Katarina, David, Matjaž, RK Gorenje
številka 11 četrtek, 21. marca 1996 130 tolarjev
Javno snemanje TV oddaje KARAOKE bo v soboto, 30.3. ob 19. uri v Rdeči dvorani v Velenjo.
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje in SOŽITJE - medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Velenje
vabita na tradicionalno dobrodelno prireditev ob materinskem dnevu
BOLERO 96
v ponedeljek, 25. marca, ob 19.00, v domu kulture ,	v Velenju
V programu bodo sodelovali:
Sanja in Urban Mlinar, Vlado Cverle, Hajdi, Agata Šumnik Zgonec, Pepca Lešnik, Marko Virtič, Damjana Golavšek, Tomaž Domicelj, Irena Vrčkovnik, Jan Plestenjak, Tatjana Dremelj, Lidija Kodrič, Rafko Irgolič, Helena Blagne, Plesni studio N, Plesna šola Urška ... Program bo povezovala Tajda Lekše. Vstopnica 800 sit Čisti dohodek je namenjen dodatni opremi šole Šmartno v Velenju (šole s prilagojenim programom).
Mobitel vam spremeni življenje
V času sejma ALPE-ADRIA sejemska ugodnost tudi pri nas!
Poslovna enota Celje
Lava 7, 63000 Celje,
tel 063 451 - 334, fax 063 451 - 811
DC Velenje
tel, fwc 063 852 - 890
mobitel
Ob koncu tedna bo delno jasno in brez bistvenih padavin. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
jMamica moja
Kdo s poljubčkom sladkim zjutraj me zbudi, kdo mi skuha kavo, kruhek nadrobi? Kdo zašije hlače, zlika srajčico, kdo ves dan se trudi, da mi je lepo? Kdo zvečer me spravi v toplo posteljo, kdo me potalaži, če mi je hudo? To je moja ljuba, dobra mamica, želje vse izpolni, rada me ima.
| J. Bitenc
Ob 22. marcu svetovnem dnevu voda
Generalna skupščina Združenih narodov je po priporočilu sklepnega dokumenta Konference OZN o okolju in razvoju proglasila 22. marec za svetovni dan voda. Osnovno sporočilo tega dne je namenjeno javnosti, upravnim in strokovnim ustanovam. Z njimi želijo naravovarstveniki opozoriti na življenjsko pomembo in nenadomestljivo naravno prvino - vodo -vvseh njenih celovitih razsežnostih.
Letos bomo v Sloveniji zaznamovali svetovni dan voda tretjič. Pred dvema letoma so sporočilo tega dne uspešno predstavili v sečovelj skih solinah, lani v Kamniški Bistrici (tema evropskega leta varstva narave je bila povezanost gozda in vode), letos pa bo Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Uprava RS za varstvo narave pripravila prireditev v Kostanjevici na Krki. Osnovno vodilo srečanja bo uporaba avtohtonih, naravnih materialov pri urejanju voda.
um
VELENJE- TUdi velenjske športnice in športniki so v minulem letu ponesli glas o naši državi daleč izven njenih meja - po Evropi, celo na Japonsko. Naj športnikom Velenje 95 so se javno zahvalili na priložnostni slovesnosti pred tednom dni v prostorih Restavracije jezero, (stran 17)
Na posnetku od leve proti desni: Katarina Srebotnik, Matjaž Antlej, David De Costa, Borut Plaskan (kapetan RK Gorenje), M vos
Pomlad, mladost in matura
Pomlad je tu, z njo vred pa tudi čas maturantskih plesov. Pred maturo, kije - pravijo dijaki zaključnih letnikov - veliko več kot le zrelostni izpit, Je za mlado dušo kot "priprava" na vse tisto, kar Jih ob zapuščanju srednje šole šele čaka.
Minuli petek in v soboto so v velenjski Rdeči dvorani zapeli: veselimo torej se, mlada nam je duša, dijaki zaključnih letnikov Srednje elektrotehniške in računalniške šole ter Gimnazije Centra srednjih šol Velenje. 385 jih je zaplesalo četvorko. Jutri (v-petek) in v soboto pa se jih bo zavrtelo 364, od tega 157 s Srednje rudarske šole in šole za gospodinjske storitve ter Srednje strojne šole Centra srednjih šol Velenje. Srečno In veselo na pot novih spoznanj!	Mtp, foto: m.)
Velenjčani v Neath
V torek bo odpotovala v partnersko mesto Neath v Veliki Britaniji delegacija Mestne občine Velenje, v kateri bosta župan Srečko Meh in predsednik Sveta Dragan Martinšek.
Sodelovala bosta na slovesnosti ob združitvi te občine s 66.000 prebivalci z dvema sosednjima. Združujejo se, ker ocenjujejo, da bo takšna organiziranost ustreznejša. Velenje bo v prihodnje sodelovalo s to novo oblikovano občino.
m(mz)
Potrditev mandatov novim članom
ŠOŠTANJ - Svet občine Šoštanj bo jutri, v petek, 22. marca, nadaljeval 13. sejo Sveta, ki so jo na pobudo Petra Radoje (SDSS) prekinili 12. marca.
Nadaljevanje seje so preložili, ko so ugotovili, da Svet praktično dela brez štirih članov, ki jim je iz različnih razlogov prenehal mandat. Zato bodo tokratno sejo začeli s potrjevanjem mandatov nadomestnih članov.
M mkp
Glasbena^šola^Velenje ob 75-letnici^Primoža Ramovša
Okrogla miza in slavnostni koncert
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev Primož Ramovš je v teh dneh slavil 75-letnico življenja. Ob tej priložnosti so v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje v ponedeljek opoldne pripravili okroglo mizo o življenju in delu tega skladatelja. Zvečer pa je bil v veliki dvorani omenjene šole še slavnostni koncert (glasbeno vodstvo slednjega je prevzel prof. Aci Bertoncelj). Na njem so se predstavili akademikovi dijaki in profesorji, ki so med drugim prvič zaigrali tudi njegovi skladbi "Zares in za šalo" ter "Osmerica za dva klavirja". O skladatelju, profesorju in akademiku je na slavnostnem koncertu spregovoril nekaj Akademiku In skladatelju Primožu Ramovšu sta na slavnost- besed prof. Borut Loparnik. nem koncertu izročila priložnostno darilo župan Mestne Pokroviteljica tega koncerta je občine Velenje Srečko Meh in ravnatelj velenjske glasbene bila Mestna občina Velenje.
šole mag. Ivan Marin (foto: L.O.)	g (tp)
0350-5561
9770350556014
2
21. marca 1996
Združena lista zadovoljna s svojim delom
V sredo je Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov, ki jo sestavljajo občinski odbori Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Velenja, pripravila letni zbor članic in članov stranke.
Predsednik stranke Srečko Meh in tajnik stranke Bojan Kontič sta predstavila delo stranke v letu 1995. Oba sta opozorila na težave, s katerimi se stranka srečuje pri uresničevanju svojega volilnega programa. Kljub vsem naporom opozicije, da bi za vsako ceno preprečila aktivnosti na vseh področjih v Mestni občini Velenje, v stranki prevladuje optimizem. Kar nekaj dosežkov je (izgradnja novih stanovanj, sedež šolske uprave, gradnja prizidka glasbene šole, novih 5000 telefonskih priključkov, tik pred otvoritvijo je mladinski center), ki so jih skupaj z LDS-om in DESUS-om dosegli v preteklem obodob-
ju-
Na podlagi analize preteklih državnih in lokalnih volitev so izvolili vodjo volilnega štaba. Ponovno je bil izvoljen Bojan Kontič.
S seje sveta občine Šmartno ob Paki
O ključnih zadevali na prihodnji seji
Člani sveta občine Šmartno ob Paki so se na drugi letošnji seji sešli pred tednom dni. Vsega, kar so predvideli za tokratno obravnavo, niso opravili. Ker se je od 10 seje uedeležilo 6 svetnikov, je predsednik sveta Bojan Kiadnik menil, da pri najpomembnejših točkah tokratne seje ne morejo sprejemati sklepov, ker ni zagotovoljene dvotretjinske večine (kasneje so ugotavljali, da bi jih - razen ene - vseeno lahko).
Letna konferencaSKD Žalec
iia........................
V dvorani Doma krajanov na Gomilskem je bila v nedeljo letna konferenca Občinskega odbora stranke Slovenskih krščanskih demokratov občine Žalec. Po nastopu dekliškega pevskega zbora Gomilsko in recitacijah je besedo prevzel predsednik SKD občine Žalec Ivan Kuder. Po pozdravnih besedah je govoril, da občinski odbor SKD sestavlja 11 krajevnih odborov, da pa so v preteklem letu ustavili odbor za kmečko gibanje ter odbor za lokalno samoupravo. Govora je bilo tudi o delu lani ter načrtih za letos. Seveda bodo, kot je dejai, -največ pozornosti namenili bližajočim se volitvam.
Med gosti je bil tudi Jože Brodnik, direktor DARS-a, ki je povedal, da avtocesto gradijo s polnim tempom. Do konca septembra prihodnjega leta bo končan odsek Arja vas - Vransko, pa tudi za gradnjo preko Trojan je dosežen popoln konsenz z vsemi občinskimi sveti. Janez Šuštaršič, predstavnik Slovenskega kmečkega gibanja iz Ljubljane je povedal, da se s prepričevanjem borijo, da bi slovenski kmet dobil status, ki mu pripada. Konference se je udeležil tudi Jurij Malovrh, poslanec državnega zbora in župan občine Šentjur pri Celju.
Varstveni delovni center v Žalcu
Žalec - V prostorih Osnovne šole Žalec je bila skupščina društva Sožitje, ki združuje duševno prizadete v občini Žalec in njihove starše. Po podatkih centra za socialno delo je v žalski občini 160 duševno prizadetih. Društvo Sožitje si prizadeva za družabno življenje prizadetih in svojcev, predvsem pa za izobraževanje staršev, kako ravnati z duševno prizadetimi otroci. Na občnem zboru so govorili tudi o tem, kako realizirati glavni cilj društva v prihodnje, to je zgraditi varstveni center v Žalcu. Predsednik društva je še naprej Rihard Kopušar, na občnem zboru pa so podelili priznanja, ki so jih prejeli Danica Puncer, Metka Vecej, Anica Repnik, Vera Perbil in Anuša Juntez.
U-er
Zadružniki zborujejo
Zgornja Savinjska dolina - Člani dvanajstih zadružnih enot zgornjesavinjske kmetijske zadruge bodo marec izkoristili za občne zbore. Nekaj so jih že izvedli, druge še bodo, skupni občni zbor celotne zadruge pa naj bi bil 8. aprila.
Zadružniki seveda obravnavajo poslovanje v lanskem letu in predvidevanja za letos, seveda pa se ne izogibajo trenutnim razmeram v slovenskem kmetijstvu. Najbolj žgoč problem so v tem trenutku zmanjšane stimulacije za pridelovalce mleka, kar v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini že ogroža obstoj višinskih in hribovskih kmetij.
UiP
Sejem Alpe-Adria
•••••••••••••••••
Zgornjesavinjčani skupno
Od ponedeljka dalje poteka v Ljubljani letošnji sejem Alpe-Adria. Veseli nas dejstvo, da bodo na njem svojo turistično ponudbo skupno predstavile vse občine iz Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Za postavitev in ureditev prostora skrbi gorn-
jegrajska Smreka in Savinjski gaj, vsak dan posebej pa bo svojo ponudbo predstavila ena od petih občin. Najbolj zanimivo bo gotovo danes, ko bo na Gospodarskem razstavišču "Dan Zgornje Savinjske doline".
I jP
K|jub premaknitvi teh točk na "rep" dnevnega reda, niso dočakali prihoda vsaj še enega svetnika, zato je predsedujoči predlagal, da jih umaknejo. Tako bodo predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za lani, osnutek odloka letošnjega občinskega proračuna, osnutek odloka o dopolnitvi odloka o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča ter predlog statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta obravnavali na prihodnji seji. Zaradi pomembnosti točk se bodo nanjo najverjetneje sešli že čez teden dni. Vsemu navkljub seja ni bila tako kratka in nezanimiva.
O simbolih še enkrat komisija
Čeprav je od razpisa za predloge za simbole minilo že pet mesecev, zastave in grba v občini paškega kota še nimajo. Člani komisije za simbole so sicer iz prispelih 14 "ponudb" (od tega so takoj izločili dve, ker sta bili podpisani), izbrali najprej 5, v ožji izbor pa so nato demokratično izbrali dva predloga. Šmarški svetniki so ju obravnavali kot osnutka in pri tem ugotavljali, da je predlog, ki mu je komisija dala "rahlo" prednost, lahko za nekatere sporen. Gora Oljka, ki jo vključuje osnutek, namreč ne sodi v občino Šmartno ob Paki in bi lahko prišlo morebiti do kakšnih zapletov s sosednjo občino. Kar nekaj pobud je bilo, kako bi zadevo rešili (objava vseh predlogov, samo tistih, ki so prišli vožji izbor, tudi pobuda o še eni komsiji). Na koncu so vendarle soglašali z mnenjem svetnika Franca Podgorška, da je nastopil nov trenutek, ki bi lahko vplival na
glasovanje. Zato so zadevo vrnili komisiji za simbole v ponovno obravnavo. Njena stvar bo, koliko prispelih ponudb bo obravnavala še enkrat. Zavzeli so se le za to, da bi na seji sveta obravnavali le dva predloga.
I. julija letos več reda glede komunalnih odpadkov
Pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki je bila naslednja točka, ki so ji namenili več pozornosti. Tokrat so pravilnik obravnavali kot osnutek, vendar bistvenih pripomb nanj niso imeli. Pred ponovno obravnavo predloga na svetu ga bodo sedaj prevetrili v odboru za javne gospodarske službe, ki deluje kot delovno telo sveta. Hkrati so občinski upravi in omenjenemu odboru naložili nalogo, da nadaljuje aktivnosti na tem področju, tako kot to določa pravilnik. Šmarški svetniki so pozdravili tovrstne aktivnosti, ki bodo najbrž v začetku med občani povzročile kar nekaj negodovanja, vsekakor pa bodo pripomogle k organiziranemu odvozu in zavezale slehernega občana v vaških skupnostih k večji skrbi za pravilno ravnanje s komunalnimi odpadki. S sprejetem pravilnika tako celjska komunala ne bo več izpolnjevala pogojev za dela, ki jih v občini opravlja danes. Po okvirnem rokovniku naj bi k zbiranju komunalnih odpadkov po novem pristopili v občini 1. julija letos.
Spet o brezplačnem prevozu otrok v šolo
Vsaj že tretjič, zagotovo pa ne zadnjič, so pred tednom dni šmarški svetniki spregovorili o brezplačnem prevozu otrok v šolo. K temu jih je spodbudilo pismo nekaterih staršev, objavljeno v našem tedniku. Z ugotovitvijo predsednika sveta Bojana Kladnika, da obstoječa rešitev glede prevoza otrok v šolo po prej veljavnem zakonu sodi v nadstandard, so soglašali vsi svetniki.
Res pa je, da je bil v tem času sprejet nov zakon, ki določa, katerim otrokom je občina dolžna zagotoviti brezplačen prevoz v šolo. Ne glede na predlog župana, da bi do konca tega šolskega leta veljal obstoječi sklep, so se dogovorili, da bodo k rešitvi tega
vprašanja pristopili tako, kot določa novo sprejet zakon.
Do obravnave te teme na eni od prihodnjih sej pa naj bi preverili, koliko je cena Izletnikove mesečne vozovnice na relaciji Šmartno ob Paki -Paška vas, prav tako naj bi do takrat pridobili ugotovitve sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katere poti sodijo med tiste, kjer je pot otrok v šolo ogrožena. Iskali bodo seveda tudi dodatne ponudbe za prevoz. Do sprejetja novega sklepa glede brezplačnega prevoza otrok v šolo, pa bo veljal obstoječi sklep.
M(W)
Občina Šmartno ob Paki - priznanja ob dnevu cmlne zašcite
Za Franca Mumeljna in Alojza Glojeka
Ob letošnjem 1. marcu, dnevu civilne zaščite, je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj podelil najprizade-vnejšim na tem področju priznanja.
Zlati znak CZ je za dolgoletne uspehe pri razvoju, krepitvi, organiziranosti, usposabljanju in pripravljenosti ter dosežke, ki so posebnega ali širšega pomena, prejel Franc Mumelj iz Šmartnega ob Paki. Alojz Glojek iz Paške vasi pa je dobitnik srebrnega znaka CZ. Prejel gaje za večkratno požrtvovalnost pri zaščiti in reševanju. Obema so priznanji izročili na seji sveta občine Šmartno ob Paki pred tednom dni.
■ M
Franc Mumelj (prvi z desne) in Aloj Glojek (prvi z leve) sta se ob nazdravljanju s predsednikom sveta občine Šmartno ob Paki Bojanom Kladniicom, županom Ivom Rakurn ter pdžupanom Martinom Hrastnikom zavzela za naklonjenost
potrbam CZ tudi v prihodnje


Slovensko zanašanje na "naše" sile
Skoraj polovica Slovencev bi pa nuklearno elektrarno v Krškem kar zaprla! Seveda bi lahko rekli, da tako visok odstotek "protijedrsko" ozaveščenih Slovencev pomeni, da se naši ljuefje zavedajo nevarnosti, ki ga predstavlja tak objekt. Morda pa se ne zavedajo vseh posledic, če bi tako elektrarno res takoj zaprli. Tako mnenje ljudi je seveda zanimivo tudi za Šaleško dolino. Skoraj petina vprašanih Slovencev namreč meni, da bi električno energijo, ki bi jo izgubili v Krškem, nadomestili s polnim delovanjem naših termoelektrarn. Ker pa je znano, da glavnina te energije prihaja iz Šoštanja, pomeni to posebno "priznanje " za TEŠ, neposredno tudi za velenjski Premogovnik.
Seveda pa bi lahko kdo tudi porekel, da ljudje precenjujejo škodljivost nuklearke in podcenjujejo škodljivost termoelektrarn. Ob zadnjih poročilih, da se je zrak v Šaleški dolini vendarle že zboljšal, nekateri morda pozabljajo, da smo pri ekološki sanaciji
termoelektrarne vendarle Šele na pol poti. Zadeve z izgradnjo čistilne naprave na bloku V povsem še niso dorečene. Zato bi seveda kdo pričakoval, da se ljudje, ki tako mahajo z zahtevo po zaprtju nuklearke, enako odločno zavzemajo za ureditev vsega potrebnega, da bodo vse naše termoelektrarne delovale resnično varno. Varno v smislu proizvodnje same in seveda varno za ljudi v okolici. Pa ne le zaradi dimnih vplivov, ampak tudi vse druge "svinjarije", ki je poleg elektrike še tudi proizvod elektrarne. Ukinitev nuklearke in polno delovanje termoelektrarn namreč pomeni, da ob omejeni energiji (že zdaj je je pogosto premalo, premalo je bi bilo tudi, če bi zgradili še predvidene hidroelektrarne) ne bo več toliko dobre volje, da bi zaradi prekoračitev onesnaženja ozračja ali drugega okolja ustavili agregate.
Naši ljudje pa se ne izražajo le o tem, ali pritrditi tistim, ki terjajo referendum o zaprtju nuklearke, nekateri se izrekajo tudi
o tem, ali so spomeniki, ki v nekem kraju stoje, primerni ali ne. V Velenju so se "zahteve" o prestavitvi Titovega spomenika že malo unesla, saj se bo pač moral umakniti, ko bodo delovni stroji prihrumeli do njega, zato pa po naši metropoli bijejo boj o tem, ali lahko tam še "kraljujeta" Kidrič in Kardelj. Nekateri bi ju kar takoj sneli. V Ljubljani bi postavili spomenik Argentincu, ki ga večina naših ljudi sploh ne pozna. Pa bi tako dobili res svojevrsten spomenik neznanemu junaku. Bitka o spomeniku naj bi se začela tudi v Celju. Pa zadnji čas niso tako obsežne zahteve o smiselnosti spomenika pri grobnici narodnih herojev na Šlandrovem trgu, ampak je nekaterim napoti Kajuhov spomenik pred I. gimnazijo. Ta gimnazija se je najprej znebila imena po tam partizanskem pesniku, zdaj naj bi izpred nje izginil še spomenik. Kaj hočemo, časi se pač očitno res spreminjajo.
■ (k)
. marca 1996
AKTUALNO
m.zjpm^gm
3
Novinarska konferenca župana Mestne občine Velenje Srečka MehaJnigredsedmka Sveta Dragana Martmška
Veliko težav, a tudi uspehov
Sredi prejšnjega tedna je bila novinarska konferenca na kateri sta župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in predsednik Sveta Dragan Martinšek predstavila trenutne aktivnosti, ocenila pa sta tudi zadnjo sejo Sveta Mestne občine Velele.
Dragan Martinšek je bil še zlasti zadovoljen, da so svetniki po hitrem postopku sprejeli odločitev, da občina sodeluje na republiškem natečaju za pridobitev sredstev za demografsko ogrožena področja. To je v občini področje Paškega Kozaka, kjer so lani s pomočjo podobnega natečaja uredili telefonsko omrežje, letos pa naj bi še cesto. Zadovoljen pa je bil tudi, da bo stekla gradnja v Trebuši, ob tem pa je pripomnil, da so bile spremembe zazidalnega načrta za to območje sprejete v prvotni obliki, torej takšni, ki je bila lansko leto zavrnjena. To seveda kaže na dokaj čudno lobiranje v svetu, s tem pa tudi zavlačevanje aktivnosti. Na prejšnji obravnavi so bile postavljene zahteve po razširitvi Žarove ceste, pripravljalci gradiva so to zdaj upoštevali, SKD pa je vložila amandma in z njim dosegla sprejem dokumenta v prvotni obliki.
Razveseljivo je tudi, da so svetniki potrdili odlok o vzreji psov in obveznostih pri vzdrževanju čistoče javnih površin skupno z amadmajem LDS, ki določa, da morajo imetniki psov plačevali letno občinsko takso v višini 3.000 tolarjev, z zbranimi sredstvi pa bodo zagotovili izgradnjo zavetišča za pse, kasneje pa bodo ta sredstva namenjali za vzdrževanje tega zavetišča.
Predsednik Sveta Mestne
♦
občine Velenje Dragan Martinšek je zadovoljen tudi, da so po prejšnjih zapletih, tokrat z veliko večino, potrdili vsa delovna telesa Sveta, ob tem pa je izrazil tudi prepričanje, da bo odslej delo Sveta lažje, saj bodo mnoga vprašanja dorekli že na sejah odborov oziroma komisij.
Nesprejem odloka o ustanovitvi in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Velenje je po njegovem znova dokaz, da je v Svetu vse kar je potrebno potrditi z dvotretinsko večino, težko sprejeti. Nikakor ni razumljivo, da svetniki zavrnejo odloke, nanje pa ne podajo pripomb.
Odločno je Dragan Martinšek tudi poudaril, da si bo prizadeval, da v Svetu ne bodo sprejemali sklepov, ki so brezpredmetni ali pa celo smešni. Tu je mislil tudi na zahtevo skupine
Srečko Meh
svetnikov, ki je vztrajala pri obravnavi o presoji nezakonitosti prodaje zemljišča bodočega nakupovalnega centra v Velenju in to kljub temu, da je komisija, ki jo je svet pooblastil, presodila, da je v tem trenutku ta obravnava brezpredmetna. Postopek je namreč ta čas v presoji ustreznih služb Ministrstva za okolje in prostor.
Dragan Martinšek tudi ni zadovoljen s poročanjem s sej Sveta, saj meni, da dobivajo predlogi skupine svetnikov, ki predlagajo drugačne rešitve preveliko težo v primerjavi s tistimi, ki so v Svetu sprejeti z veliko večino. Župan Srečko Meh je poudaril, da je ta čas Mestna občina Velenje v fazi normativnega urejanja. Upa, da bodo v Svetu tudi sprejeli večino nujno potrebnih odlokov, ki jih bo potebno kasneje še medsebojno uskladiti.
Z nesprejemom odloka o ustanovitvi in delovnem področju občinske uprave je po besedah Srečka Meha naložena prevelika odgovornost njemu osebno, saj mora mnoge odločitve sprejemati sam. Poleg tega pa to, da svetniki ne dovolijo oblikovati občinske uprave, povzroča veliko problemov, saj ostajajo mnoge naloge neuresničene.
Opozoril je tudi na padanje standarda na področju vseh družbenih dejavnosti, v katere občina ne more korenito posegati, saj v ta namen nima sistemsko zagovotovljenih sredstev, od države pa so ta mnogo preskopo odmerjena. Vseeno pa je poteka ta čas v občini veliko aktivnosti. Tako je dogovorjena izgradnja prizidka h Glasbeni šoli, pospešeno končujejo stanovanja na Cesti talcev v Velenju, več pa bodo lahko naredili tudi na področju urejanja mesta, s tem ko je bila dana v svetu zelena luč za oblikovanja službe komunalnega nadzora.
Vse kaže, da se bodo aktivnosti premaknile tudi na področju oblikovanja delitvene bilance med novonastalimi občinami. Darja Medved z Urada za finance je vodila komisijo za pripravo premoženjske bilance, v njej so sodelovali strokonjaki vseh treh novonastalih občin in ta je zdaj z delom končala. Na tej osnovi bo pripravila komisija, ki jo vodi predsednik Sveta Dragan Martinšek, delitveno bilanco.
■ Mira Zakošek
M
Dragan Marinšek
V Premogovniku ^Velenje ugotavljajo:
Manj nezgod, več bolniških izostankov
V velenjskem Premogovniku se nezgodam pri delu ne morejo povsem izogniti, že leta pa se trudno, da bi jih bilo čim mai\j. Če so še leta 1984 zabeležili 1150 delovnih nezgod, kar je bilo zelo veliko, so z ogromnimi vlaganji v proizvodni proces in humanizacijo dela, uspeli število nezgod lani zmanjšati na 370.
To pravijo, je še vedno veliko, a k sreči vsaj narava in posledice teh poškodb niso bile hude. Opažajo pa, da se na eni strani zmanjšuje število nezgod pri delu, po drugi strani pa vztrajno narašča število izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč pri delu, stroški, ki so z vsako nesrečo povezani, so vedno večji. Izračunali so, da je bil delavec, ki se je lani ponesrečil pri delu v Premogovniku, v poprečju 47 dni v bolniški oskr-
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Podjetnikifinančniki, društva
- zakaj svojega denarja ne bi
oplemenitili?
VLB Splošni banki Velenje d.d. se zavedamo pomembnosti pravilnega gospodarjenja z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Nudimo vam možnost VARNEGA in DONOSNEGA plasiranja prostih denarnih sredstev v obliki kratkoročnih in dolgoročnih tolarskih depozitov in depozitov z valutno klavzulo.
Osnovne značilnosti vezav:
1. najnižji znesek - 500.000,00 SIT
2.	najkrajši rok
3.	obrestovanje
-	do 14 dni
-	od 15 do 30 dni -od 31 do 90 dni -od 91 do 180 dni
-	od 181 do 365 dni
-	nad 1 leto
-1 do 5 dni - odvisno od zneska
-	višina obrestne mere je odvisna od višine vezanih sredstev in se glede na čas vezave giblje v naslednjih razponih:
50% -80% T 80%-100 % T T (D) +3,0%-6,0% T (D) +4,0%-6,0% T (D) +5,0%- 6,0 % T (D) + 6,0%- 7,5 %
-	realne obrestne mere so določene na letnem nivoju
-	T je temeljna obrestna mera, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti vložka in je določena v skladu z zakonom
-	D je rast srednjega tečaja tuje valute po trajnici BS
Možnosti, da prosta denarna sredstva donosno in varno naložite, je več, zato vas vabimo, da nas pokličete (854-301 ali 854-323) ali se pri nas osebno oglasite - LB SB Velenje d.d., Rudarska 3, Služba sredstev in likvidnosti) in pomagali vam bomo izbrati najboljšo!
LB Splošna banka Velenje d.d. - banka za varno in donosno naložbo vašega premoženja
Stečajni(postopek za Sipak Plastiko poteka hitro
Terjatve delavcev so v celoti priznane
bi s 100 - odstotnim nadomestilom plače in odškodnino za nezgodo.
V Premogovniku naraščajo tudi izostanki z dela zaradi bolezni. Porast, podobno kot v marsikaterem slovenskem podjetju, pripisujejo vsaj deloma, spremenjenemu zakonu o zdravstvenem varstvu iz leta 1992, ki je ukinil obratne ambulante in uvedel institut osebnega zdravnika. 4000 zaposlenih v Premogovniku Velenje obiskuje 55 izbranih zdravnikov. Včasih so imeli iz obratnih ambulant lahko vsaj kakšno info-macijo, kako bi lahko vplivali na ustvarjanje takih delovnih pogojev, ki bi čim manj škodljivo vplivali na delavce, denes pa takšnih podatkov ne morejo dobiti.
mkp
Od sklepa Okrožnega sodišča Celje o stečajnem postopku Sipak Plastike d.o.o. so minili dobri trije meseci. V tem času je bila objavljena že druga javna dražba za prodajo premičnega in nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, kar kaže, da se aktivnosti v zvezi s stečajnim postopkom odvijajo zelo hitro.
Prva javna dražba je bila na Okrožnem sodišču v Celju 11. marca. Izklicna cena za vse premično in nepremično premoženje je znašala 950 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. Za večino strojev, predvsem pa za objekte, še posebej za staro termoelektrarno in zemljišče, je bilo pred njo precej zanimanja, na javni dražbi potem, pa ni bili nikogar.
2. aprila je razpisana druga javna dražba, tokrat z izklicno ceno 855 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti in možnostjo plačila kupnine v dveh obrokih. V primeru, da tudi tedaj ne bo uspešna, bo stečajni upravitelj Lojze Posedel najbrž pripravil predlog prodaje premoženja po delih.
V četrtek, 14. marca, je bil na Okrožnem sodiču v Celju tudi prvi narok za preizkus terjatev. V zakonitem roku je svoje terjatve prijavilo 58 upnikov v skupni vrednosti blizu 123 milijonov tolarjev. Stečajni upravitelj jih je priznal za 39 milijonov, terjatve v višini blizu 10 milijonov tolarjev pa bo še prerekal. O 11 terjatvah se bo izjavil na naslednjem naroku, ker se dokumentacija, ki mu je na voljo, razlikuje od
terjatev, ki so jih prijavili upniki.
Med prijavljenimi je najvišja terjatev 31-tih delavcev za neizplačane plače in dodatke, razliko po kolektivni pogodbi, plačila neizplačanih nadomestil za stroške prehrane med delom, prevozom na delo in neizkoriščenim dopustom, v skupni višini 13 milijonov tolarjev. Th terjatev je v celoti priznana, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Poplačila upnikov so seveda odvisna od prodaje oziroma vnovčenja premoženja stečajnega dolžnika. Če bo druga javna dražba uspešna, bi lahko, tako pravi stečajni upravitelj Lojze Posedel, vsaj delno poplačali upnike že v aprilu.
■ Milena Krstlč - Planine
Poslovne novice
27. marca bo potekal seminar KAKO POSLOVATI S ŠPANIJO, na katerem bodo sodelovali predstavniki Madridske gospodarske zbornice, Ministrstva za gospodarstvo Špance, trgovinski predstavnik španskega veleposlaništva z Dunaja in predstavniki GZS.
Gospodarska zbornica Slovenije - Infolink zbira in posreduje ponudbe slovenskih podjetij v mednarodno borzo ponudb in povpraševanj. Vabimo vas, da ponudite svoje blago, storitev ali svoje povpraševanje v mednarodno borzo.
Opozarjamo vas na razpis za predstavitev slovenskega gospodarstva v Moskvi, St. Petersburgu, Bukarešti in Plovdivu. Prijave zbira Urad za gospodarsko promocijo pri Ministrvu za ekonomske odnose in razvoj, ga. Milanka Jakopič, tel.: 061/171-35-27.
Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, TVg mladosti 2, telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645.

4 NAS CAS
ms


illBMIMIlIllIlVirill
GOSPODARSTVO _

21. ma
Kmetijska zadruga Šaleška dojina
''Škarje se močno zapirajo!"
Člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina v leto 1996 niso stopili tako smelo, kot bi glede na lanska prizadevanja upravičeno lahko. Pozitivna nula oziroma skromni dobiček za preteklo leto ni pravi odraz za dosežene količinske in kakovostne kazalce.
"Naša prizadevanja se kažejo, vendar ne v celoti. Rezultat poslovanja za leto 1995 je primeren današnjim razmeram v kmetijstvu. Te so vse prej kot dobre za kmeta, čeprav tisti, ki krojijo politiko na tem področju v Ljubljani trdijo drugače. V bazi pa krepko občutimo preuranjene ukrepe pristojnega ministrstva
inflaciji in cenam repromate-riala. "Strokovnjaki potrjujejo mnenje kmetov, da so ukrepi preuranjeni, da bi morali biti ob pripravah na Evropo drugačni. Pridjali so jim celo oznako balkanski, saj so "udarili" najprizadevnejše rejce. Kmetijski minister je to menda celo priznal, vendar od tega priznanja mi nimamo nič. Postopno bi morali na pot. Če bo šlo tako naprej, se bodo škarje še hitreje zaprle in hudim težavam v kmetijstvu se nekaj naslednjih let ne bomo mogli izogniti." Marjan Jakob ne verjame v teorijo, da bo kmet privezal kravo za 10 tisoč tolarjev. Pomembna je, pravi,
postala zadružna last, kjer naj bi imele zadruge omenjene regije več kot 50% lastninski delež. Med izzive člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina v tem letu uvrščajo nekatere naložbe (predvsem ureditev trgovine in okolice v Šmartnem ob Paki, pred dnevi so dobili tudi podpisano pogodbo o prenosu lastništva stavbe na Trgu bratov Mravljakov 6 v Šoštanju, ki naj bi jo prav tako uredili). Ob že storjenih nekaterih kadrovskih spremembah pa jim ostajajo še odprta vprašanja s prejšnjim skupnim partnerjem Ero d.d. zlasti glede kmetijske trgovine v Velenju. Na področju proizvodnje snujejo rahlo povečanje. Tako naj bi pridelali 6 milijonov 600 1 mleka, mladega pitanega goveda približno 750 ton žive teže, proizvodnja prašičjega, piščančjega in puranjega mesa naj bi ostala v okviru sedanjih, hmelja toliko, kot so ga sposobni obrati in pošuti z lastnimi zmogljivostmi. Za 20 do 25 % ali za 500 ton več pa naj bi ob normalni letini pridelali tudi jabolk.
um
Uspešno^ posjovno^ leto Banke Celje
Za tretjino povečali bilančno vsoto
Bilančno vsoto so dvignili več kot za tretjino, lani se je znesek povzpel na 790 milijonov DEM ali 69,5 milijarde tolarjev, kapital banke je znašal 126 milijonov DEM, jamstveni kapital 110 milijonov DEM. To je le nekaj zgovornih številk, s katerimi so na nedavni novinarski konferenci v Banki Celje ilustrirali lanskoletno uspešno poslovale. Banka je bilančno vsoto "povečala čez vsa pričakovanja in se je po svojem tržnem deležu v Sloveniji med 31 bankami s sedmega povzpela na peto mesto.
Tudi povpraševanje po posojilih prebivalcem se je v letu 1995 dvignilo bolj, kot so pričakovali. Banka Celje je prebivalcem odobrila 18.300 posojil v vrednosti 9,8 milijarde tolarjev, kar je triinpolkrat več kot leto prej.
Dodobra se je ta celjska banka utrdila tudi na mednarodnih finančnih trgih, vzpostavili so neposredne kon-tokorentne odnose s 33 tujimi bankami in ustvarili korespon-denčno mrežo s prek 850 tuji-
mi bankami po vsem svetu. Plačilni promet s tujino je lani dosegel 1,2 milijarde DEM, delež direktnih prilivov na banko pa se je od začetka samostojnega poslovanja v letu 1994 s 50 dvignil na 90 odstotkov.
Kljub zniževanju obrestnih mer in obrestne marže so preteklo leto v Banki Celje končali z neto dobičkom 799 milijonov tolarjev, kar je za 72 odstotkov več kot leto prej. Dividende bodo delili po majski letni skupščini delničarjev, katerih število se je s 305 povečalo na 945, pri čemer je 85 odstotkov kapitala v lasti pravnih oseb, ki so se že v veliki meri olastninile.
Lani so v Banki Celje tudi dokončno počistili s preteklostjo, razrešili so terjatve za izplačane devizne hranilne vloge in uredili lastniško strukturo. Konec leta je banka za izplačane devizne hranilne vloge, deponirane pri Narodni banki Jugoslavije in izplačane vlagateljem do konca decembra 1992, pridobila pravico do obveznic v vrednosti 64 mili-
jonov DEM in z državnim jamstvom so ta dolgotrajna in občutljiva pogajanja pripeljali do konca.
Banka Celje ima sedaj skupno 31 enot, uporabnikom je na voljo 20 bankomatov. Lani se je močno povečalo poslovanje s karticami, z njimi so ljudje opravili 1,2 milijona nakupov, na bankomatih pa so zabeležili kar 750.000 dvigov. Letos uvajajo še nekaj novosti, znižali so obrestno mero za dovoljene prekoračitve na tekočih računih, čekov za dvig gotovine ni treba več izpolnjevati, to napravi bančna uslužbenka, imetnik računa ček le podpiše, v kratkem bo zadostoval le podpis in ček ne bo več potreben. Poslej bo v vseh enotah Banke Celje možen tudi neomejen dvig gotovine s tekočega računa z enim čekom v skladu s finančnim stanjem.
U(mp)
wtm m h
nami o
; J Sa^MH*
in počasi bomo kmetnci na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ob takšnen nadaljevanju lahko začeli biti plat zvona." S temi besedami je direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob opisal današnji trenutek pri prireji mladega pitanega goveda, mleka in mesa - prednostnih panog kmetijcev na območju bivše občine Velenje.
Da bi bilo v bljižnji prihodnosti kaj drugače, za zdaj ne kaže. Nedavna za skoraj 100 % podražitev žit gotovo ne bo šla mimo brez posledic. Tako kot ne ukrepi republiškega ministrstva za kmetijstvo glede spodbud za prirejo mleka in mesa. Pri slednjem so se premije razpolovile, pri mleku so jih popolnoma ukinili, cene pa ostajajo na ravni oktobrskih iz leta 1994. Torej ne sledijo
proizvodnja na enoto. V Sloveniji proizvedejo v povprečju 2700 1 po kravi, mlečni proizvajalci na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa nekaj nad 50001. Da o doseženi kakovosti izdelkov, ki je bila in bo tudi v prihodnje prednostni cilj, ne govorijo posebej.
Novim izzivom oziroma nalogam, ki so pred njimi, se bodo poskušali kar najbolje prilagoditi. Brez povezovanja kmetijstva v celjskem prostoru in tudi širše pa najbrž krize, ki je pred durmi, ne bodo mogli uspešno prebroditi. Izkušnje pri reševanju težav mlekarne v Arji vasi, kjer so strnili vrste in nastopili skupaj, bodo porabili še na kakšnem področju. Na obzorju je že takšen organiziran nastop pri lastninjenju celjske klavnice. Ta naj bi.
Krajevna skupnost Solčava
Bodo telefoni zvonili že jeseni?
Prepiri in nesoglasja glede telefonskega omrežja v Solčavi in okolici trajajo že desetletje in več. Tiidi danes se krajani jezijo. Veliko jih je, ki bi radi imeli telefon, dobi pa ga le kakšen posameznik in še to je bolj izjema kot pravilo, ob tem pa je v tamkajšnji centrali dovojj prostih številk
Telefonsko omrežje so v Solčavi pričeli širiti že na začetku 80-ih let, kasneje si je priključek zaželelo vse več krajanov, vendar je zmanjkalo številk. Leta 1993 je takratna PTT v kraju namestila večjo centralo in na tej podlagi kmalu za tem pričela akcijo, ki je bila znana tudi na širšem celjskem področju. Šlo je za to, da je vsak bodoči naročnik napeljavo kreditiral s protivrednostjo 2500 nemških mark in jih za priključek odštel še 1500. Takrat si je v Solčavi telefon želelo 70 krajanov, ob takšnem predlogu se je spisek skrčil na dvanajst, pogoj pošte za akcijo je bil 50 naročnikov in vse je padlo v
vodo.
Na Telekomu pravijo, da so proste številke v centrali le eden od pogojev za večjo akcijo. Solčava je bila takrat tudi edina med 70 krajevnimi skupnostmi v celjski regiji, ki se ni odločila za akcijo na podlagi kreditiranja, na Celjskem pa so na ta način v tistem letu priključili pet tisoč naročnikov. Od takrat do danes so delno rešili problem telefonije v Logarski dolini, v Solčavi seveda ne. Stvari sedaj vendarle kažejo malo bolje, za kar sta poskrbela Telekom in občina Luče. Izračuni za širjenje so narejeni, seveda tudi investicijski program in gradbeno dovoljenje, to vse pa je omogočilo, da se je občina prijavila na razpis za demografsko ogrožena področja. Dobro so se torej pripravili, pogoje izpolnjujejo in v najugodnejšem razpletu naj bi novi telefoni v Solčavi in okolici zazvonili že to jesen.
UJP
Mislinjsko žago bo prevzela gozdarska zadruga
Žago v Mislinji, ki je spadala včasih pod okrilje Lesne iz Slovenj Gradca, v zadnjih letih pa se srečuje s precejšnjimi likvidnostnimi težavami, naj bi po novem prevzela Gozdarska zadruga. S takšno reorganizacijo naj bi prišlo predvsem do zadostnega pretoka osnovne surovine -lesa in bolj enakomernega razreza. Na tej žagi je trenutno zaposlenih 28 delavcev, dnevna kapaciteta pa je 50 kubikov razreza.
■ JaS
Finančne intervencije v kmetijstvu
DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA
Na podlagi sklepa občinskega sveta z zadnje seje je občina Žalec pred dnevi objavila razpis o razdelitvi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za to leto. Upravičenci do finančnih sredstev so pravne in fizične osebe s sedežem oziroma prebivališčem v občini Žalec, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Vloge za prijavo na razpis dobijo upravičenci na občini Žalec oziroma oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, kamor tudi vlagajo izpolnjene obrazce.
Za regresiranje travno-deteljnih mešanic je namenjenih skupaj 1,5 milijona SIT. Regresirana bo nabavna cena do višine 200 SIT za kg. Za
nakup semenske koruze pa bo iz finančnih intervencij namenjenih 5 milijonov SIT oziroma do 150 SIT za kg nabavne cene. Prav tako bo regresiran prevoz mleka v hribovitih predelih občine. Višina regresa znaša 1 SIT na liter mleka, skupaj pa bo za to namenjenih milijon SIT.
Nekaj več kot 6 milijonov SIT bo razdeljenih za regresiranje obresti za kredite, najete od leta 1993 do vključno leta 1996, in sicer za nakup zemlje v kmetijske namene, gradnjo in obnovo hlevov, nakup mehanizacije za storitve v strojnem krožku, gradnjo in obnovo hmeljskih sušilnic in žičnic in podobno. Lastna udeležba investitorja mora biti najmanj 20 % predračunske vrednosti investicije.
Finančne intervencije so namenjene tudi za apnenje njiv oziroma nakup apnene moke, višina regresa je 3.000 SIT za tono apnene moke, skupaj 5,4 milijonov SIT.
Prav tako bo iz sredstev finančnih intervencij možno sofinanciranje nakupa sistema kapljičnega namakanja za namakanje kmetijskih površin, in sicer skupaj 1,3 milijona SIT Regresirani znesek bo 250.000 SIT na hektar. Zadnja od intervencij je namenjena sofinanciranju odprave škode po žledu oziroma za sanacijo gozdnih vlak in cest. Sofinancira se 67 % vrednosti gradnje oziroma popravila, lastnik gozda pa mora sam zagotoviti najmanj 33 %. Skupaj je teh sredstev 7 milijonov SIT.
■ rox
Kaj morate vedeti o dohodnini 95? (8)
Piše: Darinka Mravljah
Še je čas, da vsi tisti, ki ste svojo napoved za odmero dohodnine za leto 1995 že oddali na pristojno Izpostavo, še enkrat preverite, ali ste vpisali vse potrebne podatke, ali ne. V kolikor jih niste, lahko do 31. marca (letos do 1. aprila) podatke dopišete ali jih popravite, saj po tem roku - roku, ki je dokončni rok za vložitev dohodninske napovedi, to NE BO VEČ MOŽNO.
Obenem vas želim spomniti, da morate vso dokumentacijo, na podlagi katere ste napoved izpolnjevali, hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe, saj se prav lahko zgodi, da boste prav VI morali davčnemu
organu dokazati verodostojnost vpisanih podatkov.
Prav tako še enkrat opozarjam vse zavezance, da so za pravilnost napovedi odgovorni izključno sami, zato naj dobro premislijo, komu jo bodo dali izpolniti, če tega ne znajo sami. Sicer pa lahko za nasvet vprašajo tudi na naši Izpostavi. Pomagali bomo. Kajti razlog, da napovedi niste pisali sami, za davčni organ ni opravičljiv. Nasprotno - lahko se zgodi, da boste zaradi ene napeke, pa če tudi jo bo pri izpolnjevanju napovedi zagrešil tiste, ki je napoved pisal, pozvani na davčni organ, kjer bomo istočasno preverili še ostale podatke, vpisane v napoved. ZATO: BODITE PAZLJIVI PRI IZPOLNJE-
VANJU NAPOVEDI IN PRI IZBIRI IZPOLNJEVAL-CEV!
Vprašanja bralcev
Vprašanje P. M.: Preselili smo se iz ene občine v drugo. V kateri občini oddamo napoved?
Odgovor: Napoved za dohodnino se vedno odda na tisto Izpostavo, na območju katere imate tudi ZADNJE stalno prebivališče. Vi jo oddate. torej na Izpostavo, kjer sedaj prebivate.
Vprašanje R.Z.: Kdaj računate, da bodo letos odločbe?
Odgovor: Prve odločbe bodo že v mesecu maju, vendar jih ne bomo pošiljali iz Izpostave, ampak bodo prispele direktno iz Ljubljane.
skluzivni pogovor s Francem Pečovnikom, bivšim predsednikom Sveta občine Šoštanj
tt
CAS JE ZA CISTE RAČUNE
99
*	Tisti najtežji dnevi so za vami. Kakšne so bile reakcije na vaš odstop med ljudmi: tistimi, kijih poznate, in tistimi, kijih ne?
Franc Pečovnik: "Občutek imam, da občani dobro poznajo razmere. Tisti, ki vedo, da želim sprejete naloge opravljati odgovorno in dosledno, moj odstop ocenjujejo za razumljiv."
*	Nesoglasja so sestavni del življenja. Toda pri vas so nastali veliki nesporazumi med še pred meseci podobno mislečimi sodelavci. Kje se je lopletlo in zakaj ni bil možen dialog?
FVanc Pečovnik: "Zapletlo se je kar kmalu, in to predvsem zaradi nespoštovanja dogovorov in ramov, s katerimi smo šli pred volivce. Ti so zame obveza, ne zgolj obljuba za čas volitev.
avezali sme se naprimer, da bomo vse kraje v občini razvijali enakomerno in enakopravno, v resnici pa se daje velika prednost predvsem Tbpolšici.
0 skupnem programu del pri razvoju občine, o načinu in še zlasti o izboru sodelavcev za izvajanje nalog sem se skušal dvakrat pogovoriti z županom, žal neuspešno. Ocenjujem, da župan ozahtevanosti nalog razvoja občine ni imel prave predstave. Poleg tega si je izbral svoj krog sodelavcev, brez predhodnega posvetovanja s ključnimi funkcionarji občine, kar je v bistvu pomenilo cepitev sodelovanja."
*	Tisto "z roko v roki v dobro občine \ Šoštanj", kot ste rekli v prvem pogovoru za Naš
čas po izvolitvi za predsednika Sveta, se ni obneslo. Pomeni, da so pogledi na to, kaj je in kaj ni dobro za občino Šoštanj, v Svetu različni?
FVanc Pečovnik: "Čim je bil Svet izvoljen je bila njegova osnovna naloga ustanovitev učinkovite občine. Svetnike sem opozoril, da je naloga zahtevna in odgovorna, da bo težko iskati najustreznejše rešitve in da so v Svetu, ki je najvišji organ odločanja, svetniki enakovredni in po svojih močeh dolžni predlagati najboljše rešitve, ne glede na strankarsko pripadnost. Svetniki so v letu 1995 tako tudi delovali. Ko pa je uprava, ki jo vodi župan, vedno bolj očitno zahtevala od Sveta, da potrjuje zadeve tako, kot jih je pripravila, brez pripomb, za nazaj, so se začele sprožati napetosti in pritiski na svetnike, da za vsako ceno glasujejo za predloge. S tem je bilo kršeno pravilo o tvornem sodelovanju. Iz Sveta se je poskušalo narediti le glasovalni aparat, ki bi seveda s tem prevzel tudi vso odgovornost za slabe rešitve."
*	Kakšna je bila prva rekacija župana na vaš odstop? Vas je poklical? Kako sta se pravzaprav srečala? Kaj sta si rekla? Vas je skušal odvrniti od odstopa?
Franc Pečovnik: "Za odstop sem se odločil na seji, ko je župan preko sodelavcev zahteval umik točk dnevnega reda, o katerih je Svet že sklepal. Takrat sem uvidel, kaj to pomeni. Župan me potem ni niti poklical niti ni kako drugače pokazal zanimanja za umiritev, kar pomeni, da je bil moj odstop načrtovan in cilj takih potez."
*	Peter Rezman, tajnik občine Šoštanj, vas imenuje avtokrat, ima vas za tistega, kije prvi obrnil hrbet koaliciji. Vaš komentar?
Franc Pečovnik: "Peter Rezman šele vstopa v življenje, skuša pa dajati oceno nam, ki imamo za seboj skoraj 40 let trdega dela na zahtevenih nalogah. Pa tudi vse, kar Peter Rezman danes dela, ni iz njegove stroke. Zelo zaskrbljujoče je, da za tajniška dela ni strokovno usposobljen, da ne zna tvorno delati in ravnati z ljudmi, da je njegov način dela potuhnjen in zahrbten, da je v vseh gradivih, ki jih pripravlja, nekaj podtaknjenega, kar kasneje, če je sprejeto, tudi izrabi. Ker smo velik del zadev, ki jih je skušal podtakniti, zavrnili, je postajal vse bolj nervozen, mene pa imenoval za tehnokrata. Če bi slepo sprejemal, kar je pripravljal, me tako ne bi imenoval. Kot predsednik Sveta sem sodeloval z vsemi svetniki, da bi lahko vsak po svoji moči in sposobnostih sodeloval pri iskanju najboljših rešitev. To je bila moja dolžnost. Osnovni spor pa
je v tem, da bi Peter Rezman kot tajnik občine rad vodil politiko Sveta, naloge tajnika v upravi pa ostajajo nerešene. On je bil tudi tisti, ki je zelo energično nasprotoval imenovanju sekretarja Sveta, ker se je zavedal, da se s tem zelo omeji njegov vpliv na Svet.
Kar pa se tiče koalicije, je treba vedeti, da si je župan izbral za sodelavce svetnike iz Liste za razvoj podeželja, ki niso v koaliciji strank slovenske pomladi, zato je očitek, da sem obrnil hrbet koaliciji, neumesten. Je pa res, da se gospod župan s sodelavci iz Liste za razvoj podeželja, gospod Peter Rezman ter gospa Majda Menih in gospod Gabro Cverlin, ki nimata nobene občinske funkcije, obnašajo, kot da so lastniki občine Šoštanj. Vsekakor je gospod Peter Rezman s svojim spletkarskim načinom
povezano s tem."
*	Velikokrat se v zvezi z delovanjem Sveta občine Šoštanj omenjajo sive eminence. Jih vi poznate?
FVanc Pečovnik: "Zares ne vem, koga mislijo s tem."
*	Kako vidite prihodnost občine Šoštanj?
FVanc Pečovnik: "1b vprašanje je najvažnejše
in najpomembnejše. Odgovoriti nanj je težko. Morda najprej tole: država je lokalno samoupravo zelo slabo pripravila in pustila nove občine tavati. V Mestni občini Velenje so prostori, kadri, finančna sredstva, izkušnje, podatki ostali od prej in delo nadaljujejo, s tem so v prednosti. Za nas je bilo leto 1995 prehodno, poslovanje je bilo potrebno prenesti. V letu 1996 občina Šoštanj že posluje samostojno in nastopil je čas jasnih odločitev in čistih računov, naprimer pri sprejemanju zaključnega računa Ž95, proračuna Ž96, pri izvajanju nalog skladov, organiziranju in načinu delovanja medobčinskega komunalnega sistema, delitvi premoženja nekdanje občine Velenje, oblikovanju in zagotavljanju delovanja krajevnih skupnosti v sklaou s statutom, o gospodarni rabi proračunskih sredstev in še kje.
Franc Pečovnik:"Preveč zaupamo drugim, med seboj pa se prerekamo in hromimo."
Zaključnega računa in proračuna Svet še ni sprejel v obravnavo, pa se april bliža. To sta akta, ki bosta dala stvarnejšo podobo o porabi sredstev, o angažiranju sredstev skladov, o denarnih virih za letos. Treba jih bo temeljito proučiti in dopolniti, preden bosta sprejeta. Sta temeljna akta, ki naj bi omogočila učinkovit razvoj cele občine.
Velika preizkušnja je medobčinski komunalni sistem. Če bo Šoštanj v podrejenem položaju glede na Velenje, bo veliko izgubil. Vemo, kaj pomeni za občino, če enakopravno odloča o temeljih delovanja medobčinskega komunalnega sistema, o naložbah, zagotavljanju in porabi finančnih sredstev... Obstaja velika nevarnost, da bo nad tem prevladala Mestna občina Velenje.
Iz do sedaj znanega v zvezi s premoženjsko bilanco je razvidno, da ima občina Šoštanj precej premoženja v Mestni občini Velenje, če se to deli v razmerju s številom prebivalcev. Če se bo Šoštanj strinjal z načinom delitve po legi premoženja, se bo pač vsemu temu premoženju odpovedal. Pogajanja bodo zahtevna in naporna. Zagotavljanje in gospodarna raba proračunskih sredstev sta temelj dobrega gospo-darjenja v občini. Pri vsem tem gre za čiste račune, če se hoče občina Šoštanj postaviti na noge. Brez teh ni možno zagotoviti trdnih osnov. Poleg tega je treba zagotoviti enakovreden razvoj vseh krajev občine, ne samo nekaterih. Gre za gospodarska vprašanja občine in temeljite razprave o tem se uprava občine Šoštanj gotovo boji."
* Kaj pa krajevne skupnosti? FVanc Pečovnik: "Njihov status je opredeljen v statutu. Odmikanje ali pa izmikanje temu, da bi jih organizirali po novem in čim prej zagotovili njihovo zakonito delovanje po statutu, je neodgovorno. Ko je župan s sodelavci preko svetnika iz Liste za razvoj podeželja Marjana Jakoba zahteval umik odloka o krajevnih skupnostih iz dnevnega reda seje Sveta, čeprav je ta v prvi obravnavi že bil, se najbrž ni zavedal odgov-
dela tako v upravi občine kot preko pisanja člankov v List zelo nevaren in škodljiv. Kakor koli že - Petra Rezmana je župan hotel imeti, zato ga je predlagal za tajnika."
*	Baje vam je Peter Rezman (očitno zelo pomembna oseba v Šoštanju) pred časom napisal pismo in v njem navedel tiste svetnike, ki bi jih bilo dobro zamenjati. V njem je, če smo zelo konkretni, a spet baje, med še dvema imenoma, omenjen tudi svetnik Rudi Satler iz vrst DeSusa, tisti, ki se tudi kar pogosto "vtika" v stvari, na katere se spozna. Zanima me pa pravzaprav nekaj drugega: se da svetnika kar tako nadomestiti? Najbrž je treba prej najti razlog za to?
Franc Pečovnik: "Ja, Petra Rezmana manj zanima vsebina dela in cilji v dobro občine Šoštanj, zelo rad se pa prešteva, zelo ga zanima, kako kdo "diha" in celo kje spi, ne pa, kje je kdo stalno prijavljen in kako občane in še posebej svetnike tvorno vključiti v razvoj občine. V dopisu 23. februarja mi je med drugim navedel tudi, da po odredbi župana del nalog v upravi občine Šoštanj opravlja Viki Drev, ki je svetnik in njegovo delo ni združljivo z delom v upravi. 1b vesta tako župan kot Peter Rezman. Kako da to pri njem ni nezakonito? Kakšno je torej resnično ozadje in namen takega pisanja in ravnanja? Tbdi to se da uganiti. Postopek zamenjave svetnika je podrobno določen v statutu in poslovniku Sveta in to bi Peter Rezman že moral vedeti in upoštevati, če je njegov namen pošten."
*	Bi bil vaš nepreklicni odstop lahko načrtovan, pripravljen v naprej s strani koga, ki ste ga motili?
Franc Pečovnik: "Kolikor vem, je že v začetku druge polovice lanskega leta Gabro Cverlin predlagal aktivnosti za zamenjavo predsednika Sveta. Ker je župan s sodelavci načrtno izločeval predsednika Sveta - in tudi podpredsednika - iz vseh razgovorov, tudi o zadevah, ki so v pristojnosti Sveta, je bilo jasno, da je to del organiziranega postopka. Še pred tem so me izločili po politični plati, kar je
ornosti za tako potezo. Hi lahko povem, da v osnutku statuta občine Šoštanj, ki gaje svoj čas pripravil Peter Rezman, vloga krajevnih skupnosti sploh ni bila opredeljena, kasneje smo to vnesli drugi. Sedaj pa se ovira organiziranje krajevnih skupnosti in s tem prenos funkcij, ki so opredeljene v statutu iz pristojnosti občine na krajevne skupnosti. Pri tem se pozablja, da je organiziranost zaselkov življenjska nuja in ne kakšna kaprica krajanov. S tem se ni igrati. V predvolilni kampaniji smo volivcem to obljubili in kot predsednik Sveta sem se tega zavedal in hotel držati besedo."
*	Z županom Šoštanja sta v isti stranki. Pravite, da je do nesporazumov v Svetu prihajalo zaradi razkoraka med vsebino dela in pros-tojnostmi Sveta ter uprave občine Šoštanj? Vseeno pa pogosto omenjate župana in njegova dogovarjanja mimo Sveta?
FVanc Pečovnik: "Župan vodi upravo in je za njeno delo odgovoren, odgovoren je tudi za zakonitost dela, zato je prva oseba, ki je odgovorna Svetu za izvrševanje njegovih odločitev. Če se je župan s sodelavci dogovarjal o zadevah, ki so v pristojnosti Sveta, pa Sveta o tem ni niti obveščal, če župan ne spoštuje sklepov Sveta, ko naprimer zamuja s pripravami temeljnih aktov, kot sta zaključni račun in proračun občin, krši sklep o svoji zaposlitvi s polnim delovnim časom, z odredbo v upravi zaposli svetnika Vikija Dreva, kar ni združljivo, oporeka imenovanju sekreta-ja Sveta, zahteva umik odloka o krajevnih skupnostih iz obravnave in tako naprej, potem gre za vsebinska odstopanja, ki jih je sprožil sam in je zanje tudi otlgovoren."
*	Bili ste eden tistih, ki ste stranko v Šoštanju "postavljali na noge", naredili veliko, daje bila v Šoštanju na lokalnih volitvah uspešna. Drži?
Franc Pečovnik: "Počutim se Šoštanjčana, ki je doživljal čas razgrajevanja Šoštanja. Zato sem občutil veliko željo občanov, da spet ustanovijo in razvijejo svojo občino. Za vključitev v delo so me prosili drugi, nisem se ponujal sam, vključil pa sem se, da po svojih močeh in izkušnjah pomagam pri ustanavljanju in razvoju občine Šoštanj. Tfežišče mojega dela je bilo na tem, ne na političnem področju. Zavedal sem se, da je tvorno sodelovanje med političnimi strankami, vsaj istomislečimi, pri tako zahtevnih nalogah nujno, zato sem si prizadeval za vzpostavitev in krepitev takega sodelovanja."
*	Zaradi zapletov v šoštanjskem Svetu ste bili pri predsedniku stranke gospodu Janezu Janši - vi, župan dr. Bogdan Menih, regijski kooridnator stranke Tone De Costa in predsednik Območnega odbora SDSS Gabro Cverlin. Je predsednik poskušal posredovati, zgladiti nesporazume?
Franc Pečovnik: "Vodstvo stranke je s tem seznanjeno, kako se je opredelilo, pa ne vem. Zame so pomembnejša in odločilnejša od tega dogajanja na terenu, pri čemer se je treba nasloniti na lastno presojo in izkušnje ter težnje občanov."
*	Kaj bi, glede na vašo kratko, a precej neprijazno izkušnjo s politiko, danes svetovali tistim, ki se vanjo šele podajajo?
FVanc Pečovnik: "Slovenci smo na sploh premalo državotvorni; preveč zaupamo drugim, med seboj pa se prerekamo in hromimo. Znanje, izkušnje, sodelovanje, spoštovanje sprejetih načel in dogovorov so temelji uspeha. Pri občinskih zadevah pa gre za odgovornost pred občani - volivci, zato je odgovorno delo še bolj nujno. Tistim, ki vstopajo, želim povedati, da si z razumnim delom, tvornim povezovanjem in sodelovanjem v dobro sebi, podjetju in občanom lahko v veliki meri krojijo usodo po svoji meri. Bo pa zelo narobe, če bodo dopustili, da jim jo bodo krojili drugi."
*	Boste dogajanje zdaj zgolj spremljali ali pa se boste poskusili vseeno, glede na to, da imate znanja dovolj, časa pa najbrž tudi zdaj, ko ste v pokoju, še ukvaijati s politiko?
FVanc Pečovnik: "Skoraj 40 let sem trdo garal in pozabljal nase in zaenkrat mi je potreben predvsem počitek. Dela je, predvem na mojem strokovnem področju, dovolj. Kako in kje se bom vključeval v bodoče, če bom zdrav, je še stvar presoje."
■ Milena Krstlč - Planine
21	36
DOGODKI
-
NAS i]AS 6
Betkinih dvajset let
Tam, kjer pričnejo strmine kopaste Gore izgubljati svojo veljavo in svet polagoma preide v rodovitno polje, stoji zanimiva kmečka hiša, katere polovico so pozidali zidarji, za drugo pa je pela plenkača, dandanes bo(j redko videno in uporabljeno tesarsko orodje. Tudi letnica na podbojih vhodnih vrat prišleku pove, daje od takrat, ko je dleto vrezalo te številke, preteklo že precej vode. Kljub temu pa se ta z rdečo opeko krita stavba nekako toplo vklaplja v okolico. V tej hiši živi Betka Dolinšek. "Vihrova Betka"ji pravijo vsi, ki jo poznajo. Mati, rejna mati, vdova in žena, ki jo je zahrbtna bolezen pred več kot dvajsetimi leti priklenila na bolniško posteljo.
Z Betko se poznava že dolgo. Že od takrat, ko sem na pomlad življenja zahajal tja pod Goro. Tudi misel, da enkrat zapišem njeno življenjsko zgodbo, ni nova, vselej, kadar jo obiščem, jo najdem na njenem običajnem mestu. Sedečo na široki postelji in vedno kaj počne. Če ne gleda televizije ali prebira časopisov, se ukvaija z vezenjem čudovitih prtov, kar je še za zdravega zahtevno delo, za invalidko, kakršna je Betka, ki ji je bolezen neusmiljeno skrivila prste na rokah, pa je to prava muka. Vendar se ure in dneve dolgo potrpežljivo ubada z drobno iglo in ustvarja. Vsi trije oltarji v domači cerkvi se ponašajo z njenim delom. Pravi, da bo izvezla tudi prt za oltar v kapelici na Kredarici, samo da dobi primeren vzorec.
"Niti najboljše injekcije in nega dr. Dovška mi niso pomagale. Telo je vse bolj hromelo in tako sem počasi pristala v postelji. Seveda ni lahko. Pozimi še nekako gre, ko pa pride pomlad in je
"Teta Betka"je njena prava mama ...
okrog hiše vse zeleno, je velikokrat težko biti ves dan sam med štirimi stenami. Še sreča, da imam televizijo in telefon. Včasih, kadar je zares lepo vreme, si domači vzamejo čas, me posadijo v invalidski voziček in odpeljejo ven. Najrajši grem tja gor na grič pod gradom, od koder je tako lep razgled po našem posestvu in po dolini vse tja do fare. Takrat je zame res praznik. Se sreča, da imam Nevenko, ki je moja desna roka. Res ne vem, kaj bi brez nje."
Nevenka je prišla k hiši, ko je bila še čisto majhna. Sama se sicer bolj težko znajde, toda s pomočjo domačih je deklica za vse. Tako je "teta Betka", tako jo kliče že od vsega začetka, njena prava mama in hiša njen pravi dom. Drugega niti ne pozna in si tudi ne želi.
Ko se z Betko pogovarjam, dobim občutek, daje kar zadovoljna. Hvaležna je sosedam, ki priskočijo na pomoč, kadar Nevenka ne zmore vsega. Od časa do časa jo obišče domači župnik, tako da ima duševni mir. Sicer pa posebnih želja nima. Le to si želi, da se ji zdravje ne bi preveč poslabšalo. No, nekaj pa si le močno želi, da bi se pri hiši zaslišal otroški jok. Njej tudi pri materinstvu usoda ni bila preveč naklonjena. Dano ji je bilo roditi samo enega otroka, sina, sedaj razpetega med službo in kmetijo. Ko ji prišepnem, da pride tudi to, mi samo toplo odgovori: "Bog te usliši!" Vselej, kadar potem odhajam od nje, se počutim bogatega in zadovoljnega s svojo usodo.
I M. Hrusti
Stara vas ••••••••••
Likovna delavnica
"Belokranjske pisanice"
Pisanice so ena najlepših zvrsti ljudskih umetnosti na Slovenskem. Zato so se v Stari vasi odločili, da v okviru že tradicionalnih prireditev, poimenovanih Srečanje v Stari vasi, pripravijo v soboto, 23. marca, zanimivo likovno delavnico na temo "Belokranjske pisanice". Likovno delavnico, začela se bo ob 10.30 v Domu krajanov Stara vas, bo vodila gospa Anica Cvitkovič iz Dolenjcev pri Beli krajini, ki jo poznamo številni Slovenci.
Udeleženci likovne delavnice morajo prinesti s sabo škarjice, nekaj ostankov volne (2 do 3 metre za cofke), debelejšo manjšo svečo, posod-
SREČANJE
Nada Apat
Pogovor ženske z žensko o materinskem prazniku najbrž ni najbolj posrečena rešitev. Toda, velikokrat je težko kako drugače, ker ženska žensko "ponavadi" najbolj razume. Žal. Zato Nada Apat iz Pristave pri Gaberkah ni bila presenečena, da je bilo tudi tokrat tako.
Čeprav je bila ura bolj zgodna kot pozna dopoldanska, je Nada že opravila nekatera dela v hlevu, tudi fizioter-apevtske vaje v velenjskem zdravstvenem domu, kamor mora zaradi poškodbe roke. Pred njo pa je bilo še o ho, ho. "Ja, res kar težko sem našla čas za pogovor, kajti čez uro naj bi prišlo približno 15,16 žena, ki bi se rade naučile peči kruh. In do takrat moram še kaj pripraviti", je pripovedovala.
Nada pravi, da ni ženska, ki bi se smilila sama sebi, ki bi neprestano tarnala nad tem in onim, tudi si ne želi, da bi jo kdo nosil po rokah. "Pa lepo vas prosim. Samo, kar je res, je pa res. In ta resnica je takšna, da so ženske vse manj spoštovane in cenjene v naši družbi. Da podpirajo tri vogale pri hiši, tega mnogi nočejo slišati, kajšele upoštevati. Naj sije bilo v prejšnjem sistemu še tako, takrat te nihče ob iskanju zaposlitve ni vprašal, če že imaš otroke. Danes je to eno od pomembnih vprašanj. Zakaj delo ženske
ni cenjeno tako kot bi moralo biti? Zato, ker jo nihče ne vpraša, ali boš zmogla ali ne. Za mnoge je delo ženske kot matere, gospodinje, delavke, kmetice samo po sebu umevno - moraš! Delamo več, pravega učinka, ki bi se med drugim zrcalil tudi v debelejši denarnici, pa od nikoder." Sama ocenjuje, da je položaj kmečke ženske odvisen tudi od tega, kako ima urejene razmere doma. Kot še pravi, mnogi mislijo, ker je doma, ima več časa
Nada Apat: "Ni mi vseeno, ali 8. marec ali materinski dan. Še vedno sem najprej ženska, nato mati. 8. marec je za moža, materinski za otroke. "
za otroke, družino, nima razlogov za ner-vozo, nima nikogar, ki bi ji "hodil po glavi". Skratka, lepo naj bi ji bilo. A, motijo se, trdi Nada. "Vpliva na vreme nimamo. Delo
Govorica panjskih - -končnic
jeno ne glede, če
imamo vročino ali kako drugače zbolimo. Obdelujemo približno 20 ha zemlje, stroji brez človeka nič ne naredijo sami. 28 krav molznic in 14 telic,... Pa še bi lahko naštevala." Skrb za dva šoloobvezna otroka in najmlajšega s diagnozo cerebralna paraliza ni nekaj kar tako ali mimogrede. Pa vendarle, če si čas vzamejo, ga tudi imajo. Še največkrat ga izkoristijo za kakšen izlet, na dopust pa, kadar gredo, gredo brez atija. Takrat, ko bodo pri Apatovih začeli s kmečkim turizmom bolj "zares", bo časa, ki si ga bodb vzeli, najbrž še malo manj.
Nado nekateri poznajo kot politično delavko. Bivšo, nas je dopolnila. Ocenila je namreč, da bi naredila premalo koristnega, če bi na tem področju še vztrajala, in da je bolje, če prispeva kaj kje drugje. "Za razprtije med strankami nisem in nikoli nisem cenila človeka po tem, v kateri stranki je, ampak po njegovi sposobnosti in po tistemu, biti človek." Tako jo najdemo danes kot predsednico aktiva kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi Šaleška dolina.
Čeprav iz svojih izkušenj ne bi mogla trditi, da sta 8. marec in materinski dan praznika sprenevedanja in lažne pozornosti, ima o obeh svoje mnenje. "Nisem razočarana, da imamo oba. Bolj nad tem, da je sedaj praznikov toliko in nobeden nima prave teže. In tako se tudi praznujejo."
In kako namerava preživeti materinski dan. "Upam, da me bo mož povabil na ples, ki ga bodo pripravili gasilci v Gaberkah" in se ob tem prešerno nasmehnila.
U(tp)
ico za vosek in 3 surova jajca. Pisalko za risanje pisanic pa bodo dobili (kupili) v Domu krajanov Stara vas.
Udeleženci sobotne likovne delavnice se bodo tako pred bližnjimi velikonočnimi prazniki naučili izdelovati belokranjsko pisanico, izvirno darilo, na katerega bodo lahko upravičeno ponosni.
"Belokranjske pisanice", nastale med sobotno likovno delavnico, bodo udeleženci predstavili na razstavi "Praznični velikonočni pogrin-jki", ki bo odprta v Domu krajanov Stara vas v četrtek, 28. marca, in petek, 29. marca.
■ v$
Slovenski čebelaiji so ponesli svoj sloves v svet z vrsto posebnosti, kijih drugod ni zaslediti. Ne le daje prva strokovna knjiga o tej veji kmetijstva bila napisana izpod peresa Slovenca Janše, tudi sicer so naši predniki zasloveli s kranjsko matico in seveda s poslikavo končnic.
Zavod za kulturo - Galerija Mozirje je storil prav, ko je z razstavo poslikanih končnic in čebelarskega orodja želel opozoriti na tovrstno bogato ljudsko dediščino. To mu je ob pomoči čebelaijev res vsestransko uspelo. Tudi udeležba na dan otvoritve je pokazala, da so podobne prireditve zelo potrebne in opažene. Res je, Moziijanov ni bilo dosti, so pa zato prišli čebelarji iz raznih krajev doline in ob tem izkazali hvaležnost, ki je v veselje ob pogledu na ustvarjanje njihovih prednikov.
Uvodoma je strokovno opisal kulturni pomen in nastajanje poslikanih panjskih končnic višji kustos celjskega Pokrajinskega muzeja Vladimir Šlibar. Pojasnil je izsledke narodopisja o poslikanih končnicah in povedal nekatere posebnosti, ki so ozko povezane z našimi kraji. Muzej je namreč posodil polovico končnic za razstavo, drugo pa je dal na voljo zbiralec Zvone Čebul iz Šoštanja. Strokovno literaturo so prispevali čebelarji, Študijska knjižnica iz Celja in Knjižnica frančiškanov v Nazarjah.
Prireditev so oplemenitili pevci okteta Rožmarin, pozneje pa domači godci družine Brglez - Kugovnik iz Savine. V sosednjem prostoru galerije so čebelarji postavili razna čebelarska orodja in prijazno ponudili obiskovalcem v pokušino medenjake, medico in medeno vino. To je bila posrečena zamisel prirediteljev, saj so se potem v prijetnem pomenku sestali ljubitelji ljudske umetnosti in čebelarji. Tako je tudi drugi del večera - čebelarski, odlično uspel. Nekateri čebelarski izdelki so še posebej občudovani, sem sodijo voščene sveče in ostalo.
In kaj bi smeli k vsemu povedanemu še dodati? Takih in podobnih razstav oziroma prireditev si še želimo, saj združujejo ljudi različnih interesov, predvsem pa tiste, ki jim je naše ljudsko izročilo sveto! Ob tem ne kaže prezreti izjemne prizadevnosti organizatorke Vladimire Planovšek in njenih kolegic, ki so skrbele za gostoljubje v čebelarskem delu razstave.
Naš nasvet - razstavo si naj ogledajo vsaj višji razredi šol v dolini. V Galeriji so pripravljeni vsebino in pomen razstave pojasniti. Dobro bi bilo, če bi organizacija kmečke mladine poskrbela za skupen ogled.
■ A. Videčnik
0 Malteškem viteškem redu
Polzela - V župnijski dvorani na Polzeli je bila predstavitev Suverenega malteškega viteškega reda. Na srečanju, kjer se je zbralo več kot sto Polzelanov, je o tej ustanovi govoril prvi malteški vitez v samostojni Sloveniji Jožef Ciraj, o dejavnosti reda pa sta govorila predsednik ustanove grof Carl de Villavicencio-Margheri in podpredsednik Jože Pavlič. Srečanje je bilo na Polzeli zato, ker je tukaj ena od štirih komend na Slovenskem, to so bili štirje centri tega viteškega reda. Grad Komenda je bil v polzelskih kronikah prvič omenjen leta 1323. Pobudnik srečanja je bil domači župnik Jože Kovačec, ki je zbrane povabil k nadaljevanju tradicije malteških vitezov na Polzeli, zlasti na duhovnem in dobrodelnem področju.
Mer
Zgodilo se je...
21. sušca Leta 1904
Danes je koledarsko prvi pomladanski dan, zato je naš.prvi današnji članek z naslovom "Preganjanje megle z elektriko", ki je bil objavljen v Slovenskem narodu, nekoliko vremensko obarvan:
"Iz Londona, kjer je megla izvanredno gosta, dohaja poročilo, da se je posrečilo, jo preghati z elektriko. Profesor Lodge je poskusil na isti način pregnati tudi mestno meglo. V to svrho je napeljal izolirano žico električnega stroja na vseučiliščno streho v neke stavbe. In res še mu je posrečilo, kakor je poročal v neki učenj aški družbi, oprostiti prostor 50 m na široko megle."
Šaleška dolina je bila nekdaj znana po tem, da so bili megleni dnevi tukaj izjemno redki. No, tudi to se je z leti spremenilo in megla je vedno bolj pogost gost tudi v naših krajih.
Leta 1919
V prvih letih po koncu 1. svetovne vojne niso bili redki članki v slovenskem časopisju, ki so poročali o hudem pomanjkanju in celo o lakoti med našimi ljudmi. Tlidi članek z naslovom "Ali smo mi jedini pozabljeni?", ki ga je objavil Slovenski narod, je poročal o tem problemu:
"Iz Solčave in Luč v Savinjskih Alpah nam pišejo: Tu gladu-jemo v besede pravem pomenu: Žita v naših gorah niti v najrodovitejših letih ne pridelamo toliko, da bi mogli shajati, letos pa je bila vrhu tega ša slaba letina, zato že od božiča nimamo moke, ne krompirja. Stradamo. A od nikoder ni pomoči, dasi smo se obrnili že na vse mogoče oblasti. A kaj naj vsejemo, ko še za vsakdanje jelo nimamo ničesar? Grozi nam na jesen nova lakota. Sladkor povsod drugod dobivajo, samo naši dve občini ne. Dvakrat sta bili občini že obveščeni, da je sladkor že na poti, a v zadnjem trenutku je vedno došla vest, da ne bo s sladkorjem nič, češ, da je bil pokraden nekje v Celju in prodan v Nemško Avstrijo. In to dvakrat zapored. Kako da izginja sladkor baš za ti dve občini? To je vendar slučaj, ki ni slučaj! Pozivamo poklicano oblast, naj vendar enkrat napravi red in konec takim očividnim lopovščinam, pred vsem pa da poskrbi, da bo naše prebivalstvo dobilo sladkor in potrebno jelo, ako bi se ljudi polastil obup."
Vsaka vojna je zlo, pa naj bodo vzroki zanjo še tako visoki ideali!
Leta 1925
Tudi naš naslednji prispevek je bil objavljen v Slovenskem narodu: Osebne vesti iz pošte: Premeščeni so činovniki oziroma činovnice: Franja Vrtačnik iz Maribora 1 v Šoštanj, Minka Eiselt iz Šoštanja v Maribor 1., Štefka Schiffer iz Maribora v Topolšico."Si lahko predstavljate, koliko prostora bi potrebovali današnji časopisi, če bi poročali o vseh premestitvah, razporeditvah in celo o odpuščanjih državnih uslužbencev.
■ Damjan Kljajič
iii;
i
marca 1996
107,8

---
S 7
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
DISKCEK KOTIČEK
Aleš Ojsteršek se gre zimskega pomorščaka Z jadrnico je na poti že več kot 14 dni. "Dvignili" so jo v Grčiji, peljejo jo v Španijo, vmes pa so valovi in valovi in zibanje in zibanje in mrzlo, mrzlo in pristani. Čeprav si je v začetku izprosil krajšo odsotnost, pa mu jo zdaj, iz objektivnih razlogov, podaljšujemo. Prepričani smo, da na moije po tej pustolovščini ne bo šel spet tako hitro. Si bo najprej dobro" spočil, sploh čez naslednjo zimo. Je pa najbrž na tem zibanju dobil kakšno novo idejo, če ne za oddajo, pa za spot ali vprašanje za sobotni Kvazi kviz. In če je še vedno na moiju, mirno moije mu želimo in srečno vrnitev med radijce in ustvarjalce časopisa!
Je pa že bolje Niku Rabiču, ki za ponedeljkov 107,8 avtomoto-herzov preizkuša ta in oni avtomobilski model. Vsaj na trdnih tleh je, čeprav ga je najbrž zaradi letošnje zime na kakšnem odseku razdrapane ceste tudi strah, "da bo noter padel."
Še naprej pa ostaja praktičen Maijan Slapnik. V dobrih odnosih je s šofeiji avtobusov, ki vozijo iz Zadrečke doline v Velenje in nazaj. Nič drugega mu ni treba, kot da je vedno v pravem času na pravem mestu. Tu in tam pa mu na poti na delo in nazaj uporabi tudi palec desne roke. Ko ga, je v Velenju ali doma še prej kot običajno.
Marjan Slapnik: "Brke zavijem gor, dvignem palec, pa gre."
Tatjana Podgoršek, ki se že leta in leta vozi iz Šmartnega ob Paki v Velenje pa dobro ve, kaj je zima in kaj so poledenele in zasenežene ceste. Ker je praktična ženska naredi tudi tako kot je pred desetimi dnevi: zjutraj, ko so bile ceste še suhe je pridir-jala v službo z znamenito rdečo Mazdo kot raketa, ko je končala in je snežilo, pa jo je lepo pustila tam, kjer jo je zjutraj parkirala in se v Šmartno vrnila z vlakom. "Pa kaj", je rekla in prav je rekla.
Sicer pa tako kot za vse drugo tudi za radijce velja: cilje je važen, cilj. Ne prevozno sredstvo!
M mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
ROLLING STONES
Legendarna skupina Rolling Stones namerava konec tega tisočletja proslaviti svoji slavi primemo. Po nekaterih podatkih naj bi namreč za silvestrovo leta 1999 že zakupili londonski stadion Wembley, ki sicer sprejme 75000 ljudi (na tribuni), na katerem bi s koncertom tisočletja vstopili v 21. stoletje. Člani skupine bodo takrat že častitljivi starci, saj bo Mick Jagger do takrat dopolnil že 57 let, bobnar Charlie Watts pa celo 59. Odgovorni na znamenitem angleškem stadionu novice o rezervaciji termina za koncert niso želeli potrditi, saj je to po njihovem poslovna skrivnost.
OASIS
Član skupine Oasis Nigel Gallagher z neprikritim zadovoljstvom uživa v slavi, ki mu jo prinaša uspeh skupine Oasis, trenutno ene najpopularnejših zasedb v Veliki Britaniji. Še posebej mu godi spoznanje, da jo je
z uspehom lahko podkuril pod nos vsem tistim, ki so ga v mladosti imeli za nesposobneža in ničvredneža. To velja predvsem za nekatere njegove šolske učitelje in še posebej za tiste, ki skupini Oasis niso želeli omogočiti nastopov, ko je bila ta še neznana.
GREEN
DAY
Nezadržno se bliža čas nastopa najpopularnejše novodobne punkovske skupine Green day v Sloveniji. Ameriški punkerji bodo pri nas nastopili to soboto, 23. marca, v ljubljanski hali Tivoli. Njihov koncert sodi v serijo nastopov evropske turneje, na kateri predstavljajo
svoj novi album Insomniac. Poleg skladb s te plošče pa bo v ljubljanski dvorani v soboto nedvomno moč slišati tudi vse tiste skladbe, zaradi katerih so Green day pravzaprav postali slavni: Basket čase, When I come around itd.
MADONNA
nosi naslov Princ iz sanj, tako kot njena zadnja kaseta, ki je izšla ob koncu lanskega leta. Poleg desetih skladb, ki jih najdemo na kaseti, je na kompaktni plošči še nekaj drugih uspešnic s prvih dveh kaset še ne šestnajstletne pevke, ki sta izšli pri založbi Helidon. Na kompaktni plošči se kot gost pojavlja tudi Sanjin brat Urban in pa seveda Edvin Fliser, kot avtor nekaterih skladb in tudi sicer zaslužen za izid te plošče.
■ Mitja Čretnik
Madonna je iz Argentine, kjer je začela s snemanjem nekaterih scen za film o sloviti Eviti Peron, odpotovala na Madžarsko. Budimpešta bo namreč naslednje prizorišče, na katerem bodo brnele filmske kamere ob nastajanju filma o znameniti ženi nekdanjega argentinskega diktatorja Juana Perona. V Argentini je Madonna naletela na nemalo zgražanje dela tamkajšnjega prebivalstva, privržencev nekdanjega Peronovega režima, ki so nastop Madonne v vlogi Evite smatrali za žaljiv, predvsem zaradi Madonninega razvpitega odnosa do spolnosti. Madonna je sicer prepričala večino javnosti in kritikov, med drugim tudi argentinskega predsednika Carlosa Menema, ki je brez
zadržkov dovolil snemati tudi v argentinski predsedniški palači.
SANJA MLINAR
Pri založbi Mandarina je izšla prva CD plošča mlade velenjske pevke Sanje Mlinar. Plošča
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 17. marca:
1.HENČEK:	"Na saneh"
2.	PTUJSKIH 5: "Naj odmeva veselje"
3.	EKART: "Namišljeni bolnik"
4.	DOVŽAN: "Gostilna"
5.	CIK: "Mi Savinjčani" Predlogi za nedeljo, 24. marca:
1.	BRATJE IZ OPLOTNICE:
2.	KRČEK:
3.	PETRIČ:
4.	SLOVENIJA:
5.	SLOV. KVINTET:
10 glasov 8 glasv 7 glasov 3 glasovi 2 glasova
"Veselje na vasi" "Na plesu" "Že tri večere" "Čestitka naj odmeva" "Dobra volja"
I Vili Crabner
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 26. marca, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	VLADO KRESLIN & MALI BOGOVI
S prsti mi greš skoz lase
2.	MZ HEKTOR	Ona ni ona
3.	EASY	Galeb
4.	HELENA	Ti
5.	ZVEZDE	Vzemi me v naročje
Nagradni kupon	
: Ta teden glasujem za: :	
| Ime In priimek:	rad
• Naslov:	
i Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje	Wm\
EASY - GALEB
Easy je vzdevek Iztoka Novaka, slovenskega glasbenika z obale, nekoč klaviaturista odlične poustvarjalne žur skupine Night Jump, danes pa samostojnega glasbenika, ki je pred kratkim dočakal izid svoje debitantske CD plošče z naslovom Galeb. Gre za izrazito tenkočutnega kantavtoija, katerega zaščitni znak so klavirske balade in značilen nežen vokal, kar nekako karakterističen za pevce, ki prihajajo z obale. Easy je eden redkih domačih kantavtorskih pianistov. Večina se jih namreč odloča
za bolj praktično, cenejšo in včasih tudi lažjo kitaro. Njegov občuteni glasbeni slog pa ob milozvočnih zvenih klavirja dobiva še posebej nežno podobo. Pri tem nekoliko spominja na svoje svetovno znane kolege, kot so Elton John, Bruce Homsby, Billy Joel in drugi, čeprav je njihov repertoar slogovno mnogo širši. Album Galebje verjetno namenjen precej ozkemu krogu ljudi, ki se radi predajajo liričnemu in melanholičnemu razpoloženju, prav gotovo pa po njem ne bodo segali tisti, ki v glasbi iščejo predvsem zabavo in sprostitev. Easyjeva glasba namreč ni sproščujoča, ampak v poslušalcu vzbuja nekakšen občutek tesnobnosti in ob njenem poslušanju se je težko znebiti občutka, da zunaj venomer dežuje.
Easy je na ploščo uvrstil deset skladb od katerih jih je osem napisal sam, ena (Kje si metulj krila spustil) je delo njegovega komaj štirinajstletnega slepega brata, ki je skladbo sam tudi odpel, ena pa je Easyjeva verzija znamenite Imagine, pokojnega Johna Lennona. Skladba Metulj, ki jo je napisal in zapel Easyjev brat Aleksander, se odlično vklaplja v koncept albuma, saj je prav tako občutena kot ostale skladbe na albumu in tisti, ki ni pozoren, sploh ne bo opazil, da gre pravzaprav za drug glas. Česa podobnega pa za skladbo Imagine ne bi mogli reči. Pesem je sicer v originalu slogovno podobna Easyjevim, vendar na tako avtorsko ploščo kot je Galeb nikakor ne sodi.
M Mitja Čretnik
Eni plujejo, drugi stopajo
8 NAŠ ČAS
MNENJA, ODMEVI

21. marca
■■« t t i >/ 1996
Dvoličnost?
Pod tem naslovom se je ponovno oglasil g. Lojze Ojsteršek v rubriki Mnenja in odmevi 7. marca v Našem času, kjer nadaljuje z zavajanjem javnosti glede odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu "ftebuša - varianta II (skrajšani postopek). G. Ojsteršek je zapisal tisto iz 5. člena, kar se mu zdi dovolj za zavajanje javnosti, ki jim gradivo ni dostopno. Zato bom prepisal tisti del 5. člena, ki se glasi: "Ob južnem robu zazidave (Žarova cesta) se ohrani obstoječi prometni režim; predvidena je rekonstrukcija - razširitev obstoječe dvosmerne ceste na 5,5 m z enostranskim pločnikom."
Doda se nov 4. odstavek, ki se glasi: Prometna shema iz grafične priloge, list št. 7, ni obvezna.
In še moja razprava iz zapisnika 12. seje sveta z dne 19.12.1995 (6. točki dnevnega reda), objavljenega na 30. strani v glasilu Sveta Mestne občine Velenje št. 6, kjer v 31. vrsti moje razprave piše povzetek: "Pripomba KS je, da je potrebno ugotoviti, zaradi rekonstrukcije Žarove ceste, lastninsko pravne razmere in ureditev te ceste s pločniki." To je povsem drugače, kot zavaja javnost g. Ojsteršek. Večina občanov ve, da je v Trebušah prva obrtna cona v Velenju. Informacija za tiste, ki tega naselja ne poznajo, pa, da je v tem naselju od GD dalje en stanovanjski objekt več, štiri individualne hiše brez poslovnih prostorov ter petnajst poslovnih objektov v zasebni lasti ali splošnega pomena in ena hiša, katere lastniki so v tujini. S takšnimi ali drugačnimi omejitvami se strinjam z g. Ojsterškom, seveda v soglasju večine tam živečih. V predzadnjem odstavku sprašuje, kam bi širili cesto? Odgovor je podan zgoraj, gotovo pa ne proti hišam. Potrebno je najprej ugotoviti lastnino, potem soglasje lastnikov s plačilom, v kolikor to ne bo možno, ostane cesta takšna, kot je. Seveda v tem odstavku postavlja takšna in drugačna njemu primerna umazana vprašanja z izpisi volilnih rezultatov. Resnica je glede liste za občinski svet, na kateri je bilo 31kandidatov. Iz Starega Velenja so bili tudi kandidati na drugih listah in so bili izvoljeni v občinski svet (g. Hudovernik, g. Trnovšek, g. Lovrec, g. Forštner in na žalost tudi jaz). Tako majhen kraj pa je imel pet svetnikov, a se žal vsi niso trudili za dobrobit kraja. Za župana, kjer seje volil priimek, pa me je podprlo 89 krajanov in sem imel od osmih kandidatov drugi volilni rezultat, kar pomeni preko 20%.
V zadnjem odstavku ste zapisali resnico, s katero se prav tako strinjam. S pripisom: "To velja za tiste, ki jim je malo ali nič za zakonitost in veliko za lasten ponos ali korist."
G. Ojsteršek, upam si trditi, da tisti, ki so na volitvah volili mene po imenu, so mi dali podporo takšnemu, kot sem. Čeprav jih je bilo 683, to je 4,7 %, niso razočarani z mojim delom v Svetu Mestne
občine Velenje, saj se številni občani sestajajo z menoj in izražajo podporo mojemu delu in razočaranje nad delom določenih svetnikov, ki so jim zaupali glasove zaradi njihovih izjav.
V bodoče, ko boste nadaljevali z negativno propagando za krajevne volitve, saj je cilj teh članov ravno to, prosim, blatite samo mene in ne ostalih članov Sveta, saj ste skupaj delali za dobrobit kraja v okviru zmožnosti.
■ Franc Sever
V tridesetih vrsticah
Pod tem naslovom je začel pisati članek v rubriki Mnenja in odmevi gabersko-šoštanjski pesnik tov. Peter Rezman, dne 14. marca.
Do sedaj sem imenoval Petra gospoda, ker sem bil prepričan, da je zaključil z aktivnim podtalnim delovanjem iz časov, ko je bil sekretar ZK. Moja prepričanja so me žal razočarala. Članek je začel tako, kot so to delali petdeset let, in sicer z "nekom, nekoč". To je dokaz, da ni spremenil miselnosti in načina, le obleko je obrnil v političnem smislu. Res tov. Peter Rezman ni v članku omenjal priimka, saj je tudi ZK redko uporabljala priimke, pa vendar - v kolikor ni razkrival svoje zgodovine, je moč prepoznati oziroma na ulici slišati, koga je mislil. Upam, da je na osnovi dokumentacije, kije dostopna ali jo imajo doma člani njegove bivše organizacije, lahko demantiral določene zapise v svojem članku, razen če ni to njegovo lastno kesanje.
V politiki je znano - ko nesposobnim politikom zmanjka argumentov, ki jih imajo vedno zelo malo, začnejo odkrivati zgodovino z raznimi dodatki in podtikanjem, samo da bi ostali na oblasti. Občinskega uslužbenca bi moralo prvotno skrbeti za razvoj občine in interese občanov. Ali želi tov. Rezman, v kolikor je imel v mislih koga drugega in ne sebe, za vsakega, ki se ne bo strinjal z njegovo mislijo, v javnosti očrniti, kot je g. Pečovnika v Listu Šoštanj in dopisu, ki so mu ga poslali Zelenci? Svetniki v Svetu občine Šoštanj, v kolikor ne poznate dopolnjene svoje preteklosti in se ne boste strinjali s tov. Rezmanom, vas lahko kaj hitro doleti objava vašega dosjeja v časopisu, seveda brez priimka.
Prihodnjič pa naj tov. Rezman napiše, katera oblast (imena strank) mu je podarila preko devetdeset kvadratov stanovanjskih površin. Ali je bila to nagrada za poslušnost? Ali je morda bil dogovor za pomoč pri delitveni bilanci bivše občine Velenje na škodo Šoštanja in je bilo potrebno psihično uničiti predsednika sveta g. Pečovnika, ki se ni strinjal s takšno delitvijo na škodo Šoštanja, daje odstopil?
Svetnikom in županu v premislek, v kolikor se ne boste strinjali s tovariši, takšnimi, kot je Peter, in ne s tistimi, ki so se borili, bo v kratkem nekdo nekaj nekje slišal in napisal brez priimka. Resnica je ena, da kršitelje kaznujejo sodišča, pokvarjene
politike pa Bog.
gJVIarjan Vrtačnik-Cigler
Svet se vrti tudi v Šoštanju
Z mojega okna je razgled po strehah starih šoštanjskih hiš. Nebo je v teh dneh nizko in sivo. Zadnji zamazani kupi snega se počasi cedijo na ceste. Na pogled je vse grdo in težko, a to je posledica dolge zime.
Oni dan pa sem srečal starejšega gospoda, ki mi je vedro odzravil. Da bi se nekaj njegove dobre volje nalezlo tudi mene, sem se z njim zapletel v pogovor. Počenčil mi je, da je dolga leta čuval kolo, ki gaje kmalu po vojni stalo celo premoženje. Takrat so mu ga sovrstniki zavidali, saj je precej deklet sedlo na "štango njegovega picikla". Dolgo ga je pazil in obnavljal. Pred dobrim letom pa je že mislil, da je kolo tako zvoženo, da bi ga moral zamenjati, vendar se še ni mogel posloviti od njega. Zato ga je dal za nemajhen denar obnoviti. A iz starega se ne da narediti novo in kmalu po popravilu mu je odpovedala zavora. Popravil jo je sam, a kaj, ko se je po tistem pogosto zaskočila. Na jesen pa, naj ga zlomek, mu je nek razposajen smrkovec v zadnje "šprikle porinil paklest" in "crknila je pesta". Takrat si je rekel: "Ce ne gre več s starim, bo treba dobiti novega!" Odločil se je, odtegnil od svojih prihrankov in si kupil novo, sijoče kolo na devet prestav. Pridal je, da novitete še ni vajen. Sčasoma pa se bo naučil prestavljanja in prepričan je, da bo z novim kolesom šlo hitreje. Svet se vrti tudi v Šoštanju; prišla bo pomlad, mesto bo ozelenelo in znanec se bo kmalu zapeljal po okoliških vaseh ter se nadihal zdravega, svežega zraka.
Peter Rezman
Sporočilo LDS o odnosih z Italijo
Slovenska javnost je bila v preteklem letu, še posebej pa v zadnjih mesecih, večkrat neprijetno presenečena zaradi ravnanja italijanskih oblasti v zvezi z legitimno zahtevo Slovenije, da postane pridružena, nato pa tudi polnopravna članica Evropske zveze. Italija si je vzela pravico, da primernost naše države za vstop v omenjeno zvezo presoja po izrednih in nenavadnih kriterijih, med katerimi zbujajo posebno začudenje tisti, ki so povezani z II. svetovno vojno in s povojno realnostjo. Sosednja država se pri svojem ravnanju v zvezi s slovenskim približevanjem EZ ne ozira niti na splošno veljavne in v drugih primerih uporabljene standarde, niti na mednarodne pogodbe (Mirovna pogodba, Londonski memorandum, Osimski, Rimski sporazum), ki jih je sama sprejela.
Kljub zavedanju, da so v preteklosti Slovence doletele nesreče, ki jih je povzročil italijanski fašizem, in kljub relativno slabo rešenemu vprašanju slovenske manjšine v Italiji, je Slovenija po evropskih zgledih, na katerih je utemeljena sama Evropska zveza, s sosednjo državo razvijala prijateljske odnose, gospodarsko sodelovanje in kulturno spoštovanje - kar želi početi tudi naprej in kar med drugim dokazuje tudi s skrbjo za italijansko manjšino.
Zunanjepolitični odbor Liberalne demokracije Slovenije je ob podpori tej načelni politiki naše države danes vendarle zaskrbljen zaradi zaostrovanja z italijanske strani. To zaostrovanje bistveno prispeva k manj privlačni podobi, ki si jo slovenska javnost in slovenska politika ustvarjata o Evropski zvezi. LDS ne more biti ravnodušna do EZ oziroma do njene
članice, ki postavlja pod vprašaj mednarodne pogodbe in celo rezultate II. svetovne vojne. V tej zvezi zavračamo skonstruirane procese zoper enote in sestavne dele zavezniške vojske, ki naj bi bili še danes ali že spet odgovorni za nekatere sicer tragične posledice bojevanja proti fašizmu in okupaciji na Primorskem (problem t.i. "fojb"). Ob tem nas še posebej skrbi dejstvo, da Italija ni preganjala in ne preganja storilcev fašističnih zločinov pred in med II. svetovno vojno. LDS zavrača tezo, da se je II. svetovna vojna končala leta 1990, njeni zmagovalci pa naj bi bili predvsem bojevniki proti komunizmu. Demokracija na slovenskem se je zgodila veliko let po II. svetovni vojni, v kateri so zmagale zavezniške sile, ki so jih sestavljali - naj bo to komu všeč ali ne -tudi vojaki slovenske partizanske vojske.
Bojimo se, da "odpiranje" vojnih arhivov ali povojnih pogodb (tudi tistih, ki so italijanskim prebivalcev Jugoslavije - optantom - ponudile izbiro, da se izselijo v Italijo) služi neki novi, v bistvu pa stari nacionalistični in celo ireden-tistični politiki Italije in "prispeva" k negativni podobi Italije in Evropske zveze. V LDS smo prepričani, da takšna politika ne sodi v informacijsko dobo ob koncu drugega tisočletja. S svoje strani bomo storili vse za normalizacijo odnosov med Slovenijo in Italijo oziroma EZ. Slovenija ne želi sodelovati pri pogrevanju starih jedi, ampak pričakuje sedež za pospravljenim omizjem novih izzivov.
dr. Dimitrij Rupel l.r. predsednik Odbora za zunanjo politiko In mednarodne odnose
Tudi elektriko kradejo!
Da človeška iznajdljivost ne pozna meja, dokazujejo primeri iz vsakdanje prakse. Na enega takih nas je pred dnevi opozoril stanovalec iz Jenkove 11 v Velenju.
Pbvedal je, daje kupil stanovanje, z njim vred tudi "izpravne" kletne prostore. Tbrej take, v katerih je mogoče s pritiskom na gumb narediti temačne prostore svetle. A žal, kljub opozorilom si lahko še vedno pomaga pri iskanju blaga iz ozimnice in podobnih zadev le z baterijo.
Pred 4 leti sije namreč eden od stanovalcev v kletnih prostorih, v njegovem bloku, uredil ročno delavnico. Ker je potreboval električno energijo, je vso razpoložljivo usmeril v svoj prostor, tako da jo je "pobral" drugim. Tako si
je sam lahko ne le svetil, ampak uporabljal razne strojčke in se celo grel. Drugi stanovalci pa... so plačevali skupne stroške. Sedaj v ročni delavnici ne dela več, električno napeljavo pa tudi ni "spravil v prvotno stanje. Tkko morajo stanovalci še vedno uporabljati baterije. Ker pač naš sogovornik želi in tudi hoče imeti elektriko v kletnih prostorih, se je že obrnil na ustrezne naslove. Ti so ga napotili v naše uredništvo, da bodo tako lažje ukrepali.
Ker pa to ni osamljen primer, ampak je tako "strokovno" narejenih električnih priključkov po blokih kar nekaj, je čudno, da vsaj upravljalci ne ukrepajo. Morda pa čakajo na kakšen večji požar?
Novice tatice
>
Akademski ples 96 bo v soboto, 23. marca, v Dobrni.
Karte lahko kupite pri Mladinskem servisu ali v Placu.
Udeležba obvezna. Prevoz možen.
Sova - uka vsako soboto ob 18. uri na Radiu Velenje
Rit - sedi v Placu in čaka nove prispevke za majevsko
Ritnico
Obvezne vaje ŠŠKZ-ja so v soboto ob desetih dopoldne v ex-stiski. Najboljši način za preganjanje petkovega mačka.
Mačke, psi in študenti
Zgleda, da se bomo morali študenti kar sprijazniti, da smo v tej družbi nekakšna manj vredna kasta. Mogoče zaradi tega tudi bolje razumemo druge marginalne skupine, kot so begunci, klošarji, delavci... Ampak pustimo pragove naše strpnosti in enkrat za spremembo pljunimo preko njih.
Tk konec tedna bi se moral v Topolšici zgoditi tradicionalni Akademski ples. Res je, da nam študentom lokacija ni ravno pisana na kožo, ker bi bilo veliko lepše, če bi se ples zgodil nekje v samem centru doline, v Velenju, ki je večini tudi najbolj dostopen. Ampak je že tako, da Velenje nima primernega prostora in se je Topolšica tradicionalno izkazala za najprimernejšo lokacijo. Zato smo študenti tudi letos izbrali omenjeni hotel in se dogovorili za termin. Natisnili smo tudi plakate in karte, nakar nam vodstvo hotela korektno, en teden pred prireditvijo sporoči svojo odpoved, ker baje prihaja večje število tujih turistov. In ker je to za vodstvo hotela dogodek, pomembnejši od najelitnejšega plesa v Šaleški dolini, ki se dogaja vsako leto in konstantno prinaša hotelu dobiček, saj z udeleženci plesa nimajo drugega dela, kot da jih postrežejo s hrano (ki je naročena vnaprej), jim prodajajo pijačo in počakajo, da se proti jutru odpravijo vsak proti svojemu domu. Vse delo, ki je povezano s prodajo kart, nabavo ansambla, izdelavo umetniškega progra-
ma... vse to namreč opravijo študentje sami. In tako, zaradi dveh avtobusov nemških turistov Topolšica najbrž ne bo imela spet kmalu priložnosti gostiti Akademskega plesa.
Vendar to ni edino odrekanje gostoljubja, ki smo ga bili deležni študenti v letošnjem študijskem letu. Hidi v Klubu veljamo za t. i. "rizično skupino". Pa saj ne, da bi razbijali kozarce in se na vso moč pretepali. Trn v peti je dejstvo, da mladostno razigrani študenti svojih zabav ne končujejo že opolnoči, kot ostale sindikalne zasedbe, ki jih gosti restavracija, ampak so vsakokrat pripravljeni podaljšati tudi do jutra. To pa seveda ni povšeči natakarjem, ki so vajeni svoje ustaljene nočne izmene, ki se konča ob eni uri zjutraj.
Vse to me spominja na že davni študijski izlet v Istro, ko smo s fakulteto odšli odkrivat arhitekturne zakladnice tega polotoka. Seveda tudi v tem primeru nismo popadali kakor muhe po napornem celodnevnem "fijakanju" z avtobusom, ampak smo se po večerji še malce pozabavali. Hotel zaradi dveh avtobusov seveda ni bil pripravljen odpreti tudi svoje dvorane, ki je projektirana za takšne primerke in priskrbeti kakšnega DJ-ja, ki bi znal kanal-izirati mladostno energijo, tako da smo se morali poveseliti kar po sobah. Seveda so takoj začeli groziti s policijo in so svojo grožnjo tudi uresničili. Ko smo se naslednji dan pogovaijali o neprijetni zadevi, smo se vsi do zadnjega odločili, da nas ta hotel ne bo nikoli več videl. Študent je pač takšno čudno bitje, ki trenutno res nima niti ficka, kot pribito pa ga bo imel čez deset let več kot povprečni uslužbenec hotela, če ne celo več kakor sam velenjski direktor. In takrat najbrž ne bo več tiste mladostniške razposajenosti, ki preveva telo in psiho študenta danes in bo delo s kultivirano elito najbrž mačji kašelj. Nekateri si pač ne upajo dati niti priložnosti.
RS.: Vendar vse le ni tako črno in vsi le niso tako slabovidni. Pred dvema tednoma se je pevski zbor ŠŠK-ja odpravil na Paški Kozjak, kjer seje intenzivno pripravljal na bližajoče se nastope. Do desete ure zvečer smo lepo prepevali pod dirigentovim vodstvom, potem pa se je pričel zabavnejši del večera. Pri tem opravilu nas ni oskrbnik koče niti malo črno gledal. Zatrdil bi lahko, da nas je pri lumparijah celo podpihoval in skupaj z najvztrajnejšimi zaključil večer šele okoli šeste ure zjutraj, še vedno nasmejan in dobrovljen. In čeprav planinski dom na Paškem Kozjaku ni na oko niti malo privlačen kraj za pogoste zabave, bo odslej naprej najbrž kakšnih ducat študentov več počastilo dom s ponovnim obiskom. Pa nasv-idenje v hotelu Toplice Dobrna.
Peter Lojen
v
Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja	21. marca 1996/ številka 8
Dušan Brešar
POL LITRA VIPAVCA!...
"... Vrata v Kebrovo stanovanje so bila odprta. Doma bo! Kaj neki dela pred kosilom v svojem praznem stanovanju? Začudil sem se, ko sem ga videl ležati v kuhinji na žimnici, oblečenega in s klobukom na glavi. Mojega prihoda ni opazil in njegovo trdno spanje sem cenil na dva litra pristnega vipavca. Zakašljal sem. Keber se niti zganil ni. Moja cenitev se je zvišala za pol litra. Prevrnil sem edini stol, ki je padel ropotaje na tla. Keber je globoko zasmrčal. Svoji prejšnji cenitvi sem dodal še pol litra. Prijel sem prijatelja za ramo ter ga stresel. Obrnil se je in smrčal dalje. Svojo cenitev sem ..." (Damir Feigel, Živo nihalo)
"... Jaz ljubim le vipavca ..." (Damir Feigel, Vojni poklici)
Do sedaj sem kot ' zagrizen Štajerc priznaval le Podravski vinorodni rajon in se specializiral na Ljutomersko - ormoške gorice s kakšnim požirkom vina z Radgonsko - kapel-skih goric.
Ampak narava je Slovence obdaril^ z obiljem sort vinske trte in tudi z vinsko izbiro, ki zadovolji različne okuse. O Vipavcu sem že slišal, a ga še nisem pil in kot enolog sem najprej pobrskal po literaturi in dognal naslednje. Je zelo razširjeno in iskano belo vino iz Vipavskega vinorodnega okoliša. Vino sestavljajo rebula, malva-zija, laški rizling, souvi-i gnon, pinela, zeleni in beli pino. O njem je pisal že Valvazor. Porodnici dado četrt ure po porodu najmočnejšega Vipavca (tako pravijo slastnemu vinu tistega kraja), ki ga ona krepko potegne. Tudi pozneje je njena redna pijača najboljši Vipavec.
Moj naslednji korak je bil, da sem zavrtel telefon in poklical prijatelja, ki slovi kot dober poznavalec vin in ga povprašal, če kaj ve o tem vinu. "Nič ne bova govorila. Pridi jutri popoldne k meni in lahko ga boš poskusil!"
Stopil je k svoji arhivi in potegnil v celofan zavito steklenico in mi jo podal. Nestrpno in tresočih se rok sem dvignil zaprašeno steklenico k očem in čeprav ne verjamem etiketam (v vinu je resnica, na etiketah pa laži), sem na povoščeni etiketi prebral: Vipavska dolina se pri Razdrtem začenja in se odondi proti Šembidu in tam naprej proti Vipavi spušča. Tamkaj preimenitno vino Vipavec uspeva in zelo veliko ga zraste. Kozarček ga popijte in vsem vam bo dobro teknilo.
Velikokrat sem že prevozil Vipavsko dolino, a o tem, (kje je Šembidu, nisem imel pojma. Zato sem si pomagal z 'globusom Slovenije', ki je bil leta 1985 natisnjen v razmerju 1:50000, in ga nisem našel. Tudi v telefonskem imeniku ga ni. Zanimivo!
Ohlajenemu na delovno temperaturo sva slekla celofansko srajčko. Obrnil sem etiketo in nadaljeval z branjem: Kakovostno vino - arhivsko; Vipavski vinorodni okoliš; kontrolirano poreklo; proizvedel in polnil Kmetijski kombinat Vipava; suho vino; vsebina 0,75; alkohol 11,9; letnik 1987; serijska številka 7; reg. št. 0137188; No. 1825; zaradi staranja je možna v vinu usedlina; temperatura serviranja od 12 do 14 stopinj Celzija.
Prijatelj je izvlekel plutovinasti zamašek, ga povonjal in prikimal. Natočil je najprej sebi in potem še meni. Zazrl sem se v kozarec, ga dvignil proti svetlobi: zlato
rumena barva, ga povonjal in odpil. "Dober je," sem zacmokal. Naredil požirek in konstantiral: "Kisel." Nov požirek, cmokal sem in se oblizoval kot mačka in ugotavljal: "Suh." Potem so se premori in cmokanje daljšali: "Nekaj sladkobe, pa grenkoba, veliko alkohola." Ko se je čutila samo še kislina, je stekel jezik.
"Vipavec me je začel zanimati povsem po naklučju," sem začel svoj odgovor oziroma monolog. "Krivec za to je Damir Feigel, pozabljeni pisatelj s Posočja. Slovenci smo čuden narod, radi imamo humor, a pri tem pozabljamo na žlahtne sinove. Menda sta skupaj z Bevkom pisala in urejala knjige pri Goriški Matici. Ko so Bevk in drugi odšli čez mejo v matico, je on ostal in preživel propad Avstroogrske, prvo in drugo svetovno vojno,
padec fašizma in rojstvo nove Jugoslavije. Objavljal je v Ježu, Soči, Osi, Kurentu. Menda je objavljal tudi v praškem Domačem prijatelju. Po prvi svetovni vojni pa v Straži, Edinosti in Mladiki. Literatura o njem je zelo skromna. Edini intervju z njim je bil objavljen v Edinosti 20. februarja 1927, daljšo uvodno besedo pa mu je ob njegovi petnajsti knjigi Supervitalinu napisal Andrej Budal, kakšen starejši sorodnik od Elze.
Ko sem pregledal knjižne fonde slovenskih knjižnic, sem ugotovil, da njegovih knjig nimajo. No, vedno obstajajo izjeme, a izjeme potrjujejo pravilo. Večino knjig ima Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici. Njegove zgodbe so avtobiografske iz dijaškega, študentskega (propadli študent prava na Dunaju), novinarskega, uredniškega (delal je kot urednik pri Gabrškovih knjižnih podjetjih), boemskega in še kakšnega življenja, ki se končuje na ga. Igral se je z besedami, absurdnimi situacijami in logiko. Meni je še posebej všeč v črticah o Sherlocku Holmsu.
Umrl je v osemdesetem letu 30. aprila 1959 v Gradišču pri Prvačini. Pokopan je v Dorenberku v središču vinogradništva na Vipavskem, kjer je menda odlična gostilna pri Lojzetu. Njihova hišna specialiteta so Bolonjski Kaneloni.
"V točilnici, kjer sva se bila mimogrede ustavila še za kozarec vina, nama je pripovedoval ravnokar došli vojak, da so vrgli sovražni letalci na avstrijsko letališče šestnajst bomb, a niso naredili niti najmanjše škode, kar sva si lahko mislila. Samo neko nepredvideno kokoš je ubila bomba blizu Ozeljana. Vojak je še povedal, da je neki kadet pri letalskem oddelku izračunal, da je stala kokoš sovražnika 3466,45 kron. Kadet je upošteval pri svojem računu ceno odvrženih bomb, obrabo letala po amortizacijskem računu, porabljen bencin, kilometer-sko in višinsko nagrado pilotu in opazovalcu ter prihranitev delovnih moči, ker dvema kmetoma ne bo treba orati zemlje, zakaj to delo so opravile že bombe. 'Draga kokoš,' sem si mislil, 'in na vrhu vsega še ostane ta draga kokoš praktičnemu kadetu kot odškodnina za njegov težavni račun. Taka kokoš je morala nesti zlata jajca.'
Nisem se zmotil. Drugi dan so okoliške kmetice zvišale cene kurjih jajc za deset vinarjev..." (Damir Feigel, Občni zbor)
UVODNIK
Malokdo je verjetno opazil, da je v slabem letu preteklo že precej Pake in verjetno je pri takšni številčnosti ostalo tudi pri tistih, ki so pretikali žlico s kulturnim serumom in bili ves čas v dilemi, ali naj jo sploh ponudijo komu ali pa jo le varno spravijo nazaj v stekleničko in jo shranijo za obdobje suhih krav. Vse pride prav ob svojem času, pravijo, in mogoče je tudi prav tako. In če smo že pri verjetnosti, naj bo prav tudi to, da je priloga Prezrto poniknila za nekaj časa in spet privrela na plan. Tudi Paka to počne od nekdaj in nihče se ne pritožuje. Če razlije svoje koprnenje čez oba bregova, naj ne bo preplaha. Ob vsaki povodnji se je glasno in veliko govorilo kakšen teden, največ dva, potem pa je bilo spet vse tako, kot po starem. Na obeh bregovih je zelenelo in skrito veselje je čemelo na ljudeh. S preprostimi stvarmi smo še vedno najbolj zadovoljni.
Poleg pomladi, ki že praska led in mraz z naših duš, so tu med nami še velike zevajoče luknje, ki jih vztrajno zametava sneg, da jih obvaruje jjred razdevičenjem hudobnih in prepotrebnih. Upravičeno se nam lahko zastavlja vprašanje, ali postavljamo kulise za snemanje vesternov, kar konec koncev ne bi bilo tako slabo, saj bi Velenje močno napredovalo v razvoju filmske industrije, ali pa se vračamo nazaj v agrarno in hitimo vsako krpo zemlje jjre-orat, da nam bosta paradižnik in krompir zaljšala mesto in ga ohranjala pod nazivom 'najlepše mesto'. Poleg 'svaštarnic', ki nam bodo za denar ponujale vedno več, ne pozabimo kdaj pa kdaj poseči tudi v svojo notranjost in se olepšati z njo. Konec koncev ostajamo še vedno ljudje.
Kot sem že omenil, kakšne povodnje ne načrtujemo. Svoje želje in notranjo nemirnost puščamo teči v svoji strugi in če koga oplazi na katerem od bregov, toliko raje bo reka svetlikala srebrno na površju. To srebrnino lahko s svojim ustvarjalnim nemirom in sodelovanjem požlahtnite tudi sami. Kaj si ne želimo včasih malo romantike na obzorju našega vsakdana?
Marjan Kukovec
v
Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja
21. marca 1996/številka 8
E R A T O
Boris Salobir
ob uri
ko izginja tvoj obraz za tančico začetih sanj dobi novo podobo v nekem drugem svetu brezplodnih upanj
razbit kozarec poznega popoldneva boleče odjekne
štejem črepinje in nama želim toliko sreče
vsakemu pol
čeprav ne čutim tvojih sanjavih noči mi dajejo nov dan
kratek in otožen kakor vlak ki postoji samo na mestih nostalgije upanja in
pisk v slovo
predolgo zrem za njim
po tiru
grem
sam
v drugo smer
in si želim
da bi pod vlakom
brez besed
brez piska in slovesa
s tvojo sliko na očeh
zaspal
vem
da si
za tistim oknom
v mračni sobi o življenju premišljuješ
rišeš sebi vse poti ki so bile morda prehojene zaman upanje in srečo
Boris Salobir
š
"Kulture ne moremo delati. Lahko jo podpiramo, kadar ta živi. Posiljevati z njo je zgrešena pot."
Meni samemu moja beseda nič ne pove. Morda mi le pušča spomin na nek trenutek, doživetje, ki bi sicer ostalo malo bolj skrito, tako pa je 'besedno obdelano', spravljeno v predalček - pesem in natisnjeno na papir. Ker so vsa moja dela posledica nekega doživetega trenutka, nikdar namreč ničesar ne napišem na slepo ali kar tako ali zato, da bi napisal, mi je kasneje pesem le kot uvod v množico spominov. Vsaka moja pesem ima torej močno ozadje, ki ga poznam samo jaz. Ko jo preberem ali ko<jo spet preberem, mi odpre to znano knjigo, ki pa je drug bralec ne pozna. Bralec torej lahko le zasluti kratek povzetek trenutka, napisanega v pesmi. V pesmi ni tistega, kar sem prikril, česar nisem hotel napisati, ali sem obrnil tako, da je mogoče le zaslutiti, ni pa razpoznavno, se pa teh globin vedno znova spomnim ob prebiranju svojih del. Moja pesem torej pove drugim le toliko, kolikor sem hotel in kolikor deluje njihova domišljija in razpoznavnost pesmi.
Vsako doživetje bralca ob prebiranju pesmi je močno povezano z njegovim pristopom in pripravljenostjo spoznati kaj iz pesmi, vzeti iz njih svoja razmišljanja. Tudi ni vseeno, kdaj in v kakšnem trenutku prebira pesmi, kakšno je njegovo razpoloženje, zmožnost dojemanja. Ista pesem govori različnim ljudem drugače in istim ljudem drugače v različnih obdobjih. Če se zapiše v spomin in se potem priložnostno javlja, je že v podzavesti, že govori sama zase, takrat verjetno bogati sočloveka.
Nimam občutka, da bi se skozi poezijo razgaljal. Človek je del družbe in ta govori o njem in njegovih dejanjih s svojimi besedami. Skozi pesmi govorim sam o sebi s svojimi besedami, tako kot sam hočem. Če si ljudje ustvarijo o meni neko sliko, potem jo lahko s pesmimi samo še dopolnim, morda s katero popravim kakšno zmotno prepričanje. Nisem obremenjen s tem, da bodo ljudje brali, kar sem doživel ali kar sem napisal. Napisal sem zavestno, tako kot sem hotel. Pesmi mi vedno pomenijo osnovo za morda kdaj nadaljevano filmsko ustvarjanje, ki je bistvo mojega ustvarjalnega dela, ne pesnikovanje. Te pesmi so kratki scenariji. Če bo kdo iskal kakšne iztočnice v mojih pesmih, jih analiziral in se ukvarjal z njimi, naj se kar, če nima kaj boljšega početi. Menim, da več kot mu bodo dale v prvem trenutku, ko jih bo prebral v pravem razpoloženju, mu ne bodo dale, četudi vsako razseka na posamezne črke. Tudi stroj deluje kot celota, posamezni vijaki, samuzase, so mrtvi. Kaj bralec ve, ali sem v delih iskren ali hočem biti razpoznaven ali ga hočem naplahtati ali celo zavesti. Ne ve! Vedno se mi je zdelo neumno, ko smo se v šoli učili, da je ta in ta pesnik skozi to in to pesem hotel povedati nekaj ali izraziti te in te občutke. To si mislimo mi, tako hočemo, tako nas uči literarna teorija, on - pesnik pa je mislil drugače. Vedno se smejim, ko kdo analizira moje pesmi in si mislim "kako brcaš v meglo".
Izid knjige ali bolje rečeno moja prva knjiga, ki je izšla v nekem založništvu, je lepa reč. Ni namreč prva knjiga, je pa prva pesniška zbirka, pa še ta je peta ali šesta od tistih, ki sem jih izdal v samozaložbi, po deset izvodov za prijatelje, in to mi je zadoščalo. Že prej so izšla razna skripta, učbeniki in podobno, kar sem ustvarjal za poklicno - rudarsko in filmsko področje. S knjigo se ne postavljam med pesnike, niti nisem korak pred tistimi, ki je še nimajo ali za tistimi, ki jih imajo več. Mnogi pesniki za časa svojega življenja niso imeli knjige. Tja so jih postavili kasneje. Med pesnike človeka uvrščajo čisto literarne stvari, ne samo knjiga. Res je, da takšen "prvenec" potisne "pesnika" v javnost, kar pomeni nekaj odgovornosti, nekaj hvaležnosti izdajateljem in veliko mešanih občutkov. Poleg razmišljanja ljudi "njegove pesmi so takšne in takšne" je prisotno tudi razmišljanje "glej, tale je pa pesnik, glej ga, kakšen je", itd.
Knjiga bo mogoče dobila mlade, če že ne bo prestara. Beseda še teče naprej. V knjigi so zbrane starejše pesmi, tiste, ki so zorele po predalih. Zdaj zorijo druge in enkrat jih bo dovolj za novo zbirko. Sama beseda se zelo počasi spreminja. Pri pisanju se navadiš na nek stil, prijem, ki ti ustreza in potem ne nihaš preveč.
Knjige vedno nekdo bere. Zmotno je pričakovati, da bo ravno med prijatelji in znanci pravilen odmev na pesmi, napišane v njej. Tega vedno najde kdo drug. Prijatelji kimajo in hvalijo, čestitajo in si mislijo svoje, ker me poznajo. "A on,.da piše pesmi, ja, nismo vedeli, čestitamo, lepo, lepo!" in mnogim očke švigajo sem in tja, da ne bi v pogledu vide! malo laži in malo zavisti in veliko začudenja. Znanci berejo obremenjeno. Najprej pogledajo, četudi njih morda omenjam, potem si oddahnejo, ker jih ni, nato proučijo, če je kakšna pesem
dovolj sočna ali presunljivo iskriva, potem pa že omagajo, knjigo dajo na polico in se še kdaj, kadar slučajno nanese beseda, pohvalijo s posvetilom v knjigi. Drugi, neznanci, pa knjige berejo.
V množici knjig - pesniških zbirk, ki izidejo v Sloveniji, je zmotno pričakovati kakšen večji odziv. Tudi pri literarnem ustvarjanju velja pravilo "bolje prvi na vasi kot zadnji v mestu". Ljubljana je pomembna samo toliko, kolikor jo delamo sami pomembno. Vsak človek ima krog soljudi, s katerimi živi in jih pozna. Z njimi želi doživeti svoje lepe trenutke in svoj uspeh. To za nas s province, če to sploh je, ni Ljubljana, ampak kar domače okolje. Tudi za Ljubljančane ni domače okolje Ljubljana, ampak ozek krog, v katerem živijo, njihova hiša, nekaj ulic okrog hiše, ostalo pa je le še pot v center in drugi ljudje. Ne zamerim medijem, da nas ne izvažajo v prestolnico. Tudi Ljubljančani radi gredo "na kmete" in če že gredo po krompir in svinjske polovice, bodo pa prišli še po literaturo, če jim bo všeč. Konec koncev pa je tu še Maribor, Kranj, Koper, tudi tu so ljudje, ki berejo. Sicer pa, širši slovenski prostor je kakih sto kilometrov iz Ljubljane.
Kultura v podjetjih je v zadnjem času postala potreba, ponekod tudi moda. Kadar ima podjetje izdelano kulturno strategijo, ki se vklaplja v njegovo celostno podobo, kot na primer velenjski premogovnik, je to prava pot. Iz tega nastane predvsem kvaliteta in dolgoročen razvoj mnogih vrst kulturne dejavnosti. Seveda je treba pri tem paziti. Uveljavljene založbe imajo izostren okus in kriterije za objavljanje literarnih del in zato je ogromno prvencev zavrnjenih. Tudi na ekonomiko gledajo, da se bo knjiga prodajala, povrnila stroške.
Podjetja gledajo drugače. Strošek ni tako visok, vsaj za skromno zbirko ne. Gre za njihovega delavca, torej podprejo tega, če bi bil kdo drug, je takoj ogenj v strehi. Gre za zaupanje in končno odnos do svojega dvorišča, kar pa v prihodnosti daje pogled in poseg naprej. Ob tem je mnogokrat kvaliteta v ozadju, dominirana knjiga kot objekt in morda njen grafično-tiskarski izgled in v prvi vrsti promocija tega izdelka. Seveda je to lahko razvrednotenje umetnosti, ko se tak izdelek pojavi na literarnem tržišču, ni pa vedno tako. Podjetja si morajo ob pripravi takih zbirk priskrbeti vsaj ustrezne literarne kritike, kar nekatera tudi storijo. Ko pa ustvarjalec že ima prvo zbirko, je tudi posluh založb zanj ugodnejši.
Prepričan sem, da je pot velenjskega premogovnika pri podpiranju kulture povsem pravilna. V njegovem okviru nastaja toliko različnih in odmevnih dejavnosti, da bi bila na primer samo iz stališča promocije ali imagea izdaja zbirk popolnoma nepotrebna. Vsekakor gre za obogatitev kulturne ponudbe tudi na tem področju in večplastno predstavljanje razmišljanja in klime v podjetju. Premogovnik ima namreč samo en izdelek - premog, ki pride do večine kupcev nedoživet - kot elektrika ali kot kup v kleti. Druga podjetja, ki producirajo serijske izdelke za gospodinjsko rabo, pristopajo h kupcu skozi oblikovanje izdelka, spremnimi katalogi, reklamami, dodatki, oblikovanjem navodil za uporabo in tako naprej. Premogovnik se torej lahko javnosti predstavlja večinoma le skozi razmišljene sponzorske posege na literarnem, športnem in društvenem področju, kar odraža veličino tega kolektiva in njegov doprinos v dolini.
- Kulture ne moremo delati. Lahko jo podpiramo, kadar ta živi. Posiljevati z njo je zgrešena pot. Ne smemo si omisliti tečajev za pesnike začetnike ali gojiti "lopatarsko-kramparske in delavske poezije", kot se je nekoč izrazil Peter
fezman. Ocenitev kulturnih razmer v dolini je nemogoča. Kultura vedno obstaja neki obliki. Za oceno kulturne dejavnosti nekega kraja bi si morali postaviti kriterije, na primer, da imamo toliko kulturnih prireditev, literarnih večerov, tak odstotek ljudi sodeluje v teh dejavnostih, izide toliko zbirk itd., kar je samo statistika. Kultura in njeno ustvarjanje je odziv časa in prostora. Takšni so tudi njeni izdelki in njena moč. Tako kot moramo sami kaj doživeti, da lahko poustvarimo v literaturi, tako mora tudi narod, okolje, doživljati svoj čas, da se lahko kulturno bogati.
Nadaljevati ali opustiti pisanje ni vprašanje tega trenutka. Gre bolj za ponavljanje iste smeri, tehnike in stila ali iskanje novih poti. V vsakem primeru bo čez čas tu nov rezultat. Živeti od kulture pa ne, oz. samo duhovno.
m
s
i
i
s
m
E R A T O
zlivaš v trpek sad spoznanj v eno samo kapljo ki bi ji najraje rekla srd
a ji ne boš razlita
kot jesenska voda
prek ravnic
odtekaš
v staro strugo
brez
besed
čutim tvoje misli ki mi jih poklanjaš kakor enega darov
rad bi ga vrnil pa ne znam
v meni tliš in se ne boj
da kdaj postala bi pepel
razpiham ga nekoč in se povrnem s tvojo sliko v dlaneh
ko sem te duša moja razlil
po gladkem marmorju
da si zrcalila
obrazu
njegov odsev
nisem vedel
kako v kamen
'izješ
brazde tihe žalosti
kadar boš
nasmejana
spletala tanke niti
bodo s tistim mehkim tonom
zveneli koščki
belega kamna
takrat
te bodo otroške oči vprašale po zgodbi ki bo zate že pravljica

e m
g a''
ZMERAJ KOT PRVIKRAT
Stojan Špegel
DREVO UGANK
S tem ko si zatisnila oči si s seboj odnesla drevo ugank
in se potopila v eno samo
veliko
željo
stisniti se v globino
posrkati vso svetlobo svojega življenja
sproščeno odhajaš zate bodo trgali oblake prsti neranljivi
KAKO SE V ŽENSKI SANJE ROJEVAJO
Kako se v ženski sanje rojevajo kako seji trdo v srce zasadijo da postaja želja vse bolj neznosna
v čakanju utrujajoča vse več besed v pogovorih zajema
ko v njej že vse preklinja
sovraži vse te prostore v katerih se prelivajo trenutki že izpiti
ko potovanja v nočni mori polni znoja
ne umiri niti sveža posteljnina
Stojan Špegel
UT	-	v- 7-	I //
Iz sanj v življenje!
Moja umetnost se rojeva v svobodni domišljiji. Od tam so se moje pesmi prelile iz sanj v realnost in zaživele svoje življenje. Pesmi nastajajo tako v podzavesti, kot tudi v stanju zavedanja realnosti, v osnovi pa želim izražati mojo notranjo intimo. Doživetje je zame enakovredno intelektu, je samo moj svet, ki mu vladam jaz. Gradim barvitost mojih stavb, pestrost moje krajine, ki izraža čutenje in videnje mojega kozmosa.
Napisati pesem je razbremenitev. Pesem je izlitje. Je vrhunec nekih sanj. V začetku je namenjena meni, da jo doživim, se spogledujem z njo, ji namenim mesto v kozmosu... In ko jo preživim, ni nič narobe, če ima svojo povest tudi za druge. Knjiga izžareva neko obdobje moje biti. Pesmi so bile varno shranjene pri meni, v meni in na papirju - toda prišel je čas, ko sem jih preživel in občutil notranje očiščenje. Takrat sem vedel, da so zrele za svoje lastno življenje. Še pred samim izidom knjige sem čutil nekakšno izpraznjenje in ko sedaj berem nekatere od svojih pesmi, se mi zazdi, kot da so nastale mimo mene. Vendar le-teh ne bi želel nikakor spreminjati. Če bom še kdaj izdal kakšno zbirko pesmi, bi si želel, da bi bile znova tako neposredne, znova tako 'moje'.
Še nekaj misli o izdaji teh štirih pesniških zbirk. Te ne pomenijo samo pozitivno naravnane promocije izdajateljev (Premogovnik Velenje in Sindikat podjetja -SPESS), kažejo nam na nov odnos do ustvarjanja nasploh in duhovnega spreminjanja v naši sredini. Vsekakor mora biti interes vsakega zdravega podjetja, da vlaga predvsem in najprej v svoje ljudi, s tem pa posredno in neposredno tudi v ustvarjalce v okolju. Sponzoriranje postaja v naši hitro spreminjajoči se družbi čedalje bolj pomembno. In ravno meceni naj bi bili tisti, ki bi upoštevali trajnejše vrednote duhovnega življenja. To, da se vsebina naših pesmi ne dotika direktno rudarjenja, kaže na podjetje, ki razume tudi svoje drugačno poslanstvo.
ZMERAJ KOT PRVIKRAT
Z
PRIDE LETO
Pride leto
ko postanejo dekleta vsa opojno napeta s pogledom uničujočega ognja savan
Pride tisto leto ko ostanejo tihi izvirčki naskrivaj pripravljeni v njihovih minevajočih kotičkih
kakor vsako pomlad obnovljena gnezda lastovk...
Nek tuj moški s katerim ne boš nikoli delila svojih sanj je v tebi opazil trepet
BELA JADRA SO NAPOLNILA OBZORJE
Lahen veter poje melodije in razbeljeno belino skal vlažijo valovi
nisem se zaustavil na plaži kjer bi poiskal primerno mesto
za dopoldansko poležavanje zadišalo je po kavi pod streho iz trsja stojijo mize z modrimi pogrinjali
a dan je ustvarjen za dolg
sprehod
mislim nate
kako premikaš svoje telo zaliv je preplavil vonj po kokosovem mleku dan je zaživel bela jadra so napolnila obzorje
-'-
Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja
21. marca 1996/ številka 8
H A R U S P I K
Marijan Lipičnik
SV. NASVET
Ne zadržuj predolgo vode svojega telesa, odtoči jo brž, ko boš začutil, da potreba, nuja prerašča v bolečino in ti ne pusti prehitre hoje, kaj šele mišljenja, spontanega veselja nad brhko čistostjo lupine tvojih pretakanj, sokov, ki se ti žlahtni prelivajo, dokler jim ne pustiš prosto pot, oditi, zliti se v plitko padajoče žuborenje, vir očiščenja in radosti novega snovanja, novih melodij
v tebi, ki si izvir in si ponor vsega, kar si privošči slast in neumnost lakomnih oči, česar ne odvrnejo čutila kot neprijetno, neužitno, za pogoltnost neuporabno, kakor so prepolne staje tvojega zajetja trupla, udov in pritiklin, kar nisi do kraja zvaril in odvrgel.

POJOČI KAMENČKI
Lojze Vrenčur
VIZIJA
nekoč nekje, ko se bom prerodil, ko bom oblekel novega človeka,
prav vse začelo se bo znova kristalno čist razumevati začel bom to življenje prišel bom v fazo takega spoznanja
da bom razumel prav vsa
življenjska stanja:
usran pohlep	,
ki vodi egoiste
krvav nagon
ki žene teroriste
vsi delavci, študentje,
postopači!
ne vidite da vas življenje pači
zakrivate oči si pred resnico hotenju svojemu storili ste krivico
kaj res je cilj človeškega obstoja
da smo podobni kupu gnoja da vsi živimo v senci satelitov
da smo iztrebili večino kitov! zaprli ste si srca v telesa zato vas meljejo tako kolesa
ko vodil vse ljudi bo duh in ne telesa vseh duhov nastal življenja bo ta pravi tok:
nič več strahu uničenja sveta
in kaj zato, če nafta bo pošla prav vse tegobe rešil bo naš duh
brez kančka zlobe
IZPOVED
Nekoč ti bom povedal, da te ljubim.
MORILČEV STRAH
Okoli polnoči, ali uro prej - kasneje, ob polni luni, pri odprtem oknu, se med grmovjem in pod drevjem plazi k meni velika ostudna žival! Kakor daje moč v trdi temi kotov, senc, spoznati njene ostudne rdeče oči, ■črne profilirane podplate in debelo sivo suknjo, omočen stilet, ki se ne zapira! Pa če se pokrijem z devetimi odejami, ga vidim bližje, bližje k meni
Marijan Lipičnik
"Neka materialna sredtsva so precej postranska stvar, v kolikor se poraja nova kvaliteta."
Ob izdaji pesniških zbirk nas, štirih avtorjev (Stojana Špegla, Lojzeta Vrenčurja, Borisa Saiobirja in Marijana Lipičnika), ki se je ravno ob letošnjem kulturnem prazniku namerila, lahko najprej upravičeno povem, da sem v dobri družbi. Ustvarjalskih opusov teh svojih sopiscev sicer ne poznam toliko, kot so mi poznane njihove prostojizpovedane misli, njihovo sprejemanje okolice, ki smo jo v podobni meri deležni in kakršna so njihova stališča izživeti svoj vek čimbolj kreativno in polno.
Poleg njihove literarne vrednosti vidim Stojana kot odličnega in nadebudnega slikarja, z odličnim koleričnim zanosom idealista pa še nadvse modernega organizatorja? kulture v podjetju. Lojzeta spoznavam kot pretanjenega misleca, ki mu je včasih pesem, včasihj mojstrstvo v fotografiji le izrazno sredstvo zelo načelno izražene vitalne prožnpsti. Boris je zagotovo zelo dragocena osebnost, samostojnega in neodvisnega razmišljanja, ki kljub svojemu pestremu znanju zna prisluhniti in ovrednotiti še tako močno indoktrinirane neumnosti. Tudi Salobirjevo delo v kinematografiji je za razmere v dolini prvenstveno v več smereh. Za srečo, da smo lahko natisnili drobne zbirke, smo se že veliko zahvaljevali, posameznikom, našemu podjetju, sindikatu, Kulturnemu centru in to znova storimo, s častljivim zavedanjem, da so vsaj nekateri tudi ponosni na nas.
H A R

ČRNA LUKNJA
Preden zazehaš, ko izmeriš črto besede, da bi naredil piko na koncu nenačetega stavka in se ti misli
ustavijo kot nem posnetek starega
filma v kiosku za vogalom, se ti nabere za češariko tako obilna vrzel, da je ne spraviš
skoznjo v luknjo, iz katere naj bi pritekla miš pričakovanja in...? okrogli, revni miši se zazdi, da je pogača slasten kolač, in ti požre vse možgane, ti pa, praznih misli, tega sploh ne veš.
Spremljajoči obilico kulturnega dogajanja v mestu in dolini moramo nasprotovati
vsem tistim ustvarjalcem, jokajočim za Ljubljano, saj sam menim, da živimo v dovolj spodbudnem okolju in da so neka materialna sredstva precej postranska stvar, vkolikor se poraja nova kvaliteta.
Izdaja pesniških zbirk Zmeraj kakor prvikrat S. Špegla, Pojoči kamenčki L. Vrenčurja, Erato B. Saiobirja in Haruspik M. Lipičnika se je zgodila v kontekstu kulturne in podjetniške rasti podjetja, ki že desetletja skrbi, da se na tem geografskem področju lahko družba vsestransko razvija. Zato se oblikuje veliko podpornih programov v Rudniku, ki s svojimi učinki znatno preoblikujejo podobo mesta in doline. V tem dogajanju pa skoraj na vseh področjih družabnega življenja sodelujejo s svojim strokovnim znanjem in v svoji ljubiteljski sodejavnosti še mnogi posamezniki iz naše organizacije. Prav zaradi tega ne moremo reči, da je bil ta zadnji projekt nekaj osamljenega, temveč je le odraz dolgoletne kontinuitete in usmerjenosti v bogatenje človekovega okolja. In to dejanje ni zgolj le potrošek drugje pridobljenih sredstev, ampak so to namensko vložena sredstva, da se oplemeniti okolje posameznika ustvarjalca, ki je tako lahko bolje pripravljen in se je tudi voljan izkazovati z vsem svojim ustvarjalnostnim potencialom. Tako pridobimo in obdržimo najboljše ljudi.
Pri nas, avtorjih, je bila ta priprava in tiskanje knjižic le priložnost objaviti nekaj del iz svojega repertoarja. Kot smo že slišali kritizerski očitek, da v njih ni ničesar novega, lahko tudi odvrnemo, da česa takšnega tudi nismo želeli, temveč smo le izbrali pesmi iz nekega daljšega obdobja. Tudi to je znak, da obstajamo že dlje časa in da bomo še ustvarjali. Kakorkoli že!
S P I K
PROCES
Skrij se, skrij v jazbino svoje duše, psihologi te na tešče
opazujejo, naj ti tekne ali ne, si boš drznil misliti drugače, kot je zapisano v almanahu psihe,
ali pa boš vero zakopal, se plaho
vdal in v definiciji preproste skepse,
nag pred ogledalom svoje sodbe,
ves razoglav, tepen, stal počene
lobanje; v katero lahko prosto zlivajo pomije in odplake, prežvekane in slinaste, zatohle misli, ki se smejo,
je vsaj mir, vse kar je prav -narobe,
le napredka ni, če ni v možganih burje.
mm
e
s , n

Lojze Vrenčur
"Majhen narod ne prenese velikih pesnikov!'
Kdorkoli prebira objavljena literarna dela, bo v njih našel neko sporočilo, takšno ali drugačno, kar zavisi od kvalitete sporočilnosti dela in od samega bralca. Že zelo dolgo je namreč jasno, da človek rad sliši to, po čemer ga srbe ušesa. Po drugi strani pa bralec najde sporočilnost glede na svoja leta. Ko boste neko knjigo brali drugič ali tretjič, vas bo presenetila z novimi sporočili, ki jih prvič sploh niste opazili. Seveda pa je popolnoma jasno, da knjige ne boste vzeli v roke drugič, če se vam je zdela že prvič zanič.
In ravno to je umetnost. Napisati knjigo, po kateri bralec z veseljem seže večkrat, o njej pa pripoveduje in jo priporoča svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. In če to ni knjiga kuharskih receptov ali kakšen drugi priročnik, potem je to literarno delo, ki se ga avtor ne sramuje neglede na vsebino, še posebej pa ga je vesel založnik.
Bližnja prihodnost bo pokazala, kam se je usidrala moja pesniška zbirka, za zdaj pa naj omenim le osebno zadovoljstvo, da j^ do te knjige prišlo.
Vseskozi v življenju se trudim, da ne počnem ničesar, kar me ne bi veselilo in to mi na splošno zelo dobro uspeva. Kajti za človeka ni ničesar bolj osrečujoče, kot veseliti se v delu svojih rok, pa naj gre za fizično ali duhovno delo.
Pisana beseda mi pomeni prijazno orodje, ki mi omogoča kreativnost brez grobega poseganja v tuj prostor in čas, kar v današnjem tempu življenja ni zanemarljivo, če želiš obdržati svoj notranji mir. Pisanje me torej veseli in zadovoljuje in dokler bo tako, ne vidim razloga, da bi nehal. Seveda pa že od nekdaj slovim kot manj produktiven delavec besede in pri tem bo tudi ostalo.
Vse ima svoj določeni čas in vsako početje ima svoje posledice. So stvaritve, ki nikdar ne bodo objavljene in so tiste, ki nestrpno čakajo, da ugledajo luč sveta. Nekaj je tudi takšnih, ki so dane ljudem v uporabo. Tako ene kot druge so potrebne in avtorju enako <|rage.
Tisti, ki pišejo zase, so manj nevarni od onih, ki želijo za vsako ceno objavljati. Imajo vrlino, ki v današnjem pokvarjenem svetu ni več pogosta - skromnost. Prepričan sem, da bodo želeli vsi ti pisci objaviti vsaj nekatere svojih stvaritev takoj, ko bodo začutili zadovoljstvo nad napisanim. In prav je tako. V času, ko so se tiskarske storitve bistveno poenostavile, pocenile in ko literarna cenzura ne odigrava svoje vloge, je opaziti na knjižnih trgih izdelke, ki ovirajo bralčeva iskanja biserov literature.
Kar se tiče moje zbirke, ne čutim nikakršnega nelagodja ob misli, da je med redkimi bralci poezije. Vsak bo v njej našel nekaj zase ali pa ne. S tem, da sem se odločil za izbor pesmi, knjigo napisal in jo izdal, je moje delo tozadevno opravljeno. Seveda pa suvereno stojim za vsako svojo pesmijo in hvaležno sprejemam vse pohvale in kritike. Vem pa, da se dogaja kritika predvsem v moji odsotnosti, kar me sploh ne moti. Tukaj se globoko strinjam z Aristotelom, ki je dejal, da nima nič proti, če ga obrekujejo; v času svoje odsotnosti se je bil pripravljen dati celo ubiti, da bi to doprineslo zadovoljstvu someščanov.
Pred mnogimi leti je znan Zemljan izjavil, da mora moški v svojem življenju vsekakor posaditi drevo, narediti sina in napisati knjigo, potem se lahko začne osvobajati materialne zasvojenosti in počne koristnejše
stvari. Do zdaj sem posadil veliko dreves, še več sem jih posekal, imam dva sina in eno knjigo. To je to.
Modri kralj Salomon je rekel, da ni hitrim zagotovljen tek, ne pametnim zmaga. Čas in razmere pogojujejo vse. In s tem se moramo strinjati. Še pišem. Zato obstaja možnost nove knjige odprta.
Rad bi, da pride zbirka do vseh tistih, ki cenijo leposlovje in ob tihih večerih vzamejo v roke knjigo, namesto da bulijo v televizor in se poneumljajo. Ne želim, da te knjige pristanejo na knjižnih policah, s katerih se samo redno čisti prah. Vendar si s tem ne belim glave.
Problem okoli neizvažanja avtorjev in njihovih del iz doline je star prav toliko, kot je staro pisanje. Mislim, da za začetek ni pomemben avtor in knjiga, kot pa dobra reklama in iznajdljiva distribucijska mreža. Največ pri tem lahko stori cenzura. Če imaš srečo in ti knjigo prepovejo, potem skokovito naraste povpraševanje in cena nakladi. Najpomembneje je, da se knjiga takrat resnično bere in preučuje in njen domet je veliko večji kot v normalnih razmerah. Sam avtor pa vpliva na prodornost svojega dela izključno s kvaliteto in s posluhom, kaj knjižni trg potrebuje.
Sem iz province, živel pa sem dolgo v prestolnici, a se nisem odločil ostati tam. Zakaj? Spoznal sem, da je vseeno, kje si. Mnogi namreč silijo v prestolnico, ki jih ponavadi požre in obnemogle izpljune, uspejo pa le redki in sicer neglede nato, kje živijo. Sploh pa majhen narod ne prenese velikih pesnikov.
Tržne zakonitosti zahoda so na širokih vratih vstopile tudi v naše kraje. Svet že dolgo časa živi po načelu daj-dam. S tem se izgublja kvaliteta, saj je splošno zhano, da široke množice obožujejo kič in ravno njim morajo prisluhniti tudi založbe, da preživijo. Avtorjem torej preostane, da se temu trendu prilagodijo ali pa še naprej tarnajo nad svojo kruto usodo,
V	tem trenutku ne znam nevtralno oceniti situacije na področju kulture v podjetju. Nekaj je gotovo. Vsi kulturni in športni dogodki, ki se zgodijo v okviru podjetja ali v našem sponzorstvu, odmevajo v širši javnosti bolj kot suhoparna poročila o naših delovnih uspehih, kajti kažejo na nedvomno širino, uspešnost in perspektivnost podjetja.
V	tem trenutku tudi ni kaj dodati kulturni sceni Velenja, kar se tiče publike. Človek kulturne potrebe ima ali pa jih nima. Te prireditve obiskujejo ali jih spremlja približno stalno občinstvo, ki ga pogojujeta mortaliteta in naliteta tovrstnega življa. Lahko se še dosti naredi na pogostnosti in kakovosti kulturnih dogodkov. Ker je kultura jalova sestra gospodarstva, je pač potrebno najti primeren način financiranja kulturnega življenja. Na tej točki se ponavadi stvari zapletejo do te mere, da kulturni entuziasti obupajo do te mere, da nastanejo obdobja kulturnega mrtvila, ki smo jih vajeni povsod, ne samo
pri nas. Se ve; za malo denarja je malo muzike. Časi udarništva in amaterstva nepovratno izginevajo tudi iz	g
naših krajev. Dejstvo pa je, da ravno pogostnost in kvaliteta pripomoreta h kulturni vzgoji občinstva.
Nekaj kamenčkov sem dodal v mozaik kulture. Nadaljeval bom tako, kot znam in po poti, ki jo poznam in me popolnoma zadovoljuje. In ostajam tukaj.
POJOČI KAMENČKI
Nekoč ti rekel vse bom, kar želim.
Edina si, ki hočeš me ujeti; a jaz bedak še kar naprej bežim!
POT
ti in jaz
sva šla čez zmedo časa hodila sva
po stezicah brezpotja in plesala v omami poželenja sva gledala ljudi slepote polnih in njih
ki jim je lastna senca čez vse draga
potem sva žrtvovala svojo lažno svobodo da lahko skupaj sužnjujeva zaradi upanja svetle prihodnosti
hvala ti
za tvojo ljubezen za tvoje prijateljstvo
ti in jaz z roko v roki greva naprej vedno naprej proti zahodu
INVENTURA
Mogoče bom čez nekaj let obrnil daljnogled nazaj v te nore čase.
In rekel bom: "Ne, ni bil med; a sprememba vedno paše!"
Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja
21. marca 1996/ številka 8
K A
Sebastjan Kurmanšek
"Pa vendar nekje obstaja prostor za
u
mir.
Ali vsak od nas stopa v Nezavedno preko spoznanja? Mimo, skozi ali kar tako? In morda nekoč sestavi fragmente podob, odete v luč ali zavite v noč. Pravljica o ljubezni. Nekoč.
Lepo je, da svet v fotografiji zašije kot predstava luci-dnih in toplih alegorij. Bežeč pred tragedijo vsakdanjosti, ki nam jo prinašajo mediji v obliki reklamnih, reporterskih, insceniranih in drugih sporočil, ... atrakcije, nasilje, vojne. Pa vendar nekje obstaja prostor za mir. Pred svetom, ki vedno znova skuša doseči integralnost. Metafora skritih ljubezni. Fotografija Sebastjana Kurmanška je likovno estetska odslikava, ki vabi gledalca v domišljijski prostor miru. Neinscenirane postavitve komunicirajo z gledalcem kot hipni fragmenti. Zabrisane podobe dopuščajo več interpretacij in se ne izrisujejo zgolj v eno sporočilo, odpirajo nove in druge poglede. In vse to je Svoboda ... Metafora skritih ljubezni.
Barbara Jakše
<Msm4
Slovenske Konjice: Klepet ob 16. uri
KRATKA PROZA
Velenjskih ustvarjalcev ne srečujemo samo na domačih ulicah, v domačih galerijah in kotičkih, kjer poetje razgaljajo nemirnega duha. Tudi drugod sodelujejo na raznih prireditvah, če je le takšna volja gostiteljev, da zvabijo v svoje loge še druge in ne samo svoje ustvarjalce. Tako je bil na praznik žena v petek, 8. marca, v Modrem salonu hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah, prijeten večer, podnaslovljen kot Klepet ob 16. uri. Odprli so razstavo velenjske slikarke Irene Guček, gost večera pa je bil velenjski pesnik Josip Bačič - Savski, ki je z obsežnim predstavitvenim programom svoje poezije navdušil vse obiskovalce, ki so dvorano dodobra napolnili. Če se izrazim, da je bil Josip Bačič - Savski zvezda tega večera, potem ne razumem neznanega avtorja kratkega prispevka o tem dogodku v prejšnji številki Našega časa, ki ga ne omenja niti z besedico, kaj še le, da bi mu namenil kakšno vrstico. Do pozabe skorajda ni moglo priti, saj je recitatorka na tem večeru z igralsko dovršenim glasom ob spremljavi mlade pianistke Andreje Škabar iz Ljubljane predstavila Bačičevo poezijo tako interpretativno dobro, da smo jo začutili globoko v sebi, kot da bi nam nalivala najžlahtnejšega vina. Upam, da ne gre za lobiranje med kulturnimi frakcijami in posamezniki. In da velenjski pesnik Josip Bačič - Savski ne ostane prezrt, objavljamo v Prezrtem predstavitev Josipa Bačiča, ki jo je ob kulturnem dogodku v Slovenskih Konjicah podal obiskovalcem pesnik Ivo Stropnik.
"Josipa srečujem že dobro desetletje, tudi osebno mi je zelo blizu njegova poezija, še bolj pa njegovo filozofsko razmišljanje o rečeh, ki bivajo okoli nas, o čemer pogosto pokramljava in je hkrati materija, iz katere lahko klije pesniški duh in takšna ali drugačna ubranost verza. V Velenju je Savski že vrsto let med najkreativnejšimi umetniki, pesniškimi ustvarjalci, pojavlja pa se tudi širše: v združenju literatov drugih narodov in narodnosti, živečih v Sloveniji; objavlja v hrvaški književni periodiki (tako je dolgoletni sodelavec književnih revij Danica in Marulič, njegove pesmi so bile objavljene v Susretih in Zupanjskem zborniku); vse od 1975. leta, ko je po desetletnem bivanju v Švici prišel živet v Velenje, pa ga poezija oblikuje tudi tu, v slovenskem prostoru in slovenskem jeziku.
Pred prihodom v Slovenijo je 1.1965 v Zagrebu objavil zbirko otroških pesmi OD GODINE DO GODINE (njegova je tista pesem Imam jednu želju malu, ki jo je uglasbil B. Prister). Deset let kasneje, 1.1975 pa je prav tako v Zagrebu objavil obsežno pesniško zbirko - KROZ ŽIVOT. Bačičeva poezija je našla svoj izvor v klasičnih lirskih temah in sprva najpogosteje in nemodernistično beležila ljubezensko ter domovinsko čustvo (takšne so njegove antologijske pesmi Zopet sem bolj bogat, Ded Mato,
Slovenska mati, Ptice itd.).
Z nenehnim spreminjanjem forme pa se Bačič v osrednjih in kasnejših pesniških besedilih oglaša tudi z ontološko liriko; pri tem poprejšnjo razkošno metaforičnost zamenjuje bodisi s filozofskimi standardi bodisi z elementi ljudske folkloristike. Takšna je - zame ena izmed najlepših Josipovih - pesem Večni voz. Tretjo pesniško zbirko je Josip objavil v slovenskem jeziku in v njem enako kot v maternem hrvaškem jeziku suvereno obvladuje svoj verz. To so PORTRETI, objavljeni 1.1985 in drugič v ponatisu 1.1987. Rekli bi lahko takole: ocena sveto doživetega in čustvenega v Bačičevih pesmih velikokrat preraste v tehnični intelektualizem (napredek, uničenje, ekološka nepreho-dnost ipd.).
V	zadnjem obdobju pa se Bačičeva poezija vse pogosteje vrača na začetek njegovega miselnega pesniškega sveta: k vprašanjem o izvorni vrednosti življenja. - Če boste utegnili poseči po njegovih pesmih, preberite pozorneje njegovo pesem Življenje ob reki. Tako polna vitalizma je in stoji - za vse čase.
V	vseh obdobjih Josipovega ustvarjanja je prisotno tudi priložnostno verzificiranje. In po tem je med nami najbolj znan. Delavki za pultom na pošti ali kakšni brhki točajki rad pove kakšno žametno in lovi njen nasmeh, ko ji kar na lističu beležke ali papirnati serveti podari kakšen verz. In to za naše življenje res ne more biti slabo. Poplemeniti pa marsikateri trenutek našega življenja. Josip še zdaleč ni samo pesnik: bil je elektroprojektant, sedaj je upokojenec, še vedno tehnični prevajalec; v drugi generaciji velenjskih hotenjevcev je bil predsednik šaleškega literarnega združenja in ustvarjalni sodelavec Hotenj; 1.1992 smo v Velenju v zbirki Fragmenti objavili izbor njegovih pesmi, PIJANI SPOMINI jih je naslovil. Čestokrat vzamem v roke njegovo ZAKONSKO SONČNO URO, domiselno in priložnostno verzifikacijo.
Manj izrazito se je poskusil tudi s kratko prozo; objavil dve noveli,, v rokopisu pa jih ostaja še debel sveženj. Morda najpoglavitnejše: drugo področje Bačičevega estetskega in duhovnega ustvarjanja predstavljajo njegovi filozofsko-teološki diskurzi, ki jih je zbral za knjižno še neobjavljeno delo KOMU OSTAJA SVET. Pa bodi dovolj. Prijetno je srečanje s prijaznim Josipom na velenjski ulici. Skoraj nikoli ne preklinja nad življenjem. Prav takšen je kot njegova poezija: neprotesten in umirjen. In z verzi, ki ga spremljajo takorekoč povsod. Tako je s poezijo: skoraj zmeraj je v njej nekakšna ženska, torej ljubezen, ljubeznivo razmerje in božanje verza." (Ivo Stropnik)
Marjan Kukovec
Mojca Hrustel
GITA
Gita, ja nekako tako jo je ogovarjala večina ljudi, je že ves dan nemirno pohajkovala po mestu. Nekaj časa je tekla za reko, se z njo spogledovala, zapustila sledi gotovo v vseh najožjih poteh mesta.
V žepu prevelikega plašča je z dlanjo ob svoje telo tiščala knjigo, ki jo je sklenila prebrati še danes. Poznala je njenega pisca, zgubljene dni, ki so se našli v njej. Mesto, kot da v njegovi prostranosti ni hotelo biti zavetja, kamor bi se zavlekel nestrpen bralec. Klopi so prenašale težo spetih teles, zakotja so šepetala osladja ljubezenskih rim, nikjer prostora, oblečenega v varno ogrado. Šla bi v knjižnico, a tam se nikoli ni mogla zliti v vsebino knjig, bila je kvečjemu primerna za hitro branje zraslih in uvenelih informacij.
Lahko bi sedla pod cestno svetilko in se v objemu njene svetlobe zatopila v branje. Ne, ne bo, čeprav so se v naglici prebrani odlomki že izoblikovali v dobro mnenje, v ponovno oživel čas, ki je hrepenel po ponovnosti. In pisec pravzaprav ni prevzetnež, za kar ga je ves čas preklevala, ker je njuno intimnost navrgel v oči beročim, ne, mogoče je tako dokončno izstisnil svoj spomin nanjo, opravil z njo... Se maščeval njeni prevzetnosti, ah ne, njeni šibkosti, histeričnemu posmehu njegovi vztrajnosti takrat ob morju z mimobežnimi znanci. "Blazna ideja, revizor življenjskih minevanj," so igrano vpili za zapahnjena vrata.
Tukaj ji ni bilo vseeno. Začutila je gnus, ki je lezel iz nje. "Za Gito," je pisalo na bledi strani. Globoko v sebi je jokala v njegovo trdnost, jokala v posmeh svoji igrani prilagodljivosti.
Nikjer varne ograde. Nemirnost si ni mogla odpočiti. Znašla se je pred vrati njegove sobe. Ni trkala. Nikoli ni opozorila na svoj prihod. Čemu? Da bi davila resnico? Sedel je, v sredini sobe kot zmeraj, negibno strmel skozi na pol priprte veke okna.
Tudi sama je sedla in pričela brati. Končno je našla varno zavetje, končno se je utrudila njena nemirnost.
PREZRTO
Literarno-esejistična priloga Šaleškega literarnega društva Hotenja, Titov trg 4, p.p. 144,3320 Velenje. Urednika priloge Marjan Kukovec in
Goran Milovanovič. Prispevki, poslani na naslov uredništva, naj bodo označeni s pripisom PREZRTO, čitljivo izpisani, z imenom in priimkom ter točnim naslovom.
Oblikovanje/prelom STUDIO MREŽA/Peter Rihtarič
s


marca 1998

OBJAVE


_
MS VAS 13
■
HOROSKOP
OVEN od 21. marca do 20. aprila
Seveda ste dobro podkovani v diplomatiziranju, vendar se to utegne nekoč obrniti vam v škodo, zato v naslednjih dneh bodite bolj odkriti, stvari povejte brez olepšav. Ljudje kaj hitro odkrijejo, za čem se skriva resnica in kje laž.
BIK od 21. aprila do 21. maja
Bik je simbol delovne sposobnosti, senzualnosti, pretiranega uživanja, vseh instinktov, zlasti instinkta samoobrambe. Položaj planetov bo v naslednjih dneh odkrival prav te vaše značilnosti, kar pa sploh ni nič napačnega. Držite se le-tega, da vsako stvar opravljate s pravo mero.
|i DVOJČKA od 22. maja do 21. junija
^^^ Popazite malo na svojo prehrano. V zadnjih dneh ste namreč kar precej zanemarili svoje telo in potrebujete kak dan, ki ga namenite samo sebi. Uživajte sadje in zelenjavo ter ne pozabite na gibanje. Bolje je preprečiti kot zdraviti. Srečna dneva sta ponedeljek in torek.
®RAK od 22. junija do 22. julija
Ja, rakci, vi ste posebna bitja. Spreminjate razpoloženje, da je kaj. V eni minuti ste otožni in na robu zloma, že v naslednji pa preplavite vse okoli sebe z veseljem in smehom. Partnerja utegne v naslednjih dneh to motiti, zato se mu nesebično posvetite. Pazite tudi na zdravje, saj vas že nekaj časa nekaj nahaja.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Odpočijte si od dela, v maju je idealna priložnost za dopust. Četudi ste notranje močna osebnost, pa se tudi vas lahko zlomi. Posvetite se svojemu partnerju, ki vas bo v naslednjih dneh presenetil.
DEVICA od 24. avgusta do 22. septembra
lili Če ste še sami, v teh dneh se utegne marsikaj spremeniti na ljubezenskem področju. Posebej pozorni bodite na Kozoroge in Bike. Dobra dneva sta četrtek in sobota. Izkoristite ju in si privoščite malo več zabave kot sicer..
TEHTNICA od 23. septembra do 23. oktobra
Vi pač še kar tehtate in se odločate. Prisluhnite svojemu srcu, kaj pravi, to je v večini primerov najboljša odločitev. Sicer pa se nepravih odločitev tudi ne smete braniti, saj se skozi njih marsikaj naučite.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Delite svoje strasti v teh dneh s svojim partnerjem oziroma prijatelji. Zvezde vam kažejo dobro družbo in prijetno razpoloženje konec tedna, zato jih izkoristite. Lepi trenutki so namreč hitro minljivi in škoda bi bilo, če bi jih zapravili.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Neodvisni kot ste, boste precej svojeglavi in odtočni. Vašemu partnerju bo zato prekipelo in da ne bo ognja v hiši, se malce kontrolirajte. Pričakujte nenaden dotok denarja. Vaša srečna dneva sta petek in nedelja.
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Malo boste zaverovani vase in sebično videli samo sebe. Svet se ne vrti okoli vas, pomislite na okolico, predvsem svojega partnerja, ki vam želi samo dobro. Ljubezensko torej ne najbolje, bo pa zato zdravje toliko boljše.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Sušno obdobje ljubezenskega področja se bo nadaljevalo. Vendar vam bo postalo jasno marsikaj in razčistili boste veliko stvari. Tudi odločali se boste brez posebnih težav. Zvezde vam torej le ne bodo pokazale negativnih oči.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
MM Ljudje vas cenijo zaradi vaše mirnosti in flegmatičnosti, zato so se vam že večkrat M ^ zaupali. A ste na drugi strani zelo odvisni od drugih in to vam bo škodovalo. Naučiti se boste morali živeti sami. Vaši srečni številki sta 2 in 7.
PREMOOOUMK VELENJE
PREMOGOVNIK UELENJE
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1996/97
NAZIV POKLICA
STOPNJA ZAHTEVNOSTI
ŠTEVILO ŠTIPENDIJ
dipl. inž. rudarstva	VII.	2
rudarski tehnik	V.	14
rudar	IV.	54
dipl. inž. strojništva	VII.	1
strojni tehnik - jamski	V.	9
strojni mehanik - rudarski mehanik	IV.	20
dipl. inž. elektrotehnike	VII.	1
elektrotehnik energetik - jamski	V.	5
elektrikar energetik - rudarski elektnkar	IV.	8
dipl. ekonomist	VII.	1
usnjarsko galanterijski tehnik	V.	2
usnjarski gaianterist	IV.	2
Hlr d.o.o. proizvodnja lesnih polproizvodov Partizanska 78, Velenje
NAZIV POKLICA
STOPNJA ZAHTEVNOSTI
ŠTEVILO ŠTIPENDIJ
mizar
IV.
1
PRIJAVLJANJE
Kandidati za razpisane štipendije pošljite ali prinesite prijave najkasneje do 15. maja 1996 na naslov: PREMOGOVNIK VELENJE, PARTIZANSKA 78,3320 VELENJE, Služba za organizacijo, nagrajevanje, izobraževanje in informiranje
K skrbno izpolnjeni prijavi na obrazcu DZS 8,40 (Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic) morate predložiti:
•	kratek življenjepis z opisom izvenšolskih dejavnosti, socialnega stanja družine in poklica staršev,
•	fotokopijo zadnjega polletnega spričevala oz. potrdilo o uspehu v 1. tromesečju,
•	potrdilo fakultete o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekventacijsko potrdilo za tekoče leto,
•	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga občinski sekretariat za občo upravo in notranje zadeve),
•	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu (navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti, iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov; če so starši upokojeni, priložite odrezek od pokojnine za december 1995).
Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih prijav ali prijav brez zahtevane dokumentacije ne bomo
obravnavali.
IZBIRA KANDIDATOV
Pri podeljevanju štipendij bomo upoštevali učni uspeh in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic ter socialnoekonomski položaj družine.
Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave jamskega dela žensk ne zaposlujemo v jami. 0 rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do 30. junija 1996. VIŠINA ŠTIPENDIJE
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so opredeljene v pravilniku o izobraževanju. Štipendisti rudarskega programa, poklic rudar IV. stopnje zahtevnosti, bodo, če bodo bivali doma, poleg osnovne štipendije, plačanih učbenikov in potnih stroškov, če se vozijo, prejemali poseben dodatek v višini še ene štipendije. Če pa bodo bivali v Dijaškem domu, bodo poleg plačane oskrbnine in plačanih učbenikov prejemali še štipendijo glede na učni uspeh.
SREČNO!

(1. nadstropje Interevrope) Te!. 063/854-973, 854-967
VELIKA PRODAJNA AKCIJA BELE TEHNIKE "GORENJE' IN AKUSTIKE !!!
samo od 21.3. do 30.3.1996
V tem času smo
za Vas znižaliprav VSE cene!
Nekaj VROČIH cen iz naše ponudbe:
-	sušilec perila	37.905,00 sit
-	BTV Panorama 16/9 S70 PIP MTX	178.336,00
-	električni štedilnik EH 5400	29.411,00
-	pralno-sušilna garnitura PSG 900	99.900,00
-	šivalni stroj	33.732,00
Trgovsko in servisno remontno podjetje
AVTO CELJE
63320 VELENJE, Partizanska 3 tel. 851-060
Pooblaščeni zastopnik in serviser
IVECO
ZALOGA VOZIL ugodni pogoji lizinga PONUJAMO VAM CELOTEN PROGRAM TOVORNIH VOZIL. IVECO:
d.o.o.

* TURBOOAILV * EUR0CARG0 * EUROTECH * * EUROSTAR * EUROTRAKKER *
ki vam jih dogradimo z nadgradnjami po vaših željah in zahtevah
Obiščete nas lahko od 9. -18. h, v soboto od 8. do 12. h!
Od nas boste odšli zadovoljni!
PRODAJA: 063 / 412 - 160, 32 - 590
ŠIROK ASORTIMAN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IVECO:
IPAVČEVA 21, 063/31 - 538, 31 - 693 MEDL0G 16 451 -200 SERVIS	31 - 251
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE*.,,		
CELJE, LJUBLJANSKA C. 11		
Bogata ponudba rabljenih vozil za vsak okus!		
VO?ILA NA ZALOGI:		
TIP VOZILA	LETNIK	MALORCENA
CITROEN ZX 1,9 D REFLEX	1993	1.708.875,00 SIT
RATCROMA 2.01.E. TURBO	1993	2.206.260,00 SIT
RATTIP0 1,4	1991	987.000,00 SIT
JEEP CHER0KEE 4.0	1991	2.310.000,00 SIT
LADA SAMARA1300 5 V	1990	504.048,00 SIT
MARUTI 600	1993	601.073,00 SIT
OPEL KADEH 1.3	1988	924.000,00 SIT
PEUGEOT 405	1988	992.250,00 SIT
PEUGEOT 405	1992	1.577.687,00 SIT
PEUGEOT 205	1993	1.925.070,00 SIT
RENAULT R 5 TOP FUN	1993	826.875,00 SIT
SEAT T0LED0 1.8 GL	1992	1.925.070,00 SIT
JETTA CL TURBO D	1992	1.312.500,00 SIT
YUG0 45 KORAL	1989	253.575,00 SIT
ZASTAVA 126	1990	197.925,00 SIT
Nakup rabljenih vozil je nožen na kredit do 5 let. Možno z zamenjavo staro za novo ali staro za staro. 11, ' » aic ii' >, ,/ -i1 - s. m^ tel. 063 / 851 060		

14 &AŠ ČAS
21. marca 1996
ČETRTEK, 21. MARCA
SLOVENIJA 1
10.15 Oblaček pohajaček, 4/4 10.30 Batman, 23/32 10.55 Shingalana, 6/6 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.10 Zasebno življenje rastlin, 4/6
16.00 TV konferenca 17.00 IVdnevniki 17.10 ŽIVŽAV
18.00 Kate in Allie, 8/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.05 TV nocoj 19.05 Risanka
19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 13/16
20.35 Tednik
21.30 Zvezde padajo v noč
22.25 Napovedniki 22.30 Nikar,oddaja o prometu 22.40 TV dnevnik 3 23.05 Poslovna borza 23.20 Vdove, 9/12
TV SLOVENIJA 2
11.25 Namibija, 3/4 11.50 V žarišču 12.20 Zgodbe iz Amerike, 1/6 14.10 SP v umet. drsanju -pari, posnetek iz Edmontona 15.10 Papirnata poroka, ang.poljskifilm
16.35 Norec v množici, 12/16 17.00 Poletje 1945, 7/8 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izziv
19.15 Zlati petelin, 3/6 20.05 V žarišču 20.40 Dr. Finlay, 1/7
21.30 Pisave 22.20 Umetniški večer 23.20 Nastanek moderne, 3/6 23.50 Večer jazza v klubu central Big band TRV Slovenija, 1. del
VTV
09.15 Testni signal 09.30 NAJ SPOT, pon. 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, pon. 13. dela nanizanke 12.05 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 VEČER Z DR. SUSMA-NOM
21.00 SLEDNIKI, film 22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.50 Videostrani do 24.00
^ REGIONALNI STUDIO ^
Vaša televizija - kanal 52
VUlNJE.SK)nMi3ra2 t .
PETEK, 22. MARCA
SLOVENIJA 1
09.30 Učimo se ročnih ustvar-jalnosti, 1/52
09.45 Otroci širnega sveta, 22/26
11.10 Bronco Billy, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.35 Terra X, 1/10
15.20 Orgle na slovenskem, 3. oddaja
15.45 Stilna oddaja: Horaciana 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Lahkih nog naokrog, 6. oddaja
18.00 Kate in Allei, 9/22
18.30 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 "IV dnevnik 2 20.05 Sorodne duše, 3/21 20.40 Podarim, dobim 20.50 Viktorji'95, prenos 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Angleška žena, angleški film
SLOVENIJA 2
10.55 Izziv 11.25 V žarišču 11.55 Znanost od blizu, 3/20 12.20 Pisave 13.10 Umetniški večer foto film 2001, dokum. film 14.10 Umetniški večer, 3/6 14.40 Med dvema poletjema, švedski film 16.25 Sorodne duše, 2/21 16.55 Po sledovih rib, 1/4 17.25 Veliki dosežki slovenske kirurgije
18.00 Po Sloveniji
18.45 Poglej me!
19.25 TOK, TOK
20.05 V žarišču
20.40 Umor po pogodbi, 4/4
21.30 Studio city
22.30 Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi
23.20 Novice iz sveta razvedrila
23.45 Nor na reklame, 12/15
00.10 Alica, evropski kulturni
magazin
01.00 Sp v hokeju na ledu skupine C1 SLOVENIJA:KA-ZAHSTAN, posnetek iz Jesenic
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 VEČER Z DR. SUSMA-NOM, pon. oddaje 09.35 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.30 SLEDNIKI, pon. filma 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ; gostja v studiu: TJAŠA GRAH 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM' 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 PORTRET PRIMOŽA RAMOVŠA
20.30 CIKLUS SLOVENSKIH FILMOV: TISTEGA LEPEGA DNE (1962)
22.00 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 23. MARCA
SLOVENIJA 1
08.25 Radovedni Taček 08.40 Kljukčeve dogodivščine, 11/25
08.55 Pod klobukom 09.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov, francoščina 1/11 10.40 Pika in kit, avstralski film
11.50 Veliki dosežki slovenske kirurguje
12.20 Slovenski komorni zbor 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.55 Terra X, 2/10 14.40 Tednik 15.30 Christy, 7/21 16.20 Tekmovalci, 1/5 17.00 TV dnevniki 17.10 Razjarnikovi v prometu, 9/10
17.35 1000 idej za naravoslovce
17.55 Slovenski magazin 18.25 Ozare 18.35 Hugo - tv igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 Zgodbe iz Amerike, 2/6 22.05 Turistična oddaja 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Ko se znoči, srček moj, ang. film
SLOVENIJA 2
10.20 Viktorji '95
11.50 Senca duha, amer.
film
13.35 Znanost od blizu, 4/20 14.00 SP v umet. drsanju -plesni pari
15.25 Bled: SPv hokeju na ledu, skupina C1SLOVENI-JA:R0MUNUA, prenos 18.00 Podarim dobim 18.30 Karaoke 19.30 Na vrtu
20.05 Zgodba o Bennyju Go-odmanu, amer. film
21.50 Zlatipetelin, 3/6 22.40 Sobotna noč
VTV
08.45 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
10.30 PORTRET PRIMOŽA RAMOVŠA, pon.
11.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
12.00 Videostrani
19.00 OTROŠKI PROGRAM:
RISANKE
19.30 IV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 463.VTV MAGAZIN 20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: ORFEJČKOVA PARADA '95
21.30 SIRENE, 21. del policijske nanizanke 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.20 Videostrani do 24.00
NEDELJA, 24. MARCA
SLOVENIJA 1
08.50 Aneta, 6/6 09.15 ŽIVŽAV 10.10 Ples stoletja 11.00 Moj prvi video, 2/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Naša pesem 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 14.50 Dlanvdlani 15.05 W.C. Fields in jaz, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Poletje 1945,8/8 22.05 Napovedniki 22.20 W dnevnik 3 22.40 Čma orhideja, slovenski film
SLOVENIJA 2
09.00 Angleška glasbena lestvica
09.50 Videošpon 10.35 V vrtincu 11.20 TOKTOK 12.05 Poglej me!
12.45 Lahkih nog naokrog 13.30 Na vrtu
15.30 SP v umet. drsanju (Ž) 17.00 2. tekma finala pokala Slovenije v odbojki (M), posnetek
18.30 Košarka NBA, posnetek 19.30 EP v smuč.skokih, posnetek iz Planice
20.05 Izgubljene civilizacije 20.55 Očetje in sinovi 21.55 Mali koncert 22.00 Nenadoma lansko poletje, ang. drama 23.25 Športni pregled
VTV
08.00 Testni signal 08.15 MINI 5, pon. 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
09.40 462. VTV MAGAZIN, pon.
10.05 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.25 ŠPORTNI GOST, pon. 10.50 IZBOR IZ ODDAJ DOBRO JUTRO, pon. 12.00 EPP
12.05 463. VTV MAGAZIN, pon.
12.35 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, pon. 13.35 ORFEJČKOVA PARADA '95, pon.
14.30 Videostrani 15.00 VEČER Z DR. SUSMA-NOM, pon.
16.00 NAJ SPOT, pon. 17.00 CIKLUS SLOVENSKEGA FILMA, pon.; TISTEGA LEPEGA DNE, slovenski film 18.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 19.00 HOROSKOP 19.05 Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 25. MARCA
SLOVENIJA
11.05 Čarovnik iz Oza, 1/3 11.35 Arabela se vrača, 3/26 12.05 Črna orhideja, slovenski film
13.00 Poročila 13.05 Novice Iz sveta razvedrila
14.05 Utrip 14.20 Zrcalo tedna 14.30 Za tv kamero 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Očetje in sinovi 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.30 Allis, 6/6 18.00 Simpsonovi, 25/48 18.25 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Parlamentarna križpotja
21.30 Zasebno življenje rastlin, 5/6
22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Vdove, 10/12
23.50 Svet poroča
SLOVENIJA 2
09.40 Učimo se tujih jezikov: francoščina, 1/11 10.05 Ljudje in zemlja 10.35 Turistična oddaja 10.50 V žarišču 11.05 Policisti s srcem, 20/26 11.50 Presodite 12.50 Studio city 13.50 Športni pregled 14.35 Učitelj, 23/24 15.25 Bled: SPv hokeju na ledu skupine Cl; SLOVENi-JA:ESTONIJA, prenos 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan 20.40 Nekaj dni z mano, franc. film
22.50 Brane Rončel izza odra
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 463. VTV MAGAZIN, pon.
10.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 ŽIVETI ŽIVLJENJE; gostja v studiu: dr. SANJA ROZMAN
21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: SLAVNOSTNI KONCERT OB 75-letnici skladatelja PRIMOŽA RAMOVŠA 21.45 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.10 REGIONALNE NOVICE 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.30 Videostrani do 24.00
TOREK, 26. MARCA
SLOVENIJA 1
10.55 Japonske pravljice 11.25 Cyrando de Bergerac, 1/4
11.50 Pika in kit, avstral. film
13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.00 Moj prvi video, 2/12 14.30 Obzorja duha 15.00 Nenadoma lansko poletje, ang. drama 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine, 12/24
17.25 Jekleni jezdeci, V8 18.00 Kate in Aliie, 10/22 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre, 3/19
20.40 Dosje 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Vdove.il/12
SLOVENIJA 2
09.55 Sedma steza 10.25 Osmi dan 10.55 Tekmovalci, 1/5 11.55 Nedeljskih 60 12.55 Koncert slovenske filharmonije
14.25 Alica, evrop.kult.magazin 15.15 Trend, oddaja o modi 16.05 Analitična mehanika, 11/52
16.35 Brez žensk ne gre, 2/19
17.05 Dr. Finiay, 1/7 18.00 Po Sloveniji 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Učitelj, 24/24 21.20 Opus 22.10 Oskarji, posnetek 23.40 SPv hokeju na ledu -skupina C1;SL0VENI-JA:UKRAJINA, posnetek z Jesenic
VTV
09.15 Testni signal 09.30 ŽIVETI ŽIVLJENJE, pon. 10.30 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.35 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 12.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU in
EPP
20.05 464. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.30 ŠPORTNI TOREK 20.50 HOROSKOP 20.55 TV IZLOŽBA 21.05 Videostrani do 24.00
SREDA, 27. MARCA
SLOVENIJA 1
10.15 Čenčarija, 1/2 10.25 Skok med zvezde, 10/ 10.50 Roka ročka 11.40 Izgubljene civilizacij« 12.30 Naša pesem 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.15 Dlanvdlani 15.30 Dosje 16.20 Slovenski utrinki 17.00 "IVdnevniki 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Kate in Allie, 13/22 18.30 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Gospod Bean, 6/13 20.40 Krik stene, film 22.25 TV dnevnik 3 22.55 Vdove, 12/12 23.45 Mož s pomarančami, 1/2
SLOVENIJA 2
10.50 Prisluhnimo tišine
11.20 V žarišču 11.50 Opus
12.40 Evropski video ples Nemčija
14.20 W.C. Fields In jaz, amer. film
16.10 Halgato, 3/3 17.05 Umor po pogodbi, 4/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Namibija, 4/4 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.35 ŠP v umet. drsanji vija
22.35 Kralj Ojdip, japonska opera
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 464. V1V MAGAZIN, pon.
09.55 VABIMO K OGLEDU in EPP
10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: RISANKE
19.30 IV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 VIDEOTOP, kontaktna oddaja ročk glasbi; gost: Orle 21.05 TO TRAPASTO Ž1VUEN JE, ameriška nanizanke, 14. del
21.55 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.35 Videostrani do 24.00
Četrtek, 21. marca
TVS1 15.10
PAPIRNATA POROKA, ang.poljskl film, 1993
Režija: KrzystofLang Igrajo: Gary Kemp, Joan-na Trepechinska, Rita Tu-shingham
Mlado dekle, kije pravkar diplomiralo Iz Jezikov, si prizadeva za pridobitev vize za Anglijo. Tam naj bi se poročila z mladim zdravnikom, ki ga je spznala ob njegovem obisku na Poljskem. Ko vsa vesela prispe v London, pa je nemala razočarana, ko vidi, da iz poroke ne bo nič. Nazaj domov noče, trdno je odločena, da se bo postavila na lastne noge...
Petek, 22. marca ANGLEŠKA ŽENA,
ang. film, 1994
Režija: Simon Shore Igrajo: Gerladine Rawe, Jennie 0'Brien
Elena je mlada Angležinja, ki se zaposli pri bogati francoski družini. Parižana sta bogata in se dmžita z vplivnimi ljudmi. Zato pa kaj malo časa posvečata zaostalemu sinčku Bertrandu, kot da bi se ga sramovala. Elena z Bertrandom tako preživlja delovni teden v nedokončani podeželski hiši, kjer se po gospodarjevem naročilu izdaja za njegovo ženo in otrokovo mater, da bi gradbinci ubogali njene zapovedi in čimprej dokončali hišo...
Sobota, 23. marca TVS1 10.40
PIKA IN KIT, avstr. barvna risnka, 1983
Režija: Yoram Gross
Pika iz Avstralije, ljubka junakinja iz risank, spet opravlja dobra dela. Na peščeni morski obali namreč najde s prijateljem Neptunom, delfinom, velikanskega umirajočega kita. Odkrijeta, da mu lahko pomagata le tako, če najprej poiščeta starega, modrega MobyDicka. Njuno iskanje po brezmejnih morskih globinah in vodnih prostranstvih je seveda polno presenečenj in nevarnosti...
1VS2 20.05
ZGODBA O BENNYJU GOODMANU, amer. film, 1955
Režija:Valentine Davies Igrajo: Steve Allen, Don-na Reed, Berta Gersten
Leta 1954 je Anthony Mann posnel biografski film Zgodba o Glennu Millerju. Film je uspel s svojo mešanico gla-
sbe, biografije in sentimenta. Zgodba pa ne pripoveduje samo o njegovi glasbeni karieri, ampak tudi o njegovem zasebnem življenju, zlasti o njegovi ljubezni do Alice Ham-mond.
Nedelja, 24. marca
TVS1 15.05
W.C. FIELDS IN JAZ, amer. film, 1979
Režija: Arthur Hitler Igrajo: Rod Steiger, Vale-rie Perine, John Marley
Ameriški filmski igralec W.C. Fields s pravim imenom Wil-liam Dunkinfield se je rodil v Philadelfiji 1876 in umrl 1946. Imel je težko mladost. Prodajal je sladole od hiše do hiše - v svet showbiznisa pa je prišel skozi stranska vrata -cirkusa, dokler ni 1915. postal zvezda popularnih "Zieg-field Folies". Deset let kasneje
so se mu odprla vrata Holly-wooda, kjer je postal eden najzanimivejših originalov ostrega jezika, sarkazma in pijančevanja. Film je posnet po predlogi Carlotte Monti, njegove tajnice in življenjske sopotnice v zadnjih letih njegovega življenja.
Ponedeljek, 25. marca
VTV 20.05
ŽIVETI ŽIVLJENJE
Ko smo najbolj obupani, nas ogovori knjiga. Da nam nov začetek, življenje nam pomaga zastaviti drugače. Knjigo Dr. Sanje Rozman ZALJUBLJENI V SANJE so Slovenci razgrabili. In prav avtorica knjige bo gostja v studiu Vaše televizijev ponedeljek, 25. marce. Popeljala vas bo od notranje depresije do duhovne rasti. Pridružite se nam ob prijetnem kramljanju.
Oddajo bo vodil Igor Pirkovič
IZBOUŠAJMO TOPLOTNO ZAŠČITO ZUNANJIH STEN II.
Ko zunanja izolacija ni možna ali je stavba uporabljena le občasno hi jo želimo segreti v kratkem času, se lahko odločimo za notranjo izolacijo, če se hočemo izogniti problemom z vlago, moramo na površino toplotne izolacije, ki je obrnjena v prostor, vgraditi parno oviro. Prednosti takšne izvedbe so: stroški so manjši v primerjavi z zunanjo Izolacijo, izolirati je mogoče samo posamezne prostore, fasada ostane nedotaknjena. Pomanjkljivosti pa so: pri oknih in stropovih lahko ostanejo toplotni mostovi, električne inštalacije in grelna telesa je potrebno prestaviti, položaj rosišča se spremeni in lahko pride do problemov vlage v stenah, zunanje stene izgubijo sposobnost toplotne akumulacije. Prostori, zaščiteni znotraj, se hitro ohladijo. Pred vsemi deli je potreben dober posvet s strokovnjakom in paziti na pravilno izvedbo.
r.v;
SV6T
V-'
ENERGETSKO SVETOVANJE
Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o., tel. 855-861 ali POP d.o.o., tel. 855-861
. marca 1996
MODRO KRONIKA
is m M
Huda prometna nesreča na Koroški cesti
Zasnežene ceste, večkrat pa tudi neprimerna hitrost, so v torek, 12. marca, v času obilnega sneženja, na cestah Uprave za notranje zadeve Celje povzročile kar 44 prometnih nesreč.
Ena hujših nesreč tega dne seje primerila ob 22.10 na Koroški cesti v Velenju. Po njej je, iz smeri restavracije Jezero proti podjetju APS, vozil osebni avtomobil 20-letni Zoran V. iz Velenja. Za njim je v isti smeri peljala osebni avtomobil 37-letna Irena V iz Šoštanja. Približno 150 metrov pred odcepom za APS je Zoran V. zapeljal skrajno desno na bankino in nato nazaj na vozišče, zaneslo ga je na levi vozni pas in trčil je v vozilo Irene, ki ga je v tem času prehitevala. Pri trčenju je 16-letna Marjana V., sopotnica v vozilu Zorana V., dobila hude telesne poškodbe.
Eden hudo, trije lažje poškodovani
V nedeljo, 17. marca, ob 14.15 se je na regionalni cesti zunaj naselja Gorenje pripetila prometna nezgoda, v kateri so se ena oseba hudo, tri pa lažje poškodovale. Na vozilih je nastalo za okoli 5.900.000 tolaijev gmotne škode.
Natakar, taksi prosim! ••••••••••••••••••••••
Za krmili vozil vse preveč alkohola
V želji, da bi voznike vendarle bolj osvestili, da ne bi vinjeni sedali za krmila vozil, so slovenski policisti začeli v petek novo preventivno akcijo. V tem času bodo tudi na območju UNZ Celje pripravili več poostrenih nadzorov. V soboto, 23. marca, ga bodo izvajali na cestah na območju policijske postaje Velenje, v petek, 29. marca, pa na cestah na celotnem območju Uprave za notranje zadeve Celje.
Z akcijo "Natakar, taksi prosim!" želijo vsaj malo spremeniti miselnost voznikov glede vožnje pod vplivom alkohola. Zaradi vinjenosti se namreč na cestah v naši državi zgodi zelo veliko hudih prometnih nesreč. Alkohol je namreč prisoten pri vsaki tretji hujši prometni nesreči. Samo na območju UNZ Celje so policisti lani ugotovili nad štiri tisoč primerov vožnje v vinjenem stanju. K temu je treba gotovo prišteti še večino od 1228 voznikov, ki so preizkus alkoholiziranosti odklonili. Dosedanje akcije poostrenega nadzora zaradi ugotavljanja vinjenosti celo kažejo, da v vsaki akciji ugotovijo od 8 do 12 odstotkov voznikov, ki imajo v krvi nad 0,5 promila alkohola. Veliko pa je še takih, ki te "dovoljene" meje sicer ne prekoračijo, ne vozijo pa povsem trezni.
Ob tej akciji bodo policisti delili tudi posebno zloženko, v kateri so različne informacije o vplivu alkohola na obnašanje ljudi, še posebej med vožnjo. Zapisane so tudi sankcije za tovrstne kršitve, in to ne le pri nas, ampak tudi v tujini. Zloženko bodo policisti delili voznikom, pri katerih bodo pri preverjanju ugotovili vinjenost v "dovoljenih" mejah (od 0,1 do 0,5 promila). Zloženko bodo opremili s priimkom in imenom voznika, zapisali pa bodo tudi izmerjeno količino. Voznikom pa, pri katerih bo koncentracija nad 0,5 promila, bodo zloženko dali, ko bodo prišli na policijsko postajo po vozniško dovoljenje.
Ta preventivna akcija traja od prejšnjega petka, končali pa jo bodo 10. aprila. Policisti upajo, da bodo z njo pripomogli, da bodo za krmili bolj kot doslej sedeli trezni vozniki in ne pijanci.
M (k)
Iz smeri Velenja proti Moziiju je vozil kombinirano vozilo 20-letni Blaž W. iz Rečice ob Savinji. Ko je zunaj naselja Gorenje pripeljal v dvojni ovinek, je vozilo pričelo zanašati. Zapeljal je na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomobila 52-letni Anton K. iz Velenja. Vozili sta trčili. Po trčenju je za vozilom, ki ga je vozil Anton K., pripeljal voznik osebnega avtomobila 21-letni Damjan P. iz Moziija, ki se ni uspel pravočasno ustaviti in je trčil v vozilo Antona K
V	nezgodi seje voznik Anton K. hudo poškodoval, voznik Blaž W., 47-letna Anica V., sopotnica v vozilu Antona K, in 26-letna Marjeta U., sopotnica v vozilu Damjana P., pa so se v nesreči lažje poškodovali.
Pil in kadil bo
Dobro se je v noči na četrtek, 14. marca, založil neznanec, ki je vlomil v bistro Lipa na Goriški cesti v Velenju. Odnesel je kar 22 steklenic različnih alkoholnih pijač, 30 zavojčkov cigaret Marlboro in okoli 5.000 tolarjev menjalnega denarja. Z dejanjem je Bojana L. iz Zreč oškodoval za 80.000 tolaijev.
Ponoči po sončna očala
V	noči na 14. marec je neznanec vlomil v izložbo optike "Monokel" na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju, last Jolande B. iz Velenja. Iz izložbe je ukradel 10 sončnih očal znamke Rolling in Wilage v skupni vrednosti 102.000 tolaijev.
Vztrajala kljub poškodbi
Precej dela so imeli v nedeljo, 17. marca popoldne in zvečer, velenjski policisti v Šoštanju. Najprej so jih klicali iz lokala, kjer sta razbijala inventar, kot so kasneje ugotovili, Velenjčana 24-letni Boris M. in 23-letni Verner P. Pred prihodom policistov sta zbežala in se odpeljala z osebnim avtomobilom. Malo kasneje so policiste klicali iz Zdravstvenega doma Velenje, kjer je eden od krišilcev javnega reda in miru iskal zdravniško pomoč zaradi poškodbe, ki jo je dobil pri razbijanju. Poškodbe so bile resne, vendar je poškodovani odklonil pomoč in si z ran odstranil vse obveze. Policisti so sicer menili, da zaradi kršitev oba izpolnjujeta pogoje za pridržanje, vendar je bil zdravnik mnenja, da vsaj eden zaradi poškodb za to ni sposoben, zato so ju policisti napotili domov. Ob 20.55 pa so iz
Kresničke za večjo varnost pešcev
V akciji "Stopimo iz teme" so policisti na območju UNZ Celje razdelili 2233 zloženk ter 1090 kresničk skupaj z zloženkami, in to predvsem pešcem, ki so ponoči s svojo hojo ogrožali sebe in varnost cestnega prometa. Po tej preventivni akciji pa policisti avijo, da pešcev ne bodo le opozarjali na kršitve, ampak jih do bolj dosledno kot doslej kaznovali. , Pešci sicer neposredno ne povzročajo sami ravno veliko prometnih nesreč, so pa pogosto žrtve. Tudi zato, ker jih ostali udeleženci pravočasno ne opazijo. Prav letos se je na Celjskem tevilo prometnih nesreč, kjer so bili udeleženci pešci, zvečalo kar 34 odstotkov. Pet pešcev je letos že tudi umrlo. Posebna ironije, da sta dva pešca umrla v času, ko je trajala akcija Stopimo iz teme, ki je bila namenjena prav tej kategoriji udeležencev v prometu (od 15. februaija do 11. marca). Obe nesreči pa sta se zgodili ponoči in na neosvetljenem vozišču. Torej v takih razmerah, kjer kresnička še kako pride do izraza. Šest pešcev je bilo v tem času tudi ranjenih. Bojan Vrečič, načelnik inšpektorata policije na UNZ Celje, je ob predstavitvi te akcije na celjskem območju dejal, da so akcijo predvsem dobro sprejeli starejši, zelo ugoden je bil tudi odziv šol. Nekateri pešci, ki so jih policisti opozarjali, pa se za taka opozorila in akcijo niso kaj dosti zmenili. Morda jim bo vendarle prišla bolj do živega akcija, ki sledi preventivni. To je tista, ko bo zaradi prekrška treba seči v žep.
M (k)
SIPAK PLASTIKA d.o.o.
- v stečaju
Koroška 61, 3320 VELENJE
po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, z dne 14.3.1996 pod opr. št. 33/95 *	objavlja
II. JAVNO DRAŽBO za prodajo:
1.	nepremičnega premoženja, ki obsega:
-	objekt "stara termoelektrarna" s pomožnimi objekti v izmeri 3.521 m2; pare. št. 726, k.o. Velenje
-	upravna stavba v izmeri 213 m2; pare. št. 725 do 1/3 (71 m2), k.o. Velenje
-	dvorišče v izmeri 811 m2, pare. št. 727/1, k.o. Velenje zelenica v izmeri 454 m2; pare. št. 727/5, k.o. Velenje
-	dvorišče v izmeri 1545 m2; pare. št. 727/7 do 1/3 (515 m2), k.o. Velenje
2.	premičnega premoženja, ki obsega:
-	oprema in stroji ter drobni inventar po inventurnem spisku za proizvodnjo izdelkov iz plastike
vse skupaj po izklicni ceni 855.000 DEM v tolarski protivrednosti
po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Kupnina je plačljiva v dveh obrokih s tem, da se prvi obrok plača osem dni po podpisu pogodbe, drugi del kupnine pa najkasneje šest mesecev po podpisu pogodbe. Drugi del kupnine mora kupec zavarovati z nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv. Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v R Sloveniji in fizične osebe, državljani R Slovenije, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na širo račun SIPAK Plastika d.o.o. Velenje - v stečaju, št. 52800-690-67378 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje Velenje, z namenom "varščina za javno dražbo". Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pisno pooblastilo in
izpisek iz registra o zastopanju. Varščina se uspelemu ponudniku všteje v prvi del kupnine, drugim
pa se vime takoj po končani javni dražbi. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8 dneh po končani dražbi in plačati prvi del kupnine na žiro račun stečajnega dolžnika ter predložiti nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv za drugi del kupnine v osmih dneh po sklenitvi pogodbe. Uspelemu ponudniku, kine izpolni katerega od navedenih pogojev,
se pogodba razveljavi, varščina pa obdrži kot odstopnina. Prodaja se po načelu "videno-kupljeno". Prometni davek in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom
lastništva mora plačati kupec, informacije in dogovor o času ogleda nepremičnega in premičnega premoženja pri stečajnem upravitelju SiPAK Plastika d.o.o. na telefon (063)711-475. Javna dražba bo 3. aprila ob 12.15 uri v sobi 106/1 Okrožnega sodišča v Celju.
Šoštanja, tokrat iz drugaga lokala, spet prosili za posredovanje. Popoldanska znanca policistov sta tam spet razbijala in nadlegovala goste, eden izmed njiju je bil tudi močno krvav. Skupaj so se namenili v Zdravstveni dom, od tam pa v bolnišnico Celje, kjer so Borisu M. rano oskrbeli. Ko so se skupaj vrnili v Velenje, so policisti ocenili, da bo najbolje, če so še nekaj časa skupaj, zato so oba pridržali.
Vlomi v osebne avtomobile
Skoraj ne mine teden, da se na območju Policijske postaje Velenje ne bi zgodil kakšen vlom v osebni avtomobil. V noči na 16. marec je neznanec vlomil v golfa, parkiranega na Tomšičevi cesti v Velenju. Odnesel je avtoradio Universum in lastnika Sama Š. oškodoval za okoli 7.000 tolarjev.
V	noči na 17. maerec je neznanec pred diskoteko Duo v Šentilju vlomil v jugo in iz vozila odnesel avtoradiokasetofon, puhovko, brezrokavnik in denarnico z dokumenti. Damjana Š. in Nataša O. iz Žalca sta oškodovani za okoli 50.000 tolaijev.
V	isti noči je neznanec vlomil tudi v Zastavo 850, parkirano pred isto diskoteko. Odnesel je radiokasetofon in Valerijo F. iz Šempetra oškodoval za 30.000 tolaijev.
MMJMMMMM
: : is«:. ......
mmm
POLICIJSKA PO
Požar v Glinovem Pohištvu
V	soboto, 16. marca, okoli 13. ure je v Glin Pohištvu Nazaije izbruhnil požar, v katerem je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Požar so pogasili delavci sami.
Komisija je ugotovila, da je požar nastal na vpadnem ciklonu separatoija iverke v ohišju polža, ki dovaja lesene drobce v sepra-tor. Razlog požara je najbrž vdor debelejših delov lesa in koščkov kovin, ki s trenjem povečajo temperaturo.
Smučarski tat
V	sredo, 13. marca, je bil med 12. in 13.15 na delu na Golteh smučarski tat. S terase hotela RTC Golte je ukradel smuči, vredne 50.000 tolarjev, last Nejca K. iz Velenja.
izginil Jezus
Od ponedeljka, 11. marca, do srede .13. marca, je neznanec z lesenega križa, ki stoji ob lokalni cesti Ljubija - Lepa Njiva - Bele vode, ukradel lesen kipec Jezusa. Kipec je last Antona E, ki je s krajo oškodovan za okoli 150.000 tolaijev.
Bogat izkupiček vlomilca iz Zane
Hanifa D. iz Žalca je ostala brez ženske torbice, 1350 nemških mark in 2.000 tolaijev. Tbrbica je izginila iz garderobne omare v podjetju Žana v Žalcu, nepridiprav pa jo je ukradel že med prejšnjim vikendom.
V	istem času je bilo vlomljeno v pisarno Ingrada v kamnolomu v Libojah. Neznanec je iz pisarne odnesel telefonski aparat znamke Iskra in z dejanjem podjetje oškodoval za okoli 30.000 tolaijev.
Vlom v Papigalo
V	noči na 14. marec je vlomilec v Žalcu opravljal nočno službo. Iz bifeja Papigalo je odnesel glasbeni stolp znamke SONY, daljinski upravljalec za TV in okoli 100.000 tolaijev gotovine. Z dejanjem je Vinka M. iz Postojne oškodoval za 200.000 tolaijev.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŽALEC ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE
Savinjske čete 5, Žalec, 63310 Žalec
OBVESTILO
Obveščamo vse lastnike traktorjev In traktorskih priklopnikov, da bo Avtoservis Tratnik Mar|an iz Ločice pri Polzeli v sodelovanju z AVTO CELJE iz Celja izvajal tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov na sedežih kmetijskih zadrug oziroma njihovih enot dnevno od 8. do 12. ure po sledečem razporedu: 25.3.1996 na Vranskem 27.3.1996 v Taboru 29.3.1996 v Braslovčah
I.4.1996	v Polzeli 3.4.1996 v Petrovčah 5.4.1996 v Trnavi 9.4.1996 v Preboldu
II.4.1996	v Gotovljah 13.4.1996 v Vinski gori
Vse uporabnike uslug obveščamo, da bo možno na kraju samem po opravljenem tehničnem pregledu opraviti tudi registracijo vozila.

MS CAS

_
m
'—I

Rudar-Beltinci O: O
WllKiMliRlMiKI9X
Enajstmetrovka še ni zadetek
V	prvi ligi so odigrali 22. prvenstveni krog, ki pa je kar precej razočaral gledalce, saj so videli skupaj le pet zadetkov. Klavrno razpoložene je bilo tudi v Velenju, saj tudi tu ljubitelji nogometa niso videli nobenega zadetka. Rudarjevi nogometaši tudi takšnih priložnosti, kot je enajstmetrovka, niso znali spremeniti v zadetek.
V	29. minuti je namreč Maijaž Cvikl lepo ušel svojim spremljevalcem, gostujoči igralec Sabjan gaje nepravilno zaustavil in ljubljanski sodnik Mitrovič je brez razmišljanja pokazal na belo točko. Is-met Ekmečič, doslej zanesljivi izvajalec takšnih strelov, pa tokrat ni ni bil uspešen. Krivec za to je bil odlični gostujoči vratar Boško Boškovič, ki je uganil, na katero stran bo poslal žogo.
Po srečanju je bil med neza-dovoljneži tudi Rudarjev trener
Bojan Prašnikar: "Če tudi z enajstih metrov ne moreš doseči zadetka, potem je vsa sreča, da ni sledila kazen - da ga mi nismo dobili. Ekipo sem nekoliko spremenil, saj je bilo v zadnjih srečanjih vse preveč posameznih kiksov.
Z borbenostjo igralcev in njihovo igro sem zadovoljen. V prvem polčasu smo igrali dokaj dobro. Tudi precejšnji del nadaljevanja. Žal, tudi danes ni bilo sreče pri udarcih proti nasprotnikovim vratom, kjer je stal izvrstni Boškovič in gotovo je najbolj zaslužen, da so gostje odšli domov nepremagani, mi pa ostali brez zaslužene zmage."
Rudar: Dabanovič, Dema, Ratkovič, Silo, Žilnik, Javornik (Balagič), Oblak (Oblak), Cvikl (Cvikl), Ekmečič, Pranjič, Pav-lovič.
■vos
Era Šmartno : Šentjur 0:0
Izgubljena točka
Lokalni derbi se je začel i-zredno borbeno, obe moštvi sta začeli igrati ostro in v prvih minutah je bilo med obema kazenskima prostoroma zelo burno.
Prvo priložnost so imeli gostje v 15. minud, vendar je Maglič strel gostujočega igralca ubranil. V 30. minuti so imeli" gostje zopet lepo priložnost, vendar je Maglič spet dobro posredoval. V 31. minuti pa so v akciji Podgoršek, Hodžar, Žlak imeli domačini lepo priložnost, vendar je bil gostujoči vratar takoj na mestu. V drugem polčasu so imeli gostje že v 46. minuti lepo priložnost, vendar so zadeli le s tetivo. Potem se je igra umirila, domačini so prevzeli rahlo pobudo in v 65. minuti je Žlak streljal, vendar je zadel s tetivo. V 85.
minuti pa so Šmarčani dosegli zadetek, ki ga je glavni sodnik priznal, vendar gaje na posredovanje stranskega razveljavil.
Trener Oblak: "Tekma je bila izredno težka, tudi s točko smo zadovoljni, igra se vrača, pripraviti pa moramo realizacijo."
Omeragič: "Škoda, da nismo zmagali, kajti igrali smo dobro, upamo, da bomo v naslednjih kolih še bolje."
V nedeljo bo gostovala Era v Mengšu.
Era: Magrič, Polovšak, Jurčec (Bulajič), Jerman, Omeragič, Gro-belšek, Podgoršek, Kern (Mašič), Žlak, Hodžar (Pukmajster), Šte-fančič.
m Janko Gorlčnlk
Ženski nogomet - Uspeh Skalčank
V počastitev dneva žena je bil v Murski Soboti meddržavni ma-ionogometni turnir. Sodelovali sta dve ekipi z Madžarske in šest ekip iz Slovenije. Škalčanke so v finalu izgubile s prvakom Madžarske Vespremom in tako zasedle drugo mesto. Za najboljšo vratarko je bila razglašena vratarka iz Škal Zdenka Trater, ki je s svojimi obrambami ogrela številne gledalce. Za Škale so nastopile: Tratarjeva, Šmanova, Govekova, Skarlovnikova, Vedenikova in Bokanova.
Alpsko smučanje
Spet Drevova
V soboto je bilo na Kopah tekmovanje cicibank in cicibanov vzhodne regije v superveleslalomu. Prireditelj tekme je bil SK Vuzen-ica. Nastopilo je 95 tekmovalcev. Nastopili so tudi štirje tekmovalci SK Velenje. Zmagala je Ana Drev z najboljšim časom vseh nastopajočih. Jernej Voržičje zasedel odlično drugo mesto, Domen Strupeh šesto, Matic Meža pa štirinajsto mesto.	g
AM Cosmos Slovan - Gorenje 18:22 (7:9)
■ mi
Oddolžili so se za pokal
V prvi moški ligi so v soboto odigrali predzadnji krog rednega dela prvenstva. Derbi je bil v Ljubljani med Slovanom in Gorenjem. Velenj-čani so se z zmago vsaj delno oddolžili Ljubljančanom za izločitev iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja. Z zmago so si zelo povečali izglede, da bodo končnico prvenstva začeli z drugega mesta. Zato pa morajo v zadnjem krogu v Rdeči dvorani (tekma bo v nedeljo) premagati še Krško.
Uvod ni napovedoval veliko zadetkov. Šele v sedmi minuti se je prvič zatresla mreža, ko je vratarja Lapajneta premagal Kastelic. V 9. minuti je bilo 1: 1, v 19. novo izenačenje 3:3. V 24. minuti pa je kapetan Borur Plaskan prvič povedel svojo
ekipo v vodstvo (4 : 5) in ob polčasu je že dišalo po njihovi zmagi. V drugem polčasu je velenjski trener Bojan Požun poslal prvič na igrišče Draga Ocvirka in Aleša Anžiča in gostje so še bolj zagospodarili na igrišču. Prvi je dosegel kar štiri zadetke, drugi je imel nekaj zelo dobrih obramb, strelsko je bil ob Plaskanu, ki je poleg tega znova dobro vodil svoje moštvo, razpoložen tudi Srečko Meolic. V 48. minuti so gostje vodili že s 16 :12. Slabe tri minute pred koncem so se jim domači približali na gol razlike (18 : 19). Toda Velenjčani so znova zaigrali odlično v obrambi, dosegli še tri zadetke in s tem prepričljivo zmago.
■vos
Markus Burja - Vegrad 8:12 (25:26)
K ■ •
iisiiiiiiia a.« iiiiiiian
Lakičeva preprečila preobrat
Rokometašice Vegrada so v Škofijah proti tamkašnji Burji v 17. nepolnem prvenstvenem krogu osvojile pomembni točki, s katerima so si še povečale izglede, da se vse do konca obdržijo na drugem mestu. Zmagale so sicer tesno, vendar zasluženo.
Že v trinjasti" minuti so vodile s 5 : 0, ob polčasu je bil izid 12 : 8 v njihovo korist. Sredi drugega polčasa so še enkrat povedle s petimi zadetki. Na koncu pa bi bile skorajda ostale brez zaslužene zmage, saj gostiteljice niso izbirale sredstev (udarci, tudi grizenje), da bi pre-okrenile rezultat v svojo korist. Toda do kože niso mogle kapet-anki Biljani Lakič, ki jim je to
preprečila z dobrimi obrambami.
Na lestvici vodi Krim Elec-ta s 34 točkami, Velenjčanke imajo 28 točk in tekmo manj, Robit Olimpija na tretjem mestu ima 26 točk, vendar tekmo več kot Velenjčanke.
V naslednjem krogu bodo igralke Vegrada gostile rokometašice Žalca, ki so v tem krogu premagale predzadnje uvrščeno Kočevje kar s 35 : 19. Zaradi zasedenosti velenjske Rdeče dvorane bo tekma v Slovenj Gradcu, in to v soboto s pričetkom ob 17. uri.
Vegrad: Lakič, Brelih, Se-merdjijeva 8, Raukovič, Rodič, Oder 2, Kranjc 1, Draganovič, Ibralič 4, Vujovič 5, Grudnik.
T vos
Žalec - Kočevje 35:19 (17 :10)
«KiIII8X»I(Itll

Lahka zmaga
V 18. kolu v slovenski rokometni ligi so Žalčanke doma gostile ekipo Kočevja in jo premagale z rezultatom 35:19 (17:10).
Srečanje je bilo do 8. minute izenačeno - 3:3, v nadaljevanju pa so se Žalčanke razigrale, povedle v 20. minuti 14:6 in ob koncu visoko zmagale. Za ekipo Žalca so gole dosegle: Derčar 6, Zidar 4, Randl 8, V. Dolar 2, Kline 4, Popovič 3, Hudej 8. Srečanje sta pred 150 gledalci vodila Tomič (Celje) in Skubic (Stična).
® GT
Za pokal California
Smučarski klub Velenje je minulo soboto pripravil na Gol-teh prvo tekmovanje v veleslalomu za "Pokal California". Na tekmovanju, ki je veljalo za vse kategorije, je nastopilo 78 smučarjev. Nagradni sklad (bile so to praktične nagrade) je znašal 600.000 tolarjev. Denarno na-
NK RUDAR VELENJE
NAJVEČJA IN NAJBAU&A NAGRADNA ICBA MIMBJA
NAPOVED REZULTATA
Branik Maribor: Rudar
Ime in priimek, naslov
(izpolni čitljivo)
NAPOVED REZULTATA
Branik Maribor: Rudar
Cena stovneja lističa je 200 Sit Pravilen rezultat ptinala 3 točke, pravilen tip pa 1 tožim. Točke le seštevajo, število stavnih lističev in vplačanih stav nI omejeno. DOBIČEK OD NAGRADNE IGRE JE NAMENJEN FINANCIRANJU MLADINSKE, KADETSKE IN PIONIRSKE SELEKCIJE NK RUDAR.
FOJM
Košarka
Klonil tudi Satex
Košarkarji Kovinotehna Savinjska Polzela so zabeležili četrto zaporedno zmago. Tokrat so pred 1200 gledalci v domači dvorani premagali ekipo Satexa iz Maribora z rezultatom 73:63 (36:29).
Polzelani so si zmago zagotovili že pet minut pred koncem srečanja, ko so vodili 62:48. Za Kovinotehno Savinjsko Polzelo so bili uspešni Zaletel 13, Kobale 2, Stavrov 6, Petranovič 20, Rituper 6, Jagodnik 22 in Tiller4. S to zmago so se uvrstili med štiri najboljše ekipe, kijih vodi v finalni turnir.	mer
Poraz in zmaga
V	14. kolu je TEŠ Elektra gostila ekipo iz Medvod. Domači so bili boljši nasprotnik in zmagali z 80:70. Gostje se nikakor niso mogli sprijazniti s porazom. Zarado nešportnega vedenja gostujoče ekipe sta morala dve minuti pred koncem iz igrišča Jordan (Medvode) in Pečovnik (Teš Elektra).
V	nedeljo pa so Šoštanjčani gostovali v Ljubljani in z ekipo Parma-lat Parklji doživeli poraz z desetimi točkami. Šoštanjčani so bili zelo oslabljeni saj sta manjkala poškodovani Plešej in v prejšnji tekmi izključeni Pečovnik. Tako sta od prve ekipe igrala le Mrzel in Brešar. Mladi igralci so igrali zelo dobro a so napravili po sodniških odločitvah kar 27 osebnih napak, domači pa le 13, kar se je poznalo tudi na rezultatu.
V	soboto vas KK Teš Elektra vabi na ogled tekme, l^Fbo ob 18. uri v športni dvorani v Šoštanju. Gostili bodo ekipo iz Tolmina.
Odbojka
Šoštanj -Topolšica: Olimpija - Brezovica 3:1 (5,9,-10,6)
Ze štiri točke prednosti
V	drugem krogu za obstanek v lB-ligi so igralci Šoštanj-Topolšica pred domačimi gledalci gostili ekipo Olimpija-Brezovica in po pričakovanju gladko zmagali.
V	prvih dveh nizih so domači igralci z dobrim servisom in blokom gostom popolnoma onemogočili organizacijo učinkovite igre ob mreži. V tretjem nizu je domači trener dal priložnost večini igralcev z rezervne klopi, tako da seje rezultat nagibal v prid gostom, ki so ta niz tudi dobili. Vendar so se igralci Šoštanj-Topolšica zbrali in ob dobrem serviranju Nahtigala tekmo brez dvomov tudi dobili z rezultatom 3:1. Domačini brez poraza vodijo na lestvici z 10 točkami pred Žirovnico 6, itd.
V	soboto bodo odbojkarji Šoštanja Topolšice gostovali pri Fi-Prom Žirovnica na Jesenicah.	a
Atletika
državni prvak
grado 30.000 tolarjev pa je za najboljši čas dobil David De Cos-ta. Pokrovitelj tekmovanja je bila California shop.
Medicibani je zmagal Nejc Ro-šer pred Matijem Plazlom in Matjažem Ličarjem. Pri dečkih je slavil Rok Tomažič pred Sašom Oštiijem in Mihom Bandalo. Med mladinci - člani so prva tri mesta osvojili David De Costa, Bojan Silovške in Andrej Stefanovič; Cicibanke so nastopile na krajši progi, zmagala pa je Tina Zager pred Ines Vrabič in Saro Stefanovič. Irena Zaje, Nataša Pire in Erna Moškon je bil vrstni red najboljših pri deklicah. Pri mladinkah - članicah pa je zmagala Saša Si-lovšek pred Tatjano Cevzar in Simono Strnišnik.
V	soboto so pionirji z državnim prvenstvom zaključili zimski del sezone. Velenjski atleti so zopet odlično nastopili, saj so dobili novega državnega prvaka v teku na 60 m ovire.
To je Jure Pocajt, ki si je poleg zlate medalje pritekel še srebrno v teku na 60 m. Pri pionirkah pa so Velenjčanke v teku na 60 m ovire dominirale, saj so osvojile srebrno medaljo - Neca Čepelnik, bronasto -Nastja Breznik in četrto mesto - Maja Žuža. V teku na 60 m pa je Andreja Temik zasedla 5. mesto.	g
Kegljanje
Uvrstile so se v drugo ligo
Šoštanjske kegljačice so po treh letih obstoja in tekmovanja v me-dregijski ligi vzhod dosegle največji uspeh, saj so osvojile prvo mesto in se uvrstile v drugo državno ligo. Celotno prvenstvo so odigrale v dobri formi in so klonile le na dveh tekmah.
V	zadnjem kolu so na gostovanju v Slovenskih Konjicah proti neposrednim tekmicam za vrh, ekipi Impola iz Slovenske Bistrice, še potrdile svojo premoč in zabeležile zadnjo zmago. Z rezultatom 2383:2339 ali. 5:3 v točkah so okronale sezono. Za lep uspeh so zaslužne: Milena Prelog, Olga Mihaljev, Katja Sotošek, Dragica Premelč, Marija Lozič,; Liljana Drev, Ljuba Podbrežnik, Erika Lesnik, Maijana Hojan in vsi ostali, ki so ekipi pomagali in ji stali ob strani.
Kljub rekordu le točka
Šoštanjski kegljači so tekmovalno sezono v medregijski ligi zaključili s klubskim rekordom podrtih kegljev. V Mariboru so bili gostje zadnjeuvrščenemu Krilatemu kolesu in kljub rekordni številki iztržili le točko. Rezultat srečanja 5014:5135 in 4:4. Domačini so se odlično upirali gostom in na koncu zasluženo osvojili točko.
Po daljšem času so Šoštanjčani zaigrali v popolni postavi: Fidej S. 896 (1), Kramer 840 (0), Glavič 831 (0). Fidej L. 865 (0), Hasičič 862 (1) in Križovnik z 841 (0) podrtimi keglji.
Prvak v medregijski ligi je postala ekipa Dravograda z 28 točkami pred Rudarjem Trbovlje s 26 točkami in Šoštanjčani 23, sledijo pa Konjice 29, Rudar Črnomelj itd.
Za zmajčkov pokal Dobr| tudj v mečeVanju
V tCraniski onn na ip hila trani-	m
V Kranjski gori pa je bila tradicionalna veleslalomska tekma Zmajčkov pokal 96.
Nastopilo pa je več kot 300 mladih smučarjev iz vse Slovenije. Med njimi so bili tudi trije tekmovalci SK Velenje, ki pa so se uvrstili na naslednja mesta: v najstarejši kategoriji mlajših cicibank (letnik 1987) je prvo mesto osvojilaŠpela Osterc , v skupini letnik 1988 je bil Andraž Voršič 13., Vid Osterc pa je v skupini letnik 89 in mlajši zasedel 18. mesto.	■
V	soboto je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v sabljanju z mečem za člane, mladince in kadete, ki so se ga z uspehom udeležili tudi velenjski sabljači.
V	članski konkurenci 27 sabljačev je zmagal Slodnjak (Tab), udeleženec članskega SP v meču, pred Flajšmanom (01) in Vidicem (Tab). Vsi so za razliko od naših sabljačev preizkušeni borci. Vendar je za pravo presenečenje poskrbel Jure Meh iz kluba Rudolf Cvetko, ki je brez tovrstnih izkušenj osvojil 8. mesto. Ostali naši: 13. R. Bezlaj, 18. J. Uran-jek, 27. P. Meh, ki je žal skupil poškodbo in s tem izgubil možnosti za boljšo uvrstitev.
Pri kadetih smo bili še uspešnejši. Jure Meh je osvojil bronasto medaljo, Jure Uranjek pa je bil peti. Jure Meh je bil bronasti tudi v mladinski konkurenci, 6. Rok Bezlaj in 9. Jure Uranjek.	■
Najboljši velenjski športniki
Srebotnikova,De Costa, Antlej, RK Gorenje
David De Costa	Miran Rauter
Golte - Državno prvenstvo v slalomu
imiaagaiiiatiittiKBiivits
David De Costa četrti
GOLTE - Škofjeločan Andrej lave je v petek z zmago na 'odnem tekmovanju v slalomu, ki je veljalo tudi za prvenstvo Slovenije, na nadvse skrbno (SK Velenje in RTC Golte) pripravljeni progi Medvedjak na Golteh dosegel svoj prvi članski državni naslov. Tako je prerečil favoritu Juretu Koširju, da se še tretjič zapored stopi na najvišjo stopničko.
Ta uspeh je bil nedvomno krona vseh Miklavževih nastopov v iztekajoči se sezoni, v kateri si je prismučal eno zmago v svetovnem pokalu, šestkrat je bil med najboljšimi petnajstimi, na svetovnem
rvenstvu v Španiji paje bil s petim estom sploh najboljši Slovenec.
Slalom je bil zelo napet pa tudi razburljiv. Na prvi progi je imel najboljši čas Jure Košir, Andrej Miklavc je za njim zaostajal 0,21 sekunde, izvrsten tretji pa je bil član B reprezentance Velenjčan David De Costa. Le 0,37 sekunde je zaostajal za Košiijem, za Mi-klavcem pa 16 stotink. Za njim se je uvrstil Rene Mlekuž s 66 sto-tinkami zaostanka. Miran Rauter je bil po prvi vožnji deseti z zaostankom 1,33 sekunde, tretji do-
mači tekmovalčec Grega Bole pa 41. Majhne časovne razlike na vrhu so napovedovale nadvse zanimivo drugo vožnjo. Tako je tudi bilo.
Miklavc se je kot štirinajsti z zelo dobro vožnjo prebil na prvo mesto in odločitev je bila v rokah in nogah Jureta Koširja. Skozi cilj je zapeljal šele s četrtim časom druge vožnje, saj sta bila poleg Miklavca od njega hitrejša še Mlekuž (drugi v tej vožnji) in Avstrijec Popotnig. Po seštevku obeh voženj je Košir za 44 stotink izgubil državni naslov. David De Costa je na progo odšel kot trinajsti in ta številka mu očitno ni bila najbolj naklonjena. Naredil je nekaj napak in dosegel sedmi čas. S tem je izgubil bronasto medaljo, obstal na nehvaležnem četrtem mestu, ki pa je za člana B reprezentance vseeno velik uspeh. Miran Rauter, ki ima že nekaj časa natrgano križno vez, zaradi česar ni mesec dni treniral, je osvojil trinajsto mesto, Grega Bole pa 35.
Nastopilo je nad sto slalomis-tov. Poleg najboljših Slovencev, manjkal je le poškodovani Matjaž Vrhovnik, še slalomisti iz Avstrije, Argentine, Češke, Japonske, Hrvaške in Nizozemske.
■ vos
Mnogi velenjski športniki in športnice so v preteklem letu navdušili s svojimi nastopi in ponesli glas o svojem mestu, državi daleč preko njenih meja - po Evropi, celo na Japonsko. Na priložnostni slovesnosti, ki sta jo prejšnji četrtek pripravila v prostorih restavracije Jezero Strokovni svet za šport pri Uradu za negospodarske javne zadeve MO Velenje in uredništvo Našega časa ter Radia Velenje, so razglasili najboljše. Njim sta lepe kristalne pokale podelila velenjski župan Srečko Meh in predsednik novoustanovljenega strokovnega sveta Jože Kavtičnik.
Pred podelitvijo priznaj se jim je župan Srečko Meh zahvalil in jim čestital za dosežene uspehe v svojem imenu, v imenu občine, pa tudi v imenu vseh tistih, "ki so stiskali pesti in se veselili ob vsakem njihovem dosežku." Hkrarti je z zadovoljstvom povedal, da so letos začeli aktivnosti, da bo v pri-
hodnje vrhunski šport deležen še več podpore." Lep dogodek sta z nastopom popestrila pevka Agata Šumnik - Zgonec ob spremljavi Dušana Krajnca.
Za naj športnico so izbrali teniško igralko Katarino Srebotnik, za športnika smučaija Davida De Costa, za ekipo prvo ekipo RK Gorenje, za najboljšega športnika invalida pa igralca namiznega tenisa Matjaža Antleja.
15- letna Katarina Srebotnik, ena naših najbolj nadarjenih teniških igralk, je v preteklem letu imela kopico imenitnih nastopov. Med drugim je postala prvakinja dvoranskega in odprtega prvenstva Slovenije v posamezni konkurenci , prav tako je bila dvoranska državna prvakinja v dvojicah, v dvojicah je v Genovi v Italiji osvojila evropski naslov, posamezno je bila tretja, bila je članica ekipe, ki so postale najprej evropske prvakinje v Veliki Britaniji in nato še svetovne na Japonskem, nepremagljiva pa je bila tudi na neuradnem mladinskem svetovnem prvenstvu Orange Bowle na Floridi v ZDA. Na svetovni ra-
...Miran Rauter peti
KOBLA - Na nedeljskem državnem prvenstvu v veleslalomu je kar sedem tekmovalcev, med njimi tudi Košir, slalomski zmagovalec Miklavc in Mlekluž, zamudili na start in zato niso smeli tekmovati. Prvo mesto sta si razdelila Blejčan Koblar in Črnjan Kune, Miran Rauter je bil peti, David De Costa paje izpadel.
Smučarski skoki
I Kot pokalna tekmovanja v smučarskih skokih se končujejo tudi prvenstva štajersko-koroške regije za vse kategorije. Tako je bilo v soboto ^prvenstvo v skakalnem centru ob Velenjskem gradu za dečke do 13 let na 40 m skakalnici. Zmagal je Marko Perše pred Marcelom Klemenčičem in Andrejem Podlipnikom, vsi"*SSK Velenje, 4. je bil Mitja Skarlovnik in 5. Andrej Zorman, oba Fužinar Ravne na Koroškem, šesti pa zopet član SSK Velenje Marko Šteharnik. V nedeljo je bilo v Mislinji na 65 m skakalnici prav tako prvenstvo štajers-nkoroške regije za mlajše in starejše mladince. V obeh kategorijah so slavili ani SSK Velenje, in sicer je zmagal Milan Živic pred Lukom Ograjenškom i Markom Zorkom. Pri mlajših mladincih je bil četrti Bojan Hriberšek, peti llarko Perše in šesti Andrej Podlipnik, vsi SSK Velenje. Pri starejših mladincih pa je bil četrti David Adamič, SSK Šmartno na Pohoiju, peti domačin Gorazd Robnik in šesti Bojan Hriberšek	■
Ribiško družino Velenje bo še naprej vodil Jože Šumah
lll«<IIII8(Illl«(ll(il(lilltiall«iXi8*l£(l«ii
50 let organiziranega ribištva v Velenju
i-------------------1
Pikado
m m^n » »
"Čuki" v Evropo in svet
Na Kanarskih otokih je bilo pred nedavnim ekipno evropsko prvenstvo v električnem pikadu in kar teden dni so bile puščice v spretnih rokah 1500 udeležencev iz dvanajstih evropskih držav.
Športna zveza Slovenije za elektronski pikado je na prvenstvo poslala tri ekipe v različnih kakovostnih razredih. V konkurenci najboljših (A ekipe) so Slovenijo predstavljali igralci ekipe "Čuki" iz Velenja. In predstavili sojo izredno, saj so osvojili drugo mesto. Finalni boj s Hrvaško so izgubili zgolj zaradi pomanjkanja izkušenj. Tretji so bili članski evropski prvaki, predstavniki Nemčije. Jože in Primož Jelen, Mladen Josič in Mučo Draga-novič so s tem dosegli največji uspeh doslej za Slovenijo v elektronskem pikadu in bodo tako skupaj s Hrvaško, Nemčijo in Italijo predstavljali Evropo na dvoboju z Ameriko, ki bo konec aprila v Las Vegasu, letošnje svetovno prvenstvo pa bo avgusta na Nizozemskem.
Ob ekipnem prvenstvu je bilo na Kanarskih otrokih še odprto tekmovanje posameznikov, na katerem je Primož Jelen prav tako osvojil izredno drugo mesto.
V soboto, 9. marca, so se velenjski ribiči zbrali na volilni ikupščini, ki se je je udeležilo več ;ot 80 odstotkov članic in članov.
Najprej so se seznanili z nulim delom, sledila je razprava. Po razrešitvi starih organov Ribiške družine Velenje so se iločili, da bodo volitve javne. Vse nove organe družine so so-
glasno potrdili, o čemer je predsednik Zveze ribiških družin Celje rekel, da ga takšna enotnost družine veseli. Predsednik Ribiške družine Velenje bo še naprej Jože Šumah, ki je dejal, da če bodo tako enotni kot so bili doselj tudi v bodoče, bodo lahko še marsikaj naredili, marsikaj pa so že.
Ribiči so si za bodoče delo post-
avili precej nalog. Pripravljajo se na praznovanje 50-letnice organiziranega ribištva v Velenju, radi bi obnovili ribiški dom, organizirali ali sodelovali bodo na ribiških tekmovanjih na različnih ravneh, se ukvaijai z vzrejo rib ...
Po volilni skupščini še skupinski posnetek.
			
1 ll	IP^_J		
, I 1
*
Namizni tenis!
»»»»»»»»»»»s
Zmagi za konec
Igralci in igralke NTK Era so uspešno končali zadnji krog ligaškega tekmovanja.
Moška ekipa je v soboto dopoldne igrala z ekipo Škofij, popoldne pa še z ekipo Nove Gorice (Šampionka). Obe tekmi sta se končali z rezultatom 6:1 v korist Ere. Domača ekipa je nastopila v standardni postavi z bratoma Juretom in Urošem Slatinškom ter Tadejem Voduškom. Ekipa je s tema dvema zmagama ostala na 3. mestu z enakim številom točk kot drugouvrščene Križe.
Tudi dekleta so najprej premagale ekipo Logatca z rezultatom 4:3, v popoldanskem srečanju pa še ekipo Vesne (Zalog) z rezultatom 5:2.
UA. V.
čunalniški teniški lestvici do 18 let je dosegla 185. mesto, na profesionalni pa 1039.
20-letni tekmovalec SK Velenje David De Costa je v preteklem letu osvojil bronasto medaljo v kombinaciji in peto mesto v slalomu na mladinskem svetovnem prvenstvu na Norveškem, poleg tega je kar šestkrat zmagal na različnih FIS tekmovanjih.
Prva ekipa RK Gorenje je
bila lani v prvenstvu tretja, v pokalnem tekmovanju seje uvrstila v finale, v svojem prvem mednarodnem nastopu - v pokalu Evropske rokomertne zveze pa je prišla do polfinala.
Matjaž Antlej je na lani osvojil državni prvenstvu v nanmiznem tenisu paje bil naboljši.
Bil je tudi član državne reprezentance, kije na mednarodnem prvenstvu Slovenije v namiznem
Velenjski plavalci v Muenchnu
aiaittsiiiiiiataiiiisii
Zmaga Tine in Jerneja
V 50 metrskem pokritem olimpijskem bazenu v Muenchnu je na tradicionalnem mednarodnem mitingu nastopilo več kot 1000 tekmovalcev iz 78 klubov in 7 držav. Med njimi je bila tudi peterica mlajših plavalcev velenjskega kluba. Tekmovanje je potekalo po posameznih letnikih v vseh štirih plavalnih tehnikah (100 m prosto, delfin, hrbtno in prsno). Za končni vrstni red pa so upoštevali seštevek časov vseh štirih disciplin.
Mladi velenjski plavalci so ponovno dosegli odlične uvrstitve. Odlikovala sta se Tina Pandža in Jernej Ocepek, ki sta poleg zmag v posameznih disciplinah zmagala tudi v končnem vrstnem redu svojega letnika. Za svoj uspeh sta od organizatorjev prejela pokal in praktično nagrado. Zelo dobra je bila tudi Nina Kugonič, ki je v svojem letniku osvojila drugo mesto.
M. Primožič
Šahovske novice
Na rednem mesečnem hitropoteznem turniiju za prehodni pokal, za mesec marec, je med 21. nastopajočimi prepričljivo zmagal Milan Mat-ko (11 točk), drugo mesto je osvojil RadiŠa Rajkovič (9.5), tretje pa Peter Voglar (9).
Danes, v četrtek, 21. marca, ob 17. uri, je na sporedu drugi turnir v tem mesecu za prehodni pokal s tempom igre 2x15 minut.
Jutri, v petek, 22. marca, ob 16.30 uri, bo v prostorih ŠŠD (Stari Trg 19) občinsko prvenstvo za osnovnošolce. Vabljeni ste vsi ljubitelji šaha občin Velenje in Šoštanj.
Andrej Novak
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Upravna enota velenje na podlagi 9. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, št. 31/76) razglaša najdbo naslednjih stvari večje vrednosti:
1.	kolo z motorjem znamke Tomos automatic A 3 KLS G -sive barve, karamboliran št. 600574
2.	moško kolo znamke ROG na 10 prestav, delno poškodovano št. 369848
3.	moško gorsko kolo znamke ROG SP0RT rdeče barve tovarniško pleskano, črn sedež in črni blatniki št B 0246614
4.	žensko kolo znamke ROG, ročno barvano, vijoličaste barve, brez sprednje zavore št. 203453
5.	moško kolo znamke ROG TURIST črne barve št. 157974
6.	moško dirkalno kolo ROG SENI0R sivometalne barve -kolo je starejše in v slabem stanju
7.	moško gorsko kolo znamke SC0TT modro metalne barve na 21 prestav
8.	žensko gorsko kolo znamke ROG M0UNTAIN vijoličasto modre barve št. 577782
9.	gorsko kolo znamke FBP črno rdeče barve, poškodovano
10.	moško gorsko kolo črne barve z zelenim napisom BIRIA znamke SHIMAN0 delno poškodovano
11.	kolo ROG BMX modre barve št. 12168
12.	kolo ROG P0NY zložljivo oranžne barve (starejše kolo in poškodovano)
13.	tri ogrodja otroškega kolesa (rjave kovinske barve, modre barve in rdeče barve)
14.	moško kolo ROG AMATER št. 468631 modre barve, zvito zadnje kolo in blatnik
15.	kolo BMX metalno modre barve z rumenimi gumami št. B 641313 poškodovano
16.	kolo z motorjem znamke TOMOS tip APN-6 št. okvirja in motorja 255361
Pozivamo lastnike, da dvignejo najdene predmete na Policijski postaji Velenje v Velenju, Žarova cesta 4. Najdene predmete bomo hranili 3 mesece od objave tega oglasa, po tem roku pa bodo prodani na javni dražbi.
Milena Pečovnik, dipl. prav.
NAČELNICA UPRAVNE ENOTE VELENJE
18 NAŠ CAS
21. marca 199
DEŽURSTVA
KINO
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 21. marca -dnevni dežurni dr. Hrastnik, nočni dr. Urbane in dr. Slavič Petek, 22. marca - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Kočevar in dr. Kozorog
Soboto, 23. marca - dežurni dr. Lazar in dr. Mijim
Nedeljo, 24. marca - dežurni dr. Lazar in dr. Mijin
Ponedeljek, 25.marca-dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Lazar in dr. Mijin
Torek, 26. marca - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Ramšak in dr. Urbane
Sredo, 27. marca - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 23. in 24. marca dr. Aleksander Uršič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 22. marca do 27. marca -Zagožen Ivo, dr. vet.med„ Jerihova 38, mobitel 0609/633-677.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 11. marca do 17. marca 1996 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
|«11.». P12-3. □».». «14. 3. 1115 3 gu.3. »17. x|
DOM KULTURE VELENJE

8 S! KI Si % 1 K B 88 JŽE 83 <8 83
Petek, 22.3. ob 20. un Sobota, 23.3. ob 22. uri Nedelja, 24.3. ob 20. uri SEDEM - triler Režija: David Fincher Vloge: Brad Pitt, Morgan Free-man
Masovni morilec mori po načelu sedmih smrtnih grehov: požrešnost, pohlep, lenoba, nečistost, napuh, zavist in jeza. Kdo bo zadnja žrtev? Zakaj sije morilec izbral ravno detektiva Millesa in Somerseta za dokazovanje in izpolnitev svoje končne mojstrovine? Triler, ki ga ne boste pozabili! Petek, 22.3. ob 23. uri - Pred-premiera!
KDO BO KOGA - gangsterska komedija
Režija: Barry Sonnenfeld Vloge: John Travolta, Rene Rus-so, Gene Hackman, Danny De-Vito
V Hollywoodu vsi nekaj hočejo. Da to dobijo, se običajno domislijo česa podlega. Chili Palmer je izterjevalec dolgov, ki ga pošljejo v Los Angeles, da bi od filmskega producenta izterjal zaigrani denar. Toda Chili je filmski zanesenjak in namesto, da bi Harryju polomil noge, mu predlaga v snemanje filmski scenarij, katerega podlaga so izkušnje iz njegovega surovega dela. Chili se torej zaplete v hol-lywoodske igrice in frajerje
skuša naučiti, kako se to v resnici pravilno počne... Izvrstna zgodba, odličen dialog in predvsem izvrsti liki. Sobota, 23.3. ob 20. uri Nedelja, 24.3. ob 18. uri FRANCOSKI POLJUB - romantična komedija Režija: Lavvrence Kasdan Vloge: Meg Ryan, Kevin Kline, Timothy Hutton
Film je duhovita in hudourna ljubezenska pustolovščina z igrivo zgodbo in simpatičnimi junaki. Povsem različna si moški in ženska, ki se srečata na letalu, si sprva gresta na živce, potem pa ugotovita, da se ljubita. Neveijetno očarljiva Meg Ryan vas bo ponovno navdušila. Nedelja, 24.3. ob 10. uri BABE - komedija Režiser: Chris Noonan Vloge: James Cromwell in Magda Szubanski kot gospod in gospa Hoggett, ostale vloge pa igrajo pravi pujsek ter ostale govoreče domače živali. Humoristična zgodba o pogumu in prizadevanju nekega pujska, da bi ga sprejeli in imeli radi. Pujske izzove usodo, ko se odloči, da bo postal ovčarski pes. Na kmetiji živijo različne živali. Vsaka opravlja svoje delo in ve, kje je njeno mesto. Babe pa drugače gleda na hlevsko življenje.
Film, v katerem 80 % dialoga govorijo živali (posebna računalniška tehnika) je prežet s hu-
It AIII0 VELEIJI
ČETRTEK,21.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dohodnina - kontaktna oddaja; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 22. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ in ob 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 24.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 25. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijsko poročilo; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 26. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30. Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 27. MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
GIBANJE PREBIVALSTVA
Tiho nas je zapustil naš sodelavec
Alojz Gluk,
član Izvršilnega odbora sindikata in predsednik gospodarske komisije pri sindikatu Premogovnika Velenje.
Mnogo prezgodnje slovo od dragega sodelavca in nenadomestljivega prijatelja bo jutri, v petek, 22. marca, ob 16. uri na pokopališču v Podkraju. Do pogreba je žara v domači hiši.
SPESS - Sindikat podjetja Premogovnika Velenje
Upravna enota Velenje
■ iiiigiiiiiiMiaiaiii
Poroke: Zdravko Lebarič, Ljutomer, Zacherlova ul.št. 14 in Gabrijela Arvaj, Maribor, Sarajevska ul.št. 6; Srečko Tratnik, Ljutomer, Zacherlova ul.št. 12 in Judita Urleb, Ljutomer, Zacherlova ul.št. 12.
Smrti: Edvard Repnik, roj. 1941, Škale št. 70; Marija Selan, raj. 1936, Velenje, Kajuhova c.št. 40; Ladislav Senica, roj. 1929, Senožete št. 6; Janez Lubej, roj. 1913, Celje, Na okopih št. 5; Marija Vaukan, roj. 1928, Ga-berke št. 6; Franc Grobelnik, roj. 1931 .Škalske Cirkovce št. 12; Maks
Kopše, roj. 1934, Latkova c.št 230 Jožef Kračun, roj. 1912, Žiče št. 30
Upravna enota Žalec
S« a ■ p a ■ h
mrti: Antonija Zagončnik, stara 90 let, upokojenka, Šešče pri Polzeli 77 Kari Ažman, star 44 let, delavec, Prebold, Na zelenici 13; Jožef Drev, star 41 let delavec, Zabukovica št. 141 Cecilija Mastnak, stara 91 let, upokojenka, Zabukovica št. 138; Ciril Ačko star 67 let, upokojenec, Parižlje št. 51/a; Milan Usar, star 45 let, učitelj Vinska gora št. 9.
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman Te išče,
ni več Tvojega smehljaja, utihnil je Tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš a v naših srcih Ti živiš.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadni izgubi našega najdražjega moža, očeta, brata in strica
EDVARDA REPNIKA
BOROVŠEKOVEGA EDA iz Škal 1941-1996
Onemel je Tvoj vedri nasmeh, v naših srcih ostaja bolečina. Kruta in neizprosna je resnica, da se nikoli več ne vrneš. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem lovcem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti in nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebno zahvalo izrekamo LD Škale, njihovi častni straži, zadnjim salvam, ki ste mu jih namenili, LPD Škale za odpete žalostinke, celjskim rogistom, vsem praporščakom, govornikoma Adolfu Lipniku in Vladu Miklavžinu za ganljive poslovilne besede. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih pomagali, iskrena
hvala.
V neizmerni žalosti: žena Cilka, hčerka Mateja, sin Robi in
sestra Silva z družino.
Vsaka mama je prava,
dana za srečo in za veselje-
Prava. In ena sama. Za vse življenje.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mamice in mame
MARIJE SELAN
rojene Topole 1936-1996
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi!
VSI NJENI
V slovo
F AN I KI GRADIŠNIK
21.2.1916 -193.1996
Vsi njeni
marca 1996			KM ČAS 19
MALI OGLASI
OVI DOM, Trg mladosti 6, Velenje, cija za promet nepremičnin. |Te|/fax: 063-856-899.
ICENITEV NEPREMIČNIN IN PRE-| MIČNIN za vse namene po najso-' nejših metodah. Telefon 1720-796.
TROSOBNO STANOVANJE, 84 m2
v prvem nadstropju na Kardeljevem trgu, jugozahodna lega, prodam. Informacije po 18. uri po telefonu 853-019.
lokacijsko dokumentacijo. Telefon 855-279 zvečer.
AMEGADRIVE s kasetami in I svečano dekliško obleko (roza barve, SL 38), prodam. Telefon 858-738 od 16. od 16. ure dalje.
ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK! Če
imate avto on čas, pokličite. Prednost Koroška in Savnijska dolina, zaželene ženske predstvanice. Telefon dopoldne 066-272-111, popoldne 066-74-163 ali 0602-43-857.
V SMERI PROTI SL GRADCU ali Celju, do 20 km iz Velenja, kupim ali zamenjam za manjše stanovanje manjšo kmetijo. Samo resne ponudbe na telefon 063-851-623. PRAŠIČA 100 kg težkega v celoti ali dve polovici, prodam. Telefon 882-841.
KUHINJSKI ELEMENT, viseči, hrast 60 x 50 x 35 prodam. Telefon 882-781.
VEČJO KOLIČINO SENA prodam po 10 sit/kg. Telefon 854-733. KVALITETNO SENO PRODAM. Telefon 862-831.
R-5 CAMPUS, kovinsko siv, zatemlje-na stekla, letnik 90, reg. 96/12, prodam. Telefon 857-542. DVOJNA NOVA HRASTOVA VRATA, suha montaža 75 cm, prodam. Telefon 861-714.
RABLJEN PRALNI STROJ PRODAM,
. Telefon 893-
FORD FIESTA, letnik 1980, reg. do 24.3.1997, rdeče barve, zelo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-084.
BIKA 300 kg in telico 500 kg simental-ko, prodam. Jože Kos, Ponikva 61, Žalec
VIKEND NATREBELIŠKEM prodam. Telefon 851-196.
MALO RABLJENO KOBILO in zapra-vljivček prodam. Telefon 850-918. R-KAMPUS PLUS 92/34.000 km, prodam za 9000 DEM, rdeče barve. Telefon 853-087.
REDNO ALI HONORRNO DELO, sprejmem. Imam VI. stopnjo izobrazbe, B.kat. govorim NE AN uporabljam rač. Lilija, Florjan 30, Šoštanj. NOVA KOVINSKA, DVIŽNA, GARAŽNA VRATA, s posebnim vhodom, dimenz. 263 x 200 cm, ugodno prodam. Telefon 855-818. SIVEGA BIKCA, težkega 100 kg, prodam. Telefon 893-437. ELEGANTNO FANTOVSKO OBLEKO za birmo ali valeto št. 13, prodam. Telefon 857-613.
NA KOZJAKU PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo (stanovanjska hiša) v velikosti cca. 670 m2 s pripravljeno
NAJAMEM POSLOVNI PROSTOR V PRITLIČJU, 30-60 m2 v Velenju ali Gorici. Telefon 852-376 dopoldan, po 15. uri 859-074.
SMREKOV GOZD, cca. 1,5 ha, ob glavni cesti, prodam. Telefon 882-883.
KUPIM RABLJEN PIANINO. Telefon 888-240 zvečer.
ODKUPUJEM VSEH VRST HLODOVINO, cena po dogovoru. Telefon 853-970, zvečer.
126 GLE, letnik 90, registriran do 2/97, prodamo. Telefon 853-445. MOZIRJE - DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom, tel. KTV, II. nadst., lep razgled, prodam. Telefon 061 -349-845.
TRISOBNO STANOVANJE, 84 m2 v
prvem nadstropju na Kardeljevem trgu, jugozahodna lega, prodam. Informacije po 18. uri po telefonu 853-019.
MLADO KRAVO ZA ZAKOL PRODAM.
Telefon 882-750. ŠTIRILETNA PUNČKA PROSI, če ji
kdo podari manjšega psička. Telefon 0609-616-751 ali 832-246. JUGO 45, letnik 82, registriran, vozen, prodam za 700 DEM. Telefon 881-185. DVOSOBNO STANOVANJE 55 m2, v Velenju, prodam. Telefon 856-733 po 20. uri.
ROLETE, ZALUZUE IN LAMELNE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943.
Nudimo vam:	jK^jjjjjjjji KO(jlcllC
-	ugodne cene filmov vseh »»	x "sjssssstarszst
znamk (Kodak, Fuji, podhod Mastodont Velenje
Konica, Agfa...)
-	reklamne cene fotoaparatov z 1-letno garancijo
izposoja fotoaparatov Kupon za bre2p,ačno razvijanje filma!
Leskrbindebv življenju si poznal, sedaj od vsega za vedno si zaspal Gledal nikdar več ne boš gozdove, poslušal pesem polj, poljan šumenja, usoda kruta je pretrgala nit Tvojega življenja. So v srcu solze, bolečina in prazen dom, ko te več ni,
le sadovi tvojih pridnih rok ostali so in neizgovorjeni -HVALA TI!
ZAHVALA
ob tragični izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
MILANA USARJA
13.5.1951-9.3.1996 iz Vinske Gore
Se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje,
sveče in svete maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom: Videmšek, Kolar, Kodrin,
Hvaleč, Škoflek in župnikoma za opravljen obred. Zahvaljujemo se osnovni šoli Anton Aškerc, Planinskemu
društvu Vinska Gora, ekipi nogometašev - veteranov iz Vinske Gore, Šentjanškemu oktetu, Cerkvenemu pevskemu
zboru in godbi Zarja iz Šoštanja. Hvala družinama Sešel, Jožici Štravs, Mirku Vodušku in Milanu Javorniku z družino.
Žalujoči: žena Marika, hčerki Jasmina in Vesna, mama in brat
Vlado z družino
USNJENO SEDEŽNO GARNITURO in
regal za dnevno sobo, prodam. Telefon 857-676.
PRODAMO SENO. Telefon 851-625. FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO,
prodam. Telefon 892-337. SPALNICO MATEJA, ugodno prodam. Telefon 832-314. IŠČEM PRIJAZNO DEKLE za pomoč za šankom. Bistro Petrus, telefon 854-665.
DVOINPOL SOBNO STANOVANJE na
mirni lokaciji (CATV, TEL) prodam. Telefon 852-785.
PRAVNIKA ZA UREDITEV PREMOŽENJSKIH ZADEV, iščem. Lahko upokojeni pravnik. Telefon 852-996. TELIČKO SIMENTALKO, težko 130 kg, prodam. Telefon 063-885-192. V NAJEM DAJEM POSLOVNI PROSTOR cca. 40 m2, savna, bana za podvodno masažo, tuš ter prostor za masažo in rekreacijo. Telefon 881-001.
MLADO KRAVO za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 857-745. FOTOAPARAT KENON prodam za 10.000 sit. Telefon 850-552. INŠTRUIRAM MATEMATIKO, kemijo in računalništvo. Za osnovnošolce ugodneje. Telefon zvečer 858-041. FOTOAPARAT KENON, E OS 1000, prodam. Cena po dogovoru, (nov). Telefon 852-684.
ŠTIRI MESECE BREJO KRAVO, tretje tele, sivorjave pasme, zelo dobra mol-
znica, ugodno prodam. Telefon 894-056.
KMETIJO,10 HA ZEMLJE lahko z premičnino ali brez, prodam. Telefon 0601-81-260. Je v bližini Radeč. POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO v svetlo modri ban/i, prodam. Telefon 856-602 po 18. uri._
RJAVE KOKOŠI ZA ZAKOL ali nadal-jno rejo, so vam na razpolago na farmi JOŽETA BITENCA, Zg. Pobrežje 11, Rečica/Savinji v četrtek 28. marca po ceni 200 sit.
TRISOBNO STANOVANJE V CENTRU, prodamo. Telefon 856-429, popoldne.
RAČUNALNIK 486 DX4120 HZ, 8MR, CD, SAUDBLASTER, prodam. Telefon 850-703.
BIKCA težkega 120 kg prodam. Tel.: 853-619.
ENOSOBNO STANOVANJE v prvem nadstropju z opremo prodam za 45.000 DEM. Tel.: 851-304. DVA TELETA 120 kg težka prodam. Tel.: 857-219.
SENO in oljni gorilnik prodam. Tel.: 881-118.
FORD SIERACL 1,6, letnik'90, s sončno streho, odlično ohranjen prodam za 13.000 DEM. Tel.: 856-204 popoldan.
1 HA GOZDA in stroj za izdelavo tla-kovcev prodam. Tel.: 882-836. KOMPLET KUHINJO in predsobo zelo poceni prodam. Tel.: 856-563 po 16. uri.
TRIOKENSKI KOZOLEC in sedem mesecev brejo telico simentalko ugodno prodam. Tel.: 892-177. R 4 GTL, 1.87, reg. do 7/96,90.000 km, prodam za 2.800 DEM. Tel.: 852-731.
ŠKODO FAVORIT 135 L, 1.90, prevoženih 62.000 km prodam. Tel.: 892-174.
NAD JAMO PEKEL prodam 8.400 m2 zemlje z gradbeno parcelo za vikend in 1,17 ha gozda. Tel.: 708-062. AVTORADIO PHILIPS in dva zvočnika prodam za 15.000,00 SIT. Tel.: 886-026.
STAMPILJKE LAHKO NAROČITE PRI PAPIRNICA PERO, AŠKERČEVA c. 11, 3325 ŠOŠTANJ ^r (063I 881 - 146 Delovni čas: 8.-18 , v soboto 8.-12.
auto maurer TEL. 063/ 853 730	RACER NEXIA
DAEWOO	
	
PE VRTNARSTVO
POGREBNA SLUŽBA
td: 063/851-012,0609/640-208
V najtežjih trenutkih z vami!
V SPOMIN
jt t ~ * i"*- -
$ 19.3. je minilo žalostno leto, kar ni več z nami dragi mož, oče in
dedi Tanc
Ob Tvoji poti ni več postaj,
samo še ena je bila in tam ostaneš; tako je daleč in tako na samem.
FRANC DREMEL
19.3.1995 - 19.3.1996
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Za vedno bo ostal v naših srcih.
NJEGOVI
GIZELA PIRECNIK
26.12.1936-15.3.1996
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
VSI NJENI

Sobe polzijo, besede obnemijo, za trenutek se je ustavil čas. Tako lepo je sprejeti življenje, a tako težko doumeti konec.
HELENI
SOTOSEK
v slovo
TVOJ SEBASTJAN
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za Informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrSčen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: KHHI1UKIW1I1»'/*1 Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenanočenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
O razreševanju problematike cestnega prometa
Vse se ustavi pri denarju
Sredi prejšnjega tedna je sklical velenjski župan Srečko Meh sestanek z vsemi odgovornimi za razreševanje problematike cestnega prometa v mestu Velenje, udeležil pa se ga je tudi dr. Drago Sever z Inštituta prometnih ved pri mariborski univerzi. Ta sestanek naj bi pomenil tudi začetek organiziranega reševanja prometne problematike v tem okolju. To bo odslej lažje, saj ima občina Velenje že izdelan geodetski informacijski sistem, ki ga bodo lahko s pridom uporabili tudi za vodenje celovitih prometnih evidenc.
Več kotrol hitrosti vožnje
Uvodoma je predstavil komandir Policijske postaje Velenje Robert Vidic prometno varnost. Lani so velenjski policisti obravnavali 143 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami oziroma smrtnim izzidom. Razveseljuje podatek, da se je število ponesrečenih otrok zmanjšalo. Največ nesreč seje pripetilo ob petkih in sredah, in to v času med 12. in 15. uro. Najbolj črna je bila v preteklem letu cesta proti Slovenj Gradcu, nato pa Partizanska in Kidričeva cesta v Velenju.
Velenjski policisti svoje delovanje prilagajajo razmeram na terenu in seveda proti kršiteljem tudi ukrepajo. Nujnih bi bilo še veliko več ukrepov zaradi prehitre vožnje. Radar bi v tem okolju potrebovali vsaj trikrat na teden, žal pa jim ga uspe dobiti le nekajkrat na mesec (sami ga nimajo, dobijo ga od prometne policije Celje, kjer pa imajo tudi težave zaradi dotrajanosti teh aparatur). Veliko delajo policisti tudi na področju prometne preventive, pa tudi vzgoje otrok in mladostnikov. Zanje pripravljajo občasno srečanja in pogovore, tesno pa sodelujejo tudi s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Največji problem so zasebna zemljišča
Prometni del Ureditvenega načrta centralnih predelov mesta Velenje je predstavil predstojnik Urada za okolje in prostor Marko Vučina. Predviden je prometni krog okoli mesta (Šaleška - Kidričeva - Cesta talcev) z dvema prečnima povezavama. Ena je obstoječa Tomšičeva cesta, druga pa Prešernova, ki naj bi jo po eni variati odprli za promet. Vprašanje o
tem ostaja odprto, v ta namen bodo izdelali potrebne študije in se kasneje odločili. Za vzpostavitev omenjenega kroga okoli Velenja bo treba dokončno rekonstruirati Kidričevo cesto, urediti vsa križišča in Cesto talcev, kjer pa bodo verjetno težave, saj poteka predvidena trasa tudi po zasebnih zemljiščih. Ravno zasebna zemljišča predstavljajo pri razreševanju vseh prometnih zagat v mestu Velenje zelo veliko težav, še posebej, ker ta segajo neposredno do cestišč. Pogajanja z lastniki, ki naj bi zemljo odstopili, pa so velikokrat neuspešna.
Vzporedno z omenjenim razreševanjem prometa je treba v mestu zagotoviti tudi dodatna parkirišča. Glede na to, da površin za te namene močno primanjkuje, predlagajo urbanisti izgradnjo dvonadstropne parkirne hiše pri Standardu, stala naj bi tudi pri novem nakupovalnem centru in za trgovino Vis a vis. Razrešiti pa bo potrebno tudi veliko pomanjkanje parkirišč pri Zdravstvenem domu ter še v nekaterih drugih predelih mesta. Z urbanističnim načrtom pa so ob posodobljenih cestah predvidene tudi kolesarske steze in peš poti, po katerih bo mogoče priti v vse predele mesta.
Vse ceste in mestne ulice bodo kategorizirali, to je na posvetu predstavil Aleksander Kneževič iz Zavoda za urbanizem Velenje. Ibdi te podatke bodo vnesli v geodetski informacijski sistem. Kategorizirali bodo seveda tudi parkirišča.
Potrebne so celovite rešitve
Četudi večina meni, da so prometne zagate v Velenju zelo hude, dr. Drago Sever iz mariborskega Inštituta prometnih ved ne misli tako. Velenje sodi med manjša mesta, zato je promet tukaj še sorazmerno dobro obvladljiv. Seveda pa je ta "živ" in hitro je treba ukrepati. Določiti je potebno prioriteto problemov, izdelati celovito analizo stanja in na tej osnovi predvideti nadaljnje rešitve.
Peter Kosi, ki je v mestni občini Velenje zadolžen za to področje, tudi poudarja, da seje treba lotiti prometnih rešitev celovito. To pa pomeni, da morajo najprej prometniki - tehnologi postaviti tehnologijo prometa, izračunati prometne tokove in določiti generatorje prometa. Na tej osnovi morajo urbanisti prometne rešitve vključiti v prostorske dokumente, ekonomisti izbrati najugodnejše variante in šele potem gradbeniki izdelati izvedbene projekte.
V letu 1991 je bil za mesto Velenje izdelan prometni ureditveni načrt, ki je nakazal nekatere rešitve, preden pa se lotijo posameznih naložb, morajo vso problematiko celovito, z vseh zornih kotov, še enkrat proučiti. Tako so na primer do leta 1994 zagovarjali regionalno obvoznico mimo Velenja. Štetje prometa pa je pokazalo, da je tranzitnega prometa na Šaleški cesti le sedem odstotkov, kar seveda pomeni, da bi bila izgradnja obvoznice neutemeljena. Bolj smiselno je torej to cesto razširiti. Še v letošnjem letu naj bi zgradili dodatni pas na tej cesti v križišču pred predorom, republika je v ta namen že zagotovila sredstva, razrešiti je treba le še vprašanje lastništva zemljišča, kjer naj bi to potekalo.
Tone Brodnik z Urada za javne gospodarske dejavnosti je predstavil težave, ki jih imajo na področju urejanja komunalne infrastrukture, saj je potreb mnogo več kot razpoložljivih sredstev. Letošnja zima, ki pušča na cestah katastrofalne posledice, pa je probleme še povečala. Večino razpoložljivega denaija bo treba nameniti za odpravo te škode. Seveda pa bodo skušali nekaj denaija nameniti tudi za sofinanciranje krajevnih cest.
Prisotni so izpostavili še mnoge druge prometne težave, ki bi jih bilo treba razrešiti, vedno znova pa se vse ustavi pri denarju. Dogovorili pa so se, da bodo organizirali sestanke na to temo po posameznih krajevnih skupnostih, in to še preden bodo opredelili prometne rešitve v prostorskih dokumentih.
■ Mira Zakošek foto vos
9 ra ki
Z novinarske konference Republikancev Slovenije
Razlogi za odstop in Stor-manov "Mein Kampf"
Samoprispevek za razširitev telovadnice?
Minuli petek so se v mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki na zboru zbrali krajani vaške skupnosti Rečica ob Paki. Pregledali so opravljeno delo v minulem letu, se dogovorili o letošnjih aktivnosti, ki jih bodo v precejšnji meri namenili ne le začetim delom pri urejanju
ma o uvedbi občinskega samoprispevka za adaptacijo in razširitev šolske telovadnice.
Pobuda ni bila izrečena na pamet, ampak so razlogi zanjo tehtni. Telovadnico so zgradili pred 24 leti. Njena streha je ravna in kljub-popravilu pušča na več koncih. Povsem nefunkcionalna je, za nameček
Stebri na severni strani se pogrezajo in varnost tistih, ki uporabljajo telovadnico, je vsak dan bolj ogrožena
kanalizacije, kjer težav ne manjka, ampak si bodo poleg ureditve cest prizadevali tudi za izgradnjo pločnika iz Rečice ob Paki proti središču občine. Med dolgoročne naloge so med drugim zapisali aktivnosti za priključitev stanovanjskega -vikend naselja na desnem bregu reke Pake k občini Šmartno ob Paki. Soglasno pa so se na tem zboru izrekli tudi o pobudi za razpis referendu-
pa se stebri na severni strani pogrezajo. Kaj pomeni to za varnost otrok, ki izvajajo v njej pouk telesne vzgoje in za udeležence bore rekreativne dejavnosti, ki se v njej odvija, je najbrž odveč pojasnjevati. Slejkoprej bi bila torej potrebna temeljite obnove.
Garderobe so pri vsej zadevi poglavje zase. TUdi te bi bile potrebne obnovitvenih del in razširitve, saj je v njih prava
gneča. Koristijo jih namreč poleg učencev še nogometaši in rokometašice.
Občinska proračunska sredstva so za vse potrebe preskromna, kajšele za tako zahtevno naložbo kot je adaptacija in razširitev telovadnice. "Čeprav časi uvedbi samoprispevka niso najbolj naklonjeni, drugih rešitev ni na obzorju. Upamo, da v teh razmišljanjih ne bomo osamljeni, in da bodo našo pobudo podprli v vseh vaških skupnostih občine Šmartno ob Paki," so zapisali ob koncu utemeljitve. Pa še na eno dejstvo, ki ga ni moč spregledati, so opozorili. Na to, da se bo občina brez kančka slabe vesti lahko prijavila na najrazličnejše razpise za pridobitev denaija. Prav tako so še predlagali, da bi del s samoprispevkom zbranega denarja namenili za ureditev manjšega laboratorija v šmarški zdravstveni postaji.
O tej pobudi naj bi se v preostalih vaških skupnostih občine paškega kota odločili čimprej, da bi lahko odgovorni v občini ob pripravah na državno-zborovske volitve pripravili vse potrebno za hkratno glasovanje tudi o uvedbi občinskega samoprispevka.
■ (tpj
V ponedeljek dopoldne so Republikanci Slovenije pripravili novinarsko konferenco, namenili pa sojo dvema zadevama: obrazložitvi odstopa predstavnikov te stranke iz občinskih delovnih teles in predstavitvi knjige izpod peresa Adolfa Štormana "Mein Kampf".
Kot je povedal zbranim novinarkam v mali dvorani kulturnega doma v Velenju Adolf Štor-man (konference so se poleg njega udeležili Darko Zupan in še dva - po našem mnenju -člana stranke), so predstavniki Republikancev Slovenije odstopili iz vseh občinskih delovnih teles zato, ker ne pristajajo na določene igrice pri imenovanju najrazličnejših komisij in odborov pri svetu Mestne občine Velenje. Po dogovoru naj bi jim pripadlo 7, dobili pa so le 4 mesta. Ker tako ne morejo tvorno sodelovati, so pač raje odstopili.
K pisanju knjige z naslovom Mein Kampf (... ali Nekoliko drugače o slovenski demokraciji) so Adolfa Štormana spodbudili dogodki do leta 1992, "ko so v sredstvih javnega obveščanja pisali proti meni stvari, ki so me predstavljale kot kriminalca, ko so Republikance prikazovali kot pojem primitivizma, nacionalizma in skrajnega radikalizma. Ker so bile to neresnice, možnosti, da bi širšo javnost seznanili z našo resnico pa nismo imeli, je nastala ta knjiga. Preveč smo bili prizadeti, da bi lahko molčali, "je pojasnil avtor.
Osrednjo pozornost je v knjigi namenil dogodkom od svoje mladosti do leta 1992. V njej, trdi, ni nikogar žalil, pa tudi ne pohvalil, da ne bi komu povzročil kakšne škode. Dogodke, ki jih je bilo - po njegovem mnenju - treba obelodaniti, je poskušal napisati objektivno in za vsem, kar je objavil, tudi "stoji".
Stormano pisateljsko pero pa s tem še ne bo mirovalo. Pripravlja namreč nadaljevanje. Adolf Štorman trdi, da bo dokaj aktualen tudi drugi del te knjige, v njem pa bo opisal ozadje dogajanj, povezanih z njim, od leta 1992 dalje. Izšel naj bi po volitvah oziroma do konca naslednjega leta. Skoraj polovico tega nadaljevanja je že spisal. In zakaj naslov Mein Kampf: "Zato, ker je to, kar se dogaja, res mein kampf. Vsak človek ima svoj boj. Da pa sem dal malo
prispodobe na Mein Kamf, pa tudi drži. Vendar ne zato, ker bi simpatiziral s Hitlerjem ali nacizmom, ampak iz preprostega razloga. Menim namreč, da živimo v času, v katerem so ljudje diskreditirani, da je naša oblast s svojim last-
Adolf Storman na predstavitvi knjige Mein Kampf, knjige, "ki jo posvečam vsem tistim, ki slepo nasedajo režimskim pisunom in centralističnim medijem, katerih pogosti cilj je krimi-nalizirati, blatiti, istočasno pa medijsko onemogočiti vse, ki razmišljajo in delajo nekoliko drugače."
nim narodom naredila tako grdo, da lahko vse skupaj primeijamo z nacistično Nemčijo."
Knjiga, ki je ni hotelo natisniti kup slovenskih tiskaijev (kot piše na njeni zadnji strani), je izšla v samozaložbi, v nakladi 2000 izvodov. Avtor se je odločil za ulično prodajo. Prodajna akcija, minuli petek in v soboto, naj bi pokazala veliko zanimanje za knjigo in kot je še povedal Adolf Štorman, bo najbrž sledil ponatis. Cena izv je 3500 tolarjev.
■ r
Vaška skupnost