management 18 (2023) številka 2 79 Uvod Številne raziskave napovedujejo, da bosta kompe - tenci kritičnega in kreativnega mišljenja v priho - dnosti za udeležence na trgu dela še pomembnej - ši. Razvijanje mehkih veščin, kot sta kritično in kreativno mišljenje, pa je dolgotrajno in zahteva nenehno vajo, zato je pomembno, da jih mladi pričnejo razvijati in nadgrajevati čimprej. V član - ku se osredotočamo na izobraževalno oz. tekmo - valno debato kot na enega izmed najučinkovi - tejših načinov za pridobivanje veščin kritičnega mišljenja, prepričljive argumentacije in javnega nastopanja. V članku najprej predstavimo nekaj ključnih napovedi kompetenc prihodnosti, nato koncept tekmovalne debate, na koncu pa ugotavljamo, kako debatna metodologija neposredno prispeva k razvoju kompetenc prihodnosti. Cilj članka je pokazati, da lahko k razvoju ključ - nih kompetenc prihodnosti, kot sta kritično miš - ljenje in komunikacija, prispeva prav tekmovalna debata, ki pa je v slovenskem prostoru zaenkrat uveljavljena zgolj kot obšolska dejavnost, pone - kod po svetu pa je vključena tudi v ure obveznega pouka. Kompetence prihodnosti Anketa z 18.000 udeleženci iz 15 držav, ki jo je iz - vedlo podjetje McKinsey & Company, je izposta - vila ključne kompetence, ki bodo na trgu dela v prihodnosti vse pomembnejše. Poleg digitalnih veščin ter veščin, povezanih z medosebnimi od - nosi in vodenjem, so izpostavili pomembnost ko - gnitivnih kompetenc, kot so npr. kritično mišlje - nje (strukturirano reševanje problemov, logično sklepanje, razumevanje pristranskosti ter iskanje Neja Lavrič Smrdel, Gimnazija Bežigrad nejalavricsmrdel@gmail.com Barbara Švagan, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management barbara.svagan@fm-kp.si Tekmovalna debata kot metoda za pridobivanje kompetenc prihodnosti Članek raziskuje vlogo tekmovalne debate pri razvoju ključnih kompetenc prihodnosti, kot so kreativno mišljenje, kritično mišljenje in jasna ter spoštljiva komunikacija. Osnovno raziskovalno vprašanje članka izhaja iz številnih raziskav, ki napovedujejo naraščajočo pomembnost teh kom - petenc na trgu dela v prihodnosti. V članku analiziramo stanje tekmo - valne debate v Sloveniji in izpostavljamo potencial za njeno vključitev v formalno izobraževanje, pri tem pa se v veliki meri osredotočimo na obstoječe raziskave, ki dokazujejo, da je tekmovalna debata učinkovito orodje za pripravo mladih na izzive sodobnega trga dela. Ključne besede: debata, kompetence, trg dela Competitive Debate as a Method for Acquiring the Competences of the Future The article explores the role of competitive debate in the development of key future competencies, such as creative thinking, critical thinking, and clear and respectful communication. The fundamental research question of this article arises from numerous studies predicting the increasing importance of these skills in the job market of the future. The article analyses the state of competitive debate in Slovenia and highlights the potential for its integration into formal education. It predominantly fo - cuses on existing research demonstrating that debate is an effective tool in preparing young individuals for the challenges of the modern labour market. Keywords: debate, skills, labour market https://doi.org/10.26493/1854-4231.18.79-83 Neja Lavrič Smrdel in Barbara Švagan | Tekmovalna debata kot metoda za pridobivanje kompetenc prihodnosti 80 management 18 (2023) številka 2 ustreznih informacij), komunikacija (pripovedo - vanje in javno nastopanje, postavljanje pravih vprašanj, sinteza sporočil in aktivno poslušanje), mentalna fleksibilnost (ustvarjalnost in domi - šljija, prenos znanja v različne kontekste, spre - jemanje drugačnih perspektiv, prilagodljivost ter sposobnost učenja) ter sposobnost načrtovanja (priprave načrta dela, upravljanje s časom in prio - ritizacija nalog ter hitro razmišljanje) (Dondy idr. 2021). Pomen kognitivnih veščin za trg dela priho - dnosti lahko prepoznamo tudi v poročilu The Fu - ture of Jobs Report 2023 (World Economic Forum 2023). V slednjem najdemo razvrstitev temeljnih veščin leta 2023 glede na to, koliko anketiranih organizacij je posamezno kompetenco označi - lo kot ključno za svoje zaposlene. Delodajalci so na prvo mesto s skoraj 70 % postavili analitično mišljenje – gre za način razmišljanja, pri kate - rem učinkovito zbiramo informacije za iskanje najboljših in najučinkovitejših rešitev za različne probleme. Na drugo mesto so s skoraj 60 % pos - tavili ustvarjalno mišljenje, med prvimi desetimi najpomembnejšimi kompetencami leta 2023 pa najdemo še fleksibilnost, motivacijo in samoza - vedanje, radovednost ter vseživljenjsko učenje, empatijo in sposobnost aktivnega poslušanja. Svetovni gospodarski forum napoveduje, da bodo na pomembnosti do leta 2027 najbolj prido - bile prav kognitivne kompetence, kar odraža vse večji pomen sposobnosti reševanja kompleksnih problemov na delovnem mestu. O dejstvu, da so mehke veščine, med katere spadajo tudi komunikacijske spretnosti, pri zase - danju delovnih mest pogosto ključne, pričajo tudi rezultati ankete, ki jo je podjetje Maguire Associ - ates izvedlo med 704 ameriškimi delodajalci. Kar 78,8 % delodajalcev je pisno in ustno komunika - cijo izpostavilo kot ključno veščino pri novih za - poslitvah, medtem ko je poznavanje vsebinskega področja in ustrezno tehnično usposobljenost za delovno mesto izpostavilo manj kot 45 % de - lodajalcev (Chikeleze, Johnson in Gibson 2018). Delodajalci izpostavljajo splošno pomanjkanje komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti kri - tičnega razmišljanja kot tudi zmožnosti samo - zavestnega nastopa v kakršnem koli kontekstu (Chikeleze, Johnson in Gibson 2018). Kje naj torej podjetja najdejo primerne profile delavcev? Leta 2014 je revija Forbes objavila kolumno, v ka - teri je avtor zapisal zanimiv nasvet podjetjem, ki iščejo milenijce s potencialom za zasedanje vodstvenih položajev: poiščite tiste, ki so tekom šolanja sodelovali v tekmovalni debati, in jih za - poslite (Sher 2014). Po besedah avtorja so bivši debaterji sposobni nadpovprečno jasne in pre - pričljive komunikacije ter povezovanja z občin - stvom. Avtor, ki dela kot svetovalec, trdi, da je tekom svoje kariere spoznal že veliko sicer nadar - jenih vodij, ki pa nimajo ustreznih komunikacij - skih veščin – debaterji, po njegovih besedah, teh težav nimajo. Kaj se skriva za tem nenavadnim nasvetom? Kaj je debata? Tekmovalna debata (tudi izobraževalna debata, običajno pa zgolj debata) je strukturirano izme - njevanje argumentov dveh nasprotujočih si stra - ni, katerih cilj je v svoj prav prepričati sodnika (Za in proti, zavod za kulturo dialoga b. l.). Ključni element vsake debate je vnaprej določena deba - tna trditev, ki debato osredotoči na točno določen problem – ta je običajno povezan z aktualnimi družbenimi, političnimi ali drugimi vprašanji. Debata ni prosto izmenjevanje mnenj, tem - več sledi točno določenim pravilom, ki jih morajo učenci in dijaki poznati ter upoštevati. Obstaja več različnih formatov tekmovalne debate, v Sloveni - ji pa poznamo format Karl Popper, ki prevladuje predvsem v osnovnošolski debati, ter svetovni srednješolski debatni format, ki je v rabi na sre - dnješolskih debatnih turnirjih. Po pravilih obeh formatov ekipo sestavljajo trije debaterji. Prav tako v obeh formatih poslušalci od obeh strani sli - šimo tri govore, ki so dolgi 4–5 minut v primeru osnovnošolske in sedem minut v primeru srednje - šolske debate. Na srednješolskih turnirjih debato konča zaključni govor, ki traja štiri minute, osnov - nošolski format pa ga ne pozna. Prav tako oba for - mata omogočata neposredno komunikacijo med obema stranema: bodisi v obliki strukturiranih navzkrižnih zaslišanj v primeru osnovnošolskega formata ali pa v obliki kratkih vprašanj med govo - ri nasprotne ekipe v primeru srednješolskega. De - bata, ne glede na format, od udeležencev zahteva spoštljivo komunikacijo, tudi v primeru neposre - dne komunikacije med ekipama. Na turnirjih se pojavljata dve vrsti debatnih trditev, pripravljene in trditve »impromptu«. Prve so debaterjem sporočene že več tednov vnaprej, kar pomeni, da se nanje lahko v sodelovanju z mentorjem in s šolskim debatnim klubom dobro pripravijo. »Impromptu« teme so razglašene na turnirju, debaterji pa imajo za pripravo zgolj 60 minut. Priprave nanje potekajo brez pomoči mentorja in brez dostopa do tehnologije, deba - Neja Lavrič Smrdel in Barbara Švagan | Tekmovalna debata kot metoda za pridobivanje kompetenc prihodnosti management 18 (2023) številka 2 81 terji pa si lahko pomagajo s slovarjem, z enciklo - pedijo ali almanahom. Srednješolski debaterji so, npr., leta 2023 na svetovnem prvenstvu v Vietna - mu, kamor je svojo ekipo poslala tudi Slovenija, debatirali na naslednje trditve (Acevedo 2023): - Ta zbor meni, da bi morala skupina Svetovna banke sprejeti sistem »ena država, en glas«. - Ta zbor podpira uporabo okvira devetih pla - netarnih meja. - Ta zbor verjame, da bi morale afriške države priznati suverenost Somalilanda. - Ta zbor bi kmetijska podjetja zamenjal s kmetijskimi zadrugami. - Ta zbor verjame, da bi morale države v ra - zvoju opustiti lokalne jezike v prid svetovne - ga jezika kot osnovnega sredstva poučevanja v šolah. - Ta zbor obžaluje profesionalizacijo športa. - Ta zbor meni, da bi moralo feministično giba - nje spodbujati individualni razvoj in opolno - močenje bolj kot solidarnost med ženskami. Debata v Sloveniji V Sloveniji kot krovna debatna organizacija že od leta 1998 deluje zavod Za in proti (ZIP), ki ima v svoji mreži že več kot 50 debatnih klubov po vsej Sloveniji, v katerih se pod vodstvom več kot 80 mentoric in mentorjev redno srečuje ter priprav - lja na debate več kot 800 mladih. Zavod se poleg organizacije debatnih turnirjev in izobraževanj skozi organizacijo seminarjev za učitelje ukvarja tudi s promocijo prednosti rabe debatne metodo - logije v izobraževalnem kontekstu. Raziskave, ki dokazujejo pozitivne učinke debatne metodologi - je na izobraževalni proces in razvoj kompetenc, predstavljamo v nadaljevanju tega članka. Pregled raziskav s področja Učinke debate na kritično mišljenje in sposobnost izražanja v angleščini kot tujem jeziku so želeli iz - meriti raziskovalci v Indoneziji (Nur Iman 2017). Srednješolce so razdelili v dve skupini – prvih 24 dijakov, ki so predstavljali kontrolno skupino, so testirali na začetku ter na koncu eksperimen - ta. Drugih 24 dijakov, eksperimentalno skupino, pa so med prvim in drugim testiranjem vključili v trening debate, ki je potekal v 21 srečanjih. Po koncu eksperimenta so ugotovili, da so dijaki iz eksperimentalne skupine opazno napredovali na področjih kritičnega mišljenja in ustnega izraža - nja – bolj od svojih vrstnikov iz kontrol ne skupine. Ločena raziskava iz Indonezije je prav tako po - trdila tezo, da debata pripomore k znanju tujega jezika (tudi v tem primeru je šlo za angleščino). Raziskava je pokazala, da so učenci po rednem debatnem treningu svoj povprečni rezultat iz znanja angleškega jezika dvignili s 64,20 na kar 80,33 odstotka (Sari in Supriyadi 2021). Debata lahko pripomore tudi k boljšemu razu - mevanju in izražanju v maternem jeziku. Iz letne - ga poročila britanskega debatnega programa De - bate Mate je moč razbrati, da kar 98 % debatnih mentorjev poroča o vidnem napredku na področju poslušanja in govorjenja pri 152 učencih iz 31 šol, ki so sodelovale v debatnem programu (Debate Mate Schools 2017). Poleg tega so izvedli raziska - vo med bivšimi srednješolskimi debaterji, ki je po - kazala, da kar 93 % alumnov debatnega programa trdi, da so skozi debato izboljšali veščine, ki jim bodo pomagale pri prijavi na izbrano univerzo in pri študiju. 89 % alumnov meni, da jim je debata pomagala pri razvijanju kompetenc, ki jim bodo koristile pri iskanju zaposlitve in razvoju kariere. Do spoznanj o vsestranskosti debate in koli - čini znanja ter kompetenc, ki jih lahko poglablja - mo preko nje, sta prišla tudi Vaille M. Dawson in Grady Venville (2008), ko sta v avstralski srednji šoli preverjala, ali se da debato uporabiti tudi v kontekstu poučevanja naravoslovnih znanosti. Večina trditev, ki jih običajno najdemo v izobra - ževalni in tekmovalni debati, je namreč vezana na filozofska in sociološka vprašanja, ki v večini primerov omogočajo vsaj dva različna pogleda na določeno problematiko. Na prvi pogled je torej debato težje inkorporirati v kontekst poučevanja naravoslovnih znanosti, raziskovalca pa sta kljub temu elemente debate in argumentacije uspešno vpeljala v pouk biologije. Ugotovila sta, da so se dijaki po dveh šolskih urah intenzivnega učenja argumentacije in ob počasnem postavljanju te sposobnosti v kontekst konkretnega predmeta sčasoma naučili argumentirati svoje odgovore na učiteljeva vprašanja. S kompleksnimi vprašanji in podvprašanji je učitelj, npr., od dijakov zahteval razlago odločitve za uporabo neke metode, zara - di česar so se dijaki izurili v hitri formaciji smi - selnih razlag svojih misli in idej. Hkrati pa so se med poukom, ki je vključeval elemente debatne metodologije, naučili aktivno poslušati in v tiši - ni spremljati argumente sošolcev, saj so se mo - rali nanje ustrezno odzvati – zanikati nasprotne ideje ter podati svoje konstruktivne argumente. Na ta način so dijaki v relativno kratkem obdob - ju napredovali v svojih zmožnostih poslušanja argumentov, s katerimi se ne strinjajo, in se na - učili spoštljivega, konstruktivnega odziva na ar - gumente nasprotnika. Neja Lavrič Smrdel in Barbara Švagan | Tekmovalna debata kot metoda za pridobivanje kompetenc prihodnosti 82 management 18 (2023) številka 2 Raziskavo o vplivu poučevanja argumentacije na sposobnosti dijakov so med letoma 1999 in 2001 izvedli tudi Osborne, Sibel Erduran in Shir - ley Simon (2004). Iz raziskave je razvidno, da so bili učitelji naravoslovnih predmetov do debatne - ga pristopa najprej skeptični, saj so se bali, da bo spodbujanje diskusije o uveljavljenih znanstvenih konceptih pri otrocih povzročilo zmedo, mogoče pa celo dvom v učitelja. Izkazalo se je, da temu ni tako, učenci pa so s to metodo tekom devetih mesecev trajanja projekta izboljšali kakovost svo - je argumentacije. Ta sprememba sicer ni bila zelo velika, kar potrjuje dejstvo, da je učenje tovrstnih veščin dolgotrajen proces in da bi morali biti za opazen napredek elementi debate vključeni v več delov šolskega kurikula. V naslednjem razdelku pojasnimo, kateri ele - menti tekmovalne debate pripomorejo k razvoju ključnih kompetenc. Od debate do kompetenc Že preko prve asociacije je debata najočitneje po - vezana predvsem z zmožnostjo samozavestnega javnega nastopanja in jasnega izražanja. Ker od debaterjev zahteva, da strukturirano govorijo 4–5 minut (v osnovni šoli) ali sedem minut (v srednji šoli), in ker poteka najmanj pred lastno in nasprotno ekipo ter sodnikom, včasih pa celo pred velikim občinstvom, je premoščen strah pred javnim nastopanjem predpogoj, da lahko debater v debati uspe. Poleg javnega nastopanja debata spodbuja še druge veščine s področja ko - munikacije. Zaradi formata debate, ki je v osnovi tekmovanje med dvema ekipama, se morajo de - baterji zelo kmalu naučiti sodelovanja s svojimi sodebaterji ter v splošnem hitro pridobijo na zmožnosti dela v skupini. Dobro ekipno sode - lovanje je ključno predvsem med pripravami na debatne trditve, kjer se debaterji naučijo spre - jemanja drugačnih mnenj in kompromisov ter konstruktivnega sodelovanja. Sposobnosti analitičnega in strateškega miš - ljenja se pri debaterjih oblikujejo v več točkah debatnega procesa. Trening teh veščin se začne že s pripravo debatnega predmeta (v angleščini ga poimenujemo case ), ki ga bo ekipa zagovar - jala v debati. Predmet običajno vključuje jasno kontekstualizacijo in opis problema, definicije nejasnih pojmov ter dva ali tri argumente. V tem koraku morajo debaterji strateško zastaviti osnovna izhodišča ekipne linije argumentacije in poiskati močne argumente, v naslednjem ko - raku pa morajo argumente strateško razvrstiti glede na pomembnost. Strateško razmišljanje debaterji razvijajo tudi, ko tekom priprav raz - mišljajo o tem, kaj bodo k debati prinesli njiho - vi nasprotniki, in temu prilagodijo svoj pristop k debati ter vsebine, ki jih bodo vanjo vključili. Tretja ključna stvar, ki se je debaterji naučijo skozi aktivno udeležbo v izobraževalno-tekmo - valni debati, je pozorno poslušanje in razume - vanje drugih – tudi, ko se z njimi ne strinjajo. Pomemben del vsakega govora je namreč tudi zanikanje (pogosto poimenovano tudi negacija) nasprotnikovih argumentov, pri čemer gre za jasen in argumentiran izraz nestrinjanja z argu - menti nasprotne strani. Pri predstavitvi negacije je ključnega pomena celovito razumevanje lastnih in nasprotnih argumentov, hkrati pa je oblikova - nje negacije izjemen trening strateškega mišlje - nja, saj mora biti negacija v skladu s stališčem, ki ga predstavlja stran, ki negacijo predstavlja. V debati je namreč izjemno pomembno, da znotraj posameznih govorov kot tudi znotraj ekipe ne pride do kontradiktornih misli ali argumentov. Če na eni strani pride do kontradiktornih izjav, je naloga nasprotne strani, da to izpostavi sodniku. Napredek na področju zmožnosti izražanja v tujem jeziku (najpogosteje v angleščini) je vezan predvsem na dejstvo, da mednarodni debatni turnirji praviloma potekajo v angleščini. Zaradi dodatnih priložnosti in izkušenj, ki jih omogoča udeležba na mednarodnih turnirjih, se za sode - lovanje na njih odloča velik delež srednješolskih dijakov, osnovnošolci pa večinoma debatirajo v slovenskem jeziku. Zaključek Tekmovalna debata predstavlja učinkovito meto - do za pridobivanje ključnih kompetenc, ki bodo v prihodnosti izjemnega pomena za udeležence na trgu dela, predvsem kompetenc kritičnega mišlje - nja, komunikacije ter strateškega mišljenja. Glede na rezultate raziskav, ki kažejo na pozitiven vpliv debate na razvoj prav teh kompetenc, bi bilo smi - selno razmisliti o razširitvi uporabe debatne me - todologije, mogoče pa celo o njeni vpeljavi v for - malno izobraževanje, kot to že počnejo nekatere druge države. Izobraževalna oz. tekmovalna deba - ta ima namreč potencial, da učence, dijake in štu - dente oblikuje v uspešne ter samozavestne posa - meznike, ki se bodo uspešneje znašli na trgu dela. Literatura Acevedo, H. 2023. »Debate Format: WSDC; World S1chools Debating Championship.« Schools Debate, 27. december. https://schoolsdebate.com/debate -format/wsdc/. Neja Lavrič Smrdel in Barbara Švagan | Tekmovalna debata kot metoda za pridobivanje kompetenc prihodnosti management 18 (2023) številka 2 83 Chikeleze, M., I. Johnson in T. Gibson. 2018. »Let’s Ar - gue: Using Debate to Teach Critical Thinking and Communication Skills to Future Leaders.« Journal of Leadership Education 17 (2): 123–137. Dawson, V . M., in G. Venville. 2008. »Teaching Strategi- es for Developing Students’ Argumentation Skills about Socioscientific Issues in High School Gene- tics.« Research in Science Education 40 (2): 133–148. Debate Mate Schools. 2017. Debate Mate Social Impact Report 2016–2017. London: Debate Mate Schools. Dondi, M., J. Klier, F. Panier in J. Schubert. 2021. »De- fining the Skills Citizens Will Need in the Future World of Work.« McKinsey & Company, 25. junij. h tt ps :// www .m c k ins e y .c o m /in du str i es /p ub li c - s e c t o r /o ur -insi g h t s /d e fining - th e - sk ills - c i t iz ens - w ill -n e e d -in - th e - f utur e - w o rl d -o f - w o rk . Nur Iman, J. 2017. »Debate Instruction in EFL Classro- om: Impacts on the Critical Thinking and Speaking Skill.« International Journal of Instruction 10 (4): 87. Osborne, J., S. Erduran in S. Simon. 2004. »Enhancing the Quality of Argumentation in School Science.« Journal of Research in Science Teaching 41 (10): 994– 1020. Sari, F . W., in A. Supriyadi. 2021. »Enhancing Students’ Speaking Skill through Debate Competition Tech- nique.« Jurnal Scientia 10 (1): 92–98. Sher, R. 2014. »How to Find the Millennials Who Will Lead Your Company.« Forbes, 2. marec. https:// www.forbes.com/sites/robertsher/2014/03/02 /how-to-find-the-millennials-who-will-lead-your -company/?sh=1a10f4237178. World Economic Forum. 2023. The Future of Jobs Report 2023. Ženeva: World Economic Forum. Za in proti, zavod za kulturo dialoga. B. l. »Debata in debatna metodologija.« https://zainproti.si /debata-in-debatna-metodologija/