WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK XLIX - DECEMBER 2018 - ŠT. 12 Vesel božic in vse dobro v letu 2019! Dan slovenske hrane Župan Berto Menard v novem mandatu Praznicno obdarovanje nekoc in danes Odbojkarski tabor na silvestrovo UVODNIK IZ VSEBINE IZ OBCINSKE HIŠE Obisk iz Repentabra ........................................................... str. 5 40-let POŠ Hotedršica ...................................................... str. 10 AKTUALNO Berto Menard v novem mandatu ........................................ str. 15 Andrej Gosar – izumitelj socialne države ............................ str. 18 V SREDIŠCU Kaj je Miklavž nosil nekoc? ............................................... str. 22 Prihajajo dobri možje ........................................................ str. 22 Darila brez odpadkov ....................................................... str. 23 KULTURA Razstava in monografija v spomin Francu Muscu ................ str. 24 Iz besednih dotikanj .......................................................... str. 29 Prešerniana – poklon našemu najvecjemu pesniku ................ str. 29 POSLOVNE STRANI Tecaj poslovne italijanšcine ................................................ str. 32 MED NAMI Mladi arheolog Matjaž Krašna .......................................... str. 33 Medgeneracijsko in medkulturno povezovanje v Logatcu....... str. 35 ŠPORT Slovo od leta 2018 v znamenju odbojke ............................. str. 36 Logaški planinci osvojili Stolp ljubezni .............................................. str. 37 Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, zakljucujemo volilno leto 2018. Pred nami so kratki decembrski dnevi, prevladuje tema. Pri sebi delamo inventuro, ugotavljamo uspešnost svojega dela, grenijo nas previsoko zastavljeni cilji, slabo zdravstveno stanje, notranji nemir, razpoloženje. Nimamo volje za pogovor, tako kot sonce izgubljamo moc. V pomoc so nam prazniki in dobri sveti možje Miklavž, Božicek, dedek Mraz. Najbolj razveselijo otroke, a tudi odra­slim dobro denejo. Obdarujemo, vošcimo vesele praznike, za­želimo si sreco, zdravje in vec sonca. Ob prejemanju daril, zah­valah in lepih željah se nam sprošca hormon srece. Ta vpliva na žlezo šcitnico in posledicno na vse notranje organe. Pocuti­mo se dobro, smo polni energije. Tudi praznicna hrana, objemi, poljubi nam zmanjšujejo stres in ustvarjajo srecnejši pogled na življenje. Normalizira se nam krvni tlak, zviša se dobri hole­sterol, ta nam šciti srce in zviša odpornost telesa. Na obrazu sta radost in veselje. Veselje in petje nam izboljšata razpolože­nje in sprostita telo. Vse je v nas samih, bodimo aktivni, veseli, pogovarjajmo se in naredimo kakšno dobro delo. V svojih domovih ustvarimo toplo ognjišce in družinsko veselje. Zadiši naj po sveže pecenem kruhu, piškotih, potici. Na mizi naj bodo jabolka, pomarance, saj s svojo živo barvo izboljšujejo razpolo­ženje. Tudi domac caj, nabran preko leta na travnikih, z dodatki cimeta in klinckov ocara telo in ustvari prijeten vonj v prostoru. Vsak izmed nas ima svoj križ, težave, a tudi kaj lepega in iskri­vega. To lepoto delimo z drugimi. Tudi težave skozi pogovor rešujemo s svojimi domacimi in znanci. Notranjost razbremeni­mo z umirjenim dihanjem, ki ga razširimo na celo telo, okolico, kjer živimo … vdih, izdih, vdih izdih … Povežemo se z celim vesoljem med nebom in zemljo. Vse je v harmoniji in pricako­vanju Novega. Tako kot je svetim trem kraljem zvezda repa­tica kazala pot do betlehemske votline in deteta, nam odkrit pogovor, lepe misli in želje odpirajo pot do srece. S prgišcem lepote, po Ivanu Cankarju, lahko z malo dobre volje razvese­limo in obogatimo svet. Iz te skupne posode vsi crpamo voljo, znanje in moc za življenje. Spoštovani obcanke, obcani, vsem želim vesele praznike, hvala za vse, kar si delimo drug z drugim, predvsem pa naj vsak izmed nas pod svojo Novo smrecico dobi izrecene želje. Srecno 2019 vam želi vaš župan Berto Menard Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi. Graficno oblikovanje in tisk: SCHWARZ PRINT, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 17. 12. 2018 Naklada: 4650 izvodov Naslovnica: Razstava v spomin Francu Muscu Foto: Marjan Verc Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. IZ OBCINSKE HIŠE LOKALNO JE NAJSLAJŠE IN NAJBOLJ ZDRAVO Na tretji petek v novembru, ki ga v Sloveniji že vec let zapored za­znamujemo kot dan slovenske hrane, tudi v logaških vrtcih in šolah postrežejo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Župan Berto Menard je tokrat med drugim obiskal OŠ 8 talcev in ob zajtrku pokramljal z ucenci in ravnatelji­co Karmen Cunder. Pri zajtrku so se mu pridružili predstavniki Eko skupine, ki se ukvarja s skrbjo za okolje, izdeluje plakate in izvaja še številne druge okoljske dejavnosti, za kar so bili ucenci in ucitelji deležni županove tople pohvale. »Vesel sem, da razmišljate o okolju, o tleh, na katerih rasejo rastline,« je med drugim dejal župan in izpostavil pomen domacih semen. Kot je povedala Petra Fefer, vodja šolske prehrane, so vse sestavine tradicionalne­ga zajtrka lokalnega izvora, tako malico pa imajo na šoli veckrat na teden. Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Godina OŠ TABOR LOGATEC: OB SLOVENSKEM ZAJTRKU V 25. LETO SLOVENSKE MREŽE ZDRAVIH ŠOL V petek, 16. 11. 2018, smo ucenci in ucitelji OŠ Tabor Logatec zaceli šolski dan z maslom, medom, kruhom, mlekom in jabolki ter se tako tudi letos pridružili projektu Tradici­onalni slovenski zajtrk, ki se v sloven­skih vrtcih in šolah izvaja z namenom ozavešcanja otrok o pomenu zajtrka kot dnevnega obroka ter o prednostih uživa­nja lokalno pridelanih živil. Živila, ki smo jih za tradicionalni slovenski zajtrk ponudili ucencem, so bila v celoti pride­lana v Sloveniji pri lokalnih pridelovalcih. Naši ucenci so pozajtrkovali maslo s kmetije Fecur, mleko s kmetije Trpin, med cebelarstva Marinc, jabolka s kmetije Sedmak in domac kruh, ki ga je pripravila Tadeja Fecur. Ucenci predmetne stopnje so temi zdrave prehrane in zdravega življenja namenili kar cel dan in tako obeležili tudi 25. obletnico Slovenske mreže zdravih šol, katere clanica je tudi naša šola. Dan smo na­daljevali z delavnicami o pasteh skritega slad­korja v pijacah, se naucili uporabljati prehran­ski semafor in izvajali preventivne dejavnosti o stresu. Življenje cebel in delo cebelarja nam je s pomocjo dveh ucencev cebelarjev predstavi­la uciteljica in cebelarka Antonija Baznik. Pri­družili so se nam tudi sodelavci Zdravstvenega doma Logatec, ki so izvedli delavnice o temelj­nih postopkih oživljanja, medosebnih odnosih in zdravi spolnosti. Aleksandra Krma, foto: arhiv šole SLOVENSKI ZAJTRK TUDI NA LOGAŠKI TRŽNICI Tako kot v šolah in vrtcih so na dan slovenske hrane s tradici­onalnim slovenskim zajtrkom v soboto, 17. novembra, postregli tudi na Logaški tržnici. Obcina Logatec se namrec že vec let trudi lokalno pride­lano hrano približati tudi ljudem, ki niso ali niso vec vpeti v vzgojno-izo­braževalni proces. Gre za hrano, ki je pridelana v bližini porabnikov, ne pre­potuje tisoce kilometrov in je sezonska. Logaška Obcina tako spodbuja tudi nakupe na domaci tržnici. Sestavine za tradicionalni slovenski zajtrk na sobotni tržnici so prispevale logaške kmetije, povabili pa so tudi lokalne cebe­larje, ki so predstavili zanimivosti svojega dela in pomen medu, otroci pa so uživali v likovnih delavnicah. Dober obisk sobotne tržnice, ki je obenem tudi prostor druže­nja obcank in obcanov, pa dokazuje, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena lokalne hrane. Romana Hribar Foto: Primož Godina IZ OBCINSKE HIŠE OBISK IZ REPENTABRA Tik pred zacetkom adventnega casa so Logatec tudi letos obiska­li predstavniki pobratene obcine Repentabor: župan Marko Pisani, odbor­nica Martina Škrabar in predstavnika Civilne zašcite Repentabor. Prijateljstvo med obcinama Repentabor in Logatcem sega še v cas bivše države in v vseh teh letih se je med našima obcina­ma razvila tudi svojevrstna tradicija. Ena izmed takšnih navad je vsakoletni obisk predstavnikov Repentabra, ki so v duhu prihajajocih praznikov s seboj prinesli tudi darila, s katerimi bodo predstavni­ki Rdecega križa in Karitasa obdarovali pomoci potrebne ljudi in jim tako polep­šali praznike. Goste iz Italije so na obcini sprejeli župan Berto Menard, predstavnica za odnose z javnostjo Romana Hribar in predstavnica Rdecega križa Logatec Nina Jerina. Župan obcine Repentabor je logaškemu kolegu tudi cestital za njegovo ponovno izvolitev in veckrat poudaril, da je zaradi tega zelo vesel, saj sta v vseh teh letih sodelovanja postala re­snicna prijatelja. Prijeten obisk se je zakljucil ob kosilu in sprošcenem pogovoru o prihod­njem sodelovanju med obema obcinama. Besedilo in foto: Nina Jerina VABIMO VAS NA TECAJ: DRUŽINSKA OSKRBA STAREJŠEGA SVOJCA Obcina Logatec v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka, nacionalno znanstveno ustano­vo, ki deluje na podrocju gerontologi­je in medgeneracijskega sožitja, vabi na brezplacni tecaj za družinske oskrbo­valce. Potekal bo v januarju, februarju in marcu 2019, vsako sredo ob 17.00 v Upravnem centru Logatec, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, s pricetkom v sredo, 16. januarja 2019, ob 17. 00. Tecaj je namenjen ljudem, ki doma skrbijo za starejšega, bolnega ali onemoglega cloveka, saj vsebuje specificna znanja s podrocja oskrbe, hkrati pa se posveca tudi svojcem, izvajalcem oskrbe, ki s svojo izjemno požrtvovalnostjo (vcasih že izgo­reli od dolgotrajne težke skrbi za svojce) skrbijo za svoje sorodnike ali prijatelje. Deset srecanj po tri šolske ure: 1. ucno srecanje: Doživljanje starejšega svojca in komuniciranje z njim 2. ucno srecanje: Kadar je starejši clovek težaven 3. ucno srecanje: Oskrba dementnih oseb 4. ucno srecanje: Skrb za lastno zdravje in kondicijo oskrbovalcev 5. ucno srecanje: Fizioterapevtska pomoc za ucinkovitejše oskrbovanje 6. ucno srecanje: Nega starejšega cloveka na domu 7. ucno srecanje: Ce svojca ni vec mogoce oskrbovati doma 8. ucno srecanje: Srecevanje z minljivostjo 9. ucno srecanje: Odprta vprašanja oskrbo­valcev 10. ucno srecanje: Uvajanje v klub svojcev Prijave (število je omejeno na 25 oseb) zbira Obcinska uprava Obcine Logatec. Pri­javite se lahko na telefonski številki: 01 759 06 00 ali na elektronskem naslovu: obcina.logatec@logatec.si, do 10. januarja 2019. Kontaktna oseba: mag. Nevenka Malava­šic, tel: 01/759 06 10, elektronski naslov: nevenka.malavasic@logatec.si. Obcinska uprava Obcine Logatec PRIJAVNICA Želim se udeležiti tecaja za družinsko oskrbo starejšega svojca. Ime in priimek Leto rojstva Naslov Poštna številka in pošta Telefon, mobitel Elektronski naslov sem upokojen v redni službi se šolam živim in delam doma Moj poklic, ki ga opravljam ali sem ga opravljal-a oz. opravljena šola v kakšnem sorodstvu / odnosu ste z oskrbovano osebo koliko casa že oskrbujete svojca oz. drugo osebo kraj in datum: podpis: IZ OBCINSKE HIŠE KONEC NOVEMBRA ODSTRANILI NEVARNI LIPI V »NAPOLEONOVEM« DREVOREDU Kolektor CPG, d.o.o., koncesionar, ki upravlja s cesto R2-409, je Obcino Logatec, Zavod RS za varstvo narave in Zavod za varstvo kulturne dedišcine v drugi polovici oktobra 2018 obvestil o izredno slabem stanju dveh lip v »Napoleonovem« drevoredu. Da sta lipi dotrajani in posledicno ogrožata varnost udeležencev v prometu, sta po strokovnem ogledu ugotovila predstavnika obeh pristojnih zavodov. Na Zavodu RS za varstvo narave so zabeležili, da z vsemi znanimi arboristicnimi metodami tema drevesoma ni vec mogoce povrniti zdravja. Z zavoda za varstvo kulturne dedišcine so poslali enake ugotovitve z navodilom, da je treba drevesi odstraniti ter ju nadomestiti z mladimi. 28. novembra 2018 so predstavniki javnega zavoda Arboretum Volcji Potok v sodelovanju s koncesionarjem za upravljanje ome­njene ceste vzpostavili nekajminutni cestni zapori ter lipi pose­kali in odstranili. V prihodnje bo treba odstraniti še panja in ju nadomestiti z mladima drevesoma. Odstranjevanje panjev bo po­tekalo dlje casa, in predvidoma na nacin razgradnje panjev, saj bi z mehansko odstranitvijo tvegali poškodovanje ceste. Ne bosta pa mladi lipi edini, ki bosta v doglednem casu posajeni v obmocje Napoleonovega drevoreda. V drevoredu je po sanaciji lip zaradi žledu ostalo še 13 panjev, ki cakajo na razgradnjo in na­domestitev z novimi drevesi. V kakšnem stanju je »Napoleonov« drevored? Predstavniki Zavoda RS za varstvo narave so si 15. 6. 2018 ogle­dali stanje celotnega drevoreda in ugotovili, da v njem prevladuje­jo mlada drevesa (mladih 203, starih 71). 94 mladih dreves je na vzhodni, 109 na zahodni strani ceste. Vsa mlada drevesa imajo leseno varovalno ograjo. Starih dreves je 71, od tega 32 na vzhodni in 39 na zahodni strani drevoreda. Vecina je v sprejemljivem, nekaj pa v zelo slabem stanju in je bilo treba takoj ukrepati (lipi, ki sta bili konec novembra odstranjeni). V prihodnje bo nujno poskrbeti za redno pregledovanje dreves in njihovo vzdrževanje, saj je degra­dacija starih dreves precej hitra, mlajšim pa vzdrževanje ceste ni ravno »pisano na lubje oz. korenine«. Logaške zime z nihajocimi temperaturami in konkretno kolicino snega predstavljajo upravljal­cem cest precejšen izziv pri zagotavljanju varnih cestnih razmer. Zato ne preseneca, da za enkraten posip 1,9 km cestišca vzdolž drevoreda porabijo 450 kg mešanice razlicnih soli in peska. Take kolicine mešanic soli pa seveda ne delujejo blagodejno na mlada drevesa, zato so predstavniki Kolektorja, Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dedišcine in Obcine Logatec priceli s konkretnim iskanjem rešitev za zavarovanje lip. Zakaj navednice pri imenu »Napoleonov« drevored? Logaški drevored je bil leta 1985 (dopolnjen oz. spremenjen 1987) zavarovan z Odlokom o razglasitvi drevoreda lip za spomenik oblikovane narave. Ker je takrat še veljal zakon, ki je združeval podrocji varstva naravnih vrednost in kulturne dedišcine, je bil drevored zašciten na obeh podrocjih hkrati. Skladno s pravilni­kom, ki ureja dolocanje in varstvo naravnih vrednot je bil drevored vpisan pod številko 170 in nosi naziv Logatec – drevored. V regi­stru kulturne dedišcine pa ima drevored evidencno številko 7936 in ime Logatec – Lipov drevored. V nobenem primeru uradnih evidenc ne nosi imena »Napoleonov drevored«. Po ustnem izro­cilu naj bi ga zasadili okoli leta 1805, in sicer v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hcerjo avstrij­skega cesarja Franca II, zato je drevored svojcas nosil Luizino ime, cez cas pa se je med obcani uveljavilo ime Napoleonov dre­vored. Renata Gutnik, Višji svetovalec II, Obcina Logatec Foto: Vasja Dornik, univ. dipl. inž. gozd., Arboretum Volcji Potok pred posekom prve lipe po poseku razvidna dotrajanost lipe IZ OBCINSKE HIŠE med posekom druge lipe lipa bi klonila pod težjim snegom KAJ SE DOGAJA S TUNELOM POD NAKLOM? Konec leta 2017 so stekla pripravljalna dela za sanacijo tunela iz casa 1. svetovne vojne. Na zahodnem delu je bil urejen dostop, v samem tunelu so bili odstranjeni vsi trije zidovi, na vzhodnem delu pa je bil odstranjen materi­al, ki je v nekaj desetletjih skorajda povsem zaprl dostop. Kar nekaj casa smo porabili za ugotavljanje, kam tece voda, ki iz zahodnega dela priteka v tunel. Glede na kolicino vode, ki se je sproti natekala v tunel in ni nikamor vidno odtekala, nivo pa se je vseeno pocasi manjšal, smo predvidevali, da nekam mora odtekati. Da se nekaj dogaja, je bilo razvidno s pomocjo mehurckov, ki so se dvigovali na površje mulja na vzhodnem koncu tunela. Dokoncno pa je bila skrivnost odtekanja vode pojasnjena, ko so bila na zacetku 2018 izvedena še zadnja pripravljalna dela – ocišcena je bila kineta, ki tece po sredini tunela. Nekaj metrov pred izhodom na vzhodni strani je bila v kineti odkrita železna rešetka, ki prekriva vhod v brezno. Po osnovni geološki karti je ravno v predelu pred vhodom v tunel prehod med zgornje-triadnim glavnim dolomitom in holocenski­mi nanosi rek in potokov. Po ocišcenju kinete je vsa voda izginila v podzemlje. Do danes se tudi v primerih obilnejših padavin še ni zgodilo, da bi voda zastaja­la v tunelu. Na isti strani tunela pa je bil ob odstranjevanju materiala, ki so ga obcani navozili v zadnjih desetletjih, odkrit še odtocni kanal, ki je bil svojcas pokrit z betonskimi plošcami. Ker se bo ob sanaciji obmocja pot skozi tunel prikljucilo na križišce v bližini, bo predvi­doma precejšen del kanala zasut. Spomladi 2018 so bila pripravljalna dela dokoncana. V vmesnem casu je pooblašceni projektant pridobi­val soglasja sosedov in pripravljal še zadnjo dokumentacijo za pridobi­tev gradbenega dovoljenja za izvedbo sanacije tunela. 28. junija 2018 je Obcina Logatec pridobila gradbeno dovoljenje. Vsem povabljenim v postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se najlepše zahvaljuje­mo za plodno sodelovanje in pripravljenost, da se tunelu zopet vdahne funkcionalnost. Tokrat drugacno kot naj bi jo imel pred sto leti. Kako in kdaj naprej? Tunel bo saniran na nacin, da se ohrani in predstavi njegovo zgodo­vinsko sporocilnost, funkcionalno pa ne bo vec namenjen železni­škemu prometu. Na okrogli mizi leta 2016 in v sodelovanju s stro­kovno javnostjo je bilo ugotovljeno, da je ena izmed najboljših rešitev tunel nameniti za kolesarski in peš promet. Prebivalci Nakla si želijo cim hitreje priti do avtobusne postaje, knjižnice in Upravnega centra, zato že sedaj s pridom in kljub prepovedi prehoda uporabljajo tunel. Vse obcane in obiskovalce zato naprošamo, da zaradi lastne varnosti pocakajo s prehajanjem skozi tunel do njegovega odprtja za javnost. Dostop v tunel je do nadaljnjega za javnost prepovedan. Za zagotovitev varne uporabe tunela bo treba pred izvedbo javnega narocila ugotoviti najoptimalnejši nacin zašcite stropa in sten tunela. Naslednji korak je zagotovitev dovolj sredstev v ob­cinskem proracunu, kar je podlaga za zacetek postopkov javnega narocanja. Po izboru najugodnejšega izvajalca pa bodo stekla gradbena dela. Renata Gutnik, višji svetovalec II, Obcina Logatec, Foto: Renata Gutnik Vir: PISO, državne geološke vsebine IZ OBCINSKE HIŠE OBJAVLJEN DRŽAVNI JAVNI RAZPIS ZA OBNOVO KULTURNIH SPOMENIKOV Ministrstvo za kulturo je 7. decembra 2018 objavilo Javni razpis za izbor kulturnih projektov na podrocju kultur­ne dedišcine, ki jih bo v letih 2019-2020 sofinancirala Re­publika Slovenija iz dela proracuna, namenjenega za kulturo. Rok za oddajo vlog je 21. januar 2019. Predmet razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov na podro­cju nepremicne kulturne dedišcine: sofinanciranje vzdrževalnih del za ohranjanje kulturnovarstvenih sestavin razglašenih kultur­nih spomenikov in sofinanciranje izvedbe konservatorsko-resta­vratorskih posegov po Katalogu konservatorsko-restavratorskih del na nepremicnih spomenikih in stavbni dedišcini (poglavje Restavratorstvo) na razglašenih kulturnih spomenikih. Enota kulturne dedišcine, na kateri bodo izvedeni posegi, mora biti razglašena za kulturni spomenik. Na obmocju obcine Logatec so za kulturni spomenik razglašeni: - Cerkev sv. Katarine s pokopališcem v Medvedjem Brdu - Domacija Laze 1 - Domacija Rovte 2 - Grad Logatec - Hiše Petkovec 59 - Ipavceva hiša v Logatcu - Domacija Ravnik 12 - Domacija Ravnik 2 - Podružnicna cerkev Sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici - Tollazzijeva štirna - Tomažinov mlin v Hotedršici - Zaporni zid s stolpom na Lanišcu - Zemljanka v Hotedršici - Drevored lip. Renata Gutnik, višji svetovalec II, Obcina Logatec IZ OBCINSKE HIŠE VZPOSTAVLJEN RAZGLED NA PLANINSKO POLJE S POCIVALIŠC MED GRCAREVCEM IN PLANINO Pogled na Planinsko polje pred vedutno secnjo Obcina Logatec skupaj s štirimi partnerji izvaja aktivnosti v projektu Kras.Re.Vita, med njimi ureditev panoramske ceste s štirimi pocivališci ob regionalni cesti med naseljema Grcarevec – Planina. Za zagotovitev panoramskega razgleda je bilo treba najprej izvesti vedutno secnjo. Na štirih obstojecih pocivališcih bo do konca projektnega obdobja opravljeno asfaltiranje, z manjšimi adaptacijami bo urejena infrastruktura za obiskovalce (koši za smeti, klopce in mize), bistveno sestavino ureditve pa bodo predstavlja­le informativne table za obiskovalce, na katerih bo izpostavljen naravovarstve­ni pomen Planinskega polja kot zavaro­vanega obmocja, obmocja Natura 2000, obmocja naravnih vrednot državne­ga pomena in ekološko pomembnega obmocja. Z ureditvijo pocivališc bomo obiskoval­ce opozorili na pomen in obcutljivost tega obmocja in jih odtegnili od namere, da bi še naprej z motornimi vozili stihijsko rinili na polje. Z možnostjo panoramske­ga razgleda, ki smo ga dosegli z vedutno secnjo, pa se na tem delu že vzpostavlja del panoramske ceste. Obmocja pocivališc so svetlejša, preglednejša, cesta se hitreje suši. Ko bodo preko projekta Kras.Re.Vita urejene še talna ureditev in informacijske tocke, pa bo ta del postal veliko privlacnej­ši za krajše postanke. Za izvedbo vedutne secnje sta bila zapro­šena lastnika zemljišc pod pocivališci, Družba Slovenski državni gozdovi, d.o.o., (SiDG) in republiška uprava za ceste. Zavod RS za varstvo narave je za secnjo izdal pozitivno mnenje, SiDG pa jo je op­ravila konec novembra. S secnjo se ni odprl samo panoramski razgled na Planinsko polje, ampak je bila odkrita podrast, v kateri so vidni že pred casom odvrženi razlicni odpadki. Slednji poleg habitatnih vrst ogrožajo tudi vir vode (izvir sv. Jedrt), ki je locirana prav pod enim izmed pocivališc. Zato bo treba v prihodnjih mesecih odstraniti nelegalno odvržene komunalne in gradbene odpadke ter poleg inšpektorskega nadzora uvesti tudi dolgotrajnejši 24-urni nadzor nad ob­mocjem. Renata Gutnik, višji svetovalec II, Obcina Logatec Foto: Renata Gutnik Pogled na Planinsko polje sedaj IZ OBCINSKE HIŠE POŠ HOTEDRŠICA: SLOVESNO OB 40-LETNICI Ceprav bi vsak najprej pomis­lil, da je podružnicna osnovna šola v Hotedršici (v nadaljeva­nju: POŠ Hotedršica) v petek, 16. no­vembra, po šivih pokala zaradi dotra­janosti stavbe, temu ni tako. Ravnokar energetsko sanirano in obnovljeno šolo (sanacija s strani Obcine Logatec s pomocjo Evropskih sredstev - kohe­zijski sklad), kjer delujeta tudi dve skupini Vrtca Kurircek Logatec, so namrec ob praznovanju 40. obletnice izgradnje do zadnjega koticka napol­nili otroci, šolarji in njihovi starši, uci­telji, vašcani ter predstavniki razlicnih javnih ustanov v obcini kot tudi tistih cez mejo (dogodka se je udeležila tudi uciteljica Morana Sossi iz pobratene obcine Repentabor v Italiji). Jožica Nagode, uciteljica in povezovalka programa, je vse zbrane najprej popeljala v leto 1977. Tisto leto so se namrec vašcani Hotedršice s predsednikom Jožetom Lo­garjem odlocili za samoprispevek za gradnjo šolske stavbe v kraju. Še istega leta so postavili temeljni kamen, leto pozneje pa so šolski prag že prestopili prvi šolarji ter skupina otrok Vrtca Kurircek Logatec. Ob visokem jubileju je mag. Zarja Trcek pripravila pregled zgodovine osnovne šole v kraju, s pomocjo ter podporo vodstva maticne Osnovne šole Tabor Logatec pa je kroniko šole zapisala v knjigi Osnovna šola Hotedršica skozi cas. Lahko bi rekli, da so v kulturnem pro­gramu vecera nastopili vsi tisti, ki pri­spevajo k družbenemu življenju v kraju, saj, kot je zapisala ravnateljica OŠ Tabor Logatec Miša Stržinar v izdani publikaci­ji o kroniki šole, » … šolsko poslopje ni zgolj hiša, šola ni zgolj institucija. Prvo je oaza druženja, smeha, dobre volje, radosti in sladkih skrbi, drugo pa hram modrosti, zrelosti, razumevanja.« Podobnih misli so bili tudi drugi slavnostni govorniki: rav­nateljica Vrtca Kurircek Logatec Brigita Cesnik, podpredsednik KS Hotedršica Janko Petkovšek, vodja POŠ Hotedršica Simona Peternelj, župan Obcine Logatec Berto Menard in drugi. Pester kulturni program je zaznamovalo petje, recitira­nje, ples, gledališka predstava šolskih in predšolskih otrok, nastop novoustanovlje­ne folklorne skupine v Hotedršici ter toplo sprejet nastop ucencev šolskega benda maticne šole. Romana Hribar Foto: Primož Godina IZ OBCINSKE HIŠE LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA LAS S CILJEM USPEŠNO CRPA EVROPSKA SREDSTVA Lokalne akcijske skupine (LAS) so razvojna partnerstva, ki na lokalnem obmocju delujejo z interesom podpore projektov, ki pri­spevajo k razvoju obmocja. V Sloveni­ji je 37 LAS-ov, ki so dobili sredstva iz kmetijskega, ribiškega ali regional­nega sklada. Naš LAS obsega obmocje obcin Idrija, Logatec in Cerkno in ima pravico do korišcenja sredstev iz Evrop­skega kmetijska sklada za razvoj pode­želja (EKSRP) in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). LAS s CILjem v skladu s svojo strategijo na obmocju obcin, ki jih pokriva, izvaja svoje projekte, prijavlja jih na razpise za sode­lovanje lokalnih akcijskih skupin (projek­ti sodelovanja LAS) in razpisuje sredstva za lokalne vlagatelje (vloge na javni poziv LAS s CILjem). V avgustu 2018 je bil odprt javni poziv za pridobitev sredstev v okviru izvajanja strategije iz EKSRP in ESRR sklada, skupaj vec kot 700.000 EUR nepo­vratnih sredstev. Na razpis, ki se je zaklju­cil 2. 11. 2018, je prispelo 14 vlog lokalnih prijaviteljev, od tega ena vloga za financi­ranje iz ESRR sklada, preostalih trinajst pa za financiranje iz EKSRP sklada. Vlagate­lji so bili pozvani na dopolnitve, v decem­bru pa bo njihove projekte ocenila zunanja ocenjevalna komisija, ki bo predlagala izbrane projekte upravnemu odboru LAS s CILjem, da jih potrdi za sofinanciranje. LAS s CILjem je uspešen tudi pri crpanju sredstev. V letošnjem letu sta se zaklju­cila projekta LAS Dobimo se na tržnici in Formica Cerkno – Idrija – Logatec, projekt sodelovanja LAS Zgodbe rok in krajev ter projekti, ki so bili odobreni v 1. javnem pozivu LAS s CILjem: Povezo­vanje urbanih naselij obcine Logatec, Ak­tivirajmo se! in Startap! Idrija – Cerkno. LAS s CIljem bo do konca novembra 2018 na pristojne organe vložil tri zahtevke za projekte sodelovanja LAS, tri zahtevke za projekte LAS in štiri zahtevke za projek­te, ki so bili potrjeni na 1. javnem pozivu LAS s CIljem. Pricakujemo, da bo velik delež sredstev, ki so vkljucena v zahtev­kih, povrnjen že v letošnjem letu. Zelo uspešni smo pri crpanju dodatnih sredstev, ki jih pridobimo na projektih so­delovanja LAS iz EKSRP sklada. Potrjene imamo štiri projekte sodelovanja, ki jih tudi že izvajamo. To so projekti Med-O-Vita, Novi izzivi slovenske drobnice, Odprta vrata kmetij ter Digitalne rešitve ZA izzive pode­želja. Na zadnjem razpisu za projekte sodelo­vanja LAS je naš LAS skupaj z drugimi slo­venskimi LAS-i pripravil tri vloge, in sicer E-nostavno na kolo, Roko-delci ter Domace in umetnostne obrti – dedišcina in sodob­nost. Rezultate razpisa za projekte sodelo­vanja LAS pricakujemo v februarju 2019. Ceprav že sedaj sodimo med LAS-e, ki so uspeli pridobiti najvec dodatnih sredstev za projekte sodelovanja, upamo, da bomo uspešni tudi na zadnjem razpisu. Ce vas zanima sodelovanje v LAS s CILjem in želite postati clan našega LAS-a, dobite vse potrebne informacije na spletni strani http://las-sciljem.si/ , lahko pa nas poklicete na telefonsko številko 05 37 43 914 in z veseljem vam bomo posre­dovali dodatne informacije. Za LAS s CILjem Špela Rudolf in Darja Lahajnar S PRAZNICNO TRŽNICO STOPILI V VESELI DECEMBER Prvi decembrski konec tedna je v Logatcu že zadišalo po prazni­kih. Obcina Logatec je namrec v sodelovanju s tukajšnjim komunalnim podjetjem pripravila praznicno tržnico na prostoru, ki je tudi sicer v središ­cu obcine namenjen tržni dejavnosti in caka še na temeljitejšo prenovo. V soboto so tako že v zgodnjih jutranjih urah za stojnice stopili razstavljavci in prodajalci iz bližnje in širše okolice, kmalu pa so prišli tudi prvi obiskovalci in kupci. Na 22-ih stojnicah, ki jih je odstopilo ko­munalno podjetje, smo si lahko ogledali in tudi kupili prehranske izdelke lokalne pridelave, od mesnin do pekovskih in mlecnih izdelkov, okraske za dom, rocno izdelan nakit, pletenine … Predstavili so se tudi ucenci OŠ Tabor Logatec, ki so za sejem izdelali naravna mila in še nekatere izdelke za osebno nego, nabrali in posušili zelišca in vse to licno zapakirali, da je bilo primerno tudi za priložnostno darilo ob bližajocih se praznikih. Srecali smo tudi logaško grafologinjo Ano Tršar, ki zna iz pisave razbrati marsikaj zanimivega o cloveku. Svoj letošnji pridelek so ponujali tudi vinarji. Poleg stojnic so svoj prostor na Praznicni tržnici našli tudi logaški skavti. “V živo” so izdelovali adventne vencke, ki so jih obiskovalci, seveda, lahko tudi kupili. Ce verjamemo reku kraljice Elizabete, da je najboljše darilo izvirno, smešno in poceni, smo na logaški Praznicni tržnici našli marsikaj primernega. Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Godina IZ OBCINSKE HIŠE PLJUCNICA? NE, HVALA! Pljucnica je vnetje pljucnih mešick­ov v enem ali obeh pljucnih krilih in je napogosteje posledica okužbe z bakterijo ali virusom. Bolezen se lahko razvije nenadno v 24 do 48 urah ali pos­topoma s slabšanjem pocutja v vec dneh. Tipicen simptom je kašelj, ki je na zacetku bolj suh, cez nekaj dni pa socen z rumeno-ze­lenim izpljunkom; pojavi se tudi težko, po­spešeno dihanje, pospešen srcni utrip, povi­šana temperatura, potenje, slabo pocutje, slab apetit, obcasno tudi bolecina v prsnem košu, ki se poslabša ob kašlju in dihanju. V izpljun­ku se vcasih opazi kri, obcutimo glavobol, slabost, piskanje, starejši bolniki lahko posta­nejo zmedeni. Seveda pri sumu na pljucnico cimprej obišcemo zdravnika. Povzrocitelj pljucnice je najpogosteje bakte­rija Streptococcus pneumoniae – pnevmo­kok je celo sostanovalec v žrelu pri nekate­rih ljudeh! Možni so še drugi povzrocitelji. Obstajajo skupine oseb, ki so bolj dovzet­ne za pljucnice: otroci, mlajši od 5 let, sta­rejši od 65 let, kadilci, astmatiki, kronicni srcni, sladkorni bolniki, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom – po preboleli gripi, na dolocenih zdravilih za zdravljenje raka ... Zdravnik postavi diagnozo s pregledom ali s pomocjo preiskav krvi in rentgenskega slika­nja pljuc, nato predpiše zdravila. Obicajno so to antibiotiki, zelo pomemben za dobro okre­vanje pa je pocitek. Po dveh do treh tednih se pocutje izboljša, kašelj se umirja, ceprav lahko traja še kakšen dan dlje. Bolniki so lahko v stiku z drugimi, ker pljucnica v vecini primerov ni zelo nalezljiva, kar pa ne velja za ljudi z oslabljenim imunskum sis­temom! V Sloveniji se približno 3000 ljudi na leto zaradi pljucnice zdravi v bolnišnici. Diabetiki in drugi kronicni bolniki pogoste­je doživijo zaplete; plevritis je vnetje prsne mrene in je zelo bolec in nevaren za mocno oteženo dihanje; ognojek v pljucih je sicer redek zaplet, a zelo odporen na zdravljenje; zastrupitev krvi s prehodom bakterije iz pljuc v kri je lahko smrtno nevarno stanje. Preprecevanje pljucnice je možno s higi­enskimi ukrepi, ki prepecujejo stik osebe s kužnimi kapljicami bolnika; med kašljem si s papirnatim robckom pokrijemo nos in usta, uporabljeni robcek pa takoj zavržemo. Pogosto si umivamo roke. Opustimo kajenje! Alkohol uživamo v manjših kolicinah. Cepimo se! Na voljo sta dve vsti cepiv in strokovnjaki za infekcijske bolezni, epide­miologi in pulmologi ga priporocajo vsem starejšim od 65. leta, pa tudi otrokom. Ce­pljenje osebam z oslabljeno imunostjo krije zavarovalnica, za preostale pa je zaenkrat še samoplacniško. Zlasti je cepljenje po­membno za nekatere kronicne bolnike, zato je pametno, da se le-ti o cepljenju proti pnevmokoku posvetujejo ob naslednjem obisku pri izbranem zdravniku. Pljucnica ni samo bolezen temne in hladne zime, pac pa možna sopotnica vsakega izmed nas. Z odlocitvijo za zdrav življenj­ski slog in cepljenje lahko mocno zmanjša­mo verjetnost, da se nas loti kadarkoli! Lucija Jagodic Klipšteter, dr. med., ZD LOGATEC ŠOLA ZA ŽIVLJENJE LJUBECA VZGOJA – VZGOJA ZA DANAŠNJI CAS (POVZETEK PREDAVANJA PETRE PAVER UREK, 8. 10. 2018) Ljubeca vzgoja ni permisivna vzgoja in ni vzgoja brez pravil. Je vzgoja, kjer skušamo otroka za­cutiti, spoštovati in sprejeti – takšnega kot je, hkrati pa mu postaviti jasne meje. Pomembno je, da otroku dopušcamo cutenje in izražanje vseh custev, kar pa za starše in vzgojitelje pogosto ni lahka naloga. Prav gotovo se vsak izmed nas trudi, da vzgaja dobro, najbolje kar zna. A to, kar je dobro za nas, ni nujno najbolj­še tudi za našega otroka. In prav zato je pomembno, da otroka spoštujemo in mu prisluhnemo. Vemo, kako pomembna so prva leta otrokovega življenja in prve iz­kušnje, ki pravzaprav postanejo vodilo našega doživljanja in vedenja tudi v od­raslosti. Otrok izkušnje, ki so zanj prete­žke ali prevec bolece, pogosto potlaci ali zamrzne, kar mu v tistem trenutku sicer pomaga »preživeti«, kasneje v življenju pa ga spremljajo kot nepredelani, boleci spomini, na kar ga spomnijo najrazlicnejše življenjske situacije. Odrasli, starši in vzgojitelji, smo v celoti od­govorni za vzgojo in kakovost odnosa. Zato je pomembno ugotoviti, kaj je pri otroku izzvalo reakcijo (npr. jezo ali žalost). To je še posebno težko takrat, ko reakcije otroka tudi v nas vzbudijo mocna custva. Mislimo, da nas je otrok razjezil. A v resnici ni tako – otrok je samo pritisnil na naše šibke tocke, postavil nam je zrcalo. In ce smo v tistem trenutku sposobni pogledati vanj, bomo verjetno zagledali svoje stare in nepredela­ne strahove, jezo ali žalost. Kaj pa, ce je otrokovo izražanje custev samo poskus, da bi pritegnil našo pozor­nost? Morda si želi vec casa za igro, pra­vljico, druženje z nami? V tempu življenja, s katerim plovemo, obdani s popoldanski­mi dejavnostmi, ki za predšolskega otroka vecinoma sploh niso potrebne, pozabljamo na najosnovnejšo potrebo vsakega otroka: biti s svojimi starši in se imeti lepo! Stik in bližina sta še vedno najpomembnejša vzgojna momenta. Kaj pa meje? Potrebujemo jih vsi, saj nam zagotavljajo obcutek varnosti. Otroka moramo o mejah pouciti odrasli. Najprej tako, da se zavemo lastnih meja. Ce imamo meje jasno postavljene in jih tudi jasno izražamo, kazni sploh ne potrebu­jemo. Kazen namrec ne uci tistega, kar je prav, uci tisto, kar ni prav! Vzgojiti srecnega otroka vsekakor ne pomeni kaznovati ali vse mu dopustiti. Pomeni zacutiti in najprej prevzgojiti sebe. Povzela: Mojca Vidmar-Cepon, svetovalna delavka vrtca PREHRANA ZA ZDRAVJE Mag. dietetike Marjana Benigar Manias nam je predstavila pomen zdrave prehrane, ki naj vkljucuje raznolike skupine živil, s katerimi telesu zagotavljamo hranila, potrebna za energijo, rast in razvoj or­ganizma, ter nas oskrbijo s potrebni­mi vitamini in minerali. Pomembno je, da le-ta postane naš vsakodnevni nacin prehranjevanja. Z zdravo prehrano pricnemo že zjutraj s kozarcem vode in zdravim zajtrkom, v ka­terega vkljucimo polnozrnate žitne izdelke (npr. polnozrnat kruh, ovsene kosmice, proseno kašo), beljakovinsko živilo (npr. skuto, jogurt, cicerikin namaz, jajce), kos sadja ali zelenjave ter napitek. S pol­nozrnatimi živili, sadjem in zelenjavo v telo vnesemo vitamine, minerale ter pre­hranske vlaknine, ki imajo številne kori­stne ucinke na zdravje. Pomembni pri ohranjanju zdravja so vi­tamini, ki v našem telesu delujejo kot an­tioksidanti in zmanjšujejo možnost za oksidativne poškodbe celic in s tem za na­stanek nekaterih bolezni. Tako delujeta vi­tamina C in E ter karoteni, ki se v telesu pretvorijo v vitamin A. Živila, bogata z vitaminom C, so peteršilj, paprika, brstic­ni ohrovt, kivi, jagodicevje. Vitamin E najdemo v razlicnih orešckih (npr. man­deljni) in rastlinskih oljih (npr. repicno olje), karotene pa v oranžni zelenjavi in sadju (npr. korenje, marelice). Za boljšo absorpcijo slednjih je treba živila toplotno obdelati in dodati malo mašcobe. Priporo­cena je uporaba kakovostnih rastlinskih olj (olivno, repicno, bucno, laneno, seza­movo, orehovo). V sodobni prehrani nam primanjkuje omega 3 mašcobnih kislin, ki jih najdemo v mastnih morskih ribah, orehih, lanenih in konopljinih semenih ter njihovih oljih. Te kisline so pomembne za delovanje imunskega sistema, razvoj mož­ganov in kognitivno delovanje ter v telesu delujejo protivnetno. Z vnosom prehranskih vlaknin, ki nam dajejo daljši obcutek sitosti, vplivamo na uravnavanje krvnega sladkorja in holeste­rola ter na sestavo crevesne mikrobiote, saj predstavljajo hrano bakterijam v creves­ju. Primerna sestava crevesne mikrobiote je pomembna za ohranjanje zdravja, ker vpliva na razvoj imunskega sistema. Za vzdrževanje ravnovesja crevesne mikrobi­ote je poleg prehranskih vlaknin pomem­ben vsakodnevni vnos probiotikov s pre­hrano (kefir, probioticni jogurt, kislo zelje, fermentirana hrana). Bodimo pozorni tudi na zadosten dnevni vnos tekocine, saj je, kot vemo, naše telo v vec kot polovici sestavljeno iz vode. Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Logatec in vrtec Kurircek IZ OBCINSKE HIŠE Cas za politicne obljube je mimo in prišel je cas, ko bo treba za dobrobit vseh obcanov v svetniških klopeh uskladiti razlicne poglede. Lista Naša Notranjska se vam zahvaljuje za podporo, ki ste jo nam namenili! Po preštetih glasovih bomo vaše stališce v obcinskem svetu zastopali trije predstavniki, ki bomo, tudi v sodelovanju s predstavniki liste Naša Notranjska v svetih krajevnih skupnosti, vzpostavili reden dialog z vsemi obcani. Vse pomembne informacije bomo z vami delili na spletni strani www.nasanotranjska.si in na novi Facebook strani Naša Notranjska – Logatec. Svoja mnenja ali predloge pa nam lahko posredujete tudi prek spletne strani www.zelenosrce.si. Dragi obcani, pred nami je praznicni cas, cas, ko pogledamo odhajajoce leto in v krogu najbližjih pricakujemo novo. Želimo Vam lepe božicne praznike ter srecno, zdravo in uspešno leto 2019. NANO Logatec VECNAMENSKOST KMETIJSTVA Poslanstvo oz. vloga kmetijstva ni samo proizvodnja hrane, je mnogo vec. Obdelane kmetijske površine prispevajo k videzu in ohra­njanju kulturne krajine, preprecujejo zarašcanje, varujejo okolje, omogocajo zaposlitev na podeželju in nenazadnje zagotavljajo prehransko varnost države. Pojem prehranske varnosti je vedno bolj aktualna tema na vseh podrocjih našega življenja. Osnovni princip prehranske var­nosti pomeni zagotovitev zadostne kolici­ne hrane glede na rastoce število prebival­cev. Po drugi strani pa prehranska varnost postaja vse pomembnejša zaradi spoznanj o negativnih okoljskih ucinkih velikih in dolgih transportov hrane, zaradi možnosti potvorb izvora hrane in skoraj vsakodnev­nih »prehranskih afer«. Za Slovenijo je znacilen velik delež obmocij, ki so pod posebnim režimom upravljanja z vidika varovanja okolja, kar seveda vpliva tudi na kmetovanje. Razvojne možnosti slovenskega kmetij­stva so poleg tega odvisne tudi od razmer na evropskem in svetovnih trgih. S krizo povzrocena manjša kupna moc prebival­stva se odraža tudi v cenah kmetijskih pro­izvodov in s tem v dohodku kmetovalcev. Liberalizacija kmetijskih trgov je dejstvo, ki ga moramo hoceš-noceš sprejeti. Povecevanje konkurencne sposobnosti kmetijskih gospodarstev in zagotovitev sta­bilnega prihodka kmetij sta vecen izziv na­cionalne kmetijske politike. Na razvoj kme­tijstva vplivajo tudi podnebne spremembe, zato je za kmetijsko politiko velik izziv najti ravnotežje med prilagajanjem le-tem in zagotavljanjem zadostne kolicine hrane ter energetskih surovin in zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov. Naravne ujme so vse pogostejše, in to predstavlja izziv obvla­dovanju tveganj v kmetijstvu. Slovenska kmetijska politika sledi vecna­menskosti kmetijstva in podpira trajnostni razvoj le-tega. Primarna naloga trajnostnega kmetijstva je proizvodnja varne in kakovostne hrane. Pomembna je cim boljša lokalna samo­oskrba (oskrba prebivalstva s hrano, pri­delano v neposrednem okolju). Kmetijstvo s svojo proizvodnjo hrane prispeva tudi k drugim dobrinam, ki pa nimajo cene: ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije, varovanje kmetijskih zemljišc, ohranitev biotske raznovrstnosti in tipicne kulturne krajine. Pomembno je, da se vsi prebivalci podeže­lja zavedamo pomena kmetijstva v smislu pridelave zdrave hrane in zagotavljanja obdelanosti površin, ohranjanja kulturne krajine in skrbi za naravne vire in ohranja­nje okolja. Z medsebojnim spoštovanjem je možno kakovostno sobivanje vseh pre­bivalcev podeželja. Mojca Vavken, kmetijska svetovalka KGZS - Zavod Ljubljana OBVESTILO KMETOM Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja poziva kmete, da preverijo in po potrebi uredijo GERKe v Registru kmetijskih gospodarstev (RKG). Ker bo RKG predvidoma prve tedne v ja­nuarju 2019 zaprt, pozivajo, da GERKe uredite že zdaj, in sicer na Upravni enoti, vsaj en dan pred oddajo zbirne vloge. Agencija poziva nosilce kmetijskih gospo­darstev, ki imajo zaradi zmanjšanja površin odvecne placilne pravice, da jih ponudijo v oddajo ali prodajo. Tiste nosilce KMG, ki po­trebujejo dodatne placilne pravice, pa poziva, da jih poišcejo v svojem okolju ali na trgu. Rok za prenos placilnih pravic je 28. februar. Do tega datuma prenesene pravice bo mogoce uveljavljati že v letu 2019, pre­nesene po tem datumu pa šele v l. 2020. Vlogo je treba oddati elektronsko in, pod­pisano z stani prenosnika in prevzemnika pravic, poslati kot priporoceno pošiljko na Agencijo za kmetijske trge. V januarju je treba oddati OBRACUN PAVŠALNEGA NADOMESTILA ZA LETO 2018. Vsi, ki ste imetniki dovoljenja za pavšalno nado­mestilo, ste dolžni oddati porocilo v casu od 2. 1. do 31. 1. V letu 2018 ste prejeli DOVOLJENJE, ki velja do preklica pod pogojem, da vsako leto januarja oddate porocilo. Le-tega morate oddati, tudi ce niste v letu 2018 nicesar prodajali (vred­nost =0,00). Za vse podrobnejše informacije smo na voljo na sedežih izpostave Kmetijske svetovalne službe Logatec. Mojca Vavken Kmetijska svetovalka AKTUALNO BERTO MENARD V NOVEM MANDATU NAD PROSTORSKO STISKO IN V NOVI NARODNI DOM V novembru je Berto Menard na­sto­pil svoj tretji župan­ski mandat v Obcini Logatec. Volivke in volivci so mu na lokalnih vo­litvah vnovic, in to v zelo visokem od­stotku, izkazali zaupanje. Župan ob­ljublja, da bo v tem mandatu med drugim uredil prostorsko stisko v šolah in vrtcih, zacela se bo gradnja Naro­dnega doma, športnih objektov, izvedba protipoplavnih rešitev in nadaljeva­la modernizacija infrastrukture. »Kot sem zapisal v svojem programu, pa bo vse to potekalo v duhu krepitve obcanov in izboljševanju pogojev za življenje v naši obcini,« je v pogovoru za Logaške novice dodal župan. Cemu pripisujete tako izrazit uspeh na lokalnih volitvah? Vsem obcankam in obcanom hvala, da so šli na volitve in svojo voljo izkazali na vo­lilnem listicu. Vesel sem rezultata, tako tudi moja ekipa Neodvisna lista Berto Menard. Ljudje so opazili pozitivne spremembe, predvsem pa medsebojni odnos in poslu­šanje drug drugega ter reševanje težav in zagat skozi pogovor in stroko. Tudi obcinski svetniki, vsaj vecina, so bili konstruktivni, seje so potekale dokaj mirno in tudi rezul­tati so vidni kljub temu, da jih v predvolil­nem casu nismo posebej poudarjali. Oba mandata sem bil prisoten na skoraj vseh pri­reditvah in obcnih zborih društev. Povsod sem ustvarjal pozitivno vzdušje, se pogo­varjal z ljudmi in skupaj z njimi rešil mar­sikatero osebno stisko. Ljudje vidijo, slišijo in cutijo, da sem njihov. Kako ocenjujete volilno kampanjo pred letošnjimi lokalnimi volitvami? Kljub nekaterim neresnicam ali nevednos­ti, predvsem o pridobivanju EU sred­stev, in šolski stiski, ki je sicer resnicna, a jo rešujemo, je bila volilna kampanja dokaj mirna. Ob prejšnjih lokalnih volitvah ste dejali, da vec kot dva mandata ne boste kandidirali. Kaj vas je napeljalo, da ste si premislili? Res je, obicajno sem bil na vseh voljenih mestih dva mandata, tako v KS Naklo, UO Obrtno-podjetniške zbornice Slo­venije, predsednik OZ Logatec, pred­sednik sekcije hladilnicarjev Slovenije. Na županskem mestu sem imel v prvem mandatu v omarah toliko okostnjakov (Petrol, ceste v Zapolju, komunalni pri­spevki, preprojektiranje CN in skozi to lovljenje kohezijskih sredstev za rep), da je zmanjkalo casa za uresnicevanje vec ciljev iz prvega mandata. Tako je vec kot polovica le-tega minila v reševanju prete­klih zadev, kar pomeni, da sem dejansko zakljucil en mandat in še malo. Ali dejstvo, da ste sami podjetnik, pri­pomore k uspešnemu vodenju obcine? Je mogoce potegniti vzporednice med vodenjem obcine in podjetja? Podjetniške izkušnje pridejo prav pri raz­po­laganju in razporejanju financnih sredstev, pripravi proracuna in tudi vodenju projek­tov. Z zaposlenimi sem uspel navezati so­delovanje, smo na isti valovni dolžini, z njihovo strokovnostjo pa uspešno uresni­cujemo projekte in ustvarjamo višjo kva­liteto življenja v naši obcini. Razlika med podjetjem in obcino je predvsem v tem, da mora podjetje ustvariti dobicek, ga pra­vicno razdeliti, obcina pa mora s svojimi pridobljenimi sredstvi skrbeti za družbe­ne dejavnosti, obcinsko infrastrukturo … skratka, skrbeti za kvalitetno življenje obcanov. Kaj štejete v preteklem mandatu za svoj najvecji dosežek? Prekinil sem prakso lobistov in raznih »svetovalcev«. Na obcini dela potekajo strokovno in vestno v prid obcanom na podlagi veljavnih zakonov. Kdaj si lahko v Logatcu obetamo nov Narodni dom in kako dalec je projekt? Za Narodni dom imamo gradbeno dovo­ljenje, veliko energije in podporo obcanov. Z gradnjo bomo zaceli leta 2020. Povezovalna cesta med obema indu­strijskima conama je logaška rak rana. Gradi se že leta.. Kje trenutno smo? Povezovalna cesta je potrebna, o njej se razmišlja nekaj let. Smo pred pridobitvi­jo gradbenega dovoljenja do Stare ceste. Nekaj je težav pri pridobitvi zemljišc, a pocasi nam bo uspelo. Veckrat so bila raz­pisana sredstva, a dokler nimamo gradbe­nega dovoljenja, ne gre. Na tej povezoval­ni cesti intenzivno delamo in bomo uspeli. Logatec sicer velja za gospodarsko uspešno obcino. Kaj lahko še storite za gospodarski razvoj? Tri desetletja so, odkar smo na Obrtni zbornici in kasneje z Obrtno zadrugo Notranjka nacrtovali razvoj podjetništva. Uspeli smo kljub velikemu nasprotovanju posameznikov. Logatec ima kljub stecaju giganta KLI zelo majhen odstotek brez­poselnih. Obe coni in tudi obrati po vsej obcini so prevzeli naše delavce vseh pok­licev. Izobraženih primanjkuje, a vsak, ki je zdrav in ima željo po zaposlitvi, jo dobi. Za še boljši razvoj moramo poskrbeti za dobro pocutje vseh obcanov, vzpostavi­ti podjetniško poslovno urejeno okolje in uciti mlade, da sta znanje in pridnost pred­pogoja za kvalitetno življenje. Po postojnskem vzoru naj bi tudi v Logatcu dobili sodoben gasilsko-reše­valni center, saj tudi naši gasilci pos­redujejo pri številnih nesrecah, pa tudi sicer ima gasilstvo na Logaškem dol­goletno tradicijo. Katere lokacije so v igri? Logaška obcina je res bogata z gasilsko tradicijo. Naša geostrateška lega, bližina avtoceste in železnice, industrijske cone ter obrati na podeželju in poplavna obmocja zahtevajo dobro gasilsko službo. Iz tega razloga ima PGD Dolenji Logatec koncesijo za pomoc na avtocesti. Staro vodstvo PGD Dol. Logatec je želelo lo­kacijo v trikotniku proti Mercatorju, z novim pa išcemo še kakšno drugo. O Centru za reševanje resno razmišljamo in v kakih desetih letih bi morali priti do njega. Kako boste reševali vse bolj pereco pro­storsko stisko v šolah in vrtcih, zlasti na OŠ 8 talcev? Logatec ima vsako leto od 180 do 200 rojstev. To je veselje, obcina se razvija in nacrtuje rešitev. Kar zadeva OŠ 8 talcev, delamo na štirih projektih. Prvi je že izve­deno projektiranje dveh razredov na plo­šcadi med starim in novim delom, drugi, postavitev dodatnih razredov na parkiri­šcu nasproti športne dvorane, tretji, po­stavitev dislocirane enote na zemljišcu v bližnji okolici, cetrti, zacasna postavitev kontejnerske izvedbe novih ucilnic na eni izmed zadnjih dveh lokacij. Izjemne naravne danosti Logatca omo­gocajo številne športne aktivnosti. Obcina je v zadnjih dveh letih kupila bazen in športno dvorano. Se je to iz­kazalo kot dobra naložba? Kdaj se bo lotila še urejanja športnega parka na Sekirici? Za vecino obcanov, ki si želijo napredka, je bila to dobra poteza. Logatec ne sme vec izgubljati, ampak mora napredova­ti na vseh podrocjih. To si ljudje zaslu­žijo, saj so v preteklosti veliko vlagali, mnogi posamezniki so sejali, danes pa žanjejo. Kvaliteta življenja se je še poveca­la. Z veseljem ugotavljamo, da vedno vec naših obcanov ve in skrbi za »zdrav duh v zdravem telesu«. Vsekakor pa naložb v zdravje in aktivnost obcanov ni mogoce meriti le v neposrednih financnih ucinkih, pac pa so ucinki posredni (manj bolniš­kih, manj korišcenja zdravstvenih storitev, boljše pocutje obcanov itd.) in veliko­krat neprecenljivi. V sodelovanju z zdravstve­nim domom, šolami, vrtci, društvi in posamezniki so naše športne prostor­ske zmogljivosti polne in upravicujejo naložbo. S Prostorskim planom, ki smo ga pridobili, lahko zacnemo urejati del Se­kirice. Projektanti nam rišejo nogometno igrišce z atletsko stezo in pripadajocimi objekti. Po pridobitvi gradbenega dovolje­nja bomo pridobivali sredstva preko raz­pisov. Enako velja za športni park Kovk Rovte in vecnamenski poligon Hotedršica. V zimskem casu Logatcani pogreša­mo vlecnico. Stara je dotrajana – ali se lahko nadejamo nove? Mile zime in visoki standardi predpisov varnosti in delovanja naprav ne omogoca­jo rabe stare vlecnice. V prihodnje bomo z ureditvijo parka Sekirica in možnostjo po­vecanega zasneževanja pridobili primerno mobilno vlecno napravo za potrebe osnov smucanja in rekreacije. Kakšno je trenutno stanje v logaškem azilnem domu in kakšen je vaš pogled na morebitne nove begunske vale? Je Logatec pripravljen na prihod novih skupin beguncev? V logaškem azilnem domu je približno 30 prosilcev za azil, predvsem družine. Po zagotovilih vodstva azilnega doma naj v Logatcu ne bi spreminjali dogovor­jenih kvot. Logatec je v takih okvirih kot do sedaj pripravljen. Upam, da bodo ve­lesile uredile dostojno življenje in mir v deželah, od koder prihajajo begunci, ki išcejo prostor pod svobodnim soncem zase in predvsem za svoje otroke. Kako poteka sestava koalicije? Moje mnenje je, da naša obcina ne potre­buje delitve na koalicijo in opozicijo, saj bi morali vsi od ljudi izvoljeni delati v dobro obcanov, bo pa vse odvisno prav od iz­voljenih predstavnikov. Jaz in Neodvisna lista Berto Menard želimo sodelovati z vsemi, ki bodo vlekli voz zdravega življe­nja in napredka naše obcine naprej. Kaj bi Logatcanom ob zacetku mandata položili na srce? Želim, da vsi, od najmlajšega pa do poznih let cutijo družbeno odgovornost za skupno sobivanje. Da so aktivni, skrbijo za red in cisto okolje ter opozarjajo na napake, dajejo predloge in rešitve tako kot naš 105-letni Miha Jeršic, ki si pri tako visoki starosti še vedno želi življenja. Skupaj zmoremo vse. Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Godina AKTUALNO AKTUALNO AKTUALNO ANDREJ GOSAR – IZUMITELJ SOCIALNE DRŽAVE Gosarjev vecer, sedmi po vrsti, nam je pomagal razkrivati ve­licino in izjemno clovekoljubno noto Gosarjeve socialne misli Vabilo na 7. Gosarjev vecer je bilo opre­mljeno s povednim citatom dr. Sreca Dragoša s Fakultete za socialno delo Uni­verze v Ljubljani: »Po Gosarju je temelj­na naloga socialne politike v netržni re­distribuciji dobrin, z namenom zašcite najšibkejših, kar je mogoce le v razme­rah, ko ima socialna politika v prepletu z gospodarsko in splošno državno politiko isti cilj – blaginja vseh, ne pa zgolj neka­terih (slojev oz. kategorij). Pogoj takšnih razmer pa je, da so naštete politike ena­kovredne, profesionalizirane in neodvi­sne od konkurencnih politicnih blokov oz. strank. Nic od tega še nismo dosegli.« Kako iskrena ugotovitev sodobnega ra­ziskovalca Gosarjevih socialnih prizade­vanj! Pa, žal, ne vabilo ne zgovoren citat nista uspela vzbuditi vecjega zanimanja v Logatcu – ne pri gospodarstvenikih, ne pri delavstvu, ne pri sindikalistih, še najmanj pa pri šolnikih, da bi zvedeli, kako po­membnega moža so porodila logaška tla in kako velika škoda je, da Gosarjevim pri­zadevanjem za socialno politiko in social­no državo nista hoteli prisluhniti ne leva ne desna politicna preteklost pri nas, ne prej v Jugoslaviji (pred – in poaprilski) in ne poslej v Sloveniji. Ja, mili moji ucitelji, kdo pa bo ucence seznanil s tem, kdo da je ta velikan, ta gospod, ki mu je posvecen doprsni kip (sicer edini v Sloveniji!!!) na­sproti farne cerkve v Dolenjem Logatcu, koder se trume ucencev pehajo iz dneva v dan? Se je pa na novo izvoljeni župan Berto Menard uvodoma zahvalil vsem, ki se v naši obcini ubadajo z odkrivanjem in uveljavljanjem spomina na dr. Andreja Gosarja, in še posebej dr. Srecu Dragošu, ki nam je ponudil priložnost za pogloblje­no spoznavanje Gosarjeve socialne politi­ke. Dr. Sreco Dragoš sodi v mlajšo generacijo znanstvenikov, vendar se je z vso resnobno doslednostjo lotil preucevanja Gosarjeve­ga fenomena, ki so ga pri nas že sodobniki odrivali v kot, nato pa so ga »osvobodite­lji« pol stoletja po vojni zavili v neprodu­šen molk. Da je predavatelj Dragoš lahko izrisal Gosarjeve ideje o socialni družbi, je najprej predstavil zgodovinski okvir, v katerem je pomenljivo vlogo odigral Janez Evangelist Krek (1865-1917) s svojim So­cializmom (1901) v zacetku 20. stoletja. Gosar pa je šel še dlje: Kot izumitelj so­cialne politike je ustvaril koncept delova­nja le-te in posledicno socialne države, ki je bila najbliže skandinavskim državam. Pravicnost, ki je temelj socialne politi­ke, lahko omogoci sistem – država, ki mora uveljavljati eksistencno pravo pred lastninskim. Kljub ostremu polemicnemu nasprotovanju ekstremne levice in desnice je v svojih delih vzpostavil princip samou­pravljanja, razrednega boja, parlamentar­ne demokracije s tržnim gospodarstvom. Edvard Kardelj je povzel Gosarjevo idejo samoupravljanja v birokratsko popaceni razlicici šele leta 1977, ne da bi avtorja – Gosarja, ki je izumil socialno politiko in samoupravljanje, vsaj omenil. Dr. Dragoš je po tehtnih razlagah vred­nosti dela z menjalno pravicnostjo sklenil svoje predavanje z nazorno predstavitvijo Gosarjeve utemeljitve pravicne place, ki jo prikazuje spodnji graf. Socialna pravicnost je v povojnem revo­lucionarnem socializmu dišala bolj po le­porecju kot po socialni pravicnosti. Gosar pa je bil preprican, da mora socialna pra­vicnost iz vrednosti dela zagotoviti realne stroške preživetja. Skratka, uveljaviti je želel prežemanje ekonomskega in soci­alnega sistema, kjer naj ima pomembno uravnavajoco vlogo socialna država. Doslej pa smo še dalec od Gosarjeve soci­alne pravicnosti in njegove socialne etike. Marcel Štefancic Graf: dr. Sreco Dragoš AKTUALNO RAST MLADOSTI IZ KORENIN MODROSTI- ROVTE 2018 November je mesec, ko se dnevi z veliko hitrostjo krajšajo, marsi­koga se loteva turobnost. Tega pa ne bi mogli reci za tiste, ki v temoti dneva še vedno prižigajo luci – luci upanja. Prvo novembrsko nedeljo so tako udeleženci in nastopajoci na 23. Karitasovem koncertu v Rovtah zagoto­vo prižgali veliko svetlih zvezdic v oceh tistih, ki jim je življenje obrnilo hrbet. Polna dvorana je lahko uživala v pestrosti nastopajocih, saj je bilo med njimi veliko pevcev, instrumentalistov, ansamblov in tudi najmlajši so z zanimivo sencno igrico uprizorili všecno predstavo o tem, da ima tudi drevo srce. Med gosti so bili predsednik Škofijske karitas Ljubljana Marko Cižman, ki je v svojem nago­voru poudaril zelo zanimivo prispodobo stola kot simbola hvaležnosti. Hvaležni moramo biti na štiri strani, kot ima stol štiri noge: Bogu, ki nam daje moc, iz katere crpamo, sebi, ker smo razvili talente, soljudem, brez katerih ne moremo živeti, cetrta noga pa nas spodbuja, da znamo hvaležnost pokazati in vracati. Župan Obcine Logatec Berto Menard je v pozdravnem govoru kot zgovoren primer povezanosti starosti in mladosti omenil Miho Jeršica, ki so ga ob njegovem 105. rojstnem dnevu obiskali malcki iz vrtca. Z besedo in pesmijo so razpoloženje v dvorani na najvišjo raven dvignili ansam­bli Marcela IN, Tik Tak, kjer harmoniko igra naš rovtarski virtuoz Miha Arhar, ljudski godci iz Bevk, cerkveni pevski zbor Rovte, vokalist Alen Vogrinc iz Ko­cevske Reke, zanimiv domaci sestav z imenom Brd Street Boys, Franc Gorza in njegova hci Bogdana iz daljnega Prekmur­ja ter prijetni povezovalki programa Ana in Maja. Dogajanje je spremljal tudi dosedanji tajnik rovtarske Karitas Ronko Kavcic, ki je v poletnih mesecih moral zaradi zdravja kar nekaj casa preležati v bolnišnici. Kljub temu je zavzeto sodeloval pri pripravi kon­certa in v njegovih oceh je bilo videti, da je srecen in vesel, da je pod streho še en do­brodelni koncert. Pomoc bo zagotovo dobil, saj pridnih sodelavcev ne manjka. Lahko bi povezali letošnje geslo prav s tem, da iz korenin modrosti raste mladost in ce so ko­renine trdne, lahko tudi rastlina kljubuje ne­vihtam in viharjem, ki jo vcasih zajamejo. Tudi tokrat se je s prispevki poleg nasto­pajocih odzvalo veliko podjetij in posame­znikov, ki jim je mar za socloveka. Tudi ce sta to le dva novcica, kot je lepo zapel letošnji gost Alen. V prijetnem pogovo­ru in srecanju po koncertu je minila lepa nedelja, ki je prižgala luc v domovih, a naj­vecje je tista, ki gori v srcih dobrotnikov. Vidimo se naslednje leto, kajne Ronko? Besedilo in foto: Metka Bogataj OB DNEVU SPOMINA NA ŽRTVE PROMETNIH NESREC: TRAGEDIJE NA CESTAH SO NEPOTREBNE Svetovni dan spomina na žrtve pro­metnih nesrec v številnih državah z vseh celin obeležujemo vsako tretjo nedeljo v novembru. Ta dan je namenjen spominu na milijone mrtvih in poškodo­vanih v prometnih nesrecah, na njihove družine in skupnosti in je obenem poklon vsem reševalnim ekipam, policiji in zdra­vstvenim delavcem, ki se vsakodnevno srecujejo s travmaticnimi posledicami umrlih in poškodovanih. Nobena žrtev na cesti ni potrebna. Da smo uspeli, bomo lahko rekli, ko ne bo vec nobene tragedije na cestah. Vsi se moramo truditi za njihovo zmanjšanje in se spomi­njati tistih, ki jim je cesta vzela sreco ali celo življenje. Dan spomina na žrtve prometnih nesrec so 16. novembra obeležili clani Združe­nja šoferjev in avtomehanikov Logatec, Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu Logatec in župan Berto Menard. Besedilo in foto: David Cuk AKTUALNO SMUCARSKI SEJEM V LOGATCU Z VSE PESTREJŠO PONUDBO Zadnjo novembrsko soboto, nekaj dni po tem, ko smo bili deležni letošnje prve snežne pošiljke, je v telovadnici Osnovne šole 8 talcev Logatec potekal tradicionalni smu­carski sejem. Vrata je odprl že v petek zvecer, ko so organizatorji, Združenje uciteljev in trenerjev smucanja Logatec, v komisijsko prodajo sprejemali rablje­no smucarsko opremo. Duša tega sejma in njegov pobudnik Uroš Šemrov, predsednik logaškega združenja uciteljev in trenerjev smucanja, je letošnjo ponudbo ocenil kot zelo pestro, odlicen pa je bil tudi obisk, saj je sejem po sogovor­nikovih besedah obiskalo okoli 700 ljudi, vecinoma Logatcanov. »Letošnja ponudba je presegla lansko, najvec je bilo otroških smuci in smucarskih cevljev,« pravi. Za prihodnje leto že kujejo nove ideje, ki jih bodo strnili na sestanku po sejmu. Ljudje imajo po Uroševem mnenju vse manj pred­sodkov do nakupa rabljene opreme, saj spo­znavajo, da jo otroci v letu dni prerasejo in se novo splaca kupovati šele pozneje. Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen LOGAŠKI GASILSKI VETERANI OBISKALI POSTOJNO IN PIVKO Komisija za delo z gasilskimi veterani pri Gasilski zvezi Logatec je letos prvic orga­nizirala izlet za gasilske veteranke in ve­terane. V lepem vremenu smo se prvi ok­tobrski petek odpeljali z avtobusom proti Postojni, kjer smo si ogledali novi Gasil­sko-reševalni center, potem pa nadaljeva­li pot proti Pivki, na ogled Parka vojaške zgodovine. Po okrepcilu v kantini smo se v popoldanskem casu veselih obrazov vracali proti domu. Anton Cuk, predsednik Komisije za veterane pri GZ Logatec Spoštovane Logatcanke, spoštovani Logatcani! Obvešcamo, da smo za vas prisotni na naslovu Notranjska cesta 14 v Logatcu, kjer vam nudimo storitve na podrocju posredovanja v prometu z nepremicninami in tudi druge storitve, ki so povezane z nepremicninami. Dosegljivi smo na telefon 051 311 411 ali na e-mail info@sardinepremicine.si. V mesecu decembru pa vam želimo lepe ter blagoslovljene praznike in vse dobro v letu 2019! Ekipa Šardi&Co. nepremicnine d.o.o. V SREDIŠCU »D'NARJE PA IMAJO, SE VE, DA NAR RAJI.« Tako je zapisano v starih bukvah o kolednikih, ki so v Hotedršici v 19. stoletju godli na »oprekelj, klenet in škant«, peli pa niso. In glej ga no, tudi danes vedno bolj velja, da je naj­lažje obdariti s kuverto, v kateri so novci. Koledniki, vaški fantje, so od božica do sv. treh kraljev hodili po vasi, igrali in peli tudi tole pesem: »Pametno, pametno, ta dan si nažgan. Daj mi kaj, daj mi kaj, ce si kristjan. Košcek potice, krajcar al' dva. Oce v nebesih naj žegen ti da.« Zdaj pa k »trem dobrim možem«, Miklavžu, dedku Mrazu in Božicku. Prvi od njih je ime dobil po svetniku, škofu sv. Miklavžu (Nikolaj), ki je bil znan po svoji radodarnosti (danes bi rekli dobro­delnosti), saj je razdal tudi svoje premo­ženje, god pa je imel 6. grudna. Zato na ta dan Miklavž prihaja v spremstvu parkelj­nov in angelov, slednji mu pomagajo pri raznosu daril. Najveckrat so delili suho sadje, rožice, redkeje pomarance, pa tudi igrace. Da so jih imeli starši kje kupiti, so že v 19. stoletju prirejali Miklavžev sejem, tudi v Dolenjem Logatcu. Navada je bila tudi, da so otroci na list papirja, ki so ga pustili na dogovorjenem mestu, napisali svoje želje. Obicajno je Miklavž prinesel kaj koristnega; ker je bilo vcasih pri nas veliko snega, so bile pogosto darilo sani ali smucke. Po drugi svetovni vojni je do osamosvoji­tve države prinašal darove v krogu družine, parklji pa so razgrajali tudi v tistem casu. Po letu 1990 so zopet zaceli obujati Miklavže­ve sprevode, miklavževanja. Z okrasjem in darovi ovešeno, s svecami okrašeno božicno drevo se pojavlja v 18. stoletju v Nemciji, pozneje tudi v sloven­skih mestih, kmecki živelj ga je spoznal šele po I. sv. vojni. Pri nas so praznova­li le Jezusovo rojstvo, zvecer je bila pol­nocnica, zjutraj pa so ponekod otroci na božicni dan prejeli tudi darila. Tako kot Miklavž sta se tudi Božicek in praznova­nje Božica po drugi svetovni vojni umak­nila »v ilegalo«, da bi se v vsem razkošju, ki ga pozna zahodni svet, zopet pojavila po osamosvojitvi. Po drugi svetovni vojni je Jugoslavija pri­stala v vzhodnem bloku, novoletna jelka je nadomestila božicno drevo, darove pa je prinašal dedek Mraz. Za razliko od Sovjetske zveze, kamor je dedek Mraz prihajal s severa, se je pri nas s sankami pripeljal s Triglava, na glavi pa je pravi­loma imel kucmo – polharico. Otroci so prepevali tole: »Siva kucma, bela brada, prišel je med nas, dobri, stari dedek Mraz.« Darila je nosil po temeljnih or­ganizacijah združenega dela ali v izobra­ževalnih in drugih ustanovah. Najprej je bila kratka igrica, gledališka predstava, potem pa je prišlo na vrsto obdarovanje otrok. Ponekod so bila darila enotna, po­gojena s starostjo otroka; vedno pa so bila odvisna od financnega stanja tako OZD, kot v njej zaposlenega. Ta nacin obdaro­vanja se je po podjetjih obdržal do dana­šnjih dni. Morda namesto zakljucka, kaj pravi o ob­darovanju kraljica Elizabeta: »Darilo mora biti smešno, zabavno in cim cenejše.« Besedilo in foto: Brane Pevec V SREDIŠCU KAJ JE MIKLAVŽ NOSIL NEKOC? Tradicija decembrskih obdarovanj se je skozi cas mocno spreminja­la. Tudi želje obdarovancev so bile nekoc povsem drugacne, predvsem pa veliko skromnejše kot danes. Povpra­šali smo nekaj naših starejših obcank in obcanov kot tudi nekatere šolarje … Pre­sodite sami. Viktor Trcek, 73 let, Rovte Darila smo prejemali samo za Miklavža, bila so zelo skromna in doma narejena: doma speceni piškoti, suho sadje (hruške, cešplje, krhlji), sveža jabolka, na vrhu peharja pa je skoraj vsakega pricakala še šiba. Ivanka, 80 let, Vrh Svetih Treh Kraljev Darila smo dobili za god in Miklavža, roj­stnega dneva pa sploh nismo praznova­li. Dobili smo šolske potrebšcine, kakšen bonbon, piškote, predvsem pa orehe in suho sadje. Tomaž Jenko, 66 let, Logatec Jaz sem v svojih mladih letih dobil samo rožice, tu pa tam kakšno pomaranco, a nikoli igrac. Almira Jenko, 64 let, Logatec Ko sem bila majhna, sem na Miklavžev vecer dobila le orehe in kakšno mandarino. Helena Lukan, 76 let, Logatec Dobili smo le rožice. Silvestra Gole, 80 let, Rovte Najveckrat smo dobili rožice. Veronika Marolt, 88 let, Logatec Dobili smo le rožice ali pa šibo, ce nismo bili pridni. … in želje današnjih otrok? Smo v dobi, ko so dobri decembrski možje kar nekako izgubili svojo vlogo. Slednjo namrec vse prepogosto že kar skozi vse leto prevzemajo starši in otroke zasipajo z vsem, kar je bilo še nedolgo nazaj le pobožna želja. Ne dovolijo vec, da bi si otroci kaj za­želeli, saj je želja, še preden je izrecena, že izpolnjena. Kot bi znali brati misli svojih malih nadebudnežev. Ce je še pred nekaj leti veljalo, da lego kocke, pa avtomobilcke, puncke, medvedke in podobne stvari nosijo dobri možje, zdaj to ne drži vec. A vseeno so še starši, ki dovolijo otrokom zapisati in izreci želje. Tako je Miklavž že odnesel pisma in zacel polniti svoj koš z želenimi darili. Kaj si torej želijo naši mali otrocaji? Prvošolcki so dejali takole: Deklice skoraj vse želijo ZTRINGZ. Ce še ne veste, to je vrvica za prstne igre. Zanimivo, to je darilce, ki stane le nekaj evrov. Veseli smo lahko, da še obstajajo take male želje. Pa še poucno je, pravijo strokovnjaki. Nekaj jih je želelo tudi knjige. Kako lepe želje! Decki so bolj tehnicni tipi in bi radi kakšen avto, morda z daljincem, pa kocke. Veseli pa dejstvo, da od množice vprašanih je le eden želel tablico (tisto racunalniško). Lepo je zapisati take želje, saj vsaj pri nas na podeželju otroci znajo še ceniti tudi majhno darilo, ki ni nujno drago, le da ga prinese sveti Miklavž ali kateri drug dobri decembrski mož. Metka Bogataj PRIHAJAJO DOBRI MOŽJE Prišel je veseli december in z njim tudi dobri možje, ki se jih najbolj razveselijo otroci, saj jim prinese­jo darila. V obrtni zbornici Logatec veliko poudarka namenjajo družabnim dogodkom, ki pove­zujejo njihove clane in eden takih je tudi vsakoletni obisk dedka Mraza oziroma dobrih mož. Prireditev je letos potekala 13. decembra in je bila namenjena otrokom ter vnuckom clanov zbornice in njihovih zapo­slenih. Udeležilo se je je okrog 200 otrok, ki so si poleg obiska Miklavža, Božicka in dedka Mraza ogledali tudi kratko predsta­vo s poucno vsebino. Že tretje leto zapored pa Center za soci­alno delo Logatec in Zavod 364 iz Lju­bljane izvajata projekt Božicek za en dan, v katerem lahko sodelujete vsi, ki bi radi nekomu polepšali božic. Projekt poteka tako, da Zavod 364 posreduje nekatere podatke o otroku (starost, potrebe, želje, ne osebnih podatkov) tistim dobrim ljudem, ki so pripravljeni za te otroke kupiti darilo, nato pa darila zberejo in dostavijo v Centre za socialno delo, ki organizirajo obdaro­vanja. Prireditev Božicek za en dan bo v Logatcu potekala 20. decembra, obdaro­vanih pa bo 170 otrok. Vstop na prireditev bo možen samo z vabilom, posredovanim s strani Centra za socialno delo Logatec. Nina Jerina V SREDIŠCU DARILA BREZ ODPADKOV Konec oktobra so v Hiši sadeži družbe Logatec pripravili de­lavnico na temo daril brez od­padkov. Slišali smo veliko idej, izdelali pa smo tudi kopalne krogle. December je cas obdarovanj in srecanj. Kolicina daril se odraža v smetnjakih, ki so januarja polni s kupckom. V nabiralni­kih se že najdejo katalogi daril, lahko pa letos izberete drugacno darilo. Tako, ki za sabo pusti manj ali celo nic smeti. Govori­mo o t. i. “zero waste” darilih. Ce jih po­klonimo v embalaži za veckratno uporabo, toliko bolje (vrecka iz blaga, steklo, papir). Marsikatero darilo lahko izdelamo sami ali pa ga damo izdelati drugim, ce sami nimamo potrebnih spretnosti ali casa. Razglejmo se po logaški tržnici in našli bomo ogromno reci, ki so jih pridelali, predelali naši sokraja­ni in prijatelji iz bližnje okolice. Ce želimo podariti jestvine, pobrskajmo po shrambi ali poišcimo dobrote na tržnici. Po­darimo lahko vložnine, marmelade, med, piškote, caje, kavo lokalnega ponudnika, granolo, kompote, suho sadje, razlicna olja, likerje, žganja ... Domacemu jabolcnemu soku lahko dodamo recept za kuhano vino. Sami lahko izdelamo naravno kozmetiko (balzam za ustnice, krema za telo, kopalna sol, trdo milo, šampon za lase, kopalne krogle). Zašijemo lahko prijemalke za lonce, predpasnike, spletemo kape, roka­vice ali šal. Podarimo umetniške izdelke lokalnih ustvarjalcev (uhani, zapestnice). Darilo je lahko tudi vstopnica za koncert, gledališce, kino, sejem, festival ali ogled tekme … Pri tem se moramo zavedati, da takšna darila ponavadi kupujemo za dva. Dobra ideja je družinska vstopnica za muzej ali galerijo. Zanimiva so tudi do­življajska darila (adrenalinski park, sobe pobega, vožnja z barcico, živalski vrt ... ) Kot prispevek k uresnicitvi želja obdarovan­ca lahko izrocimo denar. Podarimo lahko bon za storitev (masaža, manikura ali turi­sticna namestitev pri izbranem ponudniku). Obdarovancu lahko poklonimo plesni tecaj, tecaj oblikovanja gline, plezanja ali peke. Za tiste, ki igrajo racunalniške igre, lahko opravimo nakup preko spleta. Morda si kdo želi letno narocnino za spletno izdajo revije, clanarino za knjižni­co ali fitnes, abonma za gledališce? Iz druge roke lahko kupimo pripomocke za “Zero Waste”, kot sta steklenicka za vodo ali loncek za kavo za veckratno uporabo. Ponudimo pa lahko tudi naš cas. Obda­rovanca peljemo na izlet v neznano ali na romanticno vecerjo, ponudimo varstvo otrok, pomoc pri beljenju stanovanja in podobno. Zelo veliko naredimo, ce poklo­nimo svojo pozornost. Z darili brez odpadkov podpiramo lokalno podjetništvo. Alenka Fink Foto: arhiv Hiše sadeži družbe Logatec KULTURA RAZSTAVA IN MONOGRAFIJA V TRAJEN SPOMIN LOGAŠKEMU SLIKARJU FRANCU MUSCU V Jožefovi galeriji Doma Marije in Marte v Logatcu so na vecer drugega novembrskega petka odprli posthumno razstavo, ki jo je prip­ravilo Društvo likovnikov Logatec, in predstavili monografijo Franca Musca, lani preminulega logaškega slikarja, ki bi letos praznoval 70 let. Njegova družina je pol leta vestno zbirala, urejala in arhivirala njegovo bogato za­pušcino, del le-te pa je oziroma je bilo predstavljene kar v treh likovnih galeri­jah v obcini in tudi v monografiji Franc Musec – med zemljo in oblaki. Kako priljubljen je bil Frenk, kot so ga imenovali, med svojimi sokrajani, je doka­zovala do zadnjega koticka polna Jožefova dvorana, ki se je poklonila spominu na sli­karja. Kot je povedal predsednik društva logaških likovnikov Janez Ovsec, je bil Musec njihov clan od vsega zacetka in še vec, bil je njegov steber napredka in de­lovanja. Med njegovimi motivi so pogoste pozabljene domacije, notranjska pokraji­na, vode … Poskušal se je v vseh tehnikah in ustvaril prek tisoc slikarskih del. »Frenk je živel s prvobitnim Logatcem, kar njegove slike tudi odsevajo,« je med drugim dejal logaški župan Berto Menard, likovna kriticarka in clanica uredniškega odbora monografije Ana­marija Stibilj Šajn, ki je vnovic ocarala s pronicljivim in »na iz ust« povedanim na­govorom, pa je dodala, da je Musec živel s slikarstvom z vso ljubeznijo. »Zapisal se je realizmu, ker je znal videti, ob­cutiti, se zavedati lepote stvarstva,« je dejala. Po njenih besedah je bil perfek­cionist, ki se zaveda pomena likovne sin­takse. »Njegovi zacetki kažejo, da se je nagibal k ekspresiji, potem pa ga je vse bolj zacela zanimati oblikovna in barvna dovršenost,« je dodala Stibilj-Šajnova, prepricana, da so Mušceve uravnotežene kompozicije dokaz njegove osebnostne uravnoteženosti. »Vse njegove stvarit­ve so dokument casa in prostora in tudi osebno obcutenje, sporocilo … « Kot je povedala Saša Musec Cuk, slikar­jeva hci, je bila presenecena nad odzivom Logatcanov na poziv k zbiranju ocetovih del. Po njenih besedah se je od februarja skoraj vsak dan oglasil kdo z novo sliko, ki jih je fotograf Andrej Korenc odlicno dokumentiral za monografijo, mnoge pa so svoje mesto našle tudi v razstavnih prostorih. Dejstvo je namrec, da le redke hiše, domacije … v Logatcu nimajo vsaj enega Mušcevega dela. Monografija pa je na voljo pri družini Musec in pri Društvu likovnikov Logatec. Brez dvoma gre za monografijo, ki je do­kument casa in življenja v Logatcu, in razstavo, ki razkriva in ohranja cudovi­to notranjsko pokrajino. Verjetno bo na slikah marsikdo prepoznal svojo domaco okolico in detajle, ki jih doslej morda sploh ni opazil. Razstavi v Stekleni galeriji in v Hiši sonca sta se do zakljucka redakcije decembrskih Logaških novic že zakljucili, v Jožefovi dvorani pa si izbor Mušcevih del lahko ogledate do konca leta (vsak dan med 8. in 12. ter med 15. in 19. uro). Blanka Markovic Kocen Foto: Marjan Verc KULTURA ZGODOVINSKO BOGASTVO GRADIŠCA VELIKE BUKVE ZASIJALO V KNJIŽNI OBLIKI Vojni muzej Logatec, ki je leta 2017 prejel najvišje obcinsko priznanje ob 20-letnici delovanja, je izdal novo knjigo o izjemnem zgodovinskem bogastvu Logatca. Nekateri najstarejši predmeti z Velikih bukev, kot se imenuje hrib nad Gornjim Logatcem, so zgodovinarjem znani že od 19. stoletja dalje, kljub temu pa gradišce ni bilo vrisano na zemljevidih poselitve Notranjske v bro­nasti in železni dobi. Od izida nove knjige takšno zanikanje izjemnega pomena te notranjske naselbine ne bo vec mogoce. Celo nasprotno – gradišce Velike bukve postaja s to predstavitvijo ena izmed zgodovinsko naj­bogatejših prazgodovinskih naselbin na naših tleh; zaklad velikih bronastih nožev s tega gradišca pa na Slovenskem nima primere. Slovenski in logaški javnosti je bil do zdaj iz Logatca znan le kipec Merkurja, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije, vendar ni znano, kje natancno so ga našli, le da nekje v okolici kraja. Na pomen Velikih bukev pa je s pred­meti opozarjal le Vojnozgodovinski zbornik, ki ga je izdajal Vojni muzej Logatec. Predmete z gradišca Velike bukve najdemo v Narodnem muzeju Slovenije in vec zbirkah, najvec prav v Vojnem muzeju Logatec. V novi knjigi so predstavljeni vsi predmeti, ki so bili dosegljivi. S tem na vec kot 600 barvnih fotografijah zasije zgodovina lo­gaškega gradišca tako, kot je za tako po­membno naselbino tudi prav. Živa voda omogocala naselitev Prvi dokazi o ljudeh na Velikih bukvah iz­virajo iz starejše kamene dobe, v mlajši kameni dobi je bila na hribu že naselbina. To je tudi razumljivo, saj jo je omogocala živa voda, ki hrib še danes obdaja na zahodni in južni strani. V bronasti dobi je bilo na Velikih bukvah gradišce, kot so bila znacil­na za tedanjo slovensko pokrajino. Vrhunec razvoja je doživelo v starejši in mlajši železni dobi. Po rimski zasedbi tega obmocja je nastala nova naselbina na ravnini ob vznožju hriba, pozneje še ena, ki jo je omogocala voda iz izvira na sedanji Cevici v današnjem Dolnjem Logatcu. Kljub temu pa življenje na Velikih bukvah ni zamrlo, toda šele arheo­loške raziskave bodo lahko dale odgovor, ali je tam ostala stalna naselbina ali le zatociš­ce, kamor so se prebivalci zatekali ob nevar­nostih. Na pobocju, ki pada proti Gornjemu Logatcu, je pozneje stal stari logaški grad, na drugi strani grebena, ki se nadaljuje proti Dolnjemu Logatcu, pa je dolina Krvavih jam. Po logaškem izrocilu je tam prišlo ob turškem napadu do pobijanja domacinov, od tod tudi njihovo ime. Med prvo svetovno vojno je imela avstrijska vojska na južnem pobocju hriba položaje ali stavbe, kot potrju­je italijanski letalski napad iz leta 1916. Med drugo svetovno vojno je bil na poti proti vrhu Velikih bukev ubit edini nemški vojak v Logatcu v vsej drugi svetovni vojni, in še tega je ustrelil italijanski stražar. Dragocene zbirke koncale v Italiji Vsa tisocletja življenja na Velikih bukvah so pustila svoje sledove. Žal se nam je naj­verjetneje ohranil le njihov manjši del. Kot je mogoce sklepati, so to vecinoma ostanki po izkopavanjih Ernsta in rodbine Windi­schgrätz iz bližnje Planine v drugi polovi­ci 19. stoletja. Ti so bogato arheološko in numizmaticno zbirko z vsem drugim, kar je bilo na gradu vrednega, med drugo sve­tovno vojno odnesli in skrili v fašisticno Italijo. Ni znano, kaj se je zgodilo z zbirko, v njej pa so morali biti z Velikih bukev predmeti, ki bi to gradišce v naših oceh postavili ob bok Vacam in Magdalenski gori. Ker je slovenska arheologija skle­pala, da so Velike bukve že izropane, ni prišlo do poznejših dodatnih arheoloških raziskav. Izraz ropanje so na Dunaju upo­rabili za pocetje vojvodinje Mecklenbur­ške, necakinje Ernsta Windischgrätza, tako ga lahko mirno uporabimo tudi za njegova izkopavanja. Teh predmetov Republika Slovenija ni nikoli zahtevala nazaj. Prvi je kot arheolog gradišce raziskoval in javnosti predstavil dr. Marko Frelih v okviru mladinskega raziskovalnega tabora leta 1988. Predmete iskalca Dimitrija Kebeta iz Ljubljane so leta 1996 predsta­vile z obsežnim clankom celo Sloven­ske novice. Prazgodovinsko loncenino je odkril izkop za cesto. Dolina Krvavih jam nosi sledove mnogih kopacev, ki že sto­letja išcejo skriti zaklad, o katerem pri­poveduje logaško izrocilo. Tako so se po logaških domacijah ohranili številni pred­meti, ki omogocajo oblikovanje predstav o Velikih bukvah kot bogati naselbini z nep­retrganim življenjem skozi tisocletja. Velike bukve z novo knjigo ob bok najpomembnejših gradišc v Sloveniji Najvecje zgodovinsko bogastvo z Velikih bukev predstavlja zaklad treh bronastih nožev, od katerih sta dva tako velika, da sta že pravi sablji. Najverjetneje sta bila pripomocek pri obrednih žrtvovanjih, lahko pa tudi statusni simbol. Cudovit je tudi srebrni kovanec, naš prvi denar. Izjemno redkost predstavlja na­licnik železne celade iz mlajše železne dobe, kot jih arheologija pozna z Dolenjske, in pravi mec tedanjega bojevnika. Zaradi v celoti ohra­njenih predmetov z drugih slovenskih gradišc pa lahko razumemo tudi pomen majhnih ostankov, ki so povezani z Velikimi bukvami. Zato si lahko predstavljamo, kakšno bogastvo so z gradišca odnesli prvi kopaci. Izgubljenega žal najverjetneje ne bo mogoce nikoli povrniti, toda tudi s tem, kar se je oh­ranilo, Velike bukve z novo knjigo vstopajo v krog najpomembnejših gradišc na Sloven­skem. Izid knjige je denarno podprla Obcina Logatec, uvodno besedo v knjigi je napisal župan Berto Menard. Trdo vezana knjiga velikega formata, katere avtor je Janez J. Švajncer, je v celoti barvna, ima 241 strani in vec kot 600 barvnih fotografij, na katerih so tako ohranjeni mnogi najstarejši predmeti iz zibelke Logatca – z gradišca Velike bukve. mag. Tanja Frank Naslovnica nove knjige Gradišce Velike bukve nad Logatcem KULTURA SPOMENIKI ŽRTVAM 1. SVETOVNE VOJNE NA LOGAŠKEM (1. DEL) ROVTE (NEDELJA, 5. NOVEMBER 1944) Na dvignjenem platoju tik ob go­stilni »Pri Rezki« (po domace »Menza«, kjer je bila od leta 1879 osnovna šola, 1943. pa je poslopje zasedla nemška vojska), nasproti poko­pališca in župnijske cerkve sv. Mihaela na eni strani in župnišca na drugi, stoji modernisticno zasnovana kapelica, s katero so se Rovtarji oddolžili spominu v prvi in drugi svetovni vojni padlim in pobitim iz župnije Rovte. V zastekljeni notranjšcini je na antepen­diju (plošca na sprednji strani oltarne mize, op. p.) menze (oltarna miza, prevze­to prek nem. Mensa .menza’ iz lat. mensa .miza’, op. p.) pravokotna kamnita plošca z vklesanimi imeni vseh žrtev (partiza­nov, vaških stražarjev, domobrancev in civilistov) vojne do novembra 1944, prav tako na kamniti plošci na levi in desni strani kipa Srca Marijinega. Po podatkih na plošcah je 69 žrtev prve svetovne vojne iz (takratne) fare Rovte: Rovte 37, Petko­vec 3, Praprotno Brdo 6, Žibrše (Rovtar­ske) 12 in Medvedje Brdo 11). Spominska kapelica je edinstvena - žrtve druge sve­tovne vojne iz domace fare so bile nave­dene ne glede na to, kateri vojaški strani so pripadale, kar kaže na kršcanski etos in pietetni odnos domacinov do vseh žrtev. (Kar je razumljivo, saj je ta tragedija v osnovi posledica vojne agresije fašisticne Italije in nacisticne Nemcije s prijateljski­ma Madžarsko in ustaško Nezavisno državo Hrvatsko na našo domovino.) Ka­pelico je zgradil stavbenik Jože Zupanc iz Logatca po nacrtih župnika Jožefa Kapusa ob 30-letnici zacetka prve svetovne vojne. V clanku Odkritje spomenika padlim v Rovtah v casopisu Slovenski dom (11. 11. 1944, letnik 9, številka 45, na str. 1 (slika) in na str. 3 je podroben opis slavnos­ti ob odkritju in blagoslovu spomenika v nedeljo popoldne, 5. novembra 1944. Spo­menik so odkrili rovtarski domobranci (44. ceta Slovenskega domobranstva), ki so tudi organizirali nabirko za kapelico. Bo­goslužje s slovesnostmi so vodili: domo­branski kurat nadporocnik Kunstelj Frane, logaški župnik g. Skubic in domaci župnik g. Zalokar. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FIYHHBC1/883bd­653-118e-46c4-901c-d8782c567a04/PDF Zanimivo, da v casopisu s poudarjenim slovenskim imenom pod sliko piše tudi v nemšcini: »Den Helden, die im vorigen und in diesem Kriege für das Vaterland ihr Leben gaben, wurde in Rovte am Sonntag, den 5. November ein Denkmal geweiht. — Junakom, ki so v prejšnji in sedanji vojni žrtvovali življenje za do­movino, so v Rovtah v nedeljo, 5. no­vembra, odkrili spomenik.« Podobno je tudi v glasilu Slovensko domobranstvo, 16. 11. 1944, leto 1, št. 8, str. 139 (stran je oznacena s svincnikom) z napisom ob slikah: »ODKRITJE SPOMENIKA V ROVTAH – Eröffnung einer Helden­gedenkstätte in Rovte«. Na spletni strani Župnije sv. Mihael Rovte je podatek, da je po vojni od Okrajnega ljudskega odbora prišla direktiva, da je treba kapelico po­rušiti. Rušenje naj bi opravil stavbenik Jože Zupanc, ki je kapelico l. 1944 tudi zgradil. Izgovoril se je, da nima delavcev, saj tedaj v Rovtah razen otrok in starck­ov res ni bilo moških. Sami odborniki pa se tudi niso lotili rušenja. Tako je kapeli­ca (zdaj imenovana tudi Spravna kapelica Matere božje žrtvam vseh vojn v župniji Rovte) ostala nedotaknjena. Natancen opis spominske kapelice je na spletni strani župnije Rovte in v knjigi Upravna enota Logatec (2014). Žal pri opisu na župnijski spletni strani manjka podatek o plošcah (na notranji levi in desni strani), dodanih leta 1993. Knjiga Upravna enota Logatec na str. 363 pa delno napacno zapiše: »Na stenah ob straneh kipa so pritrjene plošce z imeni padlih v obeh svetovnih vojnah; leta 1993 je bilo dodano ime žrtve osamosvo­jitvene vojne za Slovenijo leta 1991.« Pra­vilno: Plošci sta bili postavljeni leta 1993 z vsemi napisi 22 žrtev (samo medvojne in povojne žrtve druge svetovne vojne (nesrece s strelivom in eksplozivnimi telesi) in osamosvojitvene vojne (Moljk Miroslav 1971 – 1991)!), kar je razvi­dno iz podatka na koncu »desne« plošce. »POSTAVILI 1944« (se nanaša na prvotne plošce na sredini, op. p.), »DOPOLNILI 1993« (se nanaša na stranski plošci, op.p.) Vir: dLib.si: Slovensko domobranstvo http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1H2NY3Y3/9f3a6db3-6cc4-42c6-91eb-b0b960fd661c/PDF Gvido Komar (se nadaljuje) KULTURA SILVESTRSKA PREDSTAVA 50 ODTENKOV ŽENSKE – KOMEDIJA, KI RAZKRIVA "PRAVO" RESNICO O ŽENSKAH .Bi se radi pošteno nasmejali in zabavali? Pridite na komedijo kot je pri nas še ni bilo! Ženske so slabše voznice, neprestano govo­rijo in so popolnoma nerazumne, ko pride »tisti cas« v mesecu. Obožujejo cokolado, rdece vino in petje pod tušem. Ko se pokvari pralni stroj, takoj poklicejo strokovnjaka, za zamenjavo žarnice pa prosijo soseda ali svojega dragega. So vedno urejene in v koraku z modo, na zalogi pa imajo nešteto parov cevljev. Najraje na svetu cele dneve pospravljajo in kuhajo ter v mislih nacrtu­jejo svojo sanjsko poroko. PA KAJ ŠE!?!? Resnica o ženskah še nikoli ni bila tako zabavna kot v tej komediji. Barbi je v svoji komediji iskrena, ceprav pravi, da je vse laž! Šali se na lasten racun, brez dlake na jeziku ruši stereotipe in pove cisto vse: od njenih osnovnošolskih travm, tretje izgube nedolž­nosti in kako je, ko postaneš mama, do tega, zakaj bi morale vse ženske gledati nogomet! In kaj se pravzaprav dogaja v ženski glavi med PMS-om?!? Ženske bodo med predsta­vo uživale v vsakdanjih humornih prigodah, in se v kakšnem odtenku zagotovo tudi pre­poznale. Moški pa bodo po koncu predsta­ve (ko si obrišejo od solz mokre oci) koncno videli, da njihova boljša polovica le ni tako cudna, kot so vedno mislili!  Vir: www.barbisov.com Igra: Barbara Vidovic Ponedeljek, 31. decembra 2018, ob 19.00 Velika dvorana Narodnega doma Logatec Prodaja vstopnic po ceni 15 eur: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si. Org. in info.: Obcina Logatec, matjaz.martinsek@logatec.si https://www.barbisov.com/ Izvajalec: Talija gledališce KULTURA LITOŽELEZNA PITNIKA PRED PUPPISOVO HIŠO V GORNJEM LOGATCU IN PRI NEKDANJI KAPELICI SV. JOŽEFA V DOLNJEM LOGATCU (2. DEL) V tem smislu pravzaprav lažje ra­zumemo zelo odklonilno razpo­loženje nekaterih Logatcanov, med katerimi je bil tudi Franc Mihevc, pisec Spominov logaškega vedeža (1937), proti novogradnji: »Ko so se pod vodstvom župana Oblaka v letu 1928 izmislili nabaviti spomenik vojno padlim rojakom in so potem v letu 1928 postavili prednjo ono stavbo, ki je bolj podobna kacemu kozolcu kakor pa kaj tacemu, kar bi pristajalo za ta kraj in s tem se je lepa kapela popolnoma pokva­rila. Nic ni pomagalo komu ugovarjati, pa je bilo konec.« Pri litoželeznih predmetih, tako tistih umetniškega liva kot povsem funkcio­nalnih, je pomembna lastnost tudi kom­patibilnost. To pomeni, da je bil koncni izdelek lahko sestavljen v trgovini glede na kupcevo željo. Zato v katalogih livarn veckrat vidimo izdelke, ki se v doloce­nih segmentih povsem ujemajo s tistimi s terena, celota pa sicer ne. Tak je tudi gornje­logaški pitnik. Spodnji del je zelo podoben pitniku, ki je razstavljen v muzeju litega železa v mestu Longhiano (Museo Italia­no della Ghisa) v Italiji. Kot je zapisano v muzejski predstavitvi eksponata, gre za izdelek nemške livarne Bopp & Reuther v Mannheimu, model je bil oglaševan tudi v katalogu livarne. Tovrstni pitniki so bili zelo priljubljeni v Trstu, saj jih še danes srecamo na vec lokacijah (Ponterosso, Via Biasoletto, Piazzetta Tor Cucherna). Po drugi strani pa se zlasti kapitel in »ar­ticoka« nad njim ter zraven stojeca vaza Puppisovega pitnika in drugih tu naštetih primerov iz Italije med seboj razlikujejo, povsem pa se kapitel na gornjelogaškem ujema s pitnikom iz kraja Oberwittighau­sen (Ringstrasse 3) v zvezni deželi Baden­-Württemberg, kjer je v okolici tudi sicer še nekaj podobnih primerkov. Dalje, pri pitniku v Oberwittighausnu, ki je vpisan tudi v nemški Register nepremicne kul­turne dedišcine, se zraven stojeca vaza s štirimi mesnatimi akantovimi listi na ste­bricu povsem ujema s pitnikom iz muzeja v Longhianu in omenjenimi tržaškimi pri­merki. Krog je tako sklenjen in provenien­ca gornjelogaškega (in najverjetneje tudi unicenega dolnjelogaškega) pitnika je s tem razvozlana. Z veliko mero gotovosti lahko recemo, da je bil izdelan v livarni Bopp & Reuther v Mannheimu, katere zacetki segajo v leto 1872, ko sta trgovec Carl Reuther in mehanik Carl Bopp zacela s proizvodnjo predvsem izdelkov, poveza­nih z vodovodnimi napeljavami. Puppis, ki je bil furlanskega rodu, se je v Trstu zagotovo veckrat mudil in bi nakup lahko opravil tam, saj so bile tržaške trgovi­ne veliko bolje založene s tovrstnimi izdelki kakor naše. Tudi sicer se je mesto v 19. stole­tju kot najpomembnejše trgovsko pristanišce avstrijske monarhije mocno trudilo izboljša­ti življenjske razmere mešcanov in zaledja, k cemur je sodilo tudi namešcanje številnih javnih vodnjakov in pitnikov, med katerimi je bilo zlasti veliko litoželeznih. Simona Kermavnar Fotografija Dolnjega Logatca med Notranjsko c. in Cankarjevo ul. z nekdanjo kapelico sv. Jožefa in litoželeznim pitnikom, 1922 t. p. q., 1928 t. p. q. n. (Arhiv Knjižnice Logatec) KULTURA IZ BESEDNIH DOTIKANJ – ODMEVI S SRECANJA LITERATOV Zunaj se je 19. novembra na vecer ponujal prvi sneg; zavetje pred njim smo si poiskali v knjižnici, kamor sta nas ob tednu splošnih knji­žnic povabili logaška obmocna izposta­va JSKD in logaška knjižnica. Obetal se nam je objem ljubezni na literarnem veceru, ki se je poimenoval po Can­karjevi maksimi: Moje delo je knjiga ljubezni. S prijaznim pozdravom sta zbrano poslušalstvo sprejela ravnatelj Knjižnice Gregor Erjavec in vodja iz­postave JSKD Tanja-Pina Škufca. Nakar se je zvrstilo šestero literatov, ki so sodelovali na letošnjih Besednih do­tikanjih; ta so se udejanjala na obmoc­nem srecanju odraslih literatov – na temo kako Cankarja beremo danes – pod men­torstvom vsestranskega umetnika, tudi pesnika in glasbenika Mateja Krajnca. Prisotnim so poezijo privošcili iz dru­šcine Zelenih oblakov Ana Balantic in Vladimir Kržišnik pa Rozka Saje – Rozi ter Milan Žnideric; prozo pa so prebirali Roža M. Pecnik Kertel, Vl. Kržišnik in Jože Omerzu – tudi Jože izpod Zelenih oblakov. Mentor je bil nad literarnimi ustvarjal­ci tako navdušen, da se je kantavtorsko posvetil uglasbitvi Anine pesmi Še vedno išcem rdecega goloba, Rozine pesmi Sanjam, Vladimirove pesmi Spomin na … in Milanove Zadnje (pesmi). Matejev kantavtorski nastop je izzvenel v pravca­to sprošceno prebujenje volje in hotenja ter ustvarjalnega nemira. Cestitko šesterici besednih ustvarjalcev sta iz rok vodje IO JSKD Škufceve pospremila cvet in Matejeva zadnja glasbena zgošcen­ka. Volja in hotenje naj se tedaj le prebujata, nad vsem, kakopak, ustvarjalni nemir! Marcel Štefancic Foto: arhiv Knjižnice Logatec Zbrane je pozdravil ravnatelj knjižnice Gregor Erjavec. PREŠERNIANA – POKLON NAŠEMU NAJVECJEMU PESNIKU DR. FRANCETU PREŠERNU »Ta veseli dan kulture« se je 3. de­cembra zakljucil v Knjižnici Logatec v prešernem vzdušju ob branju pesmi iz knjižice, ki ima prostor v vsaki hiši v naši deželi, iz Poezij dr. Fran­ceta Prešerna. Zanj so poskrbeli clani Literarnega društva Zeleni oblaki in ci­trarka Urša Sajovic, ki je vecer pricela, kako drugace kot z našo himno, s Pre­šernovo Zdravljico, obiskovalce pa je pozdravila knjižnicarka Urška Orešnik. Marcel Štefancic je ta vecer spretno povezoval posamezne clane drušcine, ki so najprej pre­brali eno od Pesnikovih pesmi, nato pa dodali pesem, ki se jim je ob tem utrnila. Slišali smo: Ano Balantic, Barbaro Bezek-Rot, Bojano Levinger, Branko Novak, Vando Lavric in Jožeta Omerzuja, ki se mu je ob sonetu Od veselega casa utrnila zabavna zgodba, ki jo je podal v nevezani besedi. Mateja Hajdinjak pa ni interpretirala Prešernove Lepe Vide, ampak parodijo nanjo, ki jo je v svet poslal Boštjan Gorenc – Pižama. Vecer je Marcel Štefancic zakljucil z mislijo, da poezija dr. Franceta Prešer­na živi v slovenskem življu in bo živela vecno. Seveda se je zahvalil prisotnemu obcestvu za udeležbo, delavcem Knji­žnice Logatec, ker so prijazno odstopi­li prostore in obcini, ki je prispevala del sredstev. Ob koncu je Marcel dal besedo še Primožu Sarku: »Ko se je France Prešeren 3. de­cembra 1800 rodil, nihce ni vedel zanj, ko pa je 8. februarja, 49 let pozneje, umrl, so ga poznali vsi. Zato na ta dan slavimo nekaj, kar je dopolnjeno.« Besedilo in foto: Brane Pevec KULTURA ZELENI OBLAKI Z NOVIM ZAGONOM NAPREJ Po nekajletnem zatišju, ko smo se clani kulturnega društva Zeleni oblaki dobivali le še enkrat do dvakrat na leto, smo se koncno odlocili, da delovanje društva znova oživimo. Za to smo poskrbeli predvsem tisti clani, ki v društvu delujemo že od vsega zacetka. Veckrat smo se sestali na neformalnih dru­ženjih, premlevali, kovali nove nacrte in uspelo nam je. Najprej smo izbrali Matejo Hajdinjak za novo predsednico društva. Zelo prizadevno se je lotila ponovne oživi­tve Zelenih oblakov in rezultat njenega in preostalih clanov dela je, da smo v letu 2018 do danes zelo uspešno izpeljali že pet pro­jektov z nadvse zanimivimi vsebinami: 21. marca, na dan poezije, smo clani društva in obiskovalci prireditve brali svoje pesmi v Hiši Sadeži družbe Logatec, ki nam vsak mesec prijazno nudi prostore za srecanja. Naslov prireditve je bil Iz roda v rod. Predsta­vili so se ustvarjalci razlicnih generacij, prire­ditev je povezovala Branka Novak. 23. aprila, na noc knjige, smo v Hiši Sadeži družbe skupaj z obiskovalci izvedli »Skodeli­co kave s Cankarjem«. Ob okušanju razlicnih vrst kave in vezni besedi Marcela Štefancica smo brali odlomke iz Cankarjevih del. 17. maja je literarno društvo Zeleni oblaki pripravilo branje avtorskih del naših clanov ob projekciji avtorskih fotografij naše obcanke Mire Krec z naslovom Rože besed skozi foto pogled. Prireditev je oblikovala in vodila Mateja Hajdinjak. Ker se naše društvo imenuje po prvi pesniški zbirki logaškega pesnika Andreja Žigona in ker prav letos mineva petnajst let od njegove smrti, je društvo 11. oktobra v Grajskem parku pripravilo literarni vecer z naslovom Osrcenje zelenega doma, posvecen spominu nanj. Namen prireditve je bil s pomocjo ohranjenih radijskih tonskih zapisov, branja njegovih pesmi v živo in predstavitve nje­govega življenja in dela predstaviti Andreja Žigona predvsem kot pesnika. Prireditev sta zasnovali Branka Novak in Anja Sedej. Na povabilo logaške knjižnice pa smo pripra­vili še literarni vecer 3. decembra, na rojstni dan Franceta Prešerna. Njegova poezija je bila navdih clanom društva, da so po njego­vem vzoru ustvarili nove pesmi. Moderator vecera je bil Marcel Štefancic. Prireditve so z odlicnimi glasbenimi tockami popestrili ucenci Glasbene šole Logatec, na priredi­tvi v spomin Andreju Žigonu pa smo lahko uživali ob glasbi izvrstnega kitarista Maria Kurtjaka. Tudi v prihodnje nameravamo logaško ob­cinstvo razveseljevati z novimi literarnimi veceri in projekti. V naše vrste si zelo želimo privabiti nove clane vseh starosti, ki jim je besedno ustvarjanje blizu in bi ga želeli deliti z drugimi. Vse, ki bi si nam želeli pridruži­ti, vabimo, da se prijavijo na naš e-naslov – zeleni.oblaki@gmail.com, obišcejo pa lahko tudi našo Facebook stran. Ce nas bo v prihodnosti vec, bomo imeli vec dobrih idej za ustvarjanje in na naše dogodke privabili še vec obiskovalcev. Še vedno imamo nekaj rednih in zvestih spre­mljevalcev našega dela, za kar se jim iskreno zahvaljujemo in upamo, da jih bomo lahko razveseljevali tudi v prihodnje. Bojana Levinger KULTURA OPERA BELIN V LOGATCU V soboto, 10. novembra 2018, smo bili v Logatcu prica prav po­sebnemu dogodku. V Naro­dnem domu je zazvenela prva sloven­ska opera – barocna opera Belin, okoli katere se vrti prav zanimiva zgodba. Ob umestitvi novega glavarja Dežele Kranjske Franca Adama plemenitega Lamberga je opera leta 1780 nastala izpod peresa poznobarocnega skladatelja Jakoba Franciška Zupana (1734–1810). Slednji je z glasbenim delovanjem mocno zaznamo­val Kamnik, bil pa je tudi osrednja glas­bena osebnost slovenskega preporoda in eden pomembnejših slovenskih skladate­ljev svojega casa s precej obsežnim glas­benim opusom. Najbolj poznan je kot avtor opere Belin, za katero je uporabil libreto s slovenskim besedilom jezuita in pesnika Antona Feliksa (Janeza Damasce­na) Deva (1732 – 1786). Zgodba govori o treh nimfah (Sejvina, Rožnesvitarica in Sadjanja), ki jih Burja želi prepricati, naj castijo njega namesto boga sonca Belina. Ker ga nimfe zavrnejo, se jim mašcuje in pomori vse rastlinje na otoku. Na pomoc prihiti Belin, ki prežene Burjo in oživi naravo. Opera ima tri dejanja, ki vsebu­jejo arije, glasbene recitative, instrumen­talne vložke in govorjeni dramski tekst, imela pa naj bi globlji pomen v povezavi s slovenskim narodnim prebujenjem. Tri nimfe naj bi namrec ponazarjale slovenski narod, Belin naj bi predstavljal pojem slo­venstva, nemško nadoblast pa Burja. Ceprav poznamo skladatelja, libretista, leto nastanka opere ipd., v zgodovinskih virih ni nikakršnih podatkov, da bi opero kadarkoli v celoti izvedli. Glasba je prav­zaprav veljala za izgubljeno do leta 2008, ko jo je muzikolog Milko Bizjak našel v zasebni zbirki pri domnevnih Zupanovih potomcih. Seveda so se v stroki kaj hitro zacele razprave o avtenticnosti opere, cemur še niso prišli do dna, vendar pa je izvedba v vsakem primeru dobrodošla in celo nujno potrebna. Pred tem projektom namrec nismo imeli zvocne slike Belina, ki je zgodovinsko izjemno pomembno delo za slovenski narod. Glede na znane vire je torej Logatec poleg Ljubljane eno izmed prvih prizorišc izvedbe opere Belin v zgodovini, za kar je zaslužen domaci orkester Cantabile pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Pevski del opere so oblikovali solisti Glasbene šole Ljubljana Vic-Rudnik: Beti Bratina, Ana Novak, Eva Godina, Matej Prevc in Blaž Fabijan. Plesali sta dijakinji baletne šole KGBL. Režiser opere je Henrik Ne­ubauer, scenograf Andrej Stražišar in ko­stumografinja Nada Slatnar. Vsi skupaj so nam pricarali nadvse simpaticno izvedbo Belina, ki je bila zagotovo vredna ogleda, kar je potrdila polna dvorana in navdušen aplavz. Ida Treven Foto: David Kunc POSLOVNE STRANI TECAJ POSLOVNE ITALIJANŠCINE V poslovnem svetu je zaradi in­ternacionalizacije, konkurenc­nosti in gospodarske uspešnosti pomembno znanje tujih jezikov, poznava­nja obicajev, navad, tradicije in vrednot drugih držav. Italijanšcina postaja vedno bolj priljubljen in tudi pomemben tuji jezik, saj smo vse po­gosteje v stiku z njim. Znanje italijanšcine nam tako koristi v službi, stiku s tujimi gosti in na potovanjih. Zaradi bližine Italije in ne­pripravljenosti Italijanov do govorjenja tujih jezikov je gotovo vredno se ga nauciti. Na Obmocni obrtno-podjetniški zborni­ci Logatec se bo v okviru projekta SPOT Svetovanje januarja 2019 pricel 40-urni zacetni tecaj poslovne italijanšcine. Potekal bo dvakrat tedensko, predvidoma ob torkih in cetrtkih, s pricetkom ob 16.30. Udelež­ba je brezplacna, potrebne so predhodne prijave. Prednost pri prijavi imajo podjetni­ki in potencialni podjetniki. Za vec informa­cij spremljajte ooz-logatec.si ali poklicite na 051 651 538. Projekt je sofinanciran tudi s pomocjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Mi­nistrstva RS za gospodarski razvoj in tehno­logijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Dejan Šraml ZA NALOŽBE V UCINKOVITO RABO ENERGIJE DEVET MILIJONOV EVROV Slovenski okoljski javni sklad Eko sklad je 5. oktobra 2018 objavil javni poziv za financne spodbude podjetjem za naložbe v ucin­ kovito rabo in obnovljive vire energije. Spodbude bo mogoce dobiti v obliki ne­povratnih sredstev ali posojila s subven­cionirano obrestno mero, dodeljene pa bodo po pravilu de minimis pomoci. Na voljo je devet milijonov evrov. Na javnem pozivu lahko sodelujejo go­spodarske družbe in samostojni podjetni­ki posamezniki ter zadruge. Za naložbo bo mogoce od sklada prejeti do 20 odstotkov nepovratnih sredstev upravicenih stroškov, brez DDV, oziroma do 80 odstotkov posojila po letni obrestni meri trimesecni Euribor + 0 odstotkov. Odplacilna doba posojila ne bo smela presegati 15 let, mogoc pa bo enole­tni moratorij na odplacilo glavnice. Najnižje posojilo bo lahko znašalo 25.000 evrov, naj­višje pa dva milijona evrov. Dejan Šraml MED NAMI MLADI ARHEOLOG MATJAŽ KRAŠNA RAZKRIVA ZGODOVINSKE TANCICE LOGATCA Terensko delo na nadjišcu Kašca nad Žlebami nad Medvodami. (Foto: Lucija Kous) Mladega raziskovalca in diplo­miranega arheologa Matjaža Krašno ne vlece v eksotic­ne kraje, ampak ga najbolj zanimata domaci Logatec in zgodovina, povezana z njegovim nastankom. Kdaj oziroma kaj vas je najbolj navdu­šilo pri arheologiji? Pojem arheologija sem spoznal v osnovni šoli. Že kot otrok sem bral veliko psev­do-znanstvenih knjig, v katerih so se po­javljali tudi arheologi, pa tudi sicer mi je bila zgodovina od nekdaj zelo zanimiva. Že tedaj sem pomislil, da bi lahko postal arheolog. Kasneje sem seveda razmišljal tudi o drugih poklicih, da bi morda postal bankir ali kaj podobnega, ampak na koncu je vseeno zmagala arheologija. V svoji diplomski nalogi ste preuceva­li arheološka najdišca v Logatcu. Kje so bila prva naselja oziroma, kje so živeli prvi prebivalci? Nam lahko poveste kaj vec o tem? Res je, poskušal sem zajeti cim vec, kar je že znanega o arheoloških najdišcih na obmocju obcine Logatec in ta najdišca umestiti v prostor. V okviru diplomske naloge sem izdelal tudi zemljevid z najdi­šci, iz katerega je lepo razvidno, da tam, kjer so tocke mocno skoncentrirane, tudi danes po vecini stojijo hiše. Iz tega lahko sklepamo, da je bilo obmocje Logatca ne­prekinjeno poseljeno že od prazgodovine. Najstarejše znano naseljeno obmocje v Logatcu je bilo Zapolje in sega v bronasto dobo, zadnje raziskave pa kažejo tudi na poselitev na obmocju Jacke in pokopališca v Dolnjem Logatcu. Sledi železna doba, iz katere so znana gradišca na Velikih bukvah, na Brstu in pri Zaplani, ki pa so slabo raziskana. Dve izmed teh gradišc so preteklosti kljub nasprotovanju arheo­logov popolnoma unicili, saj so na Brstu postavili oddajnik, na Zaplani pa vojaško bazo. Prvo vecje naselje v Gornjem Logatcu na obmocju Marekah sodi v rimsko dobo. V isto obdobje pa sodi tudi postaja Mansio Longatico, katere ostanke so našli ob prenovi igrišca pred Narodnim domom. Še eno manjše pocivališce je bilo na Vodicah. Potem pa imamo še trdnjavo na Lanišcu in Brstu ter ajdovski zid (od Verda do Zaplane), ki so bili del obramb­nega mehanizma Claustra Alpium Iulia­rum. V Logatcu so arheologi v preteklosti odkrili marsikatero zanimivo najdbo. Katera je najpomembnejša najdba na logaških tleh oziroma, iz katerega zgo­dovinskega obdobja jih je najvec? Na logaškem obmocju je zelo slabo razi­skana prazgodovina, tako da imamo v tem obdobju najvec detektorskih najdb. Precej dobro pa je raziskana rimska doba, saj se je z njo ukvarjal arheolog dr. Marko Frelih, specialist za rimsko obdobje, ki je odkril vecino najdb iz tega obdobja v Logatcu, iz katerega izhaja tudi bronasti kipec Mer­kurja, najden v Gornjem Logatcu, ki ga hrani Narodni muzej Slovenije. Med po­membnejše najdbe sodi tudi steklena caša, ki je edinstvena v našem prostoru in je po Frelihovem mnenju povezana z Bližnjim vzhodom. Drugace pa so najlepše najdbe pogosto detektorske, ki pa so za arheologe brez vrednosti, saj se vecina sledi in okoli­šcin za vedno unici in zabriše. Prav zaradi tega so »detektoraši« med arheologi tako nezaželeni. Trenutno opravljate magistrski študij. Kateri temi se posvecate v magistrski nalogi? Osebno me najbolj zanima srednji vek, ki pa v tem prostoru sploh še ni raziskan. To obdobje je tudi tema magistrske naloge, ki jo trenutno pišem. Tudi na splošno je srednji vek v Sloveniji zelo slabo raziskan, saj do nedavnega to obdobje arheologov ni zanimalo. S prihodom mlajših raziskoval­cev pa se to malce spreminja. Tudi v ma­gistrski nalogi raziskujem Logatec, pri cemer me predvsem zanima, kako je le-ta nastajal oziroma, kako je potekalo naselje­vanje tega prostora. Pri raziskovanju upo­rabljam razlicne katastre in zemljevide, pri cemer sem zacel z najnovejšimi in se pocasi vracam v preteklost. Tako predvi­devam, da bom prišel nekje do 18. stoletja, saj starejših zemljevidov ni. Od tu naprej pa se bom opiral na že znane arheološke raziskave, ki so jih opravili v Logatcu in poskušal ustvariti zemljevid, v katerem bodo vrisane pomembnejše vecje zgradbe iz razlicnih zgodovinskih obdobij. Ali si že kdaj sodeloval na izkopava­njih? Kako potekajo? Z izkopavanji sem se prvic srecal že med diplomskim študijem. Sem pa to poletje sodeloval pri izkopavanjih, ki potekajo v Ajdovšcini na Lavricevem trgu. Odkrili smo vec temeljev hiš in cest iz rimske­ga obdobja. Tu sem našel tudi svoje prve lepše najdbe, med njimi dve oljenki, fibule in veliko kovancev. Drugace pa so izko­pavanja le delcek arheološke dejavnosti, vecina pa je kabinetno raziskovanje. Tudi sicer se v sodobni arheologiji vec uporab­lja novejše metode, ki temeljijo na magne­tizmu in geofiziki in nam pogosto dajo dovolj dobre podatke, da izkopavanja niso potrebna. Ali imaš kakšno posebno željo s pod­rocja arheologije, kakšno eksoticno odpravo, na katero bi se želel podati? V bistvu nimam kakšnih eksoticnih želja, ampak sem se kar precej ogrel za Logatec, saj je tu še veliko neraziskanega. Želel bi si locirati tudi prvi grad, ki je stal v Logatcu, in njegova lokacija še ni znana. Povsem zagotovo pa ni stal na lokaciji da­našnjega gradu. Po ustnem izrocilu naj bi bila ena izmed možnih lokacij na Taboru, kjer danes stoji cerkvica. Druga možna lokacija pa je nad Strmico v Gornjem Logatcu, kjer je tudi ledinsko ime grad. Upam, da bom pri raziskovanju deležen tudi zadostne podpore iz okolja, ki bo te raziskave omogocalo. Nina Jerina Foto: Lucija Kous MED NAMI JUBILEJ LETNIKA 1968 NA MEDVEDJEM BRDU Med ljudmi veckrat beseda nanese na temo, kdo je rojen katerega leta. Tako smo ob teh pogovorih ugotovili, da je letnika 1968 na Medvedjem Brdu kar lepo število in prišli do ideje, da v letu, ko praznujemo 50 let življenja, pripravimo skupno sreca­nje. Cas smo si vzeli v soboto, 6. oktobra, in se najprej zbrali pri slovesni sv. maši v cerkvi Sv. Katarine na Medvedjem Brdu, ki jo je daroval naš vrstnik in od letošnje­ga leta naš župnik Peter Fon. Mašo je s petjem popestril Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska. Praznovanje smo skupaj z družinskimi clani nadaljevali v prostor­nem in lepo obnovljenem kozolcu na Kmetiji odprtih vrat Šinkovc. Tudi tam je odmevala pesem »Notranjske« in harmo­nikarja Janka. Da smo številcna in vesela družba, je razvidno tudi s skupinske foto­grafije jubilantov. Hvala vsem, ki ste pri­spevali k lepemu srecanju. Jelka Bogataj Foto: Peter Gladek MED NAMI MEDGENERACIJSKO IN MEDKULTURNO POVEZOVANJE V LOGATCU Slovenska filantropija je humani­tarna organizacija, ki se že 25 let aktivno odziva na družbene proble­me, spodbuja in razvija prostovoljstvo, deluje na podrocju migracij, pomaga ogroženim in je glasna zagovornica clo­vekovih pravic. V sklopu programa Med­generacijsko sodelovanje je po Sloveniji odprla šest poslovnih enot, ki delujejo kot medgeneracijski skupnostni centri. Hiša Sadeži družbe Logatec, ki deluje znotraj projekta Vecgeneracijski center Skupna tocka v sodelovanju Slovenske filantropije in Zveze prijateljev mladine Ljubljana Mo­ste-Polje, je svoja vrata odprla v zacetku leta 2017. S podporo Obcine Logatec, pro­stovoljcev in prosilcev za azil, nastanjenih v AD Logatec, so bili prostori stare pošte v Gornjem Logatcu spremenjeni v prijetno sre­dišce medgeneracijskega in medkulturnega povezovanja, solidarnosti in odprtosti. Hišo obiskuje vse vec obiskovalcev, v tem letu smo imeli 564 novih uporabnikov. Uspešno sodelujemo s CSD-Logatec, OŠ 8 talcev, OŠ Tabor Logatec, vrtcem Kurircek, izposta­vo azilnega doma v Logatcu, Knjižnico Logatec, Zdravstvenim domom, UTŽO-jem, PGD Gorenji Logatec, iniciativo Dom brez odpadkov, Društvom Tacke pomagacke, Li­terarnim društvom Zeleni oblaki, Društvom Tek je lek, Mladinskim društvom Hoteje, Turisticnim društvom Logatec ter številni­mi posamezniki iz Logatca in okolice, ki so vedno pripravljeni pomagati. Pri našem de­lovanju nam pomaga 40 prostovoljcev. Or­ganizirali smo pocitniške aktivnosti, ustvar­jalne, plesne, lutkovne, športne delavnice, otroški kino in tabor za šolske otroke iz so­cialno ogroženih družin. Naši prostovolj­ci redno nudijo brezplacno ucno pomoc ucencem osnovnih in srednjih šol s težava­mi pri ucenju. V prostorih HSD redno po­tekajo tudi delavnice šivanja, kvackanja in kuhe; joga, individualna racunalniška pomoc za starejše, predavanja na temo zdravega in aktivnega staranja in razlicne pogovorne skupine: za starejše, za žalujoce ter za kre­pitev socialnih vešcin in starševskih kompe­tenc. Prirejamo tudi delavnice za prosilce za mednarodno zašcito in tecaj slovenšcine za starše, ki se ga udeležuje 14 mamic iz Alba­nije, Bosne, Bolgarije in s Kosova, medtem ko so otroci v vrtcih in šolah. Ob Dnevu za spremembe smo organizirali spomladansko cistilno akcijo in izmenjevalnico starih knjig, stripov, DVD-jev in CD-jev. Tretjic zapore­doma smo v Logatcu kot ena izmed lokacij po Sloveniji prirejali Festival migrantskega filma. S casom se je pokazalo, da je med­generacijsko in medkulturno povezovanje v Logatcu potrebno ter dobro sprejeto. Vse dejavnosti so seveda brezplacne, za vec in­formacij smo dosegljivi na 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija. Tamara Raftovic Loštrek MEDGENERACIJSKI CENTER HIŠA SADEŽI DRUŽBE LOGATEC-AKTIVNOSTI V DECEMBRU Redne vsakotedenske aktivnosti Ponedeljek, 9.00: plesi v krogu pod vod­stvom Darje Bažec (meditativni in dina­micni plesi v krogu, namenjeni ohranjanju razgibanosti telesa, mentalne cilosti in pre­magovanju obcutka osamljenosti) Ponedeljek, 18.00: druženje ob kvacki (va­bljeni novi clani) Torek, 8.00: zacnimo dan z jogo (obvezne prijave) Torek, 12.00: slovenšcina za starše (name­njena staršem šolskih in predšolskih otrok, ki se v vsakdanjem življenju srecujejo s te­žavami pri izražanju v slovenskem jeziku) Sreda, 10.00: skupina za mlade mamice (potrebne predhodne prijave) Sreda, 12.00: slovenšcina za starše Ponedeljek, torek, sreda, cetrtek in petek (po 13. uri): individualna ucna pomoc za osnovnošolce in srednješolce iz socialno ogroženih družin (matematika, fizika, slo­venšcina, anglešcina, ucna pomoc za nižje razrede) – potrebna predhodna prijava Petek, 9.00 oziroma po dogovoru: indi­vidualna racunalniška pomoc za starejše – potrebne predhodne prijave Petek, 14. in 28. december, 15.00: pogo­vorna skupina za samopomoc in razvijanje socialnih vešcin Novosti v decembru Torek, 4. december, 17.00: pogovorni vecer z dr. Matejo Kožuh Novak Sreda, 5. december, 17.00: pogovorna skupina za odrasle žalujoce pod vodstvom mentorice Alenke Pilat Cetrtek, 6. december, 18.00: pogovorna skupina za krepitev starševskih kompetenc pod vodstvom univ.dipl. psihologa Dejana Hristica Petek, 7. december, 15.00: kuhajmo skupaj v Hiši Sadeži družbe Logatec – delavnica priprave tiramisuja Petek, 7. december, 17.00: delavnica pre­delave starih majic, prinesite svoje stare odslužene majice (ali pa tudi ne) in iz njih bomo naredili nove, šik majice Petek, 28. december, 15.00: prednovoletno druženje v Hiši Sadeži družbe Logatec Vse aktivnosti so brezplacne, prostovoljni prispevki so dobrodošli. Prijave so potreb­ne tam, kjer je posebej navedeno. Za vec informacij in prijave na aktivnosti, kjer je to potrebno, se obrnite na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. ŠPORT SLOVO LETA 2018 V ZNAMENJU ODBOJKE V casu od 26. 12. 2018 do 2. 1. 2019 bo Logatec otroke iz vse Evrope gostil na zimskem od­bojkarskem kampu, imenovanem Prvi zimski odbojkarski kamp Vanje Grbica – Logatec 2018. Eden najboljših igral­cev odbojke v Evropi Vanja Grbic bo skupaj z drugimi strokovno usposoblje­nimi trenerji iz regije in Slovenije ucil otroke odbojkarskih in tudi življenjskih spretnosti. Cilj srecanja je v otrocih razvijati socia­lizacijo, sodelovanje, nova prijateljstva ter nova splošna znanja odbojke kot sku­pinske igre. Program bo potekal skozi ves dan in bo vseboval kondicijske, tehnicne in regeneracijske treninge. Dodatna moti­vacija pa bo trening v bazenu. Pripravili bodo tudi ortopedska in motoricna merje­nja za vsakega otroka. Kamp je bil podprt s strani obcine ter župana Berta Menarda, za kar so mu prireditelji zelo hvaležni. Nepozabno pa bo tudi sodelovanje s SSK Lovci na daljave, saj za zadnji dan starega leta pripravljajo posebno presenecenje pod skakalnico. Torej, leto 2018 se bo v Logatcu koncalo športno, veselo in v pri­jetnem vzdušju z gosti iz tujine. Lepo bo, zato ste vabljeni v cim vecjem številu, da se udeležite silvestrske promocije odbojke na snegu in dodate vaš kamencek v mozaik uspešnega zacetka novega leta skupaj z vsemi ljubitelji odbojke. Metka Bogataj Foto: Danijela Jekic Borkovic LOVCI NA DALJAVE SO DRŽAVNI PODPRVAKI V SMUCARSKIH SKOKIH DO 11 LET SSK Logatec je v nedeljo, 7. oktobra, pod Sekirico gostili državno prvenstvo v smu­carskih skokih za deklice in decke do 11 let. Tekmovanje je potekalo na 25-metrski skakalnici pod vodstvom Sama Gostiše, mladi smucarji skakalci pa so se pome­rili tako v posamicni kot v ekipni tekmi. Lovci na daljave v postavi Brin Marolt, Domen Fecur, Jakob Mivšek in Lovro Mlinar so osvojili odlicno 2. mesto na ekipni tekmi in tako postali državni pod­prvaki za poletno sezono 2018/2019. Na posamicni tekmi je uspeh dopolnil tudi Lovro Mlinar, ki je v napeti in izenaceni tekmi skocil na 3. mesto. Tudi drugi fantje so osvojili zelo dobre rezultate, Domen Fecur je skocil na 7., Jakob Mivšek 13., Brin Marolt 35. in Nik Turk na 45. mesto. Edina domaca skakalka med deklica­mi Klarisa Gorjup pa je pristala na zelo dobrem 8. mestu. Lovci na daljave se za skakalni podmladek ne bojijo, so pa vedno dobrodošli mladi in nadebudni otroci, ki bi se radi preizkusi­li v tem cudovitem in zdravem športu, da se jim pridružijo na treningih. V klub se lahko vpišejo skozi vse leto, vec informa­cij pa lahko najdejo tudi na spletu (http://www.ssklogatec.com/) oziroma še bolje kar pod skakalnicami. Besedilo in foto: Nina Jerina ŠPORT LOGAŠKI PLANINCI OSVOJILI STOLP LJUBEZNI, NAJVIŠJI LESENI STOLP V DRŽAVI Prvo novembrsko nedeljo smo logaški planinci »pri Krpanu« navsezgodaj napolnili poseben avtobus in se odpeljali na Kozjan­sko. Pod vodstvom Alenke Mrak smo štiriurni pohod priceli pri Turistic­ni kmetiji Žurej-Jecovo v bližini Sliv­niškega jezera. Legenda pravi, da je potekal podzemni rov iz Žusemskega gradu do kmetije Žurejevih, kjer so bile grajske jece – od tod izvira ime Jecovo. Pot je vodila po javorski dolini, cez most smo preckali reko Voglajno in zavili v gozd. Premagali smo prvi vecji vzpon (Kurcev hrib). Zaradi meglenega vremena in mokre steze (prejšnji dan je mocno de­ževalo) nismo šli po zahtevni poti, zava­rovani z jeklenicami, klini in številnimi stopnicami. Na tleh v listju smo videli mocerade, ki so bili pokazatelji lepega vremena. Pot je peljala mimo majhne stare kozjanske hišice. Na Žusem, 669 m visok hrib s pestro zgodovino, ki predstavlja severni rob Kozjanskega, smo prišli sredi dopoldneva. Vecji del Žusma porašca mešani gozd, v katerem prevladuje bukev. Mimo brunarice smo prišli do Stolpa lju­bezni, ki stoji na severovzhodnem vrhu Velikega špicka. PD Žusem je leta 2015 postavilo 25,90 m visoki razgledni stolp iz macesnovega lesa, ki je tudi najvišji leseni stolp v Sloveniji, in ga poimenovali »Stolp ljubezni«, ker na hribu stoji cerkev sv. Va­lentina, zavetnika zaljubljencev. Do vrha stolpa vodi 116 stopnic, vmes 22 pode­stov, dve razgledni plošcadi. Zaradi megle od tod nismo videli Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorja, Boca. Odžejali smo se v brunarici, kjer nam je zgovorna oskrbnica nanizala zgodovinske in krajevne posebnosti. Po vrnitvi na iz­hodišce poti smo imeli krajši postanek na kmetiji Žurejevih. Potem smo se peljali na Babno goro, kjer nas je cakalo presenecenje. Rafko – lastnik zemljanke in podzemnih rovov – nam je zgovorno razkazal 20-letno uni­katno delo. Kljub meglenemu vremenu smo planinci preživeli lep dan v družbi prijetnih ljudi, ki imajo ideje za napredek nekdaj revnega Kozjanskega. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek NAJBOLJŠA VADBA ZAME Odlocitev je padla in najti moramo zase najprimernejšo vrsto vadbe. Med zelo pestro ponudbo v našem kraju to ne bo težko. Priporoci­la strokovnjakov za vrste obremenitev so naslednja: 50% aerobna, 30% moc in 20% gibljivost. Tu se pojavijo vprašanja, za katera je treba najti najboljše rešitve. Najprej moramo izbrati najprimernejšo obliko vadbe glede na svoje anatomske in fiziološke sposobnos­ti. Smiselno je vprašati za nasvet usposob­ljenega strokovnjaka. Moj nasvet: nekoga, ki ni eksistencno odvisen od števila ljudi, ki pri njem vadijo, in je strokovno usposobljen. Tudi zdravniški pregled pri usposobljenem zdravniku športne medicine je zelo pametna odlocitev. Opremljeni s temi podatki bomo lažje izbrali najkoristnejšo vadbo zase. Res je najlepše, ce clovek dela tisto, kar si zares želi, a vendar bodimo pragmaticni in izberi­mo s pametjo, ne s srcem. Vsaj na zacetku, da si ne nakopljemo takoj kupa zdravstvenih težav. Vadba nam mora zdravje izboljševati, ne slabšati! Veliko nas je nastopilo na Ljubljanskem maratonu, ki je ena bolje organiziranih te­kaških prireditev v tem delu Evrope in prav sreco imamo, da je to v naši neposre­dni bližini. Marsikdo, ki ni tekel, si je ob pogledu na navdušeno množico tekacev rekel, da bo naslednje leto tudi on zraven. Izbrati tek za svojo prevladujoco vadbo je kar smiselna odlocitev. Za tek potrebuje­mo malo opreme, ki nas ne stane veliko, casovno je optimalen šport in tecemo lahko kar od doma. V zimskem casu ga lepo do­polnjujemo s smucarskim tekom, poleti pa s kolesarjenjem. Na žalost pa tek za vsakogar ni najboljša izbira. Tisti, ki imajo težave z gibalnim sis­temom ali srcem, morajo najprej doseci pri­meren nivo pripravljenosti z manj naporno vadbo. Kljub temu da ima vzdržljivostna vadba mocan pozitiven ucinek na zdravje in je vodilna v boju z boleznimi sodobnega sveta, ne smemo siliti z glavo skozi zid. Bolje je, da zacnemo z vadbo splošne pripra­ve. To pomeni, da bomo delali vaje za giblji­vost in splošno moc. S tem bomo okrepili trup in noge in ko bo to zadovoljivo, bomo lahko zaceli s tekom. Tako bomo zmanjšali verje­tnost, da se bomo že na zacetku poškodovali. In zima je pravi cas za tako vrsto vadbe.Tako smo prišli do najprimernejše vadbe zase. Za redno vadbo moramo imeti cas in voljo, kar pa je ob vseh obveznostih težko in tako nam izpade marsikateri dan, ko ne uspemo narediti predvidene vadbe. Vecina bo lažje redno vadila, ce se bo prikljucila skupini, ki ima reden urnik. Mogoce nam vsakic ne bo uspelo, a še vedno veckrat, kot ce bomo vadili sami. Lažje bomo redno vadili, ce nam bo mesto vadbe prirocno in skupina prijetna. Miro Petrovec atletski trener v ŠD Tek je lek MLADI POROCEVALCI MEDNARODNA IZMENJAVA NA OŠ TABOR LOGATEC (E-TWINNING) Nekateri ucenci osmega in deve­tega razreda OŠ Tabor Logatec smo se vkljucili v projekt eTwinning, ki smo ga obiskovali dve leti. Vsak je za svojega partnerja dobil vrstnika iz Francije ter se z njim v tem casu sporazumeval na daljavo. Medna­rodne izmenjave smo se udeležili prvi teden oktobra v Franciji, nas pa bodo francoski ucenci obiskali marca 2019. V nedeljo zjutraj smo odpotovali v Franci­jo in tam spoznali ucence iz izmenjave, ki so nam pripravili zelo lep sprejem. V ponedeljek smo opazovali pouk, popoldne pa smo imeli dramske delavnice. Marca bomo namrec pripravili filmski vecer s podelitvijo nagrad, na katerem bomo ucenci zaigrali prizore iz znanih angleških filmov. V torek smo si ogle­dali mesto Challans, kjer smo obiskali mestno hišo in imeli »lov na zaklad«, v sredo pa odšli k obali Atlantskega oceana v mestu St. Gilles Croix de Vie, kjer smo imeli tudi prosti cas za nakupovanje. V cetrtek smo si ogledali eno najvecjih mest v Franciji, Nantes. Obiska­li smo tudi tehniški park Machines de I'lle, kjer smo si ogledali mehanske živali, ki so se tudi premikale. Petek je bil namenjen kole­sarjenju ob morju na otoku Noirmoutier, kjer smo imeli priložnost poskusiti ostrige. Zna­menitost tega otoka je cesta, ki je prevozna samo dvakrat na dan, sicer pa je poplavljena. V soboto smo obiskali tematski park Puy du Fo, kjer smo si ogledali številne predstave na temo dogodkov iz razlicnih obdobij zgodovi­ne. V nedeljo pa smo se poslovili od partner­jev in družin ter se vrnili v Logatec. Zelo zanimive in poucne izkušnje zagoto­vo ne bomo nikoli pozabili. Teja Mišic, Ula Prelaz in Karin Lampe PRESTAVILI SMO SE V SREDNJI VEK V zadnjem novembrskem tednu je na naši šoli potekal tehniški dan. Že teden prej smo vsak dan zjutraj na šolskem radiu poslu­šali srednjeveške korale. Na ta dan smo se spomnili, kako je bilo takrat. V prvem razredu so delali zares lepe gradove. V obeh drugih razredih so se lotili bakel, lestenca in dvižnih vrat. V tretjem so nam pokazali srednjeveški ples. Cetrtarji so postali vitezi z meci in šciti, v petem pa so postavili zelišcno tržnico, naredili milo ter izdelali papir. Ucenci višjih razredov so se udeležili de­lavnic po svojih interesih. Z uciteljico Urško Košak so pripravili odlicne sre­dnjeveške jedi, zato je na predstavitvi lepo dišalo. S pomocjo Teje Žakelj so naredi­li zlat jedilni pribor in kozarce. Z ucite­ljema Anjo in Maticem so izdelali gotska okna, rozeto in balkon. Nekaj ucenk nam je zaplesalo po srednjeveško. Videli smo tudi ulicno zabavo, ki je potekala pod vod­stvom ucitelja Robija. Z uciteljico Brigito so igrali šah in delali pecatnike. Pri ucite­ljici Alenki so se trudili z lepopisom, ka­ligrafijo. Uciteljica Ljudmila je vodila de­lavnico risanja grbov slovenskih dednih dežel. Ucenci pod vodstvom uciteljice Mojce so nam prikazali del viteškega živ­ljenja, pri uciteljici Maruši pa so naredili letak. V delavnici kamišibaja je nastal lep izdelek o Veroniki Desenški, ki se je zalju­bila v sina celjskega grofa … Vrniti se toliko let nazaj je bilo nekaj ne­predstavljivega, spoznati preko pisnih in drugih virov to obdobje pa seveda zelo poucno. Za en dan tako življenje ni nic po­sebnega, da pa bi se to obdobje vrnilo, pa niti pomisliti ne smemo. Julija Gorišek, 4. razred VAŠA POŠTA LOVSKA SATIRA ZA BOLJŠE MEDSEBOJNE ODNOSE V logaški knjižnici – hramu kulture je na oddelku Domoznanstvo našla svoj prostor drobna knji­žica – skripta na temo lovstva. Satiric­na pripoved o »ucinkovitem« vodenju in pogojih za ustvarjalno klimo v organi­zaciji ene najlepših dejavnosti – lovstva. Vsaka podobnost z osebami in dogaja­njem je zgolj nakljucna. Klasicna nasprotja v eni od slovenskih lovskih družin. Besedilo, satiricna humo­reska, je napisano zelo dobro. Tako meni stroka. Koristno branje za izboljšanje tre­nutne klime v nekaterih lovskih druži­nah; za vse generacije, od mladih do sta­rejših. Obenem pa malo smeha, ki nam ga po mojem mnenju v teh, vcasih sivih casih kar malo primanjkuje. Ljudje, naši medsebojni nosi, izobraževanje, spodbu­janje, duhovna klima, v kateri živimo in delamo, vse to, kar vidimo in srecujemo vsak dan (pa se vecina nas tega niti ne zaveda), je sol življenja. Življenje je vecdi­menzionalni vektorski prostor, v katerem pocutje igra eno najpomembnejših vlog. Prav neverjetno je, koliko imamo vsi vsak dan opraviti z ljudmi, pa tako malo vemo, kako je z njimi treba ravnati. K temu ned­vomno prispevata tempo in nacin življe­nja, ki ga živimo. Naš šolski in politic­ni sistem nas ucita pehanja za denarjem veliko bolj kot tega, da bi znali prisluhniti drug drugemu. Ceprav nas vecina sanja o bogastvu, naj povem, kar je že davno ugo­tovil filozof Seneka v pismih svojemu pri­jatelju Lucilu: »Ce želiš cloveka napraviti bogatega, mu ne daj še vec denarja, ampak ga nauci skromnosti«. Preprican sem, da je hudomušno napisano besedilo satire spodbuda za boljše odnose v katerikoli organizaciji. Vsak posame­znik lahko na ta nacin prispeva k skupnos­ti – družini. Vsi mi smo na isti ladji. Naj zakljucim. Ernest Hemingway je napisal roman Komu zvoni?; naslov vzet iz znanih verzov Johna Donnea: Noben clovek ni otok, popolnoma sam zase; vsak clovek je kos celine, del kopnega; ce morje odplavi grudo zemlje, se Evropa zmanjša, kot bi se zmanjšal rtic, kot bi se posestvo tvojih prijateljev ali pa tvoje lastno; smrt slehernega cloveka vzame del mene, ker pripadam cloveški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi. Cedomir Vucic OTROCI OBISKALI RDECI KRIŽ LOGATEC Ob letošnjem Svetovnem dnevu hrane, ki ga vsako leto pra­znujemo 16. 10., smo se starejši otroci iz Vrtca Kurircek Logatec, enota Pod Košem, ne le pogovarjali o zdravi hrani in kje jo dobiti … letošnje leto smo namrec poudarili tudi stisko, ki jo preživljajo mnogi, ki nimajo niti toliko denarja, da bi sebi in svojim otrokom kupili hrano, kaj šele oblacila, higi­enske pripomocke in še posebej igrace. Ob tem smo se, seveda, spomnili, da bi jim lahko pomagali – da bi bili lahko ra­dodarni, humani. Otroci so s svojimi starši, po želji, dobrih 14 dni prinašali v vrtcevsko enoto sredstva, ki so jih želeli predati naprej, jih podariti nekomu, ki to še kako potre­buje. Vse, kar smo zbrali (in tega je bilo veliko!), smo skupaj z otroki razvrstili v škatle in vrece ter odnesli (ena izmed vzgojiteljic je morala odpeljati z avtom, saj je bilo kar nekaj robe) na Rdeci križ Logatec, s katerim smo se predhodno do­govorili za obisk. 6. 11. 2018 smo torej otroci in vzgojiteljice iz skupin Mravljice (3 – 5 let) ter Goseni­ce (4 – 6 let) kar s pelerinami, saj je bilo deževno, obiskali Rdeci križ, ki se nahaja v spodnjem nadstropju Upravnega centra Logatec. Tam nas je že pri vhodu pricaka­la zelo prijazna gospa Dragica Kutnar in nas pospremila v spodnje prostore, ki nam jih je tudi z veseljem razkazala ter poveda­la nekaj zanimivih dejstev o tej dobrodelni organizaciji. Otroci so medtem z zanima­njem opazovali prostor in škatle, ki so tam prav lepo sortirane in že pripravljene, da nekoga razveselijo; videli pa so lahko tudi dve starejši prostovoljki, kako pomagata pri zlaganju oblacil in sortiranju v škatle. Gospem, ki tam delajo, smo zapeli še dve pesmici, se zahvalili in se za spomin še fo­tografirali. Ob tem se zahvaljujemo gospe Dragici, takrat prisotnima prostovoljkama in celot­nemu Rdecemu križu Logatec za sprejem. Zahvaljujemo pa se, seveda, tudi vsem staršem in otrokom, ki so kakorkoli poma­gali pri zbiranju sredstev, ki smo jih z ve­seljem podarili naprej … Hvala! Mateja Rucigaj, vzgojiteljica POJASNILO - DRSALIŠCE Spoštovane obcanke, spoštovani obcani, zadnji dve leti je Obcina Logatec v pred­praznicnem casu na športnem igrišcu pred Narodnim domom v Logatcu postavila mobilno drsališce, ki je bilo lepo sprejeto in obiskano. Že v preteklih sezonah smo se srecevali s težavami glede priklopa na ele­ktricno energijo in s tem povezane varnos­ti. Napeljavo iz transformatorske postaje v neposredni bližini Narodnega doma in odjemno mesto bi bilo treba obnoviti, a se bo le-ta obnavljala v sklopu vecje investi­cije – izgradnje Narodnega doma Logatec, zato k sami obnovi napeljave še ni bilo smotrno pristopiti, kar je glavni razlog, da letos mobilnega drsališca v Logatcu žal ne bo. Obcina Logatec Skupina DS Smith, s sedežem v Londonu, se uvršca med vodilne svetovne proizvajalce va­lovitega kartona in embalaže iz valovitega kartona. Skupina zaposluje preko 27.000 sode­lavcev v 37 državah. DS Smith v Sloveniji deluje na lokacijah v Brestanici, Logatcu, in na Rakeku. V Poslovni enoti Logatec in Rakek objavljamo prosta delovna mesta v proizvodnji: »Upravljalec strojev« (m/ž) »Strojni vzdrževalec« (m/ž) »Tiskar« (m/ž) V uspešno mednarodno podjetje s tradicijo vabimo osebe z visoko stopnjo samoiniciativnosti ter interesom za razvoj in nadgradnjo strokovnega znanja. Od novih sodelavcev pricakujemo: • vsaj nižjo poklicno izobrazbo, • natancnost, iznajdljivost, samoiniciativnost in usmerjenost k rezultatom, • odgovoren odnos do dela in materialnih dobrin podjetja. Nudimo: • ustrezno usposabljanje zacetnikov, • ustrezno placilo z vsemi dodatki, božicnica, stimulativno nagrajevanje, možnost napredovanja, • varno in zdravo delovno okolje, • dolgorocno sodelovanje. ZAHVALE ZAHVALA Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad vecernim krajem, duša zablestela z zlatim je sijajem. Tiha – kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica vecer preletela. (Srecko Kosovel) FRANJO IVIC (1934 – 2018) Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoc in oporo v težkih trenutkih. Posebej hvala sodelavkam in sodelavcem Doma starejših Logatec za tenkocutnost in podporo v zadnjih tednih. Hvala Zdravstvenemu domu Logatec in zdravnici Špeli Albreht ter Onkološkemu inštitutu in dr. Globocniku za vso skrb in pomoc v casu bolezni. Hvala g. Gorazdu Bošnjaku iz Komunalnega podjetja Logatec za prijaznost in organizacijo pogreba ter g. župniku Janezu Komparetu za lep poslovilni obred. Iskrena zahvala clanom ZŠAM Logatec, ki ste bili ob njem na njegovi poslednji poti in mu namenili lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga s spoštovanjem, socutno, toplo besedo, s cvetjem in svecami pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Vsi njegovi ZAHVALA V srcih in mislih nam boš ostala, saj veliko si nam dala. Hvala ti za vse, mir naj vecno spremlja te. LJUDMILA CUK (7. 9. 1934 – 19. 10. 2018) V 84. letu starosti se je poslovila naša draga mati, babica in prababica Ljudmila Cuk. Ob tej priložnosti se želimo za veckratno posredovanje zahvaliti osebju Zdravstvenega doma Logatec. Zahvala gre tudi Angeli Menart za pomoc pri organizaciji pogreba, gospodu župniku Janezu Komparetu in pevcem za lepo opravljeno pogrebno slovesnost ter vsem, ki ste nas spremljali in nam tako ali drugace stali ob strani. Vsi njeni žalujoci KRIŽANKA OGLASNO SPOROCILO BIROSISTEMI poslovne rešitve za ucinkovitejše poslovanje Podjetje Birosistemi s sedežem v Indu­strijsko-obrtni coni Logatec je certifici­rani zlati Canon partner in je na trgu prisotno že skoraj 40 let. Podjetje je leta 1980 ustanovil Bojan Cebela in ga vodil 35 let, leta 2014 pa je vlogo direktorice prevzela njegova hci Ajda Cebela. »Ukvarjamo se s poslovnimi rešitva­mi. Našim strankam ponujamo najem in nakup fotokopirnih strojev, multifunk­cijskih naprav, skenerjev, širokoforma­tnih tiskalnikov. Ponujamo tudi papir in unicevalnike dokumentov. Poskrbimo za dokumentni sistem v oblaku s Canon Effective Office,« pojasnjuje direktorica. »V naših prostorih se nahaja tudi sodobno opremljena fotokopirnica, kjer lahko stranke po izredno konkurencnih cenah tiskajo in kopirajo. Ponujamo tudi vezave, plastifikacije in tisk velikoformatnih pla­katov. Naša spletna stran www.kopirnis­ troji.si.« Podjetje ima trenutno pet zaposlenih iz bližnje okolice. »Na splošno naše podjetje velja za uglednega delodajalca, kar lahko potrdijo tudi naše stranke. Med seboj si zaupamo in se spoštujemo. S takim nacinom dela dosegamo odlicne rezultate, smo vsi bolj sprošceni, iskreni in cloveš­ki, posledicno so z našimi storitvami za­dovoljne tudi stranke.« Prisotni so pred­vsem na obmocju Ljubljane z okolico ter Notranjsko-primorske in Goriške regije. »Naša vrata so vedno odprta ljudem, ki so pripravljeni podjetju prinesti nove ideje in znanja na podrocju prodaje, IT storitev in servisa biro opreme in si želijo delati v sprošcenem kolektivu. Na naši spletni strani jim je na voljo kontaktni obrazec, preko katerega nas lahko s kratkim opisom kontaktirajo,« pravi sogovornica. Po njenih besedah je najem opreme v slo­venskem poslovnem prostoru razširje­na praksa. Kot pojasnjuje, nakup opreme najveckrat podjetju prinese vecji odliv likvidnostnih sredstev, ki jih potrebu­je za tekoce financne obveznosti. »Pisar­niška oprema se amortizira vec let in ne moremo vedeti, koliko casa bomo opremo sploh potrebovali in koliko jo bomo obre­menjevali. V ceni najema so vkljuceni vsi stroški potrošnega materiala, servisov in potnih stroškov,« dodaja. Na vprašanje o »paradnem izdelku« Ajda Cebela odgovarja: »Zelo uspešni smo pri prodaji Canonovih opticnih citalnikov, predvsem modela DRM – 140, katerih smo v zadnjih letih prodali vec kot tisoc kosov. Najvec se jih uporablja v posloval­nicah banke NLB, d.d. Skener prakticno ne potrebuje posebnega vzdrževanja, je izjemno zmogljiv, zanesljiv in hiter, kar pa je bistvenega pomena za uporabnika.« Po 35 letih delovanja na Vrhniki, so se v Birosistemih odlocili, da je cas za spre­membo. Ajda Cebela: »V Logatcu smo bili že od nekdaj zelo prisotni. Preprical nas je predvsem industrijski razvoj samega mesta, skoncentrirano gospodarstvo in porast podjetij v obeh industrijskih conah. Pomembno vlogo je odigrala tudi višinska razlika, katera poskrbi za prelepo vreme in posledicno toplejše odnose med ljudmi.« In konkurencne prednosti? »Vsa leta svojega poslovanja se trudimo strankam ponuditi najboljše rešitve. Njihove potrebe postavlja­mo na prvo mesto, se jim povsem posveti­mo in poskušamo poiskati rešitve, ki so za stranko najbolj optimalne.« Blanka Markovic Kocen  Foto: Jože Pristavec – Joc Obrtniška ulica 11, 1370 Logatec, 01 7557 800, 041 666 010