"Proletarec" je delavski list za misleče čitatel je
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
3TBV.—NO. 1147
....."	mu. P»|.>» «. lt«1. uit.tM «MU.
■	tk. *.t .1 U.IIM •t lUnk U4. IUI».
CHICAGO, ILL., 5. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 5.) 1929
._ _.. -----------------rB - --	- - — "-
OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, S>, P.
Drogi najstarejši
jugoslovanski socialistični list
:r
mm w
wMUr •
2«U St.
LETO—VOL. XXIV.
JOŽE ZAVERTNIK, NJEGO VO ŽIVLJENJE IN DELO
Mož načel in prepričanja do konca svojih dni
Sodrug in bojevnik.
V sredo 28. avgusta je umrl na svojem dOmu v Clarendon Hillsu pri Chicagu mož, ki ima na polju javnega dela med jugoslovanskim delavstvom v A-meriki neminljive zasluge. Njegove ime je Jož« Zavertnik.
Nihče, razen Etbina Kristana, ni bil toliko napadan in blaten, kakor je bil on, in nihče ni imel toliko sovražnikov, pravih sovražnikov, kakor jih je imel Jože Zavertnik.
Kdor ima sovražnike, ni brez prijateljev. S temi somišljeniki je oral in ohdelaval, gradil in učil, bodril pristaše in odbijal sovražne napade. Boji so bili težki, toda porazov ni poznal in ne priznal. Hotel je zmagovati in je zmagoval.
Jožetova mladost.
^Otroaka leta mu niso bila leta veselja in rajanja. Rojen je bil 2. januarja 1869 v Škofljici pri ljubljani. Ko je bil 3 leta star, sta se roditelja preselila z njim v Ljubljano; šr^t let pozneje mu je umrl oče. Nagnjenje k aktivnemu življenju se je kazalo v njemu zgodaj. Učil se je pridno. Pri tem ga je gnala njegova nemima, energična narava sem in tam. Ko je dovršil tri gimnazijske razrede, se je podal, da vidi svet, k mornarici v Pulj. Tu je dovršil dva tečaja v mor-narični akademiji, vsega skupaj pa je služil v mornarici sedem let.
Od mornarice je prišel v Ljubljano. V 22. letu starosti se je oženil s Heleno Reich, ki mu je bila zvesta družica in pomočnica do konca. Delal je na Južni železnici kot sprevodnik, potem pa je postal loko-motivni kurjač.
Agitator.
Jože Zavertnik je bil agitator že v mladosti. Zanimal se je za delavsko gibanje, čital, zahajal na shode in navduševal svoje tovariše za strokovno in politično organizacijo. To ni u-gajalo družbi, ki mu je dne 2. februara 1895 vzela službo in kruh. Po odslovitvi iz službe «e je preselil z družino na Dunaj, kjer je postal upravnik nemškega glasila železničarjev "Eisenbannerja" ter urejeval "Delavca" in "Svobodo", ki sta bila en list. Bil je tudi sotrud-nik lista "Arbeiter Zeitung" in več drugih socialističnih listov.
Medtem se je slovensko de lavsko gibanje začelo koncentrirati v Trstu. Slovenski železničarji so tu ustanovili svoj list, za urednika pa so imenovali Jožeta Zavertnika, ki se j« preselil z družino v0Trst.
Notranji boji.
Leto pozneje se je Jože Zavertnik odločil za pot v Ameriko. Uredništvo "R. P." je Vodil tedaj Etbin Kristan. Jože je dobil delo kurjača na ladji, ki je bila namenjena v New York. Dospevši sem, se je izkr-, cal ter iskal delo. Dobil ga je na transportni ladji St. Louis,1 ki je prevažala tovor za ame-j riško vlado na Kubo v času ; špansko-ameriške vojne. Za-I vertnik ni hotel dalje ostati na nji ter se je podal v Philadel-phijo, in dobil delo v strojni tovarni. Toda stalnega dela ni bilo. V deželi je vladala velika brezposelnost, in Jože se je podal nazaj, zopet kot kurjač, na ladji avstrijskega Lloy-j da. Pri Uoydu je potem ostal t v službi ter prepotoval oobrež-i ja Indije, Japonske ter drugih! dežel v Orijentu in ob Sredozemskem morju. Povsod pa je videl izkoriščanje, brutalno postopanje oblastvene sile proti brezpravnim množicam, in deloval je bolj in bolj ognjevito za socializem.
L. 1900 se je z družino povrnil v Ljubljano, kjer je dobil službo kurjača na državni železnici. V službi na nji je bil 1 tri leta, medtem pa marljivo deloval v stranki in strokovni ! organizaciji. Sel je na vsak shod, bodisi v Trstu, Ljubljani ali drugje na Slovenskem, ako je le mogel. Na marsikaterem so bili razgrajači, najeti od delavstvu nasprotnih- struj, na vsakem javnem shodu je bil uredil Jože s sodelovanjem na zapadni strani, kamor so se vladni komisar, čigar naloga je sotrudnikov. Bil je urednik li- začeli naseljevati Slovenci, ki bila paziti na govornike, da ni- sta dve leti. pozneje pa ves čas pa so bili v primeri s slovensko so govorili predaleč o stvareh, sotrudnik, posebno prva leta, naselbino v okolici Blue Island ki so bile neljube režimu. . dokler ni bil toliko zaposljen in Racine Ave., v cerkveni in
z glasilom SNPJ. Po izstopu na severni strani, še redki. Da-iz uredništva "G. S." je dobil nes jih je v okrožju teh ulic že delo v kleparski delavnici in se mnogo. S stanovanjem je i-pridružil uniji kleparjev (Sheet niel težkoče, kajti gospodarji Metal Workers), v kateri je hiš nimajo radi stanovalcev z bil do konca. Zvečer je pisal, velikimi družinami. Sklenil je, ob nedeljah in praznikih je ho- da si kupi hišo, neglede kako
(Ta slika vzeta pred 11. leti.)
Drugič v Ameriko.
Junija 1903 je Zavertnik pustil službo na železnici ter se napotil v Ameriko. Ustanovil se je najprvo v Clevelandu, kjer se je začel takoj zanima-
pv JII nc j c «iovvi ""»"j —...................."v"v mJ ••• r- -----------•»■«------—---r -----»---«-•---------
ti za društveno življenje. Bil dil na shode in seje. "Proleta- težko, kar je storil 1. 1910, ko i. ----------: xi— »v«nroio" rec» mu je *0ji nA(j vse drag in je kupil hišo na So. Crawford
je ustanovni član "Napreja ki ima v SNPJ. št. 5 in je eno začetnih društev te jednote. Pisal je dopise v "Glas Svobode" in navduševal delavce za svobodomiselstvo in socialistično organizacijo.
je zanj mnogo storil. Pomagala pri listu je tudi njegova dru-
Ave. blizu 28. ceste. Stanoval je tu z družino 12 let, potem
Meseca julija 1904 je prišel. n\ plačeval ali pa le tu in tam Jože Zavertnik na povabilo prav malo. Martina Konde za urednika k
žina, bodisi pri ekspediciji, po-! pa se vsled zdravstvenih ozi-Šiljanju cirkularjev, agitaciji rov preselil na farmo v Claren-za nove naročnike iTd. "Pro- don Hills 18 milj zapadno od letarec" svojih delavcev tedaj Chicaga.
"Glasu Svobode", ki je bil tedaj glasilo v istem letu ustanov-
Otrok je sedem. Vsi, razen najmlajšega, so bili rojeni v Julija 1911 je Jože Zavert- gtarem kraju. j08eph ml., po
i».__^ J-4____S»- VA.»<>io 1*9
dni glasilo v ibt.it, .eu. ,nik po odstopu Kr. KeržeUJz k,icu kemiilli illienir> jc nftJ.
Uene SNPJ. Bil Je urednik "G. »«£"'«« P«««^	gUrejii. Frank je klepar> hči
3 " približno poldrugo leto. to- GUmU.SNPJ. , k. M je L ^^ omoiena Heidenreich, da vsled nesoglasij z lastni- m« »P"™«™ vživi na Clarendon HilUu, John
kom je službo pustil ter začel men0111 , j * ,?. ' ,„?/<> i je zdravnik, Richai d odvetnik, kom je s.uz p , ; VJ1! je urejeva| do juhja ,a2«>. ^ jp ^^ , inco|n naj_
1*1__..	1 mlajši, pa dela doma. Jože
Jože Zavertnik v družim. Zavertnik ge je „,noKo tnuiii.
rm.- rr ,	d« izšola svoje otroke, kar je
Družina Zavertnika je prišla KJlo tnVth{n{	EaCl
za njim iz starega kraja 1.
1906. Nastanili so se v Chicagu
najprvo na Union Street in
Grand Avenue na bližnjem
Klim J C	-------- — -
z drugimi sodrugi, ki se bili preje okrog socialistično ure-jevanega "Glasa Svobode", delovati za ustanovitev socialističnega glasila, ki bo last socialistov, ne pa odvisen od lastnika ter podvržen niegovi volji, kakor je bil "G. S."
Delavsko gibanje v Avstriji [istanovitev Proletarca .
je šlo tedaj skozi velike notra-, nje, ali frakcijske boje, ki so zasegli tudi slovenske delavske organizacije in liste. 'Delavec" j« v Trstu izhajal eno leto. Njegova i adnja urednika sta bils Drofenik in Zadnik. V tem času so slovenski socialisti v Tr-j stu živo delovali za ustanovitev ( slovenskega socialističnega li- J sta in 1. 1898 je začel izhajati "Reči Prapor". Njegov sotrudnik je bil tudi Zavertnik. Notranji boji so brsteli dalje.
Januarja 1906 je izšla prva tam pa čez nekaj let na Millard številka "Proletarca", ki jo je Avenue v bližino 26. ceste
bila pri tolikšni družini težka
naloga, ki pa je bila izvršena
vsled vztrajnosti obeh rodite-
.	IJev ter pridnosti otrok, ki so
vt	i	nf D,,*nJe™ prijeli za vsako delo, da si pri-
Nort Side. Za tem so se ¡¡^ fit/|.	lfai
preselili v Carpenter ulico, od
V prihodnji številki:
"Za solnce»
potopisni vtisi
Joško Ovna
M

dobe tudi sami kaj zasfužka.
Žena, njegova najboljša tovarišica.
Njegova soproga Helena, rojena Reich, je z radostjo sledila delu svojega moža in ga iv vsem podpirala. Prva leta, ko je v naši klubih v Chicagu primanjkovalo delavcev, je rada pomagala na priredbah. V borbi za obstanek je šla koli« 4 kor daleč mati s tolikimi otro-
ci more, namreč na delo v mesto, da sta zmagovala velike izdatke. Doma pa je pridno obdelovala vrt, ki so ga poznali vsi, ki so bili kedaj pri Zavert-niku.
Jože preobremenjen z delom.
Množica del, ki jih je opravljal v mladosti, je pripomogla, da
je prekmalu opešal. Naporno delo v uredništvu glasila SNPJ. in naloga, ki si jo je dal, voditi SNPJ. po potih napredne delavske organizacije, mu je vzela ves čas, da ga ni bilo nič za počitek in razvedrilo. Vendar pa je bil zdravstveno trden do pred osmih let, ko se je moral podvreči operaciji na vratu. Bil je potem Še enkrat operiran in zdravja, kakor ga je imel nekoč, ni bilo več. A delal je naprej, in službo urednika je imel do julija t. 1.
Zavertnik o delu in -počitku. —
Po izstopu iz službe je začel kovati načrte za delo v bodoče. Hotel je spisati svoje spomine, pisati v "Prosveto", "Mladinski lifit" in "Proletar-ca'\ prevajati knjige. Ko mu ni bilo treba več v uredništvo, je za spremembo delal na vrtu in gospodarskih poslopjih na domu, vmes pa kaj napisal, u-rejeval listine ter arhiv in raču-mal, da ima izvršiti še mnogo mnogo dela. Čutil pa je utrujenost. Ni bil navajen, da se bi pritoževal, vendar pa je sumil 4a mu ne bo mogoče izvršiti delo, ki si ga je zamislil.
(Nadaljevanje na S. strani).
JOŽE ZAVERTNIK
Rojen 2. januarja 1869 v Škofljici pri Ljubljani.
Študiral v gimnaziji (tri razrede) in dve leti v mornarični šoli v Pulju.
Bil v vojni mornarici sedem let.
V 22. letu starosti se je oženil s Heleno Reich, ki mu je bila v največjo oporo do konca njegovifi dni.	. _	• . •
Delal na železnici kot sprevodnik, potem kot kurjač.
Delal na parnikih in prepotoval z njimi obrežja Orienta ter mnoge druge dežele.
Urejeval, upravljal, ali pa je bil sotrudnik listov "Eisenbannerja", "Delavca" in "Sloge" na Dunaju, "Delavca" in "Rdečega Praporja" v Ttstu, "Glasa Svobode", "Proletarca" in "Prosvete" v Chicagu; uredil je prvi in edini koledar "Glasa Svobode", bil je sotrudnik Ameriškega družinskega koledarja, in uredil je knjigo "Ameriški Slovenci", katera je največja knjiga, kar jih je izšlo med ameriškimi Slovenci.
Bil je ustanovni član J. SL Z. in "Proletarca".
Bil je govornik in debator, voditelj in temeljni pionir socialističnega gibanja med ameriškimi Jugoslovani.
Bil je 18 let urednik glasila Slovenske narodne podporne jednote in njen delavec od začetka do konca svojih dni
Sodeloval pri ustanovitvi društva "Naprej'' v Clevelandu, ki ima v SNPJ. št. 5.
Bil je vseskozi vzor poštenjak, sovražnik korupcije v vsaki obliki.
Prišel prvič v Ameriko 1. 1899 in drugič, za stalno, 1. 1903.
4	"
Deveta redna konvencija SNPJ. maja 1929 je bila zadnja, katere se je udeležil. Kandidiral ni v noben urad in se poslovil od službe urednika.
Konvencija mu je na predlog delegacije mladinskih društev dala $100 nagrade v priznanje za njegovo dolgoletno delo . . .
Izrekla mu je ob zaključku zaupnico z vsemi proti enemu glasu, nekateri pa niso glasovali. Zapisnik konvencije, ki ga je pisal Kobal, o tej zaupnici ne ve ničesar....
, Zbolel 20. avgusta 192© na svoji farmi v Clarendon Hillsu pri Chicagu.
Umrl v sredo 28. avgusta 1929.
Pogreb se je vršil 31. avgusta iz dvorane SNPJ. Bil upepeljen v krematorju češkega narodnega pokopališča.	. %
mm
mmmm
JOŽE ZAVERTNIK V RAZVOJU S. N. P. J.
Zamolčana zaupnica
Delo Jožeta Zavertnika v Slovenski narodni podporni jednoti je posebno poglavje, ki ga tvori jed nota sama. Ako ne bi bil toliko energičen, tako nepopustljiv, bi jo kretali drugi krmarji sem ter tam, tako pa je šla tudi v viharjih usmerjeno pot. Tisti, ki so bili enakih nazorov, so verjeli vanj ter z njim sodelovali. Članstvo jim je zaupalo, jednota,.ki so jo ustanovili delavci in jo vodili delavci, je procvitala ter je postala v marsičem vzor organizacija ter največja slovenska podporna ustanova, ki ni samo podporna, nego je tudi delavska prosvetna in bojevnn organizacija.
Zanjo je šel v marsikakšno bitko, in boril se je s tolikim ognjem, kot ga more imeti le človek, ki se bojuje za nekaj kar mu je nad vse drago. Slovenska narodna podporna jed-nota in Jože Zavertnik sta neločljiva od svoje ustanovitve pa do njegove smrti. Od tistih, ki so z njim sodelovali, pa od-visi da ostane!« po duhu neločljiva tudi v bodoče.
Na prošli konvenciji SNPJ. v Chicagu je Jože Zavertnik delal v odseku, sledil je razpra-
vam in sodeloval v njih. Bil je vseh 14 dni .zor-član konvencije. Enkrat j<e prišla delegacija angleško poslujočih društev s predlogom, da se m« za njegovo dolgoletno delo w SNPJ. pokloni darilo, čigar vrednost naj ne presega vsot« $100. Bilo je značilno, da je prišel ta predlog od strani mladinskih društev, značilno radi tega, ker dokazuje, da je Jože razumel nove potrebe SNPJ. in jo je znal v glasilu okretati na pota agitacije za ustanavljanja mladinskih društev. Omenjeno darilo je vse, kar je skupina delegatov angleško poslujočih društev upala predlagati. Nekateri so govorili, ne na konvenciji nego med odmori, da bi bilo dobro, ako se mu določi penzijo, a drugi so to odsvetovali z motivacijo, da b» predlog ne bil sprejet, ker jih je na tej konvenciji mnogo, ki bi planili po predlogu in po staremu Zavertniku.
Na zadnji seji konvenciie i« Frank ZJtz v kratkem govoru delegaciji dejal, da se poslavlja oi službe in konvencij član, kateri je bil na zborih SNPJ. eden prvih. Govoril je o
(Nadaljevanje na 8. «tran\)
HHMH
, MMiMlfftfiniMltitHIII f »»--mmmmmmmmmmmmmmmmmm«'""^ fttfffnwbb|mijg¡
Qlasottii iz |fl ascgia £ilbctiaja
LJLMJUUU twWWWWI
Velik uspeh syganske konference J. S« Z.
"Pošljite potovalnega agitatorjaf"
PRIHODNJE ZBOROVANJE V NEDELJO 24. NOVEMBRA V CANONSBURGU
Navdušenje zborovalcev. (hvalil v imenu mladine sodrug Konferenca klubov in dru- Virant ml. Dasi so velike tež-fttev Izobraževalne akcije JSZ., koče, bomo v stanju tudi med ki se je vrš-la v nedeljo 25. av- mladino storiti več kot pa je gusia na Syganu, je bila v vseh bilo mogoče v povojnih letih ozirih uspešna. Navdušenje doslej, sbo ^ovalcev nas je uverilo, da	Večerna zabava,
je laza indiferentnosti in ma-' Zvečer je igral v spodnjih
lodašnosti prešla in da se naše gibanje pomika v novo življenje. Konference, kakor je
prostorih Doma imenovanega društva orkester sodruga Am-brožica, in izbral je za to pri-
npr ta v zapadni Pennsylvani- liko večinoma komade, ki jmi ji, bodo v tem razpoloženju pravimo poskočnice. Zabava lah o izvršile več dela v mejah je bila torej zaključena s ple-
aeb začrtanega programa.
Z& razširjenje "Proletarca".
K >nferenca na Syganu je v avo„.h razpravah o delavskem tiski polagala našemu glasilu "Pr jletarcu" vso važnost, in zelo s; je ukvarjala ž nasveti, kako .a list razširiti v tukajšnjih nas Ibinah. Vsi vemo, da mu je a*eba povečati cirkulacijo, tod.v da se to čimprej doseže, je r > mnenju zborovalcev najbolje, ako uprava lista pošlje aem potovalnega zastopnika. Konferenca ni ostala samo pri tem priporočilu, nego je sklenila, da tio temu zastopniku dala vse mogoče sodelovanje in ob enem je pripravljena nuditi tudi gmotno pomoč pri kritju a:ro:V;ov, ki nastanejo s potova-njer.i.
Ako ae želja konference u-godi, bodo tu.cajšnji člani in somišljeniki gotovo sodelovali s* potovalnim agitatorjem in dcber resuKat je zasiguran. Za naio mladino.
som in mnogi pari so se vrteli, d? je bilo veselje. Razpoloženje vseskozi je bilo najboljše.
Prejšnji odborniki ponovno izvoljeni.
Na zborovanju dopoldne so bili v odbor Konference za za-padno Penno izvoljeni vsi prejšnji odborniki. Jacob Am.
DOPISI
brozich iz Moon Runa je tajnik, na katerega se je obračati v zadevah, ki se tičejo te organizacije, pojasnila pa ie pripravljen radevolje dati tudi vsak drug odbornik in Član.
Prihodnja konferenca bo v nedeljo 24. novembra v Canon-sburgu. Pričakujemo da bo do tedaj pokazalo delo minule konference že najboljše sadove.
Zahvala društvu "Bratstvo*.
Društvu "Bratstvo" št. 6 SNPJ. se na tem mestu zahva ljujemo za dvorano, v kateri smo zborovali, in za pikniški prostor. Oboje je nam naklonilo brezplačno. Enako se za-jjemu staremu znancu A. Ve-hvalimo Syganski godbi, ki harju, v čigar hiši sem tudi pre-nam je na koncertu izvajala nočeval. Mnogo sva si imela svoje komade. Priznanje za povedati, kajti videla se nisva
uspeh gre nadalje vsem, ki so že 13 let. Je naprednega miš-na kakršenkoli način sodelova- Ijenja, kot vsi tam živeči roja-li, in uverjeni smo, da bo ta ki. Rovi v njihovi naselbini dobra volja med nami ohranje- obratujejo precej dobro, am-na.	' pak ljudje tarnajo, ker jih ba-
Ves spored se je izvršil vzor- i roni izkoriščajo na vse prete-no in razpodelba je bila dobra. ge. Zborovanje, govori, muzikalne točke in zabava—vse to je pripomoglo, da )je bila ta konferenca uspešna moralno in gmotno.
John Terčelj, organizator.
JOS. SNOY O AGITACIJI, PRIREDBAH, PEVSKEM
ZBORU IN DRUGEM. Bridgeport, O.—Pred par tedni sem obiskal naselbino Powhatan Point v agitaciji za Pro-letarca, in reči moram, da sem imel lep uspeh. Vsi tamošnji
V soboto 24. avgusta se je vršila tukaj veselica v prid vzhodno-ohijske Konference J. S. Z. Udeležba je bila dobra, posebno iz okoliških naselbin. V dvorani na večer zabave in naslednji dan smo čuli marsi-I koga, ki je dejal, da v Bridge-portu že davno ni bilo tako domače zabavnega večera kakor ¡je bil 24. avgusta. Mnogim, s katerim sem govoril naslednji dan. je bilo žal, xer niso prišli št. 13 SNPJ. na veselico. Sodrugi in sodru-ginje iz naselbine Glencoe so nas s svojo družabnostjo najlepše zabavali. Prijaznost jim bomo vračali. Bil sem kar ifc-nenaden, ko se videl tako vesele obraze udeležencev. V i-
to priredbo padlo name, bi rad	imate glasove in veselje do pet-
delo z računi zaključil čimprej,	ja, sprožite idejo jpa ustanovi-
pred no pa mi bo to mogoče, je	tev pevskega zbora v enem ali
potrebno, da vsi, ki so pnejeli	drugem društvu ali v klubu,
vstopnice za predprodajo, na-	Pevski zbor bo v ponos naselbi-
pravijo obračun. Ko hitro se	ni. Začeti je treba, pa bo šlo!
to zgodi, pošljem prejete vsote na pristojno mesto.
Klub št. 11 se bo začel pri-
Tu priredi druš. "Rožna do-lina" SNPJ. v soboto 28. septembra veselico, na katero bo vsakdo dobro došel. VeČina
pravljati na vprizoritev igre, o članov našega kluba je v tem podrobnostih pa sporočimo društvu in je umevno, da bo-pozneje. Zelo je želeti, da bi mo vsi na njihovi priredbi, sodrugi agitirali za povečanje Društvo bo veselo, če se vabilu našega članstva, med katerim odzove čimveč rojakov od tu bi dobili tudi vse potrebne ig- in iz drugih naselbin v tem krs-ralske moči za predstave.	ju. &e vselej, kadar je imelo
•	priredbo druš. "Rožna dolina",
Dne 25 avgusta sem posetil Je b}]o občinstvo zadovoljno,
piknik mladinske godbe druš. kaJt! onl so mo^tn v P°*tre4-
»ojaki so se naročili na ta list, razen dveh. ker ju nisem uteg-menu konference hvala vsem, nil obiskati. Hvala vsem, ki ki so pripomogli do uspeha, od so mi šli na roko, posebno mo- godbenikov Matkota. Blatnika
in Klana pa želimo, da nam bi še dostikrat elektrizirali podplate s svojimi "čmrlji."
bi, šalah in vsem drugem, kar ugaja na zabavah. . Veselja, zabave in smeha bo dosti. Ne pozabite, da se snidemo v soboto 28. septembra na Boyds-villu.
*
Ko to pišem, še ne vem, od
kje bi bifvzroki da" se ne bi z a- kJe se prihodnjič oglasim, vem
pa, da od nekje se bom, in to v kratkem. — Joteph Snoy.
Opazoval, poslušal in divil sem se rojakom, ki so peli ubrano in zelo lepo naše pesmi. Premišljeval sem, čemu ne bi mogli imeti v tej naselbini pevskega zbora. Moči so tukaj, pevovodja tudi, prištevamo se k naprednim, torej
čtlo z akcijo za ustanovitev zbora? Stroški ne bi bili veliki, drugih ovir tudi ni takih, ki bi bile nepremagljive, a vzlic temu—nekaj nas drži na-
Ker je vodstvo aranžme za zaj. dasi ne vem kaj. Tisti, ki
NA OBISKU V JOHNSTOWNU IN OKOLICI
Okrog 80 milj severovzhod	hribi okrog niso toliko visoki,
no od Pittsburgha v Pennsyl-	da se bi zanje zaninuJi hri-
vaniji, kjer imajo Mellona,	bolazci. Klancev je mnogo.
Liberty Bell. kozake in še mar-	kakor povsod v tem pasu Pen«
sikaj drugega zanimivega in	nsylvanije. Vožnja z a^ti je
nezanimivega, je mesto John-	prijetna, toda vozniki morajo
stown, sedež okraja Eben-	imeti mnogo več vaje, prodno
sburg. Okrog in okrog John-	se dodobra nauče obrač iti avto
stowna po hribih in brdih so	po strmih potih in zmairoiati
mala mesteca in "kempe", in	pobočja, kakor npr. v čik?Ški o-
v vsakemu teh krajev dobite	kolici ali na osrednjem zapadu
gi Ig. Groznik ter A. Krašna s jasnim kako-je z našo akcijo soprogo. Anton Gabrenja, ki za dom JSZ. in Proletarca, in bi tudi imel priti s svojim li- Ma lahko povem, kolikor bo
mozinom, se je nekaj zamudil s svojo družbo. Srečali smo ga grede 5 postaje proti Franklinu.
tudi naše rojake.	1 sploh, kjer so pokrajine rav-
V okrožju Johnstowna, kjer ne. so slovenske naselbine skoro tik
Popoldne, 09 končanem zbo- druga druge, je okrog dva tisoč
rovanju, smo imeli piknik, ki *c je vršil na zelenem griču o-kiog dvorane druš. "Bratstvo "
Slovencev, kakor pravijo po znavalci. Organizirani so društvih SNPJ.. JSKJ., SSPZ.
no.
okrajne organizacije je imel fervor tu rojeni naši mladini o socialističnem gibanju ter njegovih namenih, staršem pa je priporočal, da naj ustanove nedeljske Šole (Sunday schools), v kate/ih bi kompetentni učitelji predavali mladini o socializmu ter jo ob enem organi
it. 6 SNPJ., v kateri smo imeli in v samostojnem društvu. V konferenco. Izpadel je izbor-j političnem oziru deluje klub Sodrug Sidney Stark od št. 5 JSZ. s sedežem v Franklinu. Imajo močno hranilno in posojilno društvo, dvorane, pevski zbor in godbo. In pa dobre in slabe "pijače". Vseh društev SNPJ. v tem kraju je 10, med njimi tudi druš. štev. 3, ki spada med ustanovna društva jednote. Predseduje mu Bečaj, tajnik pa je Ilija s
tirali za nri mladinske akci- j Bubalo, človek, s katerim je je. Socializem je stvar bodoč- lahko izhajati, neglede kate-tiosti, on tnači družbo, ki je'remu "bloku" pripadaš. Ra-sele v razvoju, in da vzgojimo zen z njim sem se sešel ob tej zanjo čimveč ljudi, ki jo bodo priliki z več drugimi Hrvati, znali graditi, moramo posvetiti člani SNPJ., in naš sestanek je
. I	■ . 11.. !	lf : 1; U. I	tn^nliolri Pamil ♦ uril nO
več pozornosti mladma. Miii-tar.stičrne i» druge organizaci-
je store vaer da pritegnejo mladino nase, in če mi svoje otroke ljubimo. ako hočemo razvoj iz. sedanjega kaosa v socializem pospešiti, moramo tudi mi tS med mladino z agitacijo ter s socialistično Vzgojo mnogo voč kakor doslej. Organizira fiaj se jo v mladinske klube (YFSL), kjer bi gojila šport in
bil prijateljski. Cemu tudi ne, saj smo enakih nazorov, in interesi enih so interesi dmgih!
V Johnstownu, oziroma bližnjem Moxhamu, živi I. podpredsednik SNPJ., Andrew Vidrich, visoko na Park Hillu pa član "vrhovnega sodišča" SNPJ., Fr. Podboy. Naselbine tega kraja so dale našemu gibanju in raznim podpornim organizacijam mnogo aktivnih
V Johnstownu so Schwabovi plavži in jeklarne (Bethlehem Steel Co.), kjer je zaposljenih sedaj okrog deset tisoč delavcev, rekli so mi, da jih je bilo včasih zaposljenih do 18.000 sedaj pa jih nadomeščajo stro-
čas dopuščal, o tem in onem. Ustregel sem, kolikor je bilo v moji moči. John Lokar, ki je prišel iz Collinwooda istota-ko na slavnost 25-letnice S. N. . o ...... ..	P- J-» v glavnem z namenom, se
ni Schwabovih dimnikov, so mi ustanovi mladinsko društvo S.
pokazali Slovenski . izobraže- n. P. J., je bil tudi navzoč, valni dom, last druš. "Danica" Nekdo je dejal, da se je
Na Franklinu, ki je v sosešči-
pripeljal s trockom Vidri-chove požarne brambe, kar je bilo rečeno seveda za "špas". Lokar je v uvodu dejal, da bo govoril slovensko, in ako mu ne
št. 44 SNPJ. in soc. kluba. Ima dve dvorani, eno za seje, drugo, malo večjo, za priredbe ali večja zborovanja. Poleg dvoran ima še druge pritikline,
npr. "baro", ki je v slovenskih bo šlo popolnoma gladko, naj domovih zelo udomačen kos o- mu prisotni oproste. Pravil je, preme. Rekli so mi, da bo v, kako se je začel na urgiranje TpoČ: ZeMhleVeč dm *<>rnji sobi tega doma dopoldne svojega očeta polagoma zani ¿h tovarr V okolici ie okrog 8eja k,uba 5 JSZ" in da bom! mati za naše liste, kako ie pod 80 Dremo^ovnikov v	na nji dobrodošel. Ker je bilo očetovim vplivom prišel na u-
ziDOsl^nih no^ veV.l niLmi d° teda* *e nekaJ časa' 8mo šli SUn0Vn° Sej° ****** "StrUg-
V bHžnji C°nemaugh, da si o- *lers" ter postal aktiven v
obratujejo le tu in tam po ne-kaj dni. Največji rovi so last
KLUB ST. 1 POŠLJE NA WA-UKEGANSKO KONFEREN-
CO TR! ZASTOPNIKE. Pogreb J. Zavertnika.—Ona bo predaval po prihodnji seji.—Banket v počast novemu tajniku Clarence Seniorju.
Ko sem prišel popoldne na' Chicago, III.—Klub št. 1 je nt parkhiilski grič, je bilo zbra svoji prošli seji izvolil za svoje nih že mnogo ljudi. Med nji- zastopnike na waukeganski mi sem srečal veliko znancev konferenci JSZ., ki se vrši v ne-
deljo 29. septembra, sodroge
L. Benigerja. J. Olipa in Chsi.
Pogorelca. Ob enem so vab-
1	• 1	Ueni na to zborovanje vsi drugi
Zelo m; je ugajal na tej slav- č)ani |n ČUnice y Qlip ^
nosti spored. Igrala je sloven- imei referat o "Izobraževalni
in mislim da tudi vse, ki so bili iz tega kraja delegatje na prošli konvenciji SNPJ.
ska godba iz Moxhama, katero vodi rojak Joseph Rogel, pel
akciji JSZ.
Pogreba Jožeta
Zavertnika
je mešan zbor "Bled" pod vod- pro*lo soboto se je udeležilo stvom John Potckarja, zaključ- mnogo članov Wub* št pri
skrbela za zabavo, ob enem pa \ delavcev. V Johnstownu je bil
t>o sodelovala v pokretu, ki stremi napraviti tako uredbo, v kateri bo vsak vreden član družbe tudi upravičen do vseh
tudi sedež Slovanske delavske podporne zveze, katera se je leta 1920-21 združila s SNPJ.
Bethlehem Steel kompanije. Tisti naši rojaki, med njimi Fr. Podboy, ki so bili aktivni a-gitatorji in odborniki v raznih stavkah, so pri večjih kompa-nijah na črni listi in ne dobe dela. Tovarne in majne so namreč "open shop". Delav-stvo v teh krajih si je že mnogo prizadevalo, da bi priborilo priznanje unije. V stavkah premogarjev in v zadnji splošni stavki jeklarskega delavstva je podleglo vsled premoči "ka pitala" in pa splošne situacije, ki je vplivala na delavske junije tega okrožja pogubno. Slovenci so uposljeni največ v jeklamah in majnah. Nekateri imajo trgovine in obrti.
gledam dvorano druš. Sv. Aloj- SNPJ. S svojimi primerami je zija JSKJ. V Johnstownu sem Hotel pokazati, da mladine ni bil že enkrat prej, a v teh dvo- bilo prav lahko pridobiti v na-ranah sem bil sedaj prvič. V Ša društva in še težje v naše Johnsto\vnu z bližnjo okolico delavsko gibanje, toda začetek je izmed slovenskih domov dvo- je storjen, led prebit, kakor rana druš. Sv. Alojzija največ- pravimo, in v bodoče ne bo to-ja. ' Razen omenjenih dveh so likšnih ovir in težkoc. •lovenske dvorane v johnstown-
no pevsko točko pa nam je dal "Bledov" kvartet. V govorniškem delu programa je Andrew Vidrich slikal, kolikor ob takih prilikah dopušča kratko odmerjeni čas, razvoj društev SNrj. v tem ki aju, za njim je stopil na "bakso" podpisani in
katerem je bil pokojnik izredno aktiven posebno prva leta in je ostal njegov član do konca. Klub je položil k njegovi krsti tudi venec z napisom "Iskrenemu sodrugi zadnji po»-drav". Poslednji pozdrav staremu bojevniku je poslal v ob
govoril v zvezi s to slavnost jo !\klK	<^velandsVi
o tem in onem, neka) besed je,klub f JS?.\ VfPiV rekel tudi I. Groznik, Podboy, Javorih je bi naš klub do-
je bil prav kratek z nagovo- bro zaftoPan. Več v posebnem
rom, John Lokar pa je bil zad- PoročlIu-	* V ■
nji po redu; pojasnil je, da je glavni namen njegovega govora ustanovitev društva tukaj ro
Sodrug Joško Oven, k\ se je povrnil iz starega kraja in 1
jene mladine. Pripravljeni so Potovanja v Italiji in drugod, bili avtomobili, ki so po konča- bo na PnhodnJi seji podal «v* nem programu odpeljali — je vtl8e' kl bodo «otovo **Bh
vse.
ski okolici še na Moxhamu (Slovenski Delavski Dom) in v Combria City ima druš. "Ad-ria" syoje prostore. Prišedši v Conemaugh, v omenjeni dom, so mi povedali, da zboruje društvo, ki lastuje dvorano in da sem povabljen na sejo. Članom me je predstavil M. Ro-vanšek. Izmenjali smo pozdrave, potem sem si ogledal poslopje in šli smo tudi "k bari". Nazaj grede smo se ustavili v
ki so hoteli biti na ustanovni
vww _______________ Mesto Johnstown ima glasom	_______ _____ ^_______
dobrini ki jih "moiir nuditi živ- novejših cenitev okrog 75,000. J stran,^ blizu South Forka. se ie nova prav lepo "uspeva Ijenje.	—* prebivalcev. Je v kotlin
S. Starku se je za govor za-Alleghenyskem gorovju
»M v toda
Tole
mi oe gre v glavo?
_ .....	: uradu Slovenskega hranilnega
I red štiridesetimi leti (1889) ¡n posojilnega društva, kjer mi je zadela mesto Johnstown ka- je tajnik Anton Gabrenja med tastrofa, kakršnih se z izgu- drugim pokazal tudi finančno bo tolikih življenj po svetu ma- poročilo, iz katerega je raz-lo primeri. Kakih deset milj vidno, da ta gospodarska usta-
Vlog
"Treba bo zaključiti, keT gre-, ..
. alll ^„iv m • 1	v dvorano pevskega dmš.
mo kmalu na piKniK, je Kon-^.n^j., „ n	,
. .. * , , .	Bled v Conemaugh. Nove-
statiral predsednik seje, pa smo	mu druStvu so dali ime
zaključili. Vse nerešene posle	"Friendly City" ¡n je enainpet-
je klub odložil „za prihodnjo	deseto angleško poslujoče dru-
sejo. "Na južini boš pri nas,"	Stv° v SNPJ-je rekel Podboy, in tudi to se je izvršilo, kakor je določil.
mali vsakega. Njegovo pre davanje prične takoj ko bo skončan dnevni red seje.
Banket v počast novemu tajniku stranke Clarence Seniorju se vrši v Chicagu pod avspicijo ^ ..	, okrajne organizacije v nedeljo
Množica na pikniku je bila 8. septembra ob 8. zvečer v res slavnostno razpoložena. Douglas Park avditoriju as Doma je imela njegova •odpo-I. P se tiče zabave» ie lahko Ogden in South Kedzie Av«. ga vse nriroieno in Im.u ' Il™tn pro»rtma "vedri!" vsak-'Ob enem bo ta banket v prid
' d0 v	Prijateljev in znan-1 akcije za agHacijski fosd
cev. Blokov" ni bilo, kar pa $50,000, katerega se strank» je bilo kritike, je bila prija-ltrudi zbrati do konca septem teljska. Rojak M. R. me je ba- bra.
je pred drugimi karal, ker serJ Glavni govornik na bankstu v govoru omenil škofa, ampak bo novi tajnik Clarenoe Senief, je že tako, da vsem ne moreš ki je najmlajši tajnik, kar ji* ustreči—ne jaz, ne on in tudi je stranka doslej imela, starte*
obed kakor pri novi maši Gosta sta bila ladi sodrug in sodru-ginja A. K/ašna malo pozneje se nam je pridružil še John Ko. bal, in korono, glej, tudi Frad-lovi iz Latrrbe so prišli. To je družina, ki obišče zelo mnogo naših priredb. Razdalje se ne
sem čital v poročilih, na konferenci v Herminiju, gresta tu* gresta tam. Oba in hčerka, kateri je 14 let, so aktivni v našem gibanju in v stranki. Bilo je Še nekaj časa, da smo po-
utrwl jez. in ogromna količin ima nld ¿etrt milijona dolar'VífjTi na vode se je razlila po mestu. jev. kar je za tako naaelbind;	b«J» »ta. kakor
I iaoce ljudi je utonilo.	¡ visoka vsota. Ima svoie po-
DruStva St. 44, 168 in 254. »'opje in v njemu urad z ban-katerih delokrog je v naselbi- opremo. Zgoraj So prosto-nama Conemaugh in Bon Air. r' pevskega druStva "Bled", so me povabil« na slavnost 25- Na Franklinu se je med tem
Hnü'ven.lir ,ka"ter° ,0. PriT zbrala ie veija skupina »odru- ftramljali, in v pogovoru s ,pr! ^J?n18 avfr"st«- °d: in sodrufrinj, tajnik KraS Fradljevimi sem spoznal, d« se H.irMi?JVaPU,,"^nd na je sporočil, da je seja otvor- celo xvíkrat zmotim kot pa e7n« n.	jena' in d«	d«vnem re- sem domneval. Njuna hčerka
»l HUH» „ S	(TeS Sem du važne reii tu> da 8,a navzo" Je nam poslala alover. ko pismo
«r,, .1 n f	je-; čn dva „osta, nato so sledile vo- z ozirom na socialistični piknik lin VnP"nia-Ilitve Predsednika seie. kakor|na Bowsers G rovu, in iaz sem
fat'	Poaprav- je „bičaj v klubih JSZ.. ki vo- mislil, da želi informacije nje-
hif nH .vJ..™ "aJV! Pa	Predsednika za vsako zbo-	na mati, pa rem nji oigovoril.
... , . .	, pn ?v1°,em P'»».ln«m stro- rovanje posebej. Mandat "če-	Od tu rojenih otrok človek ne
je tako hinavski to meni „e ju), uredi najnujnejše v uradu | ,ov„dje" je dobil Fr. Podboy.	pričakuje slovenskih pisem, pa f" ; il»vo. pa tudldrugim ne. v Chicagu. nato pa z vlakom kl j, Mjo vodi, z ozirorn na d	da 90 hhP0
kajti kako je mogoče, da je Pennaylv.nske íeleznice v kratko odmerjeni čas "ekono- kar je zelo n-prik tno in aToÜ človek z zdravo glavo sposoben Johnatown kamor sem doapel j mično" in v smislu svojih na- zavidam papeža, kateremu v rrr PH°f.et",Ji"Ka	j* ^ »edeljo blizu 9. ure zjutraj.) «vetov z odobrenem članov., take neprilike ne morej7pri-
to K* hvahti P° ,mrt'? |N« postaji so me čakali aodru- Bil s«m povabljen, da naj po- meriti.
ékof t»e bi mogel.
le 26 let, toda je človek velik»
Kad bi ostal še med njimi sc sP°s°bnosti in energije ter ta-
______ •«	.	.	'	/1<	. _ _ _ I____M______/"» A..A« I
di visoko naobražen. Govoril bo med drugimi tudi Fred D.
samo
Vse so mu rekli v življenju, človek in poštenjak ne. Ko pa je umrl, so se tisti, ki so ga najbolj mrzili, delali, kakor da ga najbolj ljubijo. Kako morejo biti nekateri ljud-
pogovoril s tem in onim, a čas
je naglo potekal in treba se w	, , _
je bilo pripraviti na povratek Wam>n, pred vojno dolgo Pred odhodom me je peljal na urednik takrat najbolj rad»-svoj dom Ig. Groznik, kjer smo jeneKR socialističnega tednik» v naglici večerjali, potem pa "APPeaI to Reason-', ki je i* me je peljal na vlak. V vago- hajal v Girardu, Kans. Wsjj nu sem premišljeval, da se ni- ren vsled K°tovih nesoglsfljl sem pozdravil še s tem. ne z iz8t°PH iz stranke, a se ji j« onim, da je vse minilo tako Pedavno zoP^ pridm»
Vstopnina na banket je $1.6®-S tem je vsa postrežba plsčš-na. Prebitek, kot omenjen«, Kre v agitacijski fond. Vstop-
hitro! Ni čudno, da so me si-lili, naj ostanem tam vsaj te den dni. Ampak komanda dela je zahtevala nagel povratek in človek, ki ima delo. mora u- dobite v uradu "Ppolettr bogati, tudi ako drugače ni u- ca '' P*
bogljive narave. Tega pose-	. --- .
ta sem bil vilic t.mu vesel in	J^ar.od na ^
fh mi je ugajalo, ker so ime- '	da ,lma Ti .
la omenjena društva lepo slav ku,tyro? K večiemu bi *
nost.	moglo priznati onim "d
I kom", katerim odrekajo Frank Zaits. vsako kulturo.
J02E ZAVERTNIK NA MRTVAŠKEM ODRU V DVORANI S. N. P. J.
Jože Zavertnik, njegovo življenje in delo
(Nadaljevan ie « 1. strani.)
ni
» J »f
sen, ki ga je ugonobila.
V torek 20. avgusta je na svojem domu v Clarendon Hill-su popravljal streho. Počutil se ni dobro. Ze skoro dva meseca je bilo tega, kar niu ni bilo treba več v uredništvo, pa se ie ni odpočil. Kako tudi, preveč je bil izčrpan! Zabijal je žeblje na strehi, a naenkrat mu je začela desna roka odpovedovati. Z muko se je spravil v hišo, kjer se je usedel in si tipal desno nogo. "Žena, desna noga mi postaja gluha . . ." Poskušal je /oko. "Roka tudi/' Mislil je še, da bo prešlo, a stanje se mu je slabšalo, in moral je v posteljo, iz
njene publikacije. V uredništvu glasila je bil 18 let. Največje njegovo delo je knjiga "Ameriški Slovenci," ki je izšla v založbi SNPJ. za njeno 20-letnico. V prvih letih prihoda v Ameriko je sodeloval tudi pri Arbeiter Zeitungi. Spisal je mnogo kratkih črtic socialne vsebine in še več jih je poslovenil iz nemščine in angleščine. Z literarnim /ielom se je ukvarjal posebno prva leta bivanja v tej deželi, ko še ni bil toliko obremenjen z novinarstvom. Veliko njegovih rzvirnih črtic in v prevodih je bilo priobčenih v "Proletarcu". Zavertnik je poskrbel, da so slovenski delavci dobili v svojem jeziku Upton Sinclairjeve-ga "Džungla", ki ga je p^rem izdal v knjižni obliki "Proleta-
katere ni več vstal. Par dni!"*'. Prevajal ga je Zavertm* pozneje ga je obiskal pisec te- s sodelovanjem Kakerja. Pre-Ka poročila. Jože je biT še pri vel je tudi več krajših iger,
med temi "Njegov jubilej" ter "Bratovo osveto". V mlajših
zavesti, a Človeka je izpoznal le po glasu. "Povejte ljudem, ds naj od mene ne pričakujejo
več-----" Nekdo ga
je obrnil, in ko si je lego popravil, je s težavo dejal: "Desna stran mi je vsa mrtva." In zopet čez nekaj momentov: "Ste povedali sodru-gom, da sem bolan?"
Jože Zavertnik se je podal. Prvič se je udal—nasprotniku. Doslej se je boleznim z vso močjo upiral, tukaj pa je začutil konec. Prva dva dni bolezni, ko je lahko govoril, je dejal, da bi bilo mučno za druge in zanj, če bi moral vse življenje sedeti, nič delati, nego samo sedeti. Njegov sin
letih se je zelo zanimal za dramatiko ter tudi z veseljem sodeloval pri predstavah. O njegovem novinarskem delovanju v starem kraju omenjamo drugje v tem poročilu.
Govornik in debator.
Do prihoda E. Kristana k "Proletarcu" je bil Zavetnik vodilni delavski govornik med ameriškimi Slovenci. Bil je na neštetih shodih, bodisi v stavkah, volilnih kampanjah, ali pa v agitaciji za SNPJ. Bal t i ni nikogar. Skozi zadnjih šest let j« fizično zelo opešal in je šel le na malokateri shod
John, ki je zdravnik, in dr. i Pa tudi utegnil ni, ker ga je delo v uredništvu imelo priklenjenega nase.
Zavertnik v J. S. Z.
J. S. Z. in Jože Zavertnik sta neločljiva. Začel je svoje javno delovanje v tej deželi z pai-slijo, da je za dvig našega delavstva iz teme neznanja in klerikalizma potrebna organizacija najenergičnejših in razumnejših boriteljev ter agitatorjev, in nastajali so socialistični klubi, ki so nagloma rasli in se množili pod njegovim vodstvom. Vedel je, da je taka organizacija v interesu vseh drugih, ker vpliva na njihov razvoj z zdravo kritiko, ob enem služi kot straža proti onim. ki imajo nečedne namene v javnem življenju. Pokojnik je bil član kluba št. 1 do konca. Aktiven že dolgo ni bil, ni mogel biti—razen tega je velikokrat dejal: "Sedaj meni ni več treba toliko, ker je mnogo drugih." Bil je vesel klubovega
Uotk sta storila vse kar sta mogla, da ga ozdravita. Ni bilo mogoče. Umrl Je v sredo 28. avgusta popoldne, deveti dan bolezni, skoro ob enakem času kakor je zbolel.
Zavertnik časnikar in literarni delavec.
Jože Zavertnik je mnogo pisal. Pisal in pisal. Pisal v u-radu in veliko tudi doma. Tukaj je začel najprvo s sotrud-ništvom pri "Glasu Svobode", potem je šel k niemu za urednika. Ker je postalo jasno, da »e socialisti na lastnika "G. S." ne morejo zanašati, so ustanovili januarja 1906 svoi list, "Proletarca", uredništvo pa jo vodil Jože Zavertnik, ki je tedaj vodil tudi velike boje za okrenitev SNPJ. na pot resničnega napredka. Pisal je pod «vojim imenom in rabil je veliko tudi psevdonime. L. 1905. oziroma leto poprej za naslednje leto, je izdal "G. S." Slovenski delavski koledar, katerega je uredil Zavertnik. Bil je »otrudnik "Proletarca" do konca, istotako Ameriškega družinskega koledarja. Najbolj pa mu je bila pri srcu SNtO. in
popoldne iz dvorane SNPJ. na češko narodno pokopališčel kjer je bil pokojnik upepeljen.
Ko je videl v bolezni, da je ne bo prestal, je naročal, da naj se potroši za pogreb kolikor najmanj mogoče in da naj ne bo nikakih ceremonijalnosti. "Bil sem delavec in hočem, da me pokopljete kot delavca," je rekel družini.
Človek, ki je dobival v življenju le batine in prav malo priznanja, je ležal na mrtvaškem odru obkrožen s cvetjem. Vse polno rož, venec pri vencu, šop pri šopu v raznih oblikah. Prav do pogreba so mu prinašali vence.
Ob krsti so govorili Godinn za klub št. 1, Cainkar z n SNPJ., Molek za uredniško "Prosvete", Kokotovich v imenu srbskih in hrvatskih somiš-Ujenikov pokojnika, Kalan za druš. št. 270, Pogorelec za J S. Z., Beranek v imenu delavskega gibanja med ameriškimi Čehi in Zaitz za "Proletarca".
V krematoriju je govoril njegov prijatelj od mladih nog, njegov tovariš iz bojev v starem kraju in tukaj, Etbin Kristan.
(Druga poročila o Jožetu Zavertniku bodo priobčena v prihodnjih številkah.)
J«2e Zmrtiik v razvoji S. R. P. J.
(NadaHevanje • 1. Hrani.)
njegovem delu, njegovih zaslugah in tudi o njegovih napakah. Govoril je. kakor se govori o človeku, ki se truden poslavlja in zasluži, da se mu reče besedo v slpvo in priznanje. Aplavz je pokazal, da je večina delegacije z njim soglašala.
Vstal je drug delegat, ter predlagal, da konvencija izreče Jožetu Zavertniku zaupnico za niegovo delovanje v SNPJ,, predlog je bil od mnogih delegatov podpiran in spre-<et z vsemu proti enemu ali dvema glasovoma.
Konvenčni zapisnik, kateri je izšel v knji.ri, kJ sta jo uredila zapisnikar Andrew Kobal in gl. predsednik V. Cainkar, o tem molči. In če je že zapisnikar pokazal tolikšno mržnjo do slarega delavca, ki je za Jed-noto res MNOGO storil, bi človek pričakoval, da bo na njegovo pristranost pazil predsednik ter mu zapisnik izpopolnil, kakor ga mu je bilo treba po možnosti izpopolniti tiste, ki jih je čital na konvenciji. Tako pa bo zapisnik devete redne konvencije govoril samo o predlogu, ki so ra stavila mladinska društva, ne pa o «•upnici, ki mu je bila ¡srečen« m*
Politično prepričanje pomeni presojanje vrednosti temeljev obstoječega družabnega reda. Ako je človek klerika-lec, liberalec demokrat, repu-! blikancc, ali nestrankar, pome-j ni to, da odobrava vedoma ali nevedoma obstoječi družabni red, ako pa je socialist, komunist ali anarhist, pa je proti istemu in za vlado delavstva. Vsak se bori na podlagi svojega prepričanja, toda v tem bo j^i se lahko poslužujejo borci različnih taktik, oziroma jih zagovarjajo. Ko je pričel Kari Marx, oče znanstvenega socia-izma, s svojim silnim bojem p oti obstoječemu družabnemu edu, je imel o bojni taktiki ..ugačne pojme kakor jih je imel, ko je pričel pisati svojo velikansko delo "Delo in kapital". Po končani revofuciji je Lenin spremenil svojo taktiko, ne temeljno, pač pa v njenih stremljenjih, v boiu za do ! sego neposrednih uspehov, na
potu proti končnemu cilju. •
Najlepša v tej meneštri pa je opazka glede "večjih strankinih blagajn". Blagajne delavskih strank se tako polne, da umrjejo brez večje imovine tudi taki voditelji kot sta bila Debs in Berger. Koliko je v tistem članku napadeni rojak imel od "strankinih" blagajn, pa vedo celo vrabci v našem mestu.
•
V konvenčnih razpravah vprašuje "Koprivar", kdo bo predlagal novo ime za "Slogo", ako ne bo Ermenca v pravem času iz starega . kraja. Sprememba, vsaj delna, je potrebna, dragi brat; nasa organizacija nosi ime: Jugoslavan-ska, v angleščini pa se zmerjamo z imenom South Slavic. Kje vraga pa je ta dežela, ta South Slavija?
Nič patrijotizma, prijatelji! Kot socialist sem mednaroden in vsi narodi so mi bratski, toda smešiti pred pametnim svetom se nam vendar ni treba! Ne delajmo rami sebe malenkostne in priznajmo vsaj toliko, da spadamo k pomembni narodnostni skupini, ki se imenuje Jugoslovani! Italijan iz Sici-lje ne razume onega z severne Italije, in se morata posluževati slovničnega jezika, in isto tako je s Francozi, pa vendar tvorita ta naroda eno narodno skupino. Če nam Srbi naprimer niso prav priljubljeni, to ni še vzrok, da bi Se branili biti Jugoslovani. Čas je, da se znebimo avstrijskih grehov.—Jaka.
KONCERT BANOVCA IN RO-. PASOVE V CHICAGU.
Chicago, III.—Pevski zbor "Save" se je na apel za sodelovanje zavzel aranžirati v Chicagu vse potrebno za koncert, na katerem bosta pela slovita slovenska operna pevca teno-bi hotel reči Članstvu : "Poglej-1 rist Svetozar Banovec in alte prijatelji, mene bi izvolili i tistka Zora Ropasova. Ko hi-za delegata, mene, ki vem in tro bo datum določen in dvora-znam, pa ne bi imeli napak v ( na najeta, bo tukajšnji javnosti pravilih, jaz bi rešil domovino sporočeno. Cuje se, da vlada
Glad, nevednost, strah
po
karji" v najožjem pomenu besede.
V rodnost Jožetevega dela seveda taki strankarji ne zmanjšajo, niti ga ne morejo ponižati tisti mali ljudje, kateri mislijo, da bi jih moral on prositi odpuščanja.
DOPISI
PRI NAS.
Ml*lwaukee, Wi». — Na sta
rokrajski "Domoljub" sem se spomnil, ko sem Čital v tukajšnjem listu "O." poročilo o pikniku drušlva "Slo^a". Mila Mamka božja, kako "po domače" opisuje. Od Časnikarja se pač pričakuje ne samo dostojnosti, nego tudi nekoliko inteligence in ako hočete — finese!
VAta Lenko", in poleg "zelenih kuščarjev strica Sama, mazila, crowda, štantov, pild-kov, funa, junakov iz Like in prahožera" — od tega ne postane človeku "luštno" temveč ga vjezi, da bi tiščal "figo v žepu" in šel po svetu, da sreča kakega pametnega človeka. •
V razpravah o nalogah prihodnje konvencije Jugoslovanske podporne zveze Sloga se oglaša že par tednov član V. z dolgoveznimi članki, v katerih nam servira svojo nezmotljivo modrost. Zdi se mi, kakor da
napredovanja in je rad sledil lo pred «aključkom konvencije, našemu pokretu v splošnem. "Proletarca" ie dobival na svoj dom in ga rad čital.
■H Pogreb.
Pogreb se j® vr*H veliki sposobnost sovraštva sami pre-udeležbi v »obcto 31. avgusta žeti sovraštva, in da so "stran-
ne o nagovoru, ki ga je imel o delu Jožeta Zavertnika Fr. Zaitz.
To je ena sličica, ki pokazu-je, da so tisti, ki očitajo drugim
in seveda tudi vašo blagajno.
Sicer pa članstvo "nima smi-sla" za njegovo joicavo modrost, ker ima s starokrajskimi študenti preslabe izkušnje, ali pa, ker misli: "Če »o voditelji zveze Sloga znali voditi organizacijo brez pomoči latinskih Šol dosedaj, in jo spraviti gospodarsko na tako visoko stopnjo, da ima že skoro četrt milijona imovine, bodo za nas dobri tudi v bodoče.
V Shebo.vganu vlada nesporazum radi priprav za banket.
za ta koncert tudi med Hrvati veliko zanimanje. Dosedaj so za njune nastope aranžirani koncerti v Milwaukeeju, She-boyganu, Waukeganu in Chicagu. Takoj po prihodu v New York sta pela za gramofonske plošče Columbia kom-panije.
ANTON SUBELJ PRED ODHODOM POZDRAVLJA AMERIŠKE SLOVENCE.
Operni pevec baritonist An-
Narod ima tri Njegov prvi sovražnik je glad, drugi je nevednost, tretji strah.
Glad ga je potisnil na stopinjo živali, strašno in težko je njegovo breme, silni so udar ci knute. Narod trpi oblit s krvjo in zaeno s solzami pije to kri.
Glad tira kmeta in delavca,
moža in ženo, starce in deco na robski trg in prisili jih, da kriče:
Kupite delavca! Mi proda-jamo-vse, kar imamo — telo, dušo in zavest!
Kupite poceni — mi vam bo mo delali do skrajnosti; kopali se bomo v znoju; vrgli bomo jarem na svoj vrat . . . poljubo-vati vam hočemo noge . . . Ku pite delavca! — poceni, poceni . . .
Ne zahtevamo dosti — samo malo kruha, da ne poginemo gladu; samo nekaj cap, da po krijemo naga telesa.
Narod trguje.
In prihiteli so grabeži, bogati in mogočni ljudje. Vedno nite drug za drugim in kupu-jejo delavno silo in delavsko dušo . . .
Polni so zavodi, fabrike in rudniki.
Stok in jok se razlega vsod.
A mnogo jih je ostalo — ne-kupljenih. Bogatini in mogočneži so jih ostavili za rezervo, da lahko porečejo svojim sužnjem: "Pazite, drugače vzamemo druge na vaša mesta" samo da bodo bolj garali in da bodo bolj — občutljivi . . .
Za lačne — ni rešitve.
Glad kliče na pomoč tifus, kolero, kugo in lačnim — odle-že.
In narod stoka in plaka.
Drugi sovražnik naroda je nevednost.
Bogatini imajo svoj pir.
Mize se šibijo jestvim, poto koma teče vino. Svojim psom vržejo več kakor pa ljudem— sužnjem.
Njih obleke blišče zlata in dijamajitov. z oči jim sije za-dovoljnost.
Njih otroci so zdravi, oblečeni, nasičeni.
Na tisoče delavcev pa dela celo življenje, da nabavijo o-trokom bogatinov lepe igrače.
Po fabrikah se suši in počasi vene na tisoče delavskih o-trok, revnih, bosih in lačnih.
Žene delavcev so dekle. Ne bi jim bilo treba delati, toda čim je kupljen delavec, kupljena je tudi njegova žena, kupljeni so njegovi otroci.
Narod vse to vidi, pa si misli: Tako mora biti — on je gospodar, a jaz njegov podlož-nik — hlapec. Tako razmišlja in to veruje, ker je nezaveden.
Pridejo popje in mu govorijo: Mi vemo, da vaše veselje in kraljestvo je v nebesih, da zadnji bodo tam gori prvi. In zato, ker vam tAko govorimo — vi nam plačajte del svojega truda.	4
Narod posluša in veruje.
Zvija se mu telo na poljanah in v rovih, v vročini in mrazu, v tvornicah se napaja s strupenim zrakom, kakor krt rije po bogataških njivah, samo da plača odmerjeni delež božjim služabnikom.
Narod dela vse to, ker je neveden in nezaveden.
Pridejo mogočni gospodarji sveta in mu rečejo: Mi te branimo pred tvojimi sovražniki, da zamoreš svobodno delati.
(Z ruskega.)
sovražnike. Narod veruje.
Koplje se v svoji krvi, da za-
more plačati davek in poslr.fi svoje otroke v gotovo smrt.
Narod dela vse to, ker je neveden in nezaveden.
In vsi žive od žuljev njego vih rok, vsi sedijo na njegovem vratu — fabrikant in spahfja, pop in uradnik: vsi se redijo z njegovo krvjo.
Prezirajo ga, teptajo z nogami in zasramujejo ga z beračem.
A narod — to dobro in naivno dete *— ne razume, ne ve, da vsi ti lenuhi, njegovi kupci, lastniki njegovega telesa in duše, so ljudje, proti katerim bi se moral boriti na življenje in smrt — ne ve, da je potrebno uničiti gospodarje, izenačiti bogastvo in uvesti popolno svobodo.
Narod stoka in trpi.
Tretji sovražnik naroda je strah.
Stati pred žarečim* plavžem, iz katerega šviga plamen in miljone isker, delati v mračnih rudnikih, kjer se lahko vsak čas zruši strop, kjer neprestano preti požar in smrtonosni plini — tega se delavski narod ne boji.
Ubijati in klati v vojni, izpostavljati samega sebe sovraž-lim krogljam — njega ni strah.
Toda pod udarci svojega gospodarja, spahije, fabrikan-la in uradnika narod udano molči, tresoč se strahu.
Kradejo mu zemljo in prodajajo kot vsako stvar. Kapitalistična skladišča so polna hrane, a narod gladuje in — molči.
Cela mesta in vasi trpijo, da jih tlači en sam človek. Tisoči se bojijo par ljudi; bojijo se vstati proti njim in jim vzeti nazaj ukradeno zemljo; bojijo se, pognati trote z njih razbojniških brlogov in jih prisiliti. da povrnejo, kar so jemali stoletja.
Narod molči in miruje ka-kar zakovan vsled strahu.
Na vislice, na morišča vodijo njegove sinove, ki so ljubili svoj narod in vzbujali v njem pogum in silo.
Narod stoji v gručah naokrog.
Ali niti ena roka se ne gane, da bi udarila na morilce in da bi se s svojimi sodrugi boril za svobodo, enakost in bratstvo.
•
Tri največje sovražnike ima narod: — glad, nevednost in strah.	*
Drage rojakinje, saj ne bo "na- odhod iz Amerike, je naslovil šega" poslanika tam. Uverjene;slovenskemu tisku in bodite, da bodo prisotni sami priprosti delavci,katerim je vse
ton Subelj, ki se pripravlja na »»	—-
;! a___jv; L «n.lnvil Zato je tvoja dolžnost, da to
plačaš. Svoje sinove nam pa
eno, na kateri strani krožnika leže vilice in na kateri žlica. Pojdite raje v najboljšo she-bo.vgansko klet in najdite najboljšo prohibicijo, pa vam bomo prav od srca hvaležni, ker
smo najrajše veseli dečki. *
Enemu izmed tukajšnih rojakov, ki je v konvečnih razpravah cilj zbadanja, se očita, da je menjal prepričanje po velikosti strankine blagajne. Ker slučajno poznam dotične-ga, moram navesti v njegovo obrambo, da ni nikdar menjal prepričanja, kakor ga je pisec dotičnih vrst, pač pa svoje mišljenje o vrednosti gotovih taktik.
1 cijam apel za sodelovanje pn aranžiranju koncertov opernima pevcema g. Banovcu in gdč. Ropasovi, katerega smo objavili v prošli številki. Ob enem pozdravlja ameriške Slovence, katerim se zahvaljuje za naklonjenost, ki so mu jo na razne načine izkazali na njegovih koncertih, in obljubuje. da se pred odhodom še kaj oglasi.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Radi Delavskega praznika in vsled selitve lista v drugo tiskamo je več dopisov in člankov moialo izostati, ker smo morali porabiti že prej postavljeno gradivo.
Vse kar smo med tem prejeli nujnega, bo priobčeno prihodnjič.
moraš dajati sovražnikom.
za vojno proti
Thomasova kandidatura za newyorskega župana vložena
Socialisti v New Yovitu nom»> nirah 166 kandidatov v razne mestne urade.
Dne 20. avgusta je bila yo-lilnemu uradu mesta New York s potrebnimi nominacijricimi peticijami uradno naznanjena kandidatura Normana Thoma-sa za župana na socialistični listi. Stranka je nominirala 166 svojih kandidatov v razne mestne urade in podvzela jo Živahno kampanjo, katere ravnateljstvo je poverila G. A. Gerberju.
"Proletarec" je razširjen med najrazumenjsimi ¿i ta tel j» slovenskega tiska v Ameriki.
Čitajte ga tudi vi.
Zadružna banka v Ljubljani
JUGOSLAVIA, EUROPE
V LASTNI HIŠI. MIKLOŠIČEVA CESTA 19. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIK» ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt
1.)	sprt)Mn« danar na hranila« vloga ali na «»koči račun proti naj-bol ji* mu obrastovan iu.
2.)	p o« radia j« najcanajio dostava danarnih potil jk is Amerik« v domovino in obratna.
3.)	posraduja a vsak gospodarskih in finančnik sadavah hitro in po eant.
Denar, ki ne namerava poslati v «taro domovino, naj se nakaie n» račun Zadroine banke na Amalfamatad Bank aff Naw Yark. II-IS Union Squara, Naw York, N. Y„ ktotaeno na'j se Zadružno banko a
tem obvevti in narodi izplačilo.
Obračajte »e v vneh potrebah ta atari kraj n« Zadruino banka v Ljubljani.
i -sssrrrrrr«-rrrrr<-rr------
PROLETAREC
Li $ ca inter*»* dmlavktga ljudstva Uhaja vsak četrtek •
ImUja Jugo«luvan»ka DcUvikt TUkovna Druiba, Chicago, 111.
^iaailo Ju oalovanako Socialistična ¿vaza
«aIIOCNINA m Zedinjt ne države ln Kanado, ta celo ieu> 1.00; ta pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00 — 'rvoaeauitvo: u celo leto $3.60; i* pol leta $2.00
Vat "okofiai ln oglasi morajo biti v našem uradu naj-poancje do pondoljka popoldne za priobčita v številki tekočega tedna
PROLETAREC
every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. __________________Established 1006
Auditor____________Frank Zaita
Business Manager___ Charles Pogorele:
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year 3.00; Six Month« ši 7§; Three Months $1.00—Foreign Countries, One ^ IS-60; Six Months $2.00. _
Addrassi
PROLETAREC
3639 W. 26th St.. Chicago, 111. Telaphoaa Rockwall 2864
C
ZAVERTNIK 1
. Delal je, boril se j«-, se končno utrudil, in ko je mislil, da je prišel zanj čas počitka, ga je zalotila bolezen in ga premagala. Niti dva meseca ni počival. Službo urednika "P oavete" je skončal s predzadnjim tednom jui.ija t. 1. Potem je delal doma, prijateljem pa je pripovedoval, da bo napravil še to in ono—pisal, prevajal, uredil spomine. Sedaj bom šele mogel DELATI, je rekel.
jL<asi ni bil več v službi, napadi nanj še niso prt stali, pa je misliti, da je* potrebno odgovarjati. Napisal je na napade le en odgovor pod narlovom "Tedensko pismo" v "Proletarcu". V njemu se je poslednjič spoprijel s svojimi nasprotniki. Ni jim ostal ničesar dolžan.
TIo je ležal na mrtvaškem odru v dvorani, za katero se je toliko brigal, v poslopju, za katerega je pomagal delati načrte s toliko vne.no, so ga obiskali zadnjič mnogi: prijatelji, znanci, in tisti, ki so mu kopali jamo v življenju. Ni padel vanjo.
Umrl >e, kakor umrie MOŽ.
Ni potrebno, da bi bili sentimentalni. Dasi je človeku hudo, kadar se za vedno poslovi dni:;, je slovo lažje, ako je živel vredno, plo-dovi.o življenje. Vprašanje je, čemu si živel, kaj 3toHl, kaj dosegel. In če je tisto, čemur si posvetil svoje aktivnosti in svoje delo, vredno življenja, tedaj nisi živel zamanj.
Jože Zavertnik je živel vredno življenje. Borba za obstanek ni bila edina, ki ga je spremljala skozi od mladosti do konca. Boril se je za ideale, ki so IDEALI in pomagal je graditi gibanje, ki je človeško, ki je pravično, ki stremi odpraviti, kar je slabega v družbi.
"Pnoletarec" je v veliki meri njegovo delo. Začel je izhajati pred blizu četrt stoletjem, ker ga je hotel on in tisti, ki so bili z njim enakega mišljenja. Hotel je list, ki bi res služil delavstvu. Namen je dosegel.
Joie Zavertnik je umrl. Dan je zabeležen, pogreb «končan, solze v glavnem nosušene, kakor običaj. Tak je zakon življenja in amrti. DELO, ki ga je vršil, ni umrlo.
Bil je kmetovalec na njivi življenja. Nihče, ki dela, ne dela brez hib. Jože Zavertnik ni bil brez njih, a cilji in nameni, ki jih je v svojem delu zasledoval, niso imeli napak. Vsled. tega je delo, ki ga je vršil, veliko delo. Ker je bilo teliko, so se ga ob njegovi krsti spominjali s spoštovanjem ne samo tisti, ki so bili z njim, ki so delali z njim, nego tudi oni,, ki so mu želeli neuspeh, ki so hoteli, da njegovo delo ne bi bilo uspešno in živo kakor je bilo.
Od nas se je poslovil sodrug, kateremu smo iskreno želeli še dolgo življenje in mnogo počitka. Bil pa je navajen dela in je v delu umrl. On je prestal, drugi bomo nadaljevali. In tako vedno naprej, dokler ne bodo doseženi ideali, cilji, program socializma, za katerega se je začel boriti Jože Zavertnik v svoji mladosti in je ostal tej borbi zvest do konca.
Konca ni. Delo, ki ga je vršil, je živo delo in se razvija dalje v življenje.
Jože Zavertnik, blag ti spomin!
Plemenski izgredi v Palestini
Palestina je mija dežela v Aziji, ki meri 9.000 kv. milj in ima nad 700,000 prebivalcev. Po plemenu so večinoma Arabci, poslednja leta pa se naseljujejo v njo v velikem številu židje. Njeno glavno mesto je Jeruzalem.
Tekom svetovne vojne so Palestino zasedle angleške čete, preje pa je bila posest Turčije od petnajstega stoletja dalje. Pred tem je bila v posesti egipčanskega sultana. Po svetovni vojni Palestina ni prišla več pod tur-ško posest, inego je postala z odobritvijo lige narodov protektorat Velike Britanije.
Leta 1896 je dunajski Žid dr. Teodor Herzl ustanovil takozvano moderno zionistično gibanje, katerega cilj je ustanovitev židovske države v Palestini. Predlagal je. da se Jo kiK pi od sultana, ki naj ji potem dovoli avtonomijo pod turško vlado. V Carigradu ta predlog ni dobil ugodnega odmeva, toda zionistično gibanje se je nadaljevalo. Po angle-*t okupaciji Palestini 1. 1917 je angleški državnik Arthur J. Balfour propagatorjem zi-onizma obljubil, da bo Anglija upoštevala njihove aspiracije in od tedaj se vrši penetri-jranje ftdovstva v sveto deželo—ki je sveta
i krščanskim religijam, i židovstvu, i mohame-dancern. Očaki stare zaveze so mohamedan* ceni in Židom isto kakor npr. katoličanom in drugim slednikom krščanskih ver.
Naseljevanje Židov v svojo pradomovino je ustvarilo'nove razmere, ekonomske, kulturne in verske. S svojim velikim kapitalom, ki so ga zbrali največ v Ameriki, so začeli v Jeruzalemu in drugih mestih Palestine gradili šole, trgovine in moderne delavnice. Palestina je bila nekoč zelo rodovitna poljedelska dežela z velikim irigac-ijskem sistemom, kajti skozi poletje le malokdaj dežuje. Pod vlado Turkov je gospodarsko zaostala popolnoma. Zidje so začeli kupovati zemljo, jo kolonizirajo ter uvajajo moderno poljedelstvo.
Brzojav je pred tednom dni raznesel svetu vest, da Arabci v Palestini koljejo ži.de. V plemenskh izgredih je padlo do 200 oseb, več sto pa je bilo ranjenih. Zidje so se organizirano branili in tako so žrtve na obeh straneh, toda je Židov več kot Arabcev. Angleška vlada je proglasila v Palestini preki sod in poslala tja dodatne čete ter vojne ladje, da pomirijo deželo.
Zidje po vsein svetu so naravno na strani svojih rojakov v Palestini in zahtevajo od Anglije, da jih v bodoče boljše protektira. Ka-toftčani in papeževa diplomacija židovstvu ni naklonjena in želi, da Palestina ne postane nikoli dežela judov. Arabci in mohamedanci sploh žele isto.
Vprašanje Palestine ie predvsem vprašanje sentimentov. V gospodarskem oziru ima prav majhen pomen. Ako jo židje zopet prevzamejo, bo vzelo dolgo, predno napravijo iz nje deželo blagostanja. Naloga ni lahka, kajti niti med Židi samimi ni posebnega navdušenja, da se bi stalno naselili v deželi svojih davnih dedov. Poznajo jo in vedo, da ne nudi mnogo ugodnosti. Sentiment verstva in starih tradicij pa jih vleče nazaj. Tam so spomini in grobovi, ki jih enako časte pripadniki treh konfesij: Kristjani, muslimani in židje. Pod vlado Turčije so imeli dostop in pravico do njih vsi. Sedai isto. Kaj pa, ako postane dežela popolnoma židovska, če Arabce izpodrinejo in dobe tudi vlado v svoje roke? V Rimu ne žele tega, Arabci nič manj. Vzlic temu, če bodo židje dovolj pro-tektirani, bo Palestina postala zopet njihova. Fanatični Arabec lahko v bojevitosti tekmuje z Židom in ga.tudi premaga, ne bo pa mogel tekmovati z njim v trgovini, obrti in industriji, pa tudi v poljedelstvu ne. Bo izrinjen, hočeš nočeš, kajti zionistično gibanje razpolaga ne le z ogromnim vplivom, nego tudi z velikimi gmotnimi sredstvi, česar Arabci nimajo.
Boj za sveto' deželo je torej boj za grobove in prošlost.
RADIO POSTAJA, KÍ&IRI DEB80V0LAS
Spomenik iz kamna in brona opominja svet na človeka, ki je v življenju kaj bil in dosegel. Radio postaja W-EVD .(Eugene V. Debs) je dosedaj edini »pomenik, ki ga je ameriško ljudstvo postavilo velikemu bojevniku za resnico in pravico, E. V. Debsu. To je spomenik, ki govori, ki siri nauk socializma, kakor ga je oznanjal Debs. W-EVD v New Yorku je edina delavska radio postaja v Zedinjenih državah, ki res služi samo delavski agitaciji in vzgoji. Odvisna je od delavcev, v prvi vrsti od socialistov. Od agitacijskega fonda, ki ga zbira sedaj socisdistična stranka, dobi ona 10 odstotkov. Podpirajo jo tudi napredne unije. Ako se še niste odzvali na apel stranke s prispevkom, storite to čimprej. Kampanja traja do konca septembra. Prispevke v agitacijaki fond sprejema tajništvo JSZ. in izkaze priobčuje V Proletarcu.
Pismo iz Ljubljane
Okrog svet* « 12 duh
Okrog sveta v 12 dneh ni povest, nego dejstvo. Z vlaki in parniki vzame ta pot veliko več časa, poleg tega se je treba presedati in ustavljati v neštetih krajih.
Nemški zrakoplov "Graf Zeppelin" se je na svojem poletu okrog sveta ustavil samo štirikrat. Za to pot iz Lakehursta v New Jersey-ju nazaj v Lakehurst v kroženju zemljske oble je porabil malo nad 21 dni časa, za polet sam pa je porabil dvanajst dni. Ustavil se je med potoma iz Lakehursta prvič v Fried, richafenu, potem v Toki ju na Japonskem, v Los Angelesu in končno zopet na kraju, od kjer je začel svoj polet.
Prvič v zgodovini človeka je napravil to pot zrakoplov, v katerem je bilo okrog 60 ljudi, in napravljena je bila hitreje kot katera-koli vožnja okrog sveta doslej. Amerška avi-atika sta jo preletela z aeroplanom v 15 dneh in 6 urah, zrakoplov "Graf Zeppelin" pod vodstvom kapitana dr.Ecknerja pa v 12 dneh. Eksperiment se je posrečil in možnost porabe zrakoplovov za trgovski in potniški promet na velike razdalje je s tem poletom dokazana.
Slovenslii kritik o Perušku. — Zaplemba zbirke pesmi delavskega pesnika Čulkovskega. — Tenorist Bano-vec in altistka Ropasova odšla v Ameriko.
"Proletarec" premeni tiskarno
To je zadnja številka, ki jo je tiskala tiskarna "Atlantic" na So. Crawford in 27. cesti. Pod jurisdikcijo češkega unijskega lokala noče več, znaka angleškega lokala pa ne dobi, dokler bi tiskala tudi v neangleških jezikih. Dasi je ta in prejšnja številka brez unijskega znaka, so vse delo izvršili unijski tiskarji, kot običajno.
"Proletarec" je dobil v tiskarni "Atlantic" postrežbo, kolikor jo taka tiskarna sploh more dati, in računala je, da si nabavi ie več črk ter zboljša tudi tisk. Vodita jo James Korecky in A. H. Skubic. s katerima je ured-niŠtvo prav lahko izhajalo. V ostalem se njuna tiskarna peča največ s trgovinskimi oglasi, kakršne se raznaša po hišah. Želimo ji, da postane kmalu zopet priznano unijska in da prospeva.
Čudeži in delavsko
gibanje
Bili so časi, o katerih pripoveduje sveto pismo, ko je bilo treba udariti Mojzesu le s palico, pa so ljudje lahko jedli in pili. Namesto dežja, toče in snega je padala iz oblakov sladka mana.
Tudi delavsko gibanje stremi za.ciljem, da bi imeli ljudje toliko živil kolikor jih potrebujejo. Ker pa se dandanes ne dogajajo več čudeži, in ni več Mojzesov, ne obljubljenih dežel, se je treba za izboljšanje življenskih razmer organizirati tistim, ki žive v slabih, proti onim. ki so si prilastil bogastva in upre-gli delavske mase v mezdni sistem.
Za slikarja Peruška je vedel pri nas le malokdo. Kdor ni zadnja leta prebiral ameriških slovenskih časopisov, ni niti slu-jtil, da je domovina pred dolgi-i mi leti pregnala v Ameriko človeka, da se je boril skozi a meriško življenje ter stopil po \ dolgih letih spet na domačo ! grudo kot zrel umetnik, j Zdaj, ko smo imeli v svoji sredi Peruška samega, zdaj vemo, kake sokove je oddajala domovina tujini. In žal nam je, da se je proti pričakovanju moral Perušek tako naglo posloviti od nas, prav ko se je začel počutiti med nami domačega. Navezal je stike z ljubljanskimi umetniki, s slikarji, pesniki,' obiskoval m.še kraje in se vračal v slehernega, ki mu je bil pri srcu. Spoznali smo prav dobro človeka Peruška, in že po tem laliko sklepamo na njegovo umetniško delo, ki ga za enkrat poznamo le reprodukcij, iz fotografskih posnetkov, ki pa dajo povsem slutiti vso njegovo silo.
Ljubljanska ilustrirana revija "Ilustracija", ki jo tiska v bakrotisku Jugoslovanska tiskarna, je v svoji sedmi številki posvetila poldruga stran Pe-;rušku. PHobčuje njegovo sliko (Bukovnik),ameriško karjkatji-ro Peruška, štiri reprodukcije Peruškovih del (Cvetje s sadjem, Cvetje s steklenico, Kakte je in Gozd) in zelo uspeli portret Peruška, ki ga je narisal i ljubljanski slikar Ivan Cargo i | njemu lastno odliko. O Peru ,šku samem je napisal kritik dr. Hajko Ix>žar (stalni sotrudnik Doma in Sveta) članek, ki ga objavljamo. Glasi se:
"O slikarju Perušku, slovenskemu umetniku iz Amerike, nismo do letos prav nič vedeli. Šele ena izmed številk letošnje-ga Doma in sveta nam ga je prvič predstavila v besedi in sliki in to baš toliko, da smo dobili približen pojem o tej zanimivi osebnosti. Kmalu za tem pa nas je naš amerikanski rojak sam prišel obiskat in nas potrdil v demnjvi, da je v njem shranjen lep kos slovenskega kulturnega dela.
* Ko je Perušek pred davnimi leti odšel iz domovine, je odšel na onostran morja tako rekoi brez nje. Kaj je vendar mogel mladi fant, ki ga je kmalu nato zaneslo k umetnosti, vede
ti o naturi *n življenju slovenskem, kaj o domovini in njenih križih in težavah in kaj je bil mogel dotedaj nabrati izkušenj? Bil je pač Slovenec in samo Slovenec ln da je to bil, občutimo tudi danes spričo onih podob, katere so nam tu na vpogled : tangirajo nas v neki višji meri nego zgolj estetsko, v njih je tudi kos našega poetičnega duha, naše folklorne mistike in našega naturnega občutka. A vendar je vse to jako malo izrazito spričo in-diansko-primitivnega miljeja, katerega te slike sicer predstavljajo in v katerem so nastale. ln kako naj bi tudi bilo drugače! Vagabundovako življenje dveh desetletij širom a-meriških držav, borno plačana tlaka pri najrazličnejših podjetjih, samotarsko in divjini prirode izpostavljeno bivanje v pragozdrh so morale biti za mladega Peruška stvari, ki so mu domovino popoldne otem-nile, zlasti še, ko niti s slovensko naselbino v Ameriki ni i-mel nobenih stikov. In v vsem tem kaotičnem križarjenju križem sveta je imel Perušek en sam pravec, vselej en sam pra-vec: nagon oblikovanja, biti u-metnik.
»Danes njegovih del še ne poznamo v originalih, nego le v fotografskih posnetkih in o njihovem umetniškem značaju mi ni zato mogoče reči besede. Dve, tri slike, ki so mi znane, pričajo o močni potenci; poseb-.10 so izrazita tihožitja, a če sodim po posnetkih krajinskih slik. so te nemara še močnejše. Eno na vsak način že danes lahko razberemo iz njegovih del in v tem nas je potrdil še on kot človek: da imamo tu opravka s celo individualnostjo, z osebnostjo, ki je umetniških izrazil svest si gospodar.
Tekom kratkega bivanja v Ljubljani in f.a Dolenjskem se ie Peruški^ jelo* odpirati ono, brez česari je svoj čas šel v Ameriko: domovina. Da jo doživi, io gre marsikdo in jo je šel Župančič nekoč iskat v tujino. Podobo domovine iz tujine torej. Pri Perušku pa imamo v početku opravka s tujino in kar bomo po njegovem povrat.ku v Ameriko srečali v njegovem umetniškem delu, bo, sodim, podoba tujine iz domovine. In to doživetje utegne
• do dna spremeniti lice Peru-škovih del, morda manj v o-nem, kar pripada skoro povsem tujini (to je dodelani slikarski stil), kot v onem, kar pripada čuvstveno obema. — Utegne, pravim, ker Je Perušek domovino užival z duhom. On je ni, kakor navadni slovenski Amerikanec, meril s kilometri cestnih železnic, ni je ocenil s številom taksijev ter z dolarji, I nego jo je motril skozi prizmo svojih misli in čuvstev, svojega jprebogategi osebnostnega živ-! ljenja. To pa je bila nam v stari domovini največja radost pri občevanju ž njim."—
I Cenzura maršira dalje in gazi, kar se ji zdi po njeni orne-i jeni pameti nevarno. Pleni strokovno glasilo "Delavec", ker napiše članek o porastu ] dividend Trboveljske družbe in obenem našteva žrtve rudniških nesreč, pleni za prvi maj revije, ker so tiskane rdeče in ker so bile pač prvomajske, j rdeči, svinčnik vlada in briše sleherno odkrito, resnično be-, sedo. Prepovedala je uprizoritev Tollerjeve zgodovinske drame "Rušilci strojev', zaplenila Čulkovskega šprehkor 'Osvobojenje" i. t. d.
Zdaj je cenzura zaplenila in prepovedala natis zbirke pesmi Čulkovskega. V povojni dobi se je v delavskih revijah in časopisih oglasil pesnik, ki se mu je poznalo po čuvstvo-vanju, da je prišel prav iz množice, da je to delavec, ki je vzravnal svoj obremenjeni hrbet in pogledal krog sebe. Roka se mu je stisnila v pest in vanjo je stisnil tudi srce/Mnogo stvari je potlej napisal in podpisoval jih je z ruskim imenom : Čulkov3ki. Predvsem je pisal pesmi, ki jih je objavljal v Kresu, Socialistu, Napreju,1 Delavski politiki, Proletarski mladini, in predvsem v vseh letnikih Pod lipe, kjer je objavil tudi svojo prozo Griška Onučin in njegova žrtev, ki priča o njegovem talentu. Pesmi je zdaj zbral v zbirko pod naslovom "Glasovi iz teme" ter jo je dal v tisk v Ljudski tiskarni v Mariboru. Knjiga bi bila zelo obširna, krog 160 strani bi morala imeti, da je ni državno pravdništvo — zaplenilo. Predgovor knjigi je napisal Rudolf Golouh, avtor "Krize". Državno pravdništvo išče zdaj avtorja pesmi, Antona Čulkovskega, a ga doslej še ni našlo. Vprašuje razne redakcije revij, kjer je Čulkovski sodeloval a-li pa tudi nI sodeloval, vprašujejo, kdo je ta Culkovskl, pač
z namero, da ga zgrabijo. Bres dvoma se spodtikajo zelo nad proti vojnimi verzi, ki jih je ? zbirki za cel cikel pod naslovom "Vojna vojni". Jugoslavija je sicer podpisala Kello-gov pakt za mir, a da bi kdo agitiral proti vojni, tega oblasti ne dovole. Mir je pač l« odmor med dvema vojnama.
Rdeč svinčnik vlada in zatira celo rdečo pesem. Se bog da lahko živimo sredi vsega tega.
a .
Meseca avgusta sta odpotovala v Ameriko na koncertno turnejo tenorist ljubljanske o-pere g. Banovec in altistka gdč. Ropasova, da priredita po ameriških slovenskih kolonijah koncerte našim rojakom. 0 obeh bomo še poročali, za enkrat le kratko par besed. Kaj je Banovec nam, bomo občutili najbolj v prihodnji sezoni, ko ga ne bo na našem odru opere. Pogrešali ga bomo, saj je nad 6 let stalni pevec naše opere in zadnja leta edini dober tenorist, ki je omogočil marsikateremu delu do izvajanja na našem odru, ki bi ga brez nj«f8 še ne poznali. A on je mlad, želi še študirati, iti po svetu, ds se vrne bogatejši spet k na».. Tako pojde v Ameriko za psf mesecev, nakar bo v Milanu nadaljeval in izpopolnjeval svojo umetnost, v Milanu, kjer j« + pera prav za prav doma. Gdčas Ropasova, operna pevka al-' tistka, je nastopala ie na mnogih koncertnih odrih z vsem « spehom, nastopala pred par leti celo v Pragi pred izbrano po-bliko in dosegla uspehe, ki f$ jih zabeležili vsi češki listi * divljenjem njenemu glasu, ln kdor hoče poznati slovensko o-pero, ki smo jo gradili od prevrata sem, bo vedel ceniti nje no delovanje na ljubljanski 6-peri, od koder je prepela ti liko vlog ter bila močan člen v hrbtenici naše razvijajoče opere. Med graditelje slovenske opere je treba prišteti i« podčrtati dvoje imen: Ban«*«* in Ropasovo.
Pela bosta na svoji turneji predvsem narodne motive ter naše umetne pesmi, kakor tidi odigrala — odpela več priiore* iz klasičnih oper. Njuni ne-stopi bodo našim rojakom vt* kakor poseben užitek.
e
Kako nam je drugače? Prv bližno približno ... dnevi so še vedno, in prav fe* pasje se nam včasi godi. CJW
Ali vai klub ocl*fe ** redbo v "ProleUrcu"? Ali storita, da jih oglašajo v listu društva, katerim ' date?
Marcíksj rc Je že p'-r!.. ... govji.*o o ivl~ft vih in broLi <»-vilre pravljice so slikale njh živi.en.e m njih navade v farili. Največ pa je bilo esu, Ki zbu.iajo gro-
Kozaki v preteklosti
*e ;c
piiiiiei u. L

im<
OiiKi no;
tastični lue
po v
fftgu.
OC.lt)
J kol n ali ka
I J
o njih zo.
p
M-jU ..¡Um', u.St
ili noUern nju. |Kozak je
¿ovali drug! ) bili Koza {i « u obdače-plačeval s
Navadno si ljudje predstav- svojim mečem in » svoin r in
---* » 1 I«	l,t * SV°J0 pZSiO
n'ihnvega načina življenja ,in o .uiice v kateri so živeli. Stepe, 4 ih so si pu.snan zabija, so bile pokrite s travo, ki je cauo viso va, da je videti iz nje le glavo jezdeca.
Divjačine je bilo na teh stepah dovolj, in reke so bile- pol-
Ijajo Kozake koi z velikimi br- lo. Vedno je vstraial na tem ^	V! T 8°, bi,a po1-
ki opremljene zverine, M jaha- ga nihče e^S' H	pa
jo s hitrostjo vetra, uprizarjajo! pa bo nudil VSi« S ', ^ m*lo4t™,lle- dajali «o __________ , „	J J L- , iiuuii s\ojo vojaško služ- lahko z malim ali z mnogim,
♦	- -	, . ,------'Ojo vojaško služ- lahko z malim ali
rope m pož ge ter se nato «o-	bo. kadar ga bo Rusija potre-1 kakor je naneTlo
pet umaknejo med bičevje	bovala.	u- I	\ ,
step.	....	I Ko_za" se iw brgal za lastni-
Dejansko pa so Kozaki v številnih ozirih prav to kakor navadni ruski kmqt. V drugih o-zirih pa je Kozak zopet sličen cowboyu zapadnih ameriških prerij, čegar dom je bolj na sedlu konja kot pa v rodni vasi. Kozaki pa niso bili roparji, temveč predvsem branilci in zaščitniki ubogih. I
Ko se je v Rusiji izvršil preobrat, so mnogi s strahom pričakovali, kam se obrnejo Kozaki. Carje imel med njimi mnogo prijateljev, ker so: Kozaki uživali posebne svobodščine. V marsikakem delavskem izgredu so ruske oblasti poslale kozaške vojake, da so jih udušili, če treba, tudi v krvi. Za naklonjenost Kozakov po revoluciji so se borili caristi in pozneje boljševiki. Caristi so si obe-
bičevje bovala.
Vendar pa je bilo dosti pra-vove. nih med temi možmi step. I nšii 8<Ju da se pridružijo kozaškim zastavam s spoštovanja do Boga in človeških pravic in sicer ne glede na to,
no. V onih starih časih vitež-kih pohodov je bilo Kozaku dovolj, če je imel obleko in vojno opremo. Celo v času. ko ?o se že ustanovile kozaške stanice, je položil Kozak meč na svojega
«» ---- ••«»	«	---»itvv 11(1 OVUJI
KakSna je bila pot po kateri so novorojenega sina ter rekel: prišli v kozaško organizacijo. — Glej, Kazače, to je vse, Kdor se je hotel pridružiti Ko- ti zapustim, zakom, je moral stopiti pred j Kozaki so bili večkrat v sti-hetmana ter ga p.ositi za spre- ku » političnimi intrigami, da-
jem.
—	Ali veruješ v Hrista? — vpraša hetman.
—	Verujem — se glasi odgovor.
—	Pojdi torej, Kozače, — se glasi odgovor. — Tvoja koča je tam in pokazali ti io bodo.
Ko so organizirali prve kozaške stanice, so bile te izključno obljudene od možkih. Vsak
sira v no niso po svoji naravi radi privoljevali sodevanju v roparskih vojnah. Udeležili so se le takih pohodov, o katerih so mislili, da so pravični, dasi-ravno je v tem tudi par izjem.
Enkrat so Kozaki celo posadili na prestol novega carja, ko so podpirali zahteve dečka Dimitrija glede na carski prestol. Kljub nasprotnemu prepri-
|?u:.k;«■* p—o * -U. dala ljubimcu. Ta si je denar brahmanovo je pu seveda takoj prisvojil, kakor bi *Ul k^2n0Vttti» bi ahmanu pa je
*h bil sam skril pod drevesom. izkazai mnogo časti ter ga pri
Ko brahman drugega dne ni drŽaI pri 8ebL našel denarja, je šel k Senaki : ter mu potožil. Senaka ga je 'vprašal: "Ali tvoja žena podpira brali mane ?"—"Da pod
flr*. i}*;"-"1* Podpiraš jih li tudi ti?»—"Da, tudi jaz." fe
daj mu je Senaka izročil denarja za prehrano enega tedna ter dejal; "Pojdi in povabi pr vi dan 14 brahmanov, sedem ti in sedem tvoja žena in pogostita Jih. Od drugega 'dne dalje pa povabi vedno enega manj, tako da sta sedmi dan samo še ava brahmana vajina gosta eden tvoj in eden ženin prijatelj in ko zapaziš, da je oni brahman, ki ga je povabila tvoja žena, stalni hišni gost, mi to povej!
Brahman je storil tako ter šel potem k modrecu: "Sedaj
OFlTv^r i. ^ DONALD» PREMIER ANGLEŠKE
T^ VLADE, ki pride to jesen na obisk v Zedinje- . - -........—.u. oeuaj
ne države z namenom, da pripravi tla za konferenco držav I 8em na6el brahmana, ki stalno z najjačjimi mornaricami, na kateri se bi sklepalo in res 1 hodi k nhpH" " sklenilo zmanjšati vojne flote ter napravilo konec oboroževalni tekmi. Mac Donald in njegov kabinet ima polne roke posla s težkimi razmerami v Angliji, s plemenskimi boji v 1 alestini, reparacijskim vprašanjem itd. Delavski svet mu želi mnogo uspeha.
uu^uucnc uu moiKin. vsak * .	,7--------- f*i
Kozak se je moral zavezati, da «»^»ve&ne ljudi, ki malo ve- Jos. Suchys živi brez žene ali v celibatu, i ° K.ozaluh' 80 slednji zelo1
^ • » • «v • v m m' v a a v c% k a % ^ j j ■ ^ i	» — — — - </
tali baš v Kozakih največ obo-|To je bil red, po katerem so ži-1 idea,istični Po svoji naravi rožene zaslombe, todji Kozaki veli Kozaki kot puščavniki ter iVeIiki ?boževaloi junakov. (
so bili razdvojeni. En del je pomagal revoluciji, drugi je hotel obuditi carizem nazaj v življenje. Kozak je bil predvsem vojak. Tradicionalen vojak verjame v moč armade, kateri pripada, ponosen je na "njeno slavo," in logično je4 da pri tem mrzi vse, kar stremi za novem in po uničenju starega.
Razni kozaški rodovi so bili v službi kontrarevolucionarnih generalov, drugi pa v službi sovjetske Rusije. V Sibiriji n. pr. so bili Kozaki v službi Se-menova, Horvata in KolČaka, toda ne vsi. Tudi med Wrang-lovimi četami so bile kozaške . . skupine, toda kozaki kot celota niso nikdar nastopili proti sovjetski Rusiji.
Ime Kozak je tatarskega izvora ter pomeni prostega človeka. Izraz Kozak se je uporabljal za ljudi, ki so zapustili svoje domove ter pričeli živeti nestalno življenje, neodvisno od krai.ev, potentatov in drugih oblasti. Bil je nekoč čas ko je plemenitaš pritiskal kmeta ter je bilo človeško življenje kaj malo vredno.
Na jugu Rusije, predno so se dovolj natančno določile zadnje meje carsk-e Rusije, so od-Sle tolpe onih, ki so se hoteli v jnajstem stoletju iznebiti vsakdanjega življenja. Bili so Rusi, Poljaki in Slovaki in le malo Tatarov. Tatarska primes ni bila močna v času, ko bo postali Kozaki sovražniki tatarslcih tolp, vpadajočih v Evropo.
Trinajsto in štirinajsto stoletje je videlo Kozake razvite v občinske zadruge, ki so se nahajaie v bližini reke Dnjepra in njih člani so z neprestanimi pohodi stražili mejo.
Straže cowboyev na južnem Zapadu naše dežele, ki sedaj že izginjajo iz ameriškega življenja, so bile takorekoč Kozaki po duhu. Člani te straže so postali kavaleristi, rendžarji v Texasu.
Kakor je bil skrajno neprevidno vprašati kakega cowboy a po njegovih družinskih razmerah, tako je bilo tudi neprimerno vprašati Kozaka po njegovih prednikih. Bili so to ljudje, ki so pustili za seboj prijatelje in domove, ker so bili razočarani v življenju ali oa so izgubili vse v igri usode.
M«ed Kozaki je bilo seveda tudi dosti kriminalcev. Kakor-hitro pa so se vpisali v kozaško vojsko, so pustili za seboj vso preteklost. Nekateri so bili iz-fnanci iz političnih ozirov, dro-»e pa go zasledovali,ker so vzeli v svoje lastne roke maščevanje storjenega zla. Kaj pa je sploh ležeče na imenu, po vsem tem? Kaj je bolj primernega kot izpremeniti ime, pod katerim so človeka poznali v prejšnji družbi in prejšnjem krofu? Ko so prišli državni uradniki popraševat med Kozake
se borili kot demoni.
Ko so potekla stoletja, so se izvršile številne izpremembe.
Kozaki so dobili svoje družine in svoja lastna domoyja. Sprva so pošiljali mlade koza-
21. A	__ J________,
ter Celo
sanjavi so ter so imeli celo vrsto idealov, katere so opevali v bajkah in pesmih.
Iz davne preteklosti se dviguje podoba Mazepe, junaka step, ki je postal predmet ene najlepših pesnitev angleškega
Kača v vreči
¿ke dečke na drzne pohode^in	Bvrona
m ga sis.ema kavalerije na ave- j * ^"h/. • tu. ki bi bil bolj uspešen, kot'	J6J"\ro)*n na„dT
ie bi, ta stan kozaákl red. Ta- ^rr^^Bir.^^'^^^?,;
Staroindijtka pripovedka.
2ivel je star brahman, ki je beračil po svetu. Ko si je prihranil tisoč kahapanov, jih je dai shraniti pri sosedu brahma-nu ter se zopet oddaljil po be-raških potih. Medtem pa je prvi porabil izročeni denar. Namesto denarja je dal beraču svojo hčerko za ženo. Ta pa
stopke0 pmU^bli^^ T6"	•	Je bila zelo mlada in neutešlji
stopke proti obljubam ali sla- rona> zap,;ten v ljubezensko1 veifa	» kai kmaln s«
ega nagnenja in kaj kmalu se je spečala z drugim mladim brahmanom. Da more nemoteno uživati srečo, se je hotela iznebiti svojega moia. Rekla mu je nekega dne: "Ne morem več delati; dovedi mi sužnjo!"
stopke proti obljubam ali sla
bo postopanje z revnimi in za-	.	, ,
liranimi neposredno s smrtjo.	k,,^* P'!me-
Obsorlbe Vo bile izvrševane tlfl n " T Za na mestu in v tem oziru so ob- ^'„i	fu1a *
stajale enake mere kakrSne so „U	^t-*"
še pred kratkim obstajale med nakar 80 88 P°Knah v »t6"
cowboyi našega zapada	I S tem naj bi bila doletela I'.'S 4im * bom P« pl»«»l ji
Zmisel za prav.co in krnico.'Ma u Jda Zgodovinsko Je odKovoril brahman. "Pribe-k. je tvorila osnovno vero Ko- te stv^ri njso uteme^jean°e '""" rači si denar ter mi io dovedi-" zakov. je ojačila nj.h naravni dar . ^otovo da-je moral -"D°t>ro, Pripravi mi vse p.
V8'ed t6Ka ^ bež»'	radi pregre-	«« Pot!" In dala mu je
cina ziv jenja	,škoy ter g, igkati tj usnjato vrečo, ki jo je napolni-
B.oi sirazniKi meje so Koza- gtepah med
Kozaki. Postal je praženo kašo.
ESSE Mffj^jii«: ^
¿osi k^-ssv a vseh -H s
Carigrada P prav do vrat Mazepa je 2elo p«^., .uinja. Domov gr^de ae je u-
Ti drzni stenni ieideci «o se CarjV Petru ve«kemu v boju «Uvil ob vodi, odprl usnjato
pojavljal? Dovsod nl^Ti ^ier pr°U Turk°m ter je bil od car- VreČ°'	nek*>
L fih Saf^ali rS«IH ^ ja imenovan ZR ukrajinskega Uel po vodo, ne da bi bil prr
reveže a blfi so strah^kneZa" Zadnja leta mojega zopet zvezal vrečo. Črna kača reveie, a bili so st.ah bogat.- ijvljenja ge je pridružil pa, ki je bivala v drevesni vot
švedskemu kralju Karolu XII. lini. je zavohala praieno kaš
^flTdomovU	J P°" »»«J njegovi strani proti zlezla v vrečo, se naužila kaše
"Turke in Jdruge iztočne na ^^paff mo^?tS o^l^T
svoje Imuf°ter se °ddaijii
vali Kozaki roparje. Zaradi v,0Ka Kozakov
v dobi mo- Na poti skozi gozd pa ga je
... ...	j »• i	"»Rfl	v uuui mo-1 A^n uuu
mimikah' toí^HÍ' ^ernega Carizma je bi,a seveda na«ovoril° d«veano boian-marsikatera karavana ie izgi- druga¿na, a 2 uspehom rugkelatvo: "Brahman. če se na potu
nila brez sledu.	revolucije se je zopet izpreme-
Dobljeni plen so razdelili so- njja
razmerno po junaštvu, ki ga je,	_
pokazal ta ali oni tovariš v	,
boju.	Ruska naročila v Zedinje-
Ena najslavnejših slik iz ko-zaškega življenja nam pred-	fllh drZHVah
stavlja zborovanje Kozakov,'	_
na katerem delajo načelniki m «T, . . A » »^„¿i,
račune ter jih diktirajo noseb- Trgovski krogi Sovjetske u- svetnik ----------- ----
ni m nififlriem	" 80 meseca julija t. 1. naro- Ko je brahman videl toliko
Nad skupTno pisariev in voj- «j14 v Zed; driavah raznega 'judstva ki je drvelo k prosto-
skovodij pa se zbira vesela b'a/a " ^ l	LTl L tn/»^
oijca	ti >20,000,000, kar je več kot Je vprašal mimoidoče, kam
Obleka Kozakov je dobila katerikoli meaec poprej, odkar Rredo. In povedali so mu, da
so na vladi komunisti. Okrog pndiga danes modri Senaka.
ustaviš, boš moral umreti; če prideš pa domov, bo morala u-mreti tvoja žena!" Izrekši te besede je izginilo božanstvo. Ves preplašen je brahman dospel do mestnih vrat.
Bil pa je ravno postni dan. Na ulici je pridigoval kraljevi Bodhisattva - Senaka.
tekom let več ali manj gotove
Kozake
predpise. Vidimo Kozake v »» odrtotkov blaga je vzela Br.hn.an ilje^tedaj mUlil: «Ce
dolgih suknjah, rjave ali žele- ?0V£Uk,\ ^Kovska oblaat na J®	k»«"»' pravijo tedaj
.	kredrt. ostalo je Dlačala v iroto- bo pač mogel osvoboditi
bojazni." In pristopil je k zbo-rovalcem ter, držeč svojo vrečo na ramah, poslušal propo-
ne barve, z visoko kučmo iz kredH' °*Mo >e P,ača,a v ^oto ovčjega krzna ter močnim pa- vinl* som, ki vsebuje naboje.
Kozak kaže vse znake vojaškega izvežbanja. Današnji Kozak je pravi vzor elegantnega vojaka, v primeri s tem. kar je bil v prejšnjih časih. Njegova obleka je preprežena z zla*
pa ga je zapazil Se
OGRCftlNA PRODUKCIJA
AVTOMOBILOV.	ved.
Statistični biro trgovskega Tedaj	<r_ _
departmenta sporoča, da je bi- naka ter si je dejal v mislih: lo v prvih sedmih mesecih te- "Vsi me poslušajo radostni in ga leta izdelanih v Zed. drža-' vzhičeni nad mojimi besedami, Hmi vr-vinorni in i«hii» U nlrr« vah 3.723,723 motornih vozil, le oni brahman tam je žalosten ilnlTdr!™!" gAh])* je okra to je osebnih avtov in truckov, in potrt. Oprostim ga žalosti." Pn* 7 r*	kar je več kot kedaj poprej v In ogovoril vn je: "Brahman,
enaki dobi.	|j*z sem modri Senaka. Osvo-
V Kanadi je bilo v Istem ča- bodim te žalosti. Le zaupno se su izdelanih 205,822 avtov in truckov.
šena z dragulji.
V prejšnjih časih je nosil kozak surovo obleko, a glede svojega orožja je bil vedno skrajno natančen.
Brezprimerna je bila njegova izurjenost v streljanju in to celo v slučaju, kadar je jahal v najhujšem diru, prav kakor opazujemo danes pri pastirjih
obrni do mene."
Brahman mu je razodel, kaj
Mni|«a ? CmUsd«.
S«j« kUb. it. s? JSZ. — vrfe TMk prvi p*t«li ob 7:30 •▼•¿•r in ftak* lr*t ■	. _____n «dalj« ob SiSO popoIHn. v blobo
Po tem ali onem Demetriju ali na zapadu Združenih držav. | jU. Fr^toHb * SU*. n.rod	______ a	ol v nu
Ivtnu, so Kozaki majali z gla- Kozaki so bili tekom stoletij pMj7>iixjV i^n7TT. V. u jT hu ve« dogodek, kako je brah-vsmi, kakor da ničesar ne ve- izurjeni borilci in njih ročnost f#l	^	^j» ¡man pustil odprto vrečo, ko je
do. Vsakemu novemu prišlecu v rabi orožja Je bila posledica *lUti*»o *««•>• ir « borbi m «.i. šel zajemat vodo, in kitko je
mu je medpotoma reklo drevesno božanstvo. Tedaj pa je Seneka zapazil vrečo na brah-manovih ramah in takoj se mu je dozdelo: "Tu notri mora biti kača!" Predstavil si je v du-
vanjo zlezla kača, ki bi ga pičila, ko bi posegel v vrečo. "Ta kača," si je mislil, "mora biti pogumna in neustrašljiva, zakaj še ne zgane se, čeprav jo v vreči premika s hojo.
Vprašal je brahmana: "Ali imaš kašo v vreči, brahman?" —"SaZ^Kje si takrat se del?"—"V gozdu pod dreve vesom."—"Ali si zavezal vrečo, ko si šel pit vodo?"—"Nisem je zvezal."—"Pa si vendar, ko si se vrnil, pogledal v vrečo?"— "Ne, zvezal sem jo. n$ da bi pogledal noter."—"Brahman, prepričan sem, da je zlezla v vrečo kača, ki jo je privabil vonj pražene kaše. Vzemi vre čo raz ramo. postavi jo sredi zborovalcev na tla, odreži zaveze ter odstopi za par korakov! Potem vzemi palico in u-dari po njej! In videl boš, kako se pojavi sikajoča knča. Prost pojdeš domov!"
Brahman je vse tako storil, kakor mu je svetoval Senaka V zahvalo mu je hotel podariti onih sedemsto kahapanov, ki si jih je priberačil. Senaka pa je zavrnil darilo ter mu dodal še 300 kahapanov. tako da je vso ta znašala sedaj 1000 kahapanov. Nato ga je vprašal: "Kdo te je poslal na beraško pot?"— "Moja žena."—"Ali je žena stara ali mlada ?" —"Mlada je."—"Potem pa živi gotovo v prešestvovanju ter te je poslala na pot, da nemoteno uživa na slade. Če ji poveš, da si prinesel 1000 kahapanov, ti jih odvzame ter jih bo darovala svojemu ljubimcu. Svetujem ti, da skriješ denar, preden se vrneš domov."
Brahman je novce skril pod drevesom ter se zvečer vrnil na dom. Žena je bila ravno v družbi svojega ljubimca. "Žena," je zaklical brahman, stoječ pred vratmi. Komaj je slišala njegov glas, je upihnila luč, odprla duri in ko je vstopil brahman, je brž onega porinila skozi vrata, rekoč mu, naj pred vratmi počaka. Stopivša v hišo je najprvo pogledal» v vrečo in ker tam ni nič našla, je vprašala: "Kaj si vse priberačil, brahman?" — "1000 ka-hapanov." — "Kje pa jih 1-maš?"—"Skril sem jih pod tem in tem drevesom. Jutri greva
hodi k obedu." Bodhisattva si je dal privesti tega brahmana mu rekel: "Ali si ti onih 1000 kahapanov. ki so last tega brahmana, vzel izpod dre vesa ?"—"Ne, modrec." — "Ti gotovo ne veš, da sem jaz mo dri Senaka. Jaz že napravim, da prineseš denar!"—Tedaj je oni ustrašen priznal, da je vzel denar. "In kaj si storil z de-narjem ?"—"Skril sem ga na isti način." Tedaj je modrec vprašal starega brahmana : "Ali hočeš obdržati ženo, ali hočeš vzeti drugo?"—"Obdržim jo." Bodhisattva je tatu prisilil, da je brahmanu izročil! 'kahapane ter ga izročil sodi-
4 The Milwaukee Leader
Nujv^jJ ameriški »ocuili«ti*ni dnevnik.—Na*očninat $« nu leto, zm pol leta, $1.60 za tri mesece.
Naslov: 52S Juneau Ava. MILWAUKEE, WIS.
1 .............»-Trrrrrnraawjuajj
*
PericTs \
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndal« Ave., Chicago, III.
Tel. Crawford 1382 Pristna in okusna domača joHil« Cono šmarna. Potraiba točna j; »»«»»»»»♦»♦»»« M M..........
Ako hočete biti
DOBRO ZNANI morate biti
ČEDNO OBLEČENI
in da ste čedno oblečeni, morate nosili
OBLEKO NAREJENO PO MERI iz čistega volnenega blaga
ir $25.001
John Močnik
6517 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
Tel.: Rand. 3131.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE I SLAN D AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi
tiskamo * Slovenskam, Hrvaikom, Slovaškam, Čoškom, Poljakom kakor tudi v Antlaskam in Nomikom josilra.
Naia poaobnost so tiskovino Ka droit*a ¡a tr«o*co. ................................................
Znani so nam ljudje,
ki so marljivo hranili dolga leta, pa so svoje prihranke s«ubili radi neopresnega vlaganja.	•
Zakaj ne bi upoštevali naših nasvetov in vloiili svoje prihranke v sigurne investicije?, kajti to je naia naloga.
Na razpolago smo jim vedno,
Kaspar American State Bank
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, OLL.


r n i f i i ' i n i\ i. v
HANS KIRCHSTE1GER:
POD SPOVEDNIM PEČATOM
(A'umam, fosioi-emii t.. A*.
Ié
Misel na cerkev ga je zopet zdramila iz p regresu i h sanj, ki so ga bile človeka obšle. Zopet je duhovnik, samo duhovnik, ki pozna svoj poklic in svojo nalogo. Ln že piše svoje ponižno poročilo veličastnemu škofijskemu ordinarijatu o samomoru dekleta, ki je bilo klican© na sodisče, pa naznanja, kako je po nalogi poavteiue oblasti oskrunjena posvečena zemlja in kako se je sam zaman trudil, da bi varoval pravice svete cerkve.
Mnogo pol je popisal. Približevala se je že polnoč, ko je ¿e enkrat prečital svoje delo in ga zložil v zavitek kot poštnine prosto versko ¿^var. Ze tn dni se ni smejal, sedaj pa se je moral; tako spretno je sestavil svoje poročilo, da aa mora prikazati škofu, ne da bi se bil količkaj hvalil, kot najmarljivejši in naj-zvestejši sin cerkve.
Sedaj mora skrbeti za to, da si pridobi zaslug in da postane župnik v Gospojni, ako se ne vrne stari dušni pastir, ln to je nad vse verjetno. Aukin samomor je silno škodoval župniku. Kdo naj sedaj očisti župnika suma, da je zapeljal osebo, ki ne more več govoriti ? On, Gros, pač ne more tega nikakor storiti. On ni pripravil škofa do tega mnenja, torej tudi po kigvoriju ni dolžau, da bi prepričal ¿kofa o nasprotni resnici. Se ne sme ne, kajti škofov inkvizitor ga je„za prisegel de silentio in prisego mora spoštovati kot sveto.
Zaboga, kako slabo bi se bila ta stvar razvila zanj! Ako bi bila Anka izvedela, da se nedolžnega župnika po krivem obdolžuje, bi bila v svojem strahu vendar lahko povedala resnico, da bi bila rešila ljubega dobrega gospoda. In tedaj bi bil izgubljen on sam. Ah ljubi Bog je vse lepo uredil in zato tudi ne pogubi Ank*e- zaradi samomora. Saj je storila pravzaprav dobro delo. S svojo prostovoljno smrtjo je obvarovala enega najboljših cerkvenih služabnikov sramote. Tako je povsem mimo zaspal, se preden je domolil očenaš za Anko . •
1 jenka pa je ležala, od mraza vsa otrpnje-na, še vedno na grobu svojega dekleta.
Ko je šel gospod upravitelj drugega jutra v cerkev, da bi opravil sveto mašo, je šel mimo Ankinega groba. Že se je hotel ustaviti, da bi izmolil de profundis. Ali prihajali so ljudje, ki so hoteli k maši. Tudi cerkovnik je stal med vrati zakristije. Pravočasno se je obrnil na drugo stran. Kaj bi rekli ljudje, ako bi, preziraje cerkveno zapoved, molil nad grobom samjKnorilke ?
Spomniti se je pa hoče pri sv. maši pri me-mentu. Toda. resnično; tudi to prepoveduje cerkev. Za aamomorilca ni svete maše. Tako bi bil on, zvesti sin cerkve, malodane pozabil tudi na prepoved in obremenil z grehom svojo vest.
V vasi je vladal cele tedne silen nemir. Mrtva Anka ni dala niti v grobu splašenim ljudem miru. Strogo prepoveduje cerkev, postaviti samomorilcu križ na grob. In vendar se je našlo vsako jutro tako znamenje na Anki-nem grobu. Križ je bil sicer le zvezan z vrvjo ali za silo zbit z žrebljem, ali bil je vendar križ. In dsairavno ga je cerkovnik, razjar jen zaradi take skrunitve groba, vselej izpulil in vtaknil doma v peč, so vendar našli drugega jutra zopet križ na p rok let em grobu.
/tko bi bil imel kdo dovolj poguma, da bi bi šel o polnoči na grobje, bi bil lahko opa-ziVkako ae je prikradla Lenka iz ubožnice ter je vtakjiiiaikJ/ub cerkveni prepovedi s tresočimi rokami sveto znamenje odrešenja v grob svojega otroka. Našel bi bil lahko krvave sledove njenih prstov, ki so razpraskali zmrznjeno zemljo da je mogla vsaditi križ vanjo.
Toda na Lenko ni mislil nihče. Brezbožna o.«**>a sploh ni prihajala več v cerkev, odkar sta jo bila dva duhovnika pahnila iz župnšča.
To skrivnostno zatikanje križa je prenehalo &ele tedaj, ko je dal mlinar na svoje stroške l <»staviti lep kamen na grob. S tem spomenikom si je pa pridobil več prijateljev v občini, kakor s poJ»ti*r.o čitalnico in ta nagrobni kamen je bil temeljni kamen njegovi ponovni županski Časti
•	.	xxni.
*	Minul je Božič in s strogim mrazom je novo letb nastopilo svojo vlado. ?,e tretji mesec je selel župnik Uercog v svoji goli samostanski oellci. l/epa je tudi zima na planinah, kadar pteiejo snežinke veselo okrog potnika; prijetno je v najmanjši izbi ubogega drvarja ob veliki, topli peči Ali težko, da prebije Her-cog zimo v samostanu. Že cele tedne ne vidi niti mračnega neba. Kakor prst debela skorja pokriva njegova okna in sredi poldneva plava v njegovi celici otožna večerna tema. Na golih stenah se svetijo milijoni ledenih kri-stalov, (ki so se *am sesedli od njegova diha.
Kakorkoli je bil mrzel zatohli ječni zrak, vendar je bil sh hujši mraz v njegovi duši. Dokler ue prizna skesan škofu svoje krivice, ni zboljšanja **nj. In včasih se ga je polotil obup tak0f <J* bi bil priznal nestorjem greh, le da bi ae ro4il svojih muk. Samega sebe sme založiti, tudi če je nedolžen; pravih krivcev pa 11 e sme imenovati nikoli, ker mu brani 8povedni pečat. Led na oknu se staja v top lem pomladnem sijaju, ali njegova usta morajo biti kakor večne naslage ledenika.
Prevelika >e bila izkušnjava, ne da bi prelomil spovedni pečat, ampak da bi izrekel mea culpa, kakor je hotel škof. gamostanski m*mihi hi si bili kaj radi pridobili škofovo tagnenje s veliko saalvgo, da so izoreobmili trdovratnega ifrešnika. Za samostan in zs njih način dnhovnih vaj bi bila to posebna ČSJt.

Vse mogoče so zato že poskusili nad zakrknjenim grešnikom. Pogostoma je prihajal
tolsti menih v njegovo celico in mu je zapovedoval, naj se sleče. S krepko roko je vihtel bič, da bi izgnal duha ošabnosti iz tega, od lakote in jetniMva oslabljenega telesa.
Ali zakrknjeni grešnik se ni dal pretepati. Enkrat je celo iztrgal menihu bič iz posve. čene roke, zdirjal je iz sobe in se je branil z bičem vseh menihov, ki so ga hoteli zadržati. Hotel je zbežali. Ali pri zaklenjenih samostanskih vratih se je nezavesten zgrudi.
Ker se ni dal prostovoljno izpreobrniti, je bilo treba porabiti silo za rešitev njegove duše. Slekli so ga. Dva meniha sta ga držala in dočim so ostali prav počasno in pobožno molili misereve zanj, mu je razbijal vodja duhovnih vaj hrbet, da je tekla kri curkoma.
Tudi to sredstvo, ki je sicer takoj izpre-obrnilo vsakega duhovnega grešnika, je ostalo brez uspeha. Samostanu je povzročilo celo izgubo. Mladi menih Lukež, marljiv in upov poln mladenič, ki je pri bičevanju prav močno držal nedostojnega župnika, je slekel ku-to, izstopil je iz samostana in ci služi sedaj pri odvetniku kruh kot pisar. Tepeni župnik ga je pogledal s tako resnim in žalostnim pogledom, da se je dvignilo v njem prepričanje, da se pravemu Bogu ne služi tako, kakor je po škofovi želji navada v samostanu. Bogu na Čast je hotel žrtvovati .samega sebe, ko je vstopil v samostan, našel je pa tukaj samo fanatično uslužnost za škofa.
Tak človek, ki lahko z enim samim pogledom zapelje meniha, da prelomi samostansko obljubo, mora biti obseden od hudobnega duha. Stari,- svetniku podobni oče Damjan je že davno dejal, da mora imeti trdovratni molk nedostojnega duhovnika svoj vir pri hudiču. Iz starih samostanskih spisov, shranjenih iz dobe, ko je bila sveta inkvizicija še v rokah menihov tega samostana, je vedel, da zapira hudič sam ljudem, ki jih je obsedel, usta. Hudič pa ima še vedno tisto moč kakor nekdaj, ko je sveta cerkev neprizanesljivo sežigala njegove prijatelje. Se celo povečala se je sedaj njegova moč. kajti sicer ne bi bil papež zapovedal, da mora vsak duhovnik, kjerkoli je na svetu, moliti po vsaki sveti maši: M . . Strmoglavi satana in o-stale hudobne duhove, ki hodijo v pogubo duš po svetu, s svojo božansko močjo v pekel." Gotovo je preskočil eden izmed tisočerih hudičev, ki so se naselili v župnikovem telesu, na očeta Lukeža in je smuknil vanj.
Da, tako je moralo biti. Zaman ni dal Škof tiskati posebne knjige za svoje duhovnike, v kateri je natančno opisano, kako se lahko izganja hudiča iz ljudi. '
Seveda se izmed tisočerih duhovnikov komaj eden lahko predrzne, na ta način izganjati hudiča. Peklenski vrag ne pozna namreč prav nič molčljivosti, pa očita svojim mu-čiteljem vse grehe. Niti spovedna tajnost ni sveta hudiču; najskrivnejše duhov niške grehe spravi na dan.
Do dobrega so bili sedaj vsi menihi prepričani, da je župnik obseden od hudiča, morda celo od tisoč hudičev; toda teh hudičev se vendar niti eden ni predrznil zakleti in izgnati.
Končno pa se je vendar stari oče Damjan polotil tega nevarnega dela, na katero se je pripravil s tridnevnim postom. V vseh mestnih samostanih so molili, da bi se posrečil izgon hudiča in škof je dal pogumnemu eksor-cijantu svoj posebni sveti blagoslov.
Toda ubogi pater Damjan se je namenil storiti več, nego je mogel izpolniti.
Ko je častitljivi stari mož, ki je imel v nasprotju s tolstim voditeljem duhovnih vaj znamenje svetosti na čelu, vstopil v celico, se je župnik globoko poklonil pred starim duhovnikom.
Toda ko je praznoverni mož začel svoje latinsko zaklinjanje in rotenje hudobca, je župnik šele izpoznal, kaj hoče. Seveda, to je knjiga za izganjanje hudiča, ki jo ima duhovnik v svoji tresoči roki. Predooro jo jc poznal, kajti tudi njemu so jo bili poslali od školijskega ordinariata in s položnico c. kr. poštne hranilnice jo je bilo treba plačati.
Takrat se je moral od srca smejati tej tes ni združitvi srednjega veka z dvajsetim stoletjem.
Knjigi, v kateri je bilo črno na oelem zapisano, kako se pograbi hudiča za vrat, je Lila priložena položnica c. kr. poštne hranilnice. To je sililo človeka ne le, da se smeje, temveč tudi da razmišlja.
Takrat se je župnik seveda še lahko od srca smejal ubogemu hudiču, ki je dospel tako daleč, da se spravlja celo c. kr. pošmo hranilnico proti njemu na noge. Danes pa jt dobil zasmehovani hudič roke in noge. pa še s prav težkimi parklji, in dolg, dolg rep. ki se vleče skozi mnogo, mnogo stoletij.
Ko je po nalogu svoje cerkve zvesto varoval spovedni pečat, ker je molčal, ko bi bilo tisoč drugih govorilo, da bi se očistili sramoteče obtožbe, ker je rajši trpel krivico, nego da bi jo komu prizadel, mislijo torej že, da je obseden od hudiča.
Naenkrat je stal prečastni hudičev rotilec zunaj na hodnku. Prav krepko ga je obsedeni pahnil iz celice. "Izženite hudiča neumnosti iz svojih lastnih butic I" je rjovel hudič iz njega.
Zopet je molil eksorcijant in se je postil, preden je začel novo rotenje. Ali zopet je bilo zaman; hudič ni hotel prelomiti molka. Končno je vrgel župnik celo brevir za njim, da je odskočila vezba.
Od tistega časa je imel župnik mir. Vodja vaj je obupa) nad njim, bičali ga niso več; hu-dii naj ostane v njem, ako mu ni preveč mraz v tej ječi.
(Dalje prihodnjič).
Vinko Móderndorfer:
Gorski škrat
j krat pa jim tudi pomaga. Pri-dno koplje rudo, potiska vozičke in se loti vsakega dela v j rovu. V rovih ima rad mir in!
-- .	i ne mara krika in žvižganja.
Koroška narodna pripovedka, stran Pece, kjer je imel zaklad j ygako tak0 motenje miru v Gorski škrat ie že od nekdaj diamantov. Štirje delavci so 8Vojem kraljestvu maščuje na bival v Peci, kjer je stražil šli v tem času od bistriška sira- la na£jn> da pokvari rudarjem zlate in diamantne rudokope. ni na delo v rov Podpeco. Ho- orodjet ali pa jim raztrga tra-Zlato rudo so kopali v krajih dili so že mnogokra; isto pot, ¿nice na pr0gi. Najrajši o-od Pece do Sv. križa pri Belih da jim je bila znana krkor žli- pravlja delo vozača. Večkrat vodah blizu Mozirja. Neki ca, s katero so vlak dati jedli. je ¿e preVažal za pridne ru-podjetni človek je našel pri Nikoli še niso opazili med potjo darje rudo na Petričevem v Sv.^križu zlato rudo, si najel votline, ki so jo to pot zagleda jaZbjnj ^)izu Gladovnega stu-delavcev in pridno izkopaval li tik ob počivališču.. Stopili denca> Tam ga je videlo tudi j zaklade. Gorskemu škratu je so v votlino, ki je bila tako neko dekle, ki je paslo kozo. bilo po volji, da so izkoriščali nizka, da so se mo.aL sključi- Dekle je ravno pilo vodo iz stu zaklade, posebno še radi tega, ti. Cim dalje so prodirali v denca ki naredi strašno lako-ker so bili kopači dobri ljudje votlino, tem bolj se je večala in j to ¿o se obrnilo od stu-in jim je primanjkovalo kruha,'se je končno rs »širila v ve?iko denca j€ videlo možička z rde-ker je bila mati zemlja preinaj-j podzemeljsko dvora-o. Stene j^p^ kateri je pravkar hna ln neplodovita, da bi jih te dvorane so bile i/ samih di-j zvrnjj voziček in takoj nato mogla preživeti. Tudi podjet- amantov, ki so se dali i. laUko- zopet iZginil v jamo. i niku bi ne mogel česa oponaša- to odkrušiti. ))e'avci so od sa- v rQVU je bij zaposlen mlad ti. Podjetnik je naglo oboga- mega bleska skoraj oslepili. deiavec. p0lnil je deže — ška-
tel, sorazmerno pa tudi posu- Sele polagoma so ¿poznali bo- _z rudo> ki gta vlekla
rovel. Na dobrobit kopačev ni gastvo, ki je Silo nakopičeno. dvu mo£na delavca po motovi-
več gledal, skušal je doseči, da ¡okoli njih. Iz	ji prišel ju _ Haspel _ neprestano iz
' bi mu kopači nagromadili čim glas: "Vzemite kolikor ia-'spodnjega v gornji rov. Mla-več bogastva. Najel si je paz-|bite za življenje-" Kudrrji so demu deiavcu je šlo delo ču-nikov, ki so priganjali delavce'si vzeli vsak po perišče dia- d(yvito hitro izpod rok. Komaj k delu noč in dan. Kopači so mantov. Polomil sc jih je pa gU privlekla oba vlačilca polno izkopali gospodarju vsak dan lakomnost., N:so se zadovo^ili	y Kornjj roVt je že vpil
ogromne množine zlate rude, samo s periščem diamantov, nakiadalec spodaj: "Gotovo! sami so pa postajali vedno bolj katerih vrednost bi zanostova- y|ecjtaj" (Fertig! Auf!) Dru-
izmozgani, suhi in bledolični.
Neki delavec je imel veliko družino. Ko je prišel za deset
la za življenje stotero družin, temveč so si napolnili tidi vse žepe in nahrbtnike. Kadi lega
gim delavcem se je čudno zde lo, kako more slaboten fant tako hitro nalagati in si vrhu
uruziuu. IVO JC puaci t>a ucorv . w	. ..	Mil	«UHO HOIRKOU »I. «»
ur na dom, ga je deca vedno I Je Korski škrat jezen pr letel tega še vege,0 prepevati. Naprosila: "Oče, daj kruha!" On|mednJe ln Jlh	iz votline: Harfani* i* za fanta onravlial
pa nikoli ni mogel nasititi vseh teh mladih želodčkov in postajal je radi tega vedno bolj otožen. Ozlovoljen je dospel po brezuspešni prošnji za povišico plače pri podjetniku nekega dne v rov in premišljeval, kako bi se maščeval za njegovo krutost nad njim, ki mu hoče iz-traditi ženo in nedolžno deco. Zamislil se je nekoliko in obstal pri delu, ko je nenadoma zagledal proti sebi premikajočo se luč. ¿e je hotel s še večjo naglico krušiti kamenje, misleč, da prihaja priganjač paznik. Začudil se je pa, ko je videl namesto bele lučke zeleno. Naenkrat je stal pred njim možiček širokega, stari-kavega obraza, z dolgo sivo brado v rdečih, kratkih hla čah, z rdečo kapico na glavi odet v moder suknjič. Bil je gorski škrat. Vprašal je de lavca, zakaj je tako žalosten Ta mu je potožil vse gorje delavcev, posebno onih, ki morajo preživljati veliko družino. Gorski škrat je nasrvetoval de lavcu, naj on in njegovi sotrpini nekoliko potrpe, češ, da bodo podjetnik in pazniki šča-soma gotovo postali bolj člo veški. Če bi pa ostali še nadalje stari okrutneži, naj jim skupno s svojimi tovariši zažuga, naj bodo pravičnejši sicer bodo svojo krutost še obžalovali. Ce bi bil tudi ta opomin brezuspešen, pa naj trikrat požvižga in on, gorslci Škrat, bo prišel delavstvu na pomoč.
Delavci so se res združili in rotili podjetnika in paznike, naj jim pošteno delo tudi pošteno plačajo, da bodo mogli preživeti «obp in družine. Do-jugli sj bui -ia. p.otiio: zaslužek sc jim ni zvišal, pač pa m je zvišalo število paznikov, ki o strogo gledali, da se kopači liso mogli med delom pogovarjati med seboj in kovati .takšne zarote. Delavca, ki je govoril z gorskim škratom, jej označil podjetnik za hujskača' in mu za kazen naložil delo na1 najtršem kamnu, da se je njegov zsslužek še zmanjšal za tretjino.
Delavec je porabil trenutek ko se je odstranil paznik, in trikrat zažvižgal. Prišel je gorski škrat in ukazal delavcu, naj vzame prihodnjo noč kos ia e rude, v katero naj vtakne hostijo in naj ta kos rude tak', pokoplje v rovu, da bo "mar-tra" — križ na hostiji — obrnjena z glavo proti tlom. Ko je delavec drugi dan to storil, je nastal v trenutku strašen Šum in hrup, da so zbežali iz rova vsi pazniki in za njimi delavci. Sočasno se je izpreme-nila vsa zlatu ruda v ničvreden, trd kamen. Delavec je pa na ves glas kričal: "Defavstvo je ubogo, a sedaj postanete u-bogi še vi, zatiralci delavstva in morilci delavskih rodbin
Gorski škrat je spreniei.il svoje zaklade zlata na izhodnem delu Pece v kamen delavstvu na ljubo in v kaznovanje nečloveškemu podjetniku, nato se je preselil na zapadno
Če niste zadovoljni z malim, pa ne imejte ničesar!" Votlina se je zatvorila in ni je biiO več najti. Diamanti pa so se spremenili v navaden kamen.
Prav tako se je zgodilo e-kemu pastirju na Ovšovi. Ko je zvonilo pri Sv. Duhu v Solčavi poldne, se je odprla v anali votlina, pred katero je stal pastir. Ko je dospel pajcir v
kladanje je za fanta opravljal gorski škrat, fant je samo sedel in prepeval. Kadar je bila deža polna, je prenehal peti, škrat pa je prekinil nakladanje. Škrat je fantu ostro za-biČil, da ne sme nikomur »dati svoje tajnoati. Zagrozil mu je, da bo takoj usmrčen, če prelomi to prepoved. Delavci ao pa neprenehoma silili v fanta, naj jim pove, kako more tako hi-
«— — « ■ ■ j.... r — - —, —---- -----
votlino, je sedel za mizo gorski tro izvršiti delo in si poleg te-škrat, ki je imel samo veliko še prepevati. Bil je pa tr-volovsko oko sredi glave in den in se ni izdal. Ko rado-pred seboj tri polne sode zla-|Vedneži le ničesar niso mogli ta. Gorski škrat je opazil po- izvedeti od fanta, so ga neko željenje pastirjevo in mu radi nedeljo opojili in nesrečnež jim tega rekel, naj si vzame iz so i je izblebetal skrivnost, da deda nekaj zlata. Pastir je ta- ¡a namesto njega škrat, on pa koj stopil k prvemu sodu in si da mu poje. Ko je prišel fant napolnil pastirsko malho z zla-)V pondeljek na delo in je že tom, nato je pristopil še k dru- nekaj časa sam nakladal, ga gemu sodu in si napolnil vse že- je zdrobil razjarjeni škrat in n* knn^nn pa je zajel še iz ga zamašil v dežo ter zavpi! s
mer vedno žalosten. Nekoč je pristopil k njemu škrat in ga vprašal za vzrok njegove čmer-nosti. Delavec mu je potožil vso bridkost, nakar se mu je ponudil gorski škrat ki je izgledal kakor močan in zdrav delavec najboljših let, da mu bo pomagal pri delu, če mu odstopi polovico zaslužka. Delavec je bil s tem predlogom zadovoljen in začela sta delo na skupnem mestu. Izkopala sta izredno veliko in sta lahko računala, da bosta dobila trikrat toliko plače, kakor kak drug najboljši delavec. Delavcem so tedaj izplačevali za-služek mesečno in sicer 8 goldinarjev 33 krajcarjev. Škrat in delavec sta ugibala, če jima bo podjetnik pošteno izplačal zaslužek. Škrat se je rotil, da bo zdrobil podjetnika v soln-čni prah, če jima bo kaj utrgal od poštenega zaslužka. Podjetnik jima je tokrat zaslužek pošteno izplačal, delavec je prinesel zjutraj svoj mesečni, zaslužek 24 goldinarjev 99 krajcarjev na delo. Delavec in škrat sta « enakomemo razde-lila goldinarje, kar jima ni. delalo nobenih težkoč. Razdelila sta si tudi na polovico krajcarje. Ko sta sprejela vsak 49 krajcarjev, ostal je ji»na še krajcar, ki ga nista mogla razdeliti. Delavec je trdi», da pripade ta krajcar škratu, ¿krat je pa trdil, da ga mora obdržati delavec, delavec pa zopet, da ga mora vzeti Škrat. Škrat pa se je naenkrat izpremenil v svojo navadno podobo z rdečo kapico in s svečanim glasom rekel preplašenemu delavcu: "Ker si pravičen pri delu in pravičen kljub svoji bedi še pri krajcarju, imej ti vse, jaz ne rabim imetja." Škrat je iz-ginil, onih devet in devetdeset krajcarjev pa se je izpremeni-lo v 99 zlatnikov.
pe, končno tretjega soda poln klobuk. Škrat je jezno zarenčal: "Po-žrešnost se kaznuje!" Pastir se je naenkrat zavedel na prostem brez malhe in brez klo-
fantovim glasom: "Gotove! Vlecita !M Ko sta delavca dobila dežo v roke, sta našla v njej mladega delavca mrtvega. Bil je delavec, ki je imel ve-
Nad pol milijona tkalcev v Angliji se je vrnilo na delo
buka in je zaman iskal votlino, liko otrok in radi prenaporne-Žepe pa mu je težilo navadno dela in slabe plače ni zaslu-kamenje.	| iii toliko, da bi mogel vzdrže-
Gorski škrat večkrat nadle- vati sebe in svojo druiino. Bil guje rudarje v rovu, mnogo- je zavoljo teh neznosnih raz-
Stavko tkalniških delavcev v okrožju Lancashire, ki se je pričela koncem julija, je bila končana 19. avgusta, ko se je nad pol milijona stavkarjev vrnilo na delo, medtem pa je začela delovati posebna komisija, ki bo izrekla svoj končni odlok v spornih točkah, katerega so obljubili sprejeti tovarnarji in delavci.
'V/T ^ ttVr r/rr rMV^r f/tK&Sf* * V/T iVž. ¿VA
Studenec političnega in socialnega znanja
je socialistična literatura. Najboljši politiki v meščanskih strankah so ljudje, ki se zanimajo za socialistično literaturo. Socializem študirajo zato, da se o njem pouče ter se potem proti njemu bore z dobro preštudiranimi argumenti za ohranitev privatnega lastništva in obstoječega družabnega reda. Seveda ne dosežejo pri zavednih socialistih ničesar s svojim argumentiranjem, toda drugače je z nepoučeno maso, katero jim je lahko odvrniti.
Kaj je pravzaprav socializem? Koliko slovenskih delavcev more dati v diskuziji z nasprotnikom na to vprašanje povoljen odgovor? Vsakemu slovenskemu delavcu je čisto lahko argumentirati z nasprotniki socializma in mu pridobivati novih pristaiev, če je naročnik in tudi ČITATELJ Prole-tarca.
Socialistična literatura se ne tiska za profit, kakor se tiskajo in izdajajo kake kolportažne knjige in poneumnjrvalni časopisi, ampak zato, da jo delavstvo čita in se izobrazuje.
PROLETAREC prinaša razne članke, ražprave, odlomke itd., za izobraževanje slovenskega delavstva o socializmu.
PROLETAREC je potreben socialistični propagandi in slovenskemu delavstvu sedaj ravno tako, kot kdaj poprej.
Dobivajte Proletarcu novih naročnikov in jih navajajte, da list tudi čita-jo. Hranite številke Proletarca, da jih ob priliki prečitate znova.
Vi, ki ste že naročniki, ki že posedujete znanje o socializmu, sodelujte v agitaciji za razširjenje Proletarca med tistim ljudstvom, ki se ga vsled svoje nepoučenosti brani, kakor se brani bolan otrok uživati zdravila. To ljudstvo potrebuje zdravil, potrebuje socialistične literature.
Ne strašite se agitacije za stvar socialističnega tiska!

V f	*±
Arfcadij A**rč.€iko—C. K.1
Pravljica o slepcu in pravičnem
vladarju
..	"ni »zkoriičal. Vsakdo drugi na po.epa po cesti, zg:abite to
Kraljevski nasadi so bili njegovem me tu bi de.l vse kri- btš.ijo za oviatnik in odvlecite ravno odprt» in mladi pesnik tike in piratelje zapreti in za- jo na stražnico!" Ave je vs.opii vanje. Ko se je povedal bi prebivalstvu, da ku- Mln kaj de ne bo hotel?"
puje samo njegove knjige, I "Kako? Ne bo hotel? Potlej vsak človek vsaj eno na dan, jih pa nekoliko udarite, sunite,
C* SENIOR,
novi tajnik socialistične stranke, apelira xa sodelovanje.
malo sprehodil po peščenih stezah, je leno sedel na klop, na kateri je že sedel starejši gospod s prijaznim obrazom.
Stari prikupljivi gospod se je obrnil k njemu in ga čez nekaj časa vprašal: "Kdo pa ste?" "Jaz? Peijiik Ave.M "Lep poklic," se je nasmeh« nil neznanec. "Zanimiv in dostojen."
•'Kdo pa ste vi?" je vprašal Ave. "Jaz ?—Kralj!" "Te dežele?"
DOPIS
UNIJSKI ZNAK GLASILA J. P. Z. S
Milw.uk««, W»s.—Nerad izrabljam
r»i	o . „ . . • M »i- kolone v tem listu za osebne poltmi-
Clarence Senior, k, je prešit ke# to<|tt v	Mm J ^
mesec prevzel službo tajnika mn ^riti, ker se lastnik tukajinega ameriške socialistične stranke, slov. lista poslužuje lati, da bi nafte je takoj -Z vso vnemo lotil P^H n« članstvo J. P. Z. Sloga na-
težkega dela. Razposlal je »*čen ** "»Uskega snaka, katerega je izgubil po lastni krivdi.
KONCERTI BANOVCA IN ROPASOVE.
mnogo osebnih pisem in nasto-
Predvsem ne omenja, da je imel
mesto zajtrka. Ave se je pre- brcnite! In videli boste, kako pil na *tevilnih «hodih, sestan- moj ftmr<lj4i -1B pri mwi skJoz magal m ni izdal takega zako- bodo tekli!"	' 1	u ~ J
?a- lz<J»J P» je—kakor je re- | Ko je Ave preiskal zakon o *raUu—zakon o spremlja- obrambi slepcev pred zunanji-nju slepcev po stražnikih in mi silami, je sedel k svoji kraa-njih varovanju pred zunanjimi ni kraljevski mizi in se je raz-ailanu kot so: vozovi, konji, ja- jokal.— meinpodobno.	| Neko roko je tedaj začutil
,Je »tal Ave pri oknu v na glavi:
"No, kaj pa je? Ali nisem rekel, ko sem slišal o varstvu slepcev Ubogi slepci! Poglejte! V celi zgodovini o varstvu slepcev so ti ubogi slepci vedno propadli in jaz sem ima-
svoji kraljevski palači (bilo je to četrti dan njegove vlade) in gledal je razburjen na ulico. Naenkrat je Zagledal diven
_________________prizor: dva stražnika sta vle-
"Seveda! Katere druge pa?" k,a ZA ovratnik človeka in tre-In ravno tako je Ave odgo- *a Je brcal. Z mladeniáko voril velikodušno:	hitrostjo je Ave stekel na u-
"Enako dober poklic! Zani- I,ro-mrv in časten!"	"Kam ga vlečete? Zakaj ga
"Oh, ne govorite tako!" je ,0^ete? Kaj je naredil? Koga vzdihnil kralj. "Časten že mo- ->e «M ?
goče, ali o zanimivosti pe vem "Ničesar ni naredili" je od-ničesar. In rečem vam, mladi «ovoril stražnik, mož, da kraljevanje ni tak i "Zakaj in kam ga torej že-med, kakor si milite*"	n«*e V9
Ave je stisnil roke in zakli-1 "On je, visokost, slep! Mi ga cal začuden:	zato—po zakonu—ženemo na
"To je pa čudno! Doslej se stražnico!"
še nisem sešel s človekom, ki bi	"Po zakonu? Ali je sploh
bili zadovoljen s svojo usodo."	tak zakon v veljavi'"
uln viste zadovoljni?" vpra-	"Seveda! Pred tremi H novi , . ^	.
ša kialJ z lahkim zasmehom.	je bil razglašen in sedai	ni vl»darJL Prepričam smo,
"Popolnoma nič! Včasih me	veljaven *	da Je Postal Ave P° nw>rah tr
kak kritik tako ozimerja, da bi	7oaiiH«„¡ a,^	zgodbe (sam pisatelj morda te
^ jokal"	ciovl • ,,.8e.JC pnjel za	morale ni želel) najboljši soci-
'Torej vidite! Vi imate 10-	:	alist. Toliko, da ne bo kdo kaj
20 kritikov, a jaz jih imam mi- ¡ Zad¿^erja, neki potte-l*™
.	..„' ni državljan, govoreč:
Ubogi zaslepljena!	, "Kakšne zakone izdajajo se-
"Jaz na vašem m^tu bi se daj ¡n kaj h	¿
ne bal kritikov," je dodal za-
prav ?"
miáljeno Ave se prikkmil z -Resnično," je r-kel drugi, glavo In rekel z glasom jzku- "Pameten zakon je to. Vsake-
šenega kralja:	ga slepca na ulici prijeti za
"Ves dovtip tiA v izdajanju	ovratnikf fa odvesU Vpolkf
modnh zakonov.	jo ter g|lvmt¡ in brcati
Kralj je mahnil z roko.	cestL To >je zelo modro! In
gal."
"Kako to?" je vprašal Ave, iskajoč klobuk.
"Kako pa bi ne? Enega kritika imam manje. Z bogom, dragi! Ko boste hoteli izvesti kake reforme, kar pridite!"
Toda Ave je beial po stopnicah, kakor bi mu gorelo za petami.
Op.: Ubogi Ave je imel srečo spoznati, da ne dobrodušni kralji n« poedini idealisti niso na mestu, ko je treba popraviti državo, ki so jo polomili nje-
_ __________ _____ __Viti*
kih in oanketih, kjer ie razrv- aoiga leta staino po unijski lestvici
žil svoje cilje za utrditev ame- pi*c*uo ueio, aanoi ga je imel miajii
riške socialistične stranke. iin» kwtwi •« j« tiskarstva od
Clarence Senior je star šele,	leta in sicer,
nt! i 4, - j	u	4 J"-*0 leto «taino v mestni obrtni ioli
26 let, toda je sposoben za toul nMlUlJJ1M tfi ku v moj.
važno mesto. Vzlic svoji mla-itoiej saupaj *u*i ata. lo pomeni.
doeti ima za seboj Že bogate da je Mr. Staut trdil neresnico, ku
izkušnje. Študiral je na kan J« ^^ M bli ^»r. i>a je ix-
saški univeizl, kjer je gradu i-	^Z"*!1* *** ^r
....	i	• » . stvo, da deia sedaj ie pet mesecev v
rai, zivei pa je do pred dvemi ti-kmrni( UUil.0
sta kupila moja sina
leti v Kansas City, Mo. Potem in vrfi tam sam vse delo in ga tudi w	nadzoruje, dasi se Um zahteva sainu
prvovrstno delo.
Priznavam, da so določbe tiskarske unije trde za male tiskarne, obenem pa, da so unijski uradniki zelo toiciaMni in radi pomagajo v težkih zadevah lastniki!, da more voditi je podjetje po ten določbah. Aloj »in je bii sprejet v unijo tiskarjev, inker sem jaz za to prosil, temveč, kot ! je bila po ¿tirih letih učenja to njegova pravica, liai tisti čas pa j, 1 pisiia v veljavo druga določba, po kalerr-¡mora vsak vajenec napraviti poseben izpit. Da se je Mr. Stuu. tukaj posluiil diuge neresnice, lahko , duAfcižcm n pismeno izjavo unijtikit^ uradnikov.
Jaz nisem s tiskarno prodal svojih sinov, toda ker sem spoznal, rlu je napram Mr. Stautu na mestu skrajna previdnost, sem zahteval v po^oui, določbo, katera jamči starejšemu sinu deio za test mesecev, to je skoz ske mesece.
Takoj, ko je Mr. Staut prevzel tiskarno, je moj sin zgubil stalno dele in delal samo po nekaj dni na teden. Mlajšega sina je kmalu od^iovH, oziroma ga je hoteJ odpraviti s plučo , .	i j i •	1 centov na uro, medtem ko je sam
■■■	v. . je Sel v Cleveland, kjer so Ka jemal Gi» dol. t« d. n.ske plač» , nj.
Koliko Amerikancev ŽIVI V uposlile clevelandske unije pri iena, ki pa ni tijfcarka, pa 2b do?,
prosvetnem delu. Tri leta, lo je 90 dol. za oba. Kasneje je Mr. predno je šel v Cleveland, je Suut vtel m°Jemu starejšemu sinu
Milwaukee, Wis.—V nedeljo 8. septembra v So. Side Turn Hall. Vstopnice v pred-prodaji se dobe pri vseh članih slov. pevskih društev.
Shebogyan, Wis.—V nedeljo 15. septembra. To bo ob enem tudi otvoritvena slavnost konvencije JPZ. Sloga. Vstopnice so po 75c in rezervirane $1.25.
Ali se kedaj potrudite, da bi raie društvo oglašalo svoje priredbe tudi v Proletarcu?
CLARENCE SENIOR
inozemstvu.
F. L. I. S.
Department of State je tekom zadnjih dveh let poizvedoval, koliko ameriških državljanov živi več ali manj stalno
¿tu/it».«i	ključ od tiskarne, katerega je no*ii
H	eme, v iepu
osem let. To je pomenilo te-
Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij.
"1* vsega tega ne bo nič 10 nenavadno usmiljeno! Kakšna zunaj Združenih držav.
je vseeno m to nima misla." pasebna pazljivost ie to V	Po P<>ročlllh 8 stranl kaklh
"Ste to že poizkusili?" ,	flPt7	330 ameriških konzulatov v
poizkusili
"Seveda!"
"Jaz na vašem mestu . .
"Na mojem mestu?" je za-klical kraiM nestrpno. "Poznam cftlo vrsto kraljev, ki ao še precej dobri pisatelji, toda ne poznam nobenega pisatelja, ki bi
I Ave je kot burja privihral v svojo kraljevsko sobo in zakli cal:
"Takoj naj pride minister k meni! Najdite ga in pošljite ga sem. To moram preiskati-"
hl
S preiskavo so
to je, potrebe mest in občin Z	veda nezaupnico, nakar je delo pu-
ozirom na njihove upravne si-	stil. Od tega č** je imel Mr. Staut Steme, javne naprave itd., in štiri različne »tavce, kar ptiča, da
si ju pri tem pridobil bogato	Je re»nica	^ m<>j sin, da
znanje. Senior praxi, da se	i« P'^njai najhujše-vrste
J .	j 1 ' . | Poleg dveh sinov sem imel ra^oslie-
mora stranka pred vsem lotiti	nega tudi Joe Matzela, sina slovenjih
dela, S katerim bo pomagala	staršev, kateri se je pričel učiti >
občinam, tO pa bo mogla le,	moji tiakarni in obenem v oblini soli vseh delih sveta je sklepati, da ako si pribori zastopstva v en d*n na teden- Omenjeni ..
število Amerikancev, iivečih v j mestnih upravah. Pred vojno	^^LtMl
inozemstvu, znaša okoli 400,- Je bilo v raznih ameriških me-	no ^ prodal. Mlaj4i njii:ov h[..lt
WAUKEGAN, 1LI__KmmUr—-
ca JSZ. mm Wi»con»»»-lllino4« v dalj« 20. ••ptambra.
Oktober.
CHICAGO. I LI__V mM j« 27.
•Ictobra dramska pradiUva klvba
St. 1 JSZ. ▼ dvorani ČSPS.
WEST ALLIS, 1LI__V soboto vočar 12. olttobra domača *aba-n kluba it. 180 JSZ. v Kraljavi dvorani.
BLAINE. O— Konfaranca JSZ. sa vzhodni Ohio in Wast Virginijo v nadalio 27. oktobra.
Novambar. CANONSBURG, PA—V nadcljo 24. novembra konferenc i J. S. Z. sa sapadno Pennavlvanijo.
CLEVELAND, O. — "Zarja" u-prizori na Zahvalni dan v četrtek 28. novembra v S. N. Domu opero "Urk grof Celjski",
CHICAGO. ILL.—V nedeljo 30 novembra koncert pevskega sbo. • "Sava" v dvorani SNPJ.
December.
CHICAGO, ILL. — Silvestrova zabava kluba it. 1 v torek 31. decembra.
(Tajnika klubov prosimo, da n«m speroče datume svojih priredb, da jih «vrstim« v ta seznam. )
Dr. Andrew Farlan
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 0 do \'l «»op . od 1. do 6. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od <> do 12. dop., in od fi. do 9 zvečer. Tel Crawford 2893. Tel, na domu Rockwell 281A
»»»»sssssaas»»assssawsssj
FRANK MiVŠEK
Coal, Coke and W«*¿—Crav«l
WAUKEGAN, ILL. PU* 27M
» sasaaasa»ssaa0asssssa«si>
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOtl Naročit« si d»«v«ib
"PROSVETA"
List «tan« sa c«lo leto $6 00 pol leta pa $2.80.
Ustanavljajte nova društva Desw< članov (ie) je trebs za no^ v o društvo Nasio v za iiat it) zs tajništvo je:
2857 S. I AWND/.LE AVE.,
CHlCAGO. ILL.
"NEW LEADER"
angleški socialistični tednik
Izihaja v New Yorku. Naročnina $2 na ieito. $1 na pol leta Najboljše urejevan angleški socialistični li.4t v Ameriki. Mnogo slovenskih de4avcev ga čita Naročite ei ga tudi vi Naroč nino zanj sprejema "Proletarec''
ANTON ZORNIK
HERM1NIE, PA. Trgovina s mešanim blagom.
Peči in pralni stroji naáa poM-bnoot. Tel. Irwin 2102-R 2.
MARTIN BARETINCIC
POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street
Tel. 1478. JOHN STO W^l, Pa.
. .................
Ul kralj, pa bodi tudi najalab- zagCnetnT8ruiaj zakonVo var-
s;. IS a mojem mestu . . .1 L/e	______••
j.. . , j . stvu siepcev proti zunanjim si-bi vas posadil za teden dni na j
svoje mesto, videl bi, kaj bi B„0 je uko.
e"Kam'bi me poaadil?" !..Prvi dan svoje vlade je po-
vprašal Ave oprezno.
"Na ifvoje mesto T
000. Skoraj 250,000 izmed teh je nastanjenih v Kanadi. Centralna Amerika jih ima skupaj kakih 20,000 in čez 12,00( Južna Amerika. Ostali so raz treseni po Evropi, Afriki, Aziji in Avstraliji.
Približno 26,000 ameriških
m
J klical Ave. k sebi ministra mu rekel:
.u- • * vr z 4 t i ' "Treba je izdati zakon o
s k>h* ^ V*'e	Skrbi P0'^skih "tražnikov zr
• . . , slepe na cesti, o njihovem
M* ¿P F" f V w !	«premljanju do bivališia in o
bi «o bilo Moriti, da bi nam kra- v^retvuJ Jed „^Hotnimi u-
tTL^Z "£dbLdoL£ ^ «s«!!» -1 -zov.
s.ih nad 1,200 socialističnih U-	in sin rojaka Alpnerja sta hodila po
radnifcov, ki SO bili najjačji jez	iolskih urah, da sU pomaift!» pri
proti korupciji V občinah in	«^"»j® papirju in čiščenju tiskarne.
si pojasnili	inoČt€2H 12'000 bramtelj ljudskih interesov, to-	l^oZ?^^
pwj™ulllJ.i*«a Amprika. Ostah so raz- da medvojna reakcija je s svo-	tudi ¿otrdnL PNobenega izmed teh
jimi drastičnimi zakoni Hi na-	dveh dečk»v nisem zaposlil na stroju, redbami zrušila socialistično	»sto se tudi ni nikdar pripetila nezgo _________ orKanizacijo ter njene liste in	da« kakor 80 ^vodstvom M^
državljanov je sUlno nastanje-; treba je začeti zopet od kraja.	Sta"u' v	T n °
i — io#v/\/k I	.t -r . . . .. .?	ranjen sin rojaka Alpnerja. D» sen»
nih na Francoskem, 12,000 na| V New Yorku je socialists-	plačeval mojega sina deloma "v na
Angleškem, 10,000 v Italiji, na stranka pred tremi meseci	turalijah", le resnica in seveda v «
kraljev
no, ampak malo stvarneje kritizirali." Ave je rekel skromno:
obcestnih jarkov i. t. d.!
Minister se ie priklonil ir odšel! Poklical je mestnega
vir JSJJTS ¿¡£! "¿KSU-LTSSPS t dovo,jenot hodiu po ulicah
di prilika k takemu poklicu, fr« .pren»tva; ie n. .prem-tako da - vam bom začetko- 1jevalca naj «a nadomesti
m. mogoče zdeJ smeien. zato	"¿L?^ ^
mo	«« ALon:.:4o m ,1)1 določeno mesto.
e4aok°nJe Vo?uTr Se- je do- ' "e^ni pove.^.k je odW od broduino nasmehnil kralj ; r"'ni8tra1 ln Je P°khcal pol,clJ" "mialim, da v enem tednu ne ®k««a *lalarJ®:... /K . boste naredil toliko budaJosti. I , 'Po mestu hofd,J° baje Torej hočete*"	cl brez «Premstva- .Tei» n«
"Poizkusil bom t In Se se mi »me'e ., d<?voli,i! Nai prim* je porodil v glavi ne velik ali »trainlk slepca za roko .n naj
simpatičen zakon. Ali bi mo-, «a odve<1,e; kamor Je tre.ba- . biti izdan že danes? !" | Pobcijski glavar je poklical
"Naj bo " je pritrdil kralj. P°'ic,Jike k°m'sarJe ,n re~ "Pojdiva v palačo. Zame bo	dj p08luSajte> kaj
to teden odpočitka. A kakSen1. .^^Vj ¡. „A11 ,!l„. n„ Je oni zakon? Ni tp tajnost?" hočem: Izdanjenovzakonpo
"Ko sem Sel po ulici, sem vi- kateI:em 'f" '' '"H" del .lepega starca. M je in » "lePca- kl hodl P° U"Cah
«P.1 s palico in rokama in brez spremstva in ga odvesti,
vsak »rJlioi, i« Kil v ntwa i kamor treba. Razumete vsak trenotek je bil v ne^'arno- 4,Da * ^ ^¿¡¿fc r
Poveljniki raznih oddelkov so odšli k spojim četam in re-
«ti, da ne pade pod kak voz. Toda nikdo se ni brigal l*nj . . . Jaz bi rad izdal za- , lt . . . .. ^. kon, po katerem bi morala za lk,^adst^ažnik^-
i: S Si Sin ga p- « - ^in^i^S skrbno spremiti domov, varu- ™ Potl vozovom in ^em, naj
M ga pred kočijaži. obcestni- »e pnme in odvleče, kamor ni jarki ln drugim. Kako vam	. 4	. kflmor tre.
"gaja moj zakon?"	to	:
.1,,. . .	i hitMio vpraševali nadstrazni-
j "Vi ste dober mladenič!" se . ^
e ljubeznivo nasmehnil kralj. ,kl ^ druReKa- s
1 "Kam drugam kot na stražnico!"
"Gotovo!"
"Goepodje!" so rekli nad
'Bog vam pomozi! Jaz grem »pat."
II.
Skromni pesnik je vladal že	- ,	t.
tri dni. Treba je priznati, da stražniki stražnikom, takoj, »voje moči in »\ojih ugodnosti ko boate videli slepca, ki se
6000 na Poljskem, 3000 na Nemškem, 3200 na Grškem, 2600 v Cehoslovakiji, 2500 v
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
Kavarno MERKUR
3551 W. 26th St.
Chicago, III.
(V bližini urad« SNPJ in Prol*t«rc«).
FINA KUHINJA IN POSTREŽBA.
KARL GLASER. Ustnik
;: Dr. John J. Zavertnik
ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 W««t 28«h 3«. Stan 2228 S. Rtdf«way A««., Chicago, III.
Tel. na (^omu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-221 S.
Uraduje od 2. do 4. poj)., in 8. do 8. ivtrfcr izvtemii srede iti nedelje.
{♦M»»»»»»!»»»»»»»»»»»»»»
ustanovila biro za Študiran je Čeh Mr. StauU, protiposUvno. Upam, municipalnih problemov, ki >e d» bo s tem odkritjem imc4 pri fla»,-
H/ihil v «Avom	®tVU IM&V ZvefC Velik VpllV.
1 ••• on™ D .	aooii v novem siranKinem iaj- Da je bU ..Vegtnfk" tiskan v nrU-
Jugoslaviji, 2000 na Rumun-^iku izbornega sodelavca.	nijgki tisami je resnica le v toliko
skem, 1400 v Švici, 1200 na | Clarence Senior dobro pozna	da je dotiina tipkama »Rubilf ba*
Madjarskem, 650 na Sved- borbo za kruh in krivice s ka-	nekaj mesecev presno sem prodal.
skem, 600 na Norveškem, 236 terimi tlr.či sedanja uredba de-	®V°J unii"kl toda ne
na Finakem, 150 v Rusiji itd. I lavski razred. Delal je v to-	ke'Je ?vrdka1	na f1?™.**.
/S 0.	' .	,	: J. ,	unije, in se je zadeva zavlačevala s
Cez 24,000 Amerikancev je varni za milo, v tvomicah za	^ ko 8rm prodai. Ranica
nastanjenih v Aziji, 3600 v Af-^ sladoled, v strojnih tovarnah,	je*, da je Obzor prinaial unijski zna
riki in 2300 v Avstraliji.	I vozil je truck itd., in do izob-	* potem, ko mu je bil fte v*et, k
Predpostavlja se, da večina razbe se je prikopal z lastnim	^ protiposUvno.
teh ameriških državljanov v i- trudom. Malo je šludirancev	. StauJi	V. ^ubnli
. . i	• at«	, , . . , .	...	dobro, medtem ko sem jaz iztubljni
nozemstvu so tukaj rojeni A- njegovih let, ki bi poskusili pe- ^enaFf kar pHčat da sem pai
merikanci. Naturalizirani dr- zo težkega dela in bojev za delavcem kar «o tasluilH in s«m jim
žavljani ne morejo brezpogojno biti nastanjeni v inozem-
obstanek, kakor jih je on, kajti	dajal «talno delo, zato sem tudi ob-
------- ---------- večinoma preje omagajo in pu-	tnak, kateregra je Rlavn. odbor
stvu, ne da bi zgubili svoje a- gte študije na miru. On jih ni	* meriško državljanstvo. Po na-j^koli. V Clevelandu K bil
turalizacijskem zakonu se ima- tajnik unije učiteljev in njen	ne jih pri vsaki priliki lepo pohvali, tra vsak ameriški državljan, ki delegat za elevelandsko delav-1 Toliko resnici na ljubo,
se tekom petih let po naturali- sko federacijo. Bil je tajnik	Fr»nk Novak,
zaciji povrne v svojo izvirno delavskega izobraževalnega -
VINKO ARBANAS
1320 W. lSth St., Chiacgo, III. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC
I«b«ra •▼•tik cvatlk s« plaia, sv«tb«, pogr«(>«, itd.
Zastop. za Whking, Ind. in okolico: S. Grabovae in J«r«ck, 401—131 «t Str—t
Tel. Whttinr 328-R.
mtflHHHHl»»M «*«»m »tf»i»
I DR. OTIS M. WALTER
ZRAVNIK IN KIRURG 4002 W. 26th St., CHICAGO, ILL. o
Uradne ure v uradu od 2. do 4. popoldne in od 8. do 7:30 «večer. TBL.: LAWNDALE 4872. V FRANCES W1LLARD BOLNIŠNICI nd 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
...............M»
Ce hočete dobr«, trpežne harmonike, se obrnite name	•
domovino ali kamorkoli v ino- odseka, ki ga ima elevelandska	.............
in aP t:im Stalno nast.a- f r>rl nra i o unii in Hal/kval ia iv rk Alf I I T) A I/V?T)\/ «
zemstvo in se tam stalno nasta- federacija unij, in deloval je ni, da ob naturalizaciji ni imel mnogo za povzdigo Črncev iz 1 poštenega namena biti tukaj nižin neznanja in izkoriščanja, <
„ __J _ _	r7 A Vil iart i V» 1__a______ _ t____A__' 1 »___,
nastanjen državljan Združenih držav in ob pomanjkanju pro-tidokazov se more njegovo dr-žavljanska spričevalo razveljaviti kot pridobljeno s prevaro (fraudulently).
V vsakem slučaju pn—kadarkoli po naturalizaciji—se smatra, da je ameriški državljan, ki je bival čez dve leti v svoji rojstni domovini in čez pet let v ostalem inozemstvu, prenehal biti ameriški držav-
kateremu so izpostavljeni.
V ¿asu šolanja in pozneje ! je bil Senior aktiven v Ugi za 1 industrialno demokracijo in v mnogih drugih gibanjih za ljudflke oravice. Njegove organi zatorične sposobnosti so ; dobile pozornost, ko je pred le-ti organiziral konferenco di-jaštva, katera je imela socialistični značaj; zastopano je bilo napredno dijaštvo iz mnogih univerz širom dežele. S?niorja
ROYAL BAKERY |
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA ANTON F. 2AGAR
lastnik.
1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, 111.
Gospodinle, zahtevajte v trgovinah kruh li naie pekarne.
............H»
•¡nijtltlllU '•¡iiitifi. la
:7rrzmj
ig
3

lsd«luj«m jih I »¿no i v*ako-vrstnimi okraski is caluloida.
Pišite po cenik.
John Mikuš
6607 Edna Ave., CLEVELAND, O.
► ■ Victor Navinshek
331 GStreet, CONEMAUGH. PA.
Trfrovnna drultvenih potrtb-Win ko4 regaHj, prefcoramnic, tnakov, kap. uniform, Itd.
Moja posebno* H izdelovanje lepih svilenih zastav, slovenskih, hivatskih in ameriikih, po telo zmernih cenah.
Zaloga fcodbenih initrumen-tov vse vrst, ter finih
COLUMBIA GRAFONOL oA $30 do $280 in »lovenskiti ter hrvatskih rekordov.
Moje geslo je:	^
Zm.rn« e«n« i»
Pilite po moj velik» cen» Naročila pofriljam v ** Zd ruše nih driav. Za ofcilna naročila se toplo priporočam.
..................
POŠLJITE DENAR
......................................
ljan. To domnevo se more o- je 7h gh,žbo tajnika eksekuti-vreči, ako se diplomatičnim ali vi stranke posebno priporočal konzula rnim zastopnikom Norman Thomas, socialistični Združenih držav predlože zn- kandidat za predsednika Zed.
dovoljivi dokazi glede predol gega bivanja v inozematvu. Vsak ameriški državljan, tu-
držav v lanskih volitvah.
Jugoslovanska socialistična zveza in vsi njeni klubi kakor kaj rojen ali naturaliziran, iz- tudi poeamezpikl bodo z njim gubi ameriško državljanstvo,1 sodelovali po svojh najboljših ako se naturalizira v kaki ino- močeh, najti kakor njegova, ta- j zemski državi ali na kak način i ko je tudi naša Želja, da dobi ! zn priseže zvestobo inozemski ameriško delavstvo čim prej državi (na pr. kot vojak). |mogočno socialistično stranko.
POTOM BR20JAVA!
MILLARD STATE BANK
• «k
3643-3645 W. 26th St. at Millard Avenue, Chicago, III.
.......* xäi ÄGÄ^r:ir!
nZ hmojavn. ' Z .o oh.í.Jn. nl»J. od p„«,ni¡;	«S* Hru„ Ml	*
7.» poii JnnJr «-«jih v,ot vpr«i.jt« «. n.»e (>""hn' ««"••
URADN IE URE.	..
- ........- • - • ^
»ieseeeeee»eaeeeeoe»
v aio
V w »t-

A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of the Workers.

Official Organ of Jugoslav Faderation, 5. P.
îimtrtiirrr

OUR AIM:
-s-aj
EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH
no. 1147
PuklUM W
H» W 3.1k
..blr ><
•lb it.
CHICAGO, ILL.., SEPTEMBER 5, 192a
Teachers, ^Propaganda and Liberty
Keplios from nearly 3,000 American educators to Professor Manly H. Harper's questions designed to show what teachers think' (about make depressing reading. Overwhelmingly our teachers are determined to make religion safe for the young. Fifty-one jper cent, believe that "for the improvement of patriotism our laws should forbid much of the radical criticism that we often hear and read concerning the injustice of our country and government." Fifty-four per cent, believe that "histories written for elementary or high school use should omit any fact likely to cause students radically to question or ¡dgvbtjtbe justice of our social order and gov ernment." Fifti-six per cent, are sure that if every other nation was as good as the United States there would be no more wars. Eighty-one per cent, are for unlimited support of the flagg "for whatsoever cause it may be unfurled."
It is against this background that we must judge the effects of the recent demand of the National Education Association that propaganda be kept out of the schools. That is a sound principle if rightly understood. But teachers who would falsifv history to protect patriotism are bound to believe that propaganda is the expression of opinion of minority groups only and they will simply go on with+ more zeal than ever to turn out little Babbitts. More conscientious teachers who think that any discussion of controversial issues is propaganda will simply exclude from educational process any intelligent treatment of issues that are vital to any education for citizenship. Ideally it is the 'business of schools to teach children to think rather than what to think, but you cannot teach them to think in a vacuum from which vital issues are excluded.
Evidently we have an enormous job on hand to educate the educators. One step in the process is removal of fear. The best immediate way to remove fear is for teachers to join their own union and stand together. They would gain more self respect, be less afraid to open their eyes to ideas and be able to protect their own tenure of office at the same time. When, as recently happened in Boston University, a professor loses his job because he disagreed with a Dean on the wisdom of a certain money-making scheme a strongly organised body of teachers would not have to content itself merely with a dignified report such as the Association of University Professors had recently drawn up.
Reversing a Good Saying
A church in Scotland criticises Ramsay llacDonald and Ambassador Dawes for meeting on Sunday to promote the prospect of peace in the world. Dawes has received a similar protest from the state of Iowa in this •ountry.
How some alleged Christians do hate to have anybody put the spirit of Christianity in practice? A greater than they once said tjiat the Sabbath is made for man, not man (or tbe Sabbath. They seem to want to turn that saying t'other end to.
U
Yea, Socialism is an ism. So is trade unionism, capitalism, patriotism, militarism and gangsterism, which indicate* the depth of the bright chap who says that he is opposed to isms.
The machine in industry must be conquered for human welfare and the machine of capitalist politics destroyed before the working class can enjoy economic security.
We generally place a collar about the neck of a poodle in order to identify him but It isn't necessary is the cas*» of most of "our" representatives In Congress
At the prwnent rate of development of mass production and transforation of workers into robots, manner* of plants will have increasing difficulty to define tf»e diffonance between à "hand" and a lever.
When uiother war starts and the conservative historians are called to the colors they will again show us
how 1« *.r*nsform history into hysteria.
Half of the members of the Hoover Cabinet are rated as millionaires. That exceeds the financial rating of a few farmers and workers we know who vote«! for Hooror.
The avenue* man "grasps an opportunity" in the »atne w.*y tfmt a flea on a greyhound win* a race. He j«Mt ImM* on while things happen.
An educated man ia one who knows how many nations hove withdrawn from the league and com* back, and why, t*d what of K?
The Growth of Sanity
By Norman T bom as.
Some statistical measurement* of the growth of sanity:
At the Versailles Peace Conference in 1U1!* the Allie« filed claims against Germany totaling $126.000,000,000.
At Bologne in 1920 the Allies arrived at a total of $67,000,000,000 which at the Spa Conference the same year was reduce^ to $65,000,-000,000.
The- Reparations Commission in 1U21 fixed a total of $33.000,000,-000.
In the agreement lately completed the present value of the German annuity is estimated at $8,778,630,000. (Interest calculated on fifty nine in stalment the total well
Germany or any other nation will go on paying at these rates for 59 more years. The tendency of the agree-ment will be to unite Europe again ' the United States to which the Allie* will have to remit a very large pan of what they get from Germany.
The agreement s**ems to throw the principal cost of reparations on the German workem. This is true bo-cause revenues from the German rail-» roads are assigned to meet the irreducible part of the annuities.
Not the least interesting feature in the agreement is the new international transfer bank, set up primarily to handle the payment of annuities,
piar puyim-nts will make, j*"1 "i|'h
«n .»« 1*0.000,000,000. teL^Ä J-JÄ
tional finance. There is no use fight-
From this point of view the new ^ âUch a bank in ^ ni4ine of settlement certainly represents pro- tional ism. Indeed thi»re is a good gress toward sanity and toward peace. ! ^eal ^ be gald for ^ international That it was reached at all is ungues- ;gy,Wm Df money backing and credit tionably proof not only of the skill of iju-t ^ there a KOOé deal to be said
the negotiators, especially Mr. Owen U. Voting, but also the power of international high finance which is far more realistic than national hysteria.
for industrial mergers that cross national lines in our economically interdependent world. The whole question is: who is going In control this bank
It should not be forgotten, however,	mu¿ «.rgers? In the hands of that the financiers themselves were	private profit seeking capitalists or not always immune to this hysteria,	capitalist governments they will be One of the American experts of the	engines of exploitation. But if the conference, Mr. Thomas W. laimont,	workers with hand and brain can get Was also an American expert on re-	control of the leading governments of purations at the Versailles Confer-	the world they may use this machin-ence. He himself tells how he finally	erv to establish a genuine interna-agreed with President Wilson when	tionalism on the basis of production .the latter said: "Damn logic" and	for UBO „^her than profit, consented to the Reparations section	AH this, we suppose, is dry read-of the Versailles Treaty which in de-	¡n|f. Most of us will tend to skip distance of the plain terms of the	cussions of this new settlement. Yet Armistice permitted the cost of pen-	to understand it. to measure its sions to be included in reparations.	fects for good and evil properly and The present agreement calls for	to find a wav to substitute the inter-thirty seven annual payments averag-	nationalism of the workers for the ing about two billion marks or some-	internationalism of finance is an ab-thing less than $500,000.0000. Part	solute essential to anv program of of this must be paid annuallv no mat-	plenty, peace and freedom.
tor what happens; part of it may b«>	-
arranged or postponed through the new international bank which is to be set up. After the thirty seven big an-
ONE FOR FATHER.
The conscientious father ceased
nuities come twenty one and a half	hi« »on
•♦mailer annuities to cover the amount that the Allies will still be paying to the United States. These annuities wHI, it is thought, largely he met out of the prospective profits of the in-
And now, my boy, tell me why I have punished you."
The boy went on crying.	i
"That's it," he said, choking with Indignation. "First you pound the

Jože Zavertnik
Probably the most widely known man among Slovenes in this country has drawn his last breath and forsaken us for the great beyond. Jože Zavertnik was cremated last Saturday amid the splendor of all that nature could give him. Hundreds paid their last tribute to the grand old man who has fought, struggled, and achieved so .jiuch in the past twenty five years. He was faithful to his cause to the end.
Vvt.en he setled in this country in 1903 he at onefc became active in the ranks of his people. Ability, sincerity and earnestness of purpose soon enough set him out as a great leader. What he knew, he learned from practical experience, and some of his experiences were bitter ones. No one in the present generation will even duplicate his hardships. He alone could tell of them. But all the while n«' iiad thought, planned and foreseen that ultimate victory.
Those of us having the good fortune of knowing Jože Zavertnik intimately, know that he was kind at heart. He would never harm anyone not even his mt|;t bitter enemy. When a man by his virtue, shoulders the responsibilities and makes good, he becomes subject to severe attacks and criticism and Zavertnik was no exception. Often enough he was unjustly abused and his big heart carried the load that was put upon it bravely.
To this world he gave everything he had in him 30 ihat those who follow him might have an easier existence. In his forsight he dreamed of the day when his fellowmen might be united; the oppressed might be free; the workers might awaken and just as the Comrades in England and other parts of Europe were beginning to realize that power of which he preached and of which he was so proud, na'.ure called to him.
Forty years of active service to our people in this country and Europe is his monument today. Honest, stauch and faithful are the inscriptions on this monument. His physical S^dy may never be seen again but hi*£cod deeds will stand out beyond anything and everything. Jože Za-veitnik, you will never be forgotten! Our children and our chiJren's children will know of the good work you kit behind and as the day dawns when the workers will control the universe in the thought, spirit and principles that you had preached and harbored, your vision will be before the world as a pioneer in the movement, as a leader worthy of your admiration. We bid you last adieu, — farewell!
zzzzz «• - r„ every day a work-day
—	know what you ve done it for."
annuities may be mobilized and co mercialized, i. e. turned into a bond issue and sold to the public the resultant total being paid over to the creditor nations.
We have said that this elaborate *trikea oil
SPLINTERS.
You never hear of an Indian's being mentally incompetent until he
agreement represents progress. It is about all you can expect from tho Allies so long as the United States insists on the payment of debts.
B.ut the agreement does not permanently settle th< question of debt* and reparations nor is it likely that
IN SOVIET UNION
Russia's machines are to be kept working three hundred and sixty days a year while each worker works no more than his five and a half days a week. This new decree , of the Supreme Council of National Economy
Whoro'd Granny Go?
Young Wife—Boo. hoo, I'm going home to mother.
Husband—No good, mv dear; she whlch U in control Soviet industry went back to grandmother yester- Weilt 1,110 efi«<* «arly in July. It
day —-The Pathfinder.
An Impression of America
means that Sunday may retain its name but not its significiance and with it all the rest of the hundred and one religious holidays which the Russian workers had observed so carefully. There are five days in the year, celebrating events in the history of the Soviet's coming to power that will be observed, no morfe. With this particular stone it is intended to kill a number of birds. The factory, work-
»n Jiis new achedulc, it is estimated, will increase the productive capacity of its machinery by fully
many un.jt.ipioyed wo.kers; it will reduce the overhead cost of a factory which the foimer chief of the Kco-
Thux modern capitalism is a system
tier of employment and buys labor pow«*r; the other class has no concrol over those opportunities and sella labor power. The ownine class pur-
nomic Council. M. Dxerjinski, said did ^hjch one class owns not work more than 260 days a year by keepiug it running all the year round, and it will also, if indirectly,
enforce the antireligious campaign . I^PWH	, fi
which the Soviet government carriea	thc ^hor power only if it can
sell the 10mm -dities workers produce and realizo a surnlus from the transaction. If market conditions are such in any industrv that sales or profits cannot be realised workers are dis-chatgod. Or if a machine can be in-
on constantly.
Alongside with this ruling, the Government has issued orders which will raise the standard of discipline of the workers. The manager is given power
to take disciplinary action. Workers I troduced that will display a certain punished under the regulation can number of workers the surplus labor appeal to a joint conciliation comit- is thrown aside.
tee whose ruling is final. Both the Thus production is carried on not technical staff and the trade union j-lo aatiafy human wants but to enrich are scored for passivity and willing- those who own tho opportunities of ness to overlook breaches of discipline employment. The powerful owners among the workers. The managers have the advantatr» and alwavs will complain that when they do take ac- have «it so Ion«: as they own. Wprk-tion, it ia frequently brought to | «rse will alwavs be at a disadvantae-e nought by the trade unions by their ; *o long as they do not control. The reinstatement of workers dismissed *sential problem is to obtain demo-for serious infringements of labor »ratis control of industry so that it discipline, rowdy conduct or assault- will serve the wants of human b.'infr« ing the technical and administrative | rather than to enrich a privil«ged staff. The trade union admits that possessing class.
it has been lax but insists that the Kach worker cannot own a mine, :<taff has been equally slow to action, a faetón* a railroad and so on. Th-This situation reduces the output of ownership must Include all.- This the workers and has caused much moans nublic or collective ownershin material loas to the State. Another and the elimination of private e*. factor is the tremendous turnover of -»loitation of labor. This cannot be labor due frequently to the fact that obtained in a dav a month, or a year, labor Exchanges send workers to but every measure of relief won factories entirely unsuited to the through trade union action or noliti-
jobs.
cal power mav be regarded as reach-
To overcome these evils personal i..* out for such ownership, control
k r
by Constantin AlsJJslsv ft Umi Fe««htwaag*r's Tap, m tka AMieaa BabMt (PuMUbaé by th# Vikin« Fran).«
satirical
management has been introduced with the establishment of a joint con-cilation committee to decide finally on all difficulties which may arise.
and democracy. Collective ownership of the powers of production by all and for all is the essence of the So cialist aim.—New leader.
the socialist aim
1
Two request from readers urge a tabloid presentation of Socialism, an order that is almost impossible to fill, but a few fundamentals may be mentioned.
Human beings must oat, must satisfy their physical wants, before they can think play and associate with their fellows. This is the fundamental basis of human life and society. Manv other factors are important. of course, but they are all more or less affected by this fundamental requirement of human beings. Its satisfaction makes a profound impression on men.
To satisfy our physical wants and thus make possible the enjoyment of other phases of life the workers must have access to employment. The employment is found upon railways, in mills, mines, factories, great plants of production, etc. Another class owns theae oportunities of employment. That class has the r»ower to giv«- or to withold jobs. If withheld, workers suffer. If given, life be-
. ¡7 -ViT'T'V^i.*''. ; comes tolerable in proportion to the ¿0 per cent; it will give jobs to the . .. , ..	. , , »
price paid for the workmen s labor
power.
VOL. \XiV.
Hokum and it's Uses
BY JAMES ONEAL.
Ours is not the old age of hokum. The art has existed in one form or another in all age*. The only difference between the hokum of our period and othar periods is that there is more of it With high powered publicity a larger output is poasible and with power^ iul upper groups interested in preserving their stakes in the exuting social order a large variety is necessary,
in the year 1840 a huge quantity of hokum was uaed in the political campaign. William Henry Harrison was the Whig candidate for president and he was offered as the "log cabin" candidate. Log cabins were paraded all over the country on large floats. Hard cider flowed like water. The idea was to market Harrison as a humble man who lived in a log cabin and drank hard cider. As a matter of fact ha had a fine home in Ohio which was modern for thai period and he enjoyed good wine.
But that hokum produced an avalanche of voUt for Harriaon and he was elected. This form of hokaaa is the most popular in thia country. Lincois was oace a railaplitter. Grant waa once a tanner and then a teamster, Garfield once drove a mule and so on. The implication ia that every man had a chance to be president, yet in 140 years only 80 men have reached mat oft ice and five of them reached it because of the death of their predecessors. The poor-man-chance-to-be-president gets the chap who does not coolly itgure out just what his chance« are.
* m m
Another piece of hokum in politics has a powerful influence on voters. It conaisU of the assertion that this is a "two-party nation" and that another party ia impossible. As a matter of fact we do not have two parties now but only one party with two wings. The one party with two wings certainly does not want a second party to compete with either wing. That is natural but to assert that the two wings are also two parties ia absurd. If this is really a two-party nation it is necessary to have another powerful party to raise some genuine issues against the two wings who stress no fundamental issue« whatever.
One of the very latest types of hokum is that workers and farmers throughout the nation are rapidly getting rich. We will all be millionaires very soon. i>on t be in a hurry as you will get yours eventually. Many of you have a flivver and a radio. Moat of you have a bath tub and many have steam heat. A lew have played the stock market and came out ahead. Some have made money in real estate. Our great masters of industry no longer believe in profits but in service.
• • •
That is the latest hokum. It is broadcast through millions of newspapers,, in lectures, editorials, over tiie lauio, in magazines and in books. Never has there been so much energy put into putting over hokum like this, it is poured out in such volume that it almost drowns the bankrupt farmers, the workers displaced by machines, the small owner of capital, who is driven to the wall by chain stores, and the miserable conditions that surround textile and other wortoers. The hideous slum* of American cities alone are an answer bo this sort of hokum.
The ovilised person is not taken in by such drugs and in proportion as we become generally civilised will we laugh at such absurdities. Hokum ia the drug of the upper claasea in all ages, a drug intended for those on whose labor they live. Through it they have obtained power and kept power. In every instance when they have had to give up their power it is because the maases no longer accepted their hokum. Go tnou and do likewise.
'Pious Fictionizatii
Many thanks to the correspondent in the New York Times who objects to the "success biography" which in recent years, has so much glorified leaders ia the capitalist yorki. He calls it "pious fictionisation". It is. Every ruling class has had its literary cult Our kings of capital are no exception. Slave owners had their literary police, including politicians, parsons, euitors, poets and publicist
1 he implication of our piou* business fiction is thftt our ruling capitalists and bankers are models of ill the virtues. They are not Some are semiiliterates t like the late master of the Duke millions. Some are just mediocre men who inherited wealth and power. Some are fairly decent but with no exceptional abilities. Others are just plain scoundrels, as our long history ot grait and swindle« from the railroad thefs of the mid-nineteenth century to the latest Plundering of oil deposits amply proves.
Capitalism ia compelled to weave a halo about the heaus 01 iu ruling chieftains. If the truth wen known they would be driven from power by the masses who are now under the spell of "piou« fictionisation."
(The New Leader.)
Those Dirty Conservatives
fH When we read of the Conservatives of today who counsel against "rocking the boat," and who denounce all "untried experiment«" as immoral, unsound, unethical, un-Christian, and un-American, we are rein rnded of the history of the bathtub.
Tha first batkHab was usad ia Amarica in 1842. Twa yoars later a law prohibiting the taking of a katk batwoan November and March was defoatod ia Philadelphia by only two votaa. Virginia put a tax af $30 on aach bathtub ownad. In Boston a law was passod to forbid bathing in a tub without a medical ordar; but it was aavar on for cod, and was r»paal«d in 1852. Today tharo art noarly two bathtub« te avary automobile.
Yes, we have licked the Conservatives on that point; practically all pieaent-day Conservatives bathe. In tact, they even chaige that working stiffs, who are supposed to be doner to radicals than they, are dirty fellows.
Well, let us yawn and conaider that ceitaia beliefs and practices now decried a« unsafe and immoral may
become as "respectable" as that once "radical", "un-American" practice of bathing. — (Illinois Miners).
Shorten the Hours and Give Men Jobs
In one paper factory, say« George Harrison Phelps. 41) men once fired the tummcm with coal; now thre« men fire them with oil.
And that is more or less typical of the way men are displaced by maahinary. I>o we need shorter hosis
of labort