Iz  zaklada  naših  pregovorov.
56. Grič ne podere hriba, hrib ne gore.
To vam je znano, da majhno višino imenujemo grič. Hrib je že precej višji mimo griča: gora pa oba nadkriljuje za precej metrov. Ko bi se zgodilo iz kakoršnegakoli vzroka, da bi se griL nagnil in podrl proti hribu, bi hribu ne napravil posebne škode. Ko bi sc pa obratno zgodilo, da bi se hrib razmajal in siloma telebnil proti griču, bi se pa slaba godila griču, gotovo bi ga razdejal. Slično razmerje je med hribom in goro. Padec hriba bi gori ne povzročil posebne škode: pač pa bi se hribu ne godilo dobro pod porušeno goro.
Vzrok, zakaj se tako godi, je dvojen. Gora je večja kot hrib, in hrib večji kot grič, torej bi se zgrudila z veliko večjo težo kot hrib, in hrib z večjo nego grič. Pa gora je tudi višja nego hrib in hrib višji mimo griča. Kar pa pade iz veCje višave, pade z veliko veCjo silo in napravi hujši polom.
Tako je tudi v življenju: močnejši premaga šibkega: višji laliko škoduje nižjemu aii ga celo vniči, nižji pa ne more zlepa višjemu do živega. Nauk si lahko povzame vsakdo sam: Jako nespametno je, ako se hoče boriti majhen slabotnež z močnim orjakom, ako hoče hlapec liasprotovati gospodu, preprost človeček mogočnemu oblastniku, berač milijonarju, ali celo sirotej-človek vsemogočnemu Bogu.
Pa še en lep nauk se čita v tem pregovoru. Nikdo naj se ne loteva pretežke naloge, kateri niso kos njegove moči, marveč pri vsakem podjetju naj meri svoje moči. Ako sla-botnitn močem nakladaš pretežavna bremena, vniCuješ le samcga sebe.
Demant.                            nik,  2. zver,   3. slavnostna pesem,  4. žensko
(Priobčiia Tončka Br)                        krstno ime, 5. šolska pripraVa, 6. domača žival,
J__                                     7. ime domate živali,  8. moško  ime,  9. so-
a I                                   glasnik. — Tudi v sredini od zgoraj navzdol
—!—¦                            ! se čita isto kot v vodoravni sredini.
a I a | a |                                                            ______
I a 1 d 1 d | e |e[__                              Zastavica.
I e    e    e    h I i     i  | i |                          Dekletce hiteva k studencu z menoj,
I j  j j     j  I :     j  I k I  I | 1 '^"1                       ^a vol^e s' hladne zajame;
'~^—j-----j----------!-----j-----j—r—^                   Pa beri nazaj me — prab živež je moj,
I I  I m|m   m( n [ n ( p|                           Stopinja življenje mi vzame.
"1-^-1Il_lLiJ                                  ___        lrmas'
|V'_Y_JL,I                     I              Šaljivo vprašanje.
I z I                                  I          Kaj  vselej  poprej  pada,   predno   sneži
V  predalčkih   razstavljene   Crke   naj   se  'n Qežuje ? tako uvrstijo,   da pride po vrstah:   1.  SOglas-                  (Rcšitev in imena rešilcev prih.)
,,Vrtec" izhaia 1. dne vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredništvo in upravnišivosv. Petra ccsta št. 78, v L j u b I j a n i.
Izdaie rlruštvo ..Pripravniški dom". — Urejuje Ant. Kriii. — Tiska Katoliška Tiskarna v Mubljani.         ^^m