Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. Čekovni račun: Trst, št. 11/64434
Poštnina
plačana
gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. Ur 23.—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna Ur 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizione in abb. postale I. er.
ŠT. 73
TRST, ČETRTEK 13. OKTOBRA 1955, GORICA
LET. IV
PO FAUREOVI ZMAGI V PARLAMENTU
SOCIALNO OZADJE VSTAJE V MAROKO
Posledice nespoštovanja pogodb - Ljudstvo hoče kruha
Dogodki v severni Afriki so povzročili najtežjo politično krizo, kar jih je Francija doživela po drugi svetovni vojni.
Ko se je ministrski predsednik Fuure sestal pred nekaj meseci z zastopniki upornih racionalistov iz Maroka v Aix-les-Bainsu ter se po dolgih in težkih pogajanjih z njimi sporazumel, se je zdelo, da je poleg Tunizije sedaj tudi Maroko pomirjen.
Francoska vlada in nacionalisti so se bili zedinili na tejle osnovi:	sultan Ben Arafa
zapusti deželo in na njegovo mesto’ stopi kronski svet, sestavljen iz pripadnikov raznih političnih struj; v Maroku se imenuje nova vlada, ki bo lahko govorila v imenu vseli obstoječih strank ter izvedla v deželi najnujnejše demokratične reforme; ta vlada, osnovana na popolni enakopravnosti med domačini in francoskimi priseljenci, se bo nato pogajala in sporazumela s Parizom, na kakšnih osnovah naj sloni bodoče razmerje med Francijo in Marokom. V sporazumu je bilo tudi natančno rečeno, da mora biti pogodba izvršena najkasneje do sredine meseca septembra.
FRANCIJA NI DRŽALA BESEDE
Toda kaj se je zgodilo? Francoski priseljenci, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da bi bili domačini njim enakopravni, so se začeli puntati in z njimi je potegnilo tudi francosko uradništvo v Maroku, čigar naloga je bila, da prvo pomaga uresničiti sklenjeno pogodbo. Istočasno so ti nasprotniki sporazuma isikali zaveznikov v Parizu ter jih našli celo med nacionalisti v sami vladi.
Faure je zašel čez noč v veliko zagato. Z ene strani se je zavedal, da mora dano besedo brezpogojno držati, z druge strani se je pa bal, da se njegova vlada zruši, če preostro nastopi. In tako je minil september in je prišel oktober, a pogodba še ni bila izvršena.
Tedaj je Maročanom pošla potrpežljivost in v deželi je iznova izbruhnila vstaja. Povrhu se je upoT raztegnil tudi na sosedno Alžerijo, ki po zakonu ni avtonomna prekomorska posest, temveč sestavni del Francije, četudi žive v njej Arabci in Berberi.
Na zasedanju Zdniženih narodov v New Vorku je bil stavljen predlog, naj skupščina razpravlja tudi o razmerah v Alžeriji. Francija se je temu z vsemi silami uprla, ceš da Združeni narodi nimajo pravice se mešati v notranje francoske razmere, vendar je bil predlog z enim glasom večine sprejet.
Užaljeni Francozi so- nato z velikim hrupom zapustili sikupščino in odpoklicali v Pariz tudi svojega stalnega diplomatskega
zastopnika pri Združenih narodih. Vsega lega bi ne bilo, da je Francija držala dano besedo. Danes bi bil Maroko miren, kakor je Tunizija, in Alžirci bi se ne upali zgrabiti popolnoma sami za orožje. Tako je pa Francija po lastni krivdi izzvala nele novo veliko vstajo v severni Afriki, temveč zabredla tudi v težak spor z Organizacijo združenih narodov in s tem s svojimi za-padnimi zavezniki.
FAUREA SO REŠILI SOCIALISTI
Nespoštovanje podpisanih dogovorov se je Franciji hudo maščevalo. Njen ugled v svetu je iznova močno omajan.
In pri tem ji še ni uspelo zatreti vstaje v Maroku in Alžeriji. Uporniki se divje branijo in napadajo francoske posadke. Z Ev-lopejci ravnajo z neusmiljeno krutostjo. Z dolgimi ostrimi noži režejo vratove celo ženskam in dojenčkom. Kdorkoli jim pade v roke, je zgubljen. Po deželi raztresene majhne skupine upornikov požigajo gospodarska poslopja in bivališča francoskih poljedelskih priseljencev', rušijo telegrafske drogove, napadajo vlake in naskakujejo o-ložniške postaje.
Čeprav ima Francija v severni Afriki vojsko 160 tisoč mož, je bila prisiljena klicati pod orožje nove letnike in pri tein doživela še sramoto-, da so se ji vpoklicanci uprli. V mestu Rouenu se je 600 novincev branilo stopiti v vozove, ki naj jih odpeljejo v A-friko. Morali so jim zvezati roke in noge ter jih zvezane spraviti na tovornike. Enaki prizori so se v mestu ponavljali več dni.
Povrhu so se Faureu uprli še štirje mini-flri in izstopili iz vlade. Zdelo sc je, da je Faure izgubljen in da ostane Francija sredi najhujših bojev v Afriki brez vlade, to se pravi brez vodstva, kar bi bila prava nesreča za državo.
V	poslednjem trenutku so pa vlado rešili socialisti, četudi se nahajajo v opoziciji in so bili prej sklenili, da glasujejo proti Faureu. V razburkani nočni seji parlamenta od sobote na nedeljo so se ob 4. zjutraj odločili, da podprejo vlado, če obljubi, da bo brez omahovanja in popuščanja izvedla sporazum, ki ga je podpisala v Aix-les-Bainsu. S socialisti so nato potegnili še komunisti in lako je že poraženi Faure dobil kar naenkrat v parlamentu velikansko večino. Zanj (rlnsovfiln 4*7 pnelaneev, proti pa le 140.
Politična in gospodarska brezpravnost
Ta poraz sovražnikov sporazuma je močno razkačil francoske priseljence v Maroku, ki so takoj proglasili splošno stavko v vseh lamkajšnjih podjetjih. Na domačine je pa Faureova zmaga vplivala pomirjevalno in vojni minister je lahko že izjavil, da ne ti rt več potrebno klicati v Franciji pod orožje novih letnikov.
Borbe pojdejo sicer naprej, zakaj ozemlje, k jer je izbruhnila vstaja, je mnogo večje kot Francija sama in polno divjih, težko dostopnih planin ter se zato ne da tako izlahka u-krotiti. Pomirjenje bo nastopilo šele v trenutku, ko se v Maroku sestavi svobodna vlada domačinov, katera prevzame v svoje roke odgovornost za red v deželi.
Bridko se pa moti, kdor meni, da bi bile z uresničenjem sporazuma v Aix-les-Bainsu vse težave v Maroku premagane. Neodvisna \lada domačinov bi lahko najprej odpravila le najbolj kričeče politične in socialne krivice. Uvedla bi v deželi za vse prebivalce e-nako volilno pravico ter tako zagotovila domačinom trajno politično oblast na rodni zemlji. Nikdar bi se ne moglo več ponoviti, da okrog 300 tisoč francoskih doseljencev gospoduje in vlada nad 9 milijoni Arabcev in Berberov, kakor se danes dogaja.
To- je brez dvoma velika stvar, a ni še vse. Ravno tako važna je enakopravnost domačinov v gospodarstvu. Odikar je Francija le-
ta 1912 zasedla Maroko, ie potrošila gotovo silnega denarja, da izboljša razmere v želi. Zgradila je ceste in železnice, odprla velike rudnike in ustanovila številne tovarne, razvila in modernizirala je poljedelstvo in organizirala ribolov. Toda skoro ves denar, ki ga je Francija vložila, je šel v žepe francoskih priseljencev in ne domačinov.
Francozi niso le lastniki vse industrije, trgovine in ribolova, temveč so si prilastili tudi dve tretjini vse rodovitne 'kmečke zemlje. Domačine uporabljajo samo kot ceneno in slabo plačano delovno moč. Medtem ko plačujejo francoskim poljsikim delavcem po 1000 do 1500 frankov na dan, prejemajo domačini za isto delo le 250 frankov. Kot najemniki morajo oddajati francoskim gospodarjem dve tretjini vseh pridelkov.
REVŠČINA IN PRENASELJENOST
Če naj se odstrani neenakopravnost v gospodarstvu, bi se morala izvršiti korenita a-grarna reforma in bi bilo treba dati domačinom pravico, da postanejo vsaj ' solastniki prirodnih bogastev in industrije v svoji deželi.
V	današnjih razmerah bi to bila prava socialna revolucija. Toda četudi bi se ta prevrat izvedel, bi s tem ne bilo še rešeno socialno vprašanje v Maroku.
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
PRED NOVIM SESTANKOM
V	ŽENEVI
Odkar je bila ustanovljena Atlantska zveza, so se prvič zbrali vojni ministri 15 zavezniških držav zapada, da pretresejo vojaški položaj v svetu. Storili so to zaradi tega, ker se konec meseca začne v Ženevi spet zborovanje zapadnjakov in Sovjetske zveze, na katerem bodo razpravljali tudi o splošnem razoroževanju.
Ameriški admiral Wright je poročal, da ima danes Rusija drago' najmočnejšo vojno mornarico na svetu in več podmornic kakor vse ostale države skupaj. Cilj Rusije je jasen: v primeru nove vojne bi rada odrezala Ameriko od Evrope, tako- da bi pomoč Amerikancev ne mogla doseči njihovih evropskih zaveznikov.
Sklep Sovjetske zveze in njej podložnih držav, da zmanjšajo svoje oborožene sile za 800 tisoč mož — je rekel Wriglit — nikakor ne slabi za primer mobilizacije vojaške moči teh dežel. Rusija je še vedno v pre-moči ter lahko resno ograža varnost zapad-nega sveta.
Nato je poročal angleški general White-ley, ki je rekel, da je Rusija dosegla silovite uspehe tudi v proizvodnji bombnikov in lovcev na reakcijski pogon. V izdelovanju atomskega orožja je neprimerno hitreje napredovala, kakoT so ljudje še pred nekaj leti mogli predvideti.
Vrhovni poveljnik atlantskih cet general Graenther je zaključil, da bi se zapad kljub temu mogel danes uspešno braniti, če bi ga Sovjetska zveza napadla.
Iz vsega tega vidimo, kako važen je sestanek, ki bo konec oktobra v Švici. Bog daj, da bi se velesile sporazumele, sicer pojde silno draga in nevarna tekma v oboroževanju neusmiljeno naprej.
NISO VEČ UPALI, DA SE VRNEJO
Nemški ujetniki se, kakor je bilo dogovorjeno, vračajo v vse večjem številu iz Sovjetske Rusije. Pretekli petek je bilo med njimi 32 generalov, ki so bili prepričani, da ne bodo nikoli več videli svojih družin, saj so bili vsi obsojeni na po 25 let ječe. V zadnjih časih — pripovedujejo — so bili Rusi z nami zelo prijazni. Dovolili so nam, da se sprC' bajamo po Moskvi, in vsakdo si je lahko izbral obleko po svojem cikusu.
Bivši poveljnik policije v Breslau-u SS-general Ullmann je, ko so mu sporočili, da se vrne domov, od veselja — umrl.
V	nedeljo je prišlo v Nemčijo okoli 800 novih ujetnikov. Vsi so bili silno resni.
GOSPODARSTVO JUŽNIH TIROLCEV
Ena glavnih razlik med nami in južnimi Tirolci je v tem, da smo tukajšnji Slovenci v primeri z njimi v gospodarskem pogledu pravi reveži. Naj omenimo samo njih zadružništvo. Na južnem Tirolskem imajo Nemci nič manj ko 480 zadrug, med njimi 20 sadjarskih, 21 kletarskih, 13 elektrarniških, 55 kreditnih, 28 konzumnih, 55 planšarskih in 205 živinorejskih.
Južnotirolski zadružniki imajo moderne mlekarne, kleti za vino, sijajna skladišča *a sadje in semenski krompir in lastno tovarno
za umetna gnojila. Skozi zadruge gre letno v prodajo okoli 10.000 vagonov jabolk in hrušk ter 100 vagonov marelic in breskev. Y7ina izvozijo v tujino 250.000 hi, ki se zelo dobro prodaja posebno v Švici.
Zadružne centrale so ustanovili šele po letu 1945. Če pomislimo, kako se mi Slovenci že vsa leta po vojni zaman borimo, da bi nam ob last va do volila v mestu Trstu en sam denarni zavod, moramo ugotoviti, da smo zares veliki reveži.
ZUNANJA TRGOVINA SLOVENIJE
V zadnjih letih se čedalje bolj spreminjajo vrste blaga, ki ga Slovenija izvaža. V tujino gredo v vse večjih množinah izdelki slovenskih železarn in jeklarn, popolnoma novo pa je, da Slovenija izvaža aluminij, ki ga dajejo velikanske tovarne v Strnišču in po katerem je na svetovnem trgu veliko povpraševanje. Ker je za pridobivanje aluminija potrebno zelo mnogo električnega toka, njegov izvoz danes ni še velik, toda strokovnjaki sodijo, da bo v prihodnosti, ko se elektrarne dozidajo, aluminij zelo važen v slovenski zunanji trgovini.
Vrednost izvoza iz Slovenije je do avgusta znašala 7 milijard 847 milijonov dinarjev, to je skoro za 1 milijardo več kot lani v i-stem času. Še vedno igra v izvozu zelo važno vlogo les, samo da ne izvažajo več samo debel, hlodov in desk, temveč vedno več končnih izdelkov, na primer pohištva.
Iz vsega vidimo, kako se Slovenija hitro spreminja iz agrarne v industrijsko deželo.
IŠČEJO DENAR
Zdaj se sliši, da šolnikom res povišajo plače. Profesorji bodo menda dobili mesečno ro 5000 lir več, učitelji pa nekaj več ko 2000. Za to so potrebne milijarde. Ministri so sklenili, da zvišajo cene soli za 10 do 30 lir na kilo, da povečajo davek na kavo in ležka olja v trgovini na debelo in za 1000 lir pristojbino patentom na avtomobile.
Brez novih davkov bi ne bilo mogoče povečati plač šolnikom.
AVSTRIJSKE PRITOŽBE
Avstrijski poslanec Gschnitzer je imel v Linzu velik shod, na katerem je dokazoval, da se Italija ne drži manjšinske pogodbe De Gasperi-Gruber. Na južnem Tirolskem — ;e rekel — jo 95 odstotkov uradnikov italijanske narodnosti in tisoči optantov se še vedno ne morejo vrniti na svoje domove.
Dunajska vlada je dr. Gsehnitzerja ta teden poslala tudi v Rim, da se v njenem imenu pogaja o veljavnosti visokošolskih izpitov v Avstriji. Potrebno bi bilo, da bi tudi nam Slovencem priznali izpite in doktorate na inozemskih vseučiliščih.
PREVEČ SE NAPIHUJEJO
V Beogradu zborujejo odposlanci komunist ične stranke. Ker se Tito ni mogel udeležiti sestanka, jim je poslal pismo, v katerem omenja tudi razne napake komunistov. Tako se n. pr. zgodi, da se kdo pritoži za samovoljno ravnanje kakih oblastnikov po deželi. Ti pa skočijo pokoncu in vpijejo: »Ti že pokažem! Jaz sem tvoj maršal in če ti kaj ni prav . . in tako dalje.
Ti majhni oblastniki, pravi Tito, naj se že enkrat nehajo napihovati.
OBMEJNI PROMET
Kako potrebne so bile olajšave za obmejni promet, jasno pokažejo številke. Z dvolast-niškimi in novimi videmskimi prepustnicami je v septembru šlo iz Italije v Jugoslavijo 23.247 oseb, v obratni smeri pa 23.281. Blaga je bilo uvoženega 75.443 q, izvoženega pa 443 stotov. Prošenj za prehodnice je bilo vloženih 8035. Želeti bi bilo, da bi obmejni organi promet čim bolj olajšali.
UMRL JE KARDINAL INNITZER
Na Dunaju je od srčne kapi nenadoma u-mrl tamkajšnji nadškof 80-letni kardinal Innitzer. Pokojnik je bil sin revnega nemškega rokodelca iz Češke. Zaradi svoje srčne dobrote in stalne pripravljenosti pomagati bližnjemu je bil priljubljen pri vseh strankah.
Ker je bil sam pripadnik narodne manjšine, se je do zadnjega zavzemal za južne Tirolce in se zanimal tudi za razmere v naših krajih.
PRVI ZNAKI
Beograjski dnevnik »Borba«, osrednje glasilo jugoslovanske vlade, je priobčila članek, v katerem se pritožuje, da se na Tržaškem še vedno ne izvajajo mnoga določila Posebnega statuta v zaščito Slovencev. Med drugim omenja, kako se z neprestanim naseljevanjem postopoma spreminja narodnostni značaj našega ozemlja, kar da je v nasprotju 7 londonskim dogovorom.
To so prvi znaki uradnega odpora proti politiki, ki jo vodijo laški nacionalisti v naših krajih.
CESTE — VIR DOHODKOV
Pretekli teden je bilo v Rimu zaključeno mednarodno zborovanje za ceste, katerega so se udeležili predstavniki 52 dežel. Dobre in 'epe ceste — so v Rimu ugotovili •— imajo danes na žalost samo bogate države. Revnim deželam bi se dalo pomagati na ta način, da bi se ustanovil skupen evropski cestni sklad ler gradile čez njih ozemlje mednarodne ceste.
O Italiji je poročal inž. Armani, ki je rekel, da je v 1. 1954 imela država od 'cest 252 milijard dohodkov. Toliko je vrgel davek na gorivo skupno z vsemi ostalimi pristojbinami in dokladami. Vzdrževanje cest in gradnja novih je stala pa Italijo (n. pr. 1. 1951) le okoli 63 milijard. Država ima torej od cest le dobičke.
POČASNO IZUMIRANJE
Najmanjše število rojstev na svetu ima Avstrija. Na 1000 prebivalcev pride letno komaj 15 novorojencev, saj je 65 odstotkov vseh zakoncev brez otrok. Prebivalstva je ? državi čedalje manj in strokovnjaki so že izračunali, katerega leta bi Avstrijci, če se razmere ne spremene, kratko in malo — izumrli.
NAD PREPADOM
V	Stolvici v Rezijanski dolini je družinska mati Ana Clemente nabirala butare dračja in jih s strmega brega pošiljala po žičnici v dolino. Ko je butaro navezovala na žico, je tildi njo potegnilo preko prepada. Že je malo manjkalo, da bi se bila prepeljala, kar so ji popustile moči in je omahnila v sto metrov globok prepad, kjer se je razletelo na kose.
ZNAMENIT SESTANEK
Na pobudo slovitega župana La Pire so se zbrali v Florenci na večdnevno' zborovanje zastopniki mest iz 37 držav. Na njem so govorili ravno tako predstavniki Londona, Moskve, Jeruzalema in Pekinga kakor mest v Indoneziji in Ameriki.
Ob zaključku so' soglasno sprejeli resolucijo, sestavljeno v latinščini in starogrščini, v kateri poudarjajo, da bi rušenje mest v liodoči vojni pomenilo dejanje, uperjeno zoper človeško omiko. V mestih je nakopičeno kulturno bogastvo, ki so ga skozi stoletja z velikim trudom zbirali nešteti rodovi, in njegovo uničenje bi povzročilo nepopravljivo škodo vsemu človeštvu. Zato pozivajo župani odgovorne voditelje na svetu, naj vsa nasprotja med narodi poravnavajo v bodoče samo v miroljubnih pogajanjih in ne z orožjem.
Zanimivo je, da so zborovanje zaključili s slovesno sv. mašo v cerkvi Santa Croce, ki jo je daroval florentinski kardinal Della Costa. Službi božji je prisostvoval tudi sovjetski veleposlanik Bogomolov s soprogo, ki sta se srečala s kardinalom ter se mu globoko poklonila.
UMETNI DEŽ
V	Londonu in okolici je že mnogo tednov vladala huda suša. Zadnjo sredo pa so radijske postaje javile:	»Kljub jasnemu in
sončnemu dnevu bo popoldne ob treh deževalo. Vzemite s seboj dežnike.« Ljudje so zmajevali z glavami, a točno ob treh se je pooblačilo in usula se je napovedana ploha. Baje so učenjaki tri leta študirali, dokler so našli tajnost umetnega dežja, ki bo velikanske važnosti za gospodarstvo.
ZDAJ GA BODO!
Na Švedskem so po 30 letih delne prepovedi spet dovolili svobodno točiti alkoholne pijače. Ker se je vlada bala pravega naskoka na gostilne, je pred vsako postavila stražnika ter pozvala ljudi, naj bodo zmerni.
Največji dnevnik Svenska Dagbladet je pa prinesel značilen oglas:	čez	prvo	stran	je
natiskal masten stavek »Ne bojte se! Dajmo ga!« in pustil ostalo stran prazno. Le v kotu spodaj je bil drobna tiskan naslov velikega vinskega podjetja.
KBALJICE LEPOTICE
Tekem v lepoti noče biti ne konca ne kraja. Od 1. 1919, odkar so začeli izbirati razne »miss«, pa do danes, so jih izvolili nič •nanj kot 1 milijon, 243 tisoč in 499. Od teh so vse silile k filmu, sprejeli so' jih pa le H7. Vsem ostalim »kraljicam lepoticam« je kmalu zletela krona z glave.
»SEŽGAL SEM HITLERJEVO TRUPLO«
Med ujetniki, ki so se te dni vrnili iz Sovjetske Rusije, je tudi bivši Hitlerjev osebni sluga Heinz Linge. Ker je bil do poslednje-6a trenutka zraven Hitlerja v zaklonišču Predsedništva vlade, so ga časnikarji spraševali, kakšen konec je storil Hitler.
Ko so se Rusi bližali zaklonišču — je rekel Linge — se je Hitler ustrelil, njegova žena Eva Braun se je pa zastrupila. Linge je nato zadel Hitlerjevo truplo na rame, ga ne-Bel iz zaklonišča ter na višji ukaz sežgal na
grmadi obenem s skupino drugih mrtvih nacističnih voditeljev. O Hitlerju pravi, da je bil zadnje čase besen od jeze ter je večkrat trepetal po vsem telesu. Poslednje ure pred smrtjo je pa bil »zbran in miren«.
ZOPET NESREČA
Ena najhujših nesreč je pretekli teden zadela ameriško civilno letalstvo. Zrakoplov na progi New York-San Francisco je ob poletu preko Skalnih gora trčil ob gorske stene in se zrušil v brezdanje prepade. Vseh 65 potnikov je ob življenje.
DOLGO ŽIVLJENJE
V	Parizu so se sestali na letno zborovanje zdravniki. Tam so ugotovili, da je bila v Napoleonovih časih srednja življenjska doba od 25 do 30 let, medlem ko sc je danes podaljšala na 68 do 70. Čez pol stoletja bo zdravstvo že tako napredovalo, da bo večina ljudi živela preko 100 let.
S tem se pa pojavijo nova socialna vprašanja, kot starostno zavarovanje, pokojnina in podobno.
\ PRIDNI POSLANCI
Pred nekaj dnevi so v rimskem parlamentu razpravljali o državnem proračunu. Ker gre za davke, bi človek mislil, da bo na seji vsaj večina ljudskih zastopnikov prisotna. V resnici sof pa od 590 poslancev bili ,v dvorani le minister, poslanec, ki je poročal, in eden, ki je poslušal. Kot navzočih je pa bilo vpisanih 320, seve le za to, da so lahko povlekli
—	dnevnice.
ADENAUER JE OBOLEL
Nemški kancler Konrad Adenauer se je prehladil in moral v posteljo. \ tarek sta dva njegova zdravnika izjavila, da ga je napadla pljučnica. Bolezen je sicer lahka, toda kljub temu nevarna, ker ima Adenauer že čez 79 let. Če bi umrl, bi zašla zapadna Nemčija v krizo, kajti mož je eden najsposobnejših politikov, kar so- jih imeli Nemci, in nima enakovrednega naslednika.
KDOR IMA DENAR
Prihodnje leto boste lahko šli na počitnice v Rusijo. Tako vabijo milanski potniški uradi. Cena izleta za dvajset dni znaša 250 tisoč lir. V zgornji Italiji se je prijavilo že 10.000 izletnikov.
Najtežji problem, s katerim se ne bori le Maroko, ampak vsa severna Afrika, je prenaseljenost. Naravni prirastek prebivalstva znaša samo v Maroku 200 tisoč duš na leto, v severni Afriki pa nič manj ko 800 tisoč.
V	zadnjih 35 letih se je število mohamedanskega prebivalstva potrojilo.
Ker je nemogoče preskrbeti rastočim množicam dostojnega zaslužka, vlada med njim nepopisna beda. Časnikar, ki se je podal v Maroko, pripoveduje, kako živi tam neizučen lelavec. Enega je obiskal na domu v leseni kolibi in ugotovil naslednje: poleg žene mora delavec preživljati še 7 otrok. Vse njegovo pohištvo sestoji iz 3 blazin, 1 žimnice, položene čez 3 lesene zaboje, in iz enega prenosljivega ognjišča iz gline. Zjutraj je družina zaužila čaj in košček kruha, opoldne nekaj zelenjave in za večerjo spet čaj.
Razume še, da je bil delavec kakor vsi njegovi tovariši goreč narodnjak, prepri-
ENI ZADOVOLJNI, DRUGI NEZADOVOLJNI
Pretekli teden je rimski senat odobril zakon o tako zvanem krožnem skladu. Se-daj je potreben samo podpis predsednika republike, pa bo zakon stopil v veljavo.
Goričani so zelo zadovoljni, Tržačani se pa jezijo. Sklad, sestoječ iz 32 milijard, so namreč Amerikanci dali Trstu, da z njim podprejo njegovo gospodarstvo. Sedaj je pa parlament določil, da vlada priloži še 5 milijard, toda zato naj bodo deležni podpor iz sklada tudi Goričani. To se je zgodilo predvsem v korist ladjedelnic v Tržiču.
Tržačani, ki sc mnenja, da je sklad bil doslej njihova izključna lastnina, so izračunali, da so s tem prikrajšani za 7 do 8 milijard. Jezi jih tudi, da bo z njihovimi milijardami razpolagal 8-čSanski odbor, v katerem sedi 5 zastopnikov rimskih ministrstev, take da bodo v njem Tržačani in Goričani v manjšini.
USTANOVILI SO POSEBEN ODBOR
Bivši partizani in politični preganjanci iz tržaške, gorišJke in videmske pokrajine so ustanovili poseben o-dbor, ki si je postavil nalogo, da zaščiti koristi obtožencev na procesu proti Beneški četi.
Odbor, v katerem sede Slovenci in Italijani, je poslal spomenico predsedniku republike Groncliiju, načelniku vlade, raznim skupinam v parlamentu in tajništvom njihovih strank. V njej dokazuje, da je proces protipostaven, da razpihuje v naših krajih narodnostno mržnjo ter izpodkopuje sporazum med sosednima državama.
NE BO V STISKI
Peron še vedno ne ve, kje bi se ustalil. Baje pojde v Španijo. Ko je odšel, je vzel s seboj, kar je hotel, vendar so našli v njegovem stanovanju še 20 milijonov dolarjev in mnogo draguljev. Mož je kljub vsem političnim težavam bil vedno veselega in lalh-kega značaja. Po smrti Evite — ona ga je držala na vrvici — je letal stalno za ženskami. Najprej je bila neka Weiss, zdaj so pa prestregli pisma, ki jih je z ladje, kjer je čakal, pošiljal neki šestnajstletni frldji. Janez Peron ima 60 let, a še vedno ni resen.
Vendar stvar ni tako enostavna. Če bi maroški nacionalisti zmagali, bi tudi oni stali pred velikanskimi težavami. Kako naj preskrbe kruha milijonom revežev? Zmanjšati bi morali število otrok ali pa vložili v gospodarstvo silne milijarde kapitala. Strokovnjaki so izračunali, da bi bilo za reševanje gospodarske krize severne Afrike potrebno potrošiti nič manj ko 700 milijard lir na leto.
Odkod naj Arabci in Berberi vzamejo te silne denarje, da polagoma zaposle zaostale rojake? Take kapitale bi jim mogla preskrbeti samo Francija. Tu je dana zdrava podlaga za bodoče sodelovanje med Francijo in Marokom. Če bodo v Parizu dovolj pametni in daljnovidni, lahko še vedno ohranijo severno Afriko y francoski skupnosti narodov ter spremene sedanje sovražnike v prijatelje in zaveznike.
Socialno ozadje vstaje v Maroku
Nadaljevanje s 1. strani |čan, da je treba samo strmoglaviti z oblasti
j francoske izkoriščevalec, pa bo njegovi družini dobro.
BAZOVICA
Pred nekaj dnevi so se po Bazovici začele širiti govorice, da se letos pri nas olvo-ri italijanska ljudska šola. Ljudje so se spraševali, kje bo-do našli učence, ko je vendar splošno znano, da razen nekaj družin finančnih stražnikov in drugih državnih u-službencev, Italijanov tu ni.
In vendar se je v sredo začel italijanski pouk!
V laško šolo se je vpisalo 6 otrok, med katerimi so trije sinovi slovenskih staršev, ki so državni uslužbenci v Trstu. Iz tega sklepamo, da se je moral na te ljudi izvajati moralni pritisk, kajti drugače ne moremo razumeti, zakaj bi svojih otrok ne dali v slovensko šolo.
Kalkor imajo Italijani nrtslporno- pravico in dolžnost, da svoje otroke pošiljajo v laške šole, tako imajo' Slovenci enako pravico, da svoje otroke vzgajajo v materinščini.
Oblastva porečejo, da nam teh pravic nihče ne krati. To je na videz res, a na žalost moramo ugotoviti, da se na slovenske starše posredno ali neposredno izvaja gospodarski in socialni pritisk, kar povzroča, da se število slovenskih učencev iz leta v leto zmanjšuje. Temu nemoralnemu in nekrščan-skemu početju se ob začetku vsakega šolskega leta pridružuje naš stari neprijatelj «11 Piccolo«, ki porabi cele stolpce svinen, da blati in omalovažuje naše šolstvo. Le poglejmo, s kako naslado je letos beležil manjšanje števila slovenskih učencev!
Te žalostne razmere pa seveda nikakor ne opravičujejo slovenskih staršev, ki svoje o-troke vpisujejo v laške šole. Če bi namreč naši nasprotniki naleteli na enoten in odločen odpor Slovencev, bi prav gotovo opustili vsak pritisk, kajti vseh Slovencev bi ne mogli odpustiti iz služb.
Če upravičeno pomislimo, da so za ustanovitev laške šole bili potrebni otroci slovenskih staršev, tedaj po vsej pravici lahko trdimo, da je ta šola raznarodovalno dejanje, ki ga vsi trezni ljudje morajo obsoditi.
Edino- pravično načelo bi moralo biti, da spada vsak italijanski otrok v italijansko, vsak slovenski pa v slovensko šolo.
V torek so pripeljali v tržaško- bolnico 50-letno Angelo Križmančič por. Žagar, ki si je na dvorišču svoje hiše zlomila komolec.
Če ne nastanejo kaki zapletljaji, bo o-zdravela v nekaj tednih. Bog daj, da bi tako bilo.
BOLJUNEC
Naj danes zaenkrat pozabimo na razmere v našem kamnolomu, ki nam še vedno povzroča hude preglavice, ter raje poročamo o nedeljskem veselem dogodku.
Dolinska občinska uprava je priredila v Boljuncu praznik grozdja. Kljub močni bur-ji so se že v zgodnjih popoldanskih urah začeli zbirati na vaškem trgu številni ljudje iz vseh vasi Tržaškega brega kakor tudi mnogi Tržačani, ki so prihiteli na naš praznik z avtobusi, z motorji in nekateri celo peš.
Ob določeni uri se je začel koncert občinske godbe iz Trsta. Trajal je do 16. ure, ko so se med splošnim zanimanjem prisotnih prikazali na trgu alegorični vozo-vi. Najprej
je šel mimo odra, kjer je stala ocenjevalna komisija, voz iz Boljunca. Predstavljal je stari grad »Na robidi«, ki je nekoč stal nad Borštom in je danes grb naše občine. Ob vozu so stali srednjeveški stražarji, za njim pa je stopala skupina veselih deklet. Sledil je voz iz Doline, ki je kazal vaške godce pod latnikom in med njimi dekleta v narodnih nošah. Nato- so prišli na vrsto vozovi iz Pre-benega (velik grozd), iz Boršta (stiskalnica, jz katere je teklo novo vino), iz Ricmanj (velika majolika, oh kateri so stali fantje in dekleta v narodnih nošah) ter vo-z iz Krogelj. Ko se je sprevod končal, je ocenjevalna komisija podelila nagrade. Prvo nagrado je prejel voz iz Boljunca, drugo voz iz Doline, tretjo Ricmanjci, nato Pre-beneg, Boršt in Kroglje.
Nastopili so nato številni pevski zbori, s samostojnimi koncerti. Na koncu pa so združeni mešani zbori zapeli pesem »Pozdravljeni«, ki jo je dirigiral Drago Peta-ros. Udeležence sta še posebno vžgali pesmi »Plovi, plovi« in »V boj«, ki so ju zapeli združeni moški zbo-ri pod vodstvom Draga Žerjala.
Ne smemo pozabiti tudi folklorne skupine iz Brega ter dolinskega kvarteta, ki sta vzbudila splošno zanimanje in veselje med številnimi gledalci.
Dolinski občinski upravi naj gre naše priznanje za lep uspeh praznika grozdja v Boljuncu!
Zelo smo veseli, da smo končno zopet^ dobili lastnega dušnega pastirja v osebi č. g. Lojzeta Zupančiča. Prepričani smo, da se bomo- z njim dobro razumeli, saj vemo, da je zlasti med mladino zelo priljubljen.
BARKOVLJE
Kljub precejšnji burjii, katere sunki so dosegli celo 70 km na uro, je bila v nedeljo v barkovljanskem zalivu padalska prireditev. Okoli 11. ure se je izza Miramara prikazal zrakoplov, na katerem je bilo 22 padalcev. Ko je letalo naredilo prvi poskusni krog, se je pojavilo vnovič, nakar je na dogovorjeno znamenje iz aviona skočilo 7 padalcev. Burja jih je odnesla daleč od mesta, kamor bi morali pasli, tako da so jih policijski čolni težko dohitevali. Pet ljudi so rešili, ostala dva pa sta izgubila življenje. Dvaindvajsetletno Tržačanko Ni-dijo Rasuro so nezavestno dvignili iz morja in je kljub takojšnji zdravniški pomoči kmalu izdihnila. Prof. G. Miceu je najbrž utonil, ker ga doslej niso še našli. Oblastva so uvedla strogo preiskavo, da bi odkrila morebitne krivce nesreče. Nekateri trdijo, da bi prireditve zaradi burje sploh ne smelo biti. Govori se, da padalci niso imeli s seboj niti noža. s katerim bi mogli porezati vrvi padala, niti rešilnega pasu, ki se avtomatsko napolni z zrakom.
Nesrečna smrt dveh znanih Tržačanov je vzbudila v mestu splošno žalovanje. Mlado padalko so pokopali v sredo na občinske stroške.
ŠTIVAN
Generalni komisar dr. Palamara je na zadnji tiskovni konferenci v Trstu med drugim poročal, da je neka tržaška delniška družba zaprosila za državno posojilo 2 milijard lir, s katerima bi v Stivanu zgradila tovarno papirja.
Najbrž gre za načrt, ki ga je svoj čas mislilo izvesti neko švicarsko podjetje, kate-lemu pa bivša ZVU ni dala potrebnega dovoljenja. Pravijo-, da bo tovarna sjtalno zaposlila 4-00 delavcev in da jo nameravajo /graditi v Štivanu zato, ker je tu na razpolago dovolj vode.
Nekateri trdijo, da bo tovarna stala na zemljišču, ki je last devinskega princa, in sicer na desnem bregu prvega izvirka Timave.
Sicer bomo v kratkem videli, kaj je na stvari.
Gradnjo novega industrijskega podjetja bomo prav gotovo pozdravili, če bodo sprejeli na delo najprej domačo delovno- silo, ki je pri nas ne manjka. Silno se pa bojimo, da bodo kakor povsod imeli tudi tu prednost — tujci.
ZGONIK
Prvo nedeljo v oktobru so verniki zgoni-ške fare slovesno sprejeli novega dušnega pastirja. Goriška nadškofija je za župnega upravitelja v Zgoniku imenovala č. g. Antona Prinčiča, našega rojaka iz sončnih Brd, ki je doslej služboval v Gra-dežu.
Novemu pastirju želimo, naj mu Bog da mnogo sreče v njegovem vzvišenem, a težkem delu za vero in narod.
DEVIN
Preteklo- nedeljo sta si v cerkvi sv. Duha v Devinu obljubila večno- zvestobo g. Josip Gruden in gdč. Lidija Varisko. Ženin je sin znanega in uglednega trgovca g. Grudna, nevesta pa izhaja iz stare devinske ribiške družine.
Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslo-va na novi življenjski poti.
SV. IVAN
Pred nekaj dnevi je v Rimu bil posvečen v mašnika naš rojak č. g. Viljem Žerjal iz znane narodno zavedne svetoivanske družine. G. Žerjal je slušatelj Gregorijanskega vseučilišča v Rimu.
Mlademu mašniku iskreno čestitamo ter mu želimo obilo božje milosti v njegovem vzvišenem poklicu.
DOLINA
Tudi pri nas bodo odprli italijansko ljudsko šolo. Baje se je vpisalo- vanjo 11 učencev. Kje so jih dobili? Ali so tudi pri nas taki starši, ki hočejo, da jih bodo njih lastni otroci zmerjali s »ščavi«? Ali se ne zavedajo-, da je hud greh potujčiti lastnega otroka? S tem ga že v mladih letih nauče hinavščine in mu ubijejo značaj in ves ponos. Človek, ki odpade od lastnega naroda, je sposoben izdati tudi še takho svetle ideale. Prepričani smo-, da se kaj takega v naši ponosni in zavedni Dolini ne bo primerilo.
TOVARNA
/Plinčic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
P0D60RA
Pretekli teden je višji tehnični urad v Benetkah oddal na dražbi gradnjo mostička iz železobetona, ki pojde z levega soškega brega ob koncu ulice Brigata Pavia na desni breg v višini Terpinove gostilne v Pod-gori. Delo je sprejelo SALE iz Padove. Za gradnjo mostu bo država prispevala 15 milijonov, goriška mestna uprava pa en milijon lir.
Sedaj je treba z deli zares pohiteti. Saj «o morali podgorski delavci in drugi prebivalci skozi štiri leta delati' velik ovinek po t»evmskem ali ločniškem mostu, ako so ho« teli priti v Gorico, ali so se pa morali posluževati avtobusa. Po mostičku bo dovoljen promet nele osebam, marveč tudi lažjim vozilom, kar pride v dobro tudi kmetovalcem. Zate to gradnjo še bolj veselo sprejemamo in pozdravljamo.
ŠTANDRES
V	Štandrežu že več dni kopljejo jarke zn napeljavo dveh glavnih vodovodnih cevi do posameznih hiš v stranskih ulicah.
Goriško županstvo javlja, da je do izvršitve del ustavljen promet v naslednjih ulicah: Monte Sabotino, Cavalleggeri di Ledi, Ta-bač, Monte Grappa, Monte Testa, Reggi-mento P. Reale, Del Montello, Matajur, Montasio, Ticino, Tagliamento, Livenza, Natisone in na štandreškem trgu.
Preteklo nedeljo je dveletna deklica Malija padla v ulici Sv. Mihaela s tri metre visokega balkona. Pri padcu ni, hvala Bo-&11! pretrpela težkih poškodb; odpeljali so jo sicer v bolnico’ Brigata Pavia, a upamo, da bo v nekaj dneh ozdravela. To želimo njej in družini, zlasti pa prestrašeni materi.
ŠTEVERJAN
Zadnja nevihta z dežjem hvala Bogu ni napravila pri nas in drugod v Brdih velike škode kakor ponekod v Furlaniji. Dež je grozdju še koristil, ker je ob koncu preteklega tedna nastalo zopet lepo in toplejše vreme. Začudili smo se, ko »mo zagledali Nanos in Čaven pobeljena s snegom.
Vse kaže, da bo letošnja trgatev tako po količini kakor po kakovosti boljša od lanske. Nekateri so pričeli s trgatvijo že v preteklem tednu, večina pri trže ta teden. Mošt je zelo sladek, saj je pokazal pri merjenju do 23 stopinj sladkorja. Tudi cena mošta se dobro drži (okoli 95 Ht liter). Upamo tudi, da bo letošnja cena vina višja od lansike. Zato svetujemo vinogradnikom, naj vina preveč ne ponujajo, ker bi trgovci našo stisko koj zlorabili in cena bi padla. Vino je edino naše Jpanje, ker smo letos imeli zelo slabo kupijo s sadjem. Tudi hruške in jabolka so nam »nalo vrgla. Celo najboljša smo morali prodati po 30 lir za kg.
Končno se bo to nedeljo izpo-lnila topla *elja vseh Steverjancev. Naše županstvo' prenese syoj ufad v lepo obnovljeno občinsko nišo. Slovesne otvoritve prostorov se bodo u-dfcležili tudi zastopniki oblastev.
Naš blok za Kojsko je od sobote dalje odprt, in sicer ob sobotah in nedeljah od 7. ure
*	jut raj do polpoci, ob delavnikih pa do 19. ^re. Od 15. oktobra dalje bo vozil, kakor je ^ovi list že poTočal, sko-zi Števerjan v Gori-c° >n Solkan tudi avtobus iz Jugoslavije.
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Ker vemo, da mnogi Slovenci radi obiskujejo seje deželnega sveta, javljamo, da bo prihodnja seja v soboto, 15. t. m. ob 15. uri, in sicer v občinski dvorani na Korzu Verdi. Seja bo posvečena raznim zadevam deželne uprave.
TRŽIČ
Policija še ni zasledila tatov, ki so v na-“ih ladjedelnicah ukradli ogromne količine niklja, o čemer smo že poročali. Sedaj pa pišejo o novi tatvini. To pot gre za dragocene ameriške daljnoglede, ki so bili namenje-p italijanskim vojnim ladjam. Tatvina pa je še bolj zagonetna, ker so bili daljnogledi shranjeni pod strogim nadzorstvom na varnih prostorih. Verietno je, da gre v enem in drugem primeru za iste tatove.
IZ DOBERDOHA
V	veliko veselje Doberdobcev in prebivalcev drugih vasi, ki spadajo pod našo občino, je že začel poslovati samostojni poštni urad. Zaenkrat še uradujejo v občinski hiši. Gradnja posebnega poštnega urada živahno napreduje in upamo, da se bo v kratkem končala.
Še z večjim zadovoljstvom pa so se napolnila naša srca, ko smo zvedeli, da so pretekli teden v tržiških ladjedelnicah ponovno poklicali na delo delavce, ki so bili doslej v breme dopolnilni blagajni. Da so jih zopet zaposlili, se imamo zahvaliti povečani proizvodnji v ladjedelnicah, ki imajo sedaj zajamčenih naročil za več let. Vodstvo tržiških CRDA se sedaj pogaja za gradnjo treh velikih 36.000-tonskih petrol. ladij za ameriško družbo Standard Oil New Jersey. Razgovore v Ameriki vodi že dalj časa inženir Crovetti, ki je eden najvplivnejših tehnikov v naših ladjedelnicah. Vse kaže, da se bo zadeva rešila v korist tržiške industrije in s tem tudi slovenskih kraških delavcev, ki so tu zaposleni. Teh vesti se veseli tudi Novi list, ki je našemu delavstvu trajno dajal upanja, da se bodo delovne razmere v tržiškem velepodjetju izboljšale in uredile ter da bodo delavci vsaj delno rešeni trajne more, ki jo zlasti povzroča brezposelnost.
IZ PLEŠIVEGA
Krminski občinski svet je pred 10 dnevi odobril sklep upravnega odbora, da se podaljša napeljava elektrike do Subide, Nova-je in Plešivega. Prav tako so odobrili sklep, da se do zgornjih briških vasic in Pradisa podaljša tudi vodovod.
Stroški za dela bodo najbrž znašali nekaj nad 10 milijonov lir.
Ze v zadnji številki smo poročali o teh potrebah naših vasic in tudi danes ponovno pozivamo oblastva, naj zares pohitijo s temi deli, da ne ostanemo le pri besedah in obljubah.
ZANIMIVE ŠTEVILKE
Goriški meščani so pokadili samo v mesecu juniju 42 q tobaka raznih vrst in zanj potrošili kar 40 milijonov lir.
V	istem mesecu je mestni avtobus prevozil 140.000 potnikov, ki so plačali za vožnjo 4 milijone. Pa naj reče kdo, da nismo izredno pametni in odlični gospodarji.
IZ SOVODENJ
Prejšnji teden je goriški prefekt dr. De Zerbi sprejel našega župana g. češčuta. Bržkone nista razpravljala le o občinskih u-pravnih zadevah, temveč tudi o hišnih preiskavah, ki so jih svoj čas izvršili orožniki iz Gabrfj pri nekaterih naših domačinih. V javnosti se o preiskavah šušlja to in ono,
nihče ne ve za prave vzroke. Zato' bi bilo prav, da »e vsa zadeva javno pojasni in razkrije megla, v 'katero so doslej preiskave zavite.
Prejšnji teden je bila seja občinskega sveta, ki je razpravljal o proračunu za leto 1956. Zadnji izkazuje nekaj nad 3 in pol milijona lir primanjkljaja; za kritje bo občina prosila državno podporo.
V najkrajšem času bodo postavili v zvonik novo uro, o čemer smo v Novem listu svoj čas že poročali. Občinski svet je sprejel ponudbo podjetja Peressin Osvaldo iz Moše. Ura bo stala 90 tisoč lir.
IZ GRADEŽA
Delo v tovarni Arrigoni se je obnovilo. Pri pogajanjih v Rimu so se delavci končno sporazumeli s podjetjem. K uspehu so največ pripomogli državni podtajnik Ferrari Aggradi, gradeško županstvo in državni poslanec Baresi. Sedaj je obstoj edine grade-ške industrije zagotovljen.
V zadnjem času je vzbudil pravi vihar zanimanja neki občudovanja vreden tat, ki spada prav gotovo med velike umetnike tatinske stroke. Občeval je vedno le v najboljših gradeških krogih. Med njimi je bil znan pod imenom »grof iz Benetk«. Bil je silno radodaren, delil je med ubožnejše znance lepe darove. Saj je lahko, ko si je posebno avgusta napolnil žepe z zares drznimi in liioj-strskimi tatvinami. Vdiral je v I?; vile odličnih gospa, ko je zvedel, da so odšle na počitnice. Prav so mu prišli zlasti razni biseri, zlate ure in denar. Tako je okradel najbolj znane vile v mestu. Samo denarja si je nabral za okoli 400 tisoč lir. Privoščil si je najraje Švicarke, Nemke, v skrajnem primeru mu je bila dobra tudi Italijanka.
Končno ga je policija vendar odkrila, ker ji je prišla na uho izredna darežljivost »grofa iz Benetk«. Toda v trenutku, ko ga je hotela aretirati, se ji je izmuznil in odpotoval z brzcem proti jugu. Danes išče aristokratskega tatiča vsa policija v državi.
GRADNJA ljudskih HIŠ ,
Ministrstvo za javna dela je odobrilo 150 milijonov lir za gradnjo novih ljudskih hiš v goriški deželi. Obvestilo je nedavno tega dobil iz Rima senator Rizzatto. Priznati je treba, da je gradbena dejavnost pri nas in drugod v državi izredno živahna in da bo stanovanjska kriza, ako bodo z zidanjem tako nadaljevali, v nekaj letih popolnoma odstranjena.
ŠOLNIKOVO SLOVO
Pretekli teden se je poslovil od slovenskega učiteljstva v Gorici šolski nadzornik Spaz-zapan, ki je bil nad 35 let v stiku s slovenskim šolstvom. Bil je velik italijanski narodnjak, a upošteval tudi pravice manjšine. Za slovo so mu slo.venski učitelji darovali zlato kolajno in lepo vezani zbirki Prešerna in Pascolija.
NOVI LIST V VSAKO SLOVENSKO HISO
‘Ilcu*Viliju
IZ DREKE
■ Vsem je znano, da se velika večina naših mož in fantov klati po svetu za zaslužkom. Mnogo' jih je v belgijskih rudnikih, pa tudi y Franciji, Avstraliji, Kanadi jih ne manjka. Domače gospodarstvo propada, ker ni delovne sile. V teh hribih danes ni mogoče živeti. Ker ni druge pomoči, so ljudje prisiljeni na izseljevanje. Ponašajo se z našimi ljudmi, češ da so pripravljeni preliti do zadnje kapljice krvi za domovino, a jim to zvestobo vračajo s tem, da jim pomagajo k izseljevanju, ker nočejo', da bi v teh nerodovitnih krajih trpeli gladu. Sedaj se kar 40 družin pripravlja na izselitev v Severno A-meriko. Nekatere vasice se bodo popolnoma izpraznile. V ZDA jih sprejmejo kot begunce morda zate, ker imajo na jugoslovanski strani veliko travnikov; res čudne razmere! Stoletja so naši ljudje živeli na domači zemlji in ni bilo slišati, da bi kdaj trpeli lakote, sedaj pa, ko po vsej Italiji nikomur ne manjka kruha, se morajo- seliti, a-
ko hočejo živeti. Istrskim »ezulom« zida I-talija stanovanja in preskrbuje delo in zaslužek, našim »ezulom« pa pripravlja potne liste za prekooceansko- potovanje. Ne z izseljevanjem, marveč z raznimi javnimi deli ter raznimi podporami bi morala državna in deželna uprava podpreti svoje zvesto slovensko prebivalstvo na meji.
ŠEMPETER SLOVENOV
Štiridesetletni zidar Herman Kornelij iz Petjaga je konec septembra peljal na motorju v Čedad 26-letnega Stanislava Hrasta.
Pri Šenčurju je pridrvel od zadaj neznani avto, motorista podrl na asfaltirano cesto ter zbrzel naprej tako hitro, da mu policija ni mogla priti na sled. Ponesrečenca sta bila takoj prepeljana v čedadsko bolnico. Hrasta so zdravniki obvezali dn ga še isti večer odposlali domov, Kornelija pa so zaradi poškodb na glavi in na drugih mestih pridržali; njegovo stanje pa ni nevarno in je sedaj že morda ozdravel.
m
ELiCR
MLETI G
MIRAMAR SE VPLETE
Beli grad ob morju je kot zakleti grad vabil Habsburgovce k sebi. Tudi Elizabeto. Nekatere stare zgodbe pravijo, da so se nad javsit,riijsko cesarico' maščevali duhovi italijanskih patriotov, ki jih je njen mož v dobi osvobodilnih borb dal kar hladnokrvno obešati.
•	Vlada na Dunaju je upala, da bo' cesarski obisk v Italiji duhove malo pomiril. Zato je bilo določeno potovanje preko Ljubljane in Trsta v Benetke. V Ljubljani se je zopet pokazalo usmiljeno srce Elizabete. V uršulinskem samostanu je vprašala, če je pri njih kaj sirot. Uršulinke so privedle u-božne deklice, med njimi tudi tri zamorke. Cesarica se je začela z vsemi brez razlike igrati in prepevati, da je kar pozabila na predpisano uro odhoda.
-	Potovanje je teklo dalje proti jugu k morju. Na Opčinah se je odprl nebeški pogled na smaragdno Adrijo in na beli grad o'b njej, ki so ga pravkar začeli graditi. Sprejem za sprejemom se je vrstil. Pri slavnosti na mestnem županstvu je že mignil črni prst usode. V veliki dvorani, razsvetljeni s plinskimi lučmi, je izbruhnil strahovit požar. Kdo ga je povzročil, niso mogli ugotoviti. Drugo znamenje se je' pokazalo na okrašenem splavu, ki je vozil cesarstko dvojico' in spremstvo po tržaški luki. Velikanslki cesarski orel na jamboru iz bleščečega kristala se je nenadoma razletel na tisoč koščkov.
Spremstvo je imelo to nesrečo za usodno znamenje. In res je bil sprejem v .italijanskih mestih mrtvaško hladen, šele čez dolgo let pozneje, bilo je že leta 1882, ko je bil skoro zabrisan spomin na prve žrtve Miramara, je Elizabeta z možem prišla ponovno v zakleti grad.
Za cesarico so se 1882. leta začela usodna leta. Taikrat so se vneli nemiri v Krivosi-jah na skrajnem koncu monarhije. Obenem Je italijansko domovinsko gibanje zajelo zapadno mejo Avstrije ter se je potegovalo
ea osvobojenje Trsta. Spomini, kako je Avstrija kruto ravnala v dveh prejšnjih vojnah z domoljubi, so odprli žgoče rane. Iredentisti, med njimi mladi Viljem Oberdank, so zahtevali obračun. Kot posledica liberalnih revolucij še izza leta 1848 so se pojavila tudi razna anarhična gibanja.
Avstrijski ministrski predsednik grof Taaffe je menil, da bi se duhovi pomirili, če bi se cesarski par pokazal med svojimi podaniki. Zato sta cesar in Elizabeta prišla
v	hudi plohi 14. septembra zvečer v grad Miramar. Obema je bilo tesno pri srcu, ko sta kot prvo novico zvedela, da so v Ronkali zgrabili Oberdanka, ker je nameraval izvršiti atentat na cesarja. Mrzel kot vedno, je cesar pristal na smrtno obsodbo. S tem je bila v zakletem gradu podpisana tudi smrt žene Elizabete.
Že naslednji dan, ko je stopila iz parka, je brala na nekem zidu napis »Morte a Francesco Giuseppe«, »Evviva Oberdank«. Mrzlo jo je streslo v hudih slutnjah. Za drugi dan je bil oznanjen dvorni ples na Lloydovem parniku »Berenice«. Ko sta vladarja s spremstvom stopala V Miramara po tistih stopnicah, koder je Maksimilijan z ženo poslednjikrat odšel v svet, je začelo treskati in grmeti. Vihar ni pustil, da bi gostje pristali ob boku »Berenice«. Vsi prepadeni in premočeni so se vračali po morju, ki se je medtem malo umirilo, v devinski grad na slavnostno večerjo k princu Thurn-Taxisu. Cesarska šalupa je komaj u-šla poginu v valovih.	.	-r-
Naslednji dan je sijalo sonce ko ikristal, a ne za nesrečno ženo s krono na glavi. Zapisana usoda jo je zalezovala. Ko se je sprehajala ob robu miramarskega parka pod bo-lovci in pinijami, ko je-ves kraški breg dehtel v zgodnjem jesenskem opoju, je anarhist Luccheni opazoval izza grma svojo poznejšo žrtev. Zaradi spremstva in oikoliščin mu ni bilo še dano, da izpelje svoj načrt.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
priredi:
v nedeljo, 16. t. m. ob 1(5. urit v dvorani Prosvetnega doma nia OPČINAH’ mladinsko igro Oskarja Wuehnerja
Pastirček Peter in Kralj Briljanlia
v četrtek, 20. t. m. ob 18. uri, v dvorani na stadionu »PRVI MAJ« pri Sv. Ivanu mladinsko Igro Oskarja Wuehnerja
Pastirček Peter in Krati
v petek, 21. t. m. ob 20. uri, v dvorani prosv. društva »Iv. CANKAR« v ulici Monteocfti komedijo Ferdinanda Rogierja
3 +ENA
! GREGORČIČEVO SLAVJE
V Braniku, nekdanjem Rihemberku, so vzidali na zadružnem domu spominsko ploščo Simonu Gregorčiču, ki je tu več let kaplanoval. Plošča je bila nekoč na Kaplani ji, ai so jo fašistični kutluronosci razbili. Deli kamna so ležali skozi leta v veži neke gostilne. Domačini so koščke shranili in jih sedaj sestavili, da pstajie spomin na fašizem ip pesnika živ tudi med potomci njegovih faranov.
KUPO GORJA DO DNA
Elizabeti je bilo določeno, da ne sme odložiti čaše, dokler ne spije iz nje vsega gorja. Spet je začela begati iz kraja v kraj po vsem svetu ikot da bi jo preganjale maščevalne erinije. Tudi versko se ji je začelo nekaj blesti. Verovala je sicer v Boga, a po svoje. Imenovala ga je »Veliki Jehova«.
V	tej duševni krizi jo je še bolj potlačila »Mayerlinska žaloigra«.
Skrivnostna smrt njenega ljubljenega sina, prestolonaslednika Rudolfa, jo je skoro smrtno prizadela. Trpela pa je že ob njegovem življenju. Že zmlada izročen v vzgojo dvorjanom brez tople ljubezni staršev je princ rastel ko kopriva ob poti. Svojeglav in premalo realist v življenju je kljuboval celo' cesarju. Bil je bolj liberalnih idej in je pisal celo članke proti cesarjevi politiki. O-benem se je zavedal, da bo nekoč gospodar cesarstva in si je domišljal, da mu je vse dovoljeno. Postal je ženskar, nič ga ni pri tem oviralo, ne božja postava ne čast. Medtem si je nakopal tudi neozdravljivo bolezen. Zaradi pozabe se je vdal pijači. Tako razbrzdano življenje ga je stalo velikanske vsote. Brž so se seveda našli judovski bankirji, 'ki so mu odprli tekoče račune, da bi dobili razne pravice pri javnih zgradbah in dobavah za armado. Prestolonaslednik se je naenikrat znašel zamotan v ženske, v politične in denarne spletke. Dostikrat ga ,je to bolelo in rad bi se bil spet dvignil. A ko- , mu naj se potoži? Čudaški materi, ki je bila vedno na potovanjih, ne. Očetp, cesarju? Če inu pove svoje življenje, bo stari, zagrmel. Morda pa celo ve o njegovih pustolovščinah, ker ima povsp.d razpredeno,, mrežo ovaduhov. Morda bo nekega dne mrzlo in hladno zadrgnil zanlko oče — sinu!,, Tak.Q je Rudolf v obupu razmišljal in .se, zaupal svojemu kočijažu Bratfischu in pivskim tovarišem.
.	(Nadaljevanje),
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
T‘iliii,'ilsi fvhtivni
(Nadaljevanje in konec)
A mori kanci so poslali na festival 4 filme, in sicer Šolsko džunglo (Blackboard jungle), Ujetega lopova (To catch a thief), Človeka iz Kentuckyja (The Kentu ikyain) in Veliki nož (The big knife). Prvo delo je moralo vodstvo festivala na pritisk ameriške veleposlanice v Italiji umakniti. Namesto njega so predvajali film Prekinjena pesem (Interrup-ted melody). Od prikazanih ameriških filmov sta žela največ priznanja Ujeti lopov, ki 'ga je ustvaril mojster kriminalk, znani Alfred Hitchcock, ter zlasti Veliki nož, ki ga je režiral (Robert Aldrich. Zadnje delo pripoveduje o življenju nekega filmskega igralca v Hol)ywoodu, ki postane žrtev opravljanja, izsiljevanja in hudobnih spletk. Ko igralec ugotovi, da ga njegovo okolje ne bo hotelo nikdar razumeti, si vzame življenje. Pomen filmske zgodbe je jasen: v sodobni družbi človek lahko doseže priznanje samo, če se suženjsko podredi močnejšim. Film je hkrati tudi obsodba hollywoodske družbe. Igralci nastopajo v njem dovršeno in učinkovito.
Italija je bila na festivalu zastopana s štirimi filmi: Slepar (II bidone), Prijateljice (Le amiche). Razkropljen« (Gli sbandati) ter Pobratima (Arniči per la pelle). Od teh so po mnenju razsodišča najboljše Prijateljice. Delo je režira) Michelangelo Antonioni. Filmska zgodba je povzeta po povesti Med osamljenimi ženskami, ki jo je spisal italijanski pisatelj Cesare Pavese. Film nam učinkovito in nežno slika notranjo osamljenost štirih žensk, ki si utvarjajo, da so ljubljene, a na koncu ugotovijo, da niso.
Četrto festivalsko nagrado je odnesel nizozemski film Mišji gobec (Ciske de ,rat), ki ga je režiral Wotlfang Staudte. Delo obravnava raateramor nekega mladoletnika. V prvem delu nam prikaže zanemarjenost in slabo nagnjenje malopridneža, v drugem njegovo duhovno zdravljenje im ponovno vključitev v človeško družbo. Bolj kot umetniško ima delo idejno-vzgojno vrednost. V njem je poudarjena mjsel, da za vzgojo otrok odgovarjajoi starši im okolica.
Zahodna iNemčija je poslala na festival film Vragov general. Delo je režiral Helmut Kautner, ki je znan po režiji filma' Poslednji most. Filmska snov je prirejena po drami nemškega pisatelja Karla Zu'Okmayerja. Pripoveduje o usodi nekega nemškega generala, ki si je vzel življenje zato, da ne bi več služil Hitlerju. Film je zanimiv im učinkovit. K lepemu uspehu mu je pripomogla zlasti močna igralska osebnost Kurta Jtirgensa.
Festivalsko razsodišče je nadalje podelilo svetinje naslednjim režiserjem - začetnikom: Francozu Alexandru Astrucu za režijo filma Pogubnf sestanki (Les mauvaiises rencoptras), Cehu Vaclavu Krška za vodstvo glasbenega filma Iz mojega življenja. Angležu Williamu Fairohildu za ustvaritev mladinskega filma Janezek In Julka (John and Julie), Italijanu Francescu Maselliju za režijo dela Razkropljen« ter Poljaku Andreju Munku za vodstvo filma Možje modrega križa. Pogubni sestanki nam prikazujejo življenje neke francoske podeželamke, ki pride v Pariz in si tam skuša ustvariti položaj z nemoralnimi sredstvi; Iz mojega življenja nam pripoveduje o delu velikega češkega glasbenika Be-dricha Smetane; film Janezek in Julka je prisrčna zgodba dveh otrok, ki zbežita od doma v London, da bi tam prisostvovala kronanju kraljice Elizabete; Razkropljen« nam rišejo usodo treh italijanskih meščanskih fantov, ki se po padcu fašizma morajo odločiti, ali naj gredo z odporniki ali z nacisti; film Možje modrega križa nam govori o požrtvovalni delavnosti gorskih vodnikov v Tatrah.
Večina kritikov se ni strinjala z nagraditvijo re-žiserjev-začetniikov. Po njihovem je bilo na festivalu več drugih umetniških vodij, ki so se predstavili z boljšimi deli, n. pr. franesoki režiser Jean Delan-noy, čigar film Izgubljeni Psi brez ovratnice (Chiens perdus sans collier) je-žel velik uspeh. Delo nam prikazuje prizadevanje mladinskega sodnika za vrnitev mladostnih mgstopnikov med koristne člane družbe.
TRENUTKI ODLOČITVE
Jugoslavija je poslala na festival slovenski film Trenutki odločitve. Filmska zgodba, ki jo je prvotno spisal Branko Belan, predelal pa František Cap. se odigrava med zadnjo vojno. Njena vsebina je naslednja:
Domobranci ujamejo nekega ranjenega ilegalca, iz katerega nameravajo izvleči marsikatero tajnost
o	partizanskem delovanju. Da bi ga ohranili pri življenju, ga odpeljejo v bolnišnico, kjer ga operira dr. Koren. Toda zdravnik je prikrit partizanski somišljenik. Po kratkem premisleku sklene, da za vsako ceno reši ujetega ilegalca. Zato se odloči, da z njim in s svojo pomočnico pobegne k partizanom. Med begom skupina naleti na domobranskega poročnika, ki je stražil ranjenega ilegalca. Med domobrancem in dr. Korenom nastane kratek boj, v katerem prvi podleže. Zdravnik, njegova pomočnica in ilegalec zbeže iz bolnišnice na prosto. Po raznih pripetljajih dospejo končpo do reke, katero morajo prekoračiti, če hočejo priti na partizansko ozemlje. Toda čez reko vozi en sam brodnik, in sicer oče ubitega domobranskega poročnika. Ta prepozna v zdravniku ubijalca svojega sina in zato sklene, da se bo maščeval. Potuhne se in si pripravi načrt: najprej bo peljal čez reko Korenove spremljevalce; ko bodo ti onstran nje, bo obračunal z zdravnikom.
In tako je dir. Koren morali ostati sam na bregu in nehote čakati na brodnikovo maščevanje. Toda glej! Med: čakanjem zasliši iz najbliižnje hiše obupan jok. Vaška babica ihti in si puli lase, ker ne more rešiti življenja mladi porodnici, ženi ubitega domobranskega poročnika in brodnikovi snahi. Pomoč zdravnika je nujno potrebna. Dr. Koren ne ve v prvem hipu, kaj storiti. Ce nesrečnici pomaga, ga bodo gotovo prepoznali in bo potem po njem; če ji pe pomaga, se bo izneveril svoji poklicni dolžnosti. Po kratkem obotavljanju se odloči, da pomaga. 2ivljenje mlade matere in sinčka je rešeno. Kmalu nato se vrne brodnik s puško v roki. Oče ip ubijalec njegovega sina si stojita nasproti in si srepo gledata v obraz. 2e je oče pripravljen, da s kratkim strelom maščuje svojega sina, ko . . . ko zasliši iz sosedne sobe ječanje novorojenega vnuka. To ga za trenutek zmede. Kaj se je medtem zgodilo? Preplašena babica mu hiti pripovedovati o zdravniko-
vi	pomoči. ^Stari brodnik se še bolj zmede: v njem nastane boj med slo po maščevanju in klicem po odpuščanju. Polagoma, polagoma se brodnik otaja. Iz njegovega srca izginja sovraštvo. Ob pogledu na malega vnuka vedno bolj zmagujeta v njem nežnost in plemenitost, dokler ga končno popolnoma ne prevzameta. Tedaj se v starcu nekaj prelomi. Velikodušno odpusti ubijalcu svojega sina ter mu dovoli, da odide za svojimi tovariši. On pa ves skrušen in strt jeclja v zaključnem prizoru: »Da, da, vsega tega gorja je kriva tat prokleta vojna!«
SODBE O FILMU
. Film so na festivalu na splošno ugodno sprejeli. Ob koncu predstave je občinstvo zelo toplo pozdravilo delo in prisotne slovenske umetnike. Tudi glav-
Ne podcenjujmo utrudljivosti
Med mnogimi telesnimi motnjami, ki nas dan za dnem spremljajo, je utrudljivost morda najpogostejša in najbolj zanemarjena slabost.
In prav gotovo je to »prvi znak, da v našem telesnem ustroju nekaj ni v redu.
Ločimo dvoje vrst utrudljivosti. Prva je odvisna od telesnega ustroja, predvsem od žlez ip živčevja. Tako imamo primer dečka, kj zaspi z glavo pa knjigi, ali gospe, ki se zjutraj ne more dvigniti s postelje, in sicer zaradi nepremagljive šibkosti, ki jo povzročajo želodčne motnje in pomanjkanje teka.
Ti ljudje so pravi križ za družino. Starši se pritožujejo, da so otroci leni, možje pa, da so žene vedno trudne.
V	takih primerih je najbolje, če se bolniki lotijo zdravljenja s tem, da spopolnjujejo hrano z vitamini ter se poslužujejo onih hormonov in živčnih o-krepčil, ki ožive moč mišičevja in živčevja ter pospešujejo krvni obtok. Ako se prizadeti potrpežljivo in dalj časa zdravijo, jim uspeh prav gotovo ne bo izostal.
Čestokrat pa to ne zadostuje. Okrepčevalna kura zna celo spraviti bolnika na krivo pot, ker zdravnika ne morejo takoj ugotoviti bolezni, katere znak je prav utrudljivost.
Včasih pa je vzrok naše šibkosti) in neodpornosti prav blizu in 'ga ni težko odkriti.
nd italijanski listi so se skoraj vsi izrekli o njem pohvalno. Tu j-inska La Stampa je napisala, da deluje film zelo dobro na gledalce, ker sta v njem človeški element in zanimivost zelo spretno povezana in ker je film brez kakršne koli propagande. Delu se je posrečilo resno in teplo povedati človeško zgodbo, ki nima trgovinskega značaja običajne filmske pustolovske zgodbe. Milanski Let II Corriere del-la Eeral je v ocepi poudaril, da je to brezhiben, in lepo podan film; zelo tehten predvsem zato, ker se zavzema za človeško vzajemnost in ublažitev medsebojnega sovraštva. Po njegovem igrajo igralci neprisiljeno, režija je zanesljiva. Podobno oceno je prinesel tudi beneški I) Gazzettino. Ta je pohvalil zlasti uspele fotografske posnetke Ivama Marinčka, glasbo Bojana Adamiča in prepričljivo igro Staneta Severja, Staneta Potokarja, Julke Staričeve in drugih. Celo tržaški II Piccolo, ki kaj rad molči o vsem, kar diši po slovenski kulturi, je objavil o filmu ugodno oceno. Pohvalil je zlasti odlično umetniško vodstvo. Františka Capa je označil kod nadarjenega im močnega režiserja, dobrega opazovala ter pazljivega in umerjenega psihologa.
Po vseh teh laskavih ocenah to marsikdo upravičeno vprašal: »Kako pa to, da film mi dobil nobene nagrade?« Odgovor bi se verjetno glasil takole: Dogodki iz pretekle vojne na splošno me privlačijo več na zahodu. Se manj vlečejo zgodbe iz delovanja določenega idejmo-političnega gibanja, pa čeprav je kakšna tudi umetniško obdelana. Poleg tega je v filmu preveč naključij, ki zmanjšujejo verjetnost dogajanja lim s tem tudi umetniško vrednost dela. Vodilno dejanje včasih stopa preveč v ozadje, medtem ko obstransko preizrazito izstopa. Morda so tudi nekateri liki premalo psihološko poglobljeni. Toda kljub vsem tem pomanjkljivostim je film po tehnični in umetniški obdelavi presegel minoga dela predvajana na festivalu. In ta zavest nam vzbuja upanje, da mi več daleč dam, ko bomo Slovenci izdelovali resnično velike filme, ki bodo snovno in tehnično lahko tekmovali z najboljšimi v tujini.
RAZSTAVA TRŽAŠKEGA SLIKARJA
Naš trojah Milka Bambič 'razstavlja v novem prosvetnem domu na Stadionu I. maja kraške pokrajine in slike socialne vsebine. Poleg tega nas Bambič seznanja s starejšimi deli, ker je zaradi dolgoletne odsotnosti tu znan le po slikah iz knjig Goriške Mohorjeve družbe in Goriške Matice. Zanimivo je, da je Bambič tudi iznajditelj, kar je razvidno iz razstavljenih listin in predmetov. Razstavo lahko obiščete dnevno od 11. do 13. ter od 16. do 21. ure. Razstava bo odprta do 23. t. m.
Dovolj je, da natančno proučimo svoje vsakdanje navade! Kdor pije preveč vina, predvsem preveč likerjevi kdor kadi preveč (5 do 6 cigaret dnevno ne škoduje), kdor opravlja zdravju škodljiva dela (tiskarji, delavci, ki lakirajo), tega se po določenem času loti zastrupljanje, ki ga neovrgljivo nar pove ravno utrudljivost.
Ce opustimo zdravju kvarne navade ali se začnemo zdraviti proti zastrupitvi, bomo v doglednem času popolnoma ozdraveli. V drugih primerih pa je utrudljivost le posledica kake prejšnje bolezni. Vsi vedo, da ima po influenci človek občutek trud-nosti, ki je pa ne odpravimo s poležavamjem v postelji, temveč le s primernim' jemanjem od1 zdravnika predpisanih zdravil.
Končno imamo primere utrudljivosti, ki jih povzročajo določene bolezni, kakor n. pr. slabokrvnost, motnje srca, jetika, motnje v žlezah itd.
Danes, ko imamo toliko zdravilnih sredstev, je te napake lahko odstraniti, če se le zanje takoj pobrigamo.
Zelo težko in včasih celo nemogoče je popolnoma odstraniti te nedostatke, če se začnemo zdraviti prepozno. Stalne utrujenosti ne smemo podcenjevati! Ne smemo se zadovoljiti s steklemčico o-krepčevalnega zdravila, ki ga lahko kupimo v katerikoli lekarni.
Bolje je, če smo natančni v malem, da bomo za bodočnost mirni in ne doživimo kakih bridkih presenečenj.
ZA NAŠE ZDRAVJE
GOSPODARSTVO
MOŠT KIPI
Kdor je od vsega začetka sledil našim navodilom in je grozdje že potrgal, mu zdaj mošt kipi.
Prazno je mnenje, ki prevladuje še pri mnogih, da se mora mošt »izbljuvati«, češ da na ta način izloči vso umazanijo, kot so ostanki žvepla, modre galice, gnilobe itd. Pri nekaterih, ki hočejo biti najbolj »brihtni«, teče vse izbljuva no kar po sodu, kjer dobe hrane tisočere mušice, ki širijo kislo-bo. Znatno bolj napredni so nekaleri manj »brihtni«, ki napravijo okoli vehe svitek iz ilovice, tako da izbijuvano ne teče po sodu. Kislobne mušice pa tudi tu ne manjkajo.
Kar mošt izbljuva, ni ne žveplo ne modra galica, ker sta ti sno-vi težji in se tako vle-žeta med drožje. Med izbljuvanim je res nekaj gnilobe, a povečini so tu kipelne kvas-nice, ki nato manjkajo notranjosti soda. Redno zato opažamo', da mošti, ki »bljuvajo«, ostanejo zelo dolgo sladki in se tudi neradi sčistijo; to pa zato, ker ni vrenje temeljito'. Delovanje kislobnih mušic pa ima tudi svoje posledice. Vina niso trpežna in se v poletnih mesecih rada skisajo. Le če imaš resnega kupca za sladko vino, je tako ravnanje nekoliko upravičeno.
Če pa hočeš imeti trpežno- in zdravo vino, mora mošt kipeti pod ikipelno piliko. Ta je lahko' iz kotlovine, kositra, iz stekla, lahko pa je sestavljena iz prevrtanega zamaška, v katerega vtakneš en konec gumijaste cevi, drugega pa vtakneš v posodo z vodo. Na ta način ne pride kipeči mošt v dotiko z zrakom in še manj s kislobnimi mušicami. Sod pa ne sme biti poln, temveč naj bo pod piliko vrhu mošta vsaj dve pedi praznega prostora.
Kipelna veha ti tudi pove, kako je s kipenjem v sodu, ker iz soda uhajajoča ogljikova kislina povzroča v vodi pogostejše ali redkejše klokotanje.
MOST NOCE KIPETI
Tudi teh primerov je mnogo.
Posebno taki, iki pridelajo le nekaj vina za domačo rabo, se večkrat strašijo, zakaj jim mošt ne kipi. Če pijačo pokusiš, opaziš, da nima sploh kaj vreti, ker je izginil ze ves sladkor. Letos bo teh primerov mnogo, ker je v moštu manj sladkorja.
Če pa je mošt še sladek in noče vreti, je prav gotovo tega kriva prenizka toplota v kleti in v sodu. Obe toploti je potrebno meriti in ukreniti potrebno, kot smo pisali
zadnjič.	.
Če pa je mošt sladek in je toplota v kleti ter v sodu primerna, mošt pa noče kipeti, se zatečemo k umetnim kvasnim glivicam. Kjer jih kupimo, zahtevajmo navodila, kako se uporabijo.
RAZKUŽITE PŠENIČNO SEME!
Preden sejemo pšenico, moramo seme razkužiti proti sneti in se obenem boriti proti rji na steblih.
Razkuževalnih sredstev je več. Najenostavnejše in tudi najcenejše je prah »Caffa-ro«. Vsakih 10 kg semena premešamo z 20 do 30 grami prahu, in sicer neposredno pred setvijo. (1/4 kg za 100 kg semena.)
SLADKA REBULA
Mnogi — in ne samo ženske — imajo zelo radi sladko rebulo, to je mla-
do vino, v katerem se ni ves sladkor spremenil v alkohol in ogljikovo kislino: sladkor ni popolnoma povrel. Zaradi slabih, i.irzlih kleti je žal take rebule še preveč.
Kdor hoče napraviti sladko vino, naj ga malo povretega pretoči in postavi sod na mrzlo, kjer bo toplota izpod 12 stop. C. Lahko dene mošt tudi v parafiniran sod ali v Stekleno posodo in na hladno,- Potem pa naj pazi, da sladka rebula izgine do konca januarja, ker pozneje ni več pivcem všeč. Sladka rebula postane namreč rada vlačljiva, Khi je neprijetna bolezen.
Če pa je bilo grozdje zelo sladko in je rebula močna, vsebuje nad 12% alkohola ler jo lahko držimo še do aprila. To je tista sladka rebulica, o kateri govori tudi narodna pesem.
KAKO V ZDA ODSTAVLJAJO TELETA
Tele potrebuje dnevno toliko mleka, kolikor predstavlja 10 do 12 odstotkov njegove teže. Če tehta tele 40 do 50 kg, potrebuje dnevno 4 do 5 litrov mleka. Ta količina se zviša na 8 do 10 litrov, če tele tehta 80 kg. Torej potrebuje tele vedno več mleka, a tega ne more popiti, ker se sorazmerno' s težo ne razvija tudi prostčrnina njegovega želodca. Zato nastane v razvoju teleta neka kriza, katero pa napredni živinorejci lahko' preprečijo. V ZDA (Združene države Amerike) ravnajo takole:
Tam tele nikdar ne sesa, temveč mu z napajalnikom dajo odmerjeno količino mleika. Prvi in drugi dan dobi tele samo mlezivo', to je prvo mleko, ki ga da krava po skotitvi.
V
ortni pregled —=j
NOGOMET
V	Bazlu je bila v nedeljo tekma med Francijo m Švico. Zmagala je Francija z 2:1. Čeprav je izid precej .pičel, lahko rečemo. da je bilo francosko moštvo močnejše in je popolnoma prevladovalo med vso tekmo nasprotnike. Francozi 50 se v zadnjem času precej izboljšali.
Bolje kot A moštvo se je odrezalo B moštvo proti luksemburškemu. Švicarji so zmagali z 2:0. Enako zmago je doseglo tudi bolgarsko drugo moštvo v Sofiji proti romunskemu.
Brez velikih presenečenj je končalo tudi 4. kolo za italijansko nogometno prvenstvo. Triestine se še vedno drži smola in je sedaj že tik ob koncu lestvice1, kot je pač njena stara navada. Ne smemo pa misliti ,da je izid 4:0 realen- Čeprav je Spal letos med najboljšimi, si take zmage jii zaslužil. Govore, da je bil njen najboljši nasprotnik na igrišču sodnik! Inter se je pa proti Fiorentimi le branil in tako rešil eno točko, čeprav bi, če isodiimo po igri, moral izgubili obe. Podobno taktiko kot Inter je ubral z istim uspehom tudi Napol j proti Milanu. Neodločeno So igrali tudi Toriino - Juventus, Lame-rossi - Padova, Novara - Roma in Bologna - Fro-patria. Kot vidlimo, je bila ta nedleja nedelja x-ov. Z zmago se to pot ponašajo le Genoa, Laz:o iin Spal.
M/nogo 'bolj razgibane so bile igre za jugoslovansko prvenstvo. Od sedmih srečanj se jih je končalo z zmago kar 6 in le eno z neodločenim Izidom in sicer ono med Crveno zvezdo, v kateri igrajo skoraj sami študentje, in Vojvodino. Kljub temu pa je prišla Zvezda v lesivici na prvo mesto, ker je Dinamu Budučnost odbrepkala kar tri gole. Pri HajduTcu je njegov najsta-rejši in najpopularnejši igralec Matošič zaieral svojo tisočo tekmo za svoje moštvo. Zelo je bil vesel, da je ob lej priliki zopet zmagal Hajduk, čeprav z bornim izidom 1:0. Presenetila sta nas tudi Radnički, ki je v Zagreb’! nadvladal domačine s 4:2, im Proleter, kateri je premagal BSK s 3:1.
Prvi dan ga dobi 1 in pol litra, drugi dan 2 litra. Mlezivo je teletu nujno potrebno, saj ga ne samo sčisti, temveč mu nudi tudi obilno vitamina A, ki zaščiti žival pred drisko in pljučnimi boleznimi. Tretji dan dobi 3 in pol litra celega mleka, segretega na 40°C, v dveh oibrokili. Četrti dan isto količino celega mleka, poleg tega pa že nekaj posebne krmne mešanice. Tako1 krmljenje traja do konca prvega tedna. V drugem tednu dobiva po 4 litre celega mleka in vedno več krmne mešanice. Konec drugega tedna začnejo po-kladati teletu že malo količino prvovrstne suhe lucerne ali domače detelje. To traja do’ četrtega tedna, ko po malem zamenjujejo pristno mleko s posnetim: prvi dan 3 litre celega mleka in 1 liter posnetega, naslednje dni vedno, manj prvega in več drugega, tako da preidejo v 5. tednu samo. na posneto mleko, in seveda več krmilne mešanice in več detelje ali lucerne. V 6. tednu začnejo krčiti količino posnetega mleka, katerega popolnoma opustijo konec drugega meseca. V začetku 3. meseca začnejo navajati tele na slabšo krmo in tedaj ga odstavijo. Premestijo ga v poseben prostor, kjer se na zTaku in svetlobi ler z gibanjem kmalu privadi na navadno k rano in na pašo-.
Krmna mešanica, katero uporabljajo' do 6. tedna, je sestavljena iz 19,5% zdrobljene koruze, 20% ovsene moke, 15°/o pšeničnih o-trobov, 10% lanenih pogač, 5% prahu iz posnetega mleka, 14% sojine moke, 7% de-teljine moke, 5% koruzne melase, 3% piv-nega kvasa ter 0,5% 'klaijnega apna in živinske soli.
Po 6. tednu in do 4. meseca je v krmni mešanici 88% ječmenove in ovsene moke ter pšeničnih otrobov, 10% sojine moke in po
1	°/0 klajnega apna in živinske soli.
Končno se je tudi Veležu nekoliko spodrsnilo; prvič je izgubil in to s Sarajevom.
VVATERPOLO
Le odličnemu vratarju se morajo Madžari zahvaliti, da niso v Dubrovniku utrpeli še hujšega poraza. Jugoslavija je zmagala s 3:1 in tako oprala svoje poraze v Moskvi. Na olimpijadi v Helsinkih je Madžarska zasedla prvo mesto na svetu, takoj za njo je sledila Jugoslavija. Leto pozneje si je v turnirju na Nizozemskem zagotovila prvo mesto Jugoslavija pred Madžarsko. L. 1954 ji je prvo mesto sto zopet iztrgala Madžarska. Sedaj pa vse kaže, da je Jugosilavija mnogo boljša ip da bo poleg Rusije najresnejši kandidat za svetovnega prvaka na olimpijadi v Melbournu.
SAH
V Portorožu je zmagalo moštvo Hietzing z Dunaja pred ostalimi jugoslovanskimi klubi, ki pa niso imeli mojstrske zasedbe. Hietzing je namreč avstrijski moštveni prvak, v katerem igrajo sami- znaini avstrijski šah isti. Mnogo važnejši bo turnir v Zagrebu, ki začne prve dni novembra. Čeprav ne bo klasifikacijski turnir, kot je bil opi v Goeteburgu, bo vendar zelo pomemben, ker se ga bo udeležilo okoli 11 velemojstrov, 5 mednarodnih mojstrov in 5 mojstrov iz raznih držav. Italijo bo zastopal mojster Porreca, Jugoslavijo pa Gligorič, Iykov, Ma-tanovič dr. Trifunovič, Karakljajič Fuderer, Rabar, Udovič in naš domačin Bertok. Poleg tega bo še tumir mladiih mojstrov, v katerem bodo nastopali igralo! iz Madžarske, Bolgarije, Danske, Nemčije, Švedske, Poljske in' Jugoslavije, dva igralca iz Slovenije ter trije iz Srbije.
V Moskvi se odigrava te dni VI. kolo turnirja kandidatk. Po petem kolu so na čelu lestvice: Jugoslovanka Lazarevič, Wolpertd^,in Grosserjeva, ki imajo vsaka po 4 točke.
SABLJANJE
V Rimu je dne 9. t. m. pričelo sve'ovno prvenstvo v floretu. Ze prvi dam so prišle v finale Italija, Poljska in Anglija, drugi dan se jim je pa po zmagi nad Francijo priklpiičila še Madžarska. Zmagala je po ostri borbi Italija, potem ko je le s težavo nadvladala Madžare, ki so zasedli drugo mesto.
ZA NASE NAJMLAJSE
»AAAAAAAAAA/
št. 34
77^%
7)ClA/Z&>#ty ^(46-^ cLo5AAto^t&------------------------------------------------------------------------------
A^VVV\AV>AOA'VVWVVVVVNAVVVV\A(VVVVWVVVVVWVVVV^/NAA^VVYVWVVVNAAAArvV\AArvV/VVWWV\ 'AAAAA/AA/^/vMA^VA/^AAA/-AA/y^/AAAA/7^'AAAA/^AAAAAAAAAAAAAA/\AAAA/VAAAAAAAAAAAAAAAAA
Copjright, 1929, bjr Edgar Ric« Burfough*, Inc. Ali righu renerctftl.
Tako ni Tarzana nihče preganjal, ko je z nezavestno Američanko v naročju bežal po tajnem rovu pod svetiščem. Ko je pribežal pa vrh skale, se je ozrl proti mestu. Tolpa odurnih Oparcev ga je zasledovala.
I
Prišel je vt gozd in položil Jane v travo. Omočil ji je obraz in roke z vodo. Ni se zavedla. Vzel je zopet ves žalosten dekle v naročje in odhitel proti zahodu. Pozpo popoldne se je zavedla. Bila pa je prepričana, da se ji sapja.
m
Opazili so ga in se spustili v blazen dir za njim. Tarzan pa je počasi tekel svojo pot in ohranjal razdaljo. Večkrat je pogledal Jane V obličje. Ce ne bi sljšal slabotnega bitja srca, bi mislil, da je mrtva.
■Mirno ip srečno se je nasmehnila. »Vendar sem prišel pravočasno«, je vzkliknil Tarzan, ko se je z drevesa spustil na jaso. Dekle j? bilo še omamljeno in ni verjelo svojiim očem. »Ali nisva v nebesih«? je dejala. »Ne, živa sva in zdrava« odgovori on.
•Zadnjo miljo je Tarzan pretekel kakor jelen, ker je hotel čirrprej s pobočja. To pa za'o, da ne bi Oparci z vrha valili panj kamenja. Ko je bil na pol pobočja, so bili odurpeži že pa vrhu. (Lz neznanega vzroka pa so opustili zasledovanje.
Začel ji je pripovedovati, kako je zopet postal divji mož, ko ga je gospod Thurap pahnil s palube. Dekle je počasi vstalo in stopilo k njemu. »Ne morem verjeti, da me je po tolikih mukah zopet obiskala sreča«, je mrmrala.
Ouy Do Maupaasant
Blazna ženska
(Zgodba iz francosko - pruske vojne) i
1
»Veste,« je dejal Mathieu d’Endolin, »ob kljunačih sem se spomnil zelo žalostne vojne zgodbe.«
Soj, poznate moje posestvo v trgu Cormeil? Živel sem na njem prav takrat, ko so vkorakali Prusi.
Takrat je v mojem sosedstvu živela blazna ženska, ki so ji udarci usode zmedli duha.
Pred mnogimi leti, ko je bila stara petindvajset let, je v enem samem mesecu izgiibila očeta, moža in svojega novorojenega otroka.
Potem ko smrt enkrat stopi v hišo, se skoraj vedno zelo hitro znova vrne, kakoT da si zapomni vrata.
Ubogo mlado žensko je nenadna bolečina tako strla, da je legla v posteljo in v njej šest tednov bledla. Ko pa je siloviti krizi sledila neke vrste topa utrujenost, je obležala negibna, le tu pa tam je kaj zaužila ter le z očmi premikala. Kadar koli bi kdo rad, da bi se dvignila, je zatulila, kakor da bi jo hotel zaklati. Zato so jo torej pustili ležati ter jo sneli z ležišča le, ko je za to zaprosila ali so ji obrnili žimnico.
Pri njej je živela stara služabnica, ta ji je od časa do časa da-jala piti ali drobec mrzlega mesa, da ga je premlevala. Kaj se je dogajalo v obupani duši? Tega nihče ni zvedel, kajti poslej ni več spregovorila. Ali je mislila na mrtve svojce? Ali pa je žalostno sanjarila tjavdan, ne da bi pri tem mislila določneje na koga? Ali pa sploh nič ni mislila, ker ji je uničeni duh obstal negiben kakor stoječa voda?
Petnajst let je živela tako, ne da bi se ganila ali se komu odprla.
Potem pa je prišla vojna in v prvih decembrskih dneh so vdrli Prusi v Cormeil.
Vsega tega se spominjam, kakor da bi se šele včeraj dogodilo. Ležal sem v naslanjaču in se zaradi protina nisem mogel niti premakniti, ko sem iznenada zaslišal njihove težke, enakomerne korake. Videl sem jih skozi okno, kako so korakali mimo.
Šli so v brezkončni vrsti, drug drugemu podobni in s tistimi togimi, le njim lastnimi gibi, ki spominjajo na mehanične igrače. Poveljnik je moštvo razdelil na posamezne hiše. K meni jih je prišlo sedemnajst, moja blazna soseda pa jih je dobila dvanajst, med njimi starega častnika, čemernega nasilnika.
Prve dneve je šlo vse v najlepšem redu. Staremu častniku so rekli, da je gospodinja bolna, zato ni dalje vpraševal zanjo. Ker pa je niti pozneje ni videl, ga je sčasoma začela vznemirjati; zato je hotel dognati, kaj ji je. Odgovarjali so mu, da gospodinja leži že petnajst let in težko trpi. On pa tega očitno ni verjel, vtepel si je
RADIO TRSTA
Nedelja, 16. oktobra ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — M. Jeras: Ogenj rdečega kamna, 2. del; 13.30 Glasba po željah; 16.30 Prokofjev: Aleksander Nevski: kantata; 17.08 Slovenski motivi; 20.30 Thomas: Mi-gnon, opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 17. oktobra ob: 12.55 Slovenski motivi; 19.15 Mamica pripoveduje; 20.30 Zbor Silovenske filharmonije; 21.00 Okno v svet; 21.45 Iz italijanske književnosti iin umetnosti; 22.00 Beethoven: Simfonija št. 9.
Torek, 18. oktobra ob: 13.30 Glasba po željah;
19.15 Radijska univerza; 20.30 Pevski duet in harmonika; 21.00 Radijski oder — Vitomil Zupan: Stvar Jurija Trajbasa, drama v 3 dejanjih.
Snedla^ 19. oktobra ob: 12.55 Jur oslovanski motivi; 18.30 Z začarane palice; 19.15 Zdravniški vedož;
20.30 Vokalni tercet »Metuljček«; 22.00 Iz slovenske književnosti in -umetnosti.
Četrtek, 20. oktobra ob: 18.00 Max Bruch: Koncert za violino in orkester; 18.40 Operne duete pojeta tenorist Renat Kodermaci in baritonist Marjan Kos; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenski motivi; 21.00 Dramatizirana zgodba — Waginer-Beličič: NiiiBeiungov prstan, 3. del: Siegfried; 22.00 Glasbeno predavanje.
Pietet, 21. oktobra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet; 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 6.
Sobota, 22. oktobra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swinging Brothers;
16.15 Kavarniški koncert — orkester Pacchiori; 15.30 Pogovor z ženo; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenski motivi; 22.30 Večerni ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
16. oktobra, nedelja: 20. pob., Maksima, Velena
17. oktobra, ponedeljek: Hedvika, Mira
18.~oktobra, torek: Luka, Travica
19. oktobra, sreda: Etbin, Stojgoj
20. oktobra, četrtek: Janez K., Rasa
21. oktobra, petek: Uršula, Stojslav
22. oktobra, sobota: Kordula, Zorjslava
VALUTA — TUJ	DENAR
Dne 12. oktobra si dobil oz. dtal za:	
ameriški dolar	626—628 lir
avstrijski šiling	22,50—23,50 lir
100 dinarjev	65—70 Ilir
100 francoskih frankov	160—166 lir
funt šterling	1630—1670 lir
nemško marko	146- 146,75 lir
pesos	15—17 lir
zlato	717—719 lir
napoleop	4225—4325 lir
VPRAŠANJA IH’ ODGOVORI	
Vprašanje št. 163< Kaj je melasa, ki jo dobimo v trgovinah krmil im kako se z isto najprimerneje krmi krave?
Odgovor: Melas je več sort, a navadno razumemo pod tem imenom ostanek pri proizvodnji sladkorja iz sladkorne pese. Melasa je sama na sebi ikrmilo a je bolj priporočljivo, če jo uporabljamo kot začimbo ali zabelo za bolj grobo oziroma manj tečno hrano, kot je slama, grobo seno, grozdne tropine in podobno. Najbolj priporočljivo je ,da melaso premešamo z dva ali s trikratno količino mlačne vode i.n to mešanico zlijemo 2-3 ure pred krmljenjem na suho grobo krmo. Kar se tiče količine melase za posamezno žival, naj ne presega obrok 2 kg. Do te količine pospešuje melasa prebavljanje, posebno pa prežvekovanje s tem, da pospešuje v želodcu razvo; bakterij, ki morajo raz'apljati celulozo, to je težko prebavno snov v grobi krmi. Ce pa pride v želoder več melase, tedaj se te bakterije začnejo hraniti z njo im se ne brigajo za celulozo in v prebavi nastanejo motnje. Torej je melasa v omenjenih količinah zabela in začimba, ki pospešuje prebavo, v prevelikih količinah pa poslabša prebavo in 'more celo povzročiti motnje.
Vrrašauje št. 164; Ali bi na Krasu uspevala jablana?
Odgovor: Ce bi uspevala, bi jih go;ili že vaši dedje, kot to danes delajo na kraških obronkih v Branici, v Vremski dolini in še drugod. Jablana ne potrebuje ravno pregloboke zemlje, ker zažene korenine precej na plitvo, a zahteva mnogo vlage. Ja-
blana bi uspevala tudi pa suhem Krasu, če bi drevo redno zalivali. Drugače pa je bolje, da se ma Krasu ne ukvarjate z gojenjem jabolk.
Vprašanje št. 165: Ali je res, da vzgajajo v Ameriki paradižnike, katerih plodovi sploh nimajo semen? Kako jiih pa razmnožujejo?
Odgovor: Brezsemenske sorte rastlin se lahko razmnožujejo s potaknjenci in z grebenicami. Ni nam pa znano, da bi v Ameriki uporabljali ta) postopek za razmnoževanje paradižnikov. Tam pač skušajo vzgojiti sorte, ki bi imele čimmanj semen. Ena takih sorti je »Tip-top«, ki je zato priporočljiva za paradižnikovo solato. Seveda skušajo dobiti plodove, ki bi bili popolnoma brez semen, kar dosežejo s kastriranjem cvetov. To ge jim je tudli že posrečilo pri sortah »margloibe« in »rutgers«. Za vzgojo rastlin pa uporabljajo š vedno navadno seme teh dveh sort.
Vprašanje št. 166: Cital sem, da so v Bački in Banatu pridelali na hektar povprečno komaj 12 q. pšenice. In vendar sta bili ti pokrajini pravi žitnici že pred prvo svetovno vojno in tudi v stari Jugoslaviji. Kaj je temu vzrok?
Odgovor: Ce bi v teh pokrajinah gojili pšenico tako, kot smo zadnjič opisaili v posebnem članku in sejali odgovarjajočo sorto, potem bi morali nažeti na hektar ne 12 q. temveč 40 in več. Tamkajšnji kmetovalci očividno nimajo na razpolago dovolj ka-pitalov za pravilno obdelovanje aili jim manjka dobro seme ali pa volja za skrbno obdelavo ali vse troje hkratu. Lahko je tudi vreme nagajalo in ni billa setev izvršena pravočasno, mogoče pa so spomladi nastopile poplave.
Iz Gorice
MATURA NA UČITELJIŠČU
V	jesenskem roku so na učiteljišču izdelali: Bednarik Ljuba, Calligaris Anton, Caris Olga, Logar Alojzija, Makuc Hermina, Milič Marija, Mozetti Milena, Petropi Laura, Rojic Vanda, Tretjach Ida.
Vsem bodočim učiteljem in učiteljicam čestitamo k uspehu in jim želimo obilo sreče v življenju.
izdaja Konzorcij Novega nsta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
v glavo, da uboga norica samo zato ne vstane iz postelje, ker iz ponosa noče sprejeti Prusov, ker se noče z njimi niti pogovarjali niti kakor koli priti z njimi v dotiko.
Zahteval je, da bi ga sprejela. Peljali so ga v njeno sobo. Z osornim glasom je zahteval:
»Prosim vas, da vstanete in pridete dol, da vas vojaki vidijo.«
Pogledala ga je s svojimi blodnimi in praznimi očmi ter mu ni odgovorila.
Tedaj je nadaljeval:
»Nobene predrznosti ne bom trpel. Če ne vstanete prostovoljno, se bom poslužil sredstev, da boste shodila brez pomoči.«
Niti kretnje ni storila, ostala je negibna, kakor da ga sploh ne bi videla.
Tedaj se je razkačil, kajti njen topi molk je imel za izraz najglobljega zaničevanja. Zato je dodal:
»Če jutri ne pridete dol .. .«
In je odšel.
Naslednjega jutra je stara služabnica hotela obleči blazno go-spodinjo, ta pa se je branila in začela tuliti. Častnik je jadrno pohitel v sobo, služabnica pa se mu je vrgla pred noge in vzkliknila:
»Noče, gospod, noče! Prizanesite ji vendar, ko je tako nesrečna !«
Stari častnik je bil v zadregi, kljub svoni jezi si ni upal zapovedati svojim vojakom, da bi jo potegnili t ležišča. Iznenada pa se je začel smejati, izdal je nekaj povelj v nemščini.
Kmalu zatem je prišel iz hiše oddelek vojakov in nosil žimnico, kakor da bi prenašal ranjenca. Ležišče je 'bilo- takšno kakor v sobi, na njem je brez besede ležala blazna ženska, bila je pokojna, ravnodušna do vsega, kar se je dogajalo okrog nje, samo da so jo pustili ležati. Za nosači je šel še en mož in nosil sveženj ženskih oblek.
Častnik si je mel roke in govoril:
»Če že ne morete sama, vam bomo pomagali, da se boste oblekla in se malce sprehodila.«
Nato so videli, kako se je sprevod oddaljil v smeri imauvill-skega gozda.
Blazne ženske nikoli več niso videli. Kaj so bili storili z njo?
Kam so jo bili zanesli? Tega nihče nikdar ni zvedel.
Zdaj je snežilo noč in dan, polja in gozdovi so se pogrezali pod belo in ledeno mrzlo mahovino. Volkovi so prihajali in zavijali .prav pod okni.
Misel na izgubljeno žensko me je vznemirjala. Večkrat sem slopil na prusko poveljstvo in se trudil, da bi kaj zvedel o njej. Toliko da me nazadnje niso ustrelili.
Pomlad se je vrnila. Okupacijska vojska jc odšla. Sosedina hiša je ostala zaprta, po vrtnih stezah je pognala gosta trava.
Stara služkinja je umrla sredi zime. Nihče se ni več zanimal za njeno žalostno zgodbo, le jaz sem nenehoma mislil nanjo.
Kaj so bili storili z žensko? Ali je zbežala pred njimi v gozd? Ali so jo kje našli in zadržali v bolnišnici, ne da bi mogli zvedeti od nje, kdo je in odkod? Nič ni moglo pomiriti mojih dvomov, vendar je čas polagoma pomiril skrbi mojega srca.
Tedaj so se sledeče jeseni pojavili kljunači v velikem številu. Moj protin je malce popustil, odvlekel sem se do gozda. Že sem ustrelil štiri ali pet dolgokljunih ptičev, ko sem zadel enega, ki mi je padel v jamo, pokrito z dračjem. Moral sem zlesti vanjo, da bi pobral zadeto žival. Našel sem jo ob mrtvaški glavi. V hipu me je zaskelel spomin na blazno žensko, kakor da bi me kdo s silo sunil v prsi.
V pretekli strašni zimi bi mogel še kdo drug izdihniti v tem gozdu, vendar vam rečem, da sem tisti hip, sam ne vem zakaj, postal docela prepričan o tem, da sem odkril lobanjo nesrečne norice.
V trenutku sem vse razumel in doumel. Pustili so jo bili na žimnici v hladnem in zapuščenem gozdu; ker pa je bila obsedena od blodne misli, se je predala počasnemu umiranju pod gostim in lahkotnim snežnim puhom, da se niti z roko niti z nogo ni več premaknila.
Potlej so 'jo našli volkovi in jo razžrli.
Ptiči pa so si naredili gnezda z vrflno njenega razdejanega ležišča.
Pobral sem njene tožne kosti.
In iz vsega srca želim, da naši sinovi ne bi nikoli več doživeli vojne.
(Konec)