Soricft*
izhaja vsakl torek In loboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej,
Dredniitvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni",
ulica Vetturini St. 9, kamor je
naslavljati pisma.
Sefranbiraiia pUma
st ne sprejemajo, enako se ne
uvažujejo   pisma    brez   podpisa.
Bokopifii
dopisov se ne vračajo.
TELEFON št. 201
.Honet'
stane na leto 10 K, i* pol leta
5 K, u četrt leta 2 50
Upr&vniitvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni"
ulica Vetturini  it. 9.
Zk of lavs*
»e plačuje od čveterostopne petit
vrste po 14 vin, za večkratni
fiat is primeren popust.
Poftamezne itevilke
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznth goriftkih tiafikah.
Zt. 58.                                                                         V Gorici, v soboto dne 22. julija 1911.                                                                    LetO XIII.
Presfolni govor.
V   torek  se   je vršilo svečano ot
vorjenje državnega zbora v ceremonijski
dvorani  dvora  z običajnim   sijajem   v
navzočnosti cesarja,   nadvojyod.   dvorä,
državnih   dostojanstvenikov   in   članov
obeh zbornic. Cesarja so poslanci  nav
dušeno pozdravili, nakar je cesar začel
brati prtstolni govor, ki se glasi:
Slavna gospoda obeli zbornic
državn ega zbo ra!
Začetkom nove zakonodajne peri-
jode sem Vas pozval pred Svoj prestol,
da Vam podam Svoj cesarski pozdrav
in Vam pri povzetju Vašega ustavnega
delovanja izrazun, da ste mi pri>rcno
dobrodošli.
Ceravno ima beležiti pretekla vo-
lilna penjoda — uamreč prva, v kateri
je bila poslanska zbornica zbrana na
podlagi splosnc vohlne pravice - go-
tovo priznanja vrcdnc uspehc\ ostaie so
vendar vazne in nujne n a logt* $e nc
resene.
Napoved novih volilcv je dala
Mojirn narodom zopet pnloznost. da
i/ra/.ijo svojo voljo.
Prebivalstvo pnčakuje v raznih
vprasanjih plodunusncga dela zakono
daje. Zalb se bodo Ma vile v tcku sc*
danjc sezije na . Vaso vnelosl in ra/»
sodnost velike zahtcve.
Povsod naraSCttjoči rajvoj voja&kth
silnih sredstev zahleva tudi pri nas
vcčjo skrb za obrambno mot. Tej dolž-
nosti se more država tern manj odicg-
mil, čim več ji je na tern lefceče. da
bodi nur /agutovljcn Predloge, katcnh
nujna resitev je v najvecjcm intere.su
celokupnustf, zasledujejo smoter, da sc
dosc/e. kar se jc zamudilo, in uslvnri,
kar sc ne da udvrmti; pri tern se imajo
upoitevati željc prcbivaistva, da sc
krajsa vojaška službcna doba in da se
oiajsa uvrsevanje vojaske dulznusli.
V  zvezi s tern stoji nujno potrebna
preosnova   vojaskega    kazenska   rcda.
kakor tudi cela vrsta  predlog, ki se ti-
čejo izdatnega   preskrbovanja   vojaških
uslužbcncev in njihovih rodbin.
Nujne rešitve potrebuje nadalje
bančna predloga, da se bankovno po-
slovanje postavi zopet na trdni po-
stavni temeij.
Razun tegg Vas čakajo na finan-
cielnem polju važna in neodloživa dcla.
Napredujoč« razvoj je naloge drzave
tako povečal, da je postala potrebna
zahteva po novih denarnih pcrr.ožnih
virih. Da se zadosti tern večjim zahte-
vam ter obenem pravično razdele bre-
mena, Vam bode Moja vlada predložila
celo vrsto zakonskih načrtov, s katerimi
se rnislijo povišati oziroma na novo
vpeljati ra/.ni izravni in ncl/ravni davki.
Po tej poti se bode tudi omogočiJo, da
bodo dobivale dežele večje svote v
svrho saniranja svojih financ.
(iotovo stavi otvoritev novih de-
narnih virov na požrtvovalnost Ijud-
skega /astopstva velike zahtevc. ali
vscenu pnčakujem. da se boste odlučno
popnjeii resitve teh predlog s popolnim
umevanjem nalog moderne državne
uprave. kcr le, ako se finačna uprava
popolnoma preuredi, zamore država na
kulturnem, socialnem in gospodarskem
polju imscvati svojc dolžnoMf.
V tcj nadi Vam bode Moja vlada
vnoviC prcdloiila probiern soctalnega
zavarovanja. Pri tern se imajo uposte-
vati tud) vidiki, ki so se izcimili w
prakiiCnc tzkuf.nje v drugih driavah ter
iz doscdanjtii parlamenlaričnih obravnav.
Zravcn tcga ob&;rnega reformnega
Uela se bodete petaii tudi s posamez-
nimi posebnimi odredbami glede spo-
polmtve postav. ki se tičcjo blagovi-
tosti in zasčite detavskih krugov.
Zakonodaja se bode tudi v hodoče
o/irala na opravičene zelje državnih
tisluzbcncev glede zbolj$anja njih po-
lozaja; svojo pczornost bode morala
tudi obrniti na strožjo ureditev pravic
in dolžnosti uradnistva in služabnikov.
Mt.Ja vlada se bode tudi z vso silo
trudila. da se zagotovi poljedelstvu,
obrti. trgovini. industriji in rudarstvu
vspesno tekmovanje.
Posebna skrb se bode obračala na
ureditev izseljevanja, dokler ne bodo
nudile   delavske   razmerc  v   različnili
gospodarskih strokah vsem državljanom
zagotovljeno eksistenco na domačih tleh.
S tern, da se prizna potreba po
močni gospodarski politiki, dobijo pro
metna vprašanja tudi večjo važnost.
Tu se gre v prvi vrsti za to, da
se ojači obratovanje v zadnjih letih
bistveno razširjene železniske mreže,
obenen pa da se zvisa si' smotrenimi
odredbami glede uprave in obratovanja
rcntabiliteta železnic ter da se konečno
zgrade nove železniške proge.
Ravnotako se bode moralo z vne-
mo delati na razširjenje trgovsko-poli-
tičnih razmer in paroplovnega prometa,
da se omogoči pridobiti širše speča-
vanje izdelkjv domače industrlje ter
intenzivnejSi razvoj naše vnanje trgc-
vine, kar je za pospesitev naSega splcš-
nega gospodarskega življenja velike
važnostš
Ker iz tehničmh in financielnih
vzrokov ni mogoče v postavno dolo-
čenem terminu izvrsiti dalekosežni pro-
gram, ki sc je določii s postavo o
zgradbi vodnih prometnih sredstev,
Vam bode Moja vlada predložila za-
konski načrt, ki bode z ozirom na
financielno moč države tvoril temeij za
udejstvovanje poedinih gospodarsko
važnth projektov. V tern okviru naj se
upoštevajo tudi opravičeni interesi Moje
kraljevine (Jalicije, koje gospodarski
razvoj Mi je na sreu.
l.judska sola, ki izvršuje svojo vzgo-
jevalno glavno nalogo na versko-nravni
podlagi. bode mladino v večjem obsegu
pnpravl ala za gospodarsko tekmovanje
v poznejSem živtjenju.
Tudi nove raziskovalne in učne
metode zahtevajo, da se v visokih solah
in pri učnem osobju izvrše potrebne
izpremembe.
Državni zbor bode v kratkem do-
bil zakonsko predlogo, ki se tiče usta-
novitve samostojne pravne in državo-
znanstvene fakultete z italijanskim uč-
nim jezikom.
Na polju justične zakonodaje <e
bodo rešile važne naloge; posebno se
bode temeljito in obširno na novo ustva-
nlo materielno kazensko pravo. deloma
tudi se bode spremenilo kazensko pravo.
mladinsko varstvo se bode uredilo,
državljansko pravo se bode deloma pre-
uredilo in sodišča se bodo razbremenila.
Ogromno delo državnega zbora, ki
čaka reSitve. se bo dalo le tedaj izvrsiti,
če se bo čas dobro porabil in se bode
smotreno poslovalo. Zato bodete našli
med predlogami Moje vlade tudi načrt
za spremembo poslovnega reda, s kate-
rim se hoče doseči hitro delovanje
državnega zbora.
Slavna gos poda!
Zagotovljena smotrena delovna teh-
nika ni edini in najvažnejši predpogoj
za plodonosno delovanje ljudskega za-
stopstva. Velikim Vam postavljenim na-
logam bodete le tedaj kos, ako ne iz-
pustite iz vidika potreb celote. Državni
zbor naj si predoči, da se odrekanje
tudi opravičenih interesov da odstraniti
3Ü vsaj ublažiti s sporazumom, da je
tako odrekanje zapreka plodonosnemu
blagru služečemu delovanju in da bi
dovedlo do resnega, od Mojih narodov
občutenega prestanka v osnovi naših
ustanov,
Splošno je spoznanje, da potrebuje
razmerje med obema v Mojem kralje-
stvu Češkem stanujočima narodoma
stalne uredbe na podlagi objestranskega
spororazumljena.
Ako se hoče. da se popolnoma
razvijejo gospodarske, socialne in kul-
turne moči, čez katere razpolaga Moje
kraljestvo Češko v tako obilni meri, po-
tem morajo vsa nasprotstva stopiti v
ozadje, ki škodujejo prebivalstvu. ki ovi-
rajo postavno delovanje deželnega zbora,
ki spravijo v nevarnost redno izvrševa-
njedeželne uprave in ki škodljivo vpli-
vajo na ustavno življenje cele države. Z
gotovostjo pričakujem, da se bode po-
srečilo združenemu trudu, ustvariti te-
meij za sporazumljenje med obema na-
rodoma.
Slavna gospoda!
Upam. da nam bode ohranjen bla-
gosloslov miru  s prisrčnim   razmerjem
do naših zaveznikov, ki traja v isti pri-
srčnosti dalje, in s prijateljskimi odno-
Razslaua
ročnih del in risanj učenk zavodov
društva „Šolski Dom".
(Koiiee.)
Po veliki mizi na sredi in na mi-
zah ob vseh 4 stcnah postavljanih, so
bila razstavljena ročiia dela obeh pri-
pravljalnic Kakcr pri risanju smo tudi
tu opazili, da so učenke od lanskega
leta sem le še napredovale. Tu smo vi-
deli izdelke iz vseh vrst ročnih del. —
Miznih prog in prtov v umetnem ve-
zenju „Hardanger" delu, belem luknji-
častem vezenju, pa tudi nekoliko v kri-
ževatem ubodu, je bilo kar na izbero.
Tudi prekrasne blazine, razni izdelki na
mrežico in prtiči s tenerifami so se tu
odlikovali. Poleg tega pa je ležalo po
mizah mnogo belega perila z umetnim
vezenjem ali pa v gube sešitega ter
nebroj vajenic, na katerih so se učenke
vadile v všivanju krp v belo in pisano
blago. Bile so tako dobro izdelane, da
se je zaplat le težko spoznala.
Preidimo sedaj v drugo nadstropje.
V risalnici so bile vse 4 stene preoblo-
žene z rizbami ženske obrtne sole, na
veliki mizi sredi sobe pa obrtni spiski in
spisi knjigovodstva. Ti izdelki so lezali na
veliki mizi sredi dvorane in so vzbu-
jali pri obiskovalcih razstave veliko za-
nimanje. Bili so razstavljeni zvezki
obrtnega spisja, v katerih si mogel Ci-
tati spremne in nasprotne liste, dolžna
pisma in porostvene liste, umrtvilne in.
hranilne liste ter pobotnice in bone,
spriCcvala in pogodbe. Na mizi si videl
tudi ra/.novrstne prošnje, čeke, poštne
spremnice in poštne nakaznice. vozne
liste, brzojavke itd. ter vse glavne in
najnavadnejše nebistvene knjige eno-
stavnega knjigovodstva, katere bi uteg-
nila rabiti obrtnica. Takih pismenih iz-
delkov do letos še ni bilo razstavljenih.
Toda prav je, da se pokaže, koliko so
zmožne učenke v tern oziru. Za svoje
čedno izvrsene spise so žele od občin-
stva obilne pohvale.
Na razstavljenih rizbah se je videlo,
kako nastanejo okraski za razna žen-
ska dela na podlagi priprostih geome-
tričnih oblik, listov, cvetja, pečeljnov, ži-
valic itd. Tu si videl geometrijske mo-
tive, enostavne in kombinirane, linsame
in ploskovne Ornamente ter razne liste
in vejice in njih uporabo v ornarnente,
bordure itd. Na drugi steni zopet si vi-
del uzorce vajenic,  katere si je morala
učenka sama sestaviti in narisati, predno
je te izvršila na perilu ali obliki, kakor
okraske bluz in kril. Dalje ves načrt
obSüja kimono-bluze. razne rizbe za
luknjičavo vezenje platnene obleke ter
one za obšitje z vrvico in aplikacijo ob
krilu in živoiu obleke, ki je bila izpo-
stavljena v sobi za šivanje  oblek.
V Jolski sobi prvega razreda žen-
ske obrtne sole, kjer se uče obrtnice
umetnega vezenja in belošivanja, je bilo
razpostavljenih mnogo izdelkov iz kro-
jenja in sivanja priprostega, pa tudi fi-
nejšega perila. Videli smo n. pr. 2 celi
spodnji obleki, jako okusno izdelani z
lepimi vložki. Omeniti moramo še belo
in barvano vezenje in slikanje na svilo
ter razne aplikacije in tenerife. Vse to
se je uporabilo pri raznih prtih, sten-
skih preprogah, predpečnikih in pri
delih, namenjenih za izgotovitev špan-
skih sten. Na razstavljenih učnih na-
črtih, kot predvajenico k šivanju, se je
videlo kako se postopa pri šivanju na
tej šoli. Na stotine je bilo starih no-
gavic, ki so bile Čedno popravljene,
sešite, spodplatene in vpletene — Tako
je tudi bilo priprostih starih moških in
ženskih srajc in drugega perila, vse
čedno zakrpanih, staro in novo v celoto
sešito. Na mizi bile so knjižice, v ka-
tere so učenke v zmanjševalni meri na-
risale poedine dele srajc, rjuh, prtičev
itd. In zraven so bile delavske knjiž-
nice učenk, v katerih je bilo vsako od
dotične učenke v tern letu izdelano delo
vpisano, z navedbo množine in cene
blaga, uporabo sukanca in druge tva-
rine in pa cena za delo.
Sledite nam v zadnjo dvorano, v
solsko sobo drugega razreda, kjer se
učenke uče krojnega risanja in šivanja
oblek. Tu je bilo približno 25 oblek na
kalupih in mnogo razgrnjenih po mi-
zah. Obleke so bile raznega kroja in
razne velikosti. Tu si videl priproste
poletne obleke, obleke v kimono fasoni,
težje jesenske in take, sestoječe iz krila
in vrhnje jopice. Večina oblek je bila
izdelana po izvirni rizbi, razstavljeni v
risalnici. Med drugim smo tu opazili
tudi lepo obleko z aplikacijo, bogato
obšito z vrvico; belo platneno obleko z
luknjičastim vezenjem na stroj, katere
načrt smo imeli priliko ogledati si v
risalni sobi. Tudi plesna obleka iz tula
je bila tu, okrašena s svileno aplika-
cijo in vezenjem na stroj, podlagana s
svilo in obšita s perlami; dalje lepa
črna svilena   obleka,  prevlečena s svi-
šaji, ki segojijo med monarhijo in vsemi
državami.
S! avn a gospod a obeh zbornic
držav n ega zbora!
Ljubezen in zvestoba Mojih naro-
dov, katerim je vse Moje hrepenenje
posvečeno, me ]e v dolgi vladarski dobi,
ki mi je bila od Boga odmerjena, ne-
prenehoma spremljaia in mi je bila v to-
tolažilo in oporo v težkih trenotkih.
Ginjenim srcem se za to zahvalju-
jem Vsemogočemu, čigar biagoslov naj
spremija Vaše delo!
Nemci in mi.
Že več let opazujemo razne ne-
opravičene napade od nemške strani na
slovensko šolstvo, na slovensko mladino,
na našo inteligenco in sploh na vse, kar
je slovenskega. Človek prenaša stvar
dokler more, a enkrat je mera tudi polna.
Res ne vemo, zakaj bi mi bili tako ob-
zirni proti našim oholim sosedom, ki
proti nam ne poznajo niti najnavadnej-
ših kulturnih oblik. Godi se jim kot bi
bili v nebesih. Doma na nemških tleh
imajo seveda vse, kar hočejo. Razun
tega se šopirijo po vsem Slovenskem,
tako da niti domačin ne more priti do
kruha. Povsod so, povsod hočejo gospo-
dariti, a pravijo ravno nasprotno. Oni
so bajč zatirani, oni trpijo, oni tlačanijo
nam in mi jim požiramo najiepša mesta,
najlepše službe. najboljše pozicije. Člo-
vek, ki čita nemškt časopis in ne pozna
pravih razmer pri nas, bi res mislil,
da bomo mi v par letih požrli vso to
nemško družbo tja gcri do Berlina ali
še dalje. Res, pisati je lahko take klo-
basarije in tudi učence dobi ta čudovita
teorija, kajti še' vedno so ljudje, ki m:
slijo, da smo mi tisti, ki zatiramo
Nemce. Da je to le prazna beseda, o
tem je prepričan vsak razsoden človek,
ki le količkaj pozna zgodovinske in na-
rodne razmere, v katerih živimo.
Ena največjih napak našega na-
roda je v nemških očeh ta, da študi-
ramo. Tega bi ne smeli, to bi morali
pustiti tem gospodom. ki spadajo v
„Denkervolk". Mi naj bi bili večni hlapci,
večni tiačani, ki niso za drugo kot za
hlapčevska dela. To je njih mnenje, tako
naj bi bilo. Mi, čili, mladi, živi naj bi
ne smeli študirati, mi naj bi ne smeli v
višje sole, ampak naj bi bili navadni
pastirji. Da, ampak tako pač ne gre.
Vsak narod ima pravico se izobraziti,
se izobraziti tudi v svojem materinskem
jeziku in tega mu pač ne bo nikdo od-
rekal. Nemci pravijo, da stojijo na
vrhuncu svoje kulture, svoje izobrazbe,
a da bi biii pravični proti drugim
narodom, tega seveda ni in ni. Sicer
bi o tem ne gcvoriii,  a ker se   razne
krtvice ponavljajo dan na dan, je pač
naša sveta dolžnost, da enkrat te stvaii
pribijemo in opozorimo naše čitatelje na
stvari, ki kričijo že proti nebu.
Očita se nam vedno od nasprotne
strani, kakor že rečeno, da imamo mi
p r e v e č inteligence, preveč študiranih
Ijudi, ki ne morejo vsi dobiti kruha v
naši deželi, na Slovenskem, Mi bi le
vpraša!« naše ljudi, ali so bili po vsih
uradih postreženi v domačem jeziku» ali
so govorili uradniki, s katerimi so imeli
opravka tako, da so jih razumeli. Žali-
bog, bo reklo sto in sto naših Čitateljev,
da se to ni zgodilo. Koliko imamo tirad-
nikov pri železnici. koliko pri pošti, ko-
liko pri glavarstvih in pri namestništvu,
ki našega jezika ne razumejo, ki ne
poznajo naših navad in našega naroda.
Naših uradnikov, naših študiranih ljudi
je še dosti premalo, to je Čista in ne-
izpodbitna resnica. Nemci pa imajo, Ce-
sar oni nočejo priznati, dosti in dosti
preveč inteligence in ne vedo več, kam
ž njo. Doma imajo že vse natlačeno, po-
vsod je preveč uradnikov, in zato jih
seveda tlačijo nam doli na jug, češ tu
so še prostori, tu bomo pri polnih ko-
ritih. Z njih stališča je seveda to ra-
zumljivo, kajti jesti pač mora vsak, a
da so tako nesramni, to je pa že skrajno,
kar si človek more misliti. Oni nam to
očitajo, kar imajo sami na glavi. To je:
sova senici glavana pravi, kaj ne?
Take in enake stvari se ponavljajo
leto za letom in vedno v hujši obliki.
Zadnji čas je, da enkrat te gospode iz
tevtoburškega gozda prav pošteno za-
vrnemo, kajti drugače postanejo res že
preveč ošabni. Oni naj svoje ijudi pre-
skrbijo doma in naš narod bo tudi pre-
skrbel svoje. Naši ljudje Še niso hodili
po nemških krajih prosit za. službo in
mesta, a če Nemci ne potisnejo vsako
leto par svojih ljudi sem doli na jug,
pa že mislijo, da jih mora vrag po-
brati. Kričijo in se davijo, kaka krivica
se jim godi v Avstriji. kjer so „poti-
skani" vedno na stran — recte naprej.
Letos n. pr. so zopet kar brez razpisa
vtaknili jednega nemškega profesorja na
tukajšno c. kr. gimnazijo, drugo leto
pošljejo zopet kakega in tako gre na-
prej. Imamo tu kvalificiranega doma-
čina za isto stroko, a tisti seveda lahko
čaka; kaj je treba Slovencu službe, prvi
je Nemec. In tako se dokaže. kar je bilo
treba dokazati, da nas je preveč, da ne
vemo, kam bi šli s trebuhom za kru-
hom. Naj bi taki in enaki gospodje
ostali lepo gori v svoji domovini in
stvar bi bila rešena. Slab ptič, pravijo,
ki ne more svojega perja nositi — slaba
dežela, ki ne more rediti svojih sinov
Kaj je treba kričati in se repenčiti, ko
pa vse nič ni. Faktum je, da je pri Nem-
cih izobražencev brez kruka dosti pre-
več, pri nas pa še premalo. Za to silijo
lenim čipkastim blagom in okrašena s
posamentnimi svilenimi bortami. Vrhu
tega smo videli tu še 1 domačo obleko,
1 ogrinjalko (pelerino), 5 otročjih oblek,
več bluz, 2 vrhni krili, več spodnjih,
1 spodnjo obleko reform in še marsi-
kaj drugega. Po mizah in ob stenah pa
so biti razstavljeni kroji ter izglednice
za drugi razred in one za atelier, iz-
vršene po novem, od ministerstva izda-
nem učnem načrtu.' Na izglednicah dru-
gega razreda smo videli razne šive,
katere so učenke pozneje uporabljale
pri šivanju priprostejših oblek ter raz-
lične ubode za okraševanje oblek.
Izglednice izvršene od učenk ate-
liera, so bile že mnogo težje. Tu si vi-
del umetno všite krpe v suknoindruge
finejše tvarine, razne okraske za finejše
obleke (s perlami in svilenimi obšivi),
5 ali 7 različnih Žepov ter različne fa-
sone za jopice.
Iz teh, kakor tudi iz razstavljenih
oblek in drugih predmetov v sobi za
belo šivanje in umetno vezenje, se je
razvidelo, kako temeljito se poučujejo
učenke v tej stroki in kako marijive in
ročne so pri izdelovanju raznih pred-
metov.  Posebno   ori   šivanju oblek so
črta, vsi razstavljeni predmeti izgotov-
Ijeni od 1. junija dalje.
Tudi letos se je napravila lepa za-
stavaza Št. Ferjan, ki pa ni bila raz-
stavljena, kakor tudi sešilo mnogo perila.
Med letom so skrojile in sešile
učenke: Mnogo perila, popravile veliko
nogavic in zakrpale starega perüa. Na
novo pa prikrojile in sešivale za se
ali za svoje: 89 oblek, 2 domači obleki, 20
posameznih vrhnih kril, 7 predpasnikov,
11 jopičev, 113 bluz, 15 otroških oblek,
9 ogrinjal (pelerin) in 6 spodnih kril. V
šoli se je tudi izdelalo 50 naročenih
oblek, več bluz itd.
Tudi v sobi II. razreda Ženske
obrtne s '0 bile razstavljene risarske
knjižice ¦./.¦:&:, v katerih so bile razne
obleke in p .dini deli oblek v zmanj-
šani meri narisane. Tako tudi delavske
knjižice, v katerih so bila od dotične
učenke prikrojena in zgotovljena dela
navedene z dotičnim računom.
Zadovoljni smo zapustili lepe sobe
„Novega Doma", v katerih so izdelki
naših pridnih deklic pričali o lepem
vspehu in vrlim napredku zavodov
„Šolskega Doma". Iskrena hvala požrto-
valnemu vodstvu   in vrlemu učiteljstvu
oni v naše kraje in zahtevajo službe,
kakor bi jim bile kar od nekdaj pripi-
sane. Pošten človek ne bo delal tako.
Stvar je pač jasna dovolj in kar pišejo
nemški listi o našem učenern proleta-
rijatu, to so le prazne marnje. Toliko
boij se mora človek čuditi nemški pre-
drznosti v graški „Tagespost11 z dnelS.
julija 1911. Ta list prinaša Članek „Bin
Wort an den Minister". V tem članku
opozarja ta judovsko liberalni list mi-
nistra za uk in bogočastje, grofa Stiirgkh-a,
na veliko nevarnost, ki preti nemštvu iz
slovenskih srednjih šol. Strašno se do-
pisnik jezi, češ, da imajo tudi Slovenci
svojega zastopnika v ministerstvu in ti
„ubogi" Nemci so povsod prikrajšani,
kako, to vemo mi in smo en tak slučaj
Že preje omenili. Lahko bi jih navedli
na sto in sto, kajti krivic na naših ple-
čih se je izvršilo že nešteto. Celo Šolnina
trapi tega nesrečnega člankarja in' trdi
tako gorostasnost. da je bilo na sloven-
skih solan od sto učencev oproščenih
sto — to se pravi vsi — Nemcev pa le
48. Ali ni to res žalostno? Pri rokah
imamo poročilo c. kr. goriške gimnazije,
kjer čitamo, da je bilo plačane šolnine
v I. tečaju 5235 in v II. 7440 kron tedaj
skupaj 12.675 kron, kar pač ni majhna
svota. In med učenci je bilo 342 Slo-
vencev in le 49 Nemcev. Toraj se čitatelj
Iehko Že tu prepriča, kako „o b j e k-
t i v n o" sodijo ti graški gospodje. Žali-
bog, da ni res tako kot pravi „Tages-
post", da bi bili namreČ Slovenci vsi
oproščeni.
Sicer smo prepričani, da bo tudi
ta naš glas precej brezvspešen, ker pri
vsej stvari deluje nemški sistem, a opo-
zarjamo o tem vsaj naše poslance, naše
ljudstvo na take krivice, ki kričijo res
že proti nebu. Mi pa pogumno naprej,
nobena reč nas ne straši in tudi zmaga
mora biti enkrat naša in naša beseda
mora priti do zaslužene veljave.
Polom goriške „Banke
Popolare" pred porot-
niki.
V  torek se je nada'ljevalo zasliše-
vanje Confortija.
Conforti je izjavil, da je znašalo
1.1908 imetjenjegovetvrdke 550—600.000
kron in da podjetje takrat ni bilo pa-
sivno. Colle da je vstopil v podjetje kot
tih član s 15.000 K. Tega zneska pa
Colle ni nikdar plačal.
Ko je „Banka" konfiscirala imetje
tvrdke, je figuriral on (Conforti) kot njen
uslužbenec v podjetju; dobival je za to
25 K na dan.
Dne 11. avgusta je Conforti pisal
iz zapora neko pismo preiskovalnemu
sodniku, v katerern se obtožuje ter prosi,
naj se postopanje proti njemu čim prej
dovrši. Spominjal se je v pismu tudi
svoje žene in svojih otrok. Pismo je bilo
polno samoobtožbe in konča s trikrat-
nim „Odpuščanje!"
Nadalje je Conforti izjavil, da ni
Colle imel od razmerja med tvrdko in
„Banko" nobenega dobička.
Pri sestavi bilance njegovega pod-
jetja ni bil Conforti navzoč. Dr. Luzzatto
ni imel s celo zadevo   ničesar opraviti.
„Banka", pravi Conforti, je kriva
na mojem polomu, ker mi je odpovedala
obljubljeni kredit. Obljubil se mi je kre-
dit za 5 let, a že po preteku enega leta
ni izpolnjevala „Banka"   svoje obljube.
Zagovornik Puecher je na to izja-
vil, da bi moral biti pod obtožbo tudi
družabnik Bratti, ker je tudi on podpi-
saval s Confortijem vred menjice za
podjetje.
Potem se je konstatiralo, da se iz-
povedbe zakonskih Conforti nasprotujejo
ter niso iste kot sta jih storila pred
preiskovalnim sodnikom.
V  sredo se je pričelo izpraševanje
prič.
Prva priča je bil Ernest Vernig, ki
je bil član načelstva „Bänke".
Vernig izjavlja, da je izvedel v ja-
v „Banki" igralo. Iz korespondence, ka-
tero je on tudi podpisaval, ni bilo niče-
sar posneti, da bi se igralo. Pa je tudi
mogoče, da je kako tozadevno pismo
podpisal; kajti korespondenca je bila
jako obširna in če bi jo bil hotel vso
prečitati, bi bil rabil tudi pol dneva. Imel
je popolno zaupanje v Colleta in -zato
je podpisaval, brez da bi čital kaj. Ver-
nig je tudi podpisal za en del onih 500.000
kron, s katerimi se je hotelo rešiti
„Banko". Na njegaodprde znesek 50.000
kron. On se ne Čuti oškodovanega.
Gros Mistruzzi, druga priča, bil je
tudi član načelstva „Bänke". Rekel je
da je 1. 1908 podpisal nek papir, iz ka-
terega je bilo posneti, da se gre za igro.
Colle mu je na tozadevno vprašanje
odgovoril, da igra „Banka" za tretje
osebe. V neki seji je rekel Lenassi, da
Sesme dovoliti Confortiju znesek 200.000
kron. Colie pa da je dal 260.000 K, za-
radičesar da je bil tudi odpuščen iz
službe. Tudi on je podpisal za onih
500. 000 K v rešitev „Bänke". Nekega
dne je izrazil Mistruzzi nasproti Luz-
zattu svojo bojazen, ker je izvedel o ve-
likih izgubah pri igri. Luzzatto mu je
odgovoril, da se več boji za denar, ki
ga je dobil Conforti.
Služabnik „Bänke" Henrik Pausig
je kot priča izjavil, da je vsa pisma in
brzojave, ki jih je prinašal od pošte,
dajal Colletu. Nosil mu jih je tudi do-
mov. Ko je bil Colle odpuščen, sta od-
pirala pisma Piani in Nodus. Korespon-
denco je podpisal vedno oni član na-
čelstva, ki je bil vsaki krat za to do-
ločen. Nekateri člani so čitali, drugi pa,
ne, kaj so podpisali.
Uradnik „Banke" Vivant Louvier
je izjavil, da je imel Conforti pri „Banki"
okolu 1 milijon dolga. Luzzatto je pre-
skrboval „Banki" klijente. O igrah ve le
toliko, da se je igralo na ime tretjih
oseb. Čudno se mu je zdelo, dc je Colle
jemal večkrat eden ali dva pečata od
„Banke".
Bivši član „Banke" Anton Chiurlo
je izjavil, da mu je v juliju 1. 1908 po-
vedala neka oseba, da ima „Banka"
500-600.000 K izgube in da se je
igralo. Podal se je h Colletu, ki mu je
stvar v tem smislu pojasnil, da je igral
le Luzzatto in da so do'govi Confortija
kriti. Lenassi mu je rekel, da se ne
boji za obstoj „Banke". To ga je po-
mirilo. Ko je bil nekaj časa bolan, se
je v neki seji sklenilo najeti 200.000 K.
Orzan je prišel k njemu ter ga prego-
voril, naj da tudi on svoj podpis za ta
znesek. Podpisal je, a ni vedel, da se
gre za 500.000 K; kajti bil je v postelji
in v bolezni se ni mogel natančnejše
informirat o stvari. Konečno je prišlo
do likvidacije. Ko bi bil vedel, v kakem
položaju se nahaja „Banka", ne bi bil
podpisal za del onih 500.000 K.
Drž. pravdnik je nato zahteval, da
se s pravnimi sredstvi prisili pričo. da
izpove ime one osebe, ki je priči pra-
vila o izgubah. Priča je na to izjavila,
da se lahko postopa proti njemu kakor
se hoče — on da ne bo izdal osebe,
kateri je prisegel molčati pri glavi svo-
jega sina. Na tozadevno vprašanje
državnega pravdnika je izjavil, da
smatra Colleta edino krivega na po-
lornu „Banke". Nekoč je slišal pravitiv
„Banki", da sta Lenassi in Orzan dvig-
nila iz blagajne menjice, da se rešita
garancije za tvrdko Perusini v Kormip.'u.
Podpisaval je tudi on korespondenco
„Banke", ko je bil on za to na vrsti. A
ni mogel vsega prečitati, ker je bilo vse
polno pisem.
Zagovornik Pangrazi je nato zopet
zahteval, naj priča izpove ime one
osebe, ki ga je informirala o „Bančnih"
izgubah. Priča je nato slovesno izjavila,
da bi bilo to nečastno za njega — naj
se stori ž njim, kar se hoče, on neče
onesnažiti s tem, da prelomi storjeno
prisego, svojega imena.
V četrtek je bila zaslišana priča
Faganelj iz Mirnega. Faganelj je izpo-
vedal slovensko, da je imel delnico
„Banke", ki jo je prodal Luzzattu za
1AA    L'     n^uji   ia   a« n  K  Uni nhresti.
'Lu/zatto inu je izplačal ta zneska v de-
narju in sicer v lastni pisarni.
Bivši član načelstva „Banke" Josip
Venuti je skoraj enako izpovedal kot
drugi člani načelstva, ki so bili zasli-
šani kot price. Mod zasliševanjem te
price je izjavil obtoženec Luzzatto, da
smatra krivim na polomu „Banke" vit.
Marina, ki je bil ravnatelj „Banke" po-
tein, ko ni bilo Colleta več. Venuti je
tudi garantiral za premeditirano asana-
cijsko svoto 500.000 K, Cesar bi pa ne
bil storil, ako bi bil vede), kako stojijo
stvari.
Priča Ruggero Kiirner je bil nekaj
let Član nadzorstva, Izvrševal je svoje
posle vestno. Če bi se bili ti posli po
njegovem izstopu iz nadzorstva izvrše-
vali tako, kot jih je on izvrševal, bi se
ne bilo moglo igrati.
Alfred Bozzini je kot priča izjavil,
da je bil član načelstva do likvidacije
„Banke". On je tudi podpisal za več-
krat omenjeni znesek 500.000 K, Cesar
tudi on ne bi bil storil, če bi vedel, kako
stojijo stvari.           (Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
Kormtn, 15. julija 1911. Po upo-
kojenju sodn. svetnika Zottig-a je me-
sto sodn. voditelja izpraznjeno. Kdo
pride na to mesto, ne vemo. To pa
smefho zahtevati, da bo voditelj nepri-
stranska oseba tudi v narodnem obziru,
Cesar do danes ni bilo mogoče trditi.
Ultra Italijani se potezajo za nekega
slov. renegata — poturico. To ne sine
biti na državni meji. Zahtevamo od
prihodnjega sodnika, da pridejo do ve-
Ijave opravičene zahteve slovenskih
Bricev, kar se uradovanja zadeva. Sedaj
dobivajo skoraj izključno od davkarije,
zemljeknjižnega, pristojbinskega urada
in sodnije laška vabila, pozive itd. To
ima prenehati; vsaj sodnija naj spo-
štuje § 19 in njej podredjeni uradi. —
Zakaj bi ne prišel Slovenec zmožen
italijanščine v Kormin? Kaj je „la ita-
lianita in pericolo?" Kaj je služba tukaj
domena Italijanov? Sicer pa naj pazijo
tisti, ki imajo dolžnost.
Od laške meje. — ČreŠnje so za
letos ven. Kako so korminski mešetarji
nemške kupce šuntali, naj ne plačujejo
tako visokih cen „šklavom", vemo! Si-
cer se pa o tern še svoječasno bolj od-
krito pomenimo. G. korminskemu baro-
nu in županu Locatelliju pa naročamo,
naj pazi, da ne bodo „i cari concittadi-
ni" diskreditirali trga i.n sicer ne v ško-
do našim Bricem, katerim pa privošči-
mo iz srea vse dobro in priporočamo,
naj se vzdržujejo ostudnih laških pre-
kljinjevanj in besedij! Brici! Pokažite
se zavedne in izobražene Slovence, ne
pa za laške figure p...e!
Št. Viška gora. Dne 18. jul. ob
1. uri pop. udarila je strela v hlev tuk.
posestnika Matevža Pirih, po domače
pri Kaperarju. Strela je ubila troje
goved; ogenj je upepelil celo poslopje. K
sreči se ogenj ni razširil. Človeških
žrtev ni. Ogenj je povzročil 5.000 kron
škode, ki je pokrita le s 1000 kronami
zavarovalnine.
Komen. — Voditelj komenske
davkarije Andrej Jug je bil že meseca
marca premeščen iz Komna v Podgrad.
Branil pa se je iti v Podgrad z vsemi
štirimi in v resnici se mu je posrečilo,
da so ga pustili v Komnu. Kaj ga je
toliko vezalo na Komen, je bilo vsem
uganka. Te dni še-le se je stvar po-
jasnila. Dne 16., 17. in 18. t. m. se je
vršila pri davkariji stroga revizija in
vspeh te revizije je bil ta, da je bil
Jug aretiran ter odveden v Trst.
Kolikor se je moglo zvedeti do
sedaj, zmanjkale so baje 4 obligacije po
2000 K ena iz sodnih depozitov. Ako
smo prav podučeni, je po nalogu ko-
menske sodnije oziroma davkarije na-
bavila goriška davkarija omenjene štiri
obligacije z depozitnim denarom ter jih
poslala komenski davkariji, da jih tarn
Jirani v svojih  ^sodrih   depozitih.   Na
njene, a v depo/itnih zapiskih in dnev-
nikih komenske davkarije jih ni bilo
in jih ni najti.
Omenjeno bodi, da je bil Jug
voljen s sodnikom Dominkom vred kot
kandidat komenskih liberalcev v I. voi.
razredu v komensko starešinstvo, iz ka-
terega je sicer pred nekaj časom iz-
stopil.
Polifični pregled.
Poslanska zbornlca.
Včeraj se je v poslanski zbornici
vršila volitev predsednika in podpred-
sednika. Za predsednika je bil izvoljen
član nemškonacionalne Zveze dr Syl-'
vester, ki je dobil 387 glasov od 429
oddanih. V svojem nagovoru je pou-
darjal, da bo strogo objektiven in je
prosil podpore vseh strank. — Nato so
bili izvoljeni za podpredsednike: Per-
nerstorfer, socialni demokrat! Pogačnik.
Jugosloyan; Conci, Italijan ; German, Po-
Ijak; Zdarsky, Čeh; Juckel, krščanski
socialec; Romančuk, Rusin.
Po izvolitvi predsedništva je hotel
predsednik sejo zaključiti, nakar se je
oglasil socialist Seitz, ki je zahteval,
naj bi se postavil za torkovo sejo na
dnevni red kot prva točka Reumann ov
predlog glede uvoza mesa v našo dr-
žavo in naj se /a njegov predlog gla-
suje po imenu.
Razni nemški nacionalci so se
temu odločno upirali in nastalo je rned
njimi in med socialisti hudo prerekanje,
posebno ko so Nemci očitali socialistom,
da ne pomenja ta predlog nič drugega
nego metanje peska v oči nerazsodne
mase.
Pri glašovanju, ki pa se ni vršilo
po imenu. ker je Seitz od te zahteve
odjenjal, je ostal ta predlog v manjšini.
Prihodnja seja v torek.
Jugoslovanska  državnozborska
deiegaclja.
Kakor smo poročali že v zadnji
številki našega lista, se je ustanovila v
soboto „Hrvatsko-slovenska zajednica",
ki šteje 24 članov. V tej zvezi so vsi
poslanci S. L S. in 4 pravaši iz Dal-
macije, namreč dr. Dulibic, Perič, Pro-
dan in dr. Sesardič.
Poslanci dr. Rybaf, dr. Laginja, dr.
Gregorin, Spinčič in Mandid so ustano-
vili svoj takozvani „Narodni klub". Oba
ta dva kluba, namreč „Hrvafskoslo-
venska zajednica" in „Narodni klub",
sta se združila v posebno zvezo, ki se
imenuje „Slovensko-hrvatski klub" in ki
šteje torej 29 članov.
Pogoji, pod katerimi so primorski
poslanci stopili v zvezo s „Hrvatsko-
slovensko zajednico", se glase:
Dr. Gregorin, dr. Laginja, prof.
Mandic, dr. Rybar in profesor Spinčič
stopajo kakor „Narodni klub" v zvezo
s „Hrvatsko slovensko zajednico", s ka-
tero tvorijo napram vladi in drugim
parlamentarnim skupinam eno edinst-
veno parlamentarno in taktično enoto
pod irnenom „Hrvatsko slovenski klub",
smatrajoč kakor dogovorjeno, da se je-
den podpredsednikov „Hrvatsko-sloven-
skega kluba" voli iz članov,,Narodnega
kluba", ter da si pridržujejo avtonomnc
pyostopanje v vprašanjih, ki se tičejo iz
ključno njihovih volilnih okrajev. — V
vseh vprašanjih, ki spadajo v delokrog
„Hrvatsko slovenskega kluba", odločuje,
kar je sicer samo po sebi umevno,
majoritetni princip.
V torek se je „Slovensko-krvatski
klub" konstituiral in si izvolil soglasuo
za predsednika dr. Šusteršiča, za pod-
predsednike pa dr. Dulibiča, dr. Korošca
in prof. Spinčic-a. Zapisnikarji so: dr.
Gregorin, dr. Jankovič in dr. Sesardic.
„Slovenec" piše o tej priliki:
„Upamo, da bode novi Slovensko-
hrvatski klub v vseh načelno važnih
vprašanjih deloval in glasoval soglasno
v skupen blagor jugoslovanskega pre-
bivalstva. Slovensko-hrvatska vzajem-
nost se zrcali v novem klubu in ta
vzajemnost  naj  prešinja  in vedno tes-
katera je itak družila stoletna zgodo-
vina skupnega trpljenja in boja za ob-
stanek. Jugoslovanska ideja v okviru
habsburške monarhije naj živi, raste
ter obrodi zažeSjeni sad!"
S tern se tudi mi popolnoma stri-
njamo.
Interpelacija « albanskfh zadevah.
V  včerajšnji seji posl.  zbornice je
stavil   dr.   Krek s tovariši interpelacijo
na ministerskega predsednika z vpraša-
njem,   če misli vporabiti svoj vpliv, da
avstro-ogrska država lzpolni svoje dol-
žnosti glede aibanskih nemirov.
Bančna predloga.
V  vladnih in parlamentarnih   krt-
gih se z vso silo deia na to, da seban-
čna predloga še v poletni seziji reši.
Domače in razne vesfi.
Za pogoreloe v Logs pod Man-
gartom. Naša poslanca Fon in dr. Gre-
gorčič sta vložila v državnem zboru
nujni predlog za državno podporo za
pogorelce v Logu pod Mangartom.
Njegov a Prevzvlšenost naš kne-
zonadškof seje vsredo ob 6. uri zvečer
povrnil s ToLninskega in Cerkljanskega,
kjer je podeljeval sv. birmo.
Novl žapnik pri sv. Ivanu pri
Trstu —- Za župnika pri sv. Ivanu je
tržaški mestni svet prezentira! edinega
kompetenta dosedanjega upravitelja č.
g. Franca Sila.
DIJaki na „Sat. sboda Jagoslo-
vanske mladine". — Pozivljamo tern
potem vse naše dijake brez razlike
študij, ki se nameravajo udeležiti „Kat.
shoda jugoslovanske mladine" in re-
flektirajo na to, da jim preskrbi pri-
pravljalni odbor prenočišča in obede,
da se mu zglase najkasneje do 31. ju-
lija t. !. Zadostuje dopisnica. Naslov:
Pripravljalni odbor za „Kat. shod jugo-
slovanske mladine", Ljubljana KatoliŠka
tiskarna, III. nadstropje. Pripravljalni
odbor jim pošlje potem posebne zgla-
ševalne pole. Dijaki naj se torej ne
zglasujejo potom župnijskih zaupnikov,
ampak samostojno. Župnijske zglaše -
valne pole so odmerjene samo za
zadnja dva dneva, dijaštvo mora biti
pa v Ljubljani že v četrtek 24. avgusta.
Dijake pevee prosimo, da se zglase
takoj po dopisnicah „Slov. glasbenemu
društvu „Ljubljana" (Ljubljana, FranČiš-
kanska ulica) z navedbo svojega glasu.
Društvo jim pošlje note za sv. mašo in
druge skladbe. — Dijaški odsek pri -
pravljalnega odbora.
Premeščeuje. Ravnatelj tuk. goz-
darskega urada dvorni svetnik Karol
Schrutek je premeščen v Solnograd. Na
njegovo mesto  pride  dr. Julij   Trubing.
Za definitivnega nadzorntka c. kr.
straža Jev v Gone! je imenovan gosp.
J a n e ž.
Kdor išoo, najde. — Konstatirali
smo v svojem listu, da so bile nckatere
osebe, ki so pomagale pri „Ciril Meto-
dovi" veselici pri „Jelenu* v Gorici v
„Soči" za to delo pohvaljene, a da so
nekatere teh potem posetile slavnost
„Pri pošti". To resnično dejstvo je spe-
klo predsednika „Ciril-Metodove" po-
iružnice dr. Dereanija, da je prišel v
naše uredništvo in se tarn jako nespo-
dobno vedel, Zahteval je, da se poro-
čiio v „Gorici" popravi, da on in še
nekateri drugi, ki so bili v „Soči" št.
70 imenovani, niso bili pri nemški slav-
nosti. Dr. Dereauiju se je reklo, da kar
se njegove osebe liče, se nima kaj po-
praviti, ker ni bil imenovan v „Gorici"
ne on, ne noben tistih, ki so bili v 70.
št. „Soče" pohvaljeni. Dr. Dereani pa je
silil in silil, da se mora popraviti po-
ročilo v „Gorici", sicer bo tožil. V
uredništvu se mu je reklo: „Mi ne po-
pravimo nič. ker iiimamo kaj popraviti.
Če pa hočete tožiti, svobodno Vam."
To ga je razkačilo, da je začel besneti.
Članu našega uredništva je zabrusil v
obraz neotesano in grdo žaljivko, kar
je člana našega uredništva iiapotilo, da
je stopil  v prostore, kjer so črkostavci,
Ijivko, zaradi katere bi ga uredništvo
tiralo pred sodnike. K Dereanovi sreči
stavei niso slišali njegovega psovanja.
Ker je Dereani le še kričal, ga je clan
našega uredništva postavil na dvorišče
tiskarne, kjer se je olikani Dereani še
nadalje penil jeze.
Toliko se nam je zdelo vrednood-
govoriti na „Poslano* Cinl Metodove
podružnice v predzadnji  „Soči".
Oirllmetodcrsko narodnjaätvo —
Dr. Dereani hoče, da bi se mi bavili z
njegovo za nas popolnoma brezpo-
membno osebo. Vnovič torej, toda zadnjič
mu povemo, da vzdržujemo trditev, da
so šle k nemški veselici pri „Po§ti-
osebe, ki so bile v „SoČi" imenoma na-
vedene, (celo na dveh mestih, v št.71
in 72, in celo z željo, „da bi narh bile
vedno v podporo za naše narodno delo
tako sveže in nežne moči"), ker so prf-
pomogle k uspehu cirilmetodove vese-
lice pri „Jelenu*. Za razsodne ljudi so
imena na razpolago v našem uredništvu.
Smešno je lovljenje z besedami in
manjše važnosti je, ali je bila pri
„Pošti- süumarkina, šulferajnska, ali
gesangsferajnova veselica. Previdno
drznim gospodom iz odbora podružnice
družbe sv. C in M. javljamo še, da
jernljemo na znanje njih skrb za „ka-
toliško moralo" in priznati moramo, da
njih „Poslana* delajo cast vzgojiteljem
mladine in učenim gospodom, ki sede
v tem odboru. — S tern sklepamo.
Za Nemko je bila vpisana oseba,
ki sedi v odboru neke cirilmetodove
podružnice na Goriškem. To konšlati-
ramo že v tretjič. Morda pošlje dr. De-
reani kako „Poslano" v „Sočo" all
„Edinost".
Za Nemca Je bit vplsao pred tre-
mi aii štirimi leti na goriški gimnaziji
gimnazijec Dereani. Njegov varuh je bil
zdravnik dr. Dereani, i. č. preds. moške
podružnice Družbe sv. C. in Aletoda v
Gorici. Če bi ne bila naša vest povsem
točna. jo radi popravimo. —
„Edinost" zopet farba! Trdi, da
so dobili pn ziJijih Jrž iv i 3^b >r>'ciri
volitvah kandidatje „Slovenske ljudske
stranke" 78.700, kandidatje slovenskih
naprednjakov pa 50.400 glasov. Res pa
je, da so dobili kandidatje S. L. S. nad
95 tisoč glasov, dočim ni glasovalo za
napredne kandidate niti 40 tisoč vo-
lilcev. Zanimivo bi biio izvedeti, kako
je tržaška tetka manipulirala s števil-
kami, da je izračunila 50.400 naprednih
glasov ! Zdaj se „Edinost" zopet potuhne
in bo molčala!
Osnovaloi odbor društva občin-
skih uslužbencev na Goriškem pozivlja
gg. kolege, kateri še niso vrnili poslane
jim izjave (meseca decembra 1910) v
dosego državne nagrade za delo, ki ga
izvršujejo občinski uslužbenci za vlado,
da iste podpišejo, s kolekom ene krone
koiekujejo in v najkra"2m času poš-
ljejo na naslov g. Antona Bajta obč.
tajnika v Kanalu.
Enako se pozivljajo oni gg. kolegi,
ki so omenjene izjave doposlali zahte-
vanega koleka pa še ne, naj dopošljejo
kolek 1 krone.
Omenjena prošnja se udpošlje vi-
soki c. kr. vladi dne 26. t. m. brez
ozira na došle prijave, oziroma koleke.
Enaka prošnja se je poslala slav-
nemu deželnemu odboru v Gorici, ka-
teri se že zanima za ugodno rešitev iste.
Strela je ubila v torek v Vi-
polžah mladeniča Viktorja Clede, zidarja
iz Ločnika. Bil je takoj rnrtev. Udarila
ga je v glavo zasmodivši mu last. De-
lal je pri tvrdki bratov Mozetič in sicer
pri poslopju barona Teuffenbacha v
Vipolžah.
Odprti lekarnl. Od 23. do 30. t.
m. bodeta imeli ponočno službo le-
karni: Gironcoli-Pontoni.
V vrat se Je orezal z brlvno
britvijo 43 letni prodajalec sladoleda
Alojzij Badin danes ponoči. Storil je to
v samomorilnem namenu. Nahaja se v
bolnišnici.
Aretlrali so te dni v Gorici nekega
ukaz dunajskega sodišča. Obdolžen je
tatvine. V Gonci se je izdajai za nata-
karja in brivca. Danes je bil eskortiran
? spremstvu dveh redarjev na Dunaj.
Unrl Je danes ponoči abiturient
Modrovčič. Pred par dnevi je bi! ope-
riran. —
Novi slačaj feoiere v Trstn. S letni
Viktor Mariani je zbolel nenadoma in
bil vs!ed sumijivih znakov prepeljan v
bolnico sv. Magdalene. Preiskava je do-
gnala, da je Mariani obolel na koleri.
Njegovo zdravstveno slanje se je včeraj
poslabSalo.
Smrtni sloöaj kolere v Trsto Sa-
nitetni oddelek namesmištva je g!ede
tretjega slučaja kolere v tržaškem mestu
izdal sledeči komunike: Dne 21. t. m.
jebila pri 41-letnem prižigalcu Andreju
Vatovcu, izoliranem v mestni infekcijski
bolnišnici, potom bakteriologične preis-
kave konstatirana cholera asiatica. Va-
tovac je slanoval v škorklji št. 409.
Zdravnik, ki je bil poklican knjemul9.
t. m„ ga je dal dne 20. t. m. prenesti v
bolniSnico za kužne, kjer je bolnik dne
21. umrl. Vse osebe. ki so bile v dotiki
z bolnikom, so bile izolirane in se je
izdalo, najbolj dalekosežne profilaktične
odiredbe>
Pri äviatiönem potetn dne 30. ju-
lija t. 1. v Trstu bo konkuriral tudi Sio-
venec Alfonz Kjuder, odvetniški rav-
natelj v Trstu, s svojim nanovo izum-
ljenim aeroplanom.
ToÖa v Istrl. — 1z poreške oko-
lice se poroča o hudi toči, ki je pone-
kod pol letine pobrala. Med temi kraji
so: Vižinada, Kaštelir, Vila Markovac,
Villanova in Vižinjan.
Nesreča ptl vojaftklh vajah Na
Češkem je mcd neko vajo dragoncev
padel en konj z jahačem. Ta padec je
provzročil, da jih še trideset drugih
konjev in jahačev padlo. Dvajset voja-
kov je težko, deset pa lahko ranjenih.
Skoro cela vas Ugonic na Koro-
škem je v noči na četrtek pogorela. Od
130 his jih je črez sto pogorelo. Gasili
so ognjegasci in vojaštvo. Vzroka po-
žara in števila človeških žrtev se ne ve.
Škode bo pol milijona kron.
Preveliko savilvanje aikohola se
po pravici označuje kot zelo pogosten
vzrok nastalih bolesti pri prebavljanju.
Päskusi na medicinski kliniki kralj. uni-
verze v Budimpesti so podali, da so pi-
janci, ki so vsled dolgotrajnih želodčnih
boleznij že popolnoma izgubili slast do
jedi, isto zopet dosegli po vsakodnevni
uporabi naravne Franc Jožef-ove gren-
čice že po presenetljivo kratkem   Času.
Railiodpotovanjaro&tTofo
novega, v ul. A. Alaiuoni štev. 15, I.
Klokcar M. Horvat
v Gorici
Gosposka ullea štev. 12
ima v svoji zalogi najraznovrstnejše
klobuke: mehke, trde in cilindre po naf-
nižjih cenah. V zalogi ima najboljšo
kožukovino za ovntuike in notranjo
prevleko sukenj itd. — Kožuhovino ku-
puje po najvišjih dnevnih cenah. Pri-
poroča se p. n. občinstvu v mestu in
na deželi zlasti pa preč. duhovščini.
Postrežba strogo poštena.
Tr?ovskega sotrudnika
sprejme tvrdka
TEOD. HRIBAR
Zmožen mora biti deželnih jezikov.
Vstop 5 1. all najkasneje 15. septembrom. =====
„KmečkaBanka" v Gorici,
77          ==   na Kornu št. 12   =====
eskomptuje raenjice pod jako ugodnimi pogoji.
Sprejema vloge na knjižice  in na tekoei ra-
cun, ter jih obrestuje eisto po
—   A* 0                            —
-----¦    T   4   0    ---------------------—
NaCelstTO obstoil i* gg.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Sannig, veleposestnik in inpan v Biljah, podpred-
»ednik,   Kian  Obljubek    velepcuestnik   in   iupan v   Kojskeni-Krasno,   Ign»cij  Ktižman,  nadučitelj v Dornbergu,
Alojzij Bandelj, veleposoatnik y Podgori.
I                                                                                                                                         _________________________
;                                                                             1
\         m~   Nova trgovina z železnino   ~mn
i PINTER & LEN ARD
f                          v Gorici v Raštelju št. 7.
f           Velika zaloga železa,  cementa,  kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za
[   poljedelce, mizarje, kovace i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko
I   spadajoči predmeti.
f           Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.
[                    Cenj. občinstvu se toplo priporočava
I                                                      Pinter & Lenard.     (
Kflho se cbrsnimo žBlodfniti bolečin?!
Takim boloznim, na katerih trpi ilandnnaSnje ölovestvo, se pride vspešno v
okom ter so jini more energiöno nasprotovati s ten», da se pravočasno uporablja
==   Dr. Engel-nov nektar.            -
Kajti
močan   želodec   in   dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče fev >je
zilravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po Bvojih izvrstnih vspehih slaviti
Dr. Es gel-nov nektar.
Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina, vpliva vsled
svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, ozfronia
želodčno vino tor ninia nikakih skodljivih posledic.
Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo-
jemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoČe na prebavo in vf.bu-
dljivo na tvoritev sokov.
Zato se priporoča vžitek
=^^ Dr. Engel-novega nektarja - ^
vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav želodee.
Nektar je dobro srodstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki pre-
bavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtjc ali stisko all ko-
lidne boleöine ali srčno utripanje, ohraui tetnveč dober sen» in živahen tek, zabra-
njuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utiujenost.
V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do
življenja.
Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklcnica v lekarnab sledečih krajev:
Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopolje, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor.
Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palnia, Červinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana,
Vipava. Postojna, Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarnah v vseh večjih in u.anjšilj
krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3
ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje  Avstro-Ogrske.
Svarl s^ pred ponarejaajeml
Zahtevajte izrecno
¦B  DR. EN6EL-N0V NEKTHR.  ae
^loj üektar ni nobeno tajno sredstvo. njegove sestavine so: sainos 200. vino
malaga 200. vinski štrkljaj 5ü, glicerina 100, e"rno vino 100, sok jerebike 100. Zrv-
Snjev sok 2C0, brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te sestavine se   pomešajo.
Velike zaloge novih dvokoles, šivalnih in
knietijskih strojev, orkestrijonov, gramofonov,
vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko
vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev,
prav po ceni na izbero pri
BATJEL-U
Gorica,
STOLNA ÜLICA 3-4.
Mehanična delavnica.
Prodaia tudi   na   obroke
Ceniki poštnine   proati
Upomba: Kdor mi dvokolo, gramolon in   Sivaini
stroj prodä. dobi za nagrado eno novo dvokolo.
Restavracija Brezje
pri OTarlJi PomagaJ p. RadovlJIca
Podpisani se toplo priporoča velec.
romarjem in drugim obiskovalcem Brezja
za obilen obisk restavracije „Brezje".
Točim izvrstna briska bela in črna do-
mača vina, kakor tudi najboljše pivo.
Kuhinja domača in najboljša. (iorka je-
dila v vsakem öasu.
Ušaj,
restavrater Brezje.
Rncnrtflfrna   17 let stara< vcšča
vOSpOulUia slov. Hal. in nem-
škega jczika išče službo pri kaki tvrdki
kot blagajničarka ali pa v kaki pisarni.
Več se izve v „Narodni tiskarni".
..—*       ^—«       ^—«       ^^-j» .     ^»-%
Prvi c. kr. Mg priviligirani      HL fUVui OJ                   ZalOga
^Z    .       . x.            BORlCfl      modnega  blaga, gotovih oblek
imlMi*     ol        uTmtt            lnlierlla
HOT VSAKE VRSTE. IRfl
)n/1y}«f4niAf| „Ljnbljanske kreditne knke" tt p AT) TH
II         Ifl         III-----Be ba7' 2 vsemi v bančco stroko spadajočimi posli.-----If          111            I
, .  vULl vLUlllvvAJ   «loot bi hniižiEe obrtstuje vt}v,°i<>, sIobc v tekowm rafcunu po dogovoru.    1      U  v 111 v ..
Delnlška glavnlca K 5,000.000.                 Ceiltrala V Ljubijani.                 - Rezervnl zaklad K 450.000. -
=—==—=    PODRUŽN1CE:   Celovec,   Gorica,   Sarajevo,  Split,  Trst.    -  - -   -   - - - —-
nri^u«      VTo^/^rltiQ   Tickarnatt   (ndffOV.   L.   L U k Q Ž i Č.)