Iz Jugoslavije. — Nove draginjske doklade. Listi poročajo- Posebna komisija, ki je imela nalogo izdelati projekt zakcna o i?.enačenju uradniškib doklad. je končala svoje Jelo in pride 7akonski načrt pred špeciuilni odsek zakonodajnega odbora, ki bo račrt še enkrat prctresal in potcni definitivno sprejel. Najvažnejšc določbc so siedeče- Razl'ka med srbskira in prečan^-.kim uradništvom se odpravi Država se razdeli na štiri draginjske razrede, po katerib se diferencirajo draginjsko doklade. Doklada v 4. razredu znaša 20 dinarjev dnevno: potem se zvišujc pri vsaki stopnji za dva dinarja. Važno je tudi povišanje doklad za družinske člane ocl 3 na 5 dinarjev. Istočasno se izvrši izenačenje plač vseh onih kategorij, na katere se ne nanaša uredba št. 60,000, oosebno manipulantom in davnikpm. Kpmisija se je na predlpg ppslanca Reisnerja zedinila v tem, da se imajo vsi penzijonist: prencsti na npve psnpvne plače aktivnlli sovrstnikov. Eliminirani sta bili dve odredbi vrlcdc duhovni^tva vseh ver, ker «e ne moreta razpravljati v zakonu o državnih nameščencih. Komisija je sprelola dalje predlog poslanca dr. Žerjava, da bodo profesorji in docenti visokih špI c!)bivali 75-odstotne višje doklade nego »¦tali uradniki istega kraja. Za formuli-  niiije dotajlnih .spremcml), ki so bilc sklenjene. jc bil pooblaščen poslancc dr. Koisner. ki jiii bo potein predložil finaiičneinii ndboru. -- Kaj je tov. Moderndorfer zakrv!)? V nedeljo. dne 21. pr. m. so je zbrak) skoro vsc prebivalstvo i/ Mcžicc. nad 300 ljudi na javncm prot.stncm sliodu zaradi tega slučaja. Nihče ni vedcl ničcsar povedati proti tov. Modenidorierju. iiHsprotno, vsi so zelo zadovoljni ž iijim. heputaciji delavstva je izjavil gosppd glavar. da nicesar ne vc. Nadučitclj in dkrajiii nad/ornik vesta o njem lc sanio livalo. Kdo je proti njernu? Na shodu nav/oči vladni koinisar jo izjavil da tudi nc • e ničcsar slabena. Pristojni višji šolski iictdzornik sc jc tudi pohvalno izrekcl o iij'.Mii. — Hočeino čiste vodc in slučaj sc !iu>ra pojasniti, kaj je bilo vzrok. da sc Je ukaz za prcmestitcvr izdal na tako nujen rok in brez prciskave. Vlada se mora izjaviti in naša dolžnost bo, da ne miruicrio ))rej. da bo odkrila resnica! — Na shodu v Mežici je bila sprejeta naslcdnja resolucija: Kmetsko in industrijsko delavstvo, zbrano na i>rptcstnem  siiodu .ISDS in KDZ v Mežici dne 27. novcinbra t. 1.. v številu preko 300, odločno liotcstira proti nezakoniti in popolnoma ii-jiitemeljeiii premcstitvi tukajšnjcga učilclja sodruga Vinkota Modcrndorfcrja. ki uživa splošno zaupanje vsega prebivalslva Mežiške doline, i/vzemši klerikalne liMjskače, dočim je dostojno prebivalstvo. in sicer tudi tisto, ki versko čuti. — vsc za tega vzornega nčitolja ter jc m. pr. celo sam načelnik krajnega šolskega sveta (klerikalec) podpisal izjavo za imenovantga učitelja. Iz tesra je jasno. da so proti njemu le posam.ezniki. ki se boje. da bi ta dobri učitelj preveč odprl ljudstvu ogi «n jih s tem usposobil. da si v bodočnosti lažje izboljšajo svoj tc/.ki položaj. — Iziavljanio. da bomo v slučaju, če bi naš nrotest ne bil upoštevan, dokazali, kako zriamo vsi brez razljkc strank svpie učitelje braniti pred sampvoljnostjo posameznikov. Izjavljamo tudi, da se botno tako postavili za vse učitelie in brez ozi- ; ra r.a strankarsko pripadnost, ker hočenio. da bodi učiteljstvo v svojem vzvišcneni poklicu popnlnoma svobodno. — Čc bi pa zagrešil kak učitelj kaznivo deianjc. naj se uvede proti njeinu preiskavo! Brez preiskave in sodnega izreka p ugotovljeni krivdi nc snie biti nihče niti pajmanj kaznovan. — Nameščanje provizoričnlh učiteljev. Zakonodajni odbor jt' odobril organizacijski red višjega šolskega sveta v Liubljani. v katerem jc med drugim tudi d>ln_ba. da spada tndi lutmeščanje prov/ončnih učiteljev, ki so jih dosedaj nastavljali okrajni šolski sveti. v kompetenco višjega šolskega sveta. — Poziv. Kočevsko okrajno učiteljsko društvo poziva vse svoje člane in članice, da v najkrajsem času poravnajp vsc zastanke in plačajp, kar mu dplgu- ! icjo na članarini za tekpče letp. Pripp. miiija, da je žt: davno razposlalo na šolska vodstva položnice. Kdor je nima več. n ij piše ponjo tovarišici blagajničarki g. Anici Sedejevi v Ribnici. oziroma predscdniku na ravnateljstvo meščanske šo)e. Dolžnost vsakega organiziranca(ke) ie izpolnjevati točno in natančno svoje obveznost! napram društvu, zato upa, da mu pričujočc nihče ne zatneri. Kdor je že vplačal -k.!iarino, naj pomisli na biižaioče se novo lcto. v katerem doživimo uresničenje svojili najvitalnejšili teženj. Kdor je kaj dplžan. tiaj pa seže v žep in z-idosti svojim dol/nostiin, ki jih ima do društvene blagajne, na katero toplo apelinv tovariš srlavni blagajnik, ki ima tudi o^veznosti naprair. ccntrali v Beogradu. - Predsedstvo, — Op.: Ta poziv je-prihicreti t'.idi za druga društva in člane. Onc. ki niso ppravnali članarine vsai za nekaj mesecev naprej. naj se takoj javi nnravi. da se jim ustavijo listi. siccr jamči za te zncske dnsštvo saino. -- V Šmartnetn pod Šmarno goro jc imel v nedeljo, dne 27. 11. 21. nadzornik za šolske vrtove, gospod Črnagoj predavanje o Srbih. Predavanja se je udelež.I tudi pkrajni šolski nadzornik gosp. Rape. Šolska soba je bila nabito polna. kar kaže, da je gpsp. Črnagpj še jako priljubljer. pri ljudeh, dasi je že 26 let, kar je služboval na tukajšnji šoli. Predavanje je bilo zelo zanimivp in poučno. Predavatelj je ppsebnp ppudarjal dempkratski duh, ki je med vsemi sloji srbskega naroda. njegovo odkritosrčno gostoljubnost ter ljubezen, ki jo goji do nas — Slovencev. Zanimivo je bilo opisovanje zadružnega življenja. Omenil je dalje, da so nam Srl<l pri vzgajanju slivnih nasadov in pri vinogradih lahko za zgled. Srbski narod bo v 10 letih, ko se mu zacelijo vojne rane, prekosil gospodarsko nas Slovence, kajti cn stremi k učenju in napredku, kar kaže ? tem, da se zelo zanitna za šole. Vsaka šola ima v Srbiji eden, dva dc tri oral--i zemljc okoli šole, da zamore učitelj uspeš. no poučevati kmetijstvo. Razun tega ini;t vsak kraj v Srblji svojo kmetijsko šolo kakor je naša na Cirmu. Predavanje je nn ' piavilo na poslušalcc zelo dober vtis. Marsikdo jc dobil po predavanju drugac no sliko. o bratih Srbih. kakor jo je in.ei preje. morda celo izza avstrijskih časo\ Gosp. predavatelj je govoril odkrito j/, srca, s polno ljubeznijo do bratov Srbov Dosegel jc velik uspeh na polju narodn^ga edinstva. Po prcdavanju se je razvii.i v Kostilni pri Rotarju nei>risiljena zabav.i, k;cr je zapel pevski zbor ..Zarja" par pc smi. Gosp. Črnagoj se je- z veseljem spominjal svojih inladih let na tcj šoli ter iz rekel pohvalo pcvskcmu zboru ..Zarja" Gosp. okrajni šolski nadzornik je ocei.il tiud gospada Črnagoja, polivalil pa je tudi dclo in trud tukajšnjega učitcljstva. i . kar smo se vsi zadovoljni razšli. — Usposobljetios-tni izpiti za obče 1.1'idskc in meščanske šole so se vršili v I.iiibliuiii od 5.—1-1. novcmbra. Priglasln so je 37 kandidatov. 47 kandidatinj. L's neh izpitov jo slcdeči: a) za tneščansl^ šole so bili usposobljeni: Dragan Anton (11.). Smerdelj Anton (I.). Deržaj Marija (U.\ S. Rakovcc .ložefa (III.). S. SuSnik Marija <l.), Tavčar Marija (II.). S. TrtniK Alma MM.). \Vaschte-Burger Klotilda (III.). / odliko. S. Zupančič Uršula (11); I)) špccialni izpit so narcdili: Čeli Kgidfj /i srb(»hrvaščino t;a mešč. šolah. Piljcram Ivan za II. skiipino s slov. učnim jozikom, Verbančič Zofija za italijanščino. M. Wagner Kmilija za francoščino, !reči Lndovik in Seči (>lga za lj. šolc s slov. učnini jezikom, c) dopolnilni izpit \i.. napravila: Bezlaj Franica iz pctja in telo^ vadbc: d) za ljudskc šole so bili usposobljeni: Bitenc Karel. Bolhar Alojzij Burja Rihard. Debeljak Albert. Deržaj' Fmerik, Flajs Andrej, Horn Petcr. Kavčič Ivan. Mellika Anton. Pečar Franc, Peterlin Alojzij, Petje Kniacij. Plchan AIbin. Rabič Alojzij. Seliškar Antoii. Seručar Franjo, Šmigoj lulij. ^krinjar Alojzij, Šulin Matija. Tcrpin .ložef. Tiran Ernest, Trošt Franc, Weit Franc. Wigele Ferdo. Završnik Stanko z odliko. Zupančič lo/.ef. Žabkar Jožef z odliko, Bevk Aiida z odliko, Drassal Elizabcta. Gabcrievčič-Praprotnik Zolija. (jandc - lrcfalt. "labjan Danica. Močevar Vera, Iskra Ivana, Jagodič Franja. .lerman Viktorija, iS. Koneilija Justina. Lclirmanu Marija, Mar'nko Frai:ja. Menaše - Komar lielena, Miklavčič Antonija, Mohorič Vcra. Mur.i'.el Aria Petelin Jožica, Petelin Pavla, Prškur Ana. Plchan Franja, Premk Marija. Pr.innn- Jožica. Robida Ljudmila, Rozman \1arija. Rudolf Vida, Saksida Berta, Sev.r Vera, Stres Milena. Vodišck Josipina, Widmar Marija. Reproblrnni so bili trije kondidati in dve kandidatinji za ljndske šole ter dve kandid.itinji za izpit iz slov učnega jezika, Mcd ustnim izpitom so odstopili: e: kuididat in ena kandidatinja za meš sole, cn kandidat za ljudske šok- tvr ena K.uididatinja za izpit iz francošč.ne. — Pukrajinski odbor Jugoslovuisk? -MatJce v I.jubljani se velecenjciieni učiteljstvn ponovno najiskrenejše zahvaljuk. za vse vel!ko in idealno delo. ki ga opravlja v korist Jugoslovanski Matici. I »anes prosi pokrajinski odbor naše učiteljstvo. da isto opozori mladino, da pridiio nabira znainke \ korist JugoslovensKc Aiatice. !"»obrodošlo ,so nam znamke vseii vrst. Posebno šc našc jugpslpvenske. Prosimo samo naj ne trga mladina ztiamk s kuvert, ampak naj jih lepo prtvidtu« odreže kar s papirjem vred. Pri lc.m je seveda paziti. da se ne pokvari zobčasti rob. Kajti le popolnoma cele moremo s pridom vnovčiti. Z zbirko znamk. posebnp ako se ista intensivtio vrši je zagotovljen Jugoslovenski Ma tiei znaten vir dohodkov. — Vse one šole, ki so dobile srečke .uigoslov. Sester v razpečavp, |)rpsim< cla istili ne vračajo. ker sc jc rok žreba-: rja oodaljšal. T a pa bo pravočasno ob*; iavljen po vsc.!_ časopisih. Odbor Kof l".!Toslov Sester Katera šola iraa morda stare stefl' s^e fable za čitarije, črke, ali sploh uČila — katerih ne rabi, ali ki bi jih lahko _>?*. ^rešala — za nas bedne Prekmurce. Ni" lačunala nimamo! Usmilite sc iias in da' rujte • kar morete. Potrebno je. Hotiz* pri Dol. Lendavi. Jelka Ažmanova. — Umrla je dne 22. noverabra kjtovarišica gosppdična Minka Grei.ore^' nčiteljica pri Mariji Snežni, na svoje1*1 d'»mu pri star^ih v Mengšu pri KranJJ1" ! io sklepa šole avgusta jc še poučevai . marljivo svojo ljubečo mladino. ?al v P^* litnicah je zbolela, trpela na pljučniC'kar il je nit življenja pretrgalo. Bila Je vrla članica svetolenarškega učit. drw štva, natančna v izpolnjevanju svo) . 1 -iiost: iit l.iii'--!.:v tnvarišica. Blag ji sf-f.mii. !¦ Popravek. Uradni razpis stal. uč- i.^ga ni.sta učiteljiee na Nrazr. o. šoli v Crnomljn. priobcen. v listu dnc 1. dec. 1921 pod št. 2254 o. š. sv. se razve- 1 i a v 1 j a iu ostaja v veljavi skupni raz- s pod št. 22% z dne 29. nov. 1921. -¦ >kr. šol. svet v Čnioniljii. dne 4. deceni- -a 1921. —. Dobrna pri Celju. Spoinin Ujedi- "iL-iija se k obhajal na dobrnski šoli na >k način • po .erkvenem opravilu se jc vršila slavnosliia prireditev v šoli. Prc- nrosta. a prisrčna prnslava Ujedinjenja jc vzporedovala palrijotične deklatnovankc ii narodne himnc. Slavnosti so prisostvo- ,di povahljenci dobrnskili uradov in ¦':.r-"_ snlooMskaioči!: otrnk. Zvcčur jc riredilo učiteljstvo nedeljskc knietijsko- adaljcvah.e šole banket, prl katerem ]e <:el slavnostni govor o poinenu in do- roti Ujedinjenja šolski vodja Schmidt. 1_kora._ijo v šoli in pri' bariketu je oskr- •I fivariš Zagažen. Strokovni izpit za pouk gluhonuncev. Pri zadnjem izpitu je odgovar.il kandidat na sledeča vprašanja: A. pistneno: ..Ocena inetod pouka gluhonemcev". B. nstiio: I. Fonetika: a) izrckovanjc in razdelitev vokalov; b) razdelitev soglasnikov po načinu tvoritve in izrekovalnih niestih. ¦— 2. Anatomija in iiziolo':ja: a) opis in delovatijo ušesa; .'•) jabolko. pljuca in dihanje. 3. Psihologija in motnje govora: a) v kaicrc -topiijc delinii) razvijanje govora pri .troku? b) katera so pcrcepcijska pota /.a glasovni govor? c) vidni znaki glasnikov ..s-š-h". Katere občutke ima glulnmeini, kadar jih izgovarja? č) kako si predstavljate delovanje možganov pn iiapisovaiijtt dikrata, ki ga razurncte? d) kako dolinio govorne inotnje? e) na ka.i ]c treba paziti pri določevanju afazij? f) uoločit-\ govorne motnje na sicdečein -iučajU: Neko žensko zadciie kap. Pojavi so oinrtvelost desuc rokc, krvavljcnjc v očeh ter oslabljenje vida in šluha. Bolnica včasih nene.ionui govori, včasih sc pa vstavi, joka in smcje. Preizku.šnja poka/.c sledeče: besede izgovarja (ponavlia) parafazično. Tudi spontani govor je inirafazičen. Pokazanc predmete zna le edkokdaj inienovati. Brati ne more. kolirati pa zna. Napisovanje po diktatu je i.apačno. umcvanje. govora domalega i kinjciio Kjc so oj-.njišča možgaiiskili itiatoiničnih izpreniemb? C. praktično: nastop v 1. razredu: rcizvijanje glasnika ,.s": v I!l. razredu: elementi oknsa: \ IV. razredu: pojcm ..uganiti". Planinski koledar za leto 1922 s. jc razposlal na vse stare in novo naročnikc. Ako se je morda koga prezrlo, naj naroči koledar nemudoma pri ,,Založništvu Planinskega koledarja" (Br. Rotter), Maribor, Krekova ulica 5-1." Društva in i.osamezniki so naprošeni, da naročajo samo plačano število izvodov ter vpošIjejo za vsak .laroeen izvod znesek 21 K ali 5.25 din. po nakaznici, ker se vsled visokih tiskovnih stroškov pozneje vrnje'ie izvode ne more vzeti nazaj v račun. Umrla je dne 4. t. m. v Ptuju gdč. Presker Marija. učiteljica iz Ornioža. Pri^la je v Ptuj k svoji sestri, da se pri uii- lavževki poveseli s svojimi nečaki in nečakinjami, tu pa jo je nenadoma zade-.: smrt v starosti komaj 29 let. Pokojni-a je bila duša narodnega življenja v Or- iiožu, kjer jo bodo bridko pogrešala raz- a društva. pred vsein njeni ljubljenci dcca v šoli. N. v. m. |).! Učit. društvo za tnariborski šolski ¦ kraj je darovalo naniesto vcnca na grob svojeinu vrleinu, nepozabnemu tovarišu Franu Pirkmaierju iz Frama 260 K za Juossdovansko Matico. — Podpisani je prejel od pripravljalncga odbora Ijudske univerze v Mariboru vabilo, naj javi v najkrajšem času vse tište člane našega društva, ki bi bili voljni urevzeti predavanja na isti. — Zato prosini vse tiste člane, naj mi čimprej javijo naslove, po možnosti tudi snov predavauja. Treba je vabllu čimprej ustreči. — Po prosveti k svobodi! — Albin Spreitz, oreds. Naslov: Zg. Kungota pri Mariboru.