Pcštnlna plačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek inpetclt ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7"50 Din, za inosemstvo 20Din RaCun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Gena 1 Din. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se aprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 89. Celje, petek 3. novembra 1933. Leto XV. Petindvajsetletnica smrti &x. Ivana Dečka 1908 3. XI. 1933 CELJE, 3. novembra. Danes poteka ravno 25 let, odkar je izdihnil v Gradcu v starosti 49 let veliki slovenski politik, celjski od- vetnik dr. Ivan Dečko. Na idiličnem celjskem okoliškem pokopa,Hšču( sniva večni sen dolga vrsta narodnih mož, ki jih je sloven- ski narod ponosno povzdignil med svoje voditelje v času, ko smo se mo- rali Slovenci v tuji državi pod nem- ško nacionalno vlado boriti za vsako mrvico državljanskih in narodnih pravic. Marsikateri povojni Celjan gre brezbrižno mimo grobov teh za- služnih mož. Zanima ga kvečjemu nagrobni napis, ne ve in ne pomisli pa, da trohnijo tukaj trupla, v kate- rih je prenehala delovati ona velika duševna energija in ljubezen do rod- ne grade, ki jo privedla maloštevilni, teptani slovenski narod preko vseh nacionalnih, kulturnih in gospodar- skih težav v boljšo bodočnost, v svo- bodno jugoslovensko državo. Na okoliškem pokopališču počiva tudi dr. Ivan Dcčko v grobnici, ki jo krasi njegov spomenik, umetniško delo pokojnega našega velikcga ki- parja Bernekerja, V tej grobnici je zadnji dom duševnega velikana, ki nam ga jo kruta smrt mnogo prezgö- tlaj iztrgala iz vodilnih vrst sloven- skega naroda. Dr. Ivan Dečko se je rodil v Srodiš- ču 9. avgusta 1859. kot sin Tojumža Dečka. in Katarine rojene Podgoiel- čeve. Gimnazijo je dovršil v Maribo- ru 1. 1879., pravne študije pa v Grad- cu 1. 1883. Dne 1. septedbra 1. 1883. jo vstopil v odvetniško pisarno dr. I. Orosla v Mariboru, kjer je ostal do 31. avgusta 1885. V tem casu je bil tudi urednik lista »Südsteirische Post« v Mariboru, ki so ga izdajali Slovenci. Kot urednik je večkrat bridko izkusil krivičnost tedanjih razmer za Slovence. S 1. septembrom 1885. se je preselil v Celje in vstopil v pisarno pokojnega dr. Josipa Ser- neca, pri katerem je ostal do konc.a svoje odvetniško prakse, do oktobra 1891. Dne 17. oktobra 1891. je otvori! lastno odvetniško pisarno v Celju v hiši ge. Nollijeve. D/t se je lahko dr. Dečko čim bolj posveül politiCnemu in gospodarskemu delu, si je najel koncipijenta v osebi poznejšega mi- ni'Stra g. dr. Vekoslava Kukovca. Dr. Dečko se je že kot visokošolee posveül tudi žurnalistiki in je stal- no dopisoval v »Slovenski Narod«, pa tudi v dunajiski »Vaterland«, ki je bil Slovan om pravič en. So del oval je tu- di pri celjski »Domovini«, katere glavni ustanovitelj jo bi], pri celov- škem »Miru«, za katerega ustanovi- tev je dal tudi on inicijativo, pri »Slovenskem gospodarju« in pri »Slo- venskem pravniku«. S svojimi članki v časopisju je močno uplival na smer slovenske politike na slovenskem Stajerskem. L. 1902. je izdal v Celju I- zvezek »Zbirke zakonov«, tičočih «e obcinskega podrocja, ki je obsegal obcinski red. Ta knjiga je kmalu našla pot skoro v vse občinske pisar- ne na Slovenskem Štajerskem. S prihodom dr. Dečka v Celje jo ttiočno oživelo narodno in politično delo v Celju, nato pa tudi v okolici in Po vsem slovenskem Štajerju. Dr. Decko je bil specialist v upravno-po- litičnih zadevah ter so ga zelo upo- Števali tudi v Gradcu in na Dunaju. v neštetih borbah s političnimi ob- lastmi je dosegel sijajne uspehe. Le- ta 1887. je jzdal deželni šolski svet v Gradcu ukaz vsem šolskim vodstvom na Spodnjem Štajerskem, da se mora s tretjim Solskim letom poučevati v nemščini. Zoper ta odlok je nastopil dr. Dečko z vso energijo. Sestavil je za 58 prizadetih občin zapisnike za občinske seje, prošnje na deželni sol- ski svet in pritožbe na naucno mini- strstvo ter dosegel, da se jo vršil po- uk v ljudskih šolah tudi dalje v ma- terinskem jeziku. Mnogo obcin jo imenovalo dr. Decka za častnega ob- čana. Skoro vse ogromno politiCno in gospodarsko delo jo opravljal dr. Dečko izven pisarniških ur. Z vnemo mu je pomagal scdaj v Celju v po- koju živeči idealni narodnjak gosp. Ivan Bovha, ki je bil takrat pisarniš- ki vodja pri dr. Josipu Sernecu, a se je pozneje preselil v isti lastnosti k dr. Dečku. Šo kot odvetniškega kandidata jc izvolil volilni okraj Ljutomer—Or- mož—Gornja Radgona dr. Dečka le- ta 1890. v štajerski deželni zbor. Kot deželni paslanec je bil dr. Dečko ve- sten in neustrašen. Bil je prvi slo- venski poslanec, ki je vložil interpe- lacije v deželnem zboru v slovenskem jeziku. Takrat so bile občine Celje-okolica, Teharje in Vojnik še v nemčurskih rokah. Dr. Dečko si je, držeč se gesia, da je treba politično in narodno sa- mostojnost postaviti na široka tla, na občino in okraj ne zastope kot pod- iuye Voakoga nspešnoga polHičnoga ilela, nadel nalogo, da iztrga občine in okrajne zastope iz rok nemških nasprotnikov. Poiskal je narodno za- vedno vaščane in jih navdušil, da so zaCeli zbirati tovariše in delovati za zmago Slovencev pri bodocih občin- skih volitvah. Po hudih bojih in mnogih uspeSnih rekurzih in pritož- bah je padla najprej pbčina Celje- okolica, nato pa tudi ostale občine izven Celja. Glede okrajnih zastopov je dosegel z važno razsodbo upravno- ga sodišča z dne 17. junija 1887., da se je pravično določil pojem velikega posestva, nakar je prišel pri volit- vah 1. 1889. okrajni zastop in z njim celjski okrajni šolski svet v sloven- ske roke. Omenjena razsodba je ime- la tudi pomen za druge okrajne za- stope, ker so vsled nje tudi drugod dosegli Slovenci večino. Pri volitvah 1. 1889. je bil dr. DeCko izvoljen v okrajni zastop in odbor, 1. 1899. pa za namestnika načelnika oki-ajnoga zastopa. Izvolitev načelnika je odklo- nil v korist dr. Josipa Serneca. Dr. Dečko je bil izvoljen 1. 1896. in 1902. drugič in tretjič v deželni zbor kot kandidat za celjski volilni okraj. Uspešno je bilo delovanjc dr. Dce- ka tudi v narodno-gospodarsekm oziru. V stremljenju, da dobo Sloven- ci v pomanjkanju slovenskih gostiln in kavarn, in ker so celjski renegati celo v javnih lokalih nastopali proti Slovencem skrajno nasilno, je bilo na pobudo dr. Dečka sklenjeno, da si zgrade Slovenci svoj Narodni dom. L. 1891. je bilo kupljeno stavbišCe ob Ljubljanski; cesti in 1. 1895. je bila blagoslovljena mogocna stavba, ki je danes last Celjsko posojilnice. Trg pred Narodnim domom, ki se je prej imenoval Trg cesarja Jožefa, so po prevratu prekrstili v Dečkov trg. Dr. Dečko je skupno s pokojnima Miha- elom Vošnjakom in Maksom VerS- cem sprožil in izvržil ustanovHev Južnoštajerske hranilnice, današnje celjske podružnice Hranilnice drav- sko banovine. Dne 27. aprila 1895. je zelo spretno izvedel nakup Narodne- ga doma v Brežicah. Povzročil je, da A L B U S terpentinovo milo Za vse dni-in la vse penlo. je kupila Posojilnica v Celju od dr. Bogumila Vošnjaka na oglu sedan je Kralja Petra in Cankarjeve ceste veö- jo parcelo in postavila tarn lepo, ve- liko poslopje. Dr. Dečko je odlično sodeloval pri ustanovitvi Zvezne tiskarae in Za- družnc zvezo v Celju. Deloval jo v raznih narodnih in kulturnih dru- štvih. Mnogo let je bil starosta celj- skega Sokola in predsednik moško podružnice CMD v Celju. Bil je tudi častni član Slovenskega delavskega podpornega društva. L. 1892. je osno- val narodno kopališče »Diano« ob Savinji. Da pomore slovenskemu de- lavstvu v celjski okolici k osamo- osvojitvi od upliva nemškh gospo- darjev, je 1. 1901. s pomočjo takrat- nega ravnatelja Zadružne zveze g. Franja Jošta in nekaterih drugih za- družnih delavcev ustanovil stavbno zadrugo »Lastni dom«. Zacetni kapi- tal je dala Posojilnica v Celju. Za- druga je nakupila v Gaberju stavbiš- &a v približni izmeri 3 ha in zgradila, 07 zadružnikom li<5ne hišice, ki so danes njihova last. Take hišice je po- '•¦pvilsl, zadruga svojim članom tudi v šoStanjiskem in kozjanskem okra- ju. Ker so mora 11 Savinjčani odnosno prebivalci krajev proti Vojniku vo- ziti proti Vojniku odnosno proti Pe- trovčam skozi Celje in plačevati rne- stni občini mitnino, ker druge ceste ni bilo, je dosegel dr. Dečko pri okraj- nem zastopu gradnjo ceste iz Gaber- ja skozi Lavo do državne ceste. Ta »Nova cesta« se danes imenuje Deč- ! kova cesta. L. 1904. jo objavil »Slovenski go- spodar«, 31. januarja 1905. pa »Slove- nec« skrajno podle napade na dr. Dečka. Med Slovenci so se našli kla- vrni junaki, ki so dr. Dečka gledo vprašanja premestitvo sljovenske gimnazije iz Celja v Gaberje docela krivično dolžil.i sebičnosti, ki je bila temu plemenitemu in blagemu možu docela tuja. Ostudna kleveta jo dr. Dečka, ki je bil takrat že težko bo- lan, silno užalila in potrla. Dne 5. fe- bruarja 1905. se je podal dr. Dečko v Gradec, kjer ga jo po skoro štiri- letnem životarjenju 3. novembra 1908. ob pol 8. zvečer smrt rešila trpljenja. Truplo uso prepeljali v Celje. Dne 6. uovembra ob 15. jo bil ob ogromni iideležhi. naroda yelicaston pogreb s kolodvora na okoliško pokopališče. Zasluge dr. Ivana Dečka za sloven- ski narod na Spodnjem Štajerskem so ogromne. Velikemu možu je pri- padlo v «naši zgodovini častno mesto. Njegovo ime bodo izgovarjali so poz- ni rodovi s spoštovanjem in hvalež- nostjo. Slava spominu dr. Ivana Dečka! J. Gosak: Zborovanje učiteljstva kmetijskih nadaljevalnih sol v Celju Banska uprava je sklicala za pone- deljek 6. t. m. v telovadnico okoliäke deške narodne Sole v Celju zborovanje uČiteljstva, ki deluje Sirom banovine na kmetijskih nadaljevalnih šolah. S tem pokretom 2eli banska uprava po- nesti zanimanje za gospodarski napre- dek v sleherno, tudi najzadnejšo gorsko vas. Res, da imamo v naši banovini izvrstne kmetijske sole v St. Jurijuf v Mariboru, na Grmu, v Skofji Loki, tudi za Prekmurje se že snuje, toda te bodo mogle zajeti le procentualno majhen del na5ega kmetskega nara- ščaja, velika večina bo ostala Se vedno brez strokovne izobrazbe. Dasi ne da- jejo kmetijske nadaljevalne sole bog- zna kake temeljite kmetijske izobrazbe (to tudi ni njih naloga), vendar budijo na§o doraščajočo kmetsko mladino k zanimanju za kmetski napredek, ji od- pirajo elemente kmetske prirode, ji priljubijo kmetsko grudo in kmetiško delo ter s tem neposredno branijo beg v mesta in tovarne. Tudi na ta način se manjša brezposelnost, saj zemlja ima vedno posel in kruh za tiste, ki jo ljubijo in razumejo. V tej kulturni misiji vr5i Kmetijska nadaljevalna sola zelo važno nalogo, da očuva n»še selo v zdravi kmetski miselnosti, ga očuva pred pomeščanjenjem, ohranjuje stare lepe tradicije in tako bedi nad zakladi duhovnega kmetskega zdravja in narodnega bogastva. i Le z zdravo kmetsko, napredujočo f kuituro, ki ima svoje temelje v tradi- j cijah našega naroda, bomo ohranili našo vas pred proletarizacijo. V gospodarskem oziru pa želijo na5e kmetske nadaljevalne Sole najtesnej- Sega sodelovanja z vsemi kmetijskimi ustanovami, kmetijskimi Solami, kme- tijskimi strokovnjaki, sreskimi kme- tijskimi referenti, z zdravniki, ki jim je ,na sreu ljudska higijena, sploh z vsemi, ki imajo smisel in sree za ma- terijelni in duhovni podvig naSega po- deželja. Na5 naraSčaj naj ohrani svojo vero, saj je kmetskemu človeku' v veliko moralno oporo in uteho v njegovih tegobah; toda verstvo našega naroda naj bo tisto toplo zaupanje, kakor ga ima kmetska mati, ne pa zmes cer- | kvenih in političnih naukov, ki so na • tem, da oskrunijo etično vrednost ver- stva in omajejo zaupanje v cerkev. Veren bodi naš kmet, kulturno na- predujoč in iskren državljan. Polpre- tekla doba je zastrupljala državljansko miselnost našega sela, ga notranje razdvajala in vodila v negotovo izola- cijo. Temu bodi v bodoče drugače; na- loga teh Sol bo tudi, ustvarjati v naši kmetski mladini državljansko zavest, da bodo naSi bodoči gospodarji brez izjeme pozitivni tvorci v velikem ustroju Jugoslavije. Volilcem nacionalne delavske in nameščenske liste ! Volitve v Delavsko zbornico so za nami. 16.306 nacionalnih delavcev in nameščencev se ie izreklo za nacio- nalne liste in s tem za nacionalno idefo. Od 11 mandatov, kolikor smo jih imeli do sedaj v Delavski zbornici smo porasli na 21 mandatov in po- stali tako druga najmočnejSa skupina, ki ima samo ,4 mandate manj kakor marksisti. Za svoj res veliki uspeh se imamo zahvaliti vsem našim vrlim in zvestim volilcem, ki se niso ustraSili terorja in groženj ter so oddali svoj glas za na- cionalne liste. Naj bodo uverjeni, d« Stran 2. »Nova Doba« 3. XL 1933. Stev. 89. Pot h kakemu težjemu raz- govoru je najbolj nepri- jetna med vsemi. Tu po- magajo samo dobri osvežujoči && bonboni, ki nam ohranijo dobro voljo in dajejo pogum Kdorzavžlva Kdorzavživa M se dobro počuti je dobre volje M je čudež osvežitve in poživljenja Proizvod: Union, Zagreb bodo nacionalne strokovne organiza- cije odgovorile na izkazano zaupanje s pozitivnim delom v novi Delavski zbornici. Hvala pa tudi vsem akcijskim od- borom in posameznikom, ki so se po- stavili v službo naših list in s tem mnogo pripomogli k velikemu uspehu pri volitvah. Nasprotniki so na vsej črti nazado- vali. Izgubili so na tisoče giasov in tudi na mandatih. Uspešno so izšle iz volitev le nacionalne liste, ki so po- rasle i na glasovih i na mandatih. Ko izrekamo zahvalo vsem, ki so pripomogli k novi zmagi nacionalne misli, jih prosimo, da po volitvah ne držijo rok križem, ampak gredo takoj na novo delo za ojačenje in ustanav- Ijanje novih postoiank nacionalnih strokovnih organizacij. Ljubljana, 30. oktobra 1933. Narodna strokovna zveza, Zveza društev prlvatnlh nameščencev, Sa- vez bančnih, zavarovalnih, trgovsklh In lndustrijsklh uradnlkov Jugosla- vlje, podružnica Ljubljana. Nagradno tekmovanje celjskih aranžerjev v nedeljo 5. t. m. CELJE, 3. novembra. Kakor je bilo občinstvu že javlje- no, so sklenili celjski izložbeni aran- žerji prirediti nagradno tekmovanje v aranžiranju izložbenih oken. Celje odnosno eeljski aranžerji priredijo tekmovanje kot tretje te vrste v drav- ski banovini. To gre prav po redu mest: Ljubljana, Maribor, Celje. Ce nismo prvi, hočeino vsaj dokazati, da smo na svojem mestu. Aranžiranje se je začelo tudi pri nas razumevati kot posebna veja trgovske vede šele, odkar se je nekaj naših, za to umet- nost (dokazano bo, da si ne domižlja- mo preveč) nadarjenih trgovskih na- meščencev šolalo v posebnih tečajih, donia in v inozemstvu. Kdor se ni mogel udeležiti takih tečajev, se je pa začel baviti z aranžersko litera- turo, ki je zlasti pri Francozih in Nemcih silno razvita. Celo nekaj na- Ših domačih poizkusov imamo na tem polju. Nadarjenost, teorija in praktična stremljenja obenem s pra- vünim razumevanjem tega dobrega reklamnega sredstva od strani trgov- cev sta nam tako ustvarila že prav lep kader aranžerjev, ki bodo sedaj med sabo tekmovali. Poleg trgovske- ga staleža mora vsak celjski meščan ceniti trud, ki služi splošnemu po- clvigu našega mesta kot važnega ir- govskega središča in tujskoprometno točke. Program prireditve je naslednji: I. Razde-ljene so kategorije, po ka- terih se bodo aranžirala in ocenjeva- la izložbena okna, takole: 1. Manufaktura: R- Stermecki, J. We- ren, V. Hladin, A. Brumec. 2. Špecerlja: K. Loibner, G. Stiger, A. Fazarinc, I. Ravnikar, »Bonboni- era«, J. Meinl, J. Jagodič, A. Dro- fenik. 3. Konfekcija: »Tivar«, »Humanik«, A. Staudinger. 4. Galanterija, papirnice: F. König, M. Josek, K. Goričarja vdova, Mo- horjeva knjigarna. 5. žoieznlna, porceian: d. Rakusch, Jul. Weiner nasl., J. Jagodič. 6. Pohtftvo: 0. Josek. 7. Kozmetika: »Sanitas«, F. Vrtövec, F. Ki'ajnc, R. Grobelnik, E. Pai- dasch. 8. Moda: L. Pulan, Kramar & Mislej, A. Drofenik nasl., R. Stermecki. Vsaka udeležena tvrdka tekmuje z enim ali največ dvema oknoma, ki jih aranžirajo samo domači celjski aranžerji in to samo iz stroke po raz- poredu. Sportna stroka je uvrščena pod »modo«. II. Izložbena okna morajo biti kon* čana do sobote 4. t- m. zvečer. Zače- tek tekmovanja bo v nedeljo ob 7. zjutraj. Cenitev ob pol 11. dopoldne po posebni komisiji, ki jo tvorijo na- slednji gg.: magistrate direktor Šu- bic, fotograf Pelikan, arhitekt A. Ka- lišnik, zastopnik Združenja trgovcev Lukas, zastopnik celjskih aranžer- jev Blechinger in 3 člani žirije ljub- ljanskih aranžerjev. V nedeljo zve- čer bodo nekatere izložbe umetno razsvetljene. Ogled izlažb bo do 20., nakar se tekmovanjo zaključi. III. Cenile se bodo izložbe s slede- čih vidikov: a) sestava barv, b) grad- nja, c) privlačna točka, d) reklamni tekst, e) sestava izložbenih predme- tov, f) učinek izložbe. Pri oceni se bodo upoštevale za moderni aranž- ma pomanjkljivo grajene izložbe. IV. Nagrade so določene: za vsako kategorijo I. in II. nagrada z diplomo in denarnim zneskom, III. nagrada z diplomo, pri špeceriji še IV. poseb- na nagrada zaradi večjega števila tvrdk v tej kategoriji; za najlepšo in najučinkovitejšo izložbo mesta Celja je določeno častno darilo. Da se zasigura uspeh prireditve tu- di gmotno, so s pravilnim razume- vanjem x>odprle naše aranžerje gmot- no dosedaj sledeCe ustanove in po- edine tvrdke: Združenj© trgovcev za mesto Celje, 2000 Din; Trgovsko dru- štvo v Celju, 1000 Din; »Zlatorog«, tvornica mila, Maribor, 300 Din; »Schicht« - Lever, tvornica mila, Osi- jek, 100 Din; »Haag« trg. d. d., Za- greb, 100 Din; Beer & Hribernik, tekst. tov. St. Vid nad Ljubljano, 50 Din; »Metka« d. z o. z., meh. tkalni- ca, Celje, 50 Din; Novak, tov. plete- niii, RadovJjica, 1 damsko pleteno obleko; F. Zorn d. z o. z., Ljubljana, turist. nahrbtnik. Priobčitev tvrdk, ki se bodo s> naknadno javile z darili, bo sledila Vsem skupaj izrekajo prireditelji is- kreno zalivaio. Za staro pravdo V pičlem letu imamo v rokah že drugo ljudsko igro izpod peresa Ernesta Tirana, šol. upravitelja v Ljubečni pri Celju. Medtem, ko je »Razbojnik Gu- zaj« več ali manj lokalna povestnica našega naroda, je sedanja petdejanska drama Ernesta Tirana »Za staro pravdo« last celotnega naroda to in onstran Sotle in Krke. S prijetnimi ženskimi »marnjami« te uvede pisatelj v žalostno usodo tla- čenega ljudstva v letih 1570-1573. Prav lepo razgrinja pred nami mehko kmetsko nrav, ki pa naturno vzkipi pri ponovnih krivicah. Pri tem ne pozna več mej, nato pa nastopi reakcija — sramuje se. In 5e enkrat završi v zad- njem dejanju po ponižanih trpinih z vso silo. Od dejanja do dejanja spremljaS kmeta po tedanji trnjevi poti. Onečaščena Anka je verna slika takratnega nasilja. Drama je dovolj težka. Le malo oseb ¦— teh je nad trideset — ima samo postransko ulogo. Najtežje pa je gotovo 5. dejanje, kjer jetniki - puntarji instiktivno čutijo, da bo priäel veliki dan vstajenja preprostega ljudstva. Uverjen sem, da bo šla drama čez večino niših odrov in da bo imela si' guren uspeh tudi na vseh naših mest- nih odrih. Saj se It trgajo za redke tipkane izvode. In Se nekaj. Igre naj vzgajajo široke mase ljudstva. Ne samo burke, treba nam je vzgojnih dram, pa ako tudi nastane nevarnost, da ne bodo naše dvorane natrpane, Cesar se pa pri tej zgodovinski drami absolutno ne bojim. D. Manufakturno blago se kupuje, vkljub najboljši kakovostl, po izredno nizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 DOMAČE VESTI d Nj. Vel. kraijlc» poseti Zagreb. V soboto 4. t. m. bo v Zagrebu sveča- na otvoritev srednješolskega azila v Medulice\i ulici St. 30. Otvoritvi bo prisostvovala tudi Nj. Vel. kraljiea Mari j a, ki bo prispela v spremstvu dvorne dame ge. Grujideve. Zagreb pripravlja Nj. Vel. kraljici svečan sprejem. d Imenovanje predsednika Pokoj- ninskeg» zctvoda v Ljubljani. Z od- lokom ministrstva za socialno politi- ko in narodno zdravje je imenovan g. dr. Vilko Baltic za nadaljnih pet let za predsednika Pokojninskega za- voda za nameščence v Ljubljani. d Nova uprava javne borze dela. Minister za socialno politiko in na- rodno zdravje je imenoval novo upra- vo javno borze dela v Ljubljani. Za predsednika je imenovan g. dr. Ivan Karl in, v upravo pa gg. Josip Rebek, Stane Vidmar in Anton Rojina za delodajalsko grupo, gg. Vladimir Kravos, Peter Lombai'do in Joža Gol- majer za delavsko grupo. Nova upra- va je izvolila na prvi seji ravnatelj- stvo, katerega tvorijo gg. dr. Ivan Karlin, Stane Vidmar in Vladimir Kravos. Izredno lahek izvenkartelski bencin Vam edino le nudi črpalka pred veletrgovino Ivan Ravnikar, Celje d Prošnja zimsko-sportnim klu- bom. V »Zimskem vodniku po Slove- niji« bi rad objavil vsaj vse smuCar- ske organizacije in tudi ne bi rad prezrl nobene skakalnice. Vljudno prosim, da mi blagovoli vsak klub, in to Cimprej sporočiti 1. svoj ofici- jelni naslov, 2, sedež, 3. število čla- nov, 4. skakalnico z opišom lege, od- daljenosti od kraja itd. — R. Badju- ra, Ljubljana, Knafljeva 9/1. d Dunajska vremenska napoved za soboto 4. novembra: Povečini ob- lačno, zopet padavine, na gorah sneg, Iahen padec temperature, v nedeljo morda zopet izboljšanje. Celje in okolica c Vsi sveti. v torek popoldne, na ) praznik ves dan in v Cetrtek dopol- dne so vozüi mestni avtobusi obisko- valce grobov na okoliško in mestno pokopališče. Na praznik so romale nepregledne množice prebivalstva z avtobusi, avtomobili ali peš na poko- pališča k grobovom svojih dragih. Zlasti lepo okrašeni so bili grobovi na okoliškem in mestnem pokopališ- ču. Omladinci so namestili pri glav- nem križu na okoliškem pokopališ- ču pet s trnjevi mi vend okrašenih ' križev z imeni Vladimira Gortana in i bazoviških žrtev. Ob 15. so zapeli združeni moški zbori Celjskega pev- skega društva, »Oljke« in »Celjskega j Zvona« pod vodstvom pevovodje g. J Peca Šegule na okoliškem pokopališ- ču Jelenovo »Usliši nas, Gospod« in Prelovčevo »Zadnje slovo«, v spoinin Gortana in bazoviških žrtev pa so za- l)eli Prelovčevo »Oj, Doberdob«. Pr- vt dve pesmi so zapeli nato še na mestnem, tretjo pa na vojaškein po- kopališCu Moški zbor »Svobode« pod vodstvom g. Cirila Preglja je pel na bolniškem, okoliškem in mestnem pokopališču. Vreme je bilo na praz- nik izpremenljivo, vendar pa ni bilo dežja. Rdeči križ je tudi letos izvr šil štetje obiskovalcev grobov. Na okoliškein pokopališču so našteli 947, na mestnem pa 1290 obiskoval- cev. Rdeči križ je na obeh pokopaliž- Cih pobiral tudi »števni novčič« za revcže in nabral skupno 2.243 Din. c Rapallska obletnica. Celjsko dru- štvo »Soča« bo priredilo v nedeljo 12. t in. komemoraeijo, pri kateri se bo spominjalo nesreCne rapallske po- godbe in obenem tudi Vlad'imira Gor- tana in bazoviških žrtev. Prireditev, ki bo trajala eno uro, bo y dvorani Ljudske posojilnice in se bo pričela ob 7»11. dopoldne. Ob 9. istega dne bo v župni cerkvi maša zadušnica za primorske mučenike. Društvo je po- slalo vabila saino oblastvom in dru- štvom. Vabljeno pa je vse narodno občinstvo. Za Primorce je udeležba obvezna. c Ali je n»ša volja svobodna? V ponedeljek G. t m. ob 20. bo preda- val na tukajšnjem ljudskem vseuči- lišču predsednik kr. akademije zna- nosti in umetnosti v Zagrebu, vse- učiliški prof. g. dr. Albert Bazala o vprašanju »Ali je naša volja svobod- na?« Gospod predavatelj ni lo uče- njak, čigar iine ima v vsem inozein- skem znanstvenem svetu veliko ve- ljavo, ampak je tudi izvrsten govor- nik. Njegov poset je za tukajSnjo ljudsko univerzo veliko odlikovanje. Celjsko občinstvo bo to gotovo razu- melo in se- s primernim. posetom pre- davatelju oddolžilo. c O duševni kulturi Danske s po- sebnini ozironi na tainošiije ljudske univOTze je predaval v ponedeljek na Ljudskem vseuČilišču g. inž. Kuko- vec iz Maribora. Opisal je življenje, nazore in težnje znamenitega Danca Grundtviga, velikega pedagoga in kultumega preroditelja, ki je položil temelje ljudski visoki šoli. Prva ta- ka šola, povsem služeča narodnim interesom, je bila ustanovljena leta 1844. Nato je šla svojo zmagovito pot zlasti po severni in srednji Evropi. Njena naloga je, da zadosti žeji ljud- stva po znanju in spoznanju, da bu- di v njem speče dragocene sile, da dviga nai'od k resnični človečanski kulturi in mu ustvarja blaginjo. Za- nimivemu predavanju je sledilo ne- kaj skioptičnih slik z dansko himno na gramofonu. c Drevi ob osmih bo v mali dvora- ni Celjskega donia predavanje pred- sednika SPD gosp. dr. Pretnarja iz Ljubljane »O gorah južne Srbije«. Skioptično slike prirodnih krasot z našega juga. Ne zainudite! c Savinjska podružnica SPD v Ce- lju proslavi 40-letnico svojega obs'to- ja v dneh 11. in 12. t. m. V nedeljo 12. t. m. dopoldne bo v Narodnem do- mu slavnostno plainnsko zborova- nje, a na predvečer zabavna priredi- tev. Priznano ele^antne damske piactče in vsa mošVa obla^tla izdeluje Karl Kramer, C^lje, Ljubfjanftkn oesta 19. c Volilni iineniki upravičencev za volitvo delegatov Pokojninskega za- voda za nameščence v Ljubljani so razgrnjeni v sobi št. 2 mestnega na- čelstva do vštetega 12. t. m. Iineniki so vsakomur na vpogled le med na- vadnimi uradnimi urami. c Redni pouk v igraiski šoli v Me- stnem gledališču se bo pričel v ne- deljo 5. t. m. ob pol 11. dopoldne. Za- mudniki, ki: se še niso prijavili, naj to takoj storijo pri gosp. Hubertu v knjigarni K. Goričarja vdove. c Klavirski virtuoz g. Oton Von- drašek, naš celjski rojak, ki se je po mnogih letih uspehov v inozemstvu vrnil v Celje, bo koncerüral v sobo- to 4. in nedeljo 5. t. m. od 20. dalje v znani restavraciji »Na - Na«. c Sestanek upokojenega učitelj- stva iz Celja in okolice bo v soboto 4. t. m. popoldne pri starosti g. To- mažu Grahu v Gaberju, DeCkova ce- sta. c Da bo konec ugibanj, s katemni si belijo Celjani žc nekaj Casa svoje glave, bomo dvignili rulete v nede- ljo 5. novembra ob 7. zjutraj. Tedaj boste videli Vi vsi senzacij željni nieäCani, kaj smo iztuhtali in »iz- aranžirali«. Ne samo meščani, tudi okoličani bodo prišli gledat in uži- vat. Vsak bo prišel na svoj račun. Oboževalci mode pri izložbah mod- nih trgovcev, skrbni družinski pogla- varji pri manufakturistih (tarn bo tudü svila za plesne toalete), vsak bo našel nekaj za sebe pri galanteristih in železninarjih, sladokusci bodo sta- li pred okni špecenstov, lasuljarjl nam bodo pokazali najlepše modeie zlatolask, brine-tk in črnk, pred dro- Štev. 89. »Nova Doba« 3. XI. 1933. Stran 3. gerijami bo silen duh po parfumih, konfekcijonarji in trgovci s čevlji bo- do v pripravljenosti, smučarji bodo ;pa imeli »teren« v svoji posebni iz- ložbi od jutra do vcčera. Zvečer bodo nekatere izložbe umetno razsvetlje- ne. Kdor se preveč boji izkušnjave, naj vseeno ne ostane doma, ker bodo trgovine vse to samo razkazovale in ničesar prodajale, tekmovanje aran- žerjev bo to in razstava blaga. c V nedeljo dopoldne ne bo toka. Falska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo 5. t od 8. do 12. zaradi nuj- nega popravila na vodu ukinila do- bavo toka za mesto Celje in okolico. c Umrli v oktobru. V prejšnjem mesecu je umrlo v Celju 21 oseb (5 v mestu in 16 v javni bolnici), v ob- čini Cclju-okolici pa G oseb (5 moš- kih in 1 ženska). c Obisk tujcev. V oktobru je obis- kalo Celje 1.117 tujcev (napram 1.299 v septembru in 734 v lanskem okto- bru) in sieer 807 Jugoslo- venov in 250 inozemcev, med temi 162 Avstrijcev, 29 Cehoslovakov, 27 Nemcev, 1G Italijanov, 7 Madžarov, 5 Rusov ter po 1 Poljak, Belgijec, Grk in Turek. Po poklicu je bilo -198 trgovcev odnosno trgovskih potni- kov, 184 delavcev, 183 uradnikov, 132 obrtnikov, 38 inženjerjev, 19 učite- Ijev, 14 industrijcev, 13 odvetnikov, 12 dijakov, 8 novinarjev, 8 profesor- jev, 6 zdravnikov in 2 lekarnarja. c Razmere na delovnem trgu se v zadnjem času polagoma zopet slab- šajo. Pri ekspozituri javne borze de- la v Celju se je od 21. do 31. oktobra na novo prijavilo 95 brezposelnih (77 moških in 18 žensk), delo je bilo po- nujeno za 25 oseb (10 moSkih in 15 žensk), posredovanj je bilo 27 (za 12 moških in 15 žensk), odpadli so 4 moški, odpotovalo jih je 5. Dne 31. oktobra je ostalo v evidenci 511 brez- poselnih (482 moških in 29 žensk) na- pram 452 (42G moškim in 26 ženskam) dne 20. oktobra. Delo dobijo: 1 hla- pec, 1 mizarski vajenec, 2 kuharici, 2 služkinji ter po 1 tkalka, pletilja in kmeeka dekla. c Klub pravosiavnih Slovencev v Celju sporoča: V znak protesta proti Vatikanski politiki napram naši manjšini v Primorju ter v odgovor na pogubne punktaeije so prestopiü iz rimsko-katoliške vere v pravoslav- no vero sledeči: Sila Dragutin, ru- dar; Majdič Anton, rudar; Kajtna Zvonimir, rudar; švagan Anton, pis- monoša; Smrecnik Mari ja, zasebni- ca; Pinkava Rudolf, mizar; Glaser Marko, mizar; Spacapan Štefan, šo- fer; Trošt Živojc, uradnik. Nadaljne priobčitve sledijo. c Slovenska starok«toliška služba božja bo v nedeljo 5. t m. ob 10. do- poldno v Narodnem domu. c Iskr» iz motor ja z^neUla ogenj. V torek 31. oktobra ob ;1/*7. zjutraj je na«tal v tekstilni tovarni tvrdke Bergmann in drug ogenj, ki so ga pa delavci kmalu pogasili in odstranili nevarnost, ki je pretila tovarni. Ogenj je povzročila iskra, ki je švig- nila iz motor ja na transmisijsko ko- lo stroja za kosmatenje blaga. Fi.no zrahljana tkanina, ki je bila na stro- ju, so je takoj vnela in hipoma je bil stroj ognju. Zgorelo je nekaj flanela in barhenta ter gonilni jermen na stroju. Skoda znaša okrog 9.500 Din. c Restavracija »Lisce« (PetriCek) vabi k domačim kolinam v nedeljo 5. t. m. Prvovrsten pekerčan. Brv čez Savinjo jo že prehodna. c Važno opozorilo članom Vodni- kove družbel Nabiranje odnosno vpi- sovanje članov za Voarn'kovo družbo se bo v začetku prihodnjega tedna zaključilo, na kar se člani poslednjiC opozarjajo. Ako kdo še želi prejeti letošnje knjige, naj se nemudoma prijavi in poravna članarino. c Tatvina kolesa. V torek 31. okto- bra med 19. in 20. jo neznan storilec ukradel z nekega dvorišča v Prešer- novi ulici 400 Din vredno, örno ples- kano moško kolo brez znamke z evi- denCno Stevilko 2—11.656—3. c Razpisana služba. Javna borza dela v Ljubljani razpisuje mesto še- fa ekspoziture javne borze dela v Ce- lju, kategorije C. V poštev pridejo v prvi vrsti uslužbenci javnih borz de- la kategorije C. Prošnje je treba vlo- žiti do 20. t. in. pri javni borzi dela v Ljubljani. c Za nakup šolskih in pisarniških potrebščin ter kreppapirja so pripo- roča knjigarna K. Goričar vdova, Ce- lje. Blasnikova in Družinska pratika za leto 1934. izšla. c 6asilno in reševalno društvo v Celju. Ga.süno službo ima od nede- ljo 5. t. m. do vštete sobote 11. t. m. 1. vod pod poveljstvom g. E. Berne, reševalno službo pa III. skupina. In- spekcijsko službo ima namestnik po- veljnika g. A. Kališnik. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 4. t. m. do vštetega petka 10. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU Repertoar: Torek 7. novmbra ob 20.: »Roksi«. Uprizoritev celjskih igralcev. Abon- ma. * Celjski igralci bodo uprizorili v torek 7. t. m. ob 20. v Mi -tnem gle- j dališču v Celju v abonmunu znano veselo'igro Baryja Connersa »Roksi« v režiji g. Mil ana Košiča. Veseloigra »Roksi« obravnava snov moderne pe- pelke, prežeta je z duhovitim humor- jem, ki se kaže v neprisiljenem dia- logu. »Roksi« je doživela po girnem svetu nešteto uprizoritev, obCinstvo ,se je povsod izvrstno zabavalo. V po- sameznih ulogab bodo nastopili ge. Sadarjeva in Rajhova, gdč. Poderža- jeva in Verderberjeva ter gg. Perc, Verderber, Pogačnik in Košič. Nove kulise je naslikal g. Holobar. Neabo- nenti naj si takoj preskrbijo vstop- nice v knjigarni K. Goričarja vdove. Sport CELJE, 3. novembra. V nedeljo sta bili odigrani dve li- gini tekmi, ki sta tabelo precej iz- premenili. V Cakovcu so domacini porazili »Maribor« ter s tern utrdili svoje prvo mesto, »Maribor« pa je ostal so dalje na zadnjem mestu. — V Colju je »Ilirija« premagala SK Ce- lje in si priborila drugo meisto. »Ce- lje«, Hermes in Železničar so naza- dovali za eno mesto. V obeli igrah sta si bila nasprotnika enakovredna — borba za točke je bila tudi to pot ostra, včasih že rnalo brezobzirna, kar je s sportnega stališča vsega ob- sojanja vredno. Ko bo prešlo tekmovanje v zaključ- no fazo, se bo borbenost moštev še stopnjevala, kar ne bo v prid nogo- metnemu sportu. Zato kličemo igral- cem in tudi občinstvu: Oliranite mir- no kri in obvladajte svojo živce. Sod- niki pa bodito strogi in objektivni! Vs,i morajo dokazati, da so dorasli nalogi, ki jih čaka v razvoju sporta. t SK Celje : SK Rapid, V nedeljo 5. t. m. ob 15. se bo pričela na Gla- ziji v Celju ligina prvenstvena tekma med SK Celjem In SK Rapidom iz Maribora. To je zadnja letošnja ligina tekma, ki jo igra SK Celje na doma- Čih tleh. LetoŠnjo zaključno tekmo igra SK Celje v nedeljo 12. t. m. v Mariboru s SK Železničarjem. Zani- mivo tekmo med Celjem in Rapidom, ki bo gotovo privabila mnogo gle- dalcev, bo sodil g. Deržaj iz Ljubljane. Celjani bodo morali pokazati v nedeljo znatno boljšo in smotrenejšo igro, nego prejSnjo nedeljo proti lliriji, če bodo hoteli doseči časten rezultat. t SK Olimp : SK Jugoslavija. V nedeljo 5. t. m. ob pol 11. dopoldne se bo pričela na Glaziji drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Sodil bo g. Ochs iz Celja. t Zimskosportni program Smučar- skega kluba v Celju za leto 1933 3i. Od 27. decembra 1933 do 2. januarja 1934 otroški smuSki tečaj. Dne 6. ja- nuarja 1934 otroške smuške tekme (Peti'iCek v Liseah). Od 0. januarja do 14. januarja 1934 smuški tečaj za začetnike in izvežbane pod vodstvom saveznih smuških učiteljev, za člane kluba, na Smrekovcu (Mozirska pla- nina). 14. januarja 1934 klubova tek- ma (klubski dan). 4. februarja 1934 podsavezno prvenstvo v slalomu pri Celjski; koči v izvedbi SPD v Celju, popoldne medklubski slalom za da- me (izvedba Smuč. kluba Celje). 11. februarja 1934 mednarodne skakalne tekme na Kugyjevi skakalnici v Lis- cah. 2. aprila 1934 tekma v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj. Za skakalno tekmo za prvenstvo Celja bo term'in šele določen. Smuški izle- ti in ture bodo vedno v omarici na hiši ge. Roze Zamparuttijeve v Ale- ksandrovi ulic'i objavljene. Trda voda iz vodnjak^ ali iz vodovoda je za pranje neprikladna. Ce 'Der Balkan und seine wirt- schaftlichen Kräfte«, objavl jenem v Stuttgartu, napisal sledeče : »Im übrigen ist das Land recht arm an grösseren Städten. Berücksichtigt man noch die bosnische Hauptstadt Subotica-«. Da ni to tiskovna napaka, ampak stvarno neznanje, priča stavek: »Von den Städten des Nordens befindet sich ausser Agram und Sarajevo noch Mostar in guter Entwicklung«. Smešnice V vJaku: »Ta predor jo pa zares obupno dolg!« — »Seveda, saj tudi sediva v zadnjem vagonu.« »Mamica, mamica, mi moramo pa- pana zbuditü« — »Toda Cemü?« — »Pozab'ü je vzeti spalno sredstvo!« * * »Moje iskreno sožalje k smrti Vaše ljube, stare tete. Kakor čujem, Vam je zapustila svoje veliko premoženje — moje najiskrenejše čestitke!« * * »Že dvanajst let nisem Viidel Ku- ren tä. Ali ima še vedno prečko na sredi frizure?« — »Da, toda preCka je sedaj dve pesti široka.« MAURICE LEBLANC: 22 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihterfiič >.Kaj ne, Herkul, da ti je ta igra všeč? Težko boš še kdaj dobil stricka, ki bo tako dober, da se bo šel s teboj konje ob treh zjutraj. Juhej! Kar skozi okno bova zletela, kakor dve ptičici!« Splezal je na okenski prizidek in postavil nogo na pleteno lestev. Prej kakor v minuti je bil spodaj na tleh. Pri tem pa je neprestano poslušal uclarce po biš- nih vratih, ki so postajali čedalje glasnejši. Cudno se am je zdelo, da se Daubrecq pri tem vražjem trušču še ni zbudil. »Ce ne boin napravil reda, bodo vse pokvarili,« si je rekel. Obstal je na vogalu hiše, kjer ga v temi niso mogli videti. Meril je razdaljo, ki ga je loCila od vrt- nih vrat. Ta vrata so bila odprta. Na levi je zapazil stopnice k hišnim vratom. Po njih so razburjeno tekali neznani ljudje. Na desni pa je bila hišica, kjer 3© stanovala vratarka. Žena je pritekla iz hišice, stala je pri stopnicah in ponižno moledovala: »Ne razgrajajte vendar tako stražno! . . . Mir! . . . Mi*"! . . Gospod se bo zbudil!« »Aha, imenitno!« si je rekel Lupin. »Cednostna Sospa služi na tri strani!« Stopil je k njej in jo pri j el za iramo. Ko se je obr- nila, ji je rekel: »Povejte jim, da imam jaz otroka; pridejo naj ponj na moje stanovanje v ChateaubHandovi ulici.« Le malo stran od bise je stal med drevjem taksi, ki je najbrž Cakal na člane tolpe. Ukazovalno, kakor bi bil eden i/.meel njih, je sedel vanj in ukazal šoferju, naj ga odpelje na njegov dom. Sluga Achil je že spal. Zato je sam poskrbel za otroka. Božal ga je, da bi ga pomiril. Deček je leža) negibno. Njegov žalostni obrazek je bil kakor okamenel. Bal se je in vendar ni hotel svojega strahu kazati. »Le izjokaj se, ljubcek moj,« jo dejal Lupin. »Do- bro ti bo delo. Le izjokaj se!« Otrok se ni več jokal, toda svojo bol je pozabil. Pogled njegovih oči je postal mirnejši in usta mu niso več tako kröevito trzala. Tedaj se je zazdel Lu- pinu ljubki obrazek, ki ga je pred sabo videl, nekako znan. To je bilo potrdilo slutenj, ki so se v njegovem duhu združile v svetlo sliko. Takrat pa je pozvonilo in potem še enkrat, ne- strpneje. »Aha!« je dejal Lupin, »tvoja mamica prihaja. Le lepo leži!« Stopil je k vratom in jih odprl. Neka ženska je kakor blazna planila v stano- vanje. »Moj sin!« jo kriknila. »Kje je moj sin?« »V moji sobi,« je odvrnil Lupin. Ne da bi se mudila z izpraševanjem, je odhitela naprej, mimo Lupina, v sobo in s tem izdala, da ji je stanovanje dobro znano. »Mlada žena z osivelimi lasmi,« si je mislil Lu- pin, »prijateljica in sovražnica poslanca Daubrecqua Prav tako, kakor se mi je zdelo!« Stopil je k oknu in dvignil zaveso. Spodaj ns ploCniku sta hodila dva moška sem in tja. Bila sta Grognard in Le Ballu. »In niti skrivati se nočeta,« si je rekel. »To je dobro znamenje. Zdaj menda že vesta, da brez mene ne zmoreta ničevsar. Ostane še lepa dama s sivka stimi lasmi. Z njo pa menda ne bo tako lahko šlo.« Mati in sin sta bila tesno objeta. Mati je nežno in skrbno vprašala otroka: »Ali te nič ne boli? Pi^av zares ne? Kako si so moral bati, mali moj Jacques!« »Pogumen mlad možiček je,« je rekel Lupin. Ni mu odgovoiila. Prav tako kakor prej on, jo otipavala deCkovo obleko. Nedvomno je hotela ve- deti, ali je svojo nočno nalogo srečno izvršil. Šepe- taje ga je izpraSevala. »Ne, mamica . . . zanesljivo . . . ne,« je dejal otrok. Nežno ga je poljubila in ga. vroče stisnila k sebi. Potem je njena roka popustila in deCek, ki je bil izmučen, je v njenem naroCju hitro zaspal. Nato ga je položila na posteljo in ostala še dolgo sklonjena nad njim. Stran 4. »Nova Doba« 3. XI. 1933. Štev. 89. Franjo Dolžan C e I j e Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prcvzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoEa dcla in popravila —Cene zmerne — Postrežba tolna In solid» Kino Kino Union. Petek 3. novembra: »Mati«. Veličastna himna materinske ljubezni. V glavnih ulogah Mae Marsh, James Dunn in Sally Eilers. Zvočna predigra. — Sobota 4., nedelja 5. in ponedeljek 6. novembra: »Fantom Dur- mltorja«. Turistični zvočni film, posnet v Jugoslaviji. V glavnih ulogah Ita Rlna, Hlnko Nučič, Ernest Dumcke in Albert v. Kersten. Krasne slike Durmitorja in obale Jadrana. Predigra: zvočni žurnal in kulturni film. V nedeljo 5. novembra ob 14. predstava ža mladlno. »Nisem bil pijan, bil sem samo močno »vinjen«, se brani obtoženec. — »Dobro,« reče sodnik, »Vi dobitc torej namesto štirinajst dni samo dva tedna zapora.« Ali ste že poravnali O naročnino • Papir vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Vranc Leskovšek Celje, Glaval lrg 16 Izsla je Blasnikova UELIHfl DRSTIKa H ———— 1 !T"^^*" za navadno lefo 193V ki ima 365 dni. „VEL1KÄ PRÄTIKst" je najstarejSi slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je Še danes najbolj obrajtan. V „Veliki PrstiUi" najdeš yse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniml, luninimi, vremen- skimi in dnevniini znamcnji ; solnčtic in lunine mrke; — lunhie spremeitibe; — poštiie določbe zo Jiujoslavijo ; — lestvice za kolke, za pobotnicc, kupne pogodbe in računc ; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zonrebu; — vsc scjmc na Kranjskem, Korofikem, Stajerskem, Prek- murju, Med2imurju in v Julijskl BeneCijl; — preglcd o koncu brejosti živine; — popis vscli važnili domačili in tujih do- godkov v preteklem letu ; — tabcle za računanje obresli; — 2ivljenjcpise va^nih in odloCilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, kl jlh rabi ktnctovalec in žena v hifii. — Ceua 5 Din. „VELIKA PRstTlKA" se dobi v vseh veCjih trgovlnah in sc lahko naroCl tii'M pismeno pri založniku: tishurni ]. Blasniha nasl d. d. u Ljubljani. Novo kuhinjsko kredenco iz trdega lesa in 2 omai*i prodam. Vpraša se v trgovini Kramar & Mislej, Celje. Kupim večjo dobro ohranjeno pisalno mizo Kino Union, Celje. V nedeljo, dne 5. XI. se vrši v Celju, Kralja Petra cesta 22 (čez dvorišče) razpfodaja raznega dobro ohranjenega p o h i s t v a in drugo. Redka prilika ! Kratek klavir železne konstrukcije, zelo dobro ohranjen, z lepim glasom se proda za 6500 Din. Naslov v upravi lista. Stanovanfe s 4 sobaini, centralno kurjavo, kopalnico in vsemi pritiklinami, topla in mrzla voda, se odda. Vpraša se Razlagova ul. 8a, II. nadstr. Več gospodov in dam sprejmem na zelo dobro domačo hrano. Naslov in cena se izve v upravi lista. Lepa gas*aža z električno lučjo na dvorišču, ugoden pro- stor za umivanje, se odda proti mesečnl na- jemnini 180 Din v zidanein hišnem poslopju v hiši v Celju, Kralja Petra c. 26. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRflVSKE BANOVINE C E L J E • prei Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- g?, na knjižice in tekoči račun ¦ Izvršujevse vde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamöi DraVSka banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davčno močjo = Vinho HuhouBC. obi. Eonces-mestni tesarshi moistep na Lavi hhi rpljll »zvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbc, ostrešja za |ll I liulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun Stev. 14.737 LEO INKRET fftSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DECKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne^na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Inserirajte v „NOVI DOBI"! Ustanovljena leta 8864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOM TRG (v las«mi pala^i pi»! koloiiwnru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsGm premožG- njem invsodavčno moqo Novim hranilnim vlogam jetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena ZVCZNfl TISMRNfl IN KNJIQOVEZNKd CELJE - 5TRO55nflTERJEVfl ULICfl 1 IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOCA DELA HITRO SOLIDNO IN PO ZMERN! CENI Urejuje Bado Petinik. — Odgovoren za konzorci] »Nove Dobo« in Zvezno tiskarno Milan Öttlna. ~ Oba v Celju