. :v
i GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Matter Deeenber 12th, 1983 at the Pott Offloe at Cleveland, Ohio, Under the Act of Angwt M, 1011.
Največji alovenaki tednik v Združenih Drfavah
Izhaja vsak torek
Ima 18,000 naročnikov. Naročnina:
Za člane, na leto...M...M$0J4
Za nečlane....................$1.00
Za Inozemstvo...............,$3.o0
NASLOV uredništva in upravniitva:
0117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Randolph 3012 t*Hn»niiimmiiiinJ
ACCEPTED FOF	£ ; J •	4 •	I - -- ~.*	ATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER S, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.			
Štev. 23. — No. 23.		CLEVELAND, O., 5. JUNfJ	fA	—r— (JUNE)	, 1927. Leto XIV. — Vol XIV.
VESTI IZ CLEVELAND A
—Te dni se je poročil naš znani slovenski odvetnik Mr. Frank J. Lausche, starejši sin občeznane Lauschetove družine V Clevelandu z Miss . Jane Shields iz Painesville, Ohio. Vso stvar je naredil bolj na tihem, toda končno smo pa vseeno zvedeli to zanimivo novico. Mnogo sreče!
—V torek dne 29. maja dopoldne je preminula rojakinja Ema Jerman, rojena Stražišar, stara 43 let, stanujoča na 739 E. 165th St. Tu zapušča soproga, dve hčeri in enega sina, dva brata, enega brata pa . v Minnesoti. Doma je bila iz vasi Mramorovo pri Lužerjih, kjer zapušča dve sestri. Bodi ji blag spomin!
—Dne 9. junija se poročita Mr. Anton Lubi, 6618 Bliss Ave. in Miss Jane Nosse, 6626 Bliss Ave. Vse najboljše želimo mlademu paru!
Ravno isti dan se poročita Mr. Frank Novak, 3761 E. 77th St. in Miss Ana Košak, 7811 Rosewood Ave. Iskrene čistitke!
' —Po kratki bolezni je preminul Frank Skrjanc, v " starosti 41 let. V Ameriki je bival J 4 let in je bil član društva ^v. Antrmc, društvu A. M. Stolih šek, št. 16, 9. D. Zveze. Doma je bil iz vasi Hraše pri Postojni. Tu zapušča soprogo in dva otroka. Naj v miru počiva.
—V četrtek 7. junija se vrši graduiranje učencev East High višje, šole, med katerimi je mnogo slovenskih fantov in deklet, in sicer sledeči kot smo mogli dognati iz seznama: Edward J. Kovačič. Harold R. Lausche, Frank Milavec, Frank G. Zabukovec, Helen Bonach, Vera A. Candon, Antonia Do-bricic, Anna J. Erste, Elizabeth Hoffer, Agnes Nose, Daniela M. Znidarsic. Naše čestitke gra-duantom!
—Pretekli petek zjutraj, 1. junija je odpotoval iz Cleve-landa dr. Vinko Šarabon, profesor zgodovine in zemljepisja v Ljubljani. V četrtek 31. maja je imel v Slovenskem Narodnem Domu predavanje o naših znamenitih krajih. Kakih 240 ljudi je bilo navzočih. Predavanje je bilo jako zanimivo, zlasti ker zna doktor vedno vpletati v svoj govor obilo humorja. Dr. Šarabon je odpotoval v Buffalo, n si bo od tam ogledal Niagarske slapove potem pa potuje v Washington, kjer mn bo naš kongresman Mr. Mooney razkazal znamenitosti glavnega mesta Z j edin j enih držav, in dne 9. junija se odpelje z ladjo "Sa-turaia" proti domovini. Opisal bo v časopisu "Slovenec," katerega športni urednik je, vse kar zanimivega in znamenitega je videl na svojem študijskem potovanju. Srečno pot, gospod doktor, vaš obisk nam je bil jako prijeten in za nas poučen in poln zanimivosti. Da bi se še kdaj videli!
—Orlice prirede v nedeljo 10. junija ob 8. uri zvečer banket s plesom v dvorani nove šole sv. Vida. Svojo pomoč so obljubile vrle članice Oltarnega društva, ki so znane, da znajo za mal denar izborno postreči. Med banketom bo zabaval dru-štveni tamburaški zbor, pri ple-
VSESTRANSKO ISKANJE
ITALIJANSKI ZRAKOPLOV POGREŠAN
Rim. Italija. 2. junija. — Italijanski zrakoplov "Italia," ki je se je že pred več dnevi podal na severni tečaj in do istega glasom poročil tudi srečno dospel, je na svojem povratu naletel na velike neprilike, da o njem ni več duha ne sluha. V zrakoplovu se je nahajal general Umberto Nobile, en duhovnik, ter 15 mož posadke. V obče se sodi. da so se vsi ponesrečili na svojem povratku.
Tem ponesrečencem na pomoč je šlo sedaj pet narodov, oziroma skupin iz petih raznih držav s parniki, aeroplani, pasjimi vpregami in peš. Poleg teh se bodo podali proti severnem tečaju iskat ponesrečene italijanske zrakoplovce Lincoln Ellsworth, Ronald Amundsen in poročnik Dietrick, bivši spremljevalec generala Nobile leta 1926, ko se je s svojim zrakoplovom "Norge" mudil na severnem tečaju.
Parnik "Cita di Milano," ki je zrakoplov "Italia" spremljal nekaj časa, se bo. iz Kings Bay ponovno skušal podati proti severu letalcem na pomoč, Če so še živi.
Danes se je podal norveški avijatik Holm proti severnemu tečaju, da bo izkušal kaj poiz-vedeti o ponesrečencih zrakoplova "Italia."
Iskanju tega zrakoplova se je pridružil tudi neki posebni oddelek sovjetske vlade iz Rusije.
-o-
Kaznovan atheist.
New Ycrk, 22. maja. — Pred tukajšnjo sodnijo se je moral te dni zagovarjati Charles Lee Smith, predsednik Zveze za razširjanje atheizma (bogotaj-stva), ker je nedavno poslal grozilno pismo Rev. John Stra-tonu, pastorju Calvary bapti-stovske cerkve. Sodnik Healey je določil, da mora brezbožni Smith plačati $100 kazni ali pa iti v zapor za 30 dni v prisilno delavnico, ker je na grdi način napadel označenega duhovnika.
Washington, 1. junija. — Predsednik Coolidge bo letošnje počitnice s svojo družino prebil v državi Wisconsin. Izbral si je krasno vilo pokojnega Henry Clay Pierce, ležečo ob Cedar otoku, blizu naselbine Brule, 30 milj oddaljeno od Superior, Wis. Od tukaj se napoti • dne 14. junija, oziroma dva dni po otvoritvi republikanske narodne konvencije v Kansas City, Mo.
Danes je odpotoval v Wisconsin Colonel Ed. Sterling, da uredi vse potrebno za bivanje predsednika na njegovem letoviškem prostoru. Nova začasna Bela hiša bo v mestu Superior, Wis., kamor se bo predsednik vsak dan vozil z doma.
Piercejevo posestvo ob Cedar Lake obsega 2,000 akrov zemlje. V označenem jezeru je mnogo žlahtnih rib, kar je predsednika zvabilo tjakaj na počitnice, ker je strasten ribič. Vila, v kateri bo stanoval, ob-sega osem sob.
V Superior, Wis., delajo že sedaj velike i predpriprave za
Veteran, podpredsedniški kandidat.
St. Louis, Mo., 1. junija. — Vodstvo druge divizije ameriških veteranov je danes sestavilo poseben odbor, ki bo delal na to. da bi bil na republikanski narodni konvenciji nominiran za podpredsedniškega kandidata Hanford MacNider, bivši načelnik Ameriške legije in pomožni vojni tajnik. Kampanjski odbor ima svoje zastopnike ze v 28 državah, ki bodo delali za MacNiderja.
5u pa bo igral Hace Trio. Sot torej tu vsi pogoji za izborno nabavo, torej so vsi prijatelji Orla vljudno vabljeni, da se vdeleže te zabave v obilem številu. Vstopnice k banketu in plesu so po $1.00, in jih že razprodaj a jo Orlice. Dobite jih čudi pri Josip Grdini, 6121 St. Clair Ave* Na svidenje pri veseli domači zabavi!
—Dne X. junija se je vsled )bupa ker ni mogel dobiti nobenega dela, zastrupil rojak Josip Hriberšek, stanujoč na ,6211 Glass Ave., star 45 let.
FuOITNICE PREDSED.
PREDSEDNIK COOLIDGE BO ŠEL V WISCONSIN.
in njegovega spremstva, kajti država Wisconsin še ni imela nikdar prilike, da bi v nji živel kak predsednik Združenih držav.
Predsednikov pridigar.
Superior. Wis., 1. junija. — Ko se bo letos predsednik Coolidge mudil na počitnicah nedaleč od tukaj, bo hodil ob nedeljah v malo leseno kongregaci-onalno cerkvico v Brule, ki ima samo za 100 vernikov sedežev. Pastor te cerkve je slepi Rev. John Taylor iz Dulutha. Na-vedenec čita evangelij in sv. pismo iz knjig po Braille vem sistemu. Rev. Taylor je jako ponosen, ker mu je dana prilika, da bo postal pridigar predsednika Združenih držav.
Bojkot Italiji.
Dunaj, 1. junija. — Protiita-lijanske protestne demonstracije v tem mestu ter v drugih krajih Jugoslavije so danes polegle. Da se izvede primerno maščevanje napram Italiji, je Narodna obrana izdala na ves narod primeren poziv v svrho bojkota nakupovanju italijanskega blaga.
Povodom zadnjih izgredov v Belgradu, kjer so visokošolci napadli italijanski konzulat v Belgradu, je bilo ranjenih nad 60 oseb, ena mrtva, več sto pa aretiranih. Ljudstvo je jako razburjeno in jezno na notranjega ministra Korošca, ker ni posredoval, da bi se te izgrede pravočasno zadušilo.
Nova iznajdba.
Berlin, Nemčija. — Profesor Erich Greichen je izumil nove vrste smrtonosne žarke, ki vse mahoma uničijo ter pokončajo celo atome. Ti žarki so povsem nevidni in se jih lahko sestavi v kako cev. Razne vlade so mlademu izumitelju ponudile že velike svote za to iznajdbo, kik bi služila osobito dobro v vojni,
PERUŠK0VA RAZSTAVA
t Ely, Minn. — Grefcory Pei
rušek, ameriški slovenski sli-kar-umetnik. rodom iz ribniškega okraja, ki je že razstavil svoja dela v Chicagu, Clevelandu in Milwaukee, bo koncem julija razstavil svoje krasne slike tudi v tej znani slovenski naselbini na Ely, Minn. Zaeno bo pa tudi predaval o slikarski umetnosti.
Peruškovc slike bodo razstavljene v Community Center dvorani ob priliki konvencije J. S. K. Jednote, in sicer od 28. julija do 5. avgusta.
Poleg par starih del, ki jih je bilo videti na prejšnjih razstavah, bo Perušek razstavil povečini svoje najnovejše umotvore, ki se, kakor sam izjavlja, precej razlikujejo od prejšnjih v liniji, izražanju in stilu.
Izdelanih ima nekaj novih slik iz Minnesote. kakor Ely, Eveleth, Tower itd. Izgotovil je tudi lep portret najstarejšega in prvega slovenskega naseljenca v Ely, Minn., sivolasega starčka Frank Lozarja.
Minnesotskim rojakom bo tako končno dana prilika ogledati si zanimiva umetniška dela na platnu, ki jih je. ustvaril naš Perušek. Obenepjjj*. - J* tudi važno, da seznanimo ameriško javnost z našim umetnikom ter da tako pokažemo tudi kulturno stran slovenskega, oziroma jugoslovanskega naroda, ki jo v tem pogledu predstavlja naš ro-jak-umetnik.
Na obisk v staro domovino.
Very Rev. Matija Šavs, dekan v Shakopee, Mifm., bo po večletnem presledku zopet obiskal svojo rojstno domovino, divno Gorenjsko. Iz New Yorka odpotuje preko Trsta dne 9. junija, nazaj v Ameriko se pa vrne preko Hamburga dne 17. avgusta Ker nima nobenega več izmed svojih ožjih sorodnikov, bo ta čas porabil za potovanje po Jugoslaviji, Bulgariji, Cehoslovakiji, Avstriji in Nemčiji.
Na obisk v staro domoivno je odpotoval tudi Rev. Dr. John Zaplotnik. .župnik pri župniji sv. Cirila in Metoda v Rock Springs, Wyo. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomesto-val Rev. John Henry. Gospod Zaplotnik bo obiskal Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Švico in Jugoslavijo.
Želimo obema gospodoma srečno potovanje, mnogo razvedrila in da bi se oba zdrava zopet nazaj povrnila.
VESTI IZ DOMOVINE
Nesreča na morju.
Marthas Vineyard, Mass., 1.
junija. — V tukajšnji bližini se je včeraj potopil tovorni parnik "Kershaw," ko je v gosti megli zadel v nek drugi parnik. Izmed 38 mož posadke se jih je 29 rešilo, devet mornarjev je pa utonilo.
Važno za člane društva št. 41.
Prihodnja redna mesečna seja se vrši v nedeljo, dne 10. junija, ne pa 20. junija, kakor je bilo v zadnji številki Glasila pomotoma poročano!
Ob 85-letnici mora K. S. K. J. šteti 35,000 članov in članic.
Umorjenega so našli pri glavnem kolodvoru v Veliki Kikin-di železniškega uradnika Duša na Stanoviča. Morilca še niso izsledili.
Kap je zadela 82-letnega Antona Kranerja iz Krčevine pri Mariboru. Na poti v bolnico je umrl.
Velike poplave so bile vsled obilnega dežja pretekle dni v Slovenski Krajini. Voda se je razlila po polju in travnikih. Najbolj so prizadeti hribovski kraji v gornjem delu Slovenske Krajine, kjer je voda trgala plodno zemljo in jo odnašala s seboj. V poplavljene kraje je bila poslana komisija, da preceni škodo.
V Dravi so našli peto žrtev Danico Lešnikovo, katera je skupno s svojo mamo in sestro preminula v valovih 10. aprila pri znanem Felberjevem otoku
Prekuc avtomobila v sedem metrov globok jarek. Zadruga za izvoz jajc v Št. Juriju ob južni železnici ima tri tovorne avtomobile, s katerimi prevaža jajca. Enega izmed njih je upravljal šofer Franc Klanjšek Ta je vozil v soboto svečer po cesti iz Kozjega proti Št. Ju riju. Okrog- polnoči je moralo biti. ko je vozil iz Šmarja proti Št. Vidu pri Grobelnem. Tam je izgubil oblast nad motorjem in tovorni avtomobil se je prekucnil v okoli sedem metrov globok jarek. Na avtomobilu je bilo naloženih šest velikih zabojev z vsebino 1,440 jajec, ki so se seveda pri nezgodi pobila. Žrtev nezgode pa je postal tudi spremljevalec voza, 19-letni Ludovik Gosak, doma iz Št. Jurija. Še le v nedeljo zjutraj so ga izvlekli izpod tovornega avtomobila. Imel je stisnjeno glavo in eno oko mu je bilo izbito. Bil je seveda mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri sv. Juriju. Nič se pa ni zgodilo šoferju. Le noge je težko izvlekel izpod voza.
Smrtno se je ponesrečil tovarniški delavec Jakob Pucelj na Jesenicah na Gorenjskem. Ko je hotel na žrjav ,mu je spodletelo in je padel kakih 10 do 12 metrov globoko na tračnico.
Umrl je dne 16. maja popoldne gospod Alojzij Leben, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom. Rodil se je 11. januarja, 1878 v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. V mašnika je bil posvečen 25. julija, 1905. Kapla-noval je v Galiciji, Hočah, Slivnici pri Celju, pri Sv. Marjeti pri Ptuju ter Poljčanah. Pred pol letom je bil imenovan za župnika pri Sv. Križu nad Mariborom. Rajni je bil neumoren delavec v vinogradu Gospodovem.
Strašna nesreča v mlinu. Nikola Cunj ko. 53-letni posestnik z Zdene pri Savskem Marofu, je peljal v pondeljek 14. maja s svojim sinom Vidom pet vreč žita v mlin Hotka v Rigoncah ob Sotli. Da ne bi delala dvakrat dolge poti, sta kar počakala, da je mlinar zmlel njihovo žito. Že je bilo skoro vse semleto in zadnjo vrečo moke sta polnila oče in sin, da bi potem hitro šla domov, kar se s silnim pokom razleti mlinski kamen. Drobci so zadeli vse,
POLET ČEZ PACIFIC
Honolulu, 1. junija. — Danes popoldne ob 3:19 je semkaj dospel ameriški trimotorni mo-noplan "Southern Cross," do-vršivši prvi del svojega 7,788 milj dolgega poleta v Avstralijo. V zrakoplavu se nahajajo Štiri osebe. Razdalja iz Oak-landa v Californiji, odkoder se je ta monoplan podal predvčerajšnjim ob 3:27 popoldne znaša 2,400 milj. Ves čas med tem poletom se ni pripetila letalcem nobena nesreča. To razdaljo so naredili v 27 urah in 28 minutah.
Poveljnik tega letala je kapitan Charles Kingsford Smith, pilot je Charles T. P. Ulm, radio operator James Warner in Hary Lyon navigator. Vožnja je bila nad vse zanimiva in po-voljna brez kakega zadržka.
Od tukaj naprej se bodo letalci podali na Fiji otočje, 3,100 milja oddaljeno, in od ta naprej pa proti Avstraliji. To bo najdaljši polet v zgodovini zra-koplovstva.
Pogumne ameriške letalce je na licu mesta pozdravil guverner Farrington in več tisoč bro-ječa množica domačega ljudstva.
RAZNE KRATKE VESTI.
ki so bili v bližini. Nikola Cunj-ko je dobil tako močan udarec v glavo, da je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Ostala dva, Vid Cunjko in mlinar Hotko sta bila le lažje ranjena. Na lice mesta so došli orožniki in ugotovili,, da je bil razleteli mlinski kamen skoro nov in okovan ter je torej nesrečo pripisati le slučaju.
Smrtna nesreča v tovarni.
Tovarniški delavec, vozač žrja va med martinarno in valjar-no. Jakob Pucelj, je v pondeljek ob šestih zjutraj prišel v službo kot navadno. Žrjav je dostopen le po železni lestvi katera se onemu, ki gre po njej. močno upogiba. Ko je Pucelj okoli sedmih hotel na žrjav, mu je spodletelo in padel kakih 10 do 12 metrov globoko ter priletel na tračnico. V trenutku, kc je padel, ni bilo nikogar v bližini, tako da natančnega časa nesreče prav za prav nihče ne ve. Našli so ga ležati na tleh s prebito lobanjo v mlaki krvi. Ker je bil še živ, so ga prepeljali v tovarniško bolnico, a med potjo je izdihnil. Zapušča vdovo ter pet nepreskrbljenih otrok. Bil je vesel značaj, nikdar klavern in potrt in kot godec vedno šega v in priljubljen med svojimi tovariši.
Umrl je po dolgotrajni bolezni na očetovem domu v Stranski vasi bivši načelnik železniške postaje g. Valentin Zerov-nik. Pokopali so ga v soboto 12. maja na pokopališču na Dobrovi pri Ljubljani. Zapušča mlado vdovo in enega otročiča. Bil je osem let v državni službi, nazadnje kot načelnik železniške postaje v Novi Kapeli-Batrini v Slavoniji.
Umrl je v pondeljek, dne 14. maja ob desetih zvečer v Celju g. Mihael Vrečko, brat odvetnika g. dr. Josipa Vrečka in njegov dolgoletni solicitator. Pokojni je dosegel lepo starost 77 let
—V' mestu Newark, O., je imela policija že precej obnošene uniforme, za nakup novih pa ni bilo denarja. Da se temu odpomore,' 'je župan odredil javen ples v inestni dvorani in policaji bodo kmalu dobili od tega prebitka čisto nove uniforme. Znat' se more!
—S 1. junijem je bilo v Clevelandu iz mestne službe odslovi j enih 950 delavcev, ki so popravljali in pometali ceste. S tem si bo mesto prihranilo na mesec $82,000. Med odpuščenimi je največ samcev.
—V Mason City, Iowa, je dne 2. junija neki ropar na cesti ustavil hromega J. F.. Poola veleč mu, naj dvigne kvišku obe roki. Ker je pa imel Pool samo eno zdravo roko. drugo pa umetno, ni mogel ukaza izvršiti. Bandit je nesrečnika vsled tega na mestu ustrelil.
—V Omaha, Neb., je 1. junija 17-letni dijak višje šole Walker Suchart pred javno knjižnico ustrelil svojo sošolko 15-letno Alice Brainard in zatem izvršil samomor. Vzrok: nesrečna ljubezen!
—V Chicagu, 111., se je leta, 1926 izdalo za cukerčke (candy) 475 milijonov dolarjev.
—V Jazakovem, na Ruskem je nedavno umrla najbolj debela ženska v državi, 30-letna Naderjda Jakovijeva, ki je tehtala 410 funtov. Tekom zadnjih 10 let je povžila vsak dan po 10 funtov mesa; čez prsa je merila 72 palcev; umrla je vsled srčne bolezni.
—Španija namerava svoj vladni sistem reorganizirati po načinu fašistov v Italiji, da ne bo pripoznala nobene politične stranke, ampak samo zastopnike Narodnega konferenčnega odbora.
—Dne 4. junija je na vojaški akademiji Annapolis graduiralo 171 gojencev, kar znači najnižje število tekom zadnjih 10 let.
—Oblasti v Vladimirovacu, Bosna, so aretirali 90-letno cigansko vedeževalko Anujko Piston ja, ki je zadnjih 50 let kmeticam prodajala poseben strup, da so ž njim spravljale svoje može s pota.
—Znano Carl Schurzovo višjo šolo v Chicagu, 111., bodo tako pregradili, da bo zavzemala za 10,000 učencev prostora; sedanje število znaša 7,700. To bo največja višja šola nele samo v Ameriki, ampak tudi na celem svetu.
—Dne 1. junija je iz Wash-ingtona, D. C., na Japonsko odpotovala Miss Seisu Matsu-daira, hčerka japonskega poslanika, ker se bo v jeseni poročila z japonskim prestolonaslednikom Chichibu-jem.
Važno imenovanje.
Washington. 2. junija. — Predsednik Coolidge je imenoval bivšega vojnega tajnika Newton D. Bakerja iz Cleve-landa kot ameriškega zastopnika za arbitracijsko sodišče v Haagu. Naša država bo imela na prihodnji konvenciji tega mednarodnega razsodišča Štiri zastopnike. Poleg Bakerja bodo tudi: Elihu Root, John Bassett Moore in Charles Evans Hughes.
Društvena naznanila

Društvo sv. Janeza Krstnika, ugrabila našeg vrednog i mar-
št 14, Butte, Mont.
Priporočam članom našega društva, ki se niso udeležili zadnje seje, da se udeležijo polno-številno prihodnje seje dne 10. junija, ker bomo imeli na dnevnem redu neko važno točko. Da je pa ne bo rešilo le nekoliko članov, zatorej je bilo sklenjeno, kateri se ne udeleži seje gori imenovanega dne, naj pričakuje kazen, ki mu bo naložena.
ljiveg člana i večgodišnjeg bivšega tajnika društva našega, brata Ivapa Kulišiča.
Pokojni brat bio je kao je-dan najstariji član od ustroje-nja društva sv. Petar i Pavao od godine 1905 pa do danas, dakle pune 23 godine. Bio je veliko uljudan i marljiv član društva u ovi dugi niz godina. Pokojni brat bio je rodom iz Dalmacije, mjesta Dubrovnika,
John Malnerich, tajnik.
Toliko v naznanilo in ravna- bio je star kod svoje smrti 55 nje.	.	(godine, pokopan na rimokato-
■ ličkem St. Mary groblju v j Sharpsburg, Pa. Ostavlja izza sebe žalujoču suprugu i mnogo roda i prijatelja. Umro je dana 18. maja, a pokopan na 22. maja.
Naše društvo položilo je po-
NaznanHo.
Članom društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., se tem potom naznanja, da je bil na zadnji mesečni seji izvoljen za bolniškega obiskovalca sobrat! kojniku vjenac na odar, istota Alojzij Flore. Njegov naslov J ko i društvo Angjel Čuvar od-
je: 1470 High St., N. S. Pittsburgh, Pa.
V slučaju nesreče ali bolezni se naj vsak Član društva njemu
sjek br. 4 H. B. Zajednice, koje je pokojnik bio članom više godina.
Tebi, dragi brate neka bude
javi takoj isti dan, ko zboli in lahka črna zemlja i počivaj u tako tudi isti dan, ko ozdravi, \ miru božjem. Neka Ti svjeti kajti na podlagi pravil se bo le vječna luč, a Tvojoj suprugi i na ta način vpoštevalo in rav- j rodu Tvorne naše iskreno sau-nalo glede izplačila bolniške češče. podpore.
Pozdrav vsema članstvu
Vinko Besal, tajnik.	Naznanilo.
--Iz urada društva sv. Jožefa,
Društvo sv. Alojzija, št. 47, št. 110, Barberton, O., se na-
Mirko MateSič, tajnik.
Chicago, 111.
znanja vsem članom našega
Vsi člani društva sy. Alojzi-	društva, da na podlagi sklepa ja, št. 47, se uljudno opozarja-	zadnje glavne seje v mesecu jo na redno mesečlio sejo, ki	decembru, 1927 se vršijo prise vrši v soboto, 9. junija, v na-	hodnje tri mesece redne seje, vadnem prostoru. Na tej seji	to je v mesecu juniju, juliju in pride na dnevni red glasovanje	avgustu tekom tedna, in sicer o dveh prtdlogih, kot je bilo	vsak tretji četrtek v mesecu,
poročano iz glavnega Udeležite se torej vsi. Bratski pozdrav
' John Gottlieb, tajnik.
urada, začetek ob sedmi uri zvečer. ! Torej v mesecu juniju se vrši seja 21., v mesecu juliju 19. in v mesecu avgustu 16.
Vsi člani ste naprošeni, da blagovolite to vpoštevati. S sobratskim pozdravom Joseph Lekšan, tajnik.
NAZNANILO iz urada društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O.
S tem naznanjam članom na-	-
šega društva, ki niso bili navzo- Društvo sv. Mihalja, br. 163,
či na zadnji mesečni seji dne 13. maja t. 1.. da smo na isti
Pittsburgh, Pa.
Pozivaj u se svi člani i člani-
soglasno odobrili premembo	ce gore omenjenog društva, da
rednih mesečnih sej v poletnem	svih po mogučnosti, to jest ko-
času za junij, julij, avgust in	ji nerade da dojdu na dojduču
september. V teh mesecih se	sjednicu, koja če se vršit 10.
bodo seje vršile vsako drugo	j una točno u 2 sata poslepodne.
soboto v mesecu zvečer ob sed-	Štovana brača! Na ovoj mih in ne pa na nedeljo. Pri- j sjednici čete riješit jeli hočemo
hodnja seja bo torej dne 9. ju-	imat društveni piknik ali ne?
nija ob sedmih zvečer v navad-	Zato je svaki član i članica du-
nem prostoru. Pričakuje se	žan da dojde na sjednicu i svo-
večje udeležbe od strani član-	je mišljenje izjavi, što misli
stva kakor dosedaj.
Nadaije se opozarja cenjeno
ra dobrobit društva. Dalje bračo i sestre, koji
javnost, osobito članstvo na na- imate još kod sebe ispovedne šo društveno vesetico, ki se vrši cedulje, molim vas, da mi jih dne 17. junija na cerkvenih predate na dojduči sjednici, jer prostorih v Maple Heights. I je sada več zadnje vrijeme. Dolžnost veže vsakega člana, da Lepo se zahvaljujem cijelo-se te veselice udeleži. Žalost-! kupnom članstvu na točnoj no, toda resnično je, da se več ( uplati za mesec maj, i prosim
članov našega društva
redne letne veselice ni udeležilo že od pet do osem let. Vsakemu — saj upam — je znano, da s tako nizkim bolniškim asesmentom društvo plačuje $1 dnevne podpore, in da se vs.ed tega prireja društvene veselice v svrho pokritja morebitnega
naše j sve skupa da tako vrše i nadalje. Isto opominjam one, koji
več duguju više mjeseci, da svoju dugovinu podmire dok nije prekasno jer u slučaju nesreče če ju morat sami nase krivnju primit.
Sa bratskim pozdravom Thomas Belanich, tajnik.
priraankljaja v bolniški blagajni, zato pa je dolžnost vsega Iz urada društva Marija Pomoč članstva, da se udeležuje teh Kristjanov, št. 165, West Allis, društvenih prireditev, saj so	—
vendar v korist članstva! Izjema pri udeležbi so priglašeni 27 bolniki.
Wisconsin.
Naše društvo je obhajalo dne maja svojo 10-letnico v
| South Side Turn dvorani. Ta Torej naj bo naš trdni sklep slavnost se je vršila v naj le p-za sedaj, da gremo vsi, od pr- šem redu in razpoloženju ter z vega do zadnjega na naš piknik nepričakovano obilno udeležbo.
dne 17. junija! S sobratskim pozdravom ANTON KORDAN, tajnik.
"Društvo sv. Petar i Pavao, otisjek br. 64, Etna, Pa.
Povabilu so se odzvali sledeči sobratje glavni uradniki K. S. K. Jednote: Joseph Zalar, glavni tajnik; Frank Opeka in Frank Gospodarich, finančna odbornika; Mrs. Louise Liko-Daje se do znanja članstvu j in Frank Francich, nad-gore ini -novanog društva da zornika.
nas je po etila žalostna vjest j Zastopana se bila tudi slede-i nemila rt, koja nam je ča društva: sv. Janeza Krstni-
ka, št. 65, sv. Jožefa, št. lflB društvo sv. Ane, št 178, Milwaukee, in društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, D!., in sestre Slovenije, West Allis, Wis.
Slavnosti so se udeležila tudi sledeča pevska durštva: društvo "Zarja" in od društva Marija Pomoč Kristjanov članice in zbor cerkve sv. Janesa. Poleg številnega občinstva sta bila navzoča iz West Allisa župan Mr. Delbert Miller in pa alderman, sobrat Mike Benesch.
Ob 10. uri dopoldne je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval naš g. župnik Rev. Marko Pakiž; po sveti maši smo se vsi podali h kosilu in potem pa v dvorano, kjer se je začel slovesen sprejem novih Članov in članic ob 2. uri popoldne, in pri tem sprejemu je bilo sprejetih 33 novih članic za naše dru štvo, kar je lepo število, in upam, da bo tudi za naprej društvo tako raslo. Prav lepo se zahvaljujemo chikaškemu oddelku (team), ker so ta sprejem priredili, ker kaj takega še ni bilo v Milwaukee. In ko je bil sprejem končan, se je naš drugi program začel. Sobrat Joseph Zalar in Frank Francich stk otvorila program z govorom, omenjala sta dobrote dru štva in pa Jednote, in zatem je brat Josip Zalar vodil ves program za popoldne. Kot drugi govornik je bil pozvan k besedi vsem priljubljeni in častiti g. župnik Marko Pakiž, katerega je občinstvo z velikim zani man jem poslušalo; temu je sledil nastop mladinskega oddelka z deklamacijo in petjem. Potem sta pa Miss Marion Beraus in Mr. Frank Žagar igrala na violino in pa na piano solo. Potem sta bila pozvana na oder Ynestni župan Mr. Del, Miller in alderman Mr. Mike Benesch Tem so sledili govori sobrata F Opeka in Mrs. Louise Likovich ko sta nam povedala dosti dobrih stvari. Nato so zapele članice našega društva pesem "Le pevaj," in potom je nastopilo pevsko društvo "Zarja" in pevski zbor cerkve sv. Janeza. Na zadnje je zapela Mary Si monig neko solo pesem. Temu^ je sledil govor sestre Josipine Schlosar, predsednice našega društva, ki se je zaeno zahvalila vsem navzočim v dvorani.
Pri večernem programu je bila vprizorjena znana burka "Trije tički," katero so pred stavljali igralci iz% Chicaga. Vsi smo bili zadovoljni s to igro, ker je v resnici smešna.
Torej se pri tej priliki še en krat lepo zahvaljujemo v imenu društva našemu čast. g. župniku Rev. M. Pakižu za darova no sv. mašo in za ves trud pri mladini, da je tako lepo nastopila. Hvala tudi bratu John Kovačiču, našemu organistu, ker se je tudi zelo trudil s petjem. za društvo in pa za mladinski oddelek. Dalje lepa hvada glavnim uradnikom za prijaznost in lepe govore v dvorani. Lepa hvala vsem društvom za udeležbo. Lepa hvala pevskim klubom in dirigentu Mr. Heimu Hvala tudi vsem onim, ki so bili pri igri in sprejemu. Ne smemo pozabiti izraziti hvale tudi sestram kuharicam: Mary Schwigel, Frances Janezich, Agnes Lah, Mary Cearar, Mary Benesch, Rose Moze, Sophie Moze in Uršuli Golle, ker so s< toliko trudile in pripravile tako okusna jedila in za točno postrežbo. Hvala tudi kelnari-cam in dekletom, ki so nosile stvari na mizo. Hvala članicam ki so bile pri bari: Mary Sar-čeč, Rose Bizjak, Mary Komar, Agnes Pavček, Angelina Pish-kur, Justina Lamovsek, Anna Lepusch in Antonija Grudan. Lepa hvala onim možem, ki so s svojimi avtomobili vozili ehi-caške goste v cerkev in pa nazaj v dvorano; bili so: Joe VVin-dishman, Frank Francich,. Fran Janezich, John Petricli, Mr. Greli, Andrew Bizjak in Mike Stepic, Mary Grdina, Josephine Benesh. Hvala tudi tajnikom Modic, Frances Skully, Vida in tajnicam ter predsednikom j Kmet, Aliče Kmet, Victoria
powsli^
sprejemu in Vsem onim, Id so bili v pripravljalnem odboru, to so: Mr. Louis Sekula, Joe fcrant, Mary Luksich, Margaret Ritonia, Frank Pauc, Joe Windishman, John Schwigel, John Može, Mr. Gerich, Frank Pishkur, John Schlosar. ! Končno še enkrat lepa hvala vsem skupaj, ki so se udeležili te slavnosti.
Mary Petrkh, tajnica.
i SPOMINI^NA MAG-DALENIN DAN
Kakor smo pričakovali, tako se je tudi zgodilo! Naše Mag-dalence v Clevelandu (društvo št. 162 K. S. K. Jednote) so v pravem pomenu besede dospele "over the top." Bolj pomenu bnega in lepšega dneva si ne more nobeno drugo podporno društvo želeti in misliti, kakor je bila za naše Magdalence predzadnja nedelja, dne 27 maja.
Že samo nebo jim je za proslavo njih zmage naklonilo naj lepše vreme v cvetočem maju To je bilo tudi prav in umestno, da je največje društvo kake slovenske podporne organizacije lahko proslavilo dan svoje tek /novalne zmage na najbolj sijajen način.
Dopoldne ob 10:30 uri je pohitelo v cerkev sv. Vida mnogo žlanic k sv. maši, ki se je brala za to društvo, popoldne je bilo pa treba dovršiti predpriprave za slavnost, ki se je imela pri četi ob 5. uri.
Na Glass Ave. pred našo farno šolo že dolgo časa, ali sploh še nikdar ni stalo toliko akrašenih avtomobilov kot nedeljo popoldne 27. maja, 35 po številu, en avtomobil bolj lično okrašen kot drugi. Na čelu, oziroma v prvem avtomobilu se je peljala z zlatim kla divom kot K. S. K. J. oblečena Miss Mary Pikš, ob strani kot sv. Magdalena oblečena Miss Anica Oražem; njima so sledi le številne unlade družiee in drugi častni spremljevalci kla diva, glavni uradniki Jednote, ustanovnice in uradnice dru štva, zastopniki povabljenih društev itd. Ta dolga parada z avtomobili je dospela okrog pol šeste ure po Addison Rd. na St. Clair Ave. pred Slovenski Narodni Dom. Piskanje rogov avtomobilov je bilo slično tre-notku kakor tfi peljali predsednika Združenih držav po naši naselbini. Mr. Bukovnik je porabil to priliko, da je povzel več prizorov te parade na svoj movie" aparat, ali na premikajoče slike.
V veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma je čakalo že številno članic tega društva, tako tudi Članstva drugih društev, da prisostvujejo slovesni izročitvi Zlatega kladiva prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki sedaj gotovo največjem podpornem društvu širom naše nove domovine, društvu sv. Marije Magdalene, št. 162.
Pa se je ob burnem ploskanju občinstva, sedečega v par l;erju in na galeriji dvignil za-stor na odru
Slavnost je bila otvorjena z igranjem himne "America," katero je proizvajal orkester Mr. Albert Kavšeka, člana naše Jednote. Ta orkester je tudi izborno sviral pri večerni plesni zabavi v gornji dvorani Slovenskega Narodnega Doma, godbo v spodnji dvorani je pa vodil brat B. Hace..
Jako okusno ozaljšan oder z rožami in zastavami so zasedli glavni uradniki K. S. K. Jednote, uradnice društva, glavna ustanovnica Mrs. Mary Kaušek, potem častno spremstvo Zlatega kladiva in 15 družic. Družice je vodila Miss Josie Menart, podpredsednica društva in bivša tajnica. Iste so bile sledeče gospodične: Jennie Gornik, Anna
in 11
Ana Biidan, Čarofina Josie Gorenči«, Theresa Gorenčič, Mary Skrbeč in Mary Gerdanc.
Prvo točko programa na odru je otvorila tajnica društva, Mrs. Mary Hochevar, ki je imela tudi ves nadaljni spored pod vodstvom in v oskrbi. Boljše Članice, oziroma boljše moči za vodstvo take slavnosti si društvo sploh ne more misliti ali čelo izbrati. Mrs. Hochevar ima junaški in zelo prikupljiv nastop, močan glas, dar govora ip prijazen nasmeh; celo v senat-ski zbornici bi svojo ulogo dobro izvršila kot senatorica.
V kratkih in jedrnatih besedah nam je orisala ves pomen današnje slavnosti in izrazila veselje vseh Članic društva sv. Marije Magdalene, ker so dosegle to redko čast, da imajo danes Zlato kladivo K. S. K. Jednote v svoji sredini. Orisala je na kratko zgodovino in razvoj društva in hvalila pijo-nirje ter pijonirke društva za njih agilno delovanje pred 11 leti. Danes je to društvo največje krajevno društvo kake slovenske podporne organizacije v celi Ameriki; zato je lahko tudi naša elevelandska naselbina in država Ohio ponosna. Med govorom je nastopilo na oder 13 belo oblečenih mladih deklic, izmed katerih je vsaka nosila tablico z letnico in skupnim število članstva. Društvo je naraščalo po letih sledeče Ob ustanovitvi je Štelo 64 Čla nic aktivnega oddelka, koncem leta 1917—132 članic; 1918— 185; 1919—201, 1920—277 1921 — 327, 1922 — 340, 1923 — 398, 1924 — 462, 1925 — 537, 1926 — 591, 1927, 654 in danes 728! Govoru sestre Hochevar je sledil buren aplavz, osobito še tedaj, ko je članice navduševala, da naj ne odneha jo popred, dokler se ne doseže 1,000 članic, da bo šlo na pri hodnjo konvencijo 10 delega-tinj.
Nato je K. S. K. Jednota, katero je v krasni obleki predstavljala Miss Mary Pikš na svilnati blazinici ležeče Zlato kladivo izročila navzočemu glavnemu predsedniku bratu A Grdina s primernimi besedami Brat glavni predsednik kot znan izboren govornik in vnet Jednotar je naj prvo v imenu glavnega odbora in vsega Jednotinega članstva iskreno čestital društvu sv. Marije Magdalene na tej izredni časti in izročil Zlato kladivo predsednici društva, sestri Heleni Mally, ki se je v kratkih besedah v imenu društva zahvalila glavne mu predsedniku in vsemu glav nemu odboru za to izredno čast in priznanje. Zasluga za pridobitev tega častnega kladiva ne gre nji (predsednici), ampak tudi ostalim agilnim članicam, ki rade pridobivajo nove članice. Nato je Zlato kladivo v varstvo izročila Miss Anici Oražem, ki je v veličastni obleki predstavljala društveno patro-no sv. Magdalene. Ta je obljubila, da bo s pomočjo božjo skušala čuvati to dragoceno častno svetinjo društva, da ostane vedno tukaj. Vrezan napis na Zlatem kladivu je sledeči: "1924. Častno kladivo, ast K. S. K. J. 1925. — Slavno društvo! Pri tebi ostanem, dokler boš nosilo častno zastavo največjega društva K. S. K. Jednote."
Zatem je nad vse fino in izborno deklamirala pesem — "Clevelandske Amazonke" 14-etna Marica Pustotnik. Pesem se nanaša na društvo sv. Marije Magdalene, ker so dosegle Zlato kladivo; ista je bila že nedavno priobčena v Glasilu. Za ta izboren nastop je mlada deklamatorica žela buren aplavz (ojega je v resnici tudi zaslužila.
Nato so bili predstavljeni častni gostje ali svatje te prireditve, izmed katerih je vsakdo čestital društvu. Bili so sledeči: oče, brat Anton kaušek,
stric in teta Mr. in Mrs. Josip Ogrin, starešina in njegova družica Mr. John in Mrs. Frances Zulich, za župana je pa bil brat Anton Skulj. Ta častna družba je delala jako lep nastop in vtis pri tej slavnosti. Med temi je bil krasen govor osobito brata John Zulicha, finančnega odbornika K. S. K. Jednote, kot glavni ustanovnik društva sv. Marije Magdalene, tako tudi brata Pavel Schnel-ler kot soustanovnika tega društva in tedanjega glavnega Jednotinega predsednika. Sestra Mary Kaušek, kateri gre največ zasluge za ustanovitev tega društva je bila tako vesela in ginjena, da se je namesto govora samo sladko nasmejala in molčala. Predsednici društva sestri Mally so njene ožje prijateljice izročile lepo košarico s svežimi rožami v poklon in spoštovanje.
Ker se je istočna v Clevelandu mudil tudi sobrat Mihael Hochevar, Jednotin nadzornik, je bil tudi on pozvan na oder, ter je Magdalencam čestital v imenu obeh društev K. S. K. Jednote iz Bridgeporta. Pri tej slavnosti je bil navzoč tudi urednik Glasila.
Da je bil pa program nekoli ko izboljšan, oziroma spremenjen, sta stopili na oder članici društva sestri, Miss Petrovčič in Mrs. Svigelj. Zapeli sta v duetu (sopran in alt) lepo pe sem "Divja rožica" in "Ne obupaj." V resnici je društvo lahko ponosno, ker ima v svoj; sredini tako izborne pevke Krasen sopran Mrs. Svigelj, ta ko tudi lep alt njene sestre Miss Petrovčič bi se lahko s ponosom čulo na vsakem koncertu. Za svoj nastop sta izborni pevki želi dosti priznanja
Zatem so bili klicani na oder zastopniki raznih povabljenih društev, ki so tudi čestitali društvu sv. Marije Magdalene k tej izredni časti. Zastopniki so bili sledeči:
Za društvo sv. Vida, št. 25 Anton Škulj; za društvo sv Lovrenca, št. 63 je bil izvoljen Andrej Slak, ker je bil pa za držan vsled nujnih zadev, jŽ poslal pismeno čestitko in darilo od dotičnega društva; za dru štvo sv. Jožefa, št. 146, Anton Miklavčič; za društvo sv. Ane št. 150, Josephine Mulh; za društvo sv. Jožefa, št. 169 Charles Krall; za društvo Pre-svetega Srca Jezusovega, št 172, Anton Kmet; za društvo sv. Cirila in Metoda, št 191, Louis Srpan; za društvo sv. Helene, št. 193, Mary Zalar; za društvo sv. Štefana, št. 224, George Smolko; za društvo Kristusa Kralja, št. 226, Jos eph Grdina; za društvo sv. Ane, št. 4 S. D. Zveze, poslana čestitka in darilo; za društvo A. M. Slomšek, št. 16, S. D. Zveze, poslana čestitka in darilo; za društvo Valentin Vodnik, št. 35 S. D. Zveze, Joseph Grdina; za društvo št. 23 S. Z. Zveze, Cleveland, Joseph Tur-Šič.
Že proti koncu so bile preči-tane pismene in brzojavne če stitke, in sicer: brzojavka isti dan v West Allis, Wis., se na-lajajočih glavnih uradnikov Josip Zalar, Frank Opeka, ^rank J. Gospodarich. Pismo brata glavnega tajnika Josip Zalarja, ki se glasi sledeče: "Mrs. Mary Hochevar, tajnica društva Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. J., Cleveland, O. 'Cenjena sosestra:
Vaše prijazno pismo in vabilo k slavnosti vašega slavnega društva, ki se bo praznovala prihodnjo nedeljo dne 27. maja, sem prejel. Vam in cenje-mu članstvu vašega društva is-irena hvala na prijaznem povabilu. Prav žal mi je, ker se slavnosti vdeležiti ne morem. Vabilo sem prejel nekplikp prepozno, kajti nisem pričakoval, da bom na slavnost vašega dič-
Marije Pomoč Kristjanov, št; 165 v West Allis, Wis. Zato prosim, da mi oprostite, ker se Vaše slavnosti vdeležiti ne morem. Ker sem obljubil društvu y West Allis, Wis., kakor omenjeno, zato moram besedo držati.
"Slavnost katero boste praznovali je v resnici velikega in Častnega pomena. Ne morem najti dovolj lepih besedi, s katerimi bi čestital vašemu slavnemu društvu. Rečem le; Cast vam! Vaše cenjeno društvo je javno pokazalo, kaj se zamore doseči s pridnim delom. Napredek vašega društva je ponos ne le vam, marveč vsem društvom K. S. K. Jednote. Vaše društvo je rešilo čast ženskih društev pri naši Jednoti. Zastava največjega društva K. S. K. Jednote plapola nad vami in ponašate se z Zlatim kladivom, katero ste si priborile s pridnostjo in delavnostjo. Zato pa upam in želim, da 27. maj, 1928 ostane vam vsem v nepozabnem spominu. Zaobljubite se na ta srečni in častni dan, da boste tudi v bodoče ostale zveste napredku društva in K. S. K. Jednoti. Dal Bog, da bi v najbližnji bodočnosti vaše slavno društvo štelo zaželjeno Število 1,000 članic v odraslem oddelku. Vsemogočni naj vas spremlja po vseh potih napredka; naj čuva Članstvo vašega društva pred nesrečami in nezgodami, ter naj rosi božji blagoslov na vas.
"Sprejmite torej še enkrat moje moje najkrasrčnejše čestitke in pozdrave k temu pomembnemu prazniku in nepo-zabite, da ste članice največjega društva K. S. K. Jednote, ki se danes ponaša z Zlatim kladivom.
"Bog vas živi! Vedno vam vdani sobrat
Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, 111., 24. maja, 1928.
Pismena čestitka brata Frank Opeka, tajnika finančnega odbora K. S. K. Jednote, pismo btyta John R. Sterbenza, po»-rofnega odbornika, pismo brata Frank Francicha, nadzornika K. S. K. Jednote, pismo sestre Loviise Likovich, nadzornice K. S. K. Jednote; brzojavke: brata Louis Železnikarja, nadzornega odbornika K. S. K. Jednote; brata Matt Brozeniča, po-rotniga odbornika K. S. K. Jednote; društvo sv. Cirila in Metoda. št. 101, Lorain, O.; društvo sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., in pismena čestitka Rev. A. Bombacha, župnika v Barberton, Ohio; druge podpredsednica K. S. K. Jednote sestra Mary Champa je pa društvu že pred nekaj tedni čestitala brzojavnim potom k pridobitvi Zlatega kladiva.
Okrog pol sedme ure zvečer se je brat glavni predsednik vsem skupaj v imenu Jednote lepo zahvalil za nastop in udeležbo pri tako pomembni slavnosti, kar dela čast in reklamo Jednoti. Program je bil zaključen z znano himno "Hej Slovani!" _	i
Zatem je sledil v spodnji dvorani banket, katerega se je udeležilo okrog 250 oseb, nakar je sledil ples v obeh dvoranah. Tudi udeležba na plesu je bila zelo velika.
Šele ob eni uri zjutraj so se udeleženci Je prireditve vračali domov, povsem veseli in zadovoljni. Vsakdo je dajal čast in priznanje našim Magda-"encam, da so priredile to lepo slavnost, katere se bomo še dolgo spominjali.	I.Z.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA
Že večkrat se je pripetilo, da je ta ali oni član ali Članica pisal glavnemu Jednotinemu tajniku, da je spremenil svoj naslov, kamor naj se mu list v bodoče pošilja.
mati sestra Mary Mihelčič,1 tnovanja 10-letnice društva
Ta način je popolnoma nepra-ilen in iz reda, kajti brat glavnega društva povabljen in tako ni tajnik nima z upravništvom sem za prihodnjo nedeljo oblju- pri Glasilu nobenega posla, bil vdeležiti se slavnosti pra- Imenik vseh naročnikov se na-
(D&1J* a« 3. »trani)
haja pri upravništvu tukaj Clevelandu, ne pa v Jolietu. Ne povzročajte torej bratu glavnemu tajniku nepotrebnega dela, ker mora vsa taka pisma semkaj v Cleveland pošiljati.
Kdor je premenil svoj naslov, naj to naznani tajniku ali tajnici društva, v izjemnih slučajih pa naravnost upravništvu.
Baš te dni (dne 28. maja) je pisala neka članica iz La Salle, 111., na glavni urad, da naj se ji sedaj list tja pošilja, ker je zopet doma. Pri tem se je pozabila na oni razglednici podpisati in označiti svoj novi naslov. Tej članici ne moremo pri najboljši volji, naslova pre-meniti, ker ne vemo njenega imena in tudi ne, kje stanuje.
Mnogo je tudi naših društvenih tajnikov in tajnic, ki so zelo počasni in malomarni pri naznanilu sprememb naslovov čla nov in članic. Niti onih nam ne naznanijo, ki so že umrli ali ki so bili izločeni. Ravnajte se torej po navodilu, označenem na posebnih karticah za premem bo naslovov, pa bo šlo vse v redu. Katero društvo želi adresar Glasila v svrho pregleda in poprave, naj se obrne na upravništvo lista.
DOPISI
Rock Springs, Wyo. — Naše društvo sv. Srca Marije, št. 86 K. S. K. Jednote je te dni izgubilo eno izmed svojih vnetih članic, sestro Ano' Tolar. Umrla je za srčno boleznijo dne 14. maja, pogreb se je vršil dne 18. maja. Poleg našega društva je bila tudi članica Altarnega društva sv. Ane. Oba društva sta se v polnem številu udeležila pogreba, za kar se vsem v imenu obeh prav lepo zahvaljujem.
Pokoj niča je bila rojena leta 1885 v Škof j i Loki na Gorenjskem. njeno dekliško ime je bilo Bizjak. Tukaj v Ameriki zapušča moža in šest otrok, v starosti od 6 do 20 let. Dalje zapušča mater, dve sestri in enega brata v Ellwood, Pa., vsi z družinami, ter eno sestro in enega brata v starem kraju.
Našo rajno sestro priporočamo v molitev; naj se je spominjajo tudi one naše članice izven mesta na potnih listih, ki se pogreba niso mogle udeležiti. Žalujoči družini, materi, bratom in sestram pa izražam globoko sožalje.
Theresa Potochnik,
tajnica društva št. 86 KSKJ.
POZDRAV IN V SLOVO
Predno se ukrcam na parnik "Paris," pozdravljam prav prisrčno vse moje znance širom Amerike. Najprvo tukaj v Pennsylvaniji mojo hčerko Mi-mico. njenega moža Toneta in malo nečakinjo Rose Mary Jordan, sina Viljema, svaka Peter Pincolich in družino, mojega brata sina Karlo Gerlovich družino v New Duluth, Minn., Stanley Gerlovich družino v Chicago. 111., Frank Gerlovich družino, Josip Gerlovich bratranca. Dalje pozdravljam se-strične Rosi Plavchak in Mary Pavlovich in družine, bratran-covo ženo in otroke, Antonijo Bezjak, Mry F. Bezal j. č. g. župnika Josip Škurja v Pitts-burghu, Pa., in č. g. župnika Šalovna v La Salle, 111. Prijatelja Ivan Varoda, Ignac Pod-vasnika z družino, družino Martin Gosenca, družine obeh Mes-nakov, Anton Baznik družino, Vincenc Arh družino, Mrs. Je-rale družino. Frank Golob družino, obitelj Frank Gorišek, Martin Antlogar družino, Louis Kompare družino, Alojz Fabec družino, Josip Golobich družino, Anton Dekleva družino, Joe Valenčiča, tajnika društva št. 51 K. S. K. Jednote, družino Ivan 2ugicha v De Pue, 111., družino Frank Grilc, Anton Sorsič družino, Maček družino, Salle, IU., Antona in Ivana Baznik družino, Frank Jaklič družino, Joe Majcen družino,
Frank Savnflc družino in M. Kump družino.
V tJirard, Ohio: družino Joe Gramca in družino Joe Gramca v Sharon, Pa. V Argo, 111., Alojz Jalovec družino. V Lyons 111., Anton Jalovec in vsa tri društva, kamor spadam, spadajoča h K. S. K. Jednoti, S. N. P. Jednoti in J. S. K. Jednoti. Vsemu glavnemu in društvene« mu odboru in vsemu članstvu želim mnogo napredka v vseh ozirih. • Le naprej, da bo vse pod okriljem slovenskih podpornih Jednot! Živela bratska sloga! To je moja skromna želja.
Torej dragi mi rojaki in prijatelji, prosim vas, ako je morda prišlo kaj navzkriž med na mi, da si odpustimo, ker z večino se nikoli več videli ne bomo. Torej odpustimo eden drugemu in podajmo si v duhu roke. To je moja iskrena želja, katera me spremlja v ljubo domovino na Dolenjsko.
Naj še dodam za slovo sledeče kitice, ki morda večini niso več znane; priobčene so bile svoječasno v Glasu Naroda: Komu res mrzlo tak' srce pač bije — da nikoli še ni vzkliknil iz spomina: "Pozdravljena mi domovina!"
Povejte mi moža tedaj, če vračal se domov kedaj iz sveta, zemeljske tujine: da ni pozdravil domovine?
Torej še enkrat iskrene pozdrave vsem skupaj!
Andrej Gerlovich, na potu v 2 u peč o vas. št. 42, pošta Cerklje ob Krki, Slovenija, Jugoslavija.
JAVNA ZAHVALA
V prijetno dolžnost si štejeva, da se na tem mestu prav iskreno zahvaliva vsem našim prijateljem in znancem za tako izvanredno in nepričakovano presenečenje "Birthday Surprise Party."
Veselje je bilo tem večje, ker nismo bili popolnoma nič pripravljeni, ter nas sploh ni bilo« dema na ta dan. Lahko si predstavljate naše iznenadenje; ko se vrnemo na večer domov, je bila hiša polna prijateljev in znancev. Se poprej ko smo se zavedli kaj vse to pomeni, nama zakličejo vsi enoglasno: "Živijo Mrs. F. Sagadin. Surprise party!" Godba je svirala mize obložene z vsakovrstnimi jedili in pijačo; pa še z nekaj drugim (to vam moramo samo na uho povedati, da smo ta večer suhače na klin obesili). Zabavali smo se prav po domače po naši stari slovenski navadi .. . Kaj nam pa morejo, če smo veseli!
Prav posebno lepo se zahvaljujeva družini Mr. in Mrs. Math Leskovar. družini Mr. in Mrs. Štefan Mesarich, družini Mrs. A. Marsel, Mr. in Mrs. John Hočevar, Mrs. V. Maci, Miss Rose Frangesh, Mr. in Mrs. Martin Rebernishek, Mr. in Mrs. Joe Bačun, Mr. F. Med ved, Mr. Edward Galun ter vsem, da ste vse tako lepo uredili in pripravili. Ta lep zabavni večer nama bo ostal v trajnem spominu. Torej še enkrat : Hvala lepa, Bog vas živi!
Mr. in Mrs. F. Sagadin, Milwaukee, Wis. -o-
Med slovenskimi drvarji in splavarji.
Ako se pelješ iz železniške postaje v Rečici na Paki s poštnim avtomobilom v Logarsko dolino, opaziš na obeh bregovih Savinje mogočne smrekove gozdove, ki se razprostirajo od vznožij do vrhov vseh hribov in planin od Mozirja do S6lčave. Nekako središče te doline je trg Ljubno in vsemu tamoš-
GLASgLO K. S. K. JEDNOTE, 6. JUNIJA, 1928.
njemu prebivalstvu daleč naokrog je les glavni vir dohod-kov. Okoličani so škoro sami' širokost do 12 metrov in dolži-
smreke dolge po 25 metrov večina je pa razmeroma mladih,
kajti kadarkoli pritisne na kmeta potreba, je njegova edina pot v gozd, kjer zaznamuje dre-yesa, ki bodo padla. Trgovec je hitro za petami, saj jih vse mrgoli. Najprej si ogleda drevesa, potem se ozre, kako jih bo najlaže spravil do žage in kupčija je hitro sklenjena.
Trgovec seveda ne seka s svoji režiji, temveč se pogodi s kakim delovodjem, ta nabere drvarje in hajdi v gozd. Tam si postavijo kolibo, eden kuha, drugi pa podirajo, klestijo in tešejo zdržema ves teden, da je. veselje in le ob sobotah se vračajo na svoje domove, kjer preži ve nedelje, da začno v pon-deljek iznova krepki in poživ-Ijeni. Posekana drevesa razža* gajo na 4 metre dolge "plata-nice," jih ostržejo in olupijo, potem jih pa z vleče jo na primernem kraju na kup, da se do zime osuše, kajti spravljanje v dolino je najlažje pozimi. Istočasno zgrade iz slabih dreves do prve vode tudi nekake lesene jarke, "riže" imenovane, in pozimi, ko so te riže oledenele, spuščajo po njih hlode do vode, odkoder jih potem v časih, ko voda dovolj naraste, spla-varijo do bližnje žage. Ce je v bližini primerna voda, na-pravljajo časih tudi vodne riže, po katerih lahko potem spuščajo les že poleti. Kjer je pa svet raven in je gradnja riž nemogoča, pa morajo zviačiti hlode do bližnje vode s konji po zmrzlem snegu.
V bližini žage, do katere so "platanice" namenjene, postavijo posebne "zalage." da se na njih lovi les. Te napravijo tako, da zabijejo v en konec večje platanice dve nogi in take "stolice" postavijo potem eno poleg druge v vodo, a počez na-lože druge "platanice" in "zalaga," ki vodi les k žagi, je gotova. Pri žagi zvlačijo in nalo-že hlode na kupe. ki so često višji nego žage same.
Na žagah, katerih je v bližini Ljubnega 27, razžagajo platanice" v najrazličnejše deske. Manjše žage delajo le podne^v večje pa neprestano. Okrog njih je vse živo, ker prihajajo ljudje vedno po odpadke, s katerimi kurijo svoje peči. Pravo življenje pa nastane okrog njih šele tedaj, ko pridejo splavarji ali "flosarji." Počivali so vso dolgo zimo. a spomladi, ko je voda dovolj narast-la, pa hite vezat splave. V bližini žag se nahajajo namreč vedno tudi tako zvane "vezi," to je kraj, kjer sestavljajo splave. Vez mora biti močno nagnjena proti vodi, da je sestavljen splav laže zriniti v vodi. Splav je štiri metre širok in navadno kakih deset metrov dolg, a njegova debelina se ravna po suhosti lesa.
Kadar voda dovolj naraste, spravijo na suhem pripravljene splave v vodo, jim pritrdijo na vsak konec po eno veslo, nalože nanj še desk, kolikor menijo, da jih bo prenesel, nekaj drv za kurjavo, rezervno žico, s katero splave sproti povezujejo, ker se je spotoma mnogo potrga in vse je pripravljeno za odhod. Ce je voda ugodna, pridejo prvi dan do Radeč, kjer prvič prenočujejo, če je pa voda majhna, dospejo komaj do Le-tuša. Šele v Letušu navadno naložijo na splav tudi slame za ležišča, zaboj s hrano in kar je še potrebnega; kajti do Letuša je preveč jezov.
Pri Celju je Savinja že toliko velika, da lahko zvežejo po dva in dva splava skupaj, zato se vrne od tu polovica splavarjev domov, ostali pa krmarijo svoje "parnike" proti Zagrebu. Pod Zagrebom je kraj, ki ga naziv-ljejo splavarji Roglica in tu zvežejo zopet po več splavov skupaj, ki dosežejo na ta način
nazaj v Savinjsko dolino. Preostali z gospodarjem splava
vred si šele sedaj preskrbe na splavu vse ugodnosti. Postavijo si iz desk kolibo, ki jim služi za kuhinjo in spalnico, časih si zgrade še uto za senčenje, na splav privale sodček vina, se dobro založe s hrano in sedaj se napotijo s plavom naprej proti jugovzhodu. Ustavljajo se le v večjih krajih, kjer prodajajo deske in če gre kupčija slabo, jo prijadrajo prav do Belgrada, kjer skušajo prodati ostanek, če jim pa izpodleti ce-
lo tu, jo pa mahnejo še naprej po Donavi, dokler ni prodana zadnja deska.
Vedno seveda ne gre tako gladko in idilično. Večkrat bu-ti splav ob kak predmet v vodi, zadnji konec se potopi in ob takih prilikah je utonil že mnogi splavar, ki ni bil dober pla-vač. Zgodi se pa tudi, dr se splav razbije in deske plavajo križem Save, ki jih Hrvatje pridno loye in kradejo, a lastnik splava si ruje lase, ker je utrpel veliko izgubo. F. S. -o-
mmmmmmmm^mm
Sonce In Senca
Zagovori krščanske vere
Spisal
DR. P. ANGELIK TOMI NEC O. F. M.
m
MMC
i (Nadaljevan jt)
Med svobodnimi dejanji pa, glede na katera je Bog izvolil prvotno stanje sveta, je bila gotovo tudi molitev. Zato je že od vekomaj uslišal človeške molitve, jih vzel v svoj svetovni načrt in glede nanje izbral primerno početno stanje vesoljstva. In ko polagoma tvarni svet razvija vrsto izpre-memb in pojavov po svojih nujnih zakonih, se ti pojavi ob določenih trenutkih združijo v harmonično soglasje z našimi molitvami. To soglasje ni le navidezno in slučajno, ampak izvrševanje božjih sklepov in učinek naših molitev. Ko molimo za zdravje, lepo vreme, za odvrnitev šibe potresa in raznih vremenskih nezgod, brez-dvomno ta molitev more biti uslišana in je večkrat tudi zares uslišana. Toda zato ni treba čudežev, ni "treba rušiti naravnih zakonov in kršiti fizičnega reda. Uslišana molitev zahteva le to, da se je Bog, ko je pripravljal ustrojstvo sveta, milosti j i vo ozrl tudi nanjo.
"Bog ne izpreminja svetovnega načrta," pravi Cathrein, "kakor je že od večnosti vse predvidel in uredil, tako je že tudi od večnosti predvidel molitve umnih bitij in jih vzel v svoj svetovni načrt." Kdor bi 4u ugovarjal, češ, potemtakem je molitev odveč, ker bi se to, kar je od fizičnih (tvarnih) vzrokov odvisno, tudi brez molitve zgodilo, ne bi pomislili, da je Bog vprav radi predvidene molitve vzroke tako razporedil, da so torej naravni (fizični) in nravni (moralni) vzroki, to je molitev, v božjo previdnost skupaj povzeti, in bi brez drugih tudi prvi bili drugačni. ♦ Božja pota niso človeška pota.
Toda zakaj Bog ne usliši vseh molitev? Na to odgovarjam: Božja pota niso človeška pota. Božje previdnosti naš slaboten razum ne more popolnoma doumeti. Vzemimo slučaj, da bi kdo, ki ne zna brati, vzel v roke izdajo kakega pesnika. Videl bi v knjigi najrazličnejša neznana znamenja, urejena na najrazličnejše načine. Na eni strdni bi bile vrste kratke, na drugi dolge, ena stran bi bila vsa polna teh znamenj, na drugi pa komaj par vrstic in vmes bi našel še kako

'drvarji, tržSni pa skoro vsi na do 70 metrov. Na takem splavarji in lesni trgovci. I velikanu ostanejo potem trije Ce hodimo po savinjskih go- ali štirje splavarji, ostali se pa zdovih, bomo ponekod še našli odpeljej s postaje Dolgo selo|če bi bile vse podobne črke
vkup postavljene, velike k velikim, male k malim, lepši red bi bil, če bi bile vse besede in vrste enako dolge in vse strani enako popisane. Tisti, ki je to delal, ni bil pri pravi pameti, jaz bi vso stvar mnogo bolj modro uredil."
Tvoj odgovor na to bi bil najbrže kratek: "Govoriš o stvareh, ki jih ne razumeš. Ce bi bilo po tvojem, bi knjige sploh nihče ne razumel. Ce ti to ne gre v glavo, piši na ro-vaš svoje nevednosti."
Podobno delamo mi, ko presojamo božja dela. Ves svet in življenje posameznika je taka knjiga, ki je pa seve za nas prav tako nedoumljiva, kakor tiskana knjiga za takega, ki ne zna karati. Ce bi kdo hotel imeti popolnoma jasno sodbo o j tej božji knjigi, bi mora! enako J natančno kakor Bog poznati ves j svet in vse posameznosti v njem. S tega stališča moramo presojati tudi slučaje, v katerih se nam zdi, da Bog naših molitev ne usliši. Bog našo molitev vedno usliši, samo večkrat ne takoj in ne tako, kakor smo mi hoteli. V tem oziru smo le prepogosto podobni otroku. ki prosi stariše, naj mu dajo britev ali nož, ker mu ugaja j in se sveti. Stariši kajpada te- ; ga otroku ne dovolijo, ker se ! bojijo, da bi se ranil. Otrok joka in je v svojem srcu prepri-, Čan, da ga stariši sovražijo in mu iz nenaklonjenosti ne dovolijo naprošene stvari. Ko odraste, je starišem hvaležen, da so bili namesto njega pametni.
Prav taki otroci smo večkrat tudi mi nasproti Bogu. Prosimo ga marsikaj, kar bi nam škodovalo, pa mi tega ne spoznamo, zato pravimo, da nas Bog noče uslišati, in se nanj hudujemo. Cez nekaj let. morda šele v večnosti, bomo spoznali, da je bila naša največja sreča, da Bog takratne naše prošnje ni uslišal, ali da jo je drugače uslišal kakor smo si želeli. Zato moramo svoje prošnje in vse, kar se nam na zemlji pripeti, gledati z vidika večnosti in le tedaj bomo stvar prav razumeli. Stara pravljica o želodu in buči je še vedno rei nična. Modrijan je opazoval bučo, rastočo na slabotnem steblu, ki se vije po tleh, in želod,
Ta izgovor ni izmišljen, ampak se dan za dnem ponavlja na različne načine, ki pa vedno iz-zvenevajo v besede, kako nesmiselno je, da cerkev take reči prepoveduje. Ali cerkev res ravna nespametno?
Cemu cerkvena zapoved?
Kristus je prišel na svet, da "priča resnico" (Jan. 18, 37). To poslanstvo je izročil tudi svoji cerkvi, ko je rekel apostolom: "Pojdite in učite vse narode, ----učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal" (Mt. 28, 19-20). "Kdor veruje, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen" (Mark 16, 16).
Cerkev je torej poslana človeštvu kot učiteljica vere in nravnosti. Uči nas resnice s tem, da nam razodeva, katere verske resnice moramo verovati; uči nan nravnosti, ko nam kaže pot, po kateri nam je hoditi. To svojo dvojno nalogo izvršuje cerkev s tem, da nam oznanjuje resnico in nas svari pred zmoto. Ker se pa zmota ne širi samo po govorjenju, ampak dandanes še prav posebno
po tisku, zato je naravno, da mora cerkev vernike svariti pred spisi in knjigami, ki so veri sovražni, in mora zabra-n jeva ti jih prebirati. Ako bi tega ne storila, bi prenehala biti pokoma Jezusu, prenehala bi biti katoliška cerkev. To je verska podlaga prepovedi veri sovražnih knjig in časopisov.
Iz te pa jasno sledi, da nipia cerkev samo pravice, ampak ima tudi dolžnost, to pravico izvrševati. Kaj bi pomagalo cerkvi, pričati in oznanjevati resnico, če ne bi imela tudi pravice, obsojati zmote, laži in obrekovanja ter prepovedati svojim vernikom vse tisto, s čimer se širi zmota, laž in obrekovanja? Nasprotniki pa širijo zmote največ po protiver-skih knjigah in časopisih, zato ima cerkev pravico in dolžnost, tak tisk zabranjevati, obsojati.
(Dalje prihodnjič.)
-O-
Težko živi življenje se, če ne deli trpljenje se, a slajša radost je srca, Če isto si delita dva. A. Aškerc, Balade in romance.
Ir^"
prazno stran. Ce bi tak človek, ki raste na mogočnem hrastu, ki pesniške oblike ne pozna in Prepričan je bil, da je to napačne razume, začel zabavljati, češ, no. ter je v svoji modri glavi
zakaj stoje te črke tukaj in ne tam, zakaj so črke v začetku večje in ne na koncu, zakaj so strani prazne in toliko neporabljenega papirja itd., bi mu ta ali oni dobro odgovoril:
"Prijatelj! ta človek je bil velik pesnik, ki je vse to tako uredil zato, da bi na ta način izrazil ali skril svoje misli. Ce bi le eno stran postavili drugam,, če bi prestavili le eno besedo ali črko, tedaj bi nastala zmeda, ki bi nasprotovala namenu pisatelja." In če bi ta nevedni človek še nadalje modroval, rekoč: "Meni se pa zdi, da bi bilo veliko boljše in lepše,
sklepal, da bi bilo veliko modre j še, če. bi močni hrast nosil buče, slabotno steblo, vijoče se po tleh, pa drobni želod. Ne-; koč zaspi pod hrastom. V spanju mu pade želod baš na nos s tako silo, da začne krvaveti.! Zahvalil se je Bogu, da se pri stvarjenju sveta Bog ni ravnal. po njegovi glavi, ampak po svoji neskončni modrosti. Kar; Bog stori, vse prav stori.
Človek mora vse brati.
"Dandanes mora človek vse brati." Tako se je opravičeval sin svoji dobri, pošteni materi, ko ga je svarila zaradi slabih časopisov, o katerih je vedela, da jih cerkev zabranjuje brati.
V SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA POKOJNIKA
Josip Bučaija
ki je umrl dne 5. junija 192u v Joliet, 111.
Ljubljeni mi soprog in dragi nam oče! Dasi-ravno nam potekajo tedni, meseci in leta tako hitro, se nam zdi že cela večnost odkar so Te odnesli na pokopališče sv. Jožefa! Da, onega žalostnega dneva Tvoje smrti in pogreba ne bomo nikdar pozabili. še vedno si v duhu med r.ami, ker smo Te imeli vsi tako prisrčno radi. Bil bi vzor dobrega moža in dobrega očeta. Oj kruta smrt, čemu si nam ga iztrgala iz nače sredine? Bodi Bogu potoženo!
Tudi ob tretji obletnici Tvoje smrti se Te še posebno spominjamo v goreči molitvi. Počivaj v miru božjem! Na zopetno svidenje tamkaj nad zvezdami!
Globoko žalujoči preostali: Ana Bučar, soproga in v imenu svojih 8 otrok
Joliet. 111., dne 5. junija 1928.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest. da je Vsegamogočrvi poklical k Sebi našo ljubo soprogo, mater, hčer in sestro
ANO TOLAR
roj. Bizjak
ki je umrla dne 14. maja. Pogreb se je vršil s sv. mašo zadušni-co dne 18. maja na pokopališče sv. Jožefa. Pokojnica je bila rojena pred 43 leti v Skofji Loki na Gorenjskem.
V	dolžnost si štejemo se zahvaliti Rev. Dr. John Zaplotni-ku za pogrebne obrede ter podelitev sv .zakramentov na poti v večnost. Zahvaljujemo se članicam društva Sv. Srca Marije št. £6 KSKJ in Oltaraemu društvu sv. Ane, kamor je pokojnica spadala, ki so čule ob njenem mrtvaškem odru ter se v tako velikem številu udeležile pogreba in jo spremile na zadnji poti. Hvala zgoraj imenovanim društvom za naročene sv. mašej Hvala vsem, ki so darovali cvetlice in sicer: rrfena mati, brat in sestri v Ellwood, Pa., John Tolar in družina, Mr. in Mrs. Frank Tolar, Mrs. Frances Tolar in družrna, društvo sv. Srca Marije št. 86 KSKJ., Frank Gosar, otroci Washington šole. Še posebna hvala mojemu nečaku Frank Tolar in soprogi, ki sta mi tako stala na strani ter mi zelo pomagala v teh težkih urah. Hvala vsem, ki so jo obiskovali v bolezni in vsem, ki so se udeležili pogreba, ali nam na kak drug način izkazali sočutje vsled te težke izgube. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Ti pa, naša neporabljena soproga, mati, hči in sestra, počivaj v miru. Sveti naj ^i večna luč
2alujoci ostali: MATT TOLAR, soprog, MATT, JOHN, AUGUST, WILLIAM, sinovi, ANNA, BERTHA, hčeri.
V Ellwood, Pa.: APOLONIJA BIZJAK, mati, MARY ROSMAN, ROSIE GERZEL, sestri. V starem kraju: AVGUST BIZJAK, brat ANTONIJA SMOLEJ,
sestra.
V	Rock Springs, Wyo., dne 28. maja 1928.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE
Laataiaa Kraaiako-	Stoveaaka Katoliška Jednota v	Zdraleaib drftavU
	aracriiklb.	
«17 a CMv lie	Uiedatttve la ir«»Hlw	
		CLEVELAND, ON IB.
	Talafeai Raadotfb Ml	
K«
Ea Ca
aa
OFFICIAL ORGAN ef tba
GEAND CAENIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION af tha
UNITED STATES OF AMERICA Mainf iaod by and in tba interesi al tha Ot4m. __leaned ovary Tneaday_______
CLEVELAND, OhlO.
OFFICE: «117 It Clair Ave.
Telephone: Rudolph 3912.
M
ČUDNO RAČUNANJE ■
' "Vsak berač svojo malho hvali," to je že stara slovenska prislovica. Rad jo hvali, če je že polna, ali pa prazna. Ta rek nam je prišel v spomin, ko smo prečitali prvo stran "Prosvete," št. 126 z dne 29. maja t. 1. Takoj pri Vrhu je v tem uradnem glasilu S. N. P. Jednote označena tabelioa, kaka so leta 1927 narastle štiri bolj znane naše slovenske podporne organizacije, in sicer: K. S. K. Jednota, J. S. K. Jednota, S. N. P. Jednota ter S. S. P. Zveza. V zadnjem stolpcu te tabelice so številke, ki značijo povprečen letni naraščaj v članstvu; zdolej je pa opom ba:„ "Gornje številke se nanašajo na zaključek leta 1927." Za nas so najbolj važne številke v zadnjem stolpcu glede naraščaja članstva.
Kako fino in tudi kako čudno znajo gospodje pri "Prosveti" sestavljati poročilo o napredku skupnega števila njih članstva, bomo tukaj na kratko s številkami dokazali.
Med vsemi označenimi organizacijami je torej S. N. P Jednota leta 1927 v aktivnem članstvu najbolj napredovala! V resnici lepo število 1,701, toda samo na papirju in v beračevi malhi!
Slučajno leži pred nami še neka druga tabelica o napredku članstva S. N. P. Jednote za leto 1927. Bila je priobčena tudi na prvi strani obligatne izdaje "Prosvete" menda meseca janu arja ali februarja* Natančnega dneva ne vemo, ker smo ga pozabili označiti na izrezku one tabelice.
Dobri stvari in resnici na ljubo pa dobesedno ponatisku-jemo ono prvo poročilo. Stavljeno je bilo v dveh kolonah z bolj debelimi (12 point) črkami v višini šest palcev;'glasilo se je takole:	-vi 's;,? > I
S. N. P. J NEPRETRGOMA NAPREDUJE!
Jednota je v preteklem letu dosegla število 58,843 članov v v obeh oddelkih.
Članstvo S. N. P. J. je naiastlo za 1,443 članov v teku leta 1927. Dne 31. decembra 1926 je jednota štela 38,540 odraslih članov in 18,860 članov v mladinskem oddelku, skupaj 57,400 v obeh oddelkih.
Dne 31. decembra 1927 je bilo 39,131 odraslih članov in 18,761 v mladinskem oddelku, skupaj 57,892. Toda v decembru je bilo sprejetih v jednoto še 541 odraslih članov in 410 članov v mladinski oddelek, ki se po pravilih štejejo za člane šele s prihodnjim mesecem. Dne 1. januarja 1928 je torej S. N. P. J. štela 58,843 članov.
,'(Za prvo polovico leta 1927 je bilo izkazano, da je jednota nazadovala za 305 članov, v resnici pa ni bilo nobenega nazadovanja, ker je bilo v juniju sprejetih več kot toliko članov, ki so bili v smislu pravil všteti šele v juliju.)
Meseca januarja ste torej poročali, da je vaša Jednota napredovala leta 1927 za 1,443 članov, zdaj ste pa to število povečali kar na 1,701? V resnici, izborni matematiki ste!
Pa vzemimo svinčnik v roke, pa seštevajmo in odštevajmo! Pisali ste, da je S. N. P. Jednota štela dne 31. decembra, 1926 38,540 članov odraslega oddelka in 18,860 v mladinskem. Leto dni zatem, to je dne 31. decembra, 1927 ste jih pa imeli 39,131 v prvem in 18,761 v drugem oddelku. Po našem skromnem računanju znaša napredek, v aktivnem oddelku za ono leto samo 591 članov, v mladinskem pa nazadovanje za 99 članov. In če k številu 591 prištejemo še onih 541 novih članov sprejetih v decembru 1927, dobite vseh skupaj samo 1,132, ne pa 1,701. V resnici bi nikakor ne smeli šteti v decembru pristoplih članov, ker se na podlagi vaših pravil smatrajo za Jednotine člane šele s prihodnjim mesecem in so menda šele s prihodnjim mesecem opravičeni do posmrtnine? Blagovolite nam torej pojasniti, na kak način ste naračunali 1,701 člana v naraščaju članstva za leto 1927?
Ne stavili bi vam tega javnega vprašanja, da niste poročali resnice o napredku naše K. S. K. Jednote. Na kak način ste izračunali, da je naša Jednota v letu 1927 napredovala samo za 606 članov? Le poglejte naše glasilo št. 5 z dne 31. januarja t. 1. na drugi strani v prvem stolpcu zdolej, kjer je v uradnem zapisniku poročano o tem napredku sledeče:
Članstvo: — Tekom druge polovice lanskega leta je pristopilo 704 članov in članic. V prvi polovici je bilo sprejetih 1,072. Tekom minulega leta je torej pristopilo v Jednoto 1,776 članov in članic.
Tekom minulega leta se je števfco članstva pomnožilo za 1,014. Dne 31. decembra, 1927 je bilo v odrastlem oddelku 20,-020 članov in članic. V razredih A. in B. jih je zavarovanih 19,571 in 449 v razredu C.
Torej ste nam na svoje roke v vašo malho pobasali 408 članov in članic, sebi ste jih pa po strani več prišteli 1,110? Seveda, 1,110 novih ali več članov in članic je malenkost, samo da so številke za vas večje! To sploh niso mačkine solze!
Tudi o naraščaju članstva J. S. K. Jednote ste nepravilno poročali. V št. 8 "Nove Dobe" t. 1. čitamo, da je J. S. K. Jednota leta 1927 napredovala za 793 članov aktivnega oddelka ne pa samo 606. Tej Jednoti ste jih torej v svojo malho pobasali 365, kar za vsak dan enega novega v letu.
* Trditev, da baš vaša Jednota prekaša starejše slovenske podporne organizacije v naraščaju, je nepravilna, kar smo s številkami dokazali. Vaša Jednota je med gorioznačenimi šele na tretjem, ne pa na prvem mestu, kar se tiče letnega naraščaja v članstvu.
Treba je pa pri tem vpostevati tudi dejstvo, da vam tudi največje število krajevnih društev in največje število celokup-
nega članstva za naraščaj dosti ne pomaga. Pri naši Jednoti imamo samo 180 krajevnih društev in 20,020 članov in članic aktivnega oddelka. Torej pride na vsako krajevno društvo izmed števila našega naraščaja po šest članov in članic, pri vas pa niti eden! Pri vas imate s tolikimi društvi veliko več prilike agitirati za organizacijo, pa nimate navzlic temu tako velikega uspeha pri letnem naraščaju kakor pa naša K. S. K. Jednota. S tem se vidi, da postaja zanimanje za našo organizacijo večje kakor pa za vašo. Prve štiri mesece tekočega leta je pristopilo k nam že 1,105 članov in članic obeh oddelkov. Koliko pa pri vas?
o
NARODNE KONVEN-CUE
Volilni boj za izvolitev predsednika Združenih držav je že v polnem teku. Glavna pozornost je sedaj obrnjena na izvolitev delegatov k narodnim konvencijam (National Convention) obeh večjih političnih strank v Združenih državah. Pristaši raznih kandidatov za predsedniško nominacijo s$ prizadevajo, da bi se izbralo kolikor mogoče več delegatov voljnih glasovati za njihovega kandidata. Ta del volilnega boja se že bliža h koncu. Take vesti kot "Al Smith je zmagal v Californiji" ali "Herbert Hoover zmagovit v Ohio" ne pomenjajo nič drugega, kot da so bile v teh državah izvoljene delegacije k demokratični, oziroma republikanski konvenciji, katere imajo nalogo (are pledged) ali drugače so voljne glasovati za Albert Smitha ali za Hoover j a v konvenciji, ki ima imenovati kandidata dotične stranke za predsednika Združenih držav.
Narodne konvencije so posebnost ameriškega političnega sistema. Politične stranke v Združenih državah so organizirane kot Jcaka mala vlada sama na sebi. Moški in ženske, ki spadajo k eni stranki v manjšem mestu, se zberejo in izvo-jo odbor (committee), ki upravlja strankine zadeve v do-tičnem kraju. V večjih mestih imamo strankine odbore za vsak okraj in delegati teh okrajnih odborov sestavljajo odbor za vse mesto. Delegatje iz mest in podeželnih okrajev tvorijo državni odbor stranke. Delegati teh državnih odborov pa tvorijo narodni odbor (National Committee) za vse Združene države. Ta narodni odbor določa kraj in čas, ko naj se sestane narodna konvencija stranke. Svrha te konvencije je: izjaviti politične cilje stranke potom volilnega programa (Platform) in izbrati strankinega kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih držav.
Sestava narodnih konvencij.
V teh konvencijah za imenovanje predsedniškega kandidata sme vsaka država imeti dvakrat toliko delegatov, kolikor ima elektoralnih glasov, namreč dva delegata za vsak kongresni okraj (congressional district) in štiri delegate za celo državo. Te zadnje imenujemo
delegates-at-large. Toliko republikanska, kolikor demokra- k°nvencijah smejo vsi delegatje
narodna konvencija socialistične stranke, ki je imenovala svoja kandidata za predsednika in podpredsednika. V tej konvenciji je bilo 200 delegatov, ki so zastopali 39 držav. Konvencije Socialist Labor Party imajo navadno 50 do 60 delegatov iz približno polovice vseh držav.
Kako se izbirajo delegatje.
Delegate za narodne konvencije izbirajo državne konvencije dotične stranke, ali volilci v primarnih volitvah (primaries) v onih državah, kjer jih je zakon uvedel, ali pa državni odbor (State Committee) dotične stranke. Petnajst držav ima primarne volitve za izvolitev vseh delegatov k narodnim konvencijam, dve državi (New York in Illinois) imata primarne volitve le za izvolitev okrajnih (district) delegatov, dočim četvorico vsedržavnih delegatov (delegates-at-large) izbere državna konvencija stranke. V ostalih državah, razun v dveh ali treh, se delegatje izbirajo v državnih konvencijah.
Državne delegacije.
Vsaka državna delegacija na narodni konvenciji ima svojega predsednika (chairman), ki ob vsakem glasovanju (balloting) naznanja, kako so delegatje glasovali. Ako kdo ugovarja proti njegovemu poročilu, se vrši poimensko glasovanje vseh članov delegacije.
V	obeh konvencijah najštevilnejše delegacije so one d&av New York, Pennsylvania, Illinois in Ohio (90, 79, 61, oziroma 51 delegatov). Nekatere države kot Arizona, Nevada, Wyoming in Vermont, imajo le šest do osem delegatov.
Državne delegacije imajo po navadi svoj posebni glavni stan (headquarters). V konvenčni dvorani vsaka državna delegacija zaseda določeni njej prostor ; člani dotične delegacije imajo tekom konvencije svoje seje, ako je potrebno. Te seje so največjega pomena, ako se gre za veliko državo, in vzbujajo veliko splošno zanimanje, kajti se v njih dostikrat odloča, komu bo dotična delegacija dala svoj glas.
V	narodnih konvencijah demokratične stranke delegacija vsake države glasuje kot ena enota. To pravilo (unity rule) pa je bilo od leta 1912 nekoliko modificirano in se delegatom, izvoljenim po zakonih dotične države od volilcev kongresnih okrajev, je dovoljeno glasovati individualno. V republikanskih
tjčna stranka sprejemajo tudi delegate iz teritorijev in iz District of Columbia, dasi ti nimajo nikakih elektoralnih glasov v predsedniških Volitvah. K vsakemu delegatu se doda namestnik (alternate), ki je bil izvoljen istočasno in ki ima pravico nadomestovati delegata, ako se ta ne more udeležiti seje narodne konvencije.
Iz tega je razvidno, da je narodna konvencija sestavljena od kaj velikega števila delegatov. V republikanski narodni konvenciji, ld se bo sestala v Kansas City, Mo., dne 12. junija, bo prisotnih 1,089 delegatov in ravno toliko namestnikov. Približno isto število delegatov se
glasovati individualno in ne kot državna celota.
ZBIRALIŠČE NARODNIH KONVENCIJ
Obe večji politični stranki sta obrnili svoje oči proti za-padu, ko je prišel čas, da si izbereta kraj, kjer naj se letos vrši narodna konvencija za imenovanje predsedniškega kandidata. Tako se bo narodna republikanska konvencija sestala dne 12. junija v Kansas City, Missouri, v tamošnji ogromni konvenčni dvorani, kjer lahko sedi 18,000 ljudi. Malce kasneje pa bodo demokrat je sestavili svoj volilni program in imenovali kandidata za predsedni-
ka in podpredsednika v mestu bo udeležilo demokratične na- Houston, Texas
rodne konvencije, ki se sestane 26. junija v Houston, Texas.
Kar se tiče konvencij manjših strank, niso iste podvržene tako strogim tradicijonalnim pravilom. Število delegatov se menja, niti ni vedno vsaka država zastopana, kakor pač prilike nanesejo. Že meseca aprila se je zbrala v New Yorku
Kansas City, Mo.
Za nekoliko dni, začenši od 12. junija, bo Kansas City, Mo., postal središče republikanske stranke. Navadno se država Missouri smatra kot ena izmed držav "solidnega Juga," pod katerim imenom se dostikrat označajo nekdanje suženjske države, ki tradicijonalno glasu-
jejo za demokratične stranke. Missouri pa je glasoval repub-kanski (went Republican) v letu 1920 in 1924, kar je bržkone imelo precej vpliva na to, da so izbrali mesto v tej državi kot konvenčno mesto. Delegatje, njihovi namestniki in gostje se bodo zbrali v dvorani, ki je bila zgrajena za demokratično narodno konvencijo, katera je leta 1900 imenovala William Jennings Bryan-a za predsedniškega kandidata.
Sta dve mesti z imenom Kansas City, ki ležita tam, kjer se Kansas River zliva v Missouri. Kansas City, Kansas, je manjše mesto, dočim Kansas City v državi Missouri, le onstran reke, je velemesto kakih 383,000 duš. Koncem 18. stoletja je b^lo le trgovsko postajališče, naseljeno od francoskih lovcev in trgovcev. Dandanes je Kansas City, Mo., znano kot "največje tržišče ozimne pšenice na svetu." Mesto je veliko razpe-čavališče blaga in prvovrstno tržišče za pšenico in govejo ži vino. Trinajstorica železnic vodi do mesta z 260 osebnimi via ki na dan. Leta 1923 je bilp v mestu 883 industrijalnih podjetij, ki so zaposlovali 23,000 delavcev. Na čelu mestne uprave je republikanski mayor.
Houston, Texas.
Houston, Texas, kjer se dne 26. junija začne demokratična narodna konvencija, je mesto kakih 256,000 prebivalcev in leži na najvišji točki v notranjosti države Texas, ki je vedno pristopa po vodi iz mehiškega zaliva. Kakih 3,000 ladij pri haja in odhaja iz Houstona vsa ko leto.
Treba je dobro paziti na pravilno izgovarjavo tega mesta. Severni Amerikanci dostikrat nepravilno izgovarjajo ime mesta Houston; treba ga je izgovarjati "hujst'n."
Toliko gospodarski kolikor zgodovinski razlogi so privabili v Houstdn, Texas, mnogo važnih konvencij tekom zadnjih let. "Kralj Bombaž" tu kra ijuje, kajti mesto se smatra kot najvažnejši tržišče za bombaž na svetu. Houston je tudi poglavitno lesno tržišče jugoza-pada. Kar se tiče sladkorja, Houston je najglavnejši trg za New Orleansom, dočim glede riža je eden izmed glavnih trgov zapadno od Mississippi a. Houston ima plavni zaliv do morja in je začetna postaja šti-najstih železnic, ki tekajo v vse smeri.
Mesto je dobilo svoje ime po Sam Houston-u, slovitem voj-ščaku, državniku in pustolovcu Poglavar Cherokee Indijancev ga je posinovil in je s tem postal "belokožni Indijanec." Vodil je Teksance v njihovem bo-'ju za neodvisnost od Mehike in postal je predsednik nove republike Texas. Na to se je začel pogajati z Združenimi državami za aneksi j o Texasa k Združenim državam. Kasneje je postal guverner nove unijske države. Predno je Texas postal ameriški teritorij, je bilo mesto Houston glavno mesto republike Texas.
Obe konvenčni mesti, Houston in Kansas City, imata precejšnje število tujerodnega prebivalstva. V Kansas City. Mo., je bilo leta 1920 — 24,728 tu-jerodcev, 13,892 izmed katerih je bilo naturaliziranih. Izmed 12,088 tujerodcev v Houstonu je bilo tedaj kakih 5,000 naturaliziranih.	F.L.I.S.
■ o-
Čuvajmo svoje oči. Oko je bolj delikaten in kompliciran mehanizem nego je najfinejša ura. Najboljša ura na svetu se more kupiti za par tednov plače. Človeško oko pa, ki vidi, se ne more kupiti z vsem zlatom tega sveta. Vendar ljudje izpostavljajo svoje oko nevarnostim, katerim ne bi svojih ur gotovo nikdar izpostavljali.
Ni pametnega človeka, ki bi dal detetu skupaj kladivo in' uro, da se z njima igra. Ven-'
darle istočasno imamo 9a tisoče otrok, ki se igrajo s škarjami, ki so za oko ravnotako pogu-bonosne kakor je kladivo za uro. Težko je najti človeka, ki bi nesel svojo uro h kovaču ali mizarju, da jo popravi, ali na tisoče tovarniških in uradnih zaposlencev izvršuje vsak dan manjše operacije na svojih očeh ali pozivajo na pomoč svoje sodelavce — tipkarice, maši-niste ali kamnoseke — da jim odstranijo kako troho iz očesa. V tem delu se dostikrat rabijo žepni nožiči, kompasi, odvijaši in manikurske opreme. Tako lahkomišljeno ravnamo s svojim najdragocenejšim posestvom, svojimi očmi.
Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok izgublja svoj vid za vedno ali si težko poškodujejo svoje oči vsled nezgod, ki bi zlahka preprečile. Dejanski, nezgodam je pripisati največ slučajev popolne ali delne slepote. Zeznan nezgod, ki se dogajajo doma, na delu ali pri igri, in načinov, kako se take nezgode dajejo preprečiti, bi napolnili ves ta list. Radi tega se hočemo tu omejiti le na nekatere tipične nezgode in povedati le par besed o njihovi preprečitvi.
V prvi vrsti ni industrije, o kateri bi se lahko reklo, da ne vsebuje nevarnosti za oko. Kjerkoli so ljudje zaposleni, obstoja nevarnost letočih trohic prahu, pepela, kamna, kovine ali drva, opasnost od strani raznih kemikalij, pljuskov lite kovine in tupatam škodljivega svetla ali vročine. Iz tega izvirajo neštete nezgode, ki so tipične v gotovih industrijah. Kjerkoli obstojajo take nevarnosti, napredni delodajalci zalagajo delavce s potrebnimi ob-rambenimi naočalami, zaslonili, okobrani in drugimi obrambe-nimi pripravami. Glavna stvar pa je, da jih delavec zares rabi, ko jih že ima, in da jih zahteva, kadar jih nima, in med tem, da je previden za svoje dobro in ono svojih sodelavcev. Takozvani šaljivec, ki pa je bolj neumen, kot šaljiv, ki bombardira svoje tovariše s koščki papirja, iglami ali z drugimi stvarmi in sploh se zabava s takim počenjanjem v delavnici ali pisarni, je že oropal mnogo ljudi njihovega vida.
Tudi doma so nevarnosti za oči mnogovrstne. Med najbolj običajnimi so: opekline vsled pljuska luga ali drugih preparatov za čiščenje, leteči žeblji in žebljički, ubodi nožev, vilic ali škarij. Okulisti imajo neprestano posla s poškodovanimi očmi, ki so bili ranjeni, ko je kdo rabil nož ali vilice, da si odveže čevlje, ko je bil trak prezavozlan, in je nož odsokčil. Isto se dogaja, kadar kdo poskuša otvoriti na isti način pokrov na steklenicah ali posodah, kar se dogaja v milijonih hiš. ali dostikrat orodje smukne in poškoduje na stotine oči vsako leto.
Seveda se ne more pričakovati, da gospodinja nosi obram-bene naočale ali da mož rabi doma iste obrambene priprave kot na delu. Potrebno pa je, da se vsak zaveda, da tudi doma preži nevarnost na oči in da je treba vedno ravnati z zdravo pametjo in previdnostjo. Steklenice in druge posode je treba odpirati s pripravami, ki služijo za to svrho, in ne z noži, vilicami itd. Žeblje je treba udarjati z ravnim udarcem na glavico in ne po strani. Treba je rabiti lojtre in ne omahujo-čih stolov, da se doseže visoko mesto ob zidu. To so prav običajna pravila previdnosti. Med nevarnostmi pri igri treba je tu omenjati dvoje istih, ki sta jako resni. To so nezgode, ki se dogajajo vsled sproženja igračnih pušk in umetalnih ognjev, pa ne le na Fourth of July, marveč tudi ob Božiču in ob drugih prilikah. Na tisoče nezgod se dogaja na leto vsled igranja s takimi pripravami. Vzlic vsem pozivom na nevar-
'nost, vidimo vendarle na tisoče otrok, ki se igrajo s takimi puškami, pištolami in ognjemeti. Mnogo otrok in tudi odraslih zgubi vsled takih nezgod svoj
vid-	» l|
In sedaj majhen eksperiment: Ko končate prečitati ta članek, zaprite svoje oči prav tesno, dokler ni vse črno pred njimi. Sedaj si predstavite, da ostanete tako slep za vse svoje življenje. Zamislite si to in prav sigurno postanete navdušen pristaš najbolj skrbne previdnosti za oči doma, na delu, pri igri in povsod.
F.L.I.S.
-o-
BAMBUSOVE ORGLE •
Ali si že kdaj videl rasti bambus? Mogoče da ne, kajti bambus raste samo v tropičnih krajih. Misli si bilko trave, visoko 15 do 20 metrov in seveda visokosti primerne debeline, pa imaš bambus. Bambus je namreč neke vrste trava. Nobena rastlina v tropičnih krajih ne nudi toliko koristi kakor banv bus. Mladi, komaj iz trave prilezli bambus da izborno salato. Visoka debla pa obrežejo in so potem vporabna za vsakovrstne stvari. Ako ima prebivalec trope dober nož in zadosti bambusa, potem si postavi iz njega lično hišico, a ne samo to, tudi opremi si jo z njim. Ne rabi ne žice in nobenega želez j a.
Bambus je votel kakor trava, samo na vozlih se nahaja znotraj stena. Pohištvo si znajo ti ljudje prav lično narediti, dostikrat najdemo prave umetnine v njih stanovanjih. Neki misijonar iz Manile pripoveduje, kako je nekoč potoval v on-dotno gorovje. Sluga je imel seboj riž, toda nobene priprave za kuhanje. Celo vžigalic nista imela seboj. Opoldne je fant vzel kos suhega bambusa, ga razklal ter s hitrim drgnenjem kmalu imel ogenj. Nato je v par minutah priredil "posodo" V obliki votlega bambusa, vsul yanj riž in vodo ter vse skupaj zasul z žerjavico. Po kratkem času je bila južina gotova in spretni dečko jo je serviral na kosu bambusovega lista, kar je bilo vse skupaj prav okusno.
Na Filipinih je omenjeni misijonar videl in slišal celokupno godbo, ki je igrala z bambusovimi inštrumenti. Edine svoje vrste pa so orgle iz bambusa v cerkvi Las Pinas pri Manili. Te orgle še dandanes uporabljajo pri službi božji. Imajo 23 registrov, 12 na desni in 11 na levi strani ter tudi pedal. Igralnik ima pet oktav. Od pi-ščali jih je 832 iz bambusa od kontrabasa do malih pikolov. 121 (za rog) je kovinastih. Orgle imajo krasen, melodičen glas. V ondotnih cerkvenih zapiskih stojiv da so orgle postavili domačini pod vodstvom španskega patra Diega, kateri je bil v Las Pinas misijonar do 1831. Ko je 1818 pričel z izdelavo orgel, je pustil nare-zati bambus ter ga v pesku ob morju dve leti zakopal, da bi se ga pozneje ne dotaknil črv.
In res so se te piščali ohranile do danes, ne da bi bile kdaj pobarvane. Ako jih obrišejo z vlažno krpo, se sveti bambus kot bi bil ravnokar odrezan in s firnežem prevlečen. Pater je moral biti ženijalen izdelovalec orgel, kajti za špansko kraljico je izgotovil tudi neki Puerta-piano, kraljica pa mu je v zahvalo poslala zlat kelih, zlato posodo za vino in vodo ter bakren zvonec.	f 9 Orgle so vsled potresov večkrat trpele in jih je bilo treba popravljati. Za tujca, ki pride na Manilo, so te orgle pravo čudo in nikdo ne zamudi, da bi si jih ne ogledal. L.
o--
Mož: Ljuba žena — dati napravim malo veselje, sem ti kupil srečko — dunajske policijske loterije . . . glej, da kaj zadeneš.	>, jf {
Žena: Ježeš! Ježeš — če zadenem policaja — kaj pa bomo ž njim?
PLAŠILO
K. S. K. JEDNOTO), 5. JUNIJA, 1928.
• Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1804. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja 1808. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIBT, ILL.
Solventnost aktivnega oddelka znaša 101.03%; solventnost mladinskega oddelka znaša 144.73%. Od ustanovitve do 1. aprila 1028, znaša skupna izplafiana - podpora $3,229,601.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd St Cleveland, Ohio. L podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo. II. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisholm, Minn. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St., Indianapolis, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, Amer. State Bank Bldg., Cor. Grant & 6th St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, III. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 26—10th St., North Chicago, 111. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, HI. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIČ, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, lOOt N. Chicago St., Joliet, 111.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE
Splošno glasovanje, i
A) Glasovanje glede Jednotinega doma. RAZLOG
Društvo sv. Vida št. 25, K. S. K. Jednote, Cleveland, Ohio, je na redni mesečni seji, vršeči se dne 2. oktobra 1927 sprejelo in odobrilo sledečo
* RESOLUCIJO:
"Ker je članstvo potom splošnega glasovanja vršečega se med 15. Junijem in 15. avgustom 1927 spiejelo resolucijo za nakup ali zidavo novega poslopja za Jednotin urad.
In, ker je omenjena resolucija tako nejasna in proti volji velikega štoril* članstva naše Jednote, da je neizpeljiva in bi izvršenje iste utegnilo povzročiti resne nemire v naši Jednoti,
In, ker bi z izvršenjem omenjene resolucije Jednota ne pridobila ničesar ne na ugledu in ne na premoženju,
In, ker bi bilo v veliko škodo naši Jednoti zalagati velike svote denarja V nepotrebna zemljišča in s tem neprevidno črpati Jednotino blagajno,
In, ker se sedanje Jednotino poslopje z majhnimi stroški lahko popravi tako, da bo odgovarjalo za Jednotin urad za precejšno število let,
ZATO BODI SKLENJENO
1.	Da se gori omenjena resolucija, sprejeta na splošnem glasovanju, vrše-čem se med 15. junijem in 15. avgustom 1927 glede nakupa ali zidave novega Jednotinega poslopja v celoti poruši in razveljavi.
2.	Da se sedanje Jednotino poslopje popravi po načrta predloženem po Jednotinem glavnem predsedniku, bratu Antona Grdinata, na seji glsvnega odbora vršeči se v Jolietu, 111., meseca januarja, 1927.
3.	Da stroški omenjene poprave ne smejo presegali svote oseas tisoč (8,000.00) dolarjev.
4.	Da se potrebni denar za omenjene poprave vzame iz konvenčnega sklada.
5.	Da se nadzorstvo in izvršenje omenjenih popravil izroči sledečim glavnim odbornikom: Glavnemu predsedniku, glavnemu tajnika in predsedniku nadzornega odbojra, in da ti uradniki s tem tvorijo posebni odbor in tO za toliko časa, dokler ni delo v smislu te resolucije izvršeno. Ta odbor ima pravico storiti vse potrebne korake za izvršitev te celotne resolucije v smisla iste.
6.	Da se prične s popravami v teka 30 dni po aradni objavi izida glasovanja te resolucije.
7.	Da se ponovno glasovanje sli ukrepanje glede Jednotinega urada, doma sli posestva, bodisi potom inicijative, referenduma, ali drugače, ne sme vršiti pred pretekom prihodnje redne konvencije. To pa naj se ne razume, ds bi ae s tem jemalo prihodnji redni konvenciji pravico rszmotrivsti in ukrepati o kateremkoli Jednotinem premoženju."
Na poli letni seji dne 27. jan. 1928 je bila omenjena resolucija celokupnemu glavnemu odboru K. S. K. Jednote predložena v pregled in odobritev. Glavni odbor Jednote je uvidel, da je bila omenjena resolucija pravilno v smislu pravil, člen VIII., stran 33 od članstva dr. sv. Vida št. 25, KSKJ., sprejeta, zato je glavni odbor resolucijo odobril in predložil članstva Jednote v razpravo in razmotrivanje.
Ker je bila zgoraj omenjena resolucija v smisla pravil inicijatirana in ker je bila inicijativa od zadostnega števila članstva kakor pravila določajo odobrena, zato se torej uradno naznanja otvoritev splošnega glasovanja glede poprave Jednotinega doma v smisla zgoraj omenjene inicijative.
Splošno glasovanje se prične dne 1. junija in se zaključi 1. avgustal928.
Tajniki in tajnice krajevnih društev se prosijo, da pravočasno naznanijo izid tega glasovanja na glavni urad.
Naznanilu morajo biti priložene tudi glasovnice.
Joliet, Illinois dne 18. maja 1928.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Opomba:—članstvo lahko voli na domu ali pri društveni seji.
Glasovnica
Jaz glasujem ZA gornjo resolucijo
Jaz glasujem PROTI gornji resoluciji
Naredite (X) križ
Podpis.
čl. dr .sv.,
.št.
Kraj in datum.
B. —
Odobritev novega Jednotinega chirterja in prememb k ustavi in pravilom.
Razne točke originalnega ali prvotnega Charterja nase Jednote so bile pri raznih konvencijah premenjene tako ,da prvotni charter ne odgovarja današnjemu poslovanju.	. , ... . , Načelnik zavarovalninskega oddelka države Illinois, je določil, aa je potreba Charter popraviti in preurediti v takem smislu, da bo odgovarjal sedanjema poslovanju K. S. K. Jednote in da bodo imeli na ta 'način viarzav-nem zavarovalninskem oddelku naš charter sestavljen v celotni ohliKi. ^a-eno je načelnik tega oddelka- zahteval, da mora biti novi charter z vsemi premembami ustave in pravil predložen članstvu našo Jednote v odobritev, fcar je mogoče doseči samo potom referenduma in splošaoga glasovanja.
CLen JX. naših Jedtootinih pravil govori na str. 34—35 glede referendu ma sledeče:
1.	Tudi glavni odbor K. S. K. J. Ima pravico, da da vsak važnejši sklop ali kočljivo točko, katera prekoračuje njegov delokrog v referendum, «11 na •plošno glasovanje. Med te sklepe spadajo vse točke glede premembe pravil, ali aklepov zadnje konvencije ras ven «sesmctets.
2.	V takem slučaju mor* sklepati ves glavni odbor. Ako dve trotini od< bora predlagano točko potrdi, šele potem pride zadeva v sploino glasovanje
Doli označeni novi charter in premembe k ustavi ter pravilom naše Jed< note ao bile soglasno odobrene od celokupnega glavnega odbora na letošnji januarski seji.
Iz tega je razvidno, da ni v novem charterju naše Jednote nobeno bist vene ali važne premembe, tako tudi ne v dostavkih k njeni ustavi; to ji samo formalnost, katero zahteva državni zavarovalninski oddelek.
Uradno se torej razpisuje in proglaša splošno glsovanje za odobritev novega Jednotinega charterja In prememb k ustavi ter pravilom. Glasovanj« se prične dne 1. junija ter se zaključi dne 1. avgusta t. 1.
Tajniki in tajnice krajevnih društev so prošeni, da pravočaano naznanijo izid tega splošnega glasovanja na glavni urad.
Naznanilu morajo biti priložene tudi glasovnico.
Joliet, 111. dne 18. maja 1928.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
Opomba:—Glasuje ae lahko na domu ali pri društveni seji.
AMENDMENTS TO THE ARTICLES OF INCORPORATION OP THE
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION OP THE UNITED STATES OF AMERICA
I.	RESOLVED, that Section 1 of the Articles of Incorporation and which refers to the Title or Name of this Corporation be hereby amended to read as follows:
SECTION 1. The name or title of this Corporation shall be known in law as KRRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA, abbreviated, K. S. K. J. (GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA, abbreviated G. C. S. C. U.) under the patronage of St. Joseph.
II.	RESOLVED, that Section 2 of the Articles of Incorporation and'which refers to the location of the principal place of business of this Union be and hereby is amended to read as follows:	4
SECTION 2. The principal business office shall be located in the City of Joliet, County of Will, State of Illinois.
III.	RESOLVED, that Section 4 of the Articles of Incorporation and which refers to the Object for which this corporation is formed, be hereby amended to read as follows:	.
SECTION 4. The object for which this Corporation formed is:
(a)	To aid widows and orphans in case of misfortune and by paternal love to take care to ease their sorrowful state.
(b)	To promote the friendship, unity and true Catholic charity among its members. Our Motto shall be: "ALL FOR FAITH, HOME AND NATION.
(c)	To see that all its members comply with their religious duties and duties of citizenship and thus better the social status of humanity.
(d)	To preserve among its members the Holy Catholic Religion and thus promote their eternal happiness.
(e)	Cherish among its members their sweet native tongue and awaken in them their love and pride for their nationality.
IV.	RESOLVED that Section 5 of Articles of Incorporation and which refers to the Plan which shall be followed in carrying out the object of this association, be hereby amended to read as follows:
SECTION 5. The plan which shall be followed in carrying out the. object is as follows: to-wit:
(a)	The Grand Carniolian Slovenian Catholic Union shall in accordance with its Constitution and By-Laws, issue ordinary life certificates payable upon death in the sums of $250.00, $500.00, $1,000.00, $1500.00 and $2,000.00, based upon assessment rate in accordance with the National Fraternal Congress Table of Rates for Mortuary Benefits with 4% interest, provided that no person between the ages of 16 and 40 shall be allowed to take insurance in this association in excess of $2,000.00; and further provided that no person between the ages of 40 and 45 shall be allowed tp take insurance in this association in excess of $1,000.00; and further provided that no person between the ages of 45 and 50 shall be allowed to take insurance in this association in excess of $500.00; and further provided that no person between the ages of 50 and 55 shall be allowed to take insurance in this association in excess of $250.00 ;and further provided that the members holding ordinary life certificates shall be entitled to 70 year old age benefits of cash payment or paid-up insurance. The rates of monthly assessments under this plan shall be in conformity with the National Fraternity Congreas Table.
(b)	This Association shall also issue a Twenty-Year Payment Certificate in the sum of $250., $500., $1000., $1500. and $2000., payable in full face value at death and under which the benefit contributions cease after 20 years, based upon the American Experience Table of Mortality with 4% interest and on assumption of one year preliminary term. The Twenty-Year Paymenf Certificate shall be subject to optional benefits, to wit: reserve value automatic insurance after three year payment, paid-up insurance after three-year payment and 70-year old age benefit, provided that new members past the age of 40 years may not be insured for more than $1000.; new members past the age of 45 years may not be insured for more than $500.00.; new members past the age of 50 years may not be insured fof more than $250. The rates of monthly assessments under this* plan ahall be in conformity with the American Experience Table of Mortality.
sr (c) This Association shall pay to its members in the event of accidental injury, disability or for operations, mentioned in its Constitution and By-Laws, such sums as therein provided; it shall levy such monthly assessments as provided in its Constitution and By-Laws.
(d)	This Union shall further maintain a Juvenile Department into which children between the ages of 2 and sixteen years at next birthday and whose parents are members of this Union shall be eligible, providing they comply with the provisions of the Constitution and By-Laws of this Union governing said appointment. The juvenile members shall be insured for death benefit only, the amount of which shall be such as provided by the Standard Industrial Mortality Table, and in consideration of such benefits, the juvenilel members shall pay assessments of 15c per month, provided that in the event of the valuation of assets in the Juvenile Department show that the contributions are not sufficient to cover the obligations, the Supreme Secretary may make a call for special assessments in the amount he deems necessary to place this department on solvent basis.
(e)	To attain its objects this Union shall collect monthly contributions for reserve, mortuary, disability, expense and convention funds as provided fn the Constitution and By-Laws of this Union.
V.	RESOLVED, that Section 6 of the Articles of Association and which refers to the number of directors in whom the management of this Society shall be vested, be hereby amended to read as follows:
SECTION 6: The management of the aforesaid Society shallbe vested in a Board of Twenty-Two Directors who shall be known as follows: Supreme President, Supreme First Vice President, Supreme Second Vice President, Supreme Secretary, Supreme Assistant Secretary, Supreme Treasurer, Supreme Medical Examiner, Supreme Spiritual Director, Auditing Committee, composed of five members, Jury Committee, composed of five members, Finance Committee, composed of Supreme President, Supreme First Vice President and three additional members, and the Editor of the Official Organ.
VI.	RESOLVED that Section 8 of Articles of Incorporation which refers to the ages of membership be hereby amended to read as follows:
SECTION 8: No person shall become a member of this corporation, except in the juvenile department, who is under sixteen or over fifty-five years of age.
II.
AMENDMENTS TO THE CONSTITUTION AND BY-LAWS OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENL4N CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA
Resolved, that Section 1 of Article XI and that Section 2 of Article XXIII of the Constitution and By-Laws of The Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America, be amended to read as follows:
ARTICLE XI — Section 1. — The Managament of the aforesaid Society shall be vested in a Board of Twenty-Two (22) Directors who shall be known as follows:
Supreme President, Supreme Vice President, Supreme Second Vice President, Supreme Secretary, Supreme Assistant Secretary, Supreme Treasurer, Supreme Medical Examiner, Supreme Spiritual Director, Auditing Committee, composed of five (5) members; Finance Committee, composed of Supreme President, Supreme First Vice President and three (3) additional members; and the Editor of the Official Organ.
ARTICLE XXIII —'Section 2. — The Finance Committee shall have the exclusive right to invest the monies of the Association in any bonds issued or created by the United States or by this State, or by any of the other states of the United States or the District of Columbia, or any or either of them, or by any of the counties, townships, school districts, incorporated cities or other municipal corporations thereof, or in bonds or notes secured by mortgages or trust deeds or unencumbered real estate located within said States or the District of Columbia, or either of them, worth at least double the sum invested or loaned, and in such other securities only as are or may be approved in writing by the Director of Trade and Commerce of this State.
AND BE FURTHER RESOLVED that the Association hereby establishes a new class of membership known as ASSOCIATE MEMBERSHIP, and which shall be managed and regulated separate from other classes of membership and that the Rules and Regulations for said ASSOCIATE MEMBERSHIP shall be set out at longht in ARTICLE 77 of the Constitution and By-Law^ of said Union.
ARTICLE LXXVII — Section 1. — Application for Associate Membership shall be made on blanks furnished by the Supreme Committee and be signed by the applicant in the presence of a member in good standing, who shall sign same as a witness. Persons eligible for Associate Membership shall be Catholic Priests, irrespective of their age, and practical Catholic men and women between the ages of 16 and 55 years, who afe not; cannot or do not desire to apply for Insurance Membership. After said application has been filed with the Subordinate Branch, the President thereof shall appoint three (3) members into an Investigating Committee, which shall investigate the character and habits and physical condition of the applicant and report thereof at the next regular meeting. If the report of the Investigating Committee is favorable, the President shall order a ballot taken and if two-thirds (2|3) of the present membership votes for the acceptance of the application the applicant shall be admitted into the Society. No medical examination is required for admission into this membership. After the admission of tbo
applicant into the Society, the Secretary thereof shall st once forward the
?"?inill„*w,l5aii°V0.the Supreme Office, and shsll retain a copy thereof In the files of his Society.
SECTION 2. Ail such members shall be subject to suspension, expulsion and reinstatement In the same manner as provided for Insurance Members
t?VmJ!t,al80 comply with a11 religious qualifications ts til other members of ths Union. n
ARTICLE LXXVII — Section 3. — Each such applicant shall, at the time of making his application for admission into this Membership, pay the sum of One Dollar ($1.00) as and for sdmlssion fee, together with the first months contribution, «11 of which shall be returned to applicant if be is rejected.
SECTION 4. Members admitted into this membership shall p«y monthly assessments of 50 cents per month.
SECTION 5. The Assessments and monthly contributions shsll be for-warded to the Supreme Office in like manner as «11 other assessments, «nd shall be deposited into « separate fund, which fund slull be kept separate from any and all other funds of the Society.
SECTION 6. The Members belonging only to this division shall h«ve the rights to attend the meetings of their respective Societies and have the right for discussion at all their meetings, but shall not have the right to vote or be elected into any office of the Union or Association, nor shall have the right to vote for or be elected as delegates to any Convention of this Union.
ARTICLE LXXVII — Section 7. — The Supreme Committee shall have the exclusive right to manage, control and disburse said Fund ftr any manner it sees fit, and shall have the right to prepare the necessary regulations and rules for this division, which rules the Supreme Committee may, from time to time, find necessary for the efficient management of this division. No insurance contract shall be made with members under this division.
SECTION 8. This division shall begin to operate after two hundred (200) members shall apply for the membership therein.
Glasovnica.
Jaz glasujem ZA odobritev gornjih točk Jaz glasujem PROTI odobritvi gornjih točk.
Podpis.
čl. društva sv................................................................Jt...«
Kraj in datum......................................................................................
RAJ NA ZEMLJI
Ob začetku Človeškega rodu je bil raj na zemlji. A prav tam stoji tudi greh človeškega rodu in izguba raja. Takoj zatem vstane obljuba odrešenja in se pokaže človeštvu znova slika raja, a ne na zemlji, ampak po smrti. To so resničnosti, o katerih razodetje govori. Da dejansko ni na zemlji raja, popolne sreče, pa vpije zgodovina in gledajo naše oči.
Krščanstvo govori in bo govorilo vedno do konca sveta o solzni dolini, o romanju izgnancev proti raju, večni domovini, nebesom. Veruje v resničnost izvirnega greha, vidi, da vsak novorojeni človek prinese na svet v svoji notranjosti tudi notranje nesoglasje, da je v njem seme tudi nemira, nesreče, sovraštva do sočloveka, sila poželjenja mesa, poželenja oči in napuha življenja. Ve, da mu do konca življenja ne IxTprihra-njen ta boj, odvzeta vsa razdvojenost. Zato mu ne more obljubljati raja na zemlji. In ker ga posamezniku ne more obljubiti, ga tudi celemu občestvu, celi družini Človeškega rodu ne more. Solzna dolina ostane. Krščanstvo ne dela iluzij.
Vendar pa je možno po krščanskem prepričanju to solzno dolino vedno bolj razsvetliti s solncem sreče, vedno bolj približati vzoru popolne sreče, nebesom po smrti. Ne samo možno je, ampak krščanstvo zahteva, da jo Človeštvo spreminja v raj. To ustvarjanje sreče človeštva celo dela za pogoj, da se doseže raj po smrti, nebesih. Ne smatra "solzne doline" kot zapor, kjer bi topo brezdelno morali nositi vse gorje, ampak zahteva, da gorje delavno spreminjamo v vrednoto za svojo srečo in človeštva in tem za večno srečo. Priprava za nebesa se mora vršiti po razvijanju vseh od Boga v naravo vloženih in po odrešenju vcepljenih sil milosti. To vdejstvovanje "božjega kraljestva v nas izpodriva in zavrača ali vsaj zmanjšuje delovanje temnih sil v nas" izpodriva in zavrača ali vsaj zmanjšuje delovanje temnih sil strasti, blaži, zmanjšuje in odpravlja gorje nesreče, bedo.
Isti duh delavnosti naravnih ! in nadnaravnih sil v človeku! naj pa tudi -napolnjuje obče-1 stvo. Zapovedi pravičnosti, | ljubezni, usmiljenja, ki jim je j vir in vzor vseobsežna pravičnost,? ljubezen in usmiljenje j božje, so nagibi in smernice za ustvarjanje "raja" na zemlji, priprave za raj v nebesih. Ce torej krščanstvo dviga pogled posebno bednih k nebesom in moli, nikakor ne prezira dela
in naporov za socialne spremembe, še manj odvezuje kapitaliste od postav do najbed-nejših, in prav nič ne ovira dela za čim večjo in splošnejšo srečo človeštva že tu na zemlji.
Najbolj usodna prevara, s katero slepijo voditelji marksi stičnega socializma in komunizma delavstvo še dandanes, je vprav preziranje teh dejstev iz virnega greha, odrešenja po Kristusovi milosti, osebne duhovne notranje posvetitve, zAii-sla življenja v luči večnega cilja. Obetajo delavstvu raj na zemlji, tajijo in s sovraštvom ubijajo v delavstvu vero v posmrtno življenje. Zanemarjajo osebne in socialne duhovne vrednote krščanstva pri vzgoji delavstva. Raztrgali so vez med vzorom, ''rajem na zemlji" in nebesi. In še gledajo in slikajo "raj na zemlji" predvsem gospodarske strani tvarnih dobrin. In potem mislijo "peklo" proletarijata spremeniti, če ne drugače s socialno revolucijo v "raj." Ali ni nasilje kapitalizma vprav radi tega najsilnejše, ker se ne ravna po večnih božjih zakonih pravičnosti, ljubezni, usmiljenja, spoštovanja človeškega dostojanstva?
In se li pripravlja delavski ženi res raj na zemlji, Če ji socialistične voditeljice pri nas in po svetu govorijo po shodih o "svobodni ljubezni," "svobodnem materinstvu," zahtevajo priznanje in pomoč za prepreče-nje materinstva, svarijo pred "pritiskom iz spovednice." Ali ni to priznanje nerešljivosti socialne bede in znamenje iste miselnosti, ki jo kažejo buržuj-ski in kapitalistični brezverski krogi. Nad peklom zunanjih socialnih razmer grmijo in vero
v raj komunizma in socializma oznanjujejo, pospešujejo in pripravljajo pa hujši notranji pekel delavstvu. S tem že delajo svoj vzor za čisti sen, ki ne bo nikdar ostvarjen. In če delavstvo osvoje in osvoje tudi pioč ti voditelji, potem bodo delavstvo tudi nujno pripeljali do strašnega razočaranja, ker raja na zemlji ne bo. In tedaj se bo dvignilo delavstvo v novi revoluciji proti ateizmu (brezbo-štvu) in materializmu (oboževanju samo tvarnih sil), pravi neki pisatelj.
Katoličan, ki živi res iz svoje vere, si torej ne bo delal nobenih iluzij o popolni sreči človeštva na tem svetu, ampak gledal preko njega. Vendar pa se bo čutil dolžnega, da z vsemi silami preganja obup bede in krivice in z vsemi močmi in dosledno pretvarja to solzno dolino v zemljo večje socialne pravičnosti, ljubezni in sreče.
(Ljubljanski "Slovenec")
Nevarnosti pri prekmor-slrih poletih.
Štirje so glavni sovražniki prekomorskih letalcev: nasprotni veter, megla, mraz in noč. Vetroyi s hitrostjo petdeset do šestdeset kilometrov na uro so navadni in prepogosti. Oni hitrost letala tako zmanjšajo, da gre bencin h koncu, še predno je doseglo letalo rešilno luko. Prisilno pristajanje na odprtem oceanu pomen j a za kopna letala gotov, za vodna letala pa verjeten pogin. Konec nedavnega dolgega poleta nemškega letala "Bremen" v Ameriko jasno kaže velikost te nevarnosti. Ce bi bil nasprotni veter le za malenkost večji, pa bi se bilo to drzno podjetje popolnoma ponesrečilo in nenasitno morje bi bilo zopet zahtevalo troje novih žrtev.
Drugi sovražnik letalca je megla. Ta pokriva skoraj večji del leta vso severnoameriško obal, a se pojavi manj ali bolj pogostoma ob vsakem letnem času tudi na morju. Pri daljših poletih skozi meglo, ko letalec ne more rabiti svojega vida, določujejo višinsko lego letala le posebni aparati. Ce odpovedo ti aparati, se lahko zgodi, da se letalec radi megle spusti z letalom prenizko in pade v morje.
Mraz je prav tako zavraten. Pri vlažnem zraku se nabere po zunanjih delih letala zračna vlažnost Ta zamrzne, ker vlada v višini nizka temperatura in obda letalo z ledenim oklepom. Oteženo z ledenim bremenom pritiska letalo z veliko silo navzdol k morju in če mora pristati, pomenja to gotov pogin. In noč? Letanje ponoči brez zvezd in svetlobe spada h najhujšim naporom, ki se zahtevajo od letalca. Letalo drži tudi pri nočnih poletih kakor pri poletih skozi meglo letalec le s pomočjo aparatov v ravnotežju. Trajno opazovanje aparatov in trajno oskrbovanje letalnega krmila dolge in dolge ure tvori najhujšo nalogo za pilota. Končno pa tiče še resne in velike nevarnosti v letalu samem. Naj odpove samo eden izmed toliko zapletenih delcev pri motorju, pri dovajanju bencina, pa je letalo prisiljeno pri-stati in posledice si lahko mislimo.
LISTNICA UREDNIŠTVA Pozor tajniki in tajnice naših krajevnih društev v Clevelandu.
Da se prihrani delo in poštnino bratu glavnemu tajniku pri odpošiljanju glasovnic v zadevi Jednotinega doma in odobritve novega Jednotinega charterja, se bo glasovnice našim elevelandskim društvom razdelilo v našem uradu, oziroma v uredništvu Glasila na 6117 St. Clair Ave. Urad je odprt vsak dan od 7:30 zjutraj do 5. ure popoldne, izvzemši nedelje.
Zaeno bomo tudi izročili tajnikom in tajnicam teh društev adresar ali imenik članov v pregled in popravo.
-o-
Sodnik: Snoči sem Vam naročil razobesiti belo zastavo — ali ne veste, kaj to pomeni?
Sluga: Da ni nobenega lum-pa v občini.
Sodnik: In zakaj niste zastave razobesili?
Sluga: Saj sem jo — pa jo je nekdo ukradel.
Tako zeio je človek ubog, da je prisiljen odpovedati se celo tistemu, kar mu je dosegljivo. Tako slabe in plahe so njegove roke, da si ne upajo poseči po najbližjem. Tako je človek malodušen in zbegan in tako se je bil privadil misli, da je temna noč na vsej dolgi poti pred njim, da se brani celo prijazne mesečine, ki bi mu osvetlila cesto z bledo svetlobo ter mu vlila v srce tolažbo; boji se, da je nevreden tolažbe, da nima pravice do nje, ker mu je bila usojena večna noč.
—Ivan Cankar, Tujci.
I
m
'A. F.:
GROZD
Bil sem srečen, presrečen. ' Očeta, mater in služkinjo sem si predstavljal kot zelo dobre velikane, edine večne in nespremenljive priče prvih dni sveta. Bil sem prepričan, da me lahko obvarujejo pred vsakim zlom in pri njih sem se čutil popolnoma varnega. Zaupanje, katero sem imel do svoje matere, pa je bilo neizmerno; ko se spomnim tega neomajnega, božanskega zaupanja, bi najrajši poljubil onega dobrega malčka, kateri sem bil jaz sam. Oni, ki vedo, kako težko je pred svetom skriti svoja prepolna čuv-stva, bodo razumeli, zakaj i mam. tako rad te spomine.
Bil sem srečen. V svoji domišljiji sem se bavil s tisoč •tvarmi, ki so mi bile obenem jasne in nejasne, s stvarmi, ki same na sebi niso ničesar pomenile, ki pa so tvorile del mojega življenja. Cisto neznatno je bilo moje življenje, toda bilo je življenje, to se pravi: središče vseh stvari, srčika sveta. Ne smejte se mojim besedam ; ali pa če se že smejete, se smejte s prijaznostjo in zraven mislite, da je v središču stvari vsak, kdor živi, pa naj bo ma-gari sam kužek.
Bil sem srečen, ko sem gledal in srečen, ko sem poslušal. Mati ni nikoli odprla steklene omare, ne da bi mi dala pokusi-ti kaj izredno dobrega in polnega poezije. Kaj je torej bilo v tej omari? Moj Bog, kaj vse je bilo lahko notri! Perilo in vmes dišeče blazinice ter manjše in večje škatljice. Danes sumim, da je moja uboga mati z neko strastjo zbirala škatlje. Imela jih je ogromho in najrazličnejših oblik. In te škat-ije, katerih se nisem smel dotakniti, so bile predmet mojega resnega razmišljenja. Pa tudi igrače so dajale dovolj dela moji glavici; če ne druge vsaj one, ki so mi bile obljubljene in katere sem pričakoval; one namreč, ki sem jih že imel, niso bile zame nič skrivnostnega in radi tega nič vabljivega. Kako lepe so pa tudi bile igrače mojih sanj! . . .
Drugo čudo je bila množica črt in podob, katere sem lahko napravil z enim samim svinčnikom ali peresom. Risal sem vojake: načrtal sem okroglo glavo in nanjo posadil ^vojaško kapo. Šele po številnih opazovanjih sem porinil glavo de obrvi pod kapo.
Ljubil sem cvetice in vonjavo. razkošje pri jedi in lepe obleke. Bahal sem- se s svojim operesenim klobučkom in s pisanimi nogavicami. Še bolj kot posamezne reči sem ljubil vse skupaj: hišo, zrak, svetlobo in kaj vem kaj vse! Življenje sploh. Živel sem prijetneje kot ptiček, ki se gudnja v mehkem gnezdecu.
Bil sem srečen, presrečen. In vendar sem zavidal nekega drugega dečka, ki mu je bilo ime Alfonz. Poznal sem ga samo pod tem imenom, in bo precej j nje o Alfonzu se je v hipu verjetno, da drugega sploh ! spremenilo. Nisem ga več za-imel ni. Njegova mati, ki je vidal; bal sem se ga in smilil bila perica, je delala po mestu, j se mi je. "To ni njegova kriv-Alfonz pa je cel dragoviten dan da, ampak nesreča!" Te bese-postopal po cestah in po dvorišču. Skozi okno sem ogledoval
njegov umazan obraz, razku- ko 3i mi tako govorila; dobro štrane rumene lase. raztrgane ' si storila, ker si mi že v naj-kratke hlače in#pošvedrane čev- j nežnejši dobi odkrila nedol-lje, s katerimi je capal po mla- žnost nesrečnežev. Tvoja bese-kužah. Tudi jaz bi bil zelo rad da je bila dobra in moja dol-svobodno burkal po mlakah. | žnost je, da jo celo življenje Alfonz se je smukal okoli kuha-: nosim s seboj, ric in pobral marsikatero klo-1 Vsaj takrat je dosegla tvoja futo in tudi kakšno staro pa- beseda uspeh in ganila me je stetno škatljo. Včasih so ga usoda prekletega otroka. Med-poslali konjarji k vodnjaku po ' tem ko je nekoč Alfonz na dvo-vedro vode, katero je prinesel s rišču dražil papigo neke stare ponosom; v obraz mu je uda- J stanovalke, sem motril tega rila kri in iz ust je molel jezik, mračnega in silnega Kajna z In jaz sem ga zavidal, ker se ' vso skesanostjo malega in bla-mu ni bilo treba učiti Lafon- gcga Abla. Žal, da le sreča tainovih basni in ker se pi bal,' napravi • Abla! Belil sem si da bo kregan radi packe na ob- glavo, kako bi mu izkazal svoje leki, kakor jaz. Ni mu bilo tre- ( usmiljenje. . Mislil sem mu poba pozdravljati " klanjam se, slati poljub; pa zopet se mi je gospod," "klanjam se gospa," zdel njegov obraz predivji in
vseh mogočih ljudi, katerih življenje, bilo veselo ali žalostno, ga ni niti najmanj zanimalo.
In če ni imel Noetove barke in konjička na koleseih, kar sem
jaz vse imel, se je v svoji domišljiji igral z vrabci, katere je lovil, s psi, ki so se kakor on skitali po mestu in celo s konji, dokler ga ni kak voznik z metlo nagnal iz hleva. Bil je svoboden in drzen. Z dvorišča kjer je bil neomejen gospodar je gledal name za oknom kakor na ptico v kletki.
Na dvorišču je vladalo vese lje; bile so tam najrazličnejše živali in služabniki. Dvorišče je bilo zelo prostorno; na južni strani ga je zapiralo glavno poslopje, obraslo s staro grčavo, suho trto. Nad trto je bila solnčna ura, kateri sta solnce in dež izbrisala številke. Čudil sem se kazalcu, ki je metal sen co. katera se je neopaženo pre mikala po zidu. Za današnjega Parižana je izmed vseh najbolj tuj spomin na to staro dvorišče Njihova dvorišča merijo štiri kvadratne metre, odkoder vidiš liki žepni rutici košček neba preko katerega vise v petih nadstropjih jedilne srambe. To je napredek, ki pa ni nič kaj razveseljiv.
Zgodilo pa se je, da so nekega dne na onem veselem dvori šču, kamor so prihajale gospodinje zjutraj z vrči po vodo in kjer so proti šesti uri kuharice izcejale solato v pločenastih posodah ter se menile s hlapci da so na onem dvorišču razdrli tlak. Razdrli so ga zato, da bi ga popravili. Ker pa je med popravljanjem deževalo, je bilo dvorišče blatno in razmočeno in Alfonz, ki je na njem živel kakor satir v gozdu, je bil od peta do glave tak kakor zemlja S silno vnemo je premetaval kamne za tlak. Nato je dvignil glavo in ko me je videl zgoraj zazidanega, mi je namignil, naj pridem doli. Zelo rad bi se bil igral z njim in premetaval kamenje, ker v svoji sobi nisem imel kaj takega. K sreči so bila vrata odprta in jaz sem stekel na dvorišče.
"Evo me!" sem dejal Alfonzu.
"Nesi ta kamen!" mi je ukazal.
Imel je divji obraz in hripav glas; ubogal sem. Nenadoma pa mi je nekdo izvil kamen iz rok in me dvignil s tal. Bila je služkinja, ki me je vsa razkačena odnesla z dvorišča. Potem me je umila z marseill-skim milom in me ozmerjala, cja se igram z nepridipravom, klatežem in malopridnežem.
"Alfonz je slabo vzgojen," je dodala moja mati; "to ni njegova krivda, ampak nesreča! In dobro vzgojeni otroci s takimi ne smejo občevati."
Bil sem zelo bistroumen in dovzeten otrok in takoj sem si zapomnil materine besede. In sam ne vem, kako so baš te besede povzročile, da sem pri či-tanju svojih starih slikanih "Zgodb sv. pisma" začel misliti o prekletih otrocih. Moje mne-
de moje matere mi niso dale miru. Dobro si storila, mati.
moje srce se ni zadovoljilo s takim darom. Dolgo sem iskal,
kaj naj bi mu dal; bil sem v veliki zadregi. Da bi podaril Alfonzu svojega konjička na
kolescih, ki ni imel več ni repa ni grive, se mi je zdelo popolnoma brez pomena. In nazadnje ali s tem, če djiš konjička, sploh pokažeš svoje usmiljenje? Prekletemu moraš dati primeren dar. Morda bi mu dal cvetko? V sobi so bili celi šopki cvetlic. Ali cvetlica je čisto podobna poljubu in dvomil sem. če Alfonz sploh ljubi cvetlice. Ves zmeden sem stopil v obednico. Tu pa sem i veseljem zagrabil. Našel sem Na kredenci je bilo v skledici krasno fontainbleauško grozdje Stopil sem na stol in izbral najlepši in največji grozd, ki je sam zavzemal tri četrtine skle-dice. Bledozelena barva se je na eni strani zlato lesketala in človek je kar čutil, kako sladko se bo topilo v ustih; vendar ga nisem pokusil. Skočil sem pa klobko preje v miznico, kjer je navadno delala mati. Prepovedano mi je bilo, odtam kaj vzeti. Vedno pa tudi ni treba ubogati!
Privezal sem grozd na nit in sklonivši se čez okno, poklical Alfonza ter počasi spuščal grozd na dvorišče. Da bi ga bolje videl, si je prekleti otrok odstranil z oči šope rumenih las in ko ga je dosegel z roko ga je odtrgal s koncem vred Nato je dvignil glavo, mi pokazal jezik in osla ter obrnivši mi hrbet, zbežal z grozdom. Moji mali prijatelji me niso navadili na tako vedenje in najprej me je to ujezilo. Toda premislil sem in se pomiril.
"Dobro sem storil, da mu nisem poslal niti cvetlice niti poljuba."
Ob tej misli me je minila zamera, ker čim je zadoščeno lju bežni, je vse drugo brez pomena.
Vendar sem bil ves pobit, ko sem se spomnil, bom moral dogodek povedati materi. Popolnoma po nepotrebnem sem se bal. Mati me je sicer pokarala, toda z radostjo, kar sem čital na njenih veselih očeh.
"Dati moraš svojo lastnino in ne lastnino drugih!" mi je dejala ; "in moraš vedeti, kako daš!"
"To je tajnost sreče in malo jih je, ki za to vedo!" je dodal oče.
On je vedel!
(Iz francoščine J. G.)
ODPRTO PISMO
Spomini na delokrog ameriškega Jugoslav Relief funda of U. S. A„ po končani svetovni vojni spomladi leta 1920.
(Piše Joseph Sitar, Joliet, 111., U. S. Dvakratni predsednik K. S. K. Jednote in delegat vsake Jednotine konvencije v zadnjih 30 letih, in član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 K. S. K. J., Joliet, Illinois).
Upam in gotov sem, da se še danes vsak naš Jugoslovan, bodisi Slovenec, Hrvat ali Srb spominja bremena, muč-ie in težke naloge, katero si je naložil na svoje breme naš veledušni rojak Slovenec Rev. Father Francis Ja-ger po končafni svetovni vojni, namreč naloge, kako bi mogli tu v Združenih državah živeči sobratje Jugoslovani direktno pomagati svojim v po večletni vojni opustošeni domovini — živečim stradajočim , sorodnikom, znancem in prijateljem.
Sledil sem tiho in strpno, kakor tudi mnogi drugi njegovi težki nalogi, želeč mu, ne samo jaz, toda mnogi drugi, da bi vspel in izpeljal njegov cilj. Ne verjamem, da smo imeli ob tem času kojega drugega Jugoslovana Združenih državah ,da bi tako neu-trujeno nastopil pot težkega bremena, kot jo je ravno naš brat ameriški Slovenec major Rdečega Križa Rev. Father Francis Jager.
Znane so mu bile razmere, ki so se nahajale v naši tužni razcepljeni rodni domovini po svetovni vojni, znano mu je bilo trpljenje, siromaštvo vdov in sirot, znan mu je bil živelj nove vlade in nje prevrata bolje, nego komu drugemu tu živečemu Slovencu. Zarisal si je v svoje veledušno srce, da bo vspel s svojo idejo in vspel je. Ne samo s pomočjo Jugoslovanov, marve; s pomočjo drugih v Združenih državah severne Amerike živečih — našemu narodu naklonjenih in z nami simpatujočih tujih narodnosti, do katerih je pot peljala edino le njega, namreč našega rojaka Rev. Fithcr Francis Jagra. On je ustanovil Jugoslav Relief Fund of U. S. A., kojega predsednik je bil on izvoljen, za tajnika pa navdušen ameriški Jugoslovan Mr. Walter Predovich iz Pueblo, Colo. Znano je še danes, da se je
ke Živeči Jugoslovanski rojak z naj. bolio voljo in 2el|o pomagati bodisi že svojim stariftem, bratom, sestram, sinovom, hčeram, vnukom, prijateljem ali znancem itd. v stari, po vojni uničeni rodni zemlji in domovini.
Pripoznati moram,, da nisem imel nikakegs stika z ustanovitvijo Jugoslav Relief Funda' of U. S. A., zasledoval sem samo njegov delokrog, njegovo reklamo v jugoslovanskih ameriških časopisih * in odzive tu živečih Jugoslovanov, želeč celemu delokrogu najboljšega uspeha. Uspeh je bil velikanski. Ves jugoslovanski rod, živeč v Združenih državah Severne Amerike se je odzval klicu ideje "na pomoč svojcem v rodni domovini" direktno s pomočjo Jugoslav Relief Funda of U. S. A. Ponosen bodi naš mali rod Slovencev, Hrvatov in Srbov, živečihh v novi domovini, da je izvršil nalogo tako dobro!
Po naključju samo, sem bil tudi jaz pozvan, da izvršim svojo narodno nalogo v stari domovini živečim narodnim sobratom in sosestram, namreč da tudi jaz nekaj žrtvujem v ta sklad in pomoč. Pozivu sem se radovoljio odzval na svoje lastne gmotne in de name stroške. Pozvan sem bil od odbora J. S. R. of U. S. A., da potujem s samaritanskim parnikom, katerega je najel J. S. R. of U. S. A., na pomoč našim jugoslovanskim sobratom in da pomagam razdeliti v stari domovini teh dobri ljudi prispevke po svoji naj boljši moči in zmožnosti.
Odpotoval sem iz Jolieta, Illinois pusteč mojo soprogo, hčerke in sina za seboj z največjim veseljem, da grem na pomoč sirotam v stari rodni mi grudi. Prevozil sem atlantski morje že večkrat prej, toda nikdar ni bilo moje slovo od drage mi družine ali svojcev tako sladko, kot je bilo slovo, ki sem ga jemal od svoje žene, hčera in sina, kakor tudi znancev namreč slovo, da grem na pomoč stari domovini trpečim sobratom in sosestram jugoslovanskega naroda.
Po večdnevnem potovanju smo sreč no dospeli v Ljubljano, namreč jaz in sobrata Peter Mladineo ter Walter Predovich, katera sta bila z mano tem razdelitvenem odboru.
Ntš najet tovorni parnik se je ustavil v morski luki Trst in tam so bile vse kište naložene na tovorni vlak, kateri je iste pripeljal iz Trsta Ljubljano. V Ljubljani so bile vse kište prenešene v veliko skladišče, na zivano "Balkan" in tu smo pričeli raz deljevati in sortirati kište za nadaljno pošiljatev v različna mesta in vasi po slovenski in hrvatsgi deželi. Veliko teh kišt je bilo naslovljenih tudi ljubljansko okrožje in ko sem oddajal te kište v Ljubljani na skladišču "Bal kan," se mi je prigodil, ne še do danes pozabljeni slučaj, katerega hočem ravno tu opisati, da zadovoljim tako sebi kakor tudi ostalemu po tem slu čaju prizadetemu osobju.
Stopil je pred mene tedaj mi nepo znani Josip Grdina, bil je v. vojaški uniformi, poleg njega pa je stala mi tudi nepornana ženica. Nagovoril m^ je sledeče: "Gospod Sitar, vem, da mene ne poznate, poznate pa gotovo moje, v Ameriki živeče sorodnike in strice, predvsem p* mojega strica Antona Grdina, trgovca in pogrebnika
v	Clevelandu, Ohio?"
Vprašal sem ga, kaj želi? Predsta
vi	mi ženo ,ki je stala poleg njega kot sestro g. Nick Vraničar, živečega Jolietu, III., češ, da je prišla v Ljub Ijano, da dobi njej od njenega brata Nicka Vraničarja v Jolietu, III., po slano kišto. Kot osesni znanec prijatelj sobrata in člana K. S. K. J. g. Antona Grdina iz Clevelanda, Ohio sem vzel te njegove besede za častne in poštene ,ter oddal ženici kišto na slovljeno in po Nick Vraničarju iz Jo lieta. III., poslano na njega sestro.*
Ko sem pa po par dnevih prišel Črnomelj, se je zglasila med drugimi tudi sestra g. Nick Vraničarja, živeče ga v Jolietu, ter opetovano zahtevala njej po njenem bratu Nick Vraničar po slano kišto. Opomnil sem jo takoj, da je c'na že prejela kišto v Ljubljani, ko te je zglasila s pričo ,tedaj mi nepoznanemu g. Josip Grdina v skladiščil "Balkan," kar pa je ona popolnoma zanikala ter dodejaia, da ona sploh niti bila ni v Ljubljani.
Uvidel sem takoj, da me je nekdo prav dobro potegnil. Povedati pa hočem predvsem, da so bile te kište zavarovane za celo veljavo in da je g Nick Vraničar dobil povrjeno popolno in celo svoto za blago po njemu poslane kište od Jugoslav Relief Fund of U. S. A.
The North American Banking X Savings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE VAAA ' BANKA
Denar oaloien tukaj Vsa »omaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler jm naložen pri Vam vloga vedno viša.
URADNI URBi
Ob delandkfk od ». d« * T soboto od t. do S. ill aro-ter od «. do 8, ▼ sredo od ». do 12. Za denarno pošiljate* od C. do 8. pri
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od iaaa do časa gotovo pošiljate denar v atari kraj;
To delo izvriimo V mm točno in zanesljivo
Da pa zadostim sam sebi, sem celo zadevo naznanil vojaškemu sodišču Ljubljani, da isto preišče. Preiskava se je vršila pred vojaškim sodiščem v sv. Petra vojašnici v Ljubljani, katere sem se sam osebno udeležil. Pred preiskovalnim sodnikom je stala tudi ona tuja ml revno zgledajoča ženica z malim otročičem v 'naročju. Ntj ome nim, da nje priče v vojaški uniformi ni bilo navzoče. Ko me sodnik vpraša, dali sem gotov in uverjen, da je to žena, kateri sem izročil g. Nick Vraničarja kišto ,sem odgovoril: "Gos pod sodnik, uverjen sem, da je to ena-inista oseba ,toda priseči ne morem in tudi nečem!" Zahteval sem na to, da ta žena podpiše ime sestre g. Nick Vraničar na več mestih. Pisava je popolnoma prispodabljala originalnemu podpisu, na kar' sem sodnika tudi opozoril in se je nazadnje sodnik tudi trinjal z menoj. Ženica pa je na vse pretege trdila in zanikala, da ona ni nikoli prejela kake pošiljatve na "Balkanu" od mene. "Negotov si," se mi ie tuja ženica in otročiček smilil, in kot sem že prej omenil, da je bila g. Nick Vraničarjcva kišta zavarovana za celo vsoto, sem se obrnil proti sodniku besedami: "Gospod sodnik, ker vidim, da je ženica revica in ker vem, da bo dobil pošiljatelj g. Nick Vraničar povr.ijcno celo pošiljatev, bi vas prosil, da imate usmiljenje ž njo," nakar sem odšel iz sodne dvorane, ne da bf kedaj slišal o izidu preiskave. Omenim samo še, da priče v vojaški uniformi ni bilo navzoče v sodniji.
Celo zadevo sem imel za končano, ko kar naenkrat slišim, da je tu v Jolietu živeči g. Nick Vraničar prejel pismo od svoje v stari domovini živeče sestrei, v katerem me ona dolži, da sem jaz njej po njem poslano blago, črevlje itd. prodajal v Toplicah pi Novem mestu v moj lastni dobrobit. G. Nick Vraničar je kazal to pismo po Jolietu in me črnil pred tukajšnjim občinstvom." Cela zadeva gotovo ni bila v čast ne meni kakor tudi ne moji družini. Toda kaj sem hotel storiti? Za-
prvemu pozivu Jugoslav Relief Fund ..........., .
of U. S. A. odzval skoraj vsak tedaj1 vzel sem se, da bom strpno čakal izi-v Združenih državah severne Ameri- da cele afere, gotov in svest si, da se
GLAVNI URAD:
.6131 Si. Clair Arm*
iiiiiiiaiiicifiiiBiiiiiRiiiiiBiaiiiiii •iiaaiauiiiitiiii
COLLINWOODSKA PODRUŽNICA i
15601 Waterloo Rd.
iiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiwnmmnniii
mi bo že prej ali slej ponudilla prilika, da bom dokazal ne samo g. Nicku Vraničar, marveč tudi vsem ostalim Slovencem, kaj se je ,zgodilo s to kišto in kdo je prodajal g. Nick Vraničarju poslano blago, črevlje itd.,, da tako operem moje kakor tudi moje družine ime slehernega madeža, kateri mi je bil nadet za moje dobrovoljno in požrtvovalno delo ter naklonjenost napram slovenskemu narodu.
Slovenski pregovor pravi, da "čas celi rane." Pripoznati moram, da črv rane zaceljene v moje strce vsled gornje obdolžitve še do danes ni preminil. čakal sem, deloval sem, kako bi prišel do kakega zaključka in dokazal Slovencem ter ostalim Jugoslovanom, da so bile vse te po g. Nick Vraničarju in njegovi, v stari domovini živeči sestri obdolžitve le "nizkotna podla laž."
Kdor vstrpno čaka, bo poplačan, — je jako lep slovenski rek. čakal sem dolgo ,ali danes vem in svest sem si, da bom ne samo jaz nego tudi celo moja družina poplačana v popolno zadoščenje za mojo strpnost. Storil bi bil to že prej, toda čakal sem nadalj-nih podatkov.
UdeležH sem se zadnje konvencije K. S. K. Jednote, obdržavane v K. S. K. Jednotinem domu na 57. cesti v Pittsburghu, Pa., v dnevih od 16. do 21. avgusta leta 1926, kot delegat. Gotovega dne med konvencijo sem stal in govoril s sobratom delegatom Frank Trlepom, od društva sv. Cirilt in Metoda. št. 8 K. S. K. J., Joliet, 111., po obedu v jedilni dvorani v K. Slovens, domu. Na kar pristopi k nama g. Josip Grdina .tedanji delegat društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 K. S. K. J. v West Park, Ohio, in me nagovori vpričo delegata Franka Tr-tep:
"Gospod sobrat Sitar, dali se me ne spominjate, dali me ne poznate? Jaz iem oni človek v vojaški uniformi, ki je prišel do vas v skladišče "Balkan" v Ljubljani ter pričal za ono ženo, kateri ste oddali gotovo kišto."
"Dobro," sem si mislil sam pri sebi, "slednjič sem vendar prišel do zaže-Ijenega cilja." Pričel sem ž njim na-daljni razgovor vpričo sobrata delegata Frank Trlepa ter ga ponovno vprašal, da-li je on istinito poznal ono ženico ali ne, na kar je ponovno zanikal, da on te žene ni nikdar prej pozaal, niti je srečal in da sploh ne zna, kdo in kaj da je bila.	'
ZAPRISEŽENA IZJAVA
Jaz, spodaj osebno podpisani Frank Trlep, živeč na N. Hickory St., Joliet, Illinois, izjavljem pod prisego, da sem se udeležil konvencije K. S. K. J., obdržavane v Pittsburgh. Pa., kot delegat društva sv. Cirila in Metoda, št. 8 K. S. K. J., Joliet, III.
V gotovem dnevu med to konvencijo sem stal in govoril s sobratom in delegatom Josip Sitar iz Jolieta, 111., po obedu v jedilni dvorani K. Slov. doma na 57 cesti v Pittsburgh, Pa. Pristopil je k nama sobrat Josip Grdina, tedanji delegat društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 K. S. K. J. v West Park, Ohio, ter nagovoril sobrata g. Josip Sitarja:
"Gospod Sitar, da-li se me ne spominjate, da-li me ne poznate? Jaz f.em dotični človek v vojaški uniformi, kUje prišel do vas v skladišče "Balkan" v Ljubljani, ter pričal za ono ženo, kateri ste oddali gotovo kišto."
Izjavljam tudi, da je tedanji delegat Josip Grdina na ponovna vprašanja sobrata Josipa Sitar ponovno zanikal, da je kdaj prej poznal ali pa srefcal ženico, da sploh ne zna, kdo in kaj da je bila ženica, katera je prejela od Josipa Sitarja po Nicku Vraničarju iz Jolieta, 111., njega sestri poslano kišto na podlagi njegove izjave. Joliet, Illinois, dne 26. maja, leta 1928.
FRANK TRLEP. Združene države severne Amerike: Država: Illinois, Okraj: Will, Mesto Joliet.
Zglasil se je osebno pri meni, doli podpisanem javnem notarju za gori označeni okraj in državo meni osebno poznani in tu živeči g. Frank Trlep ter pod prisego izjavil, da je zgornja izjava čista resnica in nič drugega kakor sama gola resnica in je to izjavo v pričo mene osebno podpisal. V Jolietu, 111., dne 26. maja leta 1928. JOSEPH J. NEMANICH, "N. javni notar. My Commission expires April 30th. 1931.
(Pečat)
JAVNI POZIV
Gospodu Josipu Grdina v West Park, Ohio, U. S. A., delegatu društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 K. S. K. J. v West Parku, Ohio, za časa konvencije K. S. K. j. v Pittsburghu, Pa., obdržavane v dneh od -16. do 21. avgusta, 1926.
Kot spm že prej omenil, bil sem okrivfjen in obdolžen po g. Nicku Vraničar iz Jolieta, III., in njega, v stari domovini živeči sestri, da sem jaz po g. Nicku Vraničar iz Jolieta, 111., po Jugoslav Relief Funda of U. S. A. po- i slano blago, črevlje itd. prodajal v To-1 plicah pri Novem mestu v svoj lastni | dobrobit. Očrnjeno je bilo ne samo moje, marveč tudi ime moje žene, mojih hčera in sina — zaradi vašega krivega pričevanja.
Poživljam vas, da bi bili toliko dobrohotni ter javno povedali g. Nicku Vraničar, kateri še danes živi v Jolietu, III., kaj da &e je zgodilo s to po njem, njegovi sestri v staro domovino poslano kišto. . ..	JOSEPH SITAR,
Joliet, Illinois, U. S. A.
ODPRTO PISMO Gospodu Nick Vraničar, 1021 Wilcox St., Joliet, III., U. S. A.
Očrnili ste moje kakor tudi ime moje družine na podlagi pisma, katerega ste baje prejeli od vaše, v stari domovini živeče sestre, da sem jaz po vam
ni odvetnik g. dr. Radoslav Pi-pus v 63. letu svoje starosti. Rajni je bil vedno zaveden Slovenec, načelnik hranilnice v Narodnem domu, posestnik velike
— po5Juioslav Relief Fundu^r *u"s. I opekarne v Račjem in posestva A. — poslano blago, črevlje itd. pro-, pri Sv. Križu nad Mariborom, dajal v Toplicah pri Novem mestu v
Eden najvišjih mostov. V
Kranju so te dni pričeli z zgradbo novega mostu čez Kokro. Stari železni most, ki mu je že davno potekla življenjska doba in že dolgo ne odgovarja več obstoječim predpisom, se bo odstranil in nadomestil z novim železobetonskim. Razprtina 38 metrov, to je razdalja med obe-
moj lastni dobrobit.
Očrnili ste moje in moje družine ime v Jolietu, III., in njega okolici med tukajšnjimi Slovenci in ostalimi Jugoslovani.
KLIČEM VAS DANES NA ODGOVOR
Zaprisežena izjava g. Frank Trlepa iz Jolieta, III., moj javni poziv na g. Josip Grdina v West Park, Ohio, ter moje odprto pismo na vas samega, upam, vam bo odprlo oči, da boste spoznali krivico, katero ste storili meni in moji družini z vašo krivo obdol-žitvijo.
Zahtevam, ko preberete ta moj dopis,
da boste mož t$r javno preklicali vašo. ma bregoma, se bo premostila krivo obdolžbo. Upam da boste sto-
rili to, ne da bi se poslužil kakih drugih korakov. '
Upam ,da tudi < priznavate, da je vam bila poplačana po Jugoslav Relief Fund of U. S. A. popolna in celotna svota za vašo izgubljeno kišto.
JOSEPH SITAR.
z enim samim železobetonskim obokom, z največjo višino 28 metrov nad Kokro. Načrt za most je izvršil znani strokovnjak gradbene direkcije g. ing.
Slovenci imamo lep pregovor: "Da Miklauc, gradbena dela so pa
se resnica prav spozna, je treba sliša-	_ • „,„.,]__• ♦...ju: cu
tl dva zvona." Nikakor naj nihče ne; Poverjena stavbeni tvrdki Slo-
misli, da sem pisal ta članek, da se gard. Gradbena doba je pred-
maščujem nad gotovimi osebami, ne jj	cpHptti mpwpv Oh
nikakor ne. Poslužil sem se tč poti, • % laena na sedem mesece\. Ub-
da zadostim sety kakor tudi moji dru-! stoječi most se bo na ta način
^I^hK "sl" i««. d» *
Upam, da sem opral moje kakor tu- dvignilo za 6.5 metrov iz seda-
di ime moje cele družine, ne samo : . t	odstranilo šele
pred slovensko, marveč tudi ostalo ju-, V.J g	oasiranno seie,
goslovansko narodnostjo.	i Čim bo gotov novi most.
Pozdravljam vse tu v novi domovini živeče narodne sosestre in sobrate ter U požari. Dne 26. aprila je
želim vsem najboljega uspeha.
JOSEPH SITAR.
(Adv.)
.	O-
treščilo v Jeranovo hišo v Topolu pri Blokah. Zgorelo je I vse, kar je bilo lesenega, tudi
Smrtna nesreča. Dne 1. ma- 10,000 dinarjev v bankovcih. — ja se je v Ljutomeru smrtno Do ta* sta pogorela hiša in hlev ponesrečil Franc Rižnar. Sna- z obleko in živežem Janezu Go-žil je pri g. Sinigoju na strehi lobu na Blatnem vrhu na Šta-žlebnjake. Pri nevarnem poslu ; jerskem. se je oprijel električne žice, za-
vpil: Jezus, Marija!, omahnil, padel na tla ter obležal mrtev.
t Radona v Pipuš. Dne 1. maja ob petih zjutraj je umrl v Mariboru po daljši bolezni zna-
Ta zemlja dolina zares je solza, in sreča trpina ni tukaj doma.
—Fr. S. Cimperman, Pesni.
SlSlsSMf'
NAZNANILOJN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je dne 20. maja po dolgi, težki bolezni, v starosti 34 let, previden s sv. zakramenti, umrl naš ljubljeni mož, ozir. sin in brat
JOSEPH KOTAR
Pokopan je bil dne 23. maja na slovensko pokopališče sv Jožefa.
Zahvaljujemo te tem potom č. g. Rev. F. M. Jevniku za večkratni obisk v njegovi bolezni ter lepe cerkvene obrede. Hvala pevskemu društvu "Naprej" za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se za darovane vence društvu Marije Vnebovzete KSKJ društvu W. O. W., družinam Frank Oven, Frank Gerštel, John Pevec, Ignac Oven in Jos. Starič. Hvala tudi omenjenim društvom za spremstvo pri pogrebu. Zahvaljujemo se za naročene sv. maše zadušnice družinam Jos. Starič, Ignac Oven in Jos. Tur-šič. Hvala pogrebcem, ki so ga nesli na pokopališče kakor si je bil pokojnik sam izvolil. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga obiskali v bolezni, ga prišli kropit in ga spremili na pokopališče Se enkrat vsem skupaj iskrena zahvala. Ranjkega pa priporočamo v molitev in blag spomin.
Ti pa, dragi Joe, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti Na zopetno svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
ANGELA KOTAR, žena, JOHN in FRANČIŠKA KOTAR stariši ANGELA PEVECsestrs.FRANK GERŠTEL* polubra«, maki brAKlc, polusestra.
V Forest City, Pa., dne 27. maja 1928.
GLASILO K. S. K. J., JUNE 5TH, 19g8
For the uA of English ■peeking members of
K. & K. J.
OUR 0 PAGE
Edited by Stanley P. Zupan Address 6117 St. Ciair Ave., Cleveland, 0.
Official Notices, Sporting and Social News and Other Features
CLAIM GAME
BRIDGEPORT CLAIMS GAME PLAYED WITH CLEVELAND MAY THE 27TH
... *
For the information of our friends and all who witnessed
the game between Bridgeport and Cleveland, Sunday May 27th, 1928.
In last week's issue of Our Page I have ndticed that the Bridgeport baseball team was credited with a lost game in the standing column. In an another column a small article appears where explanation is given that the game was forfeited to the Cleveland team, 9 to 0, by the umpire, but no cause is given. In order that proper understanding will be had I wish to inform all interested, the following:
The game was played under satisfactory circumstances to the eighth inning. In the last half of the eighth inning there were two men out, a man on second base, and the batter had three balls and two strikes on him; the next pitched ball was hit to the third baseman by the batter — the thirdbaseman delivered the ball to first base, the field umpire declaring the runner on first, out. This automatically retired the side from the field. In the meantime the runner on second y^nt to third and then trotted to home plate where the umpire-in-chief called him safe and in return over-ruled the decision of the field umpire at first. This started confusion, the Cleveland team demanding that the man on first was safe and that the umpire-in-chief can over-rule a decision of the field umpire. A rule book was produced by the Bridgeport team, showing that the umpire in chief has no authority to over-rule the field umpire's decision. Rule is, as follows:
Rule 61, Section 3 and Rule 62, Section 1, and knotty problems of umpires, published in the Spalding guide by Billy Evans and John B. Foster, umpires of the American and National leagues which reads as follows:
*	One umpire overrules another..
"Runners are on second and third with two out, batter hits to the second baseman, who fumbles the ball, but recovers in time and throws to the first baseman. The field umpire calls the batter out. but the umpire-in-chief rules the batter safe and permits run to score. Do the runs count?
"Answer: The umpire-in-chief has no authority to reverse the decision of the field umpire in regard to the play at first base. The runs were not legally made."
Basing our position on these rules, if the Bridgeport team would have taken any other steps it would have violated the rules of the league under which we are playing. We requested the Cleveland team to take the field and finish the game, which the team refused to do, although the rules were made plain to them. The man who considered himself umpire-in-chief again ordered the Bridgeport team into the field and gave us 1 minute time, then extended it to 2, and finally to 5 minutes, which authority he did not have as he was not umpire-in-chief at that time as the inning was over. The Cleveland team then walked off the field and the decision was made as published in Our Page of last week's issue.
In order to satisfy ourselves we also wrote to Mr. Sam Otis, the Editor of The Cleveland Plain Dealer. His answer was in conformity with the above mentioned and the copy of the same is in our hands for future adjustment of this case.
In the meantime I also informed our editor that the game was 2 to 1 in favor of Bridgeport and explained the case to him. According to the standing he refused to make corrections.
In conclusion, I wish to say this, that Bridgeport came to play Cleveland a fair and clean game, which we expected. I must say that everything was shown, but fraternalism at this particular game. As to the sociability, I want to thank Mr. Grdi-na and his son Anthony, before the game, for their kindness in looking after our interest and taking care of the Bridgeport crowd in general. I am very sorry that we*had to depart not with the same spirit. Very abusive language was used at various times during the game, which is more of a disgrace than a pride to the organization which we represent.
To our friends we wish to extend our sincere thanks for their loyalty and no doubt, you will understand that we are in the just in demanding this game; we will fight for it until it is credited to us, as it should be.
Anton Hochevar,
Manager Bridgeport K. S. K. J.Baseball Team. -o-
CHANGE MEETING DATE
The next meeting of the St. Vitus Sports will be held Thursday, June the 7th instead of Friday June the 8th. All members are asked to be present for there will be many topics of interest to be discussed, among them the trip to Pittsburgh and Beaver Falls.
St. Aloysius Society, No. 47, Chicago. 111.
Regular monthly meeting of St. Aloysius Society No. 47, K. S. K. J. will take place on Saturday, June 9th, 1928 at St. Stephen's Church Hall, W. 22. Place and S. Lincoln Street, and will be called to order promptly at 7:30 p. m.
All of our boys and young men are cordially invited, as we want to call this a "Young Men's Night."
John GotWeb, Secretary.
NEW SOCIAL CLUB CLEVELAND COMBINES
At the last meeting of the St. Vitus Sports it was decided to form a social club, jointly, with the Mary Magdalene lodge of Cleveland.
A group of Mary Magdalene girls were present and were given a brief outline of the proposed new social club plans. The Magdalenes were very much in favor of the merger.
The main purpose of the organization will be to keep the St. Vitus and Mary Magdalene lodges active all year round. There will be many dances, parties, and other social functions on the calendar for the new club.
Too many people think they have fed the hungry when they have told the hungry how to make an omelet.
ADDING YEARS TO THE OTHER END
(Herman Bundesen, M. D.)
How would you feel if you were sentenced to prison for ten years, away from everything you like see and da? And suppose that added to this you were fined $25,000 in cash? Not a pleasant prospect. Well, that's how many of us are being punished for breaking the health laws. Think of it! Ten years taken away from life and fines totalling about $25,000 in lowered ability, of-ficiency and loss of working time. Life is shortened; earning capacity is practically cut in half, the real fun in life is impaired and possibly pain and poverty are added for good measure. Sad as it may seem, this happens every day and the pity of it is that it is all so easily avoided.
A healthy man with a healthy mind thinks neither of health nor of sickness. His internal organs function without his knowledge, he enjoys life and does as he wills.
But we are now coming to understand that to avoid sick-ncss we must live in a certain way and do things in a certain way. In other words, it is our health habits which determine not only our health hut the length of life. Habits are established merely by repetition of acts that soon become automatic or second nature to us.
The fellow who breaks the laws of health may get away with it for awhile, but sooner or later Mother Nature's justice gets him.
There are many people who just feel "middling.' not "bad" nor really sick, but simply not "fit." They can't get into the usual stride. They blame everything »under the sun for their failures except the one responsibile factor, themselves.
As we are the captains of our souls so are we the generals of our bodies. The battle of life and health leads to success or failure. The determining factor may be just the matter of health and physical well-being. It may be a small thing to you, but it is a big thing that puts you in a pris on of sickness and burdens you with a huge fine of insufficient earning capacity.
Are you eating the right kind of food and are you eating the food you eat in the right way? It may be that you are eating too much, putting on fat, that slows you up and puts you in line for the sentence of shortened life. It may be that you are not eating the right kind of food, and are starving in the midst of plenty. A balanced diet means all the food elements, including the vitains, that are needed to give proper nourishment to the cells of the body.
The right kind of food prevents constipation, that almost universal human ailment. The right kind of food stimulates the bowels to activity and saves taking unnecessary catherties. Drinking plenty of water daily — six to eight glasses—keeps the body at par.
Are you sleeping enough? This is a fast-moving age and most of us are constantly on the go. - We are using up a large amount of energy during waking hours. This energy must be regularly restored or else your battery will run down and some day you'll not be able to turn over the engine to
ARE YOU?
TIGHT OR INDIFFERENT?
We all like to see a good ball game now and then, and at times we are even willing to pay for the treat, a good price at that.
Our K. S. K. J. boys have been playing a fine brand of ball, but as yet there has been no compensation other than a few rah, rahs! from the sidelines.
The boys are playing for the sport of the game and do not ask financial compensation. It is true that the teams are nearly all well' equipped, but — we have a regular big league schedule and no finances to cover the traveling expenses. At times it is necessary for the boys to travel on their "own hook." We really cannot expect that, and you know it is the truth.
When you are at a game and someone passes the hat around for the benefit of a ball club, just dig in your pocket and throw in your spare change.
An afternoon of entertainment watching a good ball game is surely worth more than a quarter. If everyone present would give his quarter, things would look a little better for some teams.
Don't be tight, loosen up, and help along! Your change will go a long ways.
start her going. Sleep is the restorative and battery charger. Get plenty of sleep and rest and you can then snap your fingers at the day's activities. There is such a thing as sleep starvation and that is one way to get a ten-year shorter life sentence.
Are you getting enough play in the 24 hours? Working too long without mental and physical recreation soon reduces efficiency and brings lowered productivity. Have a hobby to get the most out of life. Shoveling all day long is good exercise, but if you must do it, it's work in you can't get pleasure out of it. But shoveling because you wish to do so is recreation as well as exercise; so select the kind of thing that suits you and enjoy it. Getting a Ifbbby and learning how to play prevents mental constipation.
Many persons do their exercising about three months in the year; that is during the summer. The right kind of exercise the year round suited to your health and age is a great aid in keeping well and efficient, and adds years to life.
Correcting little defects early brings big health dividends. Letting health go until tomorrow may bring early health bankruptcy. Keeping clean by bathing inside and out, getting plenty of fresh air and direct sunlight will help to keep you well. And to keep well is the desire of every normal man.
Not least of the ways to keep from being sentenced to poor health is to have an even temper. Nothing wears out the system like irritability and worry. Useless fears beget useless tears.
As long as every organ of the body works in harmony and you feel,that it's good to bo alive and well, why that's life's greatest happiness. Then you will sing at your work and laugh at your play. Such is the reward of being right, no matter how old you may be. I
CLEVELAND TRIPS C. & M. OF LORAIN
The superb pitching of smiling Eddie and wonderful support of comrades was responsible for the thrilling win. Krainz starred at bat, getting six hits out of six chances. The outfield did not get a put-out which in itself speaks for the wonderful hurling. Eddie whiffed nine in seven innings and allowed but six hits.
"Shorty" Stepic held the Lo-rainites helpless in the two innings that he hurled. J. Tomšič starred on the field and F. Jacopine with the stick for the losers.
Cleveland A. R. H. O. A.
Lenarsic, If___3 2 10 0
Ausec, If____10 0
Krajc, 3b______5
Perko, cf____4
J. Grdina, cf _„. 2
Krainz, ss-2b „	6
Mihelcic, c____5
Zalokar, rf ____4
M. Stepic, rf	2
Christy, 2b-ss „	4
Surtz, lb___.	5
Fabian, p______4
S. Stepic, p _________1
2 12 2 0
Totals ........46	15
Lorain	A. R.
F. Jocopine, If _ 4	0
J. Kosten, 3b .... 2	0
F. Ambrosic, cf 4	1
7. Tomazic, c l 3	1
3. Cherne, c__1	0
I. Tomsec, lb „ 4	0
J. Omahen, 2b _ 4	0
Vidrick, ss _____ 3	0
J. Tomasic. rf „ 2	0
A. Jacopine, p „ 3	0
19 27 12 H. O. A. 2 3 0 0 2 4 4
0 10 0 0 2 1 2 12 0 0 0 0 0 1
Jotals n. 30 2 6*26 9 *Perko out; intield fly. Cleveland „.20203700 1—15
Lorain _______0 0020000 0— 2
Errors—Cleveland, 5; Lorain, ). Two-base hits—Surtz, Za-'okar, Krainz, 2. Three-base hits—Zalokar, Christy. Stolen bases—Grdina, Krajc, Omahen. ^enarsic. Base on balls—Off ?abian, 1; off Stepic, 1; off Jakopine, 2. Struck out—By Jakopine, 7; by Fabian, 9; by Stepic, 3. Hit by pitcher—Len-irsic. Passed ball—Mihelcic. Time of Game—2:10. Umpires —Rogers and Rogers.
STANDING
Eastern K. S. K. J. Baseball League, Including June 3rd Games. V
Plyd. W. L. Pet.
Bridgeport,	5	4	1	800
Cleveland ___	5	4	1	800
Nottingham__	5	4	1	800
Collinwood__	5	3	2	600
Pittsburgh _	5	3	2	600
Barberton___	5	1	4	200
Lorain______	5	1	4	200
Beaver Falls _	5	0	5i	000
Game June 9th:
Cleveland at Pittsburgh. Schedule for Sunday June 10th
Cleveland at Beaver Falls. Nottingham at Bridgeport. Pittsburgh at Lorain. Collinwood at Barberton.
Results Sunday June 3rd:
Cleveland, 15; Lorain, 2. Pittsburgh, 14; Barberton, 3." Bridgeport, 5; Collinwood, 4. Nottingham, 9; Beaver Falls, 0. (Beaver Falls not appearing).
PRESIDENTS PLAY TWO SATURDAY AND SUNDAY
The St. Vitus Presidents will travel to Pittsburgh Saturday to play the representative team
NEW UNIFORMS
Collinwood team wants new formal baseball togs.
The St. Joseph Sports' team is badly in need of new uniforms. We have tried everything . possible, but in vain. There is, however, a last resort, that being a final appeal to our lodge.
The next meeting of the senior lodge St. Joseph No. 169, will be held Monday, June 11th at 7:30 p. m. in the Slovenian National Home on Holmes Ave. We have talked it up with the young folks [to all be present at the meeting. If all the Sports will be present to make an appeal it is certain that it will not be long before our boys wear new uniforms.
We have a fairly go4d ball club, but it ; is outfitted like some backyard team. Let's make it a point to be present at this meeting and do our best to boost the appearance of our team.	Anton Nachtigiu.
HAPPINESS
Happiness depends on a person's insight, ithat is, his abil-of Device Marije, No. 50. This j to find something worth-team defeated St. Joseph while in whatever situation he
Sports of Collinwood who in turn defeated the Presidents. If the dopesters have any inkling on the outcome, the game in itself nevertheless will prove a humdinger.
On, Sunday June 10th the Presidents will hop to Beaver Falls. As the Presidents play two games in two days, this
may be in. Inevitably, what one is "inside" determines directly what he finds outside. It is not hard to find the gloomy side of life, for everywhere there is evil. We get out of life exactly what we put into it. It might be called a sort of give and take proposition. one receiving back just
necessitating a stayover in what one put in. However, we
PITTSBURGH WINS
Pittsburgh	A.	R.	H.	O.	A.
Zivic, 3tb ......	.. 4	1	1	0	1
Balkovec, ss „	_ 4	1	3	0	2
Lackner, If___	_ 4	2	2	1	0
W. Popp, 1st	_ 5	1	1	5	0
Pavlakovic cf	_ 3	3	2	0	0
P. Balkovec, 2b 3		1	1	0	1
Santo, 2b___	_ 1	1	0	0	1
T. Popp, rf __	_ 1	0	0	1	0
Sumic, rf —	_ 2	2	1	1	0
Knaflich, c —	_ 1	1	1	5	0
Panian, c —	_ 2	0	0	8	0
Antlogar, p —	_ 4	1	2	0	1
Totals _____	.34	14	14	21	5
Beaver Falls	A.	R.	H.	O.	A.
Sullivan, 3d _	_ 3	0	0	0	1
Klepic, ss ------	.. 3	0	0	0	2
G. Brozich, lb	_ 3	0	0	12	0
Bozic, cf-c —	.. 3	0	0	4	0
Vlasich, rf —	_ 3	0	0	2	0
J. Brozich, p-cf 3		0	1	0	3
Kalcevec, p-c _	_ 3	0	0	1	2
P. Trgovac, 2b	„ 3	0	0	0	4
C. Trgovac, If	_ 1	0	0	2	0
Hudak, p —.....	1	0	0	0	1
♦F. Brozich —	_ 1	0	0	o'	0
Totals —	.27	0	1	21	13
♦Batted for J.	Brozich in 9th.				
Pittsburgh, the full strength of the Cleveland team will toe put to a severe test. Here's hoping that they prove victorious in both struggles.
THE MIDWEST LEAGUE In the Midwest League curtain raiser, Chicago defeated his South Chicago, 12 to 8. A large number of rooters for "The kind of insight which dis-both teams turned out and en-! covers happiness in difficult
all are constantly forming habits, which, if they are the right kind,"' aid us ! immensely. A good habit is a valuable asset, for besides improving personal efficiency, it \ is constantly prepared and ready to aid us.
Harry Emerson Fosdick, in book entitled "Twelve Tests of Character," states,
joyed a well played game. Pitcher Snyph played the
situations, commonplace people, and customary tasks is one of
star role on the differences, and the surest tests of character, "Butch" Kremesec's five hits for it always involves generos-
and Hank Basco's home run, won the game for Chicago.
DOtlCU 1U1 u.	— -----
Pittsburgh 6 0 3 3 0 2 0—14 Errors—Pittsburgh, 3; Beaver Falls, 6. . Two-base hits—Zi-vic, J. Balkovec, 2; P. Balko-vec, Antlogar. Three-base hit —Lackner. Sacrifices—Zi vie, P. Balkovec, Panian. Hit by pitched ball—Vlasich. Base on balls—Off Brozich, 6. Struck
Butterflies.
With spring, come many idle thoughts of resting under a shady tree, swiming and fishing. And while we are thinking of these pursuits instead of centering our thoughts upon, the butterflies are beginning to leave their winter home.
Butterflies are found in all parts of the world except the coldest, wherever there exist plants suitable for food for the caterpillar. They number most numerously in both species within the tropics and South America. Approximately. there are 13,000 species that have been described, and it is believed that two or three times this number are in existence. In North America, there are about 1,000 species.
Largely represented in the United States are the Hesperi-idae or "skippers." This family brown butterflies, with relatively large bodies and broad heads, the feelers being hooked at the tip; the forewing is triangular and pointed in shape. The Hesperiidae are remarkable for their short, jerky flights: The pupa is enclosed in a light, silky cocoon.
ity, appreciativeness, love. The one man who cannot know abiding happiness is the self-absorbed man."
He continues, "It is a great day in any man's life when he disccrns that no situation is without redeeming elements, no task without its interesting opportunities, no people without their picturesque aspects; that nothing in life is really commonplace; that common-placeness in others is only lack of insight in ourselves."
In our opinion. Mr. Fosdick has struck close home on a topic which is worthy of anyone's serious consideration.
In Worsley, England is a clock which strikes 13 instead of one. The Duke of of Budge-water caused the works to be altered because ; workmen engaged on one of i his canals excused themselves for prolonging their dinner hour by saying they could not hear the single stroke.
Lorenzo de Medici had a giraffe in his estate at Florence in the 15th century.
Just 80 per cent of the world's telephones are made in Chicago.
out—fey Antlogar, 13; by Bro-j When a man tells his wife zich, 3; by Hudak. 2. Left on that he is staying downtown
bases—Pittsburgh, 7; Beaver Falis, 5. Umpire—Schramm. Time of game—2 hours.
late in order to get a balance he is likely to lose it on the way home.
M3Qs
EDINA AGENTURA ZA AMERIKO
ROMAN
Spini J. S. Baar, porfovenil Vojteh HjMM
(NiUjtTuK)
K. S. K. J. Društvom:	i
Kadar naročate zastave, regalije	g
in drugo, pazite na moje ime in	£
naslov, če hočete dobiti najboljše	E
blago za najnižje cene.	i
Načrti in vzorci ZASTONJ!	=
Main 8039
Ues. Kenmure 2857-J
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
»Urad: 210 Engineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave.
CLEVELAND, OHIO MRS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 322 N. Broadway JOL1ET, ILL. Telefon: 2380-J
Rttablbhod «57
ALI POŠILJATE DENAR V EVROPO?
vseh vrst ih modelov, nemške, kranjske in chromatid-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotovo mehove in tiriige posamezne dele.Cene harmonikam aem znatno znižal.
Pišite po cenik na: 323 Epsilon PL Brooklyn,N.Y
Edini zastopnik in nloinlk LUOASOVIH HARMONIK v Zdrui«aik Dritvik
Ce je temu tako, potem se vam I izplača, da pridete v našo banko. Mi poslujemo z banko že eno in sedemdeset let; v tem času smo dajali vedno prednost pri pošilja- denarja v razna evropska jnepta.
Vsled naših obširnih in ugodnih zvez z raznimi denarnimi zavodi v Evropi, boste lahko pri nas dobili vedno najnižje cene pri pošiljanja denarja v stari kraj. Pridite torej k nam!
Le že nekaj tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima Se vsak rojak priliko, da se pridruži enemu od naših skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih, ki jih ista nudijo.
MAJESTIC NA 23. JUNIJA. S tem parnikom ima odpotovati vetja skupina Slovcncev preko Cherbour-ga In Bazela v Ljubljano. Majestic je največji parnik na svetu in pripada White Star liniji. Vsak rojak je vabljen na to potovanje, ki je namenjen v domovino ob tem času. Priglasite se takoj.
Najstarejša in največja banka v Jolietu.
ILK DE FRANCE NA 30. JUNIJA. To skupno potovanje obeta biti največje skupno potovanje Slovencev to leto. število že do sedaj priglašenih potnikov nadsega vsa letošnja potovanja. Zlasti bodp močno zastopane naselbine: Milwaukee, Sheboygan, New York, Chicago, Bar-berton itd. Prostori so omejeni. Hitite s priglasitvijo.
SATURNIA NA 14. JULIJA. Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike ružine. Pripravlja se večja skupfoa rojakov za ta datum.
in boljše delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, lege in običaje, naročite najnovejšo knjigo
PARIS NA 16. JULIJA. Na tem znanem in priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši prostor dobi.
TUDI SE OBRNITE NA NAS:
a)	kadar pošiljate denar v stari kraj
ali kadar ga dobavljate iz kraja;
b)	kadar rabite pooblastilo, kupno po-
godbo, izjave ali kako drugo no-taarsko listino;
c)	kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem.
Vse pošiljke naslovite na Slovensko banko:
ki vam na poljuden, toda zanimiv način ortte dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, Jo kraai mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po polti
85 centov. Morala bi biti t vsaki slovenaki hiši. Dobi se samo pri
Ameriška Domovina
•117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
"ugllllUUL
Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu
LOUIS L FERFOLIA
SSU Eaat 80th Street	Telephone: Broadway »M
se priporoča rojakom za naklonjenost Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
odgovarja vašim potrebam. Zgodnje poletje vedno prinese akutne želodč-! ne nerednosti, vsled napačne hrane, I premembe vode itd. Trinerjevo grenko vino izčisti vai želodec, drži čreva 1 odprta, ohrani prebavnost.