran), Robert Prednik (rog), Jani Rep-nik in Andrej Hudobreznik (trobenta) bodo v soboto, 14. maja pripravili zanimiv večer. Na programu bodo namreč Handel-ove orgelske in komorne skladbe. Večer bodo v cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju začeli ob 20. uri, vstop bo prost. GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE Včasih so bile skupine, ki jim je lasten material uspelo promovirati tudi s sliko, pri nas sila redke. Relativno draga produkcija je kljub vsemu z dobrimi idejami oborožene zanesenjake relativno hitro odvrnila od pobožnih želja po dobrem video izdelku. S pojavom raznih sponzorjev in predvsem s precejšnjim zmanjšanjem proračuna za izdelavo srednje solidnega spota, pa so se v svet videa odprla vrata številnim, plašno na čudež upajočim in že skoraj obupanim skupinam. Število vid-eospotov, posnetih pri nas, je tako le začelo naraščati in se počasi trgati iz podpovprečno povprečnega povprečja vzhodnoevropske produkcije. Produkcija (kljub temu, da gre za grdo zvenečo tujko, lepšega izraza ne najdem) video spotov se je na teh področjih razvila predvsem v dve smeri. Prva je tista, katere rezultat so navadno s precej dobro tehniko in z, za naše razmrere, relativno veliko denarja narejeni spoti vodilnih in komercialno zelo uspešnih domačih skupin kalibra Čuki, Pop design itd. Zanje je značilno, da navadno nikdar ne uspejo do popolnosti izkoristiti možnosti, ki jim jih nudi tehnika in tako vsebinsko, kot idejno ne dosegajo nivoja, kakršnega bi upoštevajoč razpoložljivo opremo lahko. Te skupine si navadno lahko privoščijo posneti več videospo-tov, saj so same komercialno zelo uspešne, kar pomeni, da lahko video produkcijo financirajo same, polega tega pa so kot odmevne in priljubljjene zanimive tudi za sponzorje, ki so jih pripravljeni podpreti in jim pri izdelavi videov finančno pomagati. Popolno nasprotjje teh redkih srečnežev pa predstavlja množica mladih neuveljavljenih skupin, ki razen dobrih idej in dobre volje premorejo bore malo tistega, ki je pravzaprav gonilna sila vsega - denarja. Le te so, vkolikor gre za perspektivne skupine, odvisne od različnih institucij, ki razpolagajo z namenskimi sredstvi za razvoj mladinske kulture. Nekaterim uspe tudi s to majhno pomočjo, ali pa celo povsem brez nje, izdelati odlične vid-eospote. Mnoge od njih lahko mirno primerjamo tudi s podobnimi tujimi izdelki (Miladojka youneed na primer, da Laibacha niti ne omenjamo). Enega boljših izdelkov na področju video produkcije pri nas pa pričakujemo ravno v teh dneh. Čez nekaj dni naj bi namreč svoj tovrstni izdelek promoviral nihče drug kot sam Magnifico. Premiera spota bo na slovenski televiziji, da pa gre za nekaj izrednega pri nas pove že podatek, daje spot režiral sam gospod Anžlovar (Babica gre na jug). Če bo video to, kar v Magnificovem primeru za slovenski prostor pomeni njegova glasbe, potem lahko govorimo o enem prelomnih dogodkov na slovenski zabavnjaški sceni. Sicer pa, počakajmo do sobote in si vse skupaj oglejmo. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... LOČITVE Ameriški sodniški stroj, ki prem-leva posamezne primere naveličanosti zakonskega stanu, ima precej prav dobrih strank tudi med znanimi osebnostmi. Tako sta se pred kratkim, po 11-ih letih zakona, razšla znani pevec Billy Joel in nekdanja manekenka Christy Brinekley. Kot rezultat nekdanje harmonije je zakon za sabo pustil 8-letno hči, katere skrbništvo si bosta v bodoče delila oba starša. Konec svojemu burnemu zakonu bi rada naredila tudi VVhit-ney Houston, ki pa skrbništva nad svojo dobro leto staro hčerkico Bobi ne želi deliti z nikomer. In da bo mera polna: pri končuje menda tudi zakon sanjskega hollywoodskega para Cindy Crawford - Richard Gere. BON JOVI Zatišje, ki prihaja iz tabora skupine BON JOVI je le navidezno. Vodja skupine Jon Bon Jovi namreč ne počiva niti dneva. Trenutno piše glasbo za film The cowboy way, v katerem bosta nastopila Kiefer Sut-herland in Woody Harles. Poleg tega pa se že ogreva za pisanje sklab za novi CD skupine, ki naj bi izšel v začetku leta 1995. Najboljše pogoje za to svoje delo je našel kar v lastnem studiu v Rumsonu (ameriška zvezna država New Jersey), kjer k delovni atmosferi uspešno prispeva tudi srečna družinska idila. 2 UNLIMITED 9. maja je izšel novi single najproduktivnejšega techno para na svetu - nizozemskega dueta 2 Unlimited. Njegov naslov je The real thing (Prava stvar), video zanj pa so, kot doslej večino njunih spotov, posneli v Londonu. Znanje tudi že datum izida njunega novega (drugega) albuma - to je 6. junij, takrat pa naj bi se začela tudi turneja na kateri bi poleg 2 Unlimited nastopili še :I)r. Alban, DJ Bobo, Loft in še nekateri drugi predstavniki dance scene. HAMMER Za 20 milionov dolarjev (tako vsaj trdi revija Ebony) si je znani rapper Hammer (včasih bolj znan kot MC Hammer) v kalifornijskem Oaklandu kupil "hišico" sredi gričevnate pokrajine. Ker, kot letališka zgradba veliko poslopje ni opremljeno s stanovanji, služi trenutno kot kulisa za snemanje Hammeijevaga videa Pumps and bummb, v katerem dobro trenirani hip-hopper prireja pravo orgijsko zabavo. ZZ TOP Vas zanima zakaj zvenijo ZZ Top na svojem zadnjem albumu nekoliko starinsko? Nič čudnega. V času moderne digitalne tehnike so si zaželeli pristnega in čistega zvoka, ki so ga zagotovili s pomočjo ultra stare opreme. Bili Gibbons in Dusty Hill igrata namreč na ojačevalnik Fender super pro-fessional - leto proizvodnje 1949?!. Teksaški trio sicer letos praznuje svojo 25-letnico in fantje si želijo le, da bi lahko nastopali še naslednjega četrt stoletja. Naj se zgodi njihova volja. KURT COBAIN Courtney Love, vdova Kurta Co-baina, je šibrovko, s katero je nesrečni pevec skupine Nirvana končal svoje življenje predala skupini Mothers against violence (Matere proti nasilju). Tam bodo orožje zažgali. Ob prazniku. Dnevu Zemlje, pa bodo prihodnje leto v mestecu Waterloo Village, v državi New Jersey (ZDA), v spomin na vodjo seattleske skupine posadili breskova drevesa. BACKBEAT Producent Don Was je za snemanje soundtracka za fdm Back-beat (ki govori o letih, ki so jih Beatli v začetku svoje kariere preživeli v nemškem Hamburgu) privabil k sodelovanju znane glasbenike, kot so: Greg Qully (Afghan Whigs), Don Fleming (Gumball), Dave Grohl (Nirvana), Mike Mills (REM) in Thurston Moore (Sonic Youth). Skladbe, ki jih je sicer prepeval Paul McCartney, je z njimi odpel David Pimer (Soul Asy-lum). Skupina je (brez Pimerja) nastopila tudi v živo, kjer je na nastopih preigravala znane skladbe tistega časa, med katerimi niso manjkale Long tali Sally, Please Mr. Postman in seveda nepogrešljiva Tvvist and Shout. ■ Mitja Čretnik 10 KAS ČAS 'I i vN I '4 :?il J tfT^Tfm^m I 11 I 12- maja 1994 Veliko načrtov v KS Konovo Čas za izgradnjo novega in vzdrževanje starega Pipe v Sembricu so presuhe, zato bodo tam dobili nov vodovod, pa tudi plinovod ne bo šel le mimo. Vas Druciva bo postala lepa in urejena, Selo s telefoni povezano s svetom... Na severni strani se mesto Velenje rahlo vzpne in tam se prične Konovo. Krajevna skupnost ne obsega le tega naselja, vključuje jih še nekaj. Sestavljena iz večinoma individualnih hiš so v preteklih letih že marsikaj pridobila, kraje so lepo uredili, seveda pa novi časi prinašajo nove želje, vzdrževati pa si želijo tudi tisto, kar že imajo. Približno leto in pol vodi svet KS Konovo Karel Stropnik, ki je že prej aktivno sodeloval pri oblikovanju kraja, tokrat pa je bil naš sogovornik. Neverjetno dobro delajo v svetu, udeležba na sejah je vedno vsaj devetdeset odstotna, zato tudi rezultati ne izostajajo. Načrti? Ja, teh so si zadali res veliko, vsaj nekaj bi jih radi še uresničili do praznika občine Velenje, zato prav nič ne lenarijo. "Pred nami so časi, ki jih ne moremo pustiti ob strani, treba je še marsikaj postoriti, predvsem pa nameniti čas in sredstva vzdrževanju tistega, kar že imamo. Ko smo pripravljali plan dela za letos in do leta 1998, smo predvsem zajeli problematiko na področju komunalnega urejanja, pozabili pa nismo tudi na družbene dejavnosti, krajevne organizacije in društva," je uvodoma povedal Karel Stropnik. Pred tremi tedni so predstavniki KS Konovo in Projektivnega biroja podpisali pogodbo za izvedbo plinifikacije v Šembricu. Predsednik gradbenega odbora bo Milan Verdev. Da suša ne bo več breme Na prvo mesto so postavili izgradnjo vodovoda v Šembricu. Tja že dve leti ob sušnih obdobjih dovažajo vodo, lani so pripeljali kar 82 cistern, kljub temu, daje na tem področju zgrajen interni vodovod. "Načrt, ki smo ga dobili od Komunalnega jpodjetja Velenje, je narejen v dveh fazah, in sicer tako, da se na obstoječ sistem vključuje že zgrajeni, v drugi pa se dogradijo višje ležeče cone, kar bi potem res napajalo celo področje Šembrica." Upajo, da bodo letos uspeli čimveč postoriti. Že več let si v KS Konovo želijo, da vas Drucova, v kateri je 6 hiš, večinoma pa gre za kmetijsko področje, dobi lepšo podobo. Najprej jo bodo komunalno uredili, projekt pa prav tako uresničevali postopoma. Na novo kanalizacijo bodo priključili tudi del stanovalcev ob Šembriški cesti. Ravno ta objekt je odvisen od najema občinskega kredita za KS, zato upajo, da bodo delegati to podprli. Vas bi radi tudi ekološko uredili. Plinovod ne bo šel le "mimo" Na zelo uspešno izvedenem zboru krajanov so bili krajani zato, da plinovod dobijo tudi v sicer ekološko ne tako močno obremenjenem Šembricu. Projekti so že naročeni, bo pa skozi Sem-bric potekal še en magistralni vod. "Mi bomo sodelovali v primar- ni izgradnji, po izračunih kaže, da bo naš delež 7,40%, pa tudi s prostovoljnim delom in finančnimi obveznostmi, kajti ta del Šembrica se bo priključeval na severno vejo, ki bo potekala od Cančevega vrha preko Škal do Šembrica." To pa še ni vse. V KS Konovo se pripravljajo še na ekološko saniranje območja pri Vegra-dovem peskokopu. Ne sami ampak skupaj z občinskim Sekretariatom za urejanje prostora in v sodelovanju z vsemi, ki se na tem področju pojavljajo. "Želimo nadaljevati s telefonijo v vaški skupnosti Selo, prišli smo tako daleč, da smo po velikih mukah pripeljali kabel do bloka Šalek 98 do 102, ki bo služil tudi za nadaljnjo povezavo s KS Paka. V načrtih je tudi vzdrževanje komunalne infrastrukture, vzdrževanje skupnih objektov in varstvo spomenikov." In na koncu, s prometno ureditvijo imajo kar nekaj problemov tudi na Konovem. "Ko smo pred kratkim govorili o Stanetovi, smo na IS izpostavili tudi problem Konovske ceste. Postala je že kar del severne obvoznice, urejena pa je bila kot ulica, težak tovorni promet poteka tudi skozi to naselje," pove naš sogovornik in doda, da se bodo že v tem mesecu sestali z vsemi odgovornimi za področje prometa, pregledali stanje in se dogovorili o prometni signalizaciji v kraju, hkrati pa bodo dobili dokument, na katerega se bodo opirali. ■ Bojana Špegel Srečanje ■■■■■■■ Irena Poljanšek Sivka Kdo je to? Majhna je, drobne postave, mladostnega videza, velika ljubiteljica gledališča, sploh otroškega odra, uspešna režiserka, učiteljica, ki je pred časom učila bistre glave na osnovni šoli Gustava Šiliha, sedaj pa na osnovni šoli Livada v Velenju, prijetna sogovornica,... To je Irena Poljanšek Sivka. Kar rdečica ji je zalila obraz in del vratu, ko smo jo nagovorili za srečanje. "Nimam rada takih stvari. Delati z otroki, se "igrati" gledališče je čisto nekaj drugega, kot odgovarjati na vprašanja o sebi," je povedala za začetek. Pri otroških gledaliških skupinah ni od včeraj, ne od danes, v to dejavnost je vpeta že nekaj časa. Njeno ime in ime gledališke skupine, ki jo vodi, je bilo namreč doslej pogosto zapisano na raznih prireditvah, na Naši besedi, na republiških Linhartovih srečanjih. V zadnjem letu in pol pa tudi v dejavnosti odbora za sodelovanje s šolami pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. Irena je predsednica tega odbora. Šest let je, pravi, od njenih prvih začetkov delovanja na otroškem odru. "Praznina je na tem področju preveč "zijala". Spoznanje, da otroška ustvarjalnost ne pozna meja, me je spodbudila k temu, kar počnem. Z vsakimi vajami bolj spoznavam, kakšne možnosti za razvoj otrokove ustvarjalnosti daje prav gledališče: na plesnem, literarnem in glasbenem področju. Vrsta aktivnosti se lahko poveže." Poskusila jih je povezati, še vedno poskuša in kar dobro ji gre od rok. Dvomov o zapisanem ni, če povemo še naslednji podatek: od 10 mladih gledaliških ustvarjalcev na šoli Šalek jih po dobrem letu in pol danes v krožku oziroma v otroški gledališki skupini Frkolini deluje že 30. In kako vztrajni so. Spontanost, energija, ideje ženejo mentorico in otroke, da delajo drug z drugim. Da je Irena tolikšne zavzetosti pri mladih gledališčnikih in uspehov vesela, je najbrž »r Irena Poljanšek Sivka jasno. Veliko truda je vložila, veliko prostega časa je namenila temu. "Toda, to je tako polno zapolnjen čas, tako bogat. Kar ne vem, kaj bi danes brez tega. Izhajam vedno iz otroške improvizacije, z njo skupaj lepimo predstavo." Irena si želi večjega razcveta na otroškem odru tudi na drugih šolah. S šaleškim gledališkim živ-žavom poskuša spodbuditi mentorje, da poskusijo svoje sposobnosti še tu. Ni vedno lahko, a če je volja, je z njo mogoče uskladiti in premagati še takšne ovire. Tako zadovoljna, kot je pri gledališču, je tudi v svojem poklicu. Je specialna pedagoginja, ki je tik pred diplomo razrednega profesorja. Danes uči slovenski jezik in družbo v petih razredih. Prepričana je, da počne tisto, kar ji leži, in da v življenju ne bi mogla početi kaj drugega. Pri tem je gotovo imela v mislih sina prvošolca, pa sprehode, knjige, po katerih rada poseže. Veliko se je doslej že naučila od svojih gle-dališčnikov, oni od nje. In tako bo še nekaj časa, saj so polni idej, volje in vztrajnosti. Tako kot ona sama. Morda bodo vse to opazili drugi in se jim pridružili. Če ne kje drugje, na šaleškem gledališkem živ-žavu, ki ga Irena, njeni otroci in sodelavci hočejo zapisati med tradicionalne prireditve. Pa veliko uspeha! ■ tp Krajevna organizacija RK Gaberke Prapor ob 40 letnici delovanja Minulo lepo nedeljsko majsko popoldne so mnogi preživeli v naravi, na izletih, srečanjih in podobnih druženjih. Člani krajevne organizacije Rdečega križa Gaberke in krajani pa so se zbrali v dvorani tamkajšnjega gasilskega doma na priložnostni slovesnosti ob 8. maju, svetovnem dnevu človekoljubne organizacije. Počastili so ga na poseben način, z razvitjem prapora. Prav letos mineva 40 let, odkar deluje ta organizacija v kraju. Najštevilnejša je, dejavnost njenih vestnih aktivistov je med najboljšimi v Šaleški dolini. Vedno so tam, kjer je treba pomagati sočloveku v stiski, pa naj si gre za dejavnost na področju krvodajalstva, pri reševanju socialnih stisk, organiziranju pomoči ali zdravstvenem prosvetljevanju. Kot je dejal predsednik krajevne organizacije RK Gaberke Rafko Blatnik, so z razvitjem prapora potrdili svojo pripadnost organizaciji. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri uresničevanju zastavljenih nalog in pri nakupu prapora. Besede zahvale je izrekla tudi sekretarka Območne organizacije RK Darinka Herman, ki je ob tej priložnosti spregovorila o ustanovitelju človekoljubne organizacije, njenem pomenu v začetkih delovanja in danes. Najprizadev- nejšim aktivistom v Gaberkah je nato podelila priznanja Območne organizacije RK Velenje. Za prijetno razpoloženje udeležencev prireditve so poskrbeli člani pevskega kvinteta Fla-mingo iz Velenja, harmonikar ter člani dramske skupine gaberške Kulturnice. Ti so nastopili z delom domačina Petra Rezmana Zdravniški prizor. Omenjeno delo je "doživelo" krstno uprizoritev prav na domačem odru. ■ tp Prapor je razvila Angela Apsner KS Konovo zajema več zaselkov, v teh pomladnih dneh je pogled nanje lep. Tudi v Šembricu, kjer se bo v prihodnjih mesecih dogajalo veliko stvari. Zlata poroka zakoncev Košak Lanko leto jima je bolezen in smrt v sorodstvu onemogočila proslavljanje zlate poroke, zato sta to nadoknadila letos. Po enainpet-desetih letih sta ponovno stopila pred oltar v cerkvi Sv. Martina v Velenju. Prijateljevala sta deset let, 27. aprila 1943 pa sta se v Pre-valjah poročila. Njuna življenjska pot je bila vse prej kot rožnata. Vojni in povojni čas jima ni prizanašal. Selila sta se petkrat in pristala na Sejmiški 4 v Slovenj Gradcu, kjer še sedaj živita tiho, mirno in samostojno življenje. Oče Franc seje rodil leta 1914 v Zelenbregu nad Prevaljami. Po poklicu je bil gozdar. Trdo je dela, nikoli si ni privoščil dopusta, pa vendar se teh časov rad spominja. "Trdo .smo delali, od jutra do večera," a vendar smo živeli bolj umirjeno, ni se nam tako mudilo kot vam danes. Peš smo hodili, pa pov-eseliti smo se tudi znali," pravi. Mati Marija, rojena Razgoršek, seje rodila leta 1915 v Podgori pri Kotljah in se izučila za kuharico. Po poroki je skrbela za družino, bila vključena v družbene organizacije, dninarila in bila dolga leta porotnica na sodišču v Slovenj Gradcu. Danes živita zakonca Košak osamljeno. Mnogih njunih prijateljev ni več, zato sta vesela vsakega, ki se ustavi v njinem domu. Še posebej seveda otrok, vnukov in pravnukov. Veselita se tudi večerov, ko s sosedi igrajo karte, sicer pa mama rada vzame v roke kakšen doktor roman, veliko pa bere tudi oče in to vse kar mu pride pod roke. ■ E.B. L .. - « . . 12. maja 1994 NAŠI KRAJI IN LJUDJE sm vas 11 So tako zadovoljni ali...? V krajevni skupnosti Gorenje v zadnjem času nimajo velikih akcij. Zato sedaj nekateri ugibajo: ali so krajani zadovoljni s tem kar imajo in nimajo več novih potreb, ali pa le čakajo, da se bo nabralo več denarja. Krajani Šmartnega ob Paki so sicer prav zadovoljni, če drži tisto prvo, posebno še, če bo tako ostalo tudi potem, ko bodo skupaj v novi občini. Učne ure kar v Španiji Potem, ko seje "ta glavni" v Starem Velenju odločil, da ne bo več igral šaha v "Šahcu", je lokal oddal v najem, sam pa seje s polno paro posvetil občinski politiki. Mimogrede, to se že pozna na zasedanjih zbora KS, kjer so nje- I i.URIT DE MAR govi spiski pripomb in pobud dolgi skoraj tako kot občinsko gradivo. Pozna pa se njegov novi "staž" še nekje! Privoščil si je delovni dopust, saj je med prvomajskimi prazniki odroma! v ----------- Španijo, kjer je proučeval tamkajšnjo prometno ureditev. Na Partizanski cesti torej v kratkem lahko pričakujemo nove rešitve, razen , če si bo podoben dopust lahko privoščil tudi velenjski "prometni minister" gospod Kosi. Pod Žlabrom pa kihajo Res, v nos jim gre priključevanje Rrihove k bodoči občini Nazarje. Zgodba seveda ni nova, saj si na Prihovi že najmanj šest let na vse kriplje prizadevajo za ta korak, pa jim "nekateri" z vso možno prizadevnostjo mečejo polena pod noge. Tudi pod Žlabrom, ki je v "večni" senci, pa so jim nekoč Prihovci na nasprotnem bregu obljubili ogledalo za pošiljanje sončnih žarkov. Rečeno in skoraj storjeno, dokler niso vrli krajani Žlabra pogruntali, daje vendarle lepše gledati v naravno sonce, kot v Prihovce. Zdaj so na Prihovi že zelo blizu občini Nazarje, pod Žlabrom jim to ne gre v račun, gre pa jim v nos. In so se lepega dne ročno napotili naravnost na Prihovo, tam krepko ki-hali in si praznili nosove; praznili so še kaj drugega, a to ni za javnost, da ne bi bilo vnovične nepotrebne zamere. Sicer pa velja: skupaj se drž'te in pustite "sosednje" metalce polen pod noge pri miru. Zjutraj pograbim fotoaparat ter se odpravim po mestu. Kath-mandu, glavno mesto Nepala, ima skoraj četrt milijona prebivalcev, z bližnjo okolico skoraj milijon, v kathmandujski dolini, ki leži okrog 1350 metrov visoko pa živi polovica prebivalcev Nepala. Predel mesta, kjer leži naš hotel se imenuje Thamel. Tu prebiva močna kolonija beguncev iz Tibeta, ki so sem pobegnili pred terorjem Kitajcev. Obkrožajo ga štirje templji: Swajambunath, Budanath, Pashupashinath in Patan. Skupaj se odpravimo na Swa-jambunath ali po naše opičji tempelj. Strme stopnice nas popeljo k ogromni beli kupoli, obkroženi z molilnimi mlinčki S POTI PO NEPALU podgano, ki je skoraj večja kot on, menihi opravljajo obredne molitve z udarjenjem na gong in bobne in jaz imam rojstni dan. Oh, svet, kako si lep! Po nekaj dneh, ko ne vemo, kaj bo pravzaprav s šolo, se stvari razjasnijo: razpis za šolo bo ponovljen, šola se pred 20. avgustom ne bo pričela, imamo deset dni prostega časa, izkoristili ga bomo za treking v Lang-tang. Uredimo si posebno dovoljenje "treking permit", ki in čorteni. Množica ljudi vrti molilne mlinčke, tropi opic in potepuških psov se spopadajo za hrano, opičji mladiči uganjajo svoje norčije, majhen pes skuša ubraniti svoj plen - Tempelj Svvajambunath je potrebno za vsako potovanje izven Kathmanduja. Ponoči pripravimo svoje stvari, jutro pa nas najde na "glavni" avtobusni postaji, kjer preverimo, če so na streho privezani naši nahrbtniki. Poslikamo vse dogajanje, ko pa se želimo vkrcati, Matevž ugotovi, da mu manjka denarnica z nekaj 1000 rupijami, in kar je najvažnejše, s treking premitom, brez katerega se ne more niti ganiti iz Kathmanduja. Hvala bogu, pomislim, da se je to zgodilo preizkušenemu himalajcu in ne meni, zelencu - kako bi me žrli zaradi tega. Matevž torej ostane, v avtobus skočimo le trije: Boris, Boje in jaz. Prevoz z avtobusom je poglavje zase: to je najnevarnejša oblika transporta: po najslabših, zelo vrtoglavih cestah s starimi avtobusi, in s šoferjem, ki mu na ostrih ovinkih pomagata obračati volan še dva pomočnika, ki stojita ob njegovem sedežu, in je prepričan, da je več v božj ih kot v njegovih rokah. Pravzaprav je to res. Avtobusi so neverjetno natrpani in sprevodnik se med množico potnikov prebija skozi okna, telesa ali trupla potnikov in živali, ki jih potniki vodijo s seboj, ali pa preprosto niso uspele izstopiti, ko so med postankom zavile na avtobus poiskat kakšen grižljaj. Sprevodniki opravijo z vsemi. Tudi tistimi na strehi. Po desetih urah vožnje nas avtobus odloži na konec ceste v piše Aleš Lipnik vasici Dhunche, 2000 metrov visoko. Na koncu sveta. S sončnim vzhodom se odpravimo proti vasici Syange, cilju današnje etape. Vreme se jenekako uredilo, ne dežuje več, na obzorju se kažejo vrhovi skupine Ganesh nad nami pa se se iz megle nenadoma prikažeta vrhova Langtang I in Langtang II, oba predrzna sedemtisočaka, da ti zastane dih. Pod njiju nas vodi pot v naslednjih dneh. Zelo zgodaj pridemo v Syange, vendar se nam ne mudi preveč, saj čakamo Matevža, ki bi jo moral prikuriti za nami. Vreme je lepo, le nekam čudno se počutim, že več dni nimam ape-tita, imam pa prebavne motnje, ki se kar nočejo ustaviti. Morda so še posledica praznovanja rojstnega dne ali pa kaj drugega. Tisto kaj drugega me rahlo skrbi. Pa še vodnik nam pove, da nas naslednji dan čaka etapa skozi vlažne gozdove, polne pijavk. Za začetek se moramo s slemena, na katerem leži vasica, spustiti sedemsto metrov v dolino reke Langtang Kole, nato pa grizemo kolena proti Gora Tabeli, vasici 3050 m visoko. Moje težave se stopnjujejo, driska je vse hujša, trese me mrzlica, in spet napade vročina. V Gora Tabeli se izkaže, da je vas le vojaška postojanka, odpraviti se moramo do naslednje vasi še nekaj ur naprej, še 500 metrov višje. Začenja deževati. Ko sem fizično in psihično povsem na psu, se prikaže Žare. Iz Ljubljane je odletel teden dni za nami, v Katamanduju zvedel, da smo krenili v Langtang in šel za nami. Potipa mi čelo, pove daje zdravila pustil v Kathmanduju, in me potolaži z izkušnjoi zdravnika več slovenskih alpinističnih odprav: 'Tisti, ki prvi zbolijo, so na koncu na- zdaj, ko smo pod njimi, skrivajo v tako gosti megli, da vidim le nekaj metrov daleč. Ko pris-pem v vasico Kyangin, se kljub hudi mrzlici privlečem še na nekaj čez 4000 metrov visok vrh, se spustim nazaj in zavlečem v spalno vrečo. Ponoči popijem dva litra čaja.Začenja se pot nazaj. Ker sem ves trd in se vlečem kot megla, mi prijatelji dajo nekaj prednosti in mi priključijo še našega vodnika. Ko začnem hoditi, pa se mi stanje popravi, tako da me do Lama hotela, ki jbolj zdravi!" Takrat še nisem vedel, da je imel prav. Naslednje jutro se prijatelji odpravijo proti Kyangin Gompi, cilju našega trekinga, sam pa še počivam Ko mi bo bolje, se odpravim za njimi. Ob desetih krenem za njimi. Megle, rahel dež in čorteni, ki jih seveda obhodim po levi, so moji spremljevalci. Tisti vrhovi, ki smo jih dva dni prej tako občudovali, se Riževa polja v Langtangu je naš današnji cilj ne dohitijo več. Med potjo z vodičem naletiva na skupino opic lan-gurijev, krepkih, sivih mrcin. Se predno uspem dvigniti fotoaparat, jih vodnik zasuje s kamenjem, da zbežijo. Matevž kasneje pove, da gre pri tem za klasičen revolveraški obračun: kdo bo vrgel prvi. In opice znajo biti zelo natančne... Kdo je vsestranski Zoran Zorko? Illil II I«illllllilIli8SI2>ill8SRIIIS18EI8H Ekstrem, ki želel biti! si je to vedno "Usodna" je bila klavirska harmonika, ki jo je dobil že pri treh letih. Takratje fant pokazal, da je nadarjen in tako je že s sedmimi leti nastopal po domačem kraju ■Laškem in okolici. Vsega, kar je znal takrat in kar zna danes, ko ima "v žepu" že dva laskava naslova evropskega prvaka na frajtonerci, se je naučil sam. Ja, Zoran Zorko je čisti samouk, ki sploh ne zna brati not. Kar sliši, mu hitro stopi v uho, in že zaigra. Identično. Vendar danes, pri svojih dvaindvajsetih ne igra več le tistega, kar sliši. Glasbo čuti, do nje ima prav poseben odnos in zato jepra vi akrobat (dobesedno) na frajtonerci. Je imela družina pri njegovem napredku velik vpliv?" Oče in mama rada poslušata glasbo, nista pa glasbenika. Sestra je včasih pela pri Don Juanih, tako, da ima tudi ona talent. Doma so me vedno podpirali, brez tega res ne bi šlo." pove. Vse njegove ambicije so bile tako, odkar pomni, usmerjene v glasbo. Ne ve, ali ima absoluten posluh, ve pa, da mu vse povezano z njo zelo, zelo leži. Začel je torej s klavirsko harmoniko, frajtonarco je "zavohal" nekoliko kasneje. Tudi tu ni imel učiteljev, vzel jo je v roke in veliko vadil. Talent pač. Pred leti se je zanj zavzel Jure Krašovec, celjski novinar, ki raziskuje stare običaje. On je bil tisti, ki ga je priporočil in popeljal na prvo evropsko tekmovanje. Pred šestimi leti je bilo to. "Ne, takrat še nisem zmagal. Celo zelo potrt sem bil, ker se to ni zgodilo. Nisem namreč prenesel poraza in zato sem hotel takoj prenehati. Starša in Jure Krašovec so bili tisti, ki so me prepričali, da tega ne smem storiti." In tudi ni. Že leto dni kasneje je med več kot 400 tekmovalci pokazal največ znanja, uspeh pa je ponovil tudi leta Zoran, Boštjan in Slavko v elementu Multi harmo shovva (foto :vos) 1990. "Igral sem čisto svoje skladbe, vse avtorske. Potem sem veliko nastopal po vsej Evropi, bil pa sem tudi zastopnik Melodije Mengeš." In to kar za dva inštrumenta, obvlada pa jih pet. Poleg harmonik še klavir, kitaro in bobne, ki so njegova "druga strast". Vse se je seveda naučil čisto sam. "Bobne še imam doma in mislim, da jih igram na isti kvalitetni ravni kot harmoniko. Zame so čista sprostitev in ko jo rabim, sedem za njih. Bobni so inštrument, na katerih lahko pokažeš svojo dušo." Zoran je svoje nastope pričel lani dopolnjevati z show programom. Najprej je igral s steklenico. Publika je bila navdušena, zato je to še nadgrajeval. Na koncertu v Holandiji je izvedel tudi stojo na glavi na frajtonarci, kar je posnela in predvajala tudi nemška televizija TV N3. Seveda pa je povsod navdušil predvsem s kvalitetnim in hitrostnim igranjem. Pred štirimi meseci je listal Salamonov oglasnik in v njem našel oglas, da mlada Sav-injčana Boštjan in Slavko iščeta ansambel. Bolj za šalo kot zares ju je poklical in čisto zares so postali kolegi. Svoj show program so imenovali Multi harmo show. "Stokrat "hvala bogu" smo se našli, saj imamo isti pogled na ustvarjanje glasbe. Vsi se strinjamo, da se lahko prav vse zvrsti igrajo tudi na frajtonarco. Ne le narodna glasba." V Vinski Gori smo ta shovv na zadnjem Trič traču tudi videli in mar-sidko ni verjel, da kar se dogajalo na odru, ni bil trik.( Zorana smo v reportaži pomotoma preimenovali v Marka, ki ga seveda ni spoznal niti na sliki.) Program nastaja sponatno. Pred nastopom se glede na odmerjen čas, trojica dogovori, kaj bo izvedla, marsikaj pa se-sponatno odvije kar na odru. Zadnja akrobacija, ki so jo naštudirali, je ta, da na Zoranovih ramenih sedita Boštjan in Slavko, hkrati pa vsi trije igrajo. "Sem neustavljiv. Vedno sem želel biti ekstrem. To bi rad dosegel, je pa res, da je potrebno veliko dela. En velik dolg čas je, če "musko" le kopiraš in živiš na račun drugih, to mi ne diši." še pove Zoran, ki je sicer tudi uspešen podjetnik. Ukvarja se s tehničnim varovanjem objektov, ima modno in glasbeno agencijo...nekoč pa je končal srednjo agroživilsko šolo, vendar v tem poklicu nikoli ni delal. Svojo prihodnost pač vidi le v glasbi. ■ Bojana Špegei Užaljeni šentiljski davkoplačevalci Naš čas je 5. maja 94 na prvi strani objavil članek: Šentilj in Staro Velenje ne bosta občini. Krajane - davkoplačevalce je globoko užalila citirana interpretacija: "In kaj imajo? Dve gostilni, dva obrtnika, gasilski dom, Dom krajanov, kjer bi imeli prostor za nove občinske organe, poskrbljeno pa je tudi za osnovno preskrbo. Še vedno je to premalo, da bi zadostili minimalnim pogojem za samostojno občino..." V stilu tekstovne skrajšave pisec šteje pomenski termin davkoplačevalec vse zavezance kot zemljiške posestnike, kmetijske zavezance, zavezance vseh dohodnin, ki se obračunavajo v delovnih organizacijah, kakor vse zavezance pri vseh pravnih opravilih odplačnega pravnega prometa, taks, itd. Naši davkoplačevalci so do tega dne mislili, da so obremenitve, katerim so podrženi, bistveni del občinskih prihodkov in so torej še kako upoštevanja vredni nosilci računovodske postavke občine, ki se ji reče občinski prihodki. Utegnili bi se tudi veseliti, da bodo odslej oproščeni vsaj onega, 40 odstotnega občini pripadajočega deleža davkov, vendar so praktični in razmišljajo od danes tako v preteklost, kakor tudi tekoče dogodke povežejo s prihodnostjo. In ko kupčkajo splet svoje usode, pomislijo, da so pred časom občinski možje severnemu hribovitemu delu občine obljubili marsikaj za obstanek v stari občini. Ko so v petek, 28. januarja, v Zboru krajevnih skupnosti delegati obravnavali finančno konstrukcijo te obljube, so delegati novih občin Šoštanja in Šmartnega ob Paki nasprotovali podpisu jamstva za najetje posojila za te namene, dočim se je šetniljski delegat, g. Ivan Jelen hudoval, da Šentilj že ne bo svoja občina, za to je kot delegat kraja pripravljen davkoplačevalce Šentilja za prihodnja leta obremeniti tudi za tak projekt, kot je obljubljena izgradnja plinovoda severnim predelom občine. Ko šetniljski davkoplačevalci to izvedo, se že nimajo več za neomembe vredne pare. Po izglasovanju referendumskega območja Šentilj je bila 14. 4. 94 vročena Sekretariatu občine Priloga k zapisniku zbora krajanov Šentilj, štev. 43/94-01. Ista bi morala biti poslana v Ljubljano kot registrirana listina. Toda glej ga šmenta, do 6. maja 94 še ni prispela na cilj, ker ji zaradi neprijetne vsebine ni bilo dano videti državnega zbora. Po razglasitvi referendumskega območja 310 Šentilj se je na vrat na nos sestal Svet krajevne skupnosti Šentilj in odposlal ugovor, ne pripombo, kot zavajajoče stoji v članku (dobesedno): "Ugovor zopet odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin." Listina je v državnem zboru prejeta 14. 4. 94 pod 005-d/94-3/l, reg. 008029. S tem dejanjem je Svet KS poskušal vsiliti odločitev Zbora krajanov, se pravi vplivati zoper tako odločitev, kar je nezakonito početje. Šentiljski davkoplačevalci se spet vprašujejo, na čigavo pobudo se je to zgodilo. Petindvajsetega aprila proti polnoči utrujenim poslancem v državnem zboru po izpovedi predstavnika vladne službe za lokalno samoupravo: citat Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj... Pestra izbira vozil RENAULT vas čaka v Levcu Prepričajte se o naši ponudbi! Vozila RENAULT vas nikoli ne razočarajo. ESLL RENAULT SERVIS LEVEČ d.o.o. Leveč 54,63301 Petrovče tel.06328-515,441-867 RENAULT priporoča elf RENAULT AVTO ŽIVLJENJA "...imeli ste vi pogoje za svojo občino, pa je dvakrat med daljšo obravnavo šel gori - k mikrofonu - g. Ivo Verzolak, velenjski poslanec, in vam podiral možnost sprejema, kar mu šentiljski davkoplačevalci zamerijo!" Ko organ odločanja naknadno ugotovi "nepravilnosti", se odloči 6. maja referendumsko območje 310 Šentilj vključiti med one "male občine, ki gredo tretjič na rešeto".. Tako ni izključeno, da bo ob izidu prispevka referendumsko območje Šentilj 310 zaradi nepravilnosti znova potrjeno, kajti nahaja se v svežnju podobnih primerov, v kolikor pa zaradi časovne stiske sedaj ne bo, po konsultacijah vladne službe, sem globoko prepričan, da bodo šentiljski davkoplačevalci z drugimi volilnimi soupravičenci najpozneje čez štiri leta, če že ne pred tem, zagotovo v Šentilju volili za svojo občino po večinskem sistemu in imeli svoj občinski svet. Imeli bodo tudi vpogled v to, koliko in za kaj se porabijo njih davčna sredstva. Četudi bi bremena ostala ista, bodo čutili, da javnost delovanja občinskih financ krepi zaupanje. Zaupanje pa je moralna kategorija, ki osrečuje. ■ Tone Tajnšek Nikdar več na volitve, niti republiške, še manj občinske! Ob perverznih politikih, ki naj bi bili v službi ljudstva, se mi obrača želodec. Do zdaj sem v 9-letni agoniji z velenjsko občino odprla že tisoč vrat, po volitvah pa jih bo še enkrat toliko. Še več bo takih, ki bodo najprej poskrbeli zase in se potem izgubili v nezano - med ljudstvo. Poglejte, ko so potrebovali prostor za svoje hiše leta 1983, so izdali odlok o popolni razlastitvi našega zemljišča (Uradni list 11/83). Vzeli so kmetijsko zemljišče, vinograd, vrt, njivo, travnik, sadovnjak, hišno dvorišče in zemljo, na kateri je bilo gospodarsko poslopje. Tri leta so rovarili po tej zemlji, a niso nič plačali. Normalen človek se pač sam postavi pred stroje, a so s policijo 5.9.86 izvršili prisilni odvzem tuje zemlje. Razrušena sta bila dva naša studenca, tako da smo bili od leta 1983-1991 brez vode. Vse naokoli so novi sosedje že stanovali v hišah z vsemi urejenimi komunalijami, nam pa je na milostne prošnje zdaj ta zdaj oni novi sosed po kapljicah preko gumijastih cevi posojal vodo. Hkrati nas je meteorska voda ob vsakem nalivu v hudournikih oblivala z obeh strani hiše. Tako sedaj po 11. letih od odvzema zemlje hodimo po deskah, oprtih na zevajoče toplovodne ki-nete okoli vogalov naše hiše. In kaj imajo s tem naši občinski bogovi?! Ko so zemljo odvzeli v imenu Sklada stavbnih zemljišč, je bilo vse rešeno v treh mesecih, tudi s policijo. Takšno nesanirano zemljišče so po nekih paragrafih prodali Stano- vanjski zadrugi Gorenje, v kateri so bili takrat občinski svetovalec za urejanje prometa in okolja in vodja velenjskega sodišča. Seveda so obravnavo pritožbe zavlačevali vse dotlej, dokler si graditelji niso vse uredili in en dan pred našo razpravo ukinili Zadrugo kot pravno osebo. Velenjska sodno politična mafija, postavljena v imenu ljudstva. Čeravno na svojo zemljo nismo klicali ne občinske bogove, ne svetovalce, ki so uredili samo svoje okolje, niti sodnike, se sedaj srečujemo z njimi tako na cesti kot v pisarnah. A teh vrat je ogromno. Še bo prišel trenutek, ko bodo prosili, da popravijo nastalo škodo, a to jim takrat ne bom dovolila. Gnev in ogorčenje ob pogledu na njihove zoprne plakatne obraze sta prevelika. ■ Ivana Pirmanšek Zahvala in opomin Neverjetne zgodbe se dogajajo tudi pri nas in okrog nas. Naša se je začela med požarom v nedeljo zvečer na Kersnikovi 1 v Velenju, končala pa v prostorih intenzivne nege bolnišnice Topolšica, toda lahko bi se končala drugače. Ko je izbruhnil požar, moj sin s prijateljem ni ostal križem rok, ampak je pomagal po svojih močeh. Ko mu je na terasi (tja se je odpravil z namenom odpreti vrata dimu, ki ga je bila polna hiša) zmanjkalo moči, bi bil izgubljen, če se ne bi na terasi pred njim našel tudi priseben sosed Janko Golob. Ta seje potem drl s terase, da so ga "vzeli zares" in da je potrebna pomoč. Skozi dim sem se s težavo prebila tudi jaz. Minute so tekle, srce mi je tolklo kot ponorelo. Janko pa je še vedno tekal z enega konca terase na drugega in klical. Jaz sem bila ob sinu in potem jih je priklical. Do nas so se prebili gasilci in mu pomagali s kisikom do pritličja, kjer je že čakal rešilni avto. Hvala vsem. Hvala vozniku rešilnega s spremljevalko dr. Kozorogovo, ki sta ga varno in zelo hitro pripeljala do bolnice. Hvala vsem, ki ste držali pesti zanj. Hvala dr. Šegoti in dr. Kikcu ter celi ekipi intenzivne, ki se je takoj zavzela zanj. Nasploh hvala vsem, ki ste se trudili tisti večer, da se je vse srečno izteklo. Hvala tudi tistim, ki ste ta večer bili pri nas in čakali na novice iz bolnišnice - bolnišnice, ki je še kako potrebna za naše mesto in okolico in prav zato mora ostati taka kot je, s kadrom, ki nam mnogokrat rešuje najdragocenejše, kar imamo - življenje. Zato še enkrat zahvala vsem, tudi potrpežljivim prijateljem, ki so ga prišli pozdravit v bolnico, in opomin vsem, ki se preveč radi igrate z ognjem. Posledice so dostikrat prehude. Nihče ne ve, kako grozljivi so trenutki nemoči, ko kljub vsej tehniki ne moreš pomagati svojemu otroku. Pa si brez moči, tako blizu in tako daleč - od terase pa do pritljičja. To ni le dvanajst nadstropij, ampak je lahko tudi meja med življenjem in smrtjo. Zato ne dopustimo, da se to še kdaj zgodi. Preveč boli. ■ Mama ISKRENA HVALA! Za prejeto finančno in materialno pomoč ter za vsesplošno razumevanje, skrb in vsestransko pomoč ob nesreči, ki je zadela mojo družino, dne 2.5.1994, ko nam je pogorel naš dom na Polzeli, v katerem smo bili tako zelo srečni, se iskreno zahvaljujem: - vsem gasilskim društvom za požrtvovalno gašenje požara - Rudniku lignita Velenje, obratu HTZ za takojšnjo finančno in materialno pomoč - Humanitarnemu društvu Velenje za finančno pomoč - Tovarni Garant Polzela za vsakodnevno pomoč - Zdravstvenemu domu Polzela in Žalec za prejeto denarno pomoč - Lovski družini Braslovče za vsestransko pomoč - Elektro Šempetru za razumevanje pri obnovi - Tovarni nogavic Polzela, kuhinji, za solidarnostno pomoč - vsem, ki so mi, in mi še pomagajo, pri obnovi pogorele domačije ■ Lojz Gubenšek z družino Okrašeni demon Visoka aprilska trava. Veter jo skodra v morje zelenih valov. Z njimi se gibljem, zasanjan in poln pričakovanja. Ob meni je oče. Visok, v ponošeni beli srajci, z zavihanimi rokavi. Pravkar je odzvonilo sedmo in očetov klobuk je odkril rahlo osivelo glavo. Najine oči so se srečale. Njegove, rjave kot mandelji, so me pomenljivo pogledale. V njih sem videl toliko lepote in pričakovanj, in zdelo se mi je, da v njih plovejo celo beli oblački na jasnini majskega dne. Še vedno čakava ob valujočem morju in iz sadovnjaka božajo veli vonji najino napetost. Kaj ga še ni? Ne bodi vendar siten, glej, vsak čas pride! Čakava... Ob meji se podijo vrabci, na slamnato streho se obešata bela goloba. Ob kupu kamenja se ozira v cvetoči svet rdeča japonka. Kdaj vendar pride? Vsako leto čakam ta sva-tovski voz. Boš že videl! Sonce je prepotovalo četrtino neba in se smejalo valovanju zelenega, in črnim pticam, ki so se skrivale v njem. Glej, vsak čas bo... Res , vsak čas. Zavriskalo je po vsej širni dobravi. Vrisk, podoben veselemu žrebcu, je polnil prostor okoli naju. Glej, na ovinku je... Črni demon, le sto metrov od naju. Stisnil sem se k očetu, kot bi se zbal, da ne prihrumi med naju. Orjaška je bila lokomotiva in ovenčana s trobojnicami in prepletena z venci in rdečim cvetjem. Lokomotiva je vriskala kot otrok, ki se mu je izpolnila najlepša želja sveta. Veš, otrok, prvi maj je praznik ubogih, nas kmetov in delavcev... Molčal sem, otrok, ker nisem dojel očetove misli. Da, nas ubogih... Ne vem, zakaj sem tisto minuto pasel pogled po njegovi ponošeni srajci in njegovem razoranem obrazu. Mišice njegovih rok so bile napete, telo prežeto z grenkim grenkim znojem. Njegov pogled pa kot uročen. Črni demon je zdrvel mimo naju, vriskajoč, in izpred mojih oči so prehitro ušle rdeče rože, venci in pisane zastave. Le kaj vse se je premaknilo v teh toplih rjavih očeh... Še dolgo so strmele, in ni jih zmotilo ščebetanje vrabcev in šelest belih golobov, ožar-jenih v soncu, ki so še vedno čepeli na slemenu kozolca. Izgubil sem očeta, in izgubil sem mladost. Prav te dni, pred cvetočim prvim majem, je moj pogled iskanje njegovega toplega in rjavega, odišavljenega z grenkim znojem tistih dni. Mišice so ostale napete, in garale od teme do zore in od zore do teme za ljubi kruhek. Ali ni bilo to, nekajminutno strmenje rjavega pogleda, neznansko hrepenenje. Hrepenenje, da ponovno zavriska črni demon, da stopi z menoj vanj, da se popelje med zeleno morje in da s soncem svobodno potuje v svet. Ne stojim več ob njivi z zelenim valovanjem. Ne čakam več črnega in svečanega vlaka. Misli hitijo dalje. Zavijajo se v očetov grenki znoj, v njegovo delo in v njegovo neskončno dolgo željo-po svobodi človeka. Po stiskanju rok z delavci, po bratstvu med ljudmi sveta. Da, pozdravili se bomo. Stisk očetove hrapave dlani bo zamenjal stisk s prijatelji na tisti gori, gori jurišev, Graški gori! Le kdo je ne pozna!!! Prepričajmo se, da tudi letošnji praznik ni samo okrašeni demon, ki prešerno zavriska in se izgubi v zelenju. Iz njega stopajo novi ljudje s pobarvanimi gumbnicami, razmišljajoč, kakor veliki Pisatelj, o katerem so ostale preroške sanje o belem cvetu v gumbnici siromaka, ki naj postane bogastvo bogatega.... Ali pa kot pokojni ustvarjalec Mile Klopčič, ki je v Drejčniku Andreju zapisal: Pa vendar mora, mora priti, ni hudič... Tisoči romaijev se ob zvokih obeh godb Šaleške doline ustavijo prav na vrhu herojske gore. Tam bodo cveteli nageljni, tam bo cvetela misel, da nismo pozabili preteklosti, in da nismo nehali biti uporni v misli na vse žrtvovano, in zato nismo nehali veijeti v prihodnost. Socialna nit človečnosti mora napajati našo družbo! To moramo biti, moramo vztrajati-za vsakogar, za nas vse! Zato živimo in kličemo mednarodnemu prazniku na vso moč!!! Upamo, upajmo in prepričajmo se, da nas je sončni majski praznik navdihnil in nam znova ulil kaplje upanja na lepši čas. ■ Viš MODRO KRONIKA POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Ostal je brez zlate verižice Začelo se je v Velenju, kjer je v četrtek, 5. maja, nekaj po 16. uri 20-letni Miloš A. iz Slovenj Gradca zvabil v prijateljev avtomobil 31-letnega Velenjčana Milana S.. Skupaj so se s Šaleške ceste odpeljali proti Slovenj Gradcu. V Paki je voznik ob cesti ustavil, ta postanek pa je hotel Milan izkoristiti za beg, saj je ugotovil, da se mu najbrž ne piše nič dobrega. Še preden paje uspel priti izvozila; gaje Miloš zgrabil in mu z vratu strgal debelo zlato verižico, ki jo Milan ceni na več kot 400 000 tolaijev. Miloš se je z voznikom potem odpeljal naprej proti Slovenj Gradcu, kjer so ga policisti prijeli, Milan pa seje v Velenje vrnil brez verižice in z lažjimi poškodbami. Brez recepta po pomirila 2. maja nekaj po 12. uri je v velenjsko lekarno prišel 24-letni D.O. iz Velenja in zahteval pomirila. Ker je ob tej zahtevi kršil tudi javni red in mir, bodo zanj policisti izdali predlog sodniku za prekrške. Vlomi Neznanec, kije 3. maja skozi okno vlomil v pisarno hotela Paka, je odnesel bloke za malico in čeke ljubljanske banke. Dopoldne istega dne pa so bili policisti obveščeni tudi o vlomu v arhiv sodišča v Velenju. Paje policistom, ki so si razmetan arhiv ogledali, kaj hitro postalo jasno, da so se v njem igrali otroci. Ti so vlomili tudi v kiosk podjetja Gost ob stavbi Centra srednjih šol. Z nožem so odprli okno in iz kioska odnesli čokolado. Iz nezaklenjenega avtomobila izginila torbica 5. maja je neznanec izkoristil priložnost, ki se mu je ponujala, in na Deberci iz nezaklenjenega osebnega avtomobila izmaknil žensko torbico z dokumenti, čekovno kartico in 2 000 tolarji gotovine Majdi K. iz Velenja. Policisti so storilcema, dva naj bi bila, že na sledi. Delovna nezgoda v jami Preloge v 3. maja ob 13.35 je v jami Preloge Rudnika lignita Velenje prišlo do delovne nezgode, v kateri se je poškodoval Rajko B. iz Velenja. Pri polnjenju cevi z izolacijsko maso je to razneslo. Rajko B. si je poškodoval oči. Odpeljali so ga v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Tujca pospremili do meje 6. maja v ranih jutranjih urah so se velenjski policisti srečali z dvema tujcema, ki nista izpolnjevala pogojev za bivanje pri nas. Bekina A., državljana Albanije, in Baškima G., državljana ZRJ, so najprej privedli k sodniku za prekrške, ta pa jima je izrekel varstveni ukrep odstranitve tujca iz države. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za javne gospodarske zadeve - komunalna inšpekcija - Višje denarne kazni za prekrške Komunalna inšpekcija občine Velenje opozarja vse občane, da bodo kršitelji nekaterih določb občinskih odlokov odslej kaznovani z višjo denarno kaznijo v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list Republike Slovenije, št. 13/93). Prekrški, ki jih občani največkrat storijo in za katere veljajo višje denarne kazni, so: parkiranje motornih vozil na zelenih površinah ter ustavljanje in parkiranje motornih vozil na javnih površinah, ki so sicer namenjene le prometu pešcev. Za takšne prekrške so kazni 4.000,00 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Oplenil počitniško prikolico Bližajo se časi dopustov in tu in tam kdo za takrat še kaj potrebuje. Recimo, da je potreboval kaj tudi neznanec, ki je v času od 24. aprila do 2. maja oplenil počitniško prikolico v Moziiju. Iz nje je odnesel vsa svetlobna telesa in kolo. S tem je oškodoval Alojzijo T. iz Mozirja za 20 000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Vlomilec je bil pregnan 3. maja je nekdo vlomil v skladišče materiala v Glinu Nazaije. Storilca so pregnali, tako da s seboj ni imel časa vzeti ničesar. Kot pa je slišati, mozirski policisti že vedo, kdo naj bi ta neznanec bil. Delovna nezgoda v podjetju Aero Šempeter V sredo, 4 maja okoli 15. ure, sejevšempetrskem Aeru pripetila delovna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval 42-letni delavec Božo C. iz Doberteše vasi. Delavec je polnil mešalni stroj s kemikalijami, med polnjenjem pa je prišlo do vžiga hlapov in manjšega požara, v katerem se je Božo C. opekel po rokah in obrazu. Poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Požar na Polzeli povzročil 5 milijonov tolarjev škode V ponedeljek, 2. maja zvečer, je prišlo do požara na stanovanjsko gospodarskem poslopju, last Alojza G. iz Polzele. Zgorelo je ostrešje hiše velikosti 17 krat 8 metrov, ostrešje hleva veliko 6 krat 6 metrov, nekaj sena in desk. Velika škoda pa je nastala tudi na pohištvu in drugi opremi, ki je bila v hiši. Policisti in kriminalisti, ki so si kraj požara ogledali, domnevajo, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na električnem vodniku, škoda pa je ocenjena na 5 milijonov tolarjev. Pri gašenju požara so ob gasilcih sodelovali tudi občani. Streljal v blagajno Do nenavadnega streljanja je prišlo v četrtek, 5. maja, malo po 13. uri v bifeju Savinjskega ma-gazina v Kasazah. Že kar opazno vinjeni 34-letni Darko L. iz Kasaz je odigral vlogo, kakršno vidimo običajno v kakšnem kavbojskem filmu. Od natakarice je zahteval alkohol, ker pa ga ni dobil, se je hudo razburil. Tebi nič meni nič je segel v notranji žep bluze in izvlekel zračno pištolo, predelano v malokalibersko, in z njo "puf' v blagajno. Ksreči. V lokalu so bili takrat poleg natakarice še drugi gostje. Policisti so Darku pištolo, za katero ni imel dovoljenja, najprej zasegli. Zoper njega pa bodo podali tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju, nedovoljene posesti strelnega orožja in kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Pri vlomu so ju opazili V soboto, 7. maja okoli 12.40, sta 27-letni Zvonko Š. in mladoletni M.Š., oba državljana Hrvaške, vlomila v stanovanjsko hišo Jožefe T. v Latkovi vasi. Pri dejanju so ju opazili, tako da so ju policisti prijeli v bližini kraja vloma. Iz hiše sta odnesla zlat prstan. Zvonka so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor, mladoletnik pa je bil nameščen v prehodni dom za tujce v Ljubljani. Pirotehnikom dela ne zmanjka Ribič Franc N. iz Velenja je v ponedeljek dopoldne lovil ribe v Paki v kraju Paka pri Velenju. Kako so ribe prijemale ne vemo, znano paje, daje v strugi opazil staro minometalsko mino, kalibra 82 mm. Pirotehnik, ki je mino prevzel, je ugotovil, da izvira še iz druge svetovne vojne. Staro ročno bombo je ob svoji stanovanjski hiši našel tudi Bojan K. iz Celja. POOBLAŠČENI SERVIS Kosovelova 16, tel.: 855-975 SSr.s— POHITITE, IZKORISTITE IZJEMNO PRILOŽNOST, KOLIČINE SO OMEJENE! d,d PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (065) 31-334, fax: (063) 411-811 LEASING ■ polog + 12 obrokov _ RAZVEDRILO Oven od 21. marca do 20. aprila V ' Finančne težave tokrat niso tako prehodne narave, kot ste se sprva tolažili. Investicije, v katere ste se podali v zadnjem času, so prevelike, da bi lahko ob njih ohranili svoj dosedanji življenski stil. Pas boste morali malo zategniti, navaditi se ne bo lahko. Sploh, ker bo finančna situacija povzročila tudi napetosti v vašem odnosu s partnerjem. Varujte se prehlada. Bik od 21. aprila do 20. maja Zgodilo se bo nekaj presenetljivega. Nekdo vas bo tako ^ zmedel, da boste, sicer vedno prepričani v svoj prav, popolnoma izgubili ravnotežje. Ne boste več vedeli, kam "pes taco moli", čeprav boste slutili, da se vam ta nekdo želi zelo močno približati. Ne lažite si, da ostajate ravnodušni! Včasih je morda prav, da svoje življenje popestrite tudi s takimi začimbami, le to morate paziti, da njihovega okusa ne bodo vsi prepoznali! n Dvojčka od 21. maja do 21. junija Zvezde vas bodo še nekaj časa ujčkale, zato boste vse temne stvari v vašem življenju pustili v temi, svetle pa boste še dodatno obarvali. Ja, lep teden je pred vami, prijatelji bodo poskrbeli za nekaj presenečenj, vi pa vedno za dobro voljo. Neverjetno delavno vnemo boste usmerjali v pravo smer, zato tudi finančni rezultati ne bodo zanemarljivi. Rak od 22. junija (To 22. julija ' O Q Ljubezen in sovraštvo. Tako blizu skupaj sta, kar še posebej velja za vas. Spet boste kot aprilsko vreme, kar bo spravljalo v zadrego vaše domače in prijatelje. Sploh ne bodo vedeli, kako naj vam pristopijo in tudi tega ne, ali se bo nanje vlila ploha, ali boste neverjetno dobre volje. Vzrok poznate samo vi, odrešenika ne bo, če ne boste to sami! Lev od 23. julija do 23. avgusta A J Boj z resnico bo v tem tednu kar na dnevnem redu. Nepre-stano se boste morali dokazovati in različnim ne-jevernežem dokazovati vašo resnico. Naporno bo, vendar vas vaša diplomatska žilica še ni zapustila. Zato bo tudi uspešno. Nekaj lepih trenutkov v dvoje si boste izborili v vsem pomanjkanju časa, to pa bod tudi vaš akomuiator. Devica od 24. avgusta do 23. septembra [ [h Čeprav vas je dokaj težko spraviti iz ravnotežja, sebovnas-lednjih dneh zgodilo, da bo to tako omajano, da bo močno opazno. O prijateljstvu in prijateljih boste veliko razmišljali, saj bo takšno stanje prav njihova zasluga. Tudi to, da boste več misli posvečali preteklosti kot prihodnosti, ki vam je trenutno figo mar. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Optimizem vas bo počasi zapuščal. Tudi pravih razlogov zanj ne boste imeli, delno pa boste krivi sami. Seveda si tega ne boste priznali, čeprav vam ne bo čisto vseeno, boste krivdo zvalili na druge. Ni izključeno, da si boste v prihodnjih dneh za pomiritev živcev privoščili lepo ljubezensko dogodivščino. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra [[ I Premalo ste doma, kar sicer sami dobro veste, a kaj, ko ne znate skočiti iz svoje kože. Napetosti bodo naraščale, poznalo se bo na vseh koncih. Sploh ne boste več vedeli, kaj hočete od življenja, zato si vzemite čas za temeljit premislek, odločite se in se enkrat za spremembo tega tudi držite. Lahko ravno ne bo, zna pa biti učinkovito. Tudi finančno. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^ Za dogodki preteklih dni bodo ostali lepi spomini in velika skrivnost. Ne bojte se, ne bo prišla na dan. Obstaja le strah, da se vam bo zaradi nje marsikaj utečenega močno porušilo. Odločitev za malo večji nakup je prav gotovo prava, sicer pa se vam ne bo močno poznala v denarnici. Zato pogumno naprej! Kozorog od 22. decembra do 20. januarja YVq Čeprav ste že nekaj časa precej nezadovoljni z marsičim v vašem življenju, se nič od tega ne bo prikradlo v vašo zavest v prihodnjih dneh. Lepo vam bo, skrbi boste z lahkoto odrinili, odkrili pa boste še marsikaj zanimivega. Kot da ste bili že nekaj časa slepi! Čenčam ne verjemite popolnoma, malo resnice pa verjetno je v njih. Diskretno raziščite. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Če bo le mogoče, se izogibajte prepirom. Preveč energije vam vzamejo, razburijo vas tako, da se še nekaj časa ne morete in ne znate umiriti. Odvečno energijo vložite raje v delo in z dosežki dokažite vašim oporečnikom, da Imajo o vas povsem napačno mnenje. Le besede bolj pazljivo izbirajte, nekoga boste premočno prizadeli z dokaj nepremišljeno izjavo. Ribi od 21. februarja do 20. marca ^ Če se boste zmogli umiriti in uspavati tistega hudička v vas, ki vas gloda že nekaj časa, ne boste srečni le vi, ampak tudi vaša družina. Prav presenetiti jih znate s svojo mirnostjo, kijih bo popolnoma zbegala. Čeprav se nekaterih dogodkov v naslednjih dneh še bojite, ne bo hudega. Sreča bo spet na vaši strani. KUHARSKI NAMIG I MGD A Venec s pomarančami in limonami Potrebujemo: 5 jajc, 20dkg sladkorja, naribana skorja 1 limone in 1/2 pomaranče; za premaz - 18 dkg krem sira za mazanje, 2 žlice pomarančnega likerja, naribano skorjo ene pomaranče, 1 beljak, malo meda, 5 dkg sladkorja v prahu, 1 vanilijev sladkor; 1 pomarančo in 1 limono za okras: maščoba in moka za kalup. Namastite in pomokajte kalup. Rumenjake stepite skupaj s sladkorjem, počasi primešajte stopljeno maslo in skorjo, na koncu še trd sneg mikserjem. Primešajte še trd sneg in s tem premažite venec. Okrasite. Kivijeva omaka Potrebujemo: (za 4 osebe): 1/4 1 pomarančnega soka, 4 dkg sladkorja, vanilijev sladkor, 4 jabolka, 3 dkg masla, 3 kivije (po 10 dkg), 3 žlice belega vina, malo cimeta, 3 dkg mandljev. Mandlje prelijte z vrelo vodo, olupite in narežite na beljakov. Pecitc 40-50 minut v na 180 stopinj celzija segreti pečici. Venec naj se popolnoma ohladi. Medtem stisnite sok limone in pomaranče, s katerih ste prej naribali skorjo. S sokom natopite venec. Eno pomarančo narežite na lepe tanke kolobarčke, prelijte jih z vrelo vodo, da se omehčajo. Za premaz stepite beljakov sneg. Sir segrejte toliko, da se stopi, primešajte sladkor in med ter dobro premešajte z palčke. Pomarančni sok kuhajte skupaj s sladkorjem, da dobite sirup, dodajte še vanilijev sladkor. Jabolka olupite in izdolbite sredico. Malo posodo namažite z maslom, nanje položite jabolka, zalijte s pomarančnim sirupom in po njih posujte na lističe narezano maslo. Postavite v na 120 stopinj segreto pečico in pecite 15 minut. Medtem olupite in narežite kivi, zmečkajte ga v pire s cimetom in vinom. Porazdelite po skodelicah, nanj postavite vroča jabolka in jih okrasite z mandljevimi palčkami. Lepi v pomlad III. Maska v kadi Medtem, ko se namakate v kadi, je maska na vašem licu še veliko bolj učinkovita, saj deluje pod vplivom vroče pare in zato se pore z lahkoto odpirajo. Masko nanesite na očiščeno lice, preden ležete v kad. Nanašanje senčil Senčila se ne bodo nabrala v režah nad očmi, če jih boste nanašali vlažne. Gobico, s katero jih nanašate, najprej malo navlažite in nanesite. Rdeče oči Ce so vaše oči utrujene od napornega dela in zato pogosto rdeče, v lekarni kupite posebne kapljice za oči. Te niso zdravilo, vendar odstranijo rdečilo beločnice. Goste in lepe trepalnice Da bodo vaše trepalnice bolj goste in daljše, vsak večer na korene nanesite čisto malo ricinusovega olja in jih nežno preščetkajte. Spočijte si oči Udobno sedite, podprite se na lahte rok, potem pa segrete dlani položite na zaprte oči in jih tam držite vsaj 10 minut. Otečene oči Veliko žlico ohladite v zmrzoval-niku, potem pa jo za nekaj sekund pritisnite na zaprte oči. Pomagajte utrujenim nogam Bosi hodite po preprogi najprej na zunanjih robovih stopal, potem pa še na prstih. Da dlani ne bodo vlažne Pol minute naj vam mrzla voda teče po dlaneh, potem jih osušite in nanje nanesite puder za telo ali Baby puder. Odvečen prah odstranite s papirnatim robčkom. Proti dvojni bradi Spodnjo ustnico napnite in potegnite preko zgornje, štejte do 10, potem pa popustite. Ponovite čimvečkrat na dan. Barve, barve... Zlata sredina bo letošnje poletje preživela v barvah peska in drugih naravnih tonih, še vedno pa se najde kdo, ki mu ni mar za večino, ampak prisega na papagajasto modo živopisanim barv trop- in torbicami iskali kaj močno barvnega. Izjeme so zelo redke, vendar so! Varnostne sponke so bile v času punka najpogostejši nakit. Spet so jih potegnili iz skih papig. Mestne papige? Ne, če verjamete v psihologijo barv, so to življenja polni in veseli ljudje, svoje počutje pokažejo že z obleko. Tudi velika modna imena so letos upoštevala okuse teh in jim posvetila cele kolekcije. Zal do tistih velikih cenovno seže le malokdo, vendar se bodo lahko "novopunkerji", ki imajo barve najraje, že znašli. Pri oblekah ni tako hudo, več dela bo, ko bodo v naših rjavo-črno odetih trgovinah s čevlji prahu, jih malo dodelali in izdelali, z njimi pa okrasili čevlje, zapestnice, torbice, ure, nadomeščajo gumbe in zadrge...So skratka spet zelo "in", zato bodite pozorni ali pa si malo pomagajte s svojo domišljijo in ročno spretnostjo. Stil, namenjen tistim, ki se nočejo zliti z večino, ostaja. Naredijo ga barve in drzne kreacije, lahko pa so tudi močno sofisticirane, enostavne. Lahko so le dodatki, ki so tako vedno pika na i...Najpogostejše žive barve tega poletja pa so rumena, živo zelena, rdeča, oranžna in vijolična. Tudi v kombinacijah. Kaj odkriva njegov stisk roke? Si želite na hitro izvedeti, kakšen je moški, ki so vam ga pravkar predstavili? Spoznajte to po tem, kako vas bo prijel za roko in jo stisnil. Psihologi so namreč ugotovili, da stisk roke pove kar nekaj o značaju človeka. ■ Če bo vašo roko objel z obema svojima, vam želi pokazati, da vam je vedno na voljo in da ima o vas dobro mišljenje. ■ Če je njegov stisk mlačen, nima prav veliko vitalnosti. Tako mehak je, kot njegov stisk, probleme pa ima tudi z izražanjem svojih občutkov. ■ Njegov stisk je močan, ve, da bo z njim povzročil bolečino, vendar mu to ni mar. ■ Če je njegov stisk normalen, ne vnaša občutkov v rokovanje, pa tudi v nič drugega ne. Ni surov, ni pa tudi pretirano občutljiv. ■ Če je njegov stisk poln in močan, je to človek, ki je prijateljsko odprt in poln življenske radosti. Če vašo roko zadržuje v stisku, je to znak, da je izredno zanesljiv in zaupanja vreden. 107,8 MHz irAimi VI:LI:KJI: ** ** * * Z VEZ t** : D N * * * * * * K #.**#****# A Z I P O T . * * * # * © I dobro © srednje © slabo Oven lik Dvojčka lak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Hi delo © © © © © © © © © © -... ....................... © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © _ ^^^^Smmimfm IBl' J i i- ■ajO ČETRTEK, 12. MAJA SLOVENIJA 1 09.00 Kužek Postružek na obisku, lutk.igrica 09.25 Plesna akrobatska skupina "Flip" 09.40 Primorska poje '94 10.10 Kronika, 27. del 10.40 Po sledeh napredka 11.10 Po domaČe 13.00 Poročila 13.05 Studio City, ponovitev 15.05 Svet poroča 15.40 Osmi dan 16.25 Porabski utrinki 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Četrtek v cirkusu 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA: sledi To je ljubezen, 10/19 23.15 Umori, 7/13 SLOVENIJA 2 15.05 KINOTEKA: sledi Strastna prijatelja (ČB) 16.35 Strta srca, 9/16 17.25 SOVA,ponovitev sledi Popolna tujca, 9/22 17.50 Umori, 6/13 18.45 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Vas bomo že kako prepričali, 3/3 20.55 Naš avto 21.05 Umetniški večer sledi Bojan Adamič, portret 22.10 Koncert Adamičeve glasbe 22.40 Evropski kult.magazin sledi Kolesarstvo: dirka po Sloveniji, reportaža HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Zlata nit, 6/16 12.15Divja roža, serijski film 12.40 Popolni tujci, humor.od-daja 13.05 Izbrano orožje, film 15.15 TV izložba 16.05 Video klasika 16.30 Družinski magazin 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali me je kdo iskal, glas.zab.oddaja 21.35 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT-48. del; Izginuli zemljevid 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 GREMO V KINO 20.45 Celovečerni film: POLETJE V ŠKOUKI -1. del Slovenski mladinski film 22.15 Horoskop 22.20 Videostrani do 24.00 PETEK, 13. MAJA SLOVENIJA 1 10.10 Mladi Sherlock, 6/9 10.40 Dirkač, franc. film 12.20 Tedenski izbor 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevnik 1 17.10 TOK TOK 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Ungo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Forum 20.30 Mož s snežne reke, avstr.film 22.10 Reportaža z otvoritve Mercedes salona 22.20 TV dnevnik 3 22.40 SOVA: sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 2. del 23.00 Umori, 8/13 23.50 Le Journal De Lady M, svic.film SLOVENIJA 2 16.30 Četrtek v cirkusu 17.20 SOVA, ponovitev sledi To je ljubezen, 10/19 17.55 Umori, 7/13 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Večerni gost: Ana Pu- sar-Jerič 21.15 Oči kritike 22.15 Slavnostni koncert ob 70.letnici Cirila Veroneka sledi Kolesarstvo: dirka po Sloveniji, reportaža HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 11.30 Zlata nit, 7/16 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Popolni tujci, humor.se-rija 13.05 Nevarno mesto, film 15.00 Monoplus 16.05 Mali in veliki svet 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Vice Vukov, za- bav.glas. oddaja 21.05 Latinica 22.10 Ivan Mažuranič, do- kum. oddaja 22.40 Slika na sliko 23.45 Začudeni kralj, španski film VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 17.50 EPP, TV prodaja 18.00 Otroški MIŠ MAŠ; kontaktna oddaja (igranje video igrice, zanimivi prispevki, video spoti,...) 19.00 Risana serija za otroke: TMNT-49. del; Tolpa je zbrana 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.15 Celovečerni film: POLETJE V ŠKOUKI - 2. del Slovenski mladinski film 21.45 Horoskop 21.50 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 14. MAJA SLOVENIJA 1 08.05 Radovedni Taček 08.20 Lonček kuhaj 08.35 Zimska tekmovanja, 20/26 09.00 Klub klobuk 09.50 TOK TOK 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Nobeno sonce, slov. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik 13.50 Večerni gost 15.05 Mož s snežne reke, avstr.film 17.00 TV dnevniki 17.10 Skrivnosti oceanskih popotnikov 18.00 Regionalni studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.103x3 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Utrip 20.30 Križkraž 21.30 TV poper 21.45 Korenine slov.lipe 22.20 TV dnevnik 22.55 SOVA: sledi Umori, 9/13 23.45 Trouble in paradise, avst. amer.film SLOVENIJA 2 13.10 Antologija slovenske glasbe 14.10 SOVA, ponovitev, sledi Ljubezen da, ljubezen ne 15.00 Umori, 8/13 15.30 Športna sobota: Rokomet: 5.t.končnice DP (Ž) 16.55 NBA košarka 18.45 Vodne pustolovščine 19.15 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Moški svet, 5/5 21.05 Veliki zločini in procesi 21.35 Poglej in zadeni 22.55 Sobotna noč sledi Zlata doba rock'n'rolla, 8. del, slediMiladojka Youne-ed, slediKoncert: Mariah Ca-rey (Camel 10) HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 10.35 Kapetan Zaspan 11.00 Oddaja za otroke 12.05 Resna glasba 14.10 Tom Sawyer, amer. film 15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Beverly Hills, serija 17.05 Dokumentarna oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Danes zvečer 20.15 Coogan's Biuff, am. film 21.45 FILM VIDEO FILM 23.15 Poročila 22.35 Športna sobota 22.50 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT-50. del; Grbiks 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 272. VTV magazin 20.30 Marjančin večer na 1. MGS v Celju-2. del 22.00 Horoskop 22.05 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 15. MAJA SLOVENIJA 1 08.45 ZIVZAV 09.35 Upornik v službi kralja, 6/13 10.00 Neke grozljive noči, ang.oddaja 10.50 Slike iz Sečuana 11.0014.srečanje tambu-raških skupin 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Vodne pustolovščine, 24/24 13.00 Poročila 13.40 Kako bi umoril milijonarko?, amer.film 15.10 Vas bomo že kako prepričali, 2/3 16.00 Še se bomo srečali, 10/13 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Mali festival nedeljskih 60 18.10 Po domače 19.00 Risanka 19.15 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.35 Razgledi slovenskih vrhov 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.25 SOVA: sledi Tečaj prešuštvovanja po žensko, 1/3 sledi Umori, 10/13 SLOVENIJA 2 08.50 Poglej in zadeni 10.10 SOVA, ponovitev sledi Umori, 9/13 11.00 Križkraž 12.00 Karaoke 12.55 Športna nedelja: sledi EP v gimnastiki (Ž) 16.00 Festival cerkvene prim.pesmi 17.30 Formula 1, Monte Carlo 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Slovenski magazin 20.35 Skrivališče, amer. film 23.05 Športni pregled 23.50 Kolesarks dirka po Sloveniji 00.20 DP v nogometu: Publi-kum:Koper HRVAŠKA 1 11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Risana serija 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Rim 18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevniki 20.15 Sedma noč 21.50 Nadaljevanka 22.55 Slika na sliko VTV_ 10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda EPP, TV prodaja Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 271. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Športni torek EPP, TV prodaja 272. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Gremo v kino Marjančin večer na 1. MGS V Celju 1. in 2. del Naj spot, kontaktna oddaja o pop glasbi Horoskop ........ Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 16. MAJA SLOVENIJA 11.10 Huckleberry Finn 11.40 Znanje za znanje 12.10 Skrivnosti oceanskih popotnikov 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.50 Oči kritike 15.50 Moč in slava 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Zimska tekmovanja, risanka, 26/26 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Sedma steza 20.3510000 obratov 22.35 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA: sledi Grda,umazana,zabita, 1/6 sledi Umori, 11/13 SLOVENIJA 2 14.40 Forum 14.55 TV mernik 15.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna f 15.40 Nedeljskih 60 16.40 Obzorja duha 17.10 SOVA, ponovitev sledi Tečaj prešuštvovanja po žensko, 1/3 18.00 Umori, 10/13 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Čigava je krivda, 1/2 21.20 Studio city 23.05 Brane Rončel izza odra HRVAŠKA 1 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Rim 16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Bartara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Odprto 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT-51. del; Gospod Udo pride v mesto 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 FRANC MARTINČIČ -taboriščnik št. 65812 20.40 Horoskop 20.45 Videostrani do 24.00 TOREK, 17. MAJA SLOVENIJA 1 10.35 Neke grozljive noči 11.25 Univerzitetni razgledi 11.55 Čigava je krivda, 1/2 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Lonček kuhaj 17.20 Upornik v službi kralja, 7/13 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Osmi dan 21.25 Strta srca, 10/16 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA: sledi Zakonca Relds v Franciji, 8. del sledi Umori, 12/13 SLOVENIJA 2 15.30 Zgodbe iz školjke 16.20 Sedma steza 16.4010000 obratov 17.20 SOVA, ponovitev sledi V avtobusu, 25. del sledi Umori, 11/13 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Družinske skrivnosti, 4/6 21.00 Homo turisticus 22.00 R & R 22.30 Videošpon 23.30 Videošpon HRVAŠKA 1 11.35 Otroška oddaja 12.05 Divja roža, serijski film 13.05 Rim 16.05 Veliki odmor 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu 22.35 Akustikoteka, glas. oddaja 23.15 Slika na sliko VTV_ 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT - 52. del; Strgalova vas 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 273. VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami 20.30 Športni torek 22.00 Horoskop 22.05 Videostrani do 24.00 SREDA, 18. MAJA SLOVENIJA 1 10.001001 Amerika, 20/26 10.30 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini In procesi 12.30 Razgledi slov.vrhov 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 14.05 Tedenski izbor 15.05 Družinske skrivnosti, 4/6 15.50 Meridiani, tarča 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 Pari, tv Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče 20.35 Vpliv gama žarkov na rast mesečkov, amer.film 22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA: Popolna tujca, 10/22 Umori, 13/13 SLOVENIJA 2 15.40Televizijska konferenca 16.55 Moč in slava 17.25 SOVA, ponovitev Zakonca Fields v Franciji, 8. del 17.50 Umori, 12/13 18.45 Kronika, 28. del 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda: sledi Atene: finale pokala evropskih prvahov v nogometu 22.20 Svet poroča HRVAŠKA1 10.00 Poročila 11.30 Otroška serija 12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Rim 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Oddaja za otroke 18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko VTV 10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 18.50 EPP, TV prodaja 19.00 Risana serija za otroke: TMNT - 53. del; Zbogom muha 19.25 Horoskop 19.30 Videostrani 20.05 EPP, TV prodaja 20.10 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o ročk glasbi, vodi: Aleš Uranjek 21.15 TROPSKA VROČICA, nanizanka -12. del, Tujec v raju Pokrovitelj nanizanke: ERA d.d. Velenje 22.05 Horoskop 22.10 Videostrani do 24.00 Petek, 13. maja TVS1 20.30 MOZ S SNEŽNE REKE, avstralski film Igrajo: Tom Burlinson, Kirk Douglas, Jack Thompson Režija: George Miller Film pripoveduje o mladeniču, ki se po očetovi smrti zaposli pri bogatem farmarju, nato pa Se zaljubi v njegovo lepo hčer. Toda oče je nepopustljiv. Fantovo poštenje, pridnost in pogum niso zagotovilo, da bo njegovi hčeri zagotovil primerno življenje. Čeprav dekletu reši življenje in se imata rada, mora mladenič po krivični ob-dolžitvi - da je ukradel konja -najprej dokazati svojo nedolžnost, nato pa oditi v hribe, od koder je prišel... TVS1 22.55 DNEVNIK LADY M., švic r. film, 1993 Igrajo: Myriam Mezieres, Juanjo Puigcorbe, Felicite Wo-uassi Režija: Alain Tanner Lady M. nastopa s svojo spremljevalno pevsko skupino v pariškem nočnem lokalu Ki-smet. Zgodba je verjetno tudi autobiografska in dnevniška, v filmu prebrana refleksija je imenitno dopolnilo realnega dogajanja. Zgodba o ljubezenskem trikotniku, o lady M., ki doživi s španskim slikarjem Diegom strastno ljubezensko avanturo na potepanju po Španiji, in njegovo žensko, temnopolto Nurio, s katero ima Diego otroka. Strastno ljubezensko potepanje se spremeni v ljubezen in po povratku v Pariz lady M. ugotovi, da brez Diega ne more več živeti... Sobota, 14. maja TVS1 22.55 TEŽAVE V RAJU, amer.av-stral.film, 1988 Igrajo: Raquel VVelch, Jack Thompson, John Gregg Režija: Di Drevv Na laoji se znajdeta elegantna vdova, ki se je z ladjo, na kateri je bila krsta z njenim možem, iz Avstralije vračala v Ameriko in robati, pijači vdani mornar, ki se mu ni niti sanjalo, kako se je treba obnašati z damami. Neurje je povzročilo, da je ladja zadela ob čer in se potopila, onadva pa sta se rešila na obalo. Brodolomca sta se dolgo časa gledala postrani, ne eden ne drugi ni zmogel prijaznosti in strpnosti, kar tekmovala sta v tem, kdo bo bolj piker, zajedljiv in odbijajoč. Toda čas je tekel, drug na drugega sta se navadila, začutila sta privlačnost, ki jo rodi samota in zbližanje je bilo neizbežno... Nedelja, 15. maja TVS1 13.40 KAKO UMORITI MILIJO- NARKO?, amer. film, 1990 Igrajo: Joan Rovers, Alex Roc-co, Morgan Fairchild Režija: Paul Schneider Če je ženska bogata in ji leta že močno rišejo gube po obrazu in če je njen mož pravkar nastopil zasluženo penzijo in se začne ukvarjati s stvarmi, s katerimi se ni ukvarjal nikoli v življenju, potem se lahko stvari začno izredno sumljivo odvijati. Vsaj za žensko, kije že nekoliko prestrašena in moža doma sploh ni vajena, saj je prej neprestano tičal v pisarni. Tako lahko le zvedavo opazuje, kaj njen dragi počenja in kako se mu vse obrne tako, da jo spravi v življenjsko nevarnost... TVS2 20.45 SKRIVALIŠČE, amer. film, 1975 Igrajo: Julie Harris, Eileen Hec-kart, Arthur 0 Connell Režija: James F. Collier Dogajanje filma je vezano na zloglasno nemško koncentracijsko taborišče Ravensbruck, ki se ga z bolečino spominjajo tudi Slovenci, predvsem slovenske taboriščnice, ki so preživele nemški pekel koncentracijskega taborišča. Film je autobiografska pripoved Corrie Ten Boom in njene številne družine, kije plačala ceno za svoje človekoljubje. Zaradi naših jetnic, zaradi našega spomina, zaradi tistih, za katere je II. svetovna vojna samo del v učbenikih zapisane zgodovine, je film Skrivališče še posebej dobrodošel gost na naših malih zaslonih... Ponedeljek, 16. maja TVS1 23.00 GRDA, UMAZANA, ZABITA, ang. humor, nanizanka Igrajo: Adrian Edmundson, Rik Mayall Grda, umazana, zabita - prav takšna sta Richie in Eddie. De- lita si stanovanje, predvsem pa življensko usodo: oba sta namreč na socialnem, kulturnem in sploh vsakršnem dnu. Sta namreč neizmerno zafru-strirana, vulgarna, groba, zanikrna, bebava... Richieja vznemirja predvsem seks, kar pa ne pomeni, da seksa. Seks je namreč nekaj, kar se dogaja drugim ljudem, in kar je še huje, on ga niti gledati ne sme. Nasprotno je Eddie bolj preprost, njegovi največji užitki pa so stave, revije "samo za moške" in mlatenje Richieja. In čeprav njuno življenje neprestano prestopa mejo dobrega okusa, čeprav drug drugega ne moreta prenašati, tudi drug brez drugega ne moreta... Sreda, 18. maja TVS120.35 VPLIV GAMA ŽARKOV NA RAST MESEČKOV, amer. film, 1972 Igrajo: Joanne Woodward, NeilPotts, Roberta VVallach Režija: Paul Newman Beatrice je vdova srednjih let, z dvema hčerkama živi v leseni hiši v predmestju, na povsem napačni strani mesta. Svoje življenje vidi kot neuspeh, kar v bistvu po toliko napačnih pote zah tudi je. Uspeha z moškimi nima, imili bi jo za v posteljo, nikakor pa ne za resno zvezo. V svoji zagrenjenosti postaja nekoliko zanemarjeno staromodna, malo zapita, nezadovoljstvo se ji vidi že na obrazu in ure plesa po telefonu pač ne morejo biti zadovoljujoče opravilo. Starejša hčerka je sebičnica, strastna cheerleaderka, ki hoče iz svojih športnikov potegniti čim več, mlajša pa je vase zaprta in živi predvsem za svojega angora zajčka, ki ga je dobila v dar od svojega profesorja, in za znanstveni preizkus o vplivu gama žarkov na rast mesečkov... Nogometni klub Rudar s^-s Banan • • ■ • • Se najmanj toliko priložnosti | Pivovarna Laško tretjič zapored ■■■■■■■■■■■■■■■a I Največji uspeh Gorenja doslej Na nedeljskem srečanju 25. kroga državnega prvenstva nogometašem Rudarja z Novomeščani se je zbralo precej manj gledalcev kot na nekaterih prejšnjih tekmah; kot da bi Rudarjevi privrženci podcenjevali zadnjo ekipo na lestvici, proti kateri pa so se morali močnejši klubi od Rudarja pošteno potruditi in se celo zadovoljiti s slabšim izkupičkom. Nasprotno, pa so domači zaigrali zelo odgovorno, zavzeto in brez podcenjevanja ter gladko zmagali. Ves čas tekme so bili veliko boljši. Gostje so le trikrat nekoliko nevarneje zapretili domačemu vratarju Čaniču, Velenjčani pa so imeli toliko priložnosti, da bi bil lahko rezultat vsaj še dvakrat višji, poleg tega so dvakrat (Spasojevič, Vidovič) zadeli okvir vrat. Najboljši mož na igrišču je bil Slavko Javornik, kije dosegel tudi dva zadetka. Prvega v 15.minuti, drugega pa v 49.z enajstih metrov. Enajstmetrovko si je prislužil Matej Vidovič, kateremu je bila to najboljša igra v spomladanskem delu prvenstva; gotovo je to znamenje, daje končno prebrodil krizo, v katero je zašel po poškodbi noge. Podobno, kot na prejšnji tekmi v Ajdovščini, je trener Borut Jarc tudi tokrat dal priložnost igralcu iz Rudarjeve mladinske vrste - v nedeljo Mujanoviču, ki je nekaj minut pred koncem tekme imel lepo priložnost, da doseže svoj prvoligaški prvenec. Nedeljsko tekmo je zelo dobro vodil koprski sodnik Hvalič, sojenje pa so mu olajšali igralci z malo prekrški in z zelo športno igro, saj je pokazal le en rumeni karton; zaradi nekoliko ostrejšega prekrška si ^a je "prislužil" domači igralec Zivanovič. V naslednjem krogu bodo Velenjčani gostovali pri Istragasu v Dekanih, ekipi, ki je v nedeljo v Beltincih presenetila Potrošnika, saj je igrala neodločeno 0:0. Po 25.krogu so Velenjčani še naprej na lO.mestu, osvojili pa so 21 točk. V desetih pomladanskih krogih so si priigrali že 11 točk, po besedah trenerja Boruta Jarca pa želijo v drugem delu doseči vsaj 50 odstotkov možnih točk; to pomeni, da si morajo v preostalih petih krogih priigrati še štiri točke. To je njihov spodnji cilj, vsekakor pa gledalci pričakujejo, da bodo Velenjčani igrali na vseh preostalih tekmah zavzeto, kot na primer v nedeljo. Gotovo bo poslastica v tem