Ameriška Domovi ima NO. 242 0okL^0°cI ^Qr>e 2 ■ 1122^1 AMCRICAM IM tPtRfT KM L^NOUAO« OMUT /SiJVI' C R R e/»' !%1' Nations! snd International Circulation CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. DECEMBER 17, 1969 ŽLOVCNIAN Me&MINe 'MCWSPAWa ŠTEV. LTV n - V 01.. LXVH Libija povzroča skrbi Ameriki in Britaniji Amerika je začela pogajanja o umaknitvi i z Libije, Ve lika Britanija jih je pa že zaključila. WASHINGTON, D.C. — Pretekli ponedeljek so ZDA začele ^ libijsko vlado razgovore o u-friaknitvi z letališča Wheelus, svojega največjega letalskega o-Porišča izven svojih meja, ki slu-‘d istočasno tudi vežbanju letalskih sil drugih članic NATO. Pogodba o uporabi letališča bo potekla prihodnje leto, toda Libija bi rada njeno vrnitev dosegla že Preje. Združene države bodo nema-pogajanja zavlačevala, dokler ne dobijo kakega drugega primernega kraja za vežbanje svojih letalskih skupin v Evropi in vežbanje letalskih sil članic NATO. Nekaj mislijo na Turčijo m Španijo. Velika Britanija je med tem Pogajanja že zaključila in prista-na to, da bo svoji oporišči izpraznila do konca marca 1970. Civilisti so se že začeli vračati domov. Obe, Amerika in Velika Bri-tanija, sta v skrbeh zaradi Libi-3e> ki sta ji v zadnjih letih prodali večje količine modernega o-rožja. Libija lahko to orožje upo-rabi proti Izraelu, ko se je zdaj Priključila skupni arabski fronti proti njemu. Pod kraljem Idri-som je sicer finančno podpirala %ipt in Jordanijo, ni pa se hotela drugače mešati v spor. Novi grobovi Joseph F. Rayer Včeraj je nenadno umrl 67 let stari Joseph F. Rayer z 19730 Naumann Avenue, rojen v Clevelandu, zaposlen do upokojitve pred par leti kot preglednik pri Oliver Tractor Co., mož Ann, roj. Drazdik, oče Josepha F. in Williama D-, 6-krat stari oče, brat Marie Rayer, Anne Disan-to, Molly Palechek, Louisa, pok. Albine Miklavič in pok. Frances Rayer. Bil je član ADZ št. 8. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek na All Souls pokopališče. -----o----- Ceausescu podpira Brandta BUKAREŠTA, Rom. — Glavni odbor Romunske komunistične stranke je imel pretekli teden svoj redno sejo, ki je trajala 4 dni. Strankin voditelj Ceausescu je imel glavni govor, ki se je v njem obširno pečal tudi z mednarodno politiko. Padlo je v oči, da je posebno vneto poudarjal, da je Zahodna Nemčija sedaj nastopila pravo pot, ker hoče obnoviti redne diplomatske stike z vso Evropo. Ceausescu je pri tej priliki poudaril, da bi Zahodna Nemčija ne imela le trgovske pogodbe z Romunijo, ampak še vrsto drugih pogodb, ki bi se tikale prosvete, kulture, športa, prometa, investicij itd. Pohvalil je sedanja pogajanja med Gomulko in Brandtom, in omenil, da bi Ul-bricht storil prav, ako bi posnemal Gomulko. Bonn tehta odgovor Walter ju Ulbrichtu BONN, Nem. — Vlada Zahod-^ Nemčije tehta govor predsednika Nemške demokratične re-Phblike Walterja Ulbrichta na S(?ji Centralnega komiteta komunistične partije, v katerem je Zahteval ta polno priznanje su-'mrenosti in enakosti za svojo ^nrnško državo od strani Nem-zvezne republike. Zahodnonemški k a n c 1 er W. “randt je izjavil pred časom, da °hstojata dve nemški državi v ^niškem narodu, ni pa voljan hriznati Demokratsko nemško ^Publiko, ki jo nekateri še ved-imenujejo enostavno za “Sov-intsko zasedbeno cono Nemčije”, nnakopravno Zvezni republi-i Nemčiji in kot polno suvere-110 državo. Ulbricht bi rad postavil to Zahtevo kot pogoj za izboljšanje °hnosov med Nemško zvezno republiko in državami komunistih ^ Vzhodne Evrope, pa v Moskvi 116 to uho ne slišijo dobro. Cardinal Cooke odletel v Vietnam praznovat Božič New YORK, NY. — Kardinal ^erence Cooke, nadškof New °rha, je že preteklo nedeljo iutel od tod v Barcelono, od mder je p0t nadaljeval proti ,,U5memu Vietnamu, kjer bo pre-ayei Božič med ameriškimi vo- aki. Vremenski prerok pravi: *n toplejše. Naj višja emperatura okoli 36. Pompidou svaril PARIZ, Fr. — Predsednik republike G. Pompidou je ob koncu prvih šestih mesecev svoje vlade v javnem govoru posvaril upome študente in nemirne delavce, da vlada ni pripravljena sprejeti “nesprejemljivo”. Francoze je opozoril na dejstvo, da je blagostanje in varnost mogoče doseči le s “trdim naporom”. Visoke šole naj bodo “središča študija in ne otročjih prerekanj”, je poudaril Pompidou in delavce opozoril, da izgubljene delovne ure osiromašujejo deželo. Argentinski generali podpirajo bolivijske Desničarska vojaška vlada Argentine pomaga levičarski v Boliviji. LA PAZ, Bol. — Bolivijska diktatura je sicer v rokah generalov, pa je vendarle politično u-smerjena na levo. Glavni steber sedanjega režima je general Alvarado, sin revnih staršev, ki dobro ve, kako se v njegovi domovini godi revnim slojem. Sedanji režim je nacionaliziral premoženje znane ameriške Gulf Oil Corp. Washington je radi tega ustavil podpiranje Bolivije in dosegel tudi zaporo nad novimi posojili. To je spravilo bolivijske generale v hudo zadrego, ker jim primanjkuje dolarjev. Sedaj se jim je ponudila prilika, da jih dobijo. Bolivija ima namreč tudi plin, ki ga zelo manjka sosedni Argentini. Zato sta se argentinska in bolivijska vlada sporazumeli, da bo argentinska dala jamstvo za posojilo $50 milijonov, ki ga bo dala Mednarodna banka Boliviji za investicije v plinovod do argentinske meje. ZpA ne ugovarjajo temu, čeprav so odnosi med Bolivijo in vlado ZDA še zmeraj hladni, kajti pogajanja radi nacionaliza- Vatikan pojasnil svoje stališče do Judov BALTIMORE, Md. — Pristojno vatikansko tajništvo je sestavilo dokument, ki v njem razlaga in pojasnjuje nekatere oblike stikov z Judi. Pri nas je dokument objavil baltimorski kardinal Shehan. Dokument je preče;, obširen in bi lahko služil kot gradivo za okrožnice, ki jih bodo o tem problemu objavljale konference a-meriških škofov. Vatikansko stališče bo seveda zanirrivo tudi za mednarodno politiko in bo verjetno predmet za posvetne debate povsod, kjer so si katoličani in Judje sosedje od blizu ali daleč. Poravnajte naročnino, če !e mogoče, na prvo obvestilo! cije Gulf Oil Corp. se še niso premaknili z mesta. Zanimivo je, da je bolivijski režim iskal posojilo tudi v Moskvi, pa 'je njegova prošnja bila odbita. V Moskvi namreč ne zaupajo nobeni bolivijski vladi, saj je bilo v Boliviji v 139 letih njene neodvisnosti kar 185 revolucij, to je pa celo za Moskvo nekoliko preveč. Kremelj tudi ne da dosti na “levičarski značaj” sedanjega režima, misli, da ga bo reakcija kmalu pregnala z o-blasti. 1 BEOGRAD IN SOFIJA SPET SPRTA RADI MACEDOmjE Bolgari smatrajo Macedonce še vedno za del bolgarskega naroda. V Beogradu tako stališče odločno zavračajo. V pet., 19. dec. 19«9 bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Naši raznašal« vam bodo dali list v roke ter vam voščili srečen božič, če boste doma. Ako boste imeli kaj zanje, jim lahko ob tej priliki izročite. BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli teden je imel Beograd ne ravno odličnega, zato pa kočljivega gosta: boglarskega zunanjega ministra Baševa.. Čemu je Bašev pravzaprav prišel v Beograd, poročila ne povedo, opisujejo pa prilično na široko, kako so se tovariši sprli med seboj že prve dni sestanka. Oba zunanja ministra, bolgarski Bašev in jugoslovanski Tepavac, sta poskušala prvih par dni speljati debato na pot, ki bi vodila v kompromis, pa jima je poskus spodletel. Morala sta se obrnti vsak na svojo vlado po nova navodila. Ta so prišla, toda sporazuma niso omogočila.. Prepir se je vrtel kot zmeraj, kadar Jugoslovani in Bolgari sedijo za isto mizo, okoli Macedo-nije. Bolgari niso nanjo pozabili, Jugoslovani, posebno Srbi, pa niti slišati nočejo o kaki spremembi. Bolgari so menda predlagali sledeči kompromis: Macedonia naj ostane v Jugoslaviji, toda Macedonci naj bodo vključeni v bolgarsko narodno skupnost, “kamor spadajo po svoji preteklosti in po svojem jeziku”. Beograd je ta k o m p r o misni predlog odbil. Bolgarski gost je odšel v Slovenijo na odmor. Med tem je Tito v Beogradu kar nemarno napadel bolgarski “šovinizem”, se predno se je Bašev vrnil domov. O sestanku je bil objavljen u-radni komunike, ki je pa menda naravnost vzor hladnega poročanja. Bašev,je sicer povabil Te-pavca v Sofijo, to je bil pa tudi edini predmet, kjer je bilo doseženo soglasje. Prepiranje je našlo svoj odmev tudi v časopisju. Bolgari so opozarjali Jugoslovane, kako so jih 1. 1944 in 1945 osvobodili nacistov, Jugoslovani so pa spomnili Bolgare, kako so jih med drugo svetovno vojno branili pred nacisti in fašisti. Kot je že navada, bo ta prepir med Beogradom in Sofijo kmalu ponehal, bo pa zopet odtajan, kakor hitro so bo ponudila prva prilika. CLEVELAND, O. — Pred sed. Nixon je imel v ponedeljek zvečer 12 minut dolg govor, ki je v njem branil svoje stališče do vietnamske Vojne, ne pa morda poteka vojskovanja samega. Obžalovati moramo, da veliki dnevniki niso vsi prinesli celega govora, akoravno je bil kratek in važen, ampak samo izvlečke in še te pomešali s svojimi komentarji, kar dejansko onemogoča presojo govora tistemu, ki ga ni poslušal. Zdi se nam, da to ni prav. Vsaj kratki predsednikovi govori hi zaslužili več pozornosti iz zelo preprostega razloga: so praviloma kratki, jasni in jedrnati. Predsednikova izvajanja so bila dosledna, so takoj v začetku postavila osnovo. Predsednik je zgubil vero, da hi se mogel v Parizu doseči sporazum, ker ga vietnamski komunisti čisto navadno nočejo. Pri tem je Nixon izjavil, da se da debatirati o vsakem vprašanju, ki se tiče Vietnama, samo v eni točki ne: Južnemu Vietnamu mora biti zajamčena možnost, da sam odloča o svoji politični bodočnosti. Tega vietnamski komuni- Predsednik Nixon odgovarjal svojim krifikom sti nočejo, ker zahtevajo od Amerike, da jim prizna monopol v zastopanju interesov j u ž novietnamskega ljudstva. Nixon je s to izjavo odgovoril tudi mnogim svojim domačim kritikom, ki kaj radi poudarjajo, da ima Nixonova administracija v mislih še druge pogoje, ko pride do resnih razgovorov. Zato so sedaj na vrsti Nixonovi kritiki, da povedo, kaj jim še ni všeč na tem področju Nixonove politike. Ker torej ni treba pričakovati resnih pogajanj v Parizu, vsaj v doglednem času, se u-soda vojskovanja v Vietnamu prenaša na vojaške operacije. Tudi tu je Nixon govoril dosti jasno: zastopa idejo o viet-namizaciji vojskovanja. Sai-gonska "narodna obramba naj prevzame težo vojskovanja na frontah in ne v zaledju. O-čitno hoče Nixon s tem korakom ne samo zadovoljiti svoje domače kritike, ampak tudi dokazati komunistom, da mu je resno do miru. Da komunistom ni resno do miru, priča Nixonova opomba, da se sovražnik v Vietnamu pripravlja na možnost no- vega vojskovanja. To se ne sme razlagati kot nekaj posebnega. Komunistična taktika vpošteva tudi vremenske razmere, ki so v Vietnamu precej stalne. Od novembra do maja vlada tam suho vreme, zato organizirajo komunisti ravno v tej dobi svoje o-fenzive. Iz Nixonovih besedi se da sklepati, da bo rdeča o-fenziva obsežna, ako bo prišlo do nje, in da utegne trajati do maja. Nixon je obenem napovedal umik 50,000 mož prav v tej dobi, ko je nevarnost za novo ofenzivo največja. Pojavi se takoj vprašanje, ali bo južnovietnamska narodna o-bramba v prihodnjih mesecih dosti pripravljena, da nosi sama vso težo vojskovanja? Zal v tem pogledu Nixon ni bil jasen in to je ravno ključno vprašanje za vojaške spopade v prihodnjem letu. Ker Nixo-nov govor pušča to točko brez odgovora, bi marsikdo lahko prišel do zaključka: ako bo komunistični pritisk v prihodnjih mesecih prehud, bo morala naša vojna uprava pustiti čete, ki so že videle pred seboj odhod v domovino, kar na vietnamskih bojnih poljih. Kakšne politične posledice bi to imelo v naši domači politiki, si lahko mislimo. Res si je Nixon tudi v tem pogledu pustil v svojem govoru odprta mala vrata, toda nanje ni postal prvi trenutek nihče pozoren in zadeva bo mimogrede pozabljena. V dobro Nixonovemu govoru moramo šteti pripombo, da se je o Vietnamu posvetoval z mnogimi uglednimi politiki in strokovnjaki, ki niso odvisni od njegovega režima, in da je pri oblikovanju svojega stališča vpošteval njihove pripombe. Le pri sklicevanju na angleškega gen. R. Thompsona, ki je ukrotil, toda ne zatrl komunistično gverilo v Malaji, se mu je zaletelo. Thompson se je moral boriti s primeroma malim številom malajskih komunistov kar celih 12 let! Tega Nixon ni omenil, bi pa moral, kajti Hanoi trdi, da se bo boril, ako treba tudi deselet-ja. Nixon je torej povedal brez olepšave, kaj lahko po njegovem čaka deželo tja do zgodnjega poletja. V tem tiči vrednost njegovih izvajanj. LA, Šegi. E, Kensedv dobiva veliko vabil za govore WASHINGTON, D.C. — Sen Edward M. Kennedy dobiva povprečno vsak mesec kakih 75C do 1000 vabil za govornika nr raznih večerjah in drugih demokratskih prireditvah, ki na;' pomagajo zbrati denar za politične nastope in akcije. Od preteklega poletja, ko je utonila \ senatorjevem avtomobilu J. Ko-pechne, volivna sodelavka njegovega pokojnega brata, po domači zabavi, ni E. M. Kennedy sprejel nobenega takega vabila. Ko se bližamo novemu letu, v katerem bodo kongresne volitve, napovedujej® v senatorjev; okolici, da bo svoje stališče v pogledu vabil spremenil. To se bc zgodilo brez dvoma šele po novem zaslišanju, ki naj razčisti smrt nesrečne Joe Kopechne \ preteklem juliju. Trenutno trdijo, da so najboljša vaba kot govorniki na raznih večerjah in sličnih političnih prireditvah za zbiranje denarja bivši predsednik L. B. Johnson, ki se je že odpočil in bo skorc nastopil zopet v javnosti, vsaj od časa do časa, sen, E. M. Kennedy in sen. E. Muskie. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Vojaško poveljstvo trdi, da se je pošiljanje rdečih okrepitev in vojaških potrebščin na jug v zadnjih mesecih več kot podvojilo. V zvezi s tem napovedujejo rdečo ofenzivo. WASHINGTON, D.C— Obrambni tajnik M. Laird je napovedal zmanjšanje mesečnega vpoklica obveznikov v vojaško službo. Prihodnje leto naj bi bilo poklicanih vsaj 25,000 manj obveznikov. PANAMA CITY, Pan. — Včeraj so pristaši gen. O. Torrijosa prijeli vojaška vodnika, ki sta dan preje odstavila gen. O. Torrijosa, in postavili tega znova na čelo republike. ZDRUŽENI NARODI, N Y. — Danes bo zaključeno sedanje zasedanje glavne skupščine ZN. Veliko se je ukvarjala s položajem na Srednjem vzhodu, pa malo dosegla. Sklenila je zgraditi nove prostore za razširjeno poslovanje v New Yorku, pa se odločila proučiti tudi možnosti preme-stive nekaterih poslov v Ženevo v Švici in drugam, NEW YORK, N.Y. — Poslaniki štirih velikih sil pri ZN se danes ponovno sestanejo na razgovor o položaju na Srednjem vzhodu. Njihovo posredovanje je obtičalo, ko se položaj na Srednjem vzhodu znova zateguje in govore Arabci o skupnem vojaškem naporu za osvoboditev zasedenih pokrajin. LONDON, Vel. Brit. — Spodnji dom je včeraj izglasoval z veliko večino stalno ukinitev smrtne kazni, čeprav so zadnja povpraševanja razpoloženja javnosti pokazala, da je ta proti ukinitvi. RIM, It — Policija je prijela 36 let starega baletnega plesalca Pietra Valpreda in osem Iz Clevelanda in okolice Letna sčja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima jutri, v četrtek, 18. decembra ob 7.30 zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue svojo letno sejo. Zadnje slovo— Članstvo Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue je vabljeno nocoj ob sedmih v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi od umrlega člana Franka Kauška. Letna seja— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima jutri, v četrtek, ob 1.30 popoldne svojo letno sejo. Vse članstvo vabljeno! Po seji bo prosta večerja in zabava. Za božič— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo naprodaj ugodno pokončne FRIGIDAIRE zmrzo-valnike. — Več v oglasu. Zadušnica— Jutri ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louisa Spehka ob 3. obletnici smrti. Božična Ameriška Domovina— V petek, 19. decembra, bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več- Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35c (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za poši-Ijatev v Evropo, Južno Ameriko m druge prekomorske kraje je treba poslati 50^. Policija pazljivejša?— Policijski načelnik P. Gerity je izjavil, da se bo policija potrudila storiti vse, kar je v njeni moči, za povečano varnost prebivalstva na vzhodni strani mesta. Od 10 divizij 2 doma WASHINGTON, D. C. — Od nekako 10 borbenih divizij v Južnem Vietnamu, 8 armadnih in 2 marinskih, sta se doslej dve že vrnili iz Vietnama, 9. pehotna in 3. marinska. Napovedujejo, da bo prihodnja prišla domov l. pehotna divizija in nato postopno enote 4. pehotne divizije. Predvidoma bo ostala v Južnem Vietnamu najdalj od vseh borbenih enot 1. divizija letalske pehote s svojimi 400 helikopterji, ki ji dajejo možnost naglega nastopa kjerkoli v Južnem Vietnamu. Ruska Amerika ANCHORAGE, Aljaska. — Do leta 1867 je bila sedanja A-Ijaska zaznamovana na zemlje* vddih kot “Ruska Amerika”. * v . ■" """■—.i'—.,U njegovih anarhističnih somišljenikov ter jih obtožila priprave in izvedbe bombnih atentatov v Milanu in Rimu, ki so pokončali 14 ljudi, okoli 100 pa jih ranili. LONDON, Vel. Brit. — Sir Robert Thompson, znani britanski strokovnjak za gverilsko vojskovanje, ki si je nedavno v podrobnostih ogledal položaj v Južnem Vietnamu je tu trdil, da bodo razmere v Južnem Vietnamu do leta 1973 že prilično normalne in da bo ljudstvo živelo tedaj v varnosti in miru. Dejal je, da računa z možnostjo rdeče ofenzive v prihodnjih mesecih, pa dodal, da bodo rdeči v njej doživeli poraz. cr-'-® nr ■■ Ameriška Domovi ima ^ f j f ^jiLKJSllXCJbuODCSSSiSSSSS 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st we*k of July Managing Editor: Mary Debevec j" ~~ NAROČNINA: ~ Združene države: > (16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za J meseca Za Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: D ni ted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: [ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ___SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 242 Weds ~Dec. 1771969 Pred novo nemško-sovjetsko pogodbo Ne Moskva ne Bonn nista pozabila, kako dobra je bila pred okroglo 45 leti znana Rapallska pogodba med Sovjetsko zvezo in takratno Nemčijo. Ako ne bi bilo Hitlerja, ki je pogodbo uničil, bi bila morda ravno ona preprečila drugo svetovno vojno. Na vse to je svet pozabil, ne pa nemški in sovjetski politiki in diplomatje. Nagibi za takratno pogodbo so bili seveda drugi, kot so današnji za podobno pogodbo, ki so jo diplomatje začeli pripravljati v Moskvi v začetku preteklega tedna. Novica o tem je bila malo opažena v široki javnosti, zato pa tem bolj v poklicnih političnih in diplomatskih krogih. Začetek razgovorov o mirnem sožitju med Bonnom in Moskvo je bil izredno skrbno pripravljen. Zadnji povod zanj je dala — rdeča kitajska vlada, ko je uradno povedala Moskvi, da zahteva od Sovjetske zveze nič manj kot 600,000 kvadratnih milj sibirske zemlje in deloma Sovjetske Srednje Azije. To je bila ena med najbolj brutalnimi zahtevami rdeče kitajske zunanje politike, ki so jo Sovjeti hitro pravilno razumeli in ocenili. So se takoj in brez posebnega skrivanja odločili za dvojno taktiko; napeti vse sile, da se s Peipingom pogodijo o miru ob skupni meji; na drugi strani pa pripraviti vse, kar je potrebno, na vojaškem, političnem in diplomatskem polju, za obrambo proti kitajskemu pohlepu po sovjetski zemlji. Moskva je že začela izvrševati oba načrta. Poslala je močno delegacijo v Peiping, da se tam s pravo azijatsko potrpežljivostjo pogaja s kitajskimi diplomati o načinu, kako ustvariti mir ob meji. Na drugi strani je pa Moskva jasno povedala, da ne želi, da bi pri bodočih mednarodnih konfliktih prišla med dva sovražnika. Zgodovina nemške države v tem stoletju je Sovjetom nazorno pokazala, kako zgrešena bi bila taka politika. Ker imajo glavnega nasprotnika na vzhodu, si je treba zavarovati hrbet na zahodu, v Evropi, to pa se da doseči le s primernimi pogodbami z Zahodno Nemčijo, ki je danes glavna evropska sila in bo tudi ostala za dogleden čas. Zato so diplomatske oči hitro opazile nenavadno vzpo-redje v sovjetski zunanji politiki. Čim bolj so se slabšali stiki s Peipingom, tem bolj so v Moskvi kazali veselje za sporazum z Bonnom. Stalno je padalo običajno zmerjanje in zbadanje Zahodnih Nemcev v sovjetski javnosti, zmeraj več “razumevanja” je kazala sovjetska politika do nemških teženj in pritožb. Za kulisami sta obe strani pridno pripravljali podlago za razgovore, o tem pa razmeroma malo govorili v javnosti. Saj še celo ameriška diplomacija ni vedela za vse tajnosti teh priprav, kar se je našemu državnemu tajništvu zdelo za malo. Zato si je državni tajnik W. Rogers lahko dovolil, da je Nemcem svetoval previdnost v poga-ianjih z Moskvo. Pri tem je pozabil, da imajo v Bonnu veliko spoštovanja do ameriške moči, ne pa do ameriške politične pameti. , Kako skrbno je bil pripravljen začetek razgovorov, se vidi iz dogodkov zadnjih nekaj tednov. Najprvo so se Nemci in Sovjeti med seboj javno povabili na razgovore. Svet je v tem videl golo formalnost. Pa morda ni bila. Vabilo je dalo povod, da je Moskva obravnavala stike z Nemčijo na dveh sestankih držav Varšavskega pakta, v Moskvi in v Varšavi, Bonn pa na decembrskem zasedanju NATO v Belgiji. Bočim se v Belgiji NATO delegatje niso preveč belili glav z vprašanjem, o čem in kako naj se Nemčija pogaja s Kremljem, so bili pa razgovori za železno zaveso več kot živahni. Pofli so se pri tem tem sovjetski delegatje. Sovjetski sateliti v Evropi gledajo namreč na pogajanja z Nemčijo drugače kot Moskva. Želijo imeti taka pogajanja, ki bi jih varovala pred prevelikim vplivom Zahodne Nemčije v Evropi, pa tudi pred njeno preveliko politično in vojaško močjo. To je skupno stališče vseh satelitskih drž,av, pri tem ima pa vsaka med njimi še svoje posebne želje. Najbolj kočljivega značaja so želje Ulbrichtove Vzhodne Nemčije. Ulbricht želi, da bi se rdeče države pogajale z Nemčijo korporativno in ne posamič. Po tej poti bi bili Nemci prisiljeni, da priznajo Ulbrichtovo državo za ravnopravno z Zahodno Nemčijo. Zahodna Nemčija na to Ulbrichtovo zahtevo noče načelno pristati. Zato se je na sejah držav Varšavskega pakta vršil boj o metodi pogajanj; ali naj se pogajaio z Bonnom korporativno ali posamič. Zmagalo je sovjetsko stališče, poražen je bil pa Ulbricht. Kakšne posledice bo to imela za politiko Vzhodne Nemčije, bomo šel videli. Sovjetska zmaga v tem vprašanju zopet opozarja na staro resnico; Kadar se Sovjeti brigajo za lastne interese, kaj hitro pozabijo na interese satelitskih držav in jih žrtvujejo svojim. Zato je začetek posebnih pogajanj med Moskvo in Bonnom tako porazno vplival na politiko v satelitskih glavnih mestih. Vedo namreč dobro, da bodo Sovjeti brez posebnih ozirov žrtvovali njihove interese nemškim zahtevam. Teh bo veliko in jih Nemci tudi vseh ne bodo naenkrat predložili. Na prvo mesto bodo postavili vprašanje odnosov med obema Nemčijama. Na tem področju bo moral Ulbricht veliko popustiti moskovski politiki na ljubo Bonnu. Ko bo to vprašanje rešeno, pride na vrsto vprašanje vzhodnih nemških mej. I u bo glavne ž(rtve morala nositi Poljska in deloma tudi Češkoslovaška. Potem pridejo na vrsto pogodbe gospodarskega značaja, ki bodo za satelite še najmanj boleče. Največja žrtev za sovjetske satelite bo potreba, da spremenijo svoje gledanje na Nemce. Dosedaj so jih smatrali za poražene sovražnike, ki morajo biti sproti znova kaznovani za Hitlerjeve zločine. To stališče so v Moskvi že zavrgli s tem, da so se spustili v direktna pogajanja o mirnem sožitju. Moskva hoče imeti namreč v Evropi dobrohotno razpoloženo nevtralno Nemčijo, ne pa vklenjenega sovražnika, ki ga je treba držati stalno pod nadzorom. Za sovjetske satelite bo ta sprememba tem težja, ker nimajo nobene izbire. Ako bi se hoteli odmakniti od Moskve, kam naj se obrnejo? Morda v neko nevtralnost, ki bo sama po sebi vredna komaj piškavega oreha. Saj vemo, kako se je godilo malim evropskim nevtralnim državam v drugi svetovni vojni. Nova pogodba med Nemčijo in Sovjetsko zvezo bo torej v marsičem podobna nekdanji Rapallski pogodbi. Upati moramo, da se v Nemčiji ne bo zopet pojavil neke vrste Hitler in jo v bodočih desetletjih podrl, svet pa pahnil v novo svetovno vojno. iia BESEDA IZ NARODA | * CE VAS ZANIMA — BE-- RITE: — Katera reka na svetu je nastala iz “solz žalovanja”? — Na to ima “pojasnilo” indijska legenda, da je to reka Amazonka, ki pravi, da je luna tako hudo jokala, ker se ni mogla omožiti soncem. Iz njenih solz je nastala Amazonka. — Kateri del sveta, oziroma kje je naj večji polotok na svetu? — To je Arabija, ki je najdaljši in njega dolžina meri 1400 milj. — Kdo je prednik Arabov in Judov? — Zgodovinarji pravijo, da Abraham. Arabci navajajo, da sledijo od Abrahama, po njegovem starejšem sinu Izmaelu. Izak, njegov mlajši sin, pa pravijo, da je prednik Judov. — Katero mesto na svetu ima najbolj ozko ulico? — Pravijo, da je Cesta sv. Janeza (St. John Lam) v Rimu. široka je komaj 19 palcev. Vrhenšk Tine razlagat važnost “Constitutional Convention” (Ustavne konvencije), za katero se baš te dni izbira in voli zastopnike. Agitacij in razprav je dosti. Vprašam ga, če ve in razume, za kaj se vse gre pri tem? “Nekaj razumem, vsega pa ne,” odgovori Frank. Nato pa nadaljuje: “Če prav razumem, gre za neke nove postave, določbe in dodatke. Kakor mi je zastopnik razlagal, imamo v našem Illinoisu zelo stare postave in določbe o volitvah, o tem in onem in da včasih celo sodišča ne vedo, na kaj naj se v svojih razsodbah opirajo. Zato toliko u-govorov m zavlačevanj v premnogih slučajih.” Yes, naša državna ustava v Illinoisu je res čudna. Državna zakonodaja ima preveč moči v marsikaterem slučaju. Krajevne oblasti po okrajih, mestih in vaseh so v marsikaterih slučajih brez moči in so odvisne za privoljenja in odobritve od državne zakonodaje. Ta v nekaterih slučajih teh ne daje. Mali kraji potrebujejo marsikje izboljšav, pa ne morejo do njih, ker država jim finančno ne pomaga, obenem pa nimajo krajevni odbori moči in oblasti, da bi potom novih davkov v takih krajih sami prišli do kaj takega. To ovira marsikje napredek. Tudi v določbah za razne volitve so večkrat take nejasnosti, ki puščajo za seboj mnoge sitnosti. Javnost se pa za vse to premalo zanima. Volitve zastopnikov to posebno kažejo, saj še skoro 20(/i volivcev ni volilo v primarnih volitvah. To menda vse zato, ker ljudje v večini sploh ne vedo, za kaj gre in čemu naj se sklicuje Ustavna konvencija. Če bi razumeli, bi se bolj zanimali za volitve. Volitve za državno ustavno konvencijo so se vršile v senat-skih okrožjih 'katerih je v Uli- vratih in zagledam soseda Fran-1 noisu 58. Vsako okrožje ima dva j mu ne bi bilo tako, potem bi hiša s Park Avenue. Iizvoljena zastopnika. Med terni!la naša cerkvena dvorana praz- Waukegan, 111. — Vreme se nam letos res kar čudno ponuja. Tistih lepih “zlatorumenka-stih dni”, ki jih je nam včasih v prejšnjih letih ponujalo ‘indijansko poletje” v jeseni, letos nismo imeli kaj prida. Le kake dva ali tri dni je bilo lepih v prvih dneh novembra. Potem pa zopet same mrzle in vlažne noči in dnevi, ki ne prineso drugega kakor starim in tudi mnogim mladim revmatične nadloge, ki so take, da nekatere ščiplje v hrbtu, druge p,o nogah, nekatere v komolcih, nekatere za ušesi in vrh glave. Pa greš k zdravniku in mu poveš, kako te ščiplje tu in tam, on te pa izpod čela pogleda, te potolaži in priporoča, da zoblji aspirinske jagode, ker da drugih zdravil za in proti revmatizmu ni mnogo na svetu. Ti pa, ko ti vse ti priporoči in svetuje, ga dvomljivo gledaš izpod svojega čela in če je pred teboj mlad zdravnik, se vprašuješ: Bog vedi, če tale mladi fant res kaj ve ali ne in če mi prava zdravila svetuje ali ne?. Tako vidiš, dragi čitatelj A.D., se nam starim “purgarjem” zdaj godi na tem našem svetu. Odvisni smo od zraka, raznih “pur-feljcev”, največ in v vsem pa od Onega, ki nam odmerja dneve življenja. S takimi mislimi sem se tolažil oni dan, tik pred godom sv. Katarine, o kateri ve povedati toliko lepih dogodbic moja žena. Med tem pa je nekdo glasno potrkal na vrata moje hiše. Le kdo trka? Pogledam skozi linico na Srgnjjsko mladež -Havi je sklical NEW YORK, N.Y. — Velikokrat človek zavrže stvari, misleč, kaj bom s tem: saj je za staro šaro. Velikokrat človek tako misli tudi o starih narodnih navadah in običajih. Ni dolgo tega, ko je v našem mestu neko dekle mislilo tako o neki sliki, ki je visela na steni v sobi umrlega strica. Ni je vrgla takoj v staro šaro — in v “garbage”. Za to nepomembno stvar, ki se je skazalo, da je slikarsko delo slavnega slikarja v 16. stoletju, je dobila skoraj četrt milijona dolarjev. V našem mestu se je to zgodilo in list New York Times je to objavil. V nedeljo, 7. decembra, na podvečer smo njujorški srenjča-ni lahko spoznali, da lepa stara narodna navada praznovanja Miklavža — ni nekaj, kar bi bilo spričo napredka družbenega mišljenja in tehnologije vreči tisti kot, v katerem leže stvari smešnosti in praznoverja ter preživetosti primitivnega človeka. S takšnimi prikazovanji in namigovanji hočejo mnogi “progresivni” spodriniti navado našega Miklavža in na njegovo mesto postaviti: eni — Santa Claus, drugi pa — dedka Mraza. Vendar slovenski Miklavž je nekaj, česar ne najdeš niti pri Clausu niti pri dedku Mrazu. Pri Clausu ni tiste svetosti, ni tiste skrivnosti, ni tiste poezije dobrega v nasprotju s slabim. Dedek Mraz je menda še bolj mrzel, pravega opisa njega ne morem dati, ker ga nikdar nisem doživljal. Enkrat, takrat ko je prvič hodi po moji očetnjavi, so mi domači oblastniki vzeli doživetje njegovega prvega pohoda po slovenski zemlji, ker so me djali za trdne zapahe. Clausa pa doživljam že nekaj let! V nedeljo se je skazalo, da naši srenjčani še niso mrtvi za lepo narodno preteklost. Če te- angelček, za katerega so mi dejali, da ga so-angelčki ikličejo po imenu: Emica. Ne vem, kako so doživljali svet črnote, ki so ga predstavljali črni peklenščki in rudički, s čudnimi glasovi in rožljanjem verig. Vriski in joki so mi govorili močnih valovih doživetij, ki so pljuskali v ozračje dvoranskega prostora. Tudi Milkavž v odrskih nebesih, sedeč na svojem prestolu, daje otrokom svoje. Mnogi s strahom prihajajo k njemu. Ne hoje se toliko njega, cot se hoje onih temnih, v temo objetih živih postav. Vsak mora iti skozi ta svet teme in greho-te. S pogumom ga mora premagati in potem mu angelček ponudi svetlo belo roko. Otroku pa Miklavž za njegov pogum v notranji borbi da darilo, katerega se razveseli. Oči mu zažare. Smeh mu razjasni lice. Nobenega joka ni več slišati v dvorani. Otrok slabega sveta ne vidi več, ampak samo lepega, jasnega in svetlega. To je smisel našega narodnega miklavževanja. In če nam je do tega, da bo naš narod živel, živel bo, če bo naša mladina o-stala narodno čuteča. Takšna bo ostala, če se bo držala pri materini besedi in če se bo držala narodnih navad in običajev, tudi takšnih, kot je — miklavževa-nje! Tone Osovnik Odprem in ga pozdravim: Bog je nekaj navadnih zastopnikov, te živi, Frank! Dobrodošel! Vsto-I večino pa tvorijo razni pravni-pi in tamle sedi, pa boš nam po- ‘ ki. Pričakuje dolge debate o tem vedal kaj. ijn onem, kar vsak kraj ima svo- ■'Hvala,” odvrne Frank. Nato je potrebe in sitnosti. Koncem pa začne razlagati, radi česa je konca pa bo prišlo vse pred dr-Prišel- žavno zakonodajo, ki jih mora- “Veš,” je poudaril, “dolgčas jo potrditi z dvetretjinsko veči-mi je včasih in na misel mi pa no. prihaja marsikaj, kar bi rad ko-' Prerekanj in debat bo mnogo, mu kaj povedal o tem in onem. tako tudi vsestranskih predlc-Pa mi je nekaj reklo, zakaj ne gov. stopiš k Tinetu, pa se bosta kaj “Tako bo, tako,” je potrdil pogovorila, o čemer že želita. Frank, nato pa še on pristavil: Tem mislim sem pritrdil in tako “Politikarji in lajerji” so v mo-prihojam k tebi.” ' jih očeh kakor škorci in vrabci. na, ali pa kvečjemu slabo zasedena. Bilo pa je tako, da je bila polna našega živžava. Marsikatere od naših malih in mladih pa sem pogrešal. Ota prihodu Miklavža, ko je vstopil v dvorano s svojim spremstvom iz nadzemlja, obdan z angelci in pa s spremstvom iz podzemlja, z grozljivimi peklenščki, sem med vriski in joki spoznal ta pravljični svet, ki še zmeraj razgiba otrokovo dušo in njegovo občutje, in mu s tem da tudi svojevrstno doživetje, ki potem zapusti vprav tisto, kar imajo v starejših letih v sebi kot Me veseli, me veseli, mu pri- Kjer je kaj prosa, so zraven. Za trdim. Dobrodošel si! Časa imam male ljudi, ki vse vzrdžujemo, se'njihove mamice in očetje, ki so dovol j in upam, da tudi ti, pa se pa malo zanimajo. Vsak le na j to doživl jali v tistih letih, ko so bova pomenila o vsem, kar želiš, svojo brado misli, zato menda že bili enaki njihovim otrokom, ka-Sedla sva in se razgovarjala. toliko moških, posebno mlajših, j terc so pripeljali v srenjsko dvo-O čem in kom? O zelo važnih z bradami hodi okrog.” (rano Miklavža gledat. zadevah. Kakšnih? Sosed Frank mi je zaupal, ga je obiskal njegov sosed, ki je videla, kaj nam bodo s to kon-za njegovo okolico zastopnik de- vencijo skuhali.” mokratske stranke (nekak “Pre- Razšla ,sva se in zdaj čakava, einct Captain”). Prišel mu je kaj ho. l Cba sva se smejala in Frank' Ne vem, kako je vsak otrok da je še dejal: “Počakajva, da bova j gledal na ti dve Miklavževi strani: svet Dobrega, Svetega in Lepega, ki so ga kazali angelci in v katerega jih je tako živo vpeljal čudovito lep, iskren in živahen Misijonar Dr. J. Gržinčič piše iz Ekvadorja GUARANDA, Ekv. — “Z Bogom, Cleveland,” sem vzdihnil z nepritajeno nostalgijo, ko me je avijon vzdignil visoko v zrak da me ponese nazaj v Ekvador k mojim Indijancem. Saj sem v Clevelandu, Bridgeportu, Bar-bertonu, Hamiltonu, Torontu in drugih slovenskih naseljih sklenil toliko dragocenih prijatelj štev, pridobil toliko dobrih src za misijonsko misel, zapel z ljubitelji glasbe toliko lepih slovenskih pesmi in našel toliko razumevanja za svoje misijonsko delo med duhovniki in njihovimi farani, da res moram reči: Ameriški Slovenci so še vedno SLOVENCI, ki so ohranili vse srčne in duševne vrline svojih pradedov, gostoljubnost in smisel za prijateljstvo in ideale. Hvala vam, dragi prijatelji. Vaša društva in pevski zbori dvigajo visoko bakljo slovenstva in narodne tradicije v novi domovini. V Quitto, glavnem mestu Ekvadorja, me je na letališču počakal moj prijatelj, škof mons. Rada in me prisrčno objel. On je škof v provinciji Bolivar, najrevnejši provinciji Ekvadorja, visoko v planinah Kordiljerov. Veliko sva si imela povedati in je šest-urno potovanje do Gua-rande bilo kar prekratko za najin razgovor. Veselje in zadovoljstvo je vzkipelo v meni, ko mi je v ravnem indijanskem naselju pokazal novo, prijazno cerkvico in mi pri tem dejal: Poglej, Jerko, to je uspeh tvojega dela med Slovenci v USA, dokaz in spomenik njihove velikodušne radodarnosti, realizacija njihove misijonske misli.” Vsak kamenček me je zanimal, vsako okence, oltar, križ, podoba, kjer so vgrajeni tvoji prispevki in žrtve, dragi prijatelj, kjer je tvoj papirnati dolar spremenjen v dragocen kamen oltarja ali v pozlačena vratca tabernaklja. Tvoj dolar je položen v roke Najvišjega, kjer ti se obrestuje za večno življenje! Na mršavih osličkih sva odjahala po strminah Kordiljerov dve uri daleč do drugega naselja. Zidovi bodoče kapele so se dvignili dva do tri metre visoko proti nebu- “Ustavili smo se, zmanjkalo je sredstev”, je rekel škof in nadaljeval: “Boš pač moral oditi še enkrst na “beraško” potovanje. Saj bo šlo, Bog je dober in bo še ganil dobra srca”. Bil sem vesel tega zaupanja. Kmalu se je zbralo okrog nas mnogo, mnogo revnih Indijancev in napol nagih otrok, ki so venomer spraševali, kdaj bo gotova njihova cerkvica. “Moliti bo treba, še vedno moliti”, jih je tolažil škof, medtem ko sem se jaz zabaval z otroci in jim pripovedoval, da so dobri ljudje v Ameriki zbrali za nje veliko lepe obleke, hlačk, srajčk, aluzic in čeveljčkov. Kar žareli so od sreče. “Kdaj nam boste prinesli?” so silili v mene. “Kmalu, kmalu, v nedeljo, ko vas zopet obiščem”, sem dejal. Majhna, živahna punčka kot oglje temnih oči mi je krepko stisnila roko, češ: Padrecito, ne pozabi na mene”. (Padrecito pravijo duhovniku, kar pomeni “očka”). Poglejte, koliko lepega človek doživi tam, kjer vlada revščina! Res je, da tudi v vaši deželi ni manjkalo lepih, veselih trenutkov. Saj sem občutil neizrekljivo zadovoljstvo ob vaši tako številni udeležbi pri misijonu, pri uspelem Marijinem koncertu in materinski prireditvi v fari fadra Tomca pti Vnebov-zeti, ali pri lepih prireditvah pri Sv- Vidu, pri razigranih P0" poldnevih na Slovenski pristavi kakor tudi pri umetniškem iz' vajanju slovenske pesmi vaših zborov, naj šibo to pod vodstvom g. ing. Gorenška, v Glasbeni Matici ali v krogu Ivančičevih fantov. Vendar tudi tukaj v Ekvadorju pri našem trdem misijonskem delu ne manjka takih veselih trenutkov. Vest o smrti prijatelja dr-Mihe Kreka, ki sem jo zvedel pred par dnevi, me je močno pretresla. Pred dobrim mesecem sva si krepko segla v roke-Za letošnjo Veliko noč se jc udeležil misijona v Colhnwoodm ki sem ga vodil. Zvesto je prihajal in ni zamudil niti ene pridige. Prekrasen vzgled za vse nas! Ob zaključku misijona smo molili za tistega, ki bo prvi med nami umrl. Verjetno je t° bil g. Miha- To je bil njegov P°' slednji misijon, pri katerem ga je Gospod pripravil za Večno Vstajenje, — deset let po odhodu škofa Rožmana v večno domovino. Božični prazniki, so pred vrati. Želim vam vsem globoko in sveto praznovanje Božiča-Želim vam zdravja, uspehov in blagoslova v novem letu. Ostanite tudi nadalje prijatelji naših misijonov, naši sodelavci pri širjenju Božjega kraljestva. Hvala za vse in prisrčen pozdrav! Fr. dr. Jerko Gržinčič Apartado 15 (obispado) Guaranda, Ecuador. ------o------ Pod vodo Nekateri vojaški pomorski strokovnjaki napovedujejo, da bodo v bodoče vse vojne ladje grajene tako, da bodo lahko plu' le vsaj omejen čas pod vodo. /Z NAŠIH VRŠI Euclid, O. — Spoštovani! Pri loženo Vam pošiljam naročnin0 za leto 1970. Upravi in uredništvu želim vesele božične praznike ter srečno in blagoslova polno novo leto 1970. Karol Bojc * Canberra, Avstralija. — Spoštovani g. urednik! Danes sem Vam nakazal naročnino za Ameriško Domovino in to za pol icta' Upam, da jo boste kmalu in v redu prejeli. Uredništu in upravi lista ler vsem njegovim naročnikom želim prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Jakob Božič * Canon City, Colo. —Spoštova ni! Pošiljam Vam ček za naročnino in prilagam $2 za tiskovM sklad. Z listom sem zadovolj011 in ga v redu prejemam. Vsem bralcem lista in osobju voščiva vesele božične praznik0 in srečno novo leto! Ančka in Peter Zupa*1 KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar "‘Glej, Hanca, ni drugače, po-2ene ga preko praga! Kakor da ' ga videl... Saj bi ga še jaz Pognal, vagabunda; kos kruha o' niu dal in bi ga pognal... Ali ^eš, zakaj so ga spodili iz šole? ^ cerkev ni hodil, vagabund je Nikoli ne bo nič iz njega, Prosil bo od hiše do hiše in pod ozolcem bo spal. To je tvoj ^ate, glej, Hanca!” , Govoril je in se smejal- Hanca k bila zaihtela samo enkrat, Ladoma in nezavedno. Zdramila se je in se je prestrašila Sv°jih sanj. Odgovarjala je oče-0 v srcu, upirala se je z vso % njegovim strašnim besedam, ^ias, ki je prišel iz grla, je bil P^šen in neodločen. ‘Tako ne more biti.” ‘Kakor pravim in čisto nič /Ugače. Pojdi po vasi in popra-Sui. še tebe bodo gledali postrani!” Pred oknom se je zazibal gos-P°ski klobuk, učitelj je pogledal v izbo. “Ali ste že kaj napravili?... u°ber večer, gospodična Han- ca!” Hanca ni marala učiteljevih olnih, rdečih oči, ki so gledale jmino in neodločno izza oteklih spalnic in tudi njegov veseli Slmeh ji ni bil pogodi, ker so se opirale ustnice preširoko in so e kazali veliki rumeni zobje. Ho noči bo delo v kraju!” je Ogovarjal oče in je pomaknil Stllolasto kapico na čelo. “Pa stopim malo k vam!” Ozrl se je na Hanco s hipnim Ogledom, ki ga ni opazila in tteeden so se odprle duri, se je kidi oče ozrl nanjo iznad rame-Učitelj je položil klobuk na teizo in je sedel Hanci nasproti. v Ali ste že kaj culi, gospod Jteitelj? Umetnika imamo v Glo- Hanca je zardela in je pogleda strahom na očeta. Zakaj bi ponižal pred njim? ‘Kakšnega umetnika?” “Mate jp umetnik, Hanco žagajte?” y “Tisti Mate tisti pokvarjeni student?” v“Tisti! Mate!” se je smejal ^Ce- “Slikar je, svetnika je na-j^Svil in ga je nesel na Faro-^uPnik pa ga je pognal preko Praga” , Hanci se je dvignilo v prsih akor srd in žalost; ali ni se ge-ozrla se je na očeta z veli-začudenim pogledom. Ki se še vrnil.” H1 spomnila se je, da ob: ga je . sodila sama, da mu je začr-vso pot od začetka ter mu Okovala vse besede. He sme se tako zgoditi! Ni e Mko zgodilo!” , Kepa večerna zarja je bila za Inborn, vse hiše na fari so se °Pale v rdeči svetlobi in žarko J je svetilo zlato jabolko na j W Kakor je bil hrib za njim C tej v11 Pokonci, klobuk visoko nad ^lom, oči vesele in jasne. Zviž-P je in ni čutil nog: že je za-jVevtil tam beli farovž in spoznal upnika, ki je stal le stopal navzdol, v tisto gor-zarjo, se je zradostilo Malu srce, zravnal se je in je ho- del v je star na pragu senčil oči z dlanjo, da bi vi- ne bo še kmalu zvonilo k večernici. Saj si pač žejen Mate?” Obadva sta se nasmehnila in sta stopala počasi po stopicah. “Mate, velika je še prihodnjost pred teboj in sam Bog vedi kaj boš še vse dosegel!... Pa si slabo oblečen Mate, kako se ti godi?” “Rad bi šel iz Globeli, gospod župnik.” “Seveda kaj pa bi v Globeli? Stran moraš... daleč in precej, Mate. Hanca je mislila in se je zamislila, toda podoba je bila zmerom bolj nerazločna, kakor skozi steno je slišala, kako sta se razgovarjala Mate in župnik in naposled so bile besede čisto nerazumljive, podoba se je zazibala in je izginila. Prestrašila se je Hanca- Tako jasno je bilo trpljenje in tako živo, a glej,, veselje ni hotelo živeti; upiralo se je in se je iztrgalo željnemu srcu. Tako lahko ih rado volj no ga je ovenčala s trnjevo krono, a z glorijo ga ni mogla ovenčati, raztopili so se ji žarki med rokami. In zdelo se je Hanci, da je grešila ... “Nikoli ne bo nič iz tega fanta!” je govoril učitelj. ‘Kadar gre mimo ne pozdravi: ogne se človeka in gleda v tla. Na samem in o mraku bi ga ne srečal rad.” Kaj ti je storil?” je prašala Hanca v svojem srcu, ustnice pa so bile mirne in ga niso branile. Pogledala je učitelju na cči in na ustnice in si je mislila: “Ne srečala bi te rada na samem in o mraku!” “Poznal sem nekega drugega, tudi izgubljenega študenta, na fari je zdaj; to je bil ves drugačen fant. Prijazen in ponižen, lepo je pel in pripovedoval smešne stvari in hvaležen je bil človeku, če mu je plačal kozarec vina... Ta pa hodi raztrgan, pa bi kmalu, da bi se mu človek odkrival.” Umetnik je pač!” se je nasmehnil oče, toda ni se ozrl na učitelja, temveč na Hanco. “Ponižuje ga, ker ga imam rada!” si je mislila Hanca in težko je ji bilo. Tako mu je darovala vdano ljubezen, v njenih rokah pa se je spremenila ljubezen v zasmeh in ponižanje. In zdelo se ji je drugič, da je grešila ... “Kdo gre tam, Hanca, ali ga poznaš?” Učitelj je vstal in je stopil k oknu, vstala je tudi Hanca in izpreletel jo je mraz po celem telesu. Oče je gledal na klanec in se smehljal. “Kdo gre tam, Hanca, ali ga poznaš?” Mrak je bil že zunaj, globoko v senci je spala globel, do neba ni seglo oko. Od hriba dol, po klancu, je stopal človek zelo urno, .-iakoi da bi drsal po hrbtu- Klanec se je vil na desno in na levo in tako se je zibala tudi senca, zmerom niže, kakor da bi se bila utrgala od hriba ter padala navzdol, zadevala se ob skale in debla, odskakovala in padala. “Ali ga poznaš?” Stopili so k drugemu oknu. =*r ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 28 Steele St., Girard, Ohio II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN DOGANIERO 931 E. 248 St, Euclid, Ohio 44123 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 H. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O. 44119 TIT Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, 0.44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John Doganiero, 931 East 248th St., Euclid, Ohio 44123: Telephone 261-2546. Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. Pod slovenskimi barvami Po drugi svetovni vojni je dobila Slovenija zopet prosto pot do morja, do svoje lastne obale. Trst je ostal neodvisno mesto, pa nato prešel pod italijansko u-pravo, ker ga zahodne sile niso marale dati Jugoslaviji v času, ko je ta trdno držala z Moskvo in streljala na ameriška letala, ki so zašla v njen zračni prostor. Slovenija je dobila Koper in o-balo jugozahodno od njega, kasneje pa še severno do Debelega rta. Na svoji obali je začela graditi v Kopru svoje lastno pristanišče za velike prekomorske ladje in postopno v enem desetletju do- ped slovenskimi barvami po vseh svetovnih morjih. Potresne žrtve V Sloveniji so nastanili 1000 šolarjev s potresnega ozemlja Bosenske Krajine s svojimi učitelji v počitniškem centru v Savudriji, v zdravilišču Debeli Rtič in v zdravilišču Rakitna. Pomanjkanje toka Zaradi hude suše — od konca septembra do 8. novembra ni bilo dežja — so slovenske hidroelektrarne morale omejiti porabo toka ter bodo veljale omejit- “Sejm bil je živ...” WASHINGTON, D.C. — Namesto javne prepovedi knjige Slovenija včeraj, danes in jutri ■— drugi del (Celovec 1969) in odprtega spopada z njeno vsebino je Edvard Kardelj v “patformni” razpravi na “razširjeni” seji sekretariata ZKS dne 26. avgusta 1969 navezal brionsko obtožnico proti uradnim nosilcem slovenskega cestnega protesta z ezopovskimi napadi na avtorja knjige dr. Cirila Žebota, ki je nato bil predmet živahnih “dialogov” na tej seji in na poznejših sejah (9., 13. in 20. oktobra 1969) Centralnega komiteja ZKS. Kardelj je takole zaključil svoje obširno hudovanje na “Žebota”: “Če v razmerju do Žebota nekateri komunisti izgubljajo ‘mero’, kako naj jo imajo potem do drugih, manj javnih in izrazitih protisocialističnih in proti-samoupravnih teženj in pritiskov?” Na oktobrski seji CK je Mitja Ribičič, sedanji predsednik beograjske vlade (in pobudnik javne prepovedi Žebotove prve knjige leta 1967), še bolj dramatiziral: “V resoluciji VII. seje smo pred dvema letoma zaostrili vsa tista vprašanja, ki so aktualna tudi v sedanjem Popitovem referatu, to so problemi odnosa do klerikalizma, do nacionalizma, do federacije, do nacinalne-ga vprašanja. O resoluciji so razpravljali v organizacijah ZK. V tem času pa se je po Ljubljani sprehajal Žebot in smo imeli celo vrsto klerikalnih izpadov. Gre za to, da smo v tistem času, ko smo v resoluciji opozorili na klerikalizem in emigracijo, dopustili, da je ta vdrl v slovenski politični prostor in povečal svoj vpliv... To je velik poraz Zveze komunistov.” Končno se je enemu članu CK le zdelo preveč in je dejal: “Predvsem mi ni jasna zadeva Žebot in kaj ima zveze s cestno afero... Za cesto vemo, kako je prišlo do nje. Ko je tovariš Mitja Ribičič govoril o cestnem vprašanju in o Žebotu, je nekako pozabil na neko stvar ... Že- Britanija začela umik iz Libije LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija ima v Libiji vojaška o-porišča še iz časa druge svetovne vojne. Ko je sedaj prišla v Libiji na oblast hudo levičarska vlada, je zahtevala britanski u-mik s teh oporišč in njihovo vrnitev Libiji. Britanska vlada je na zahtevo pristala in podpisala dogovor o izpraznitvi oporišč pri Tobruku in pri Al Adenu. Na obeh je o-koli 1700 britanskih vojakov. Ti bodo zapustili Libijo najkasneje do 31. marca 1970. ve še nekaj časa. Dežja je nam-segla le uspeh. Danes je prista-jreč bilo premalo, da bi narasel bota jemljejo kot nekakšen ščit nišče v Kopru tretje po prome- pretok vode. Zaradi omejitve, za vse tisto — vsaj jaz sem tako Faraonova grobnica se upira tehniki Skupina ameriških in arabskih znanstvenikov je nekaj let poskušala s pomočjo kozmičnih žarkov, desetih ton elektronskih naprav — poslednjih iznajdb našega atomskega stoletja, najsodobnejšega računalnika in povrhu še z okroglo vsoto enega milijona dolarjev prodreti v pradavno skrivnost: v grob egiptovskega kralja Kefrena, ki naj bi bil še neizropan. Zdaj pa so železna vrata, ki jih je bil dal napraviti faraon kot edini vhod v piramido, vnovič zaklenjena. Znanstveniki stojijo zbegani pred zagonetnim spomenikom. Orjaška grobnica se je, kot je dejal dr. Amr Go-hed s kairske univerze, uprla vsem doslej znanim zakonom fizike in elektronike. Pred tem so se bili znanstveniki pod vodstvom dr. Luisa W. Alvareza, fizika s kalifornijske univerze v Berkleyu ter Nobelovega nagrajenca za leto 1968, nadejali najdbe neprecenljive arheološke, pa tudi gmotne vrednosti. Kefrenov grob, ki se nahaja v drugi največji med gize-škimi piramidami in ki je oddaljen od Kaira kakšnih deset minut vožnje z avtom, je po mnenju mnogih znanstvenikov še nedotaknjen. Sosednjo Keopsovo piramido so pred stoletji izropali in znanstveniki so sodili, da tej usodi ni ušla tudi nič manj mogočna Kefrenova piramida. Ko je italijanski amaterski arheolog Gio- tu v vsej Jugoslaviji. Pred njim oz. zaradi pomanjkanja toka po-T'azumel — za kar vemo, da pri vanni Battista Belzoni, ki je po- c f o 1 d T? n i vi rr o T-iolrOT rv\ o 1 cv rtn I -v-,.-, U _ __ f'li,. : t1 O J1: 1 „ ' „ .. J .. PS „ „ __ 1 i r-ioo + rvv-vol x r v» Iio /-T sta le Reka in za nekaj malega rabijo v Sloveniji le 12 milijo- nas ni v redu... Če se v boju Split. Slovenija je ustanovila tudi nov kilovatov ur na dan name-,nismo bali sto Žebotov, sedaj pa sto 14 milijonov. Zaradi omejit- se bojimo enega in ga sami po- svoje lastno ladjarsko podjetje(ve je slovenska industrija imela pulariziramo, kot toliko o njem v Celju. Hidroelektrarne namreč delajo samo s četrtinsko “Splošno plovbo” s sedežem v j veliko škodo, predvsem železar-Piranu in Ljubljani. To podjetje [na na Jesenicah, na Ravnah in se je tekom 15 let razvilo in zrastlo tako, da ima sedaj 24 ladij s skupno nad 200,00 ton nosilnosti ter z okoli 1000 zaposlenimi. Lani so ladje tega podjetja prepeljale 1,165,491 ton raznega tovora in ustvarile nad $7,337,-000 čistega deviznega dobička. govorimo, ne vem, kam to vodi.” (Kardeljev citat je iz partijskega glasila Komunist, Ljubljana, 30. oktobra 1969, posebna prilo- zmogljivostjo, t e r moelektrarne ga, str. 2, ostali citati pa iz iste-pa seveda s polno. Toda ravno ga vira, 24. oktobra 1969, poseb- Ladje Splošne plovbe plovejo trične energije. naj večja slovenska termoelektrarna v Trbovljah stoji zaradi slabe opreme in tako v Sloveniji še bolj čutijo pomanjkanje elek- na priloga, str. 35, 36, 48 in 49.) C. Z. — Koruza lahko zraste v enem dnevu tudi do 6 palcev. prej nastopal v nekem londom skem cirkusu kot “silak”, odkril leta 1818 vhod v grobnico, je namreč našel v njej le odprt sarkofag. Toda zadnje čase skušajo strokovnjaki vedno znova dokazati, da je Belzoni bržčas naletel na lažen sarkofag, ki naj bi ga odvrnil od iskanja pravega groba. Kefren je gotovo poznal zapleteno notranjo ureditev Keopsove piramide ter jo uporabil pri gradnji svoje grobnice. Po genialno zamišljeni metodi I ;> kdo prihaja s hriba. Od da- Bližal se je človek, visok tenak k 3e pozdravil Mate, zamahnil in sključen, velik zavoj pod paz- I yeselo s klobukom po zraku diiho. (^e ga je tudi župnik spoznal. Hanca se je sključila tudi sa- Mate po kakšnih oprav- l?” Haravnost k Vam gospod svetnika Vam prina- ^khik, ^Krno je odvil zavoj in večer-^ 2arja je obžarila sliko tako ^ ie bila kakor iz samih solnč-^ žarkov ustvarjena. Župnik ,;le Začudil in se je nasmehnil. I(^am si to napravil, Mete?” (Sam!” v ^topi Mate, stopi z mano iarovž, da se kat pomeniva: ma in je upognila glavo kakor da bi bilo leglo breme nanjo ter jo potisnilo k tlom. “Glej, kako beži! Tako je bežal od praga, prav do globeli!” “Mate!” Toda ustnice so se samo zge-nile, samo zavzdihnile so prsi. Senca je utonila v mraku, ki je polnil vso rako do roba. “Resnično ga je zapodil!” Hanca si je ogrnila ruto okoli vratu in je šla iz :zbe. (Dalje prihodnjič! šili so poskušali Nobelovec Alvarez in njegovi sodelavci dokončno prodreti v piramidino srce. Po tej metodi ne bi premaknili niti ene same kocke te več kot dva milijona kubičnih metrov mogočne zgradbe: kamnito gmoto so hoteli preiskati z rentgenom. Minulo jesen je dr. Lauren Yasolino, specialist za žarčenje, še optimistično izjavljal: “Napredujemo kot po maslu — na slikah že lahko prepoznavamo piramidine robove in ploskve.” Ko pa je najsodobnejši elektronski računalnik natančno pregledal vse posnetke, je moral dr. Alvarez v začetku tega leta priznati, da so Kefren in njegovi gradbeniki “dobili prvo tekmo”. Dr. Amr Gahed je povedal, da so bili vsi posnetki zamegljeni ter dodal: “Zgradba piramide ostaja še vnaprej uganka, ki je ne moremo razvozlati, pa imenujte to okultizem, faraonovo prekletstvo, čarovnijo ali karkoli že hočete ...” Prepoved lastovanja in nošnje pištol neobhodna BALTIMORE, Mr. — Dr. Milton E. Eisenhower, načelnik narodne komisije, ki je preiskovala vzroke nasilja in sredstva za njih preprečevanje, je v razgovoru za United Press International dejal, da nujno prihaja čas, ko bo treba vzeti državljanom pravico do lastovanja in nošnje pištol in drugega strelnega orožja, v kolikor ne bodo mogli dokazati resne potrebe po njem. “Dan prihaja — dejansko bi moralo že biti, pa ni — ko bomo imeli sistem dovoljenj za pištole, da bo mogoče vzeti te vsem, ki jih ne potrebujejo,” je dejal M. Eisenhower, brat pokojnega predsednika ZDA D. D. Eisenhower j a. Komisija, ki ji je načeloval, je priporočila enak nadzor nad vsem strelnim orožjem. Eisenhower je to stališče odločno zagovarjal, po njegovem je treba privatno lastovanje strelnega orožja prepovedati, ker bo to na eni strani o n e m o gočilo prelivanje krvi v jezi in razburjenju, na drugi pa bo olajšalo policiji odkrivanje tistih, ki bodo imeli strelno orožje brez dovoljenja. V Grčiji še ne bo volitev ATENE, Gr. — Predsednik vlade George Papadopoulos je v svojem govoru javnosti izključil možnost skorajšnjih volitev kot poti k povratku v ustavno vlado. Dejal je, da bq vojaška vlada vršila vse izvršne in zakonodajne posle, dokler ne bo dosegla postavljenih ciljev. Zahodne sile je svaril, naj varujejo demokracijo v svojih lastnih mejah. Nevarnost tej ni več toliko komunizem kot “podtalna anarhija” v obliki “totalno prostih posameznikov, ki se puste voditi po gonu zveri v džunglah”. LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnin# že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in I nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! MALI OGLASI GLAVNA ČITALNICA KONGRESNE KNJIŽNICE —Slika kaze glavno čitalnico Kongresne knjižnice v shingtonu, D.C. V tej knjižnici imajo preko 58 milijono v knjig in tiskovin. Wa- v’ najem Oddamo 4 neopremljene sobe m 2 opremljeni sobi (kuhinja in spalnica), oboje zgoraj na E-74 St. Kličite po C.30 zvečer: EN 1-4688. -(242) E- 185 St. V fari Marije Pomočnice je naprodaj 6-sobna hiša v prvovrstnem stanju po zmerni ceni. GEORGE KNAUS, BROKER 481-9309 (244) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-7909. (245) lillll!llllll!lll!!ll!!!!!!!ll!ll>llll!!ll!lll!ll!![l!ll!IHIIIIIIIIi!!ll!lllllllll!lllllllllllllllll!i = F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM S SONCEM “Vojvodstvo mi poverjate?” “Živel Svarunič vojvoda!” “Ali veste, da ima vojvoda velike dolžnosti?” “Vemo; zato smo te izbrali!” “Ali veste, da ima vojvoda trde pravice?” “Vemo; zato jih izvršuj'” “Torej sprejemam vrhovno povelje nad bratsko vojsko in vam prisegam na bogove naše, na vile naših logov, na kosti padlih bratov, vaših in svojih, da vas povedem na maščevanje, kakršnega še ni vršil ne Sloven ne Ant. Zaupajte mojemu meču, zaupajte moji misli! Dokler smo na zemlji sovragov, dotlej sem vaš vojvoda. Ko se vrnemo, sem zadnji hlapec starešin in pokoren sluga velmož.” “Živel Svarunič! Slava Iztoku!” “Darujmo naglo zadnji obet Perunu, potem se dvignimo na jug- Jesen se bliža. Ako so nam mili bogovi, prezimimo onstran Hema v deželi sadja in trte.” Takoj so se okrenili vsi proti žrtveniku, na katerega so bili položili žreci ovna. Viljenec in Bojan sta zakurila grmado, deklice so potresle rož in dišav na ogenj, kozelniki so s svečanim pogledom motrili drob, narod je molčal v sveti pobožnosti. Po obredu je Iztok uredil vojsko. Na čelo ji je določil svojo izborno konjenico. Vendar je od Hem — in kakor bi izrasli iz tal, so se pojavili Sloveni in Anti v Traciji pred bizantinsko trdnjavo na razpotju Filipopeljske in Solunske ceste. V hrupnem naskoku so navalili na trdnjavo, jo ugnali, oropali, pomorili vse vojake in oporišče zažgali. To je bila prva plamenica, ki je zapisala s krvavim žarom na nočno nebo, da se je začelo grozno delo maščevanja. Ta žig je prebudil vso zapadno Tracijo, ki se je bila zazibala v brezskrbni jesenski pokoj in sedla k mizam, da bi uživala pridelke. Nihče ni slutil, da bi se dvignili barbari na jesen in prekoračili Donavo. Po trdnjavah so sicer zvedeli, da so ropali Sloveni po Meziji, po da so se vrnili in bili spotoma celo poraženi od Heru-lov, ki so jim oteli ves plen in rešili bizantinske sužnje. Iz Bizanca je prišla vest, da so Anti nahujskani zoper Slovene, da je sklenjena z njimi pogodba po slavnem Hunu Tunjušu. Zato je prišlo povelje, da izroči vsaka utrdba po nekaj vojakov vojskovodju Germanu, ki jih povede skozi Ilirijo'k morju in od ondod na pomoč Belizarju zoper Gote. Zakaj poslanca, ki sta bila odšla iz Turrisa, so zalotili varhunski razbojniki in ju pobili. In sedaj so se pojavili barbari tako močni, tako nenadoma in nic, so zajeli, trope govedi tirali na sever proti domu, včasih pa zaradi obilice plena iz same. objesti zapalili staje z živino in jo sežgali. Celo Iztok se je upijanil od neprestanega boja. Njegov meč ni udaril nikdar na moža brez orožja. Kjer je bil bojni metež najgorši, tam se je gibal njegov šlem, udarjal njegov meč. Šlem mu je bil posut z udarci, prsi rjave od krvavih srag, roka ožuljena od ročnika- Vedel je, kaj dela tolpa. Bežal je pred njo, studilo se mu je, toda tiha slast mu je zaeno grela srce. “Maščevanje vršim, grozno maščevanje,” je mrmral, kadar je počival po boju samoten na ravnini, v gozdu, vrh griča. “Devet bratov mi je umoril Bizanc — stotero maščevanje zanje! Sestro Ljubinico je umoril Bizanc — kdo drug? Hun ni bil sovražen Slovenom, dokler ga ni podpihnil Upravda! Maščevanje zanjo! Ireno je preganjal Bizanc in mučil in jo hotel oskruniti, o maščevanje, maščevanje! In mene samega! Ha, privezala me je vlačuga k jaslim, da bi me počasi umorila, da bi se napasla ob mojih bolečinah! Maščevanje!” In ob takih mislih se je oglasil krik preganjanih, jok ujetnic in vzdihi umirajočih kakor har- monija, katero je z naslado pilo njegovo uho. V tej omami se je zbudila ljubezen. Nemirno je zahrepenel po Ireni. Ponos se je dvigal v njem. “Ne boš se me sramovala junaka, ker ljubiš junake. Predte stopim, ovenčan z zmago! Vsa vojska te počasti kot carico. Po-sujem te z dragulji kakor des-pojno, ti edina!” Ni bil več daleč od Topera, da kaznuje tam tudi strica Rustika. In potem! Kam? V njegovi duši je vstala drzna misel. Kam? V Solun- Toda ne sam! Z vojsko pridem ponjo! V naj lepši palači bova svatovala. Ona, ki se skriva sedaj, bi sedla na prestol in narod bo vriskal od radosti in čaščenja pod njenim oknom. Da, Irena, ne boš se sramovala svojega ljubega! Ob takih trenutkih ga je prevzelo tako neukrotljivo koprne-nje, da je vstal, zdramil trudno vojsko in jo brez oddiha gnal dalje, da bi čimprej dospel pred Toper. Prefekt Rustik je naglo zvedel o navalu barbarov. Številno beguncev se je otelo za ozidje. Vsi so govorili o grozotah barbarov, a nihče ni vedel, koliko jih je in kam so namenjeni. Rustika je mikalo, da bi jim udaiil iz Topera naproti. Poslal je ogleduhe, od teh se mnogi niso vrnili, drugi so poročali o tisočih Slovenov, nekateri pa pravili, OGLASUjTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO da je samo razbrzdana drhal, ki bi jo užugala ena sama njegova stotnija. Ker so bile pozvedbe tako nejasne, je prefekt sklenil, da počaka v Topem. Najmanjše bojazni ni občutil. Posadka je bila močna; poleg tega je oborožil še tisoč meščanov, da bi uspešno in zlahka branili močno ozidje vso zimo. I teh izbral najboljše borce in jih nepričakovano, kakor bi se bila pridelil vsaki zaarugi koL po- ocjprla zeanlja in jih izbruhala močnike veljakom in starešinam, ki so vodili gruče mladcev lokostrelcev, zbore mogočnih suličarjev, oddelke ščitarjev in nazadnje tolpo golih pračarjev, sužnjev in pastirjev, ki so bili oboroženi s kiji in beti, nakova-nimi z žeblji, roglji jelenov in okli merjascev. Za njimi se je valila neredna tolpa z brašnom, vozeča na telegah mehove medu, suhega mesa in žita. Tako urejena vojska je odrinila še tisti dan proti jugu. Iztok jt jezdil neutrudno ob vrstah, hvalil, navduševal, ščuval na sovraštvo do Bizanca in storil vse, da je bila vojska dobre volje in da ni svobode vajena četa občutila, kako jo vodi in vlada edino on. Skrbel je, da so imeli dosti oddiha, razsipno je delil mednje jedi in pijače. S tem je utrdil ljubezen, utemeljil zaupanje in si razdivjano tolpo podvrgel v strogo pokorščino, da sama ni vedela, kako in kdaj. Vojska je naglo dospela skozi oropano severno Mezijo do Hema- Tam je dovolil samo tolpi, da je ropala po vaseh živino, ker jim je pohajalo brašno. Brez odmora jih je vodil nato čez CHICAGO, ILL. HELP WANTED Kitchen Help Full or Part Time HOURS TO SUIT SZABO Food Service TRINITY COLLEGE 2045 Half Day Road Deerfield, 111. 945-7080 (242) REAL estate for sale 2 FARM PROPERTIES W/houses. Vic. Mautson, Wise. $500 ac., approx. 200 acres — (312) 537-0225 after 6 p.m. — By owner. (243) na plan- Bizantinski poveljniki so bili preplašeni in zbegani. Nihče ni mogel uganiti, kam krenejo Sloveni. Združitev legij je bila nemogoča. Vsak pretor je hitel, da popravi zidovje, da izkoplje in poglobi jarke, da napelje živeža ter tako čaka prihoda barbarov. Iztok je zaradi Epafroditovega pisma in po lastni sodbi uganil zadrego Bizantincev. Zato je razdelil vojsko v tri oddelke, ki so se razlili proti jugu, vsi z enim smotrom, da se snidejo pred Toperom. Zase je izbral glavno cesto, ob kateri so bile najmočnejše bizantinske postojanke. Začelo se je strašno divianje. Vsakdanje zmage so narod razgrele do besnosti. Opijanjeni s krvijo, preobloženi s plenom, siti vina, so drli Sloveni in An-tje kakor razljučeno vaiovje groznega veletoka. Pred tremi divjimi curki, katerim so poveljevali Iztok, Rado in Jarožir, je orala brazdo konjiča, ki je zaradi naropanih konj in orožja rasla od dne do dne- Divji mladci so si nadeli oklepe in ščite ter se, gnani s čarobno silo, priklopili urejenim četam kakor ud k telesu, od katerega jih je ločil samo meč, samo strašno sproženo kopje. In kadar koli je zazevala rana v obrani ceste, kadar je buknil proti nebu črni dim in naznanil, da je rilec vojske pogazil trdnjavo, se je razlila tolpa po okolici in palila, ropala in morila z grozo, kakršne še ni doživela Tracija. Vse vasi, polja in livade so bile sežgana pokrajina, po kateri je ležalo neštevilno mrličev. Hem je izpraznil dupla in špilje ter poslal oblake vranov in jastrebov za vojsko, da so bili žalostni pogrebci mrličev z razbitimi glavami, umrlih na konicah kolov, raztrganih in razčveterje-nih, ožganih od plamenov, pomendranih od konj in posečenih od mečev. Zakaj kogar je zgrešil meč vojščakov, tega je zadel kij tolpe, katere se je polastila ljuta slast po klanju, da niso prizanesli ne starcu ne dojenčku. Trume dečkov in deklic, kršče- Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. _____________________________KUPON ____________________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 . _ Prosi«!, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov; Ime cesta mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znesek Moje ime je ................. Moj naslov je .............— mesto in država _____________ Krasno božično darilo! FRIGIDAIRE FROSTPROOF 1 1 15.9 cu. ft .v. - r- .. ,7' KJ.B UU. II. v Side by-Side »itb 198 Ib. Si/e VERTICAL FREEZER MREŽO ZATEGUJE — Ribič na Bermudih zateguje mrežo, v katero je na plitvini zajel posebno vrsto okusnih ribic. Model FPCD-159VN KER JE BREZIVNAT ga nikdar ne bo treba odtajati. — JE ZELO UDOBEN, četudi je le en jard širok. — EJEKTOR LEDENIH KOCK deluje trenutno. — TENDER ZA MESO ohranja 23.8 iuntov mesa skoro na ledišču do 7 dni. — VDOLBINE NA VRATIH imaj° oddelke za 28 jajc in za maslo ter druge potrebe. IM Frigidaire skrbi, da vam čim bolj pomaga! BOŽIČNA POSEBNOST r—9 W BRODNICK BROS. Furniture and Appliances 16013-15 Waterloo Rd. IV 1-6072 Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop. Odprto vse do Božiča vsak dan do 9. zvečer razen nedelje! NOV HAMMOND ORGAN VREDEN $2500 SE PRODA ZA $1,000 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM FRANK IN ROSE (HESNIK 5709 Prosser Avenue ¥i MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpoiasJ vseh vrst perutnina. Se priporočam«,: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 DRUŠTVENI IMENIK ) Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam ( svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo ^ po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Dru?tvom; ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje a8®** menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si * tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.