M E S E C N Št. 5 Ravne na Koroškem, maj 196!) Leto VI. Izdaja upravni odbor Železarne Ravne Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Franc Fale, Alojz Janežič, Ivo Kohlen-brand, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Tel. 86 030, int. 304 Tisk: CP Mariborski tisk Maribor Novi člani naših organov upravljanja V petek, 25. aprila, smo v železarni izvolili tisto število članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov sklopov obratov, ki jim je letos potekel mandat. Ker imamo v statutu napisano, da člane DSP volimo po ključu, tako da se na vsakih 55 zaposlenih voli en član, bo delavski svet podjetja v naslednji mandatni dobi ob upoštevanju števila zaposlenih v železarni štel 61 članov. Letos bi morali na novo izvoliti 31 članov, toda ker je bilo treba nadomestiti tudi člana, ki mu sicer še ni potekel mandat, ni pa več zaposlen v železarni, smo na novo izvolili 32 članov DSP. Po podatkih komisije za sestavo volilnih imenikov je imelo volivno pravico za volitve članov organov upravljanja 3354 zaposlenih. Volilo je 2908 zaposlenih ali 86,70 %. Od skupnega števila 446 zaposlenih, ki niso volili, jih je 290 ali 8,65 °/o izostalo zaradi bolezni, letnega dopusta ali službene odsotnosti in 156 ali 4,56 %> iz neopravičenih vzrokov. Volivna udeležba je bila po posameznih sklopih obratov različna. Najvišja je bila v jeklarni, kjer je znašala 89,23 %>, najnižja pa v sklopu metalurško predelovalnih obratov, kjer je bila dosežena le z 79,04 %>. Za 32 članov DSP, ki jih je bilo treba na novo izvoliti, je kandidiralo 49 zaposlenih, za 65 izpraznjenih mest članov DS SO pa je bilo v obratih predlaganih in je kandidiralo 86 članov. Izbira med kandidati je bila tako letos v primerjavi s prejšnjimi leti kar precejšnja. Po številu glasov, ki so jih dobili kandidati na posameznih voliščih, je volivni rezultat naslednji: I. Za člane DSP so bili izvoljeni a) v sklopu obratov jeklarne glasov 1. inž. Rac Vlado 545 2. Butolen Milan 540 3. Kovačič Stanko 532 4. Šteharnik Franc 524 5. Dokl Janez 382 6. Buhvald Jože 363 7. Plohl Andrej 359 8. Bezjak Konrad 322 b) v sklopu toplo predelovalnih obratov glasov 1. Orešnik Rudoll 278 2. Ošlak Miha 275 3. Kotnik Jože 238 4. Hrašan Alojz 224 5. Jesenek Franc 155 c) v sklopu mehanskih obratov 1. Šisernik Franc 2. Ovčar Stanko 3. Kadiš Leopold 4. Potočnik Jože 5. Potočnik Adalbert 515 492 491 485 421 d) v sklopu vzdrževalno energetskih obratov 1. Polanc Anton 392 2. Ferk Alojz 367 IZ VSEBINE Sindikati o težavah slovenskih železarn — Odkrito in plodno — Jubilejno 1970. leto — Nova delovna zmaga — Usklajevanje analitskih ocen in kodeksov del — Z zasedanja delavskega sveta — Objektivnost in stik z volivci — Potrebna bo resna in trezna presoja — Sklepi upravnega odbora — Nova določila o predčasni upokojitvi — Strokovna posvetovanja in raziskave — Kulturna kronika — Športne vesti Majski pozdrav Foto: M. Ugovšek glasov 3. Žnidaršič Adolf 363 4. Leš Otmar 332 5. Mezner Franc 263 e) v TKR in upravi 1. Petrač Janko 416 2. inž. Perman Eva 358 3. Haramija Duro 350 4. Stefanovič Tomo 333 5. Resnik Jože 327 6. Goltnik Pavel 311 7. Pešl Maks 304 8. Pečovnik Marjan 294 9. Šetina Anica 284 II. Za člane DS SO so bili izvoljeni a) v sklopu obratov jeklarne 1. Ivartnik Ivan II. 542 2. Balant Avgust 541 3. Pečnik Anton 522 4. Košutnik Oto 515 5. Pogorelčnik Ivan 508 6. Igerc Ferdo 507 7. Golobinek Anton 493 8. Hudovernik Franc 488 9. Pavše Franc 486 10. Mežnerc Ivan 485 11. Sedelšak Franc 468 12. Kop Fanika 462 13. Čreslovnik Alojz 458 14. Šteharnik Blaž 442 b) v sklopu metalurško predelovalni! obratov 1. Jamer Peter 355 2. Lah Jože 352 3. Novak Rajko 340 4. Fišer Boris 334 5. Cifer Ivan 327 6. Obretan Valentin 327 7. Pešl Mirko 326 8. Krajger Valter 314 9. Kores Jurij 310 10. Ladinek Vinko 308 11. Šipek Rudolf 308 12. Glavar Mirko 295 13. Krebs Kristijan 292 14. Vouk Franc 286 c) v sklopu mehanskih obratov 1. Pandev Andrej 488 2. Vavče Albin 486 3. Praper Jože 485 4. Stropnik Pavel 472 5. Berložnik Rudolf 465 6. Kobolt Franc 463 7. Rebernik Rado 443 8. Hojnik Štefan 430 9. Jeromel Ivan 427 10. Pori Alojz 421 11. Bobek Štefan 417 12. Čas Jože 382 13. Cerar Alojz 362 d) v sklopu vzdrževalno energetski! obratov 1. Grobelnik Franc 441 2. Breznik Ivan I. 429 3. Mlakar Ivan 408 4. Berlizg Stanko 399 5. Pečnik Štefan 395 6. Burjak Anton 377 7. Hajnže Ivan 377 8. Breg Anton 365 9. Šavc Maks 354 10. Serafini Maks 325 11. Videmšek Ivan 317 12. Šmon Pavel 309 glasov 13. Kotnik Stanko II. 305 14. Forjan Franc 263 e) v TKR in upravi 1. Vevar Štefan 446 2. Camlek Ivan 438 3. Pepevnik Franc 437 4. Gnamuš Slavko 430 5. Kamnik Franc 419 6. Lečnik Anica 414 7. Knez Mihael 404 8. Forstner Ivan 398 9. Hovnik Bojan 390 10. Matvoz Stanko 386 Volitve, kot je znano, so bile izvedene v sklopih obratov, kandidatne liste pa so bile z namenom, da bi vsak obrat v odnosu na 26. marca je bila v domu sindikatov v Ljubljani skupna seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Na dnevnem redu je bila problematika slovenskih železarn. Zaradi pomembnosti seje objavljamo sklepe pooblaščene komisije: 1. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ugotavljata, da je treba sanirati razmere v slovenskem železarstvu do take stopnje, da bodo železarne sposobne poslovati in se razvijati po normalni ekonomski poti. 2. Čeprav se razmere zaradi dosedanje skupne akcije vseh odgovornih dejavnikov že nekoliko zboljšujejo, so potrebni še dodatni ukrepi za sanacijo, zanje se zavzemajo sindikalne organizacije vseh treh železarn. Največji učinek bomo dosegli, če bodo vsi odgovorni (železarne, banke, republika in federacija) delovali skladno in če jih bo spremljala sočasna politična akcija sindikata. 3. V tej akciji moramo doseči čimprej likvidnost in rentabilnost poslovanja slovenskih železarn; razjasniti perspektivo železarn ter temu prilagoditi razvojno politiko železarstva v Sloveniji. 4. Za dosego teh ciljev je najprej potrebno vztrajati na izpolnjevanju že sprejetih akcijskih programov delovnih organizacij, ki so sestavni del prizadevanj za sanacijo. Te programe je treba dopolniti, da pridejo železarne čimprej do učinkovitih sanacijskih programov in notranjih ukrepov. Sanacijski programi vseh delovnih organizacij morajo biti sprejeti v političnih razpravah v kolektivih; končno potrditev morajo dobiti v sklepih samoupravnih organov delovnih organizacij. Eno od vodil vseh sanacijskih programov v železarskih delovnih organizacijah pa bi morala biti tudi večja uveljavitev načel dohodkovnega sistema. 5. Predsedstvo republiškega sveta in predsedstvo republiškega odbora bosta tudi v bodoče podpirala vse smotrne predloge in ukrepe za reševanje ekonomskega položaja slovenskih železarn, ki se jih bodo število zaposlenih imel v organih upravljanja svoje predstavnike, bile sestavljene po obratih. Rezultati in število glasov, ki so jih dobili kandidati po posameznih voliščih, pa kažejo, da volivce tako sestavljeni glasovalni listi nekoliko motijo, saj so v nekaterih obratih volili samo svoje kandidate, medtem ko za kandidate iz ostalih obratov niso glasovali. Iz tega vzroka so posamezni kandidati, čeprav so sicer bili izvoljeni, dobili tako majhno število glasov, da bi morali volitve, če ne bi kandidiralo več kandidatov, kot se jih je izvolilo, ponoviti. To pa kaže, da se bo o kandidatnih listih in sestavi glasovnic, če že ne za DSP, pogovoriti in dogovoriti vsaj za DS SO. -et železarn lotevali zunanji faktorji. V tem smislu bosta podprli tudi konkretno družbeno akcijo, ki se je začela v občinah, republiki in federaciji. 6. Problemi sanacije, spreminjanje strukture proizvodnje in modernizacije v železarstvu in drugod v gospodarstvu so opozorili, da so možnosti na ravni republike za intervencije v gospodarstvu zelo omejene. Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij je relativno majhen in zato ne more vselej pravočasno in učinkovito interve-mrati. Zato predlagamo, naj se prouči možnost za delimitiranje zvezne stopnje prispevka v te sklade. V nasprotnem primeru pa se bomo zavzeli za drug ustrezen način intervencije republike v gospodarstvu. 7. Predsedstvi menita, da je potrebno čimprej razjasniti perspektivo slovenskih železarn in skladno s tem oblikovati ustrezno investicijsko politiko. Pri oblikovanju dolgoročnejšega razvojnega programa morajo naj aktivneje sodelovati železarne. 8. Železarne bodo morale v svoje sanacijske in razvojne programe vključiti spremembe v strukturi proizvodnje in se odločiti za ukinitev nerentabilne proizvodnje. Take odločitve bomo podpirali. Ob tem pa sodimo, da z opuščanjem nerentabilne proizvodnje ni mogoče odvezati prizadetih kolektivov ter ostalih dejavnikov skrbi za zaposlovanje viška delovne sile. Reševanje položaja takih delavcev mora postati sestavni del sanacijskih in razvojnih programov. 9. Sindikati bomo še naprej politično podpirali prizadevanja za smotrno integracijo slovenskih železarn oziroma za takšno poslovno tehnično povezovanje in odnose, ki bodo zajamčili uspešnejše poslovanje, racionalno delitev proizvodnega programa in njihov optimalni razvoj. Na teh osnovah je treba poiskati najprimernejšo obliko integracije. Ustrezno tem osnovnim nalogam pa je treba graditi tudi take notranje samoupravne odnose, ki ne bodo zameglili uspešnosti poslovanja delov v združenih železarnah in ki ne bodo zavirali iniciative samoupravljavcev. 10. Sindikalne organizacije v železarnah, republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva in republiški svet Zveze sindikatov bodo aktivno spremljali vse akcije in z ustreznim političnim delovanjem Sindikati o težavah slovenskih INFORMATIVNI FUZlNAR 3 Analiza osebnih dohodkov za MAREC 1969 Delovna enota Izplačani OD OD po enotah in ceniku del Dodatek za stalnost Dodatek za letni dop. in ostalo OD po uspehu DE Povprečni OD marec 68 marec 69 1 2 3 4 5 6 7 8 Topilnica 325.785,95 230.757,54 15.480,00 27.017,97 52.530,44 986,32 1211,10 Livarna 507.073,60 399.081,29 29.170,00 28.568,15 50.254,16 845,51 1152,44 Valjarna 354.467,04 258.406,57 17.370,00 22.840,17 55.850,30 933,48 1166,01 Kovačnica 276.744,44 208.291,71 16.240,00 13.709,78 38.502,95 967,50 1219,14 Termična obdelava 76.272,80 58.751,66 3.630,00 4.125,84 9.765,30 898,52 1138,40 Mehanska obdelava 647.130,24 512.538,39 33.830,00 33.547,25 67.214,60 909,10 1123,49 Vzmetarna 104.579,58 78.737,70 5.520,00 3.661,71 16.660,17 859,18 1078,14 Jeklovlek 55.690,20 40.303,10 2.270,00 2.948,71 10.168,39 801,29 1031,30 Energetski obrati 115.490,96 88.272,99 5.520,00 7.952,06 13.745,91 917,21 1110,49 Strojni remont 275.927,60 224.427,68 12.850,00 11.623,83 27.026,09 958,51 1174,16 Elektro remont 141.103,20 109.107,84 6.870,00 12.181,16 12.944,20 981,08 1175,86 Gradbeni remont 61.965,90 50.000,14 4.020,00 2.706,42 5.239,34 861,35 999,45 Promet 117.661,06 91.006,55 6.930,00 2.608,53 17.115,98 889,33 1110,01 OTKR 252.337,47 187.698,23 13.200,00 21.262,17 30.177,07 903,02 1092,37 Uprava 440.154,61 312.533,58 26.100,00 42.099,00 59.517,10 919,06 1097,64 1VD skupina 13.634,81 11.861,38 1.000,00 773,43 — 659,35 649,28 POD J. SKUPAJ 3,766.019,46 2,861.681,28 200.000,00 237.626,18 466.712,00 912,92 1136,40 ODGOVORI Fanika Korošec, vodja socialnega oddelka 1. Smatram, da se kaže višina stopnje osebne zavesti pri ljudeh v tem, da znajo za katerega sem poklicno usposobljena, tako mi bo funkcija občinskega odbornika pripomogla k širšemu zaznavanju družbenih problemov in gospodarskega razvoja v naši občini in s tem do objektivnih odločitev pri sprejemu sklepov. 3. Zaupnica občanov, katerih interese bom zastopala, je zame vsekakor velika odgovornost v tej mandatni dobi, zlasti še zaradi gospodarske krize v naši občini. Zato bom poskušala ohraniti stik z volivci, tako da jih bom obveščala o delu občinske skupščine prek našega Informativnega fu-žinarja ali neposredno. Janez Bratina, dipl. inž., vodja energetskega gospodarstva 1. Po izkušnjah iz dosedanjega dela občinske skupščine, katere odbornik sem bil, na vseh ravneh prispevali k uspešnemu reševanju problemov slovenskih železarn. 11. Predsedstvi bosta ta stališča in sklepe posredovali sindikalnim organizacijam železarn, vsem občinskim sindikalnim svetom v Sloveniji, gospodarski zbornici SR Slovenije, izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije, centralnemu odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva in svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Zadnja navodila Objektivnost in stik z volivci Nekatere novo izvoljene občinske odbornike, sodelavce naše železarne, smo naprosili za odgovore na nekaj vprašanj. Za sodelovanje se jim zahvalju- iemo- Uredništvo VPRAŠANJA 1. Na sejah občinske skupščine boste pomagali oblikovati pot in razvoj cele Mežiške doline v prihodnjih štirih letih. Ali sodite, da smo danes že dosegli tisto stopnjo osebne zavesti pri ljudeh, da znajo videti tudi koristi širše družbene skupnosti, ne samo podjetij, v katerih so zaposleni, in kako boste usmerjali razpravo, če se bo kdaj pokazalo, da interesi občine niso v skladu z interesi posameznih podjetij? 2. Koliko funkcij že opravljate in kako boste uskladili svoje poklicno ter družbenopolitično delo z novo (dodatno) funkcijo občinskega odbornika? 3. Z izvolitvijo vam je določeno število občanov izreklo zaupnico, da zastopate njihove interese. Kako boste v svoji mandatni dobi ohranili stik z volivci, da jih boste lahko ves čas uspešno zastopali, in kako jih boste obveščali o svojem delu? videti tudi koristi širše družbene skupnosti, ne samo podjetja, v katerem so zaposleni, predvsem pa v pravilni in pravočasni informiranosti občanov. Če se kdaj pokaže, da interesi občine niso v skladu z interesi širše družbene skupnosti v občini, ne more kakršna koli razprava vplivati na potrditev takih predlogov. 2. Na vprašanje, koliko funkcij opravljam in kako bom uskladila svoje poklicno ter družbenopolitično delo z novo funkcijo občinskega odbornika, moram odgovoriti, da imam sicer tri funkcije na nivoju občine in republike, vendar vse na področju, Pri valjarni ne bi mogel trditi, da interesi občine niso v skladu z interesi podjetij na teritoriju občine. Nasprotno: interesi in intencije naših podjetij so bile prisotne v vseh razpravah na občinskih skupščinah in tu ni bilo nikdar čutiti razhajanja. Takt življenja, ki ga dajejo večja podjetja občine, se vedno bolj odraža v delu odbornikov in pod taktirko predsednika občinske skupščine je ta samoupravni orkester dosegal primerno harmonijo. Težje je bilo seveda to harmonijo povezati s kontrapunktom. Mislim, da bo tudi v bodoče tako, s pripombo, da je za lepo melodijo potreben tudi kontrabas. 2. Vsi imamo preveč funkcij, preveč dela in premalo denarja. Merila za tehtanje funkcij, za merjenje dela in štetje denarja pa so različna in različno priljubljena. Imamo ljudi s funkcijami in denarjem in ljudi z denarjem in brez funkcij itd. Samoupravni mehanizem je ustvaril na tem področju uspevajočo simbiozo. Upam, da bodo tudi meni ob teh novih funkcijah pomagale moje sicer skromne prilagoditvene sposobnosti. 3. Zastopati tisoč želja je zelo problematično, če veš, da bo realizirati mogoče le eno. Obdržati zaupanje je vprašanje odkritosti in poštenosti. Uspešnost pa žal ni le rezultat osebnih prizadevanj, temveč tudi možnosti. S tem so občani dobro seznanjeni, tudi sam si bom prizadeval k večji obveščenosti. Leon Juh, namestnik vodje nabavnega oddelka 1. Kot novo izvoljeni odbornik občinskega zbora bom v prihodnjih štirih letih aktivno pomagal oblikovati razvoj Mežiške doline, predvsem bom podpiral vsako zamisel za povečanje pomožne gospodarske dejavnosti, saj zaposlovanje ženske delovne sile pri nas še ni rešeno. Vsekakor se bom tudi zavzemal za stališče, da se v prihodnje ne sme odstopati od urbanističnega programa razvoja Mežiške doline, ki je povezan s celotnim programom koroške regije. Pri tem mislim na gospodarsko, stanovanjsko, komunalno in terciarno dejavnost. Interesi občinske skupščine morajo biti tesno povezani z razvojem gospodarstva v dolini in bodo posamezni sveti pri občinski skupščini eventualna različna mišljenja usklajevali že predhodno. S tem mislim, da moramo svetom pri občinski skupščini dati večje kompetence. 2. Glede na dosedanje delo v društvih (sem član sveta za urbanizem in komunalne zadeve občinske skupščine Ravne, komunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje, predsednik športnega društva »Korotan« Prevalje, tajnik lovske družine »Jamnica« in član krajevne skupnosti Prevalje) bom moral funkcijo občinskega odbornika z vsemi temi povezati in si prizadevati za tem, da dosedanje delo pri posameznih društvih in forumih ne bo pešalo. Mislim pa, da posamezni državljani ne bi smeli imeti več funkcij kakor dve, če želimo, da bomo dosedanje družbeno in politično delo lahko izboljšali. 3. Z delom v organih krajevne skupnosti sproti spoznavam probleme, ki se pojavljajo v kraju, in tako imam vsakodnevni stik z volivci, saj se vse želje volivcev kakor celotna problematika kraja zbirajo ravno na krajevni skupnosti. O povezavi med občinsko skupščino in o izvršenih nalogah v kraju pa bom volivce obveščal na zborih volivcev. Peter Mihelač, vodja skladiščne operative 1. Ob vsakokratnih volitvah se mnogo govori, razlaga in piše o programih dela bodoče občinske skupščine. Tudi letošnje volitve niso izjema. Bilo je zelo veliko sestankov, kjer se je razpravljalo o bodočem delu odbornikov nove občinske skupščine, republiških poslancev in kandidatov za zvezni zbor narodov. Na teh predvolilnih sestankih se je po moji oceni veliko predlagalo, obljub je bilo sila malo. Najbrž iz vzrokov, da pri dveh najmočnejših podjetjih v Mežiški dolini ne cvetijo rožice. To je bilo opaziti v letu 1968 v vseh organizacijah, v trgovini, obrti in tudi v sami občinski skupščini. Sem od leta 1968 podpredsednik krajevne skupnosti Ravne, zato trdim, da je glavna zavora za večjo uspešnost tega foruma — denar. Na vseh sestankih članov krajevne skupnosti se je razpravljalo o finančnem položaju. Zaradi tega ne morejo biti vse želje občanov uresničene. Vsi občani tega ne razumejo, zato so nekateri nezadovoljni. Prerokovati osebno zavest občana je tvegano, ker nismo vsi na isti kulturni stopnji — zato se mišljenja razhajajo. Menim, da mora nova občinska skupščina voditi v Mežiški dolini tako politiko, da bo v korist železarstvu, rudarstvu in obrti. Velika skrb naj bo posvečena tudi kmetijski panogi, ki svojo nizko proizvodnjo s težavo plasira na tržišču. Kot občinski odbornik bom skušal biti v razpravah objektiven ter presojati z lastno glavo. 2. Kot sem že omenil, sem podpredsednik krajevne skupnosti, poleg tega pa še blagajnik krajevnega odbora ZB in funkcionar v športnem društvu Fužinar. Zavedam se, da bom moral precej pritisniti na plin, da bom hitreje vozil ter vestno opravljal vse funkcije, ki jih imam. Odpovedati se bo treba vrtičkarskemu delu in več študirati funkcijo občinskega odbornika. 3. Če bi vsi odborniki sodelovali na sestankih krajevne skupnosti, vsak v svojem volilnem okolišu, bomo imeli dovolj gradiva za stike z volivci. Na teh sestankih je najbolj vroče, ker se obravnava krajevna problematika od cest in trgovine do zaposlitve. Nujno je, da občanova beseda tudi nekaj zaleže, ker s tem bo tudi mir v občinski hiši. Zavedam se, da bo dela veliko, vendar v želji, da bo koristilo občanu — volivcu. Stane Rihter, tehnik mazil in antikorozije 1. Menim, da je v glavnem dosežena stopnja zavesti pri ljudeh do tiste višine, kjer se razlikuje korist širše družbene skupnosti od ožjih interesov. V skupnem dogovoru pa bo še potrebno iskati skupni faktor od merodajnih služb za uresničitev upravičenih zahtev neposrednih proizvajalcev na delovnih mestih. Na sejah bo potrebno usmerjati razpravo in končne odločitve tako, da bodo čimbolj v skladu s potrebami posameznih podjetij in proizvajalcev, ker le takšen način lahko prinese zadovoljstvo, s tem pa boljše gospodarjenje in rast standarda vsega prebivalstva. 2. Trenutno opravljam več amaterskih funkcij od predsednika HS, v VO — ŠD in NK Fužinar do dela v sekretariatu ObZTK — Ravne. Z dodatno funkcijo bo potrebno še več prizadevnosti pri poklicnem delu in žrtvovati več prostega časa, da bo mogoče zadostiti vsem funkcijam. 3. Kot novo izvoljeni odbornik delovnega zbora občinske skupščine mislim, da je treba najprej spoznati delo takšnega upravnega telesa. S sodelavci, ki so mi zaupali to funkcijo, se bomo po potrebi sestali na zboru SEVO in se pogovorili ter zavzeli odločitve o problemih, ki tarejo proizvajalce in istočasno upravljavce. Koloinan Vrečič, obratovodja kovačnice 1. Ljudje so različni, tako tudi njihove želje in hotenja. Sodim, da še nismo dosegli tiste stopnje osebne zavesti, da bi naj pravičneje obravnavali koristi širše družbene skupnosti brez osebnih interesov. Pri oblikovanju poti razvoja Mežiške doline se bom osebno zavzemal, da bodo vsa podjetja sorazmerno enako prispevala za razvoj družbene skupnosti. Interesi občine pa se morajo na sejah občinske skupščine uskladiti z interesi posameznih ali vsaj večine podjetij, zato smo odborniki. 2. Trenutne in bodoče funkcije bom usklajeval tako, da ne bo trpelo poklicno delo, niti ne bom zanemarjal družine s šoloobveznimi otroki. 3. Stik z volivci, ki so mi izrekli zaupnico, je stalen, saj sem vsak dan med njimi, zato ne bo težko prisluhniti njihovim željam in jih o izvajanjih obveščati. IIUMOR Churchill je nekoč dejal: »Diplomat je človek, ki svoj čas porabi za to, da urejuje spore, ki jih nikoli ne bi bilo, če ne bi bilo diplomatov!« * Ko so komika Wenzla Scholza v revolucijskem letu 1848 vprašali, kaj je storil za domovino, je dejal: »Tresel sem se za domovino.« ODKRITO IN PLODNO Ob obisku predsednika republiške skupščine Sergeja Kraigherja 8. aprila sta našo železarno obiskala predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher in članica sveta federacije Lidija Šentjurc. Potem ko sta si ogledala podjetje, sta se v študijski knjižnici pogovarjala s predstavniki organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in člani kolegija o sanaciji in nadaljnjem razvoju naše železarne. Tovariš Kraigher se je po vrsti zanimal za naše sodelovanje s poslovnimi partnerji, za to, kaj si konkretno predstavljamo pod tem, ko govorimo o potrebnem posredovanju družbe pri sanaciji slovenskih železarn, kdaj predvidevamo združitev in kaj je po našem potrebno narediti, da bi referendum za združitev slovenskih železarn uspel. Direktor Klančnik in drugi sodelavci so tovariša predsednika na kratko seznanili z našim položajem in načrti. Sodelujemo s TAM, kjer se dogovarjamo za dolgoročno sodelovanje, ozko pa smo povezani tudi z ladjedelništvom, rudarstvom in metalurgijo. Smo edini proizvajalci brzoreznega jekla v državi in vodilni pri jeklu za kroglične ležaje. Ko terjamo posredovanje družbe, da bi se rešili iz težav, imamo v mislih naslednje: Regresiranje interkalarnih obresti, ki niso nastale po krivdi gospodarskih organizacij, ampak zaradi zavlačevanja investicij in podražitev. Želimo, da bi izvršni svet vplival na kreditno banko, da bi se nam podaljšal rok odplačevanja. Posredoval naj bi, da ne bi odvajali obresti od poslovnega sklada zvezi. Pričakujemo odobritev za povečanje cen nekaterim našim izdelkom. Na nivoju republike pričakujemo tudi dodatni kredit za zaokrožitev naših investicij. Vprašanje o primih pri izvozu, ki se zdijo železarjem krivični, saj so pri končnih izdelkih večji kot pri surovinah in reprodukcijskem materialu, je sprožilo daljšo razlago tov. Kraigherja o osnovnih smernicah in konceptih naše gospodarske politike. Na kratko je težnja takšna, naj bi se primi nasploh postopoma zmanjšali na minimum, vsako podjetje pa naj bi vodilo takšno poslovno politiko, da bi bilo čimbolj neodvisno od primov. Vse kaže, da bomo morali železarji radi ali neradi uvideti dejstvo, da republiški organi, naj kažejo še takšno razumevanje za težave slovenskega železarstva, gledajo nanj vendarle kot na del celotnega slovenskega gospodarstva, ne pa kot na panogo, ki bi bila privilegirana. Zato niso tako redka vprašanja neprizadetih opazovalcev, koliko so velika vlaganja v- slovenske železarne sploh zanimiva in obetajoča, ko vemo, da tudi združene slovenske železarne ne bodo predstavljale velikana črne metalurgije v jugoslovanskem merilu, biti nam pa mora tudi jasno, da se slovensko železarstvo organsko vključuje v jugoslovansko in bi se moralo čutiti kot jugoslovanski, ne kot slovenski problem. Ker je v izdelavi dolgoročni koncept gospodarskega in družbenega razvoja Slovenije, je v tem konceptu nujno treba določiti tudi vlogo slovenskih železarn. Direktor Klančnik je tudi opozoril na že znano ravensko stališče o tesnejši povezavi slovenskih železarn s slovensko kovinsko predelovalno industrijo pa tudi na to, da sodelujemo pri izdelavi konceptov na ravni republike in zveze. Pri tako kompleksnem in dolgoročnem gospodarskem načrtovanju je razumljivo, da republiški organi želijo vedeti, kako da je združevanje slovenskih železarn tako dolgotrajen ter boleč proces in kdaj se bo zaključil. Ne gre več toliko za fizično združitev, kolikor za elastično usklajevanje načrtov in racionalno sodelovanje. Tu so torej stališča republiških forumov istovetna z ravenskimi stališči. Pri integraciji tudi ni najmanjšega pomena tradicija imena firme pri kupcih doma in na tujem, kjer predstavlja »ravensko jeklo« določen pojem. Tudi s tega vidika je pametno, da ostanejo posamezne železarne v združenem podjetju relativno samostojne. Glede priprav na integracijo je prevladalo mnenje, da je bila (in je) na Ravnah ves čas navzoča skrb za ohranitev samostojnosti. Potrebno je lastno prepričanje o koristnosti združevanja. Stopnice k združitvi se zdaj kažejo takole: — treba je izdelati osnutek statuta za. združeno podjetje; — poudariti je treba, da sedež združenega podjetja ne bo veliko, reprezentativno in torej drago telo, temveč razmeroma majhna uprava, ki bo usklajevala poslovno in proizvodno politiko posameznih podjetij; — morda bi kazalo v posebni brošuri osvetliti bistvene značilnosti in prednosti združitve. Če bo vse razčiščeno, če bodo delavci v združenem podjetju videli večjo varnost za svoj osebni dohodek in za zaposlitev svojih otrok, bo z ustreznimi političnimi pripravami referendum uspel. n. r. ŽELEZARSKE ZANIMIVOSTI Zahodna Nemčija je v letu 1968 proizvedla 41 milijonov ton jekla, kar je največja do sedaj dosežena proizvodnja. Zanimivo je, da je letos prvič na prvem mestu proizvodnja jekla v kisikovih konvertorjih s 37,2 °/o, nato v Martinovih pečeh s 35,3 %>, Thomasovega jekla je 18,8 °/o in elektro jekla 8,7 °/o. Proizvodnja elektro jekla je največja v elektro obločnih pečeh, nato v indukcijskih ter drugih. Skupno znaša 3,6 milijona ton letne proizvodnje. Japonska je izdelala načrt proizvodnje jekla do leta 1975. Že v letu 1972 nameravajo preseči proizvodnjo 100 milijonov ton in leta 1975 dohiteti proizvodnjo Sovjetske zveze. Večino proizvodnje nameravajo ustvariti v kisikovih konvertorjih. Norveška je v zadnjih desetih letih povečala proizvodnjo za 100 °/o, kar je za to malo državo ogromno. Sedaj proizvajajo večino jekla — t. j. 770.000 ton — v elektro pečeh. j R_ HUMOR Nemški pesnik Friedrich Klopstock je bil znan po svojem svečanem in bombastičnem načinu govora. Mathias Claudius, ki je ljubil domačo govorico, si ga je nekoč pošteno privoščil: »Klopstock govori približno takole: ,Ti, ki si manj kot jaz in vseeno enak meni, približaj se mi in potegi z mene, ko se boš globoko priklonil, težo s prahom posute telečje kože.‘ Jaz pa bi rekel takole: .Johann, pridi in sezuj mi škornje!1« Visoki obisk Direktor Gregor Klančnik Jubilejno 1970. leto &SSTE //S Mednarodno priznanje našemu jeklu Naslednje leto 1970 bo preteklo 350 let, odkar je Melhior Puc leta 1620 dobil koncesijo za izgradnjo dveh talilniških peči v Črni, kar proglašamo za osnovanje jeklarske proizvodnje v Mežiški dolini. Le Jesenice se lahko pohvalijo s podobno zgodovino, vezano na preteklost železarstva na Gorenjskem, zato je triinpolstoletnemu jubileju vredno dati posebno svečano obeležje. Vse pogoje imamo, da drugo leto zaključimo zadnjo etapo četrtstoletnega razvoja jeklarne na Ravnah, vse proizvodne obrate dogradimo in moderniziramo v zaokroženo celoto z letno zmogljivostjo 230.000 t kvalitetnega in plemenitega jekla. Visoki jubilej 350-letnice nastanka in 25 let sproščene rasti jeklarske industrije na Ravnah bomo lahko kronali s svečano otvoritvijo na sodobnih osnovah oblikovane tovarne s proizvodnjo in predelavo surovega jekla do mehansko obdelanih visoko vrednih končnih izdelkov. Lepi oktobrski dnevi, pa tudi praznik ob rojstvu republike 29. in 30. november 1970 bi bili primerni za osrednjo jubilejno proslavo Železarne Ravne. Četudi nas od tega časa loči še leto in pol, bi morali s pripravami začeti čimprej. Edinstveni jubilej in odločitev za osrednjo svečanost nam morata dati polet na vseh toriščih naše dejavnosti. Potrebno bo: — izdelati načrt arhitektonskega oblikovanja tovarniškega kompleksa od stavb in komunikacijskih povezav do zelenic, — dopolniti in do podrobnosti obdelati investicijski elaborat četrte etape izgradnje, — dograditi in po investicijskem načrtu opremiti vse proizvodne obrate od jeklarne do mehanske obdelovalnice, — izpopolniti proizvodni program v pravo tovarno integralne celote jeklarstva in linijske strojne industrije, — osvojiti tehnologijo celotnega ciklusa proizvodnega postopka, — zgraditi — asfaltirati ali tlakovati in urediti vse cestne in druge transportne poti, — olepšati vse zgradbe, pokrite in odprte tovarniške prostore, — vse proste tovarniške površine izravnati, posejati, ozeleniti in zasaditi, — izdelati jubilejno brošuro, ki bo s pogledom na tradicijo pokazala moč vzajemnosti znanosti in prakse sedanjosti, kondicijo in delovno sposobnost proizvodne skupnosti ter ugled njenih izdelkov doma in v svetu, — organizirati razstavo, ki bo prikazala proizvodni program železarne, — olepšati celoten kraj, dokončati asfaltiranje in ozelenitev naselja ter komunikacijskih povezav. Dograditi športni kul-turnoprosvetni park na Ravnah od gradu do osnovne šole, — pripraviti bogat spored proslave, ki naj bi predvsem pomenil manifestacijo znanja in spretnosti, plod domače družbene dejavnosti, — pripraviti vrsto športnih, kulturnih in drugih prireditev, ki bodo dopolnjevale osrednjo tovarniško proslavo, — pripraviti spominsko značko in primerna vabila. Dela je torej za samoupravne, upravne ter družbenopolitične organe in za vse delavce železarne in celo za člane naših družin dovolj, zato se bomo morali podvizati. Poslovni uspeh letošnjega leta bo prvi del izvrševanja naših obveznosti jubilejnemu letu 1970. Da ne bi izgubljali časa za priprave praznovanja, je: 1. osnovan pripravljalni odbor za proslavo triinpolstoletnice obstoja in petindvajsetletnice edinstvenega razvoja jeklarske industrije na Ravnah. Sestavljajo ga: — Gregor Klančnik kot predsednik, — Franjo Mahorčič kot podpredsednik, — Franc Fale kot podpredsednik, — Jože Borštner, — Milan Dobovišek, — Boris Florjančič, — Franjo Geč, — Jože Geršak, — Marjan Kolar, — Peter Orožen, — Mitja Šipek in — Vasilij Terseglav kot člani. Odbor je z razdelitvijo dolžnosti pričel z delom takoj. 2. sproščena splošna prizadevnost za lepo in svečano počastitev jubilejnega leta 1970. K temu praznovanju bo vsak delavec največ lahko prispeval s požrtvovalnim in uspešnim delom na delovnem mestu, s spoštovanjem splošnega reda in čistoče, dodatno pa še z neposrednim delom v preslavnih pripravah, naj bo to v tovarni ali izven nje. Edinstveni jubilej mora pomeniti splošno aktivizacijo, krepitev lokalnega ponosa in višje delovne dosežke. April Usklajevanje analitskih ocen in kodeksov del Dalj časa že potekajo razprave v kolektivu kot tudi v političnih in samoupravnih organih, da bi bilo potrebno v obstoječem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov uskladiti delovna mesta z analitsko oceno, prav tako pa pregledati neskladnosti v kodeksu del. To je potrebno izvesti še zlasti zaradi tega, ker so s časom nastale posamezne neskladnosti delovnih mest z analitsko oceno in ravno tako tudi v kodeksu del. Delavski svet podjetja je zaradi tega zavzel sklep, da se pristopi k ureditvi teh neskladnosti. V ta namen je bila imenovana posebna delovna grupa pri komisiji za OD delavskega sveta podjetja. Komisija za OD pri DSP je na prvem sestanku z delovno grupo formulirala obseg dela in pri tem zlasti poudarila: — da delovna grupa izvrši uskladitve vseh delovnih mest po analitski oceni; — da izvrši pregled in popravke kodeksov del za vse oddelke, obrate in za celo podjetje; — da izdela predlog spremembe pravilnika za OD z uvedbo člena, ki bo delavcem, ki prevzemajo dela VIII. grupe, omogočil dodatek za specialiste; — da izdela nov predlog nagrajevanja administrativnih in tehnično administrativnih del. Delovna grupa s to zadolžitvijo ni bila zadolžena za korekcijo norm in premijskih meril, kar bo moralo slediti. Delovna grupa je izdelala pregled dosedanjih analitskih ocen po delovnih mestih in osebah ter jih razporedila v štirinajst grup, da bi tako ugotovila dejansko stanje po pravilniku o delitvi OD. Izdelala je pregled dosedanjih skupnih enot po pravilniku po posameznih sektorjih, sklopih, obratih in oddelkih. Delovna grupa je pregledala vso dokumentacijo komisije za OD pri DSP, ki doslej še ni bila rešena. Pri svojem delu je upoštevala nujnost rešitve teh predlogov. Grupa je zbrala predloge za uskladitev analitskih ocen in kodeksov del po sektorjih in sklopih obratov. Predloge je grupa obdelala, jih medsebojno primerjala in usklajevala. Pri usklajevanju predlogov je grupa ugotovila, da je potrebno za rešitev nekaterih bistvenih neskladnosti izdelati sistemske rešitve po enakih osnovah in merilih za določitev in uskladitev analitske ocene. Grupa je ugotovila, da sedanji pravilnik o delitvi OD ne rešuje nekaterih problemov sistematsko. Tako npr. za začetnike s SS, VSS in VS izobrazbo ni enakih odnosov ob startu pri zaposlitvi, zlasti te niso dosti usklajene med posameznimi strokami. Dosedanji pravilnik o delitvi OD je dopuščal primere, da je npr. oseba z enako strokovno izobrazbo, z manj leti delovnega staža ter z manjšimi izkušnjami dobila višjo analitsko oceno od sodelavca, ki ima daljšo delovno dobo in večje izkušnje. Pravilnik tudi ni upošteval stimulacije ljudi z enako izobrazbo na posebne pogoje in okolja. Očitna so bila nesorazmerja analitske ocene med tehničnim in ostalim kadrom. Na podlagi teh ugotovitev je delovna grupa izdelala predlog z usklajenim startom za vse grupe z VS, VSS, SS izobrazbo. Dodatno je grupa v predlogu posebej predvidela stimulacijo na posebna okolja in posebne pogoje dela. Za VS izobrazbo je predlog starta in napredovanja enak za tehnični in drugi kader. Grupa meni, da je vrednost delavcev VS enaka ne glede na stroko. Pri odrejanju višine analitske ocene se je upoštevalo tudi že stanje po obstoječem pravilniku, kar posebej velja za delavce z VSS in SS izobrazbo. Delovna grupa predvideva razdelitev strokovnih delavcev znotraj vsake stopnje strokovnosti v tri osnovne grupe z minimalno in maksimalno analitsko oceno. Po uspešno opravljeni pripravniški dobi se strokovni delavci razporedijo v I. grupo. Prehod iz nižje v višjo grupo je poleg službenih let in ocene o uspešnosti dela na delovnem mestu pogojen s predajo strokovnega elaborata s svojega delovnega področja. Strokovni delavci, ki so absolvirali vse grupe, lahko praviloma konkurirajo na razpisana ali razglašena delovna mesta z višjo oceno le, ko so dokazali uspešnost dela v najvišji grupi in izdelali strokovni elaborat. Glede na enoten start predlaga grupa, da se strokovnim delavcem, ki delajo v posebnem okolju, enote povečajo za 5% — posebna okolja so 1. in 2. O tem bo odločal upravni odbor. Dela konstruktorjev se smatrajo za dela pod posebnimi pogoji, za kar se jim prizna 5°/o dodatek. Delovna grupa je namreč pri razpravi ugotovila, da je fluktuacija konstruktorjev iz našega konstrukcijskega biroja v obrate takšna, da zaradi tega ni mogoče ustaliti tega kadra. Razvoj našega podjetja v finalizacijo tembolj zahteva ojačan projektivni biro, kar je mogoče doseči samo s primerno stimulacijo. Izdelan je predlog, da zaradi usklajevanja analitskih ocen ne more noben sodelavec dobiti nižjih osebnih dohodkov, kot jih je dobil na podlagi analitske ocene do sedaj veljavne odločbe. Pri obravnavi delavcev, ki so razporejeni v administrativne grupe, je delovna grupa ugotovila, da prav tako to vprašanje v obstoječem pravilniku o delitvi OD ni sistematsko rešeno. Analiza je pokazala, da so v najvišji administrativni grupi razporejene delavke z že 25-letnim stažem in tudi delavke s komaj 2,5-letnim stažem. Pravilnik je omogočal, da so nekatere začetnice zasedle delovna mesta najvišje grupe in je bilo tako porušeno razmerje z nekaterimi drugimi, ki so z večjimi izkušnjami in večjim znanjem ostale v nižjih grupah. Predlog grupe je izdelan tako, da v bodoče do takih neskladnosti ne more priti. Iz pravilnika so bile izločene grupe za posamezna delovna mesta in je razporeditev pogojena z izdelavo strokovnega testa po predhodno zahtevani ustrezni praksi za posamezno grupo. Na ta način se po novem predlogu ne ocenjuje več delovno mesto, ampak oseba, ki zaseda posamezno delovno mesto. Po predlogu je za administrativne grupe zagotovljen enoten start začetnika in napredovanja v višje grupe s strokovnim testom. Ugotovilo se je, da so bile enote po analitski oceni za administrativne delavce prekoračene po posameznih grupah preko dovoljenih vrednosti po pravilniku. Zaradi tega je delovna grupa morala izdelati takšen predlog, da je izravnala analitske ocene z dejanskim stanjem. Predlagana je bila sprememba, da v bodoče določajo nadrejeni vodje faktor strokovne sposobnosti, obseg dela in odnosa do dela ter sodelavcev, kar je bilo do sedaj v kompetenci komisije za OD. Z uvedbo sistema »georga« v pripravah dela je bilo potrebno izdelati enoten in usklajen predlog analitske ocene po novih organizacijskih shemah za posamezna delovna mesta. Pri usklajevanju analitskih ocen med posameznimi enakimi delovnimi mesti je prišlo ponekod do različnih višin analitskih ocen zaradi upoštevanja obsega Delo, dom in gore Foto: m. ugovšek i i i Meža postaja vedno bolj koketna in zahtevnosti dela. Uskladitev analitskih ocen delovnih mest, ki jih ni bilo mogoče reševati po prej predloženih sistemih, se je izvršila na način medsebojne primerjave med podobnimi delovnimi mesti. Delavci, ki so ocenjeni z analitsko oceno in niso v premijskem pravilniku ali normah, so doslej prejemali 6% stalno stimulacijo. Po predlogu grupe se ta stalna stimulacija razširi in uvede mesečna osebna — pridnostna stimulacija v višini 6 do 12 %. To stimulacijo določa nadrejeni vodja. Novi predlog omogoča nadrejenim vodjem vsakomesečno ocenjevanje prizadevnosti delavcev z osebno stimulacijo. Delovna grupa je prav tako pregledala pravilnik o kodeksih del in vse dostavljene predloge za popravke po obratih in oddelkih. V smislu zadolžitve je delovna grupa pregledala in izdelala tudi predlog uskladitve kodeksov del. Pri tem delu je ugotovila, da v sedanji praksi obstajata dva vzroka neskladnosti: 1. ker kodeksi po pravilniku za podobna dela v raznih oddelkih niso enako ocenjeni; 2. ker obrati niso z enako doslednostjo razporejali delo po veljavnem pravilniku v kodeksu del. Grupa je ob sodelovanju z obratovodstvi izdelala predlog uskladitve kodeksov del. Bilo je ugotovljeno, da nekateri oddelki prekoračujejo kodekse preko dovoljenih postavk pravilnika. Te prekoračitve gredo preko vrednosti, ki bi jih bilo možno uskladiti. Zaradi tega grupa predlaga, da ustrezna strokovna služba v bodoče dosledno kontrolira pravilnost uporabe pravilnika o kodeksih. Takšna služba je potrebna zlasti še za kontrolo pravilnosti uporabe pravilnika v celoti. Bili pa so tudi ugotovljeni posamezni primeri, kjer so oddelki in obrati prekoračevali po pravilniku odrejene vrednosti kodeksov. Po analiziranju teh primerov je prišla grupa do ugotovitev, da je potrebno izvršiti popravke v pravilniku za nekatere od teh primerov. Na ta način se je z uskladitvijo reguliralo že obstoječe stanje. Na drugi strani do takih primerov pri uporabi pravilnika o analitski oceni ni moglo priti, kjer vsak posameznik dobi odločbo točno po ocenitvi delovnega mesta. Iz tega sledi ugotovitev, da pri delavcih, ki delajo po kodeksih, ni bilo takšnega pritiska za spremembe postavk v pravilniku kakor pri delavcih z analitsko oceno. V podjetju je bila v zadnjem času ugotovljena dokajšnja fluktuacija fizičnih delavcev — specialistov zaradi boljšega stimuliranja le-teh v drugih podjetjih. To je vodilo do razmišljanja, da je izdelati predlog, ki bo s pravilnikom rešil ta problem. Izdelan je predlog, ki predvideva v kodeksu uvedbo VHI-a grupe z nazivom »specialist«, ali dela, ki imajo značaj dela spe- cialista. S to grupo se predvideva dodatek do 12 % na vrednost VIII. grupe. Specialistična dela so odrejena s pravilnikom, za posameznike-specialiste pa odreja odstotek vodja obrata. Predlogi usklajevanja analitskih ocen in kodeksov del so v končni obdelavi, zaradi tega lahko še pride do posameznih sprememb predlogov, ki so opisani. Pri izdelavi predloga so z delovno grupo sodelovali kolegij, vodje sklopov obratov, obratovodje in oddelkovodje, predloge je sproti obravnavala komisija za OD pri DSP. Celotni predlog pa je na obravnavi v delovni skupnosti. Delovna grupa komisije za OD pri DSP Nova delovna zmaga V mesecu aprilu smo iz mehanične delavnice naše železarne odpremili na Muto povsem nov proizvod. To je 630-tonska ekscentrična kovaška stiskalnica, ki je grajena z dvema ekscentroma. Namenjena je za toplo in mrzlo oblikovanje, kovanje, upogibanje, štancanje, utopno kovanje, kombinirano rezanje, preoblikovanje in vlečenje. Taka notica najbrž ne bi bila nič posebnega, če ne bi bilo pri izdelavi stiskalnice nekaj več, če ne bi nova stiskalnica pomenila za našo železarno res novo in uspešno delovno zmago. S to stiskalnico se namreč lahko zelo postavimo, saj je pravzaprav čisto naša. Glavni konstrukter je dipl. inž. Geršak, električni del sta konstruirala dipl. inž. Geč (jaki tok) in dipl. inž. Slemenik (šibki tok). Stiskalnica je bila izdelana in montirana v mehanski delavnici, kljub temu da mehanična delavnica ni primerna za take montaže. Električna oprema je v glavnem proizvod francoske firme Teleme-canique, nekaj pa je bilo izdelano tudi doma. Glavne karakteristike stiskalnice Maksimalna sila 630 Mp Izmera mize 1700 X 1200 mm Hod paha 250 mm Regulacija paha 150 mm Maksimalna oddaljenost paha od mize 850 mm Moč glavnega motorja 45 Kw Stiskalnica je visoka malo manj kot 5 m, široka 2,5 m in dolga 1,50 m ter težka okrog 55 t. Upravljanje stiskalnice se vrši iz centralnega mesta oziroma od krmilne plošče na stiskalnici. Na komandni plošči je ločeno upravljanje, in sicer: a) fina regulacija paha (gor—dol); b) glavni pogon: 1. delni pogon; 2. stalni pogon. Glede na varno delo so možni naslednji načini upravljanja: 1. z gumbom na krmilni plošči stiskalnice, 2. z nožnim stikalom, ki je v primerni oddaljenosti od stiskalnice, 3. z dvojnim ročnim krmilnim stikalom, ki sta v medsebojni oddaljenosti ca. 500 mm, tako da mora delavec pri delnem pogonu uporabljati za vklop vedno obe roki. Drugih tehničnih podatkov ne bi naštevali, povedati pa je potrebno, da je to res sodobna stiskalnica in da bi morali o sami konstrukciji, elektro opremi in montaži spregovoriti konstrukterji, saj je ta stiskalnica polna novitet. Mi pa raje povejmo, kako se je rodila ta stiskalnica. Najprej je bilo treba seveda dobiti naročilo, potem se je šele začelo konstruiranje stiskalnice. Delo je steklo v aprilu lanskega leta. Zanimivo je, da se je vsa nova dokumentacija izdelovala v popoldanskem času, še bolj zanimivo pa je verjetno res to, da so se konstrukterji strojnega in elektro dela skladno dopolnjevali in s skupnimi napori skonstruirali tako stiskalnico, na katero smo lahko samo ponosni. Pri tem je konstrukterjem v dobro treba omeniti tudi to, da so vseskozi spremljali izdelavo, montažo in preizkušanje stiskalnice ne glede na čas, kar pomeni, da je v to stiskalnico vgrajeno veliko prostovoljnih ur, idealizma in sedaj, ko je stiskalnica gotova, tudi zadovoljstvo za plodno ustvarjalno delo. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na ljudi iz proizvodnje, ki so obdelovali razne dele za stiskalnico, in seveda na skupino ključavničarjev, ki je stiskalnico montirala, ter jim moramo za njihovo vestno in požrtvovalno delo prav tako iskreno čestitati. To moramo na vsak način poudariti, saj so verjetno med nami tudi taki, ki so komaj čakali, da se odkrije kakšen »kiks«, vendar tega ni bilo. V Koroškem fužinarju, št. 8-10 avgusta 1964, je pod naslovom »Nov mogočen proizvod« bil objavljen moj sestavek, ki sem ga napisal takrat, ko smo v Agroservis Šempeter odpremili prvo stiskalnico iz naše železarne — 160 t ekscentrično stiskalnico. Takrat smo zapisali, da je v naši železarni sposoben kader, ki bi lahko izdeloval več takih stiskalnic, in napovedali, da lahko izdelujemo ekscentrične stiskalnice za obdelavo pločevine od 160—1000 in še več ton. Takrat smo tudi mislili, da bomo dobili v kratkem težko mehanično delavnico s 100 t žerjavom, kjer bi lahko take stiskalnice montirali. Od takrat pa do danes je minilo skoraj 5 let in človeku se zdi, da smo zopet na začetku pri izdelavi stiskalnic. Vendar ni tako. Poleg omenjenih ekscentričnih stiskalnic lahko danes po lastni dokumentaciji izdelujemo kovaške in »Ena za mamico, ena za ... « univerzalne stiskalnice od 160 do 1000 in še več ton. Poleg tega bomo po tuji dokumentaciji lahko izdelovali stiskalnice predvsem za avtomobilsko industrijo in industrijo gospodinjske opreme. Trdimo torej lahko, da imamo širok program in na srečo tudi močno podporo pri taki ekspanziji v vodstvu naše železarne. Po sedanjih grobih analizah se za take stiskalnice močno zanimajo podjetja, kot so Gorenje Velenje, Cr-vena zastava Kragujevac, Panonija Osijek in še druga podjetja, tako da lahko smelo gledamo v bodočnost. Seveda to še ne pomeni, da je možno v obstoječi mehanični delavnici izdelovati in montirati take velike stiskalnice, zato bo potrebno čimprej zgraditi del težke hale z 80 ali 100 t žerjavom, kjer bo taka montaža možna. In še eno veliko razliko med letom 1964 in letom 1969 lahko opazimo. Ko nam je šlo najbolj slabo, smo najbolj začutili, kaj predstavlja 117. panoga, kar pomeni, da se miselnost spreminja in prilagaja realnemu gledanju in res smo veseli, da že javno razglašamo, da je 117. panoga pri realizaciji našega podjetja upoštevana kar s 50 °/o. Zato tudi pričakujemo, da bodo složno pre-brodene težave, ki trenutno še onemogočajo izdelavo stiskalnic (točna analiza tržišča, zgraditev dela težke hale), in da bomo te visoke akumulativne proizvode zares popolnoma osvojili ter jih plasirali na naša in tudi inozemska tržišča. Pri tem ne smemo pozabiti tudi dejstva, da so naša podjetja do sedaj take stiskalnice uvažala, sedaj pa jih bodo lahko kupila doma, kar pomeni, da nekaterih vrst stiskalnic ne bo potrebno plačevati v devizah. Zdi se mi umestno, da prav pri tem sestavku omenim na kratko še načrte mehanske obdelovalnice pri oblikovanju novega programa, kot so prevozne hidravlične paketne stiskalnice, stacionarne hidravlične stiskalnice, mehanske škarje in škarje aligator. Ti proizvodi bi poleg že omenjenih stiskalnic predstavljali nov program, ki bi se seveda moral razvijati skladno z že obstoječim programom in ki bi na vsak način omogočil, da naše jeklo res dobro in dokončno obdelamo, ga fina-liziramo in kot takega tudi prodamo. To so seveda načrti, njihovo uresničenje pa bo zahtevalo še veliko dela, predvsem složne- ga dela in zaupanja, vendar pa lahko že danes rečemo, da je taka smer programa pravilna, in če pri tem uspemo, tudi z dohodkovnega vidika zelo privlačna. Pionirjem tega programa kakor tudi vsem avtorjem in sodelavcem pri izdelavi stiskalnice torej lahko samo zaželimo, da bi bile njihove ideje čimprej uresničene. In mogoče še ena misel. Skladno delo pri konstruiranju stiskalnice je dalo odlične rezultate. Kaj bi bilo, če bi se v naši železarni večkrat združil možganski trust, ki ga imamo, da ne bi bilo nagajanj in podobnega? Ali ne mislite, da bi takrat bili rezultati v našem kolektivu še boljši?! Jože Šater RAZMIŠLJAJOČI V določeni starosti, ki je pri vsakem drugačna, večina ljudi preneha razmišljati. Postavimo skupaj nekaj poljubno izbranih štiridesetletnikov. Pokazalo se bo, da je eden prenehal razmišljati z osemnajstimi leti, drugi z devetnajstimi, tretji, neki trgovec, že s štirinajstimi. Kdo med njimi morda šele pri dvaindvajsetih, štiriindvajsetih letih. Ta je zastopnik izobražencev. S pojmi o življenju, ljubezni, duhu in umetnosti, ki so jih pridobili v določeni starosti, si potem ljudje pomagajo ves čas svojega bivanja. Le še izkušnje zbirajo, ki se ujemajo s temi trdno postavljenimi šablonami. Redki so tisti, ki jim je življenje in razmišljanje eno in isto, za katere vse stvari nenehno tečejo. ANEKDOTE V družbi je mladenič vprašal Lessinga, reformatorja nemškega gledališča, kakšna je pravzaprav razlika med komedijo, dramo in tragedijo. Lessing je odgovoril: »Dejstvo, da tega ne veste, je zame komedija, za družbo drama, za vas pa tragedija.« Wurttemberški vojvoda je zahteval od dvornega pridigarja Johannesa Osiandra, naj se pri javni molitvi spomni tudi njegove ljubice, grofice Wiirben. Po pridigi je vojvoda očital Osiandru: »Zakaj niste omenili v molitvi tudi grofice, kakor sem vam naročil?« »Saj sem se je spomnil, svetlost,« je odvrnil pridigar. »Kdaj pa?« »Ko sem molil... reši nas vsega hudega ... « Pruski kralj Friedrich II., eden najpomembnejših ljudi v razvoju pruske države, je imel zelo neotesanega kočijaža. Kralju je bilo to nekaj časa v zabavo, nekoč pa mu je bilo le preveč in je dal moža zapreti v trdnjavo Spandau. Ko je malo pozneje pregledoval trdnjavo, je zagledal med kaznjenci tudi bivšega kočijaža, kako je prevažal gnoj. Škodoželjno ga je vprašal: »No, kako ti je pa zdaj všeč?« Toda kočijaž se ni izneveril samemu sebi: »Saj je isti hudič, naj vozim drek ali kralja!« I)a bi jih bilo vedno več 10 INFORMATIVNI FUŽINAH SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA Razen razprave o materialu in predlogih, ki so bili posredovani v potrditev delavskemu svetu podjetja, je upravni odbor na sejah meseca aprila obravnaval še predlog o izvedbi notranjega posojila v železarni, pripravah za praznovanje jubilejnega 1970. leta in letošnji ceni dnevnega penziona v našem počitniškem domu. Upravni odbor je v celoti soglašal, da se v naši železarni pristopi k pripravam, da se naslednje leto ob 25-letnici osvoboditve in rasti naše železarne pristopi k izvedbi proslave 350-letnice, ki prav tako poteče naslednje leto, odkar so bile v Mežiški dolini zgrajene prve talilniške peči. Razen potrditve predloga, da bo naslednje leto namenjeno praznovanju jubilejnega leta, je upravni odbor v celoti osvojil program in naloge, ki jih bo izvršiti, potrdil pa tudi predlagani sestav pripravljalnega odbora, ki mu bo poverjeno delo in priprave za praznovanje. Za predlog, da naj bi po zgledu Crvene zastave, Združenega železniškega podjetja in še nekaterih drugih delovnih organizacij tudi v naši železarni pristopili k razpisu notranjega posojila, je bilo rečeno, da je proizvodnja v naši železarni predvsem letos v stalnem vzponu, vendar to še ne pomeni finančne konsolidacije podjetja. Nizka akumulativnost 1967. leta, predvsem pa lanska poslovna izguba, sta močno omejili našo poslovno mobilnost, predvsem pa čutimo pomanjkanje obratnega kapitala. Posebne težave nam povzroča izpraznjeni sklad skupne porabe, kar zelo čutimo pa področju stanovanjske izgradnje, saj kljub potrebam, ki obstajajo, ne bomo sposobni odkupovati novo zgrajenih stanovanj. Zasebna sredstva so edini viri, ki bi jih lahko uporabili za te namene. Prav iz teh potreb se je tudi izoblikoval predlog za razpis notranjega posojila v obliki obveznic. Po predlogu, ki seveda še ni dokončno izoblikovan, naj bi odkup obveznic razpisali z rokom 6-mesečnega plačevanja v obliki odtegljajev od prejemkov, pri čemer naj bi bila zagotovljena minimalna 5n/o obrestna mera, ki pa bi se lahko povečala v odvisnosti od akumulativnosti podjetja. Železarna bi prevzela obveznost da odkupi obveznice po prvem predlogu v roku treh let oziroma v prvem polletju 1972, medtem ko bi se obresti izplačevale vsako leto do 1. maja. Po drugem predlogu pa bi se obveznice odkupile v treh letnih obrokih, in sicer 1970., 1971. in 1972. leta do vsakega 1. maja skupno s pripadajočimi obrestmi. V razpravi je prevladalo mnenje, da bi razpis notranjega posojila, posebno ker naj bi zbrana sredstva izkoristili za odkup in gradnjo stanovanj, lahko uspel, da pa je že v razpisnih pogojih določiti, kakšno višino akumulativnosti mora železarna doseči, da se odsto- tek obrestne mere na račun vpisanih obveznic povečuje. Predlog, ki je po mnenju upravnega odbora sprejemljiv, mora odobriti tudi delavski svet podjetja. Šele nato, če se delavski svet za razpis internega posojila odloči, bi se nato izoblikovali razpisni pogoji, uredile potrebne formalnosti z ustrezno področno banko in pristopilo k samemu vpisu. Upravni odbor je razpravljal tudi o predlogu, da naj bi se, kot je bilo rečeno, na račun povišanja cen raznim življenjskim artiklom in delne ureditve OD zaposlenih v počitniškem domu povečala cena dnevnega penziona za 2,00 din na dan. TO sindikata, ki je o zahtevi že prej razpravljal, pa je povečanju cene nasprotoval, posebno še, ker se povsod teži k večji stabilizaciji cen. Res je sicer, da so se splošni življenjski stroški lani povečali, vendar je prevladalo mnenje, da obstajajo realne možnosti, da se z boljšim in bolj ekonomičnim poslovanjem v počitniškem domu lahko pridobi toliko sredstev, da cene dnevnega penziona ne bi bilo treba povišati. Odločeno je zato bilo, da cena dnevnega penziona ostane v višini, ki je bila določena lani, in znaša: v predsezon: in posezoni , v sezoni — zaposleni v železarni 18,80 din 20,00 din — nezaposleni družinski člani 18,80 din 20,00 din — otroci do 7 let starosti 9,40 din 10,00 din — otroci od 7-—14 let starosti 14,10 din 15,00 din — ostali gostje iz države 30,00 din 32,00 din — gostje iz inozemstva 34,00 din 40,00 din V ceni dnevnega penziona ni vračunana turistična taksa, ki poprečno znaša po 2,00 din na dan. Počitniški dom v Portorožu bo redno odprt od 21. maja do 28. septembra 1969. Predsezona se prične 21. maja in traja do 19. junija, pose-zona pa od 30. avgusta do 28. septembra. Sezona se prične 20. junija in konča 29. avgusta. Tako kot prejšnja leta se tudi letos na stroške železarne v predsezoni in posezoni odobri brezplačno letovanje 50 članom delovne skupnosti. Do brezplačnega letovanja so upravičeni socialno šibki in zdravljenja ob morju potrebni delavci. Seznam zaposlenih, ki pridejo v poštev, pripravijo odgovorne službe železarne, razpored letovanja pa TO sindikata. Upravni odbor je bil seznanjen tudi s predlogom o razpisu prostih učnih mest v MIŠ za šolsko leto 1969/70. Razen za vpis v MIŠ se za nekatere poklice predlaga tudi vpis v 2-letno šolo za priučevanje. Skupnega števila učencev, ki naj bi jih letos vpisali, pa po mnenju predlagateljev ne bo mogoče zbrati na našem bližnjem področju. Iz tega vzroka tudi predlog, da se razen moškim vpis v MIŠ in izuči-tev nekaterih poklicev omogoči tudi ženskam. K izučevanju žensk za določene poklice so v nekaterih podjetjih pristopili že pred leti. Po njihovih podatkih se ženske prav tako uspešno vključujejo v proizvodnjo in opravljajo poklice, za katere so se izučile. Ker doslej žensk v MIŠ nismo izučevali, je mogoče delno tudi razumeti odpor posameznikov proti uvedbi te novosti. Odpor se mogoče kaže tudi zato, ker še ni dogovorjeno in ugotovljeno, za katere poklice in dela bi ženske lahko izučevali. Upravni odbor je bil mnenja, da obstajajo realne možnosti, da se k temu pristopi. Treba je namreč upoštevati, da bi s tem dejansko pričeli reševati dva problema. Na eni strani bi delno reševali problem nezaposlenosti mlajše ženske delovne sile, na drugi strani pa tudi stanovanjski problem, ker je treba vedeti, da bodo vse ženske, ki se bodo izučevale, lahko stanovale doma pri starših. Gre vsekakor za predlog, o katerem kaže trezno razmisliti. Ker predlog do kraja ni bil izoblikovan, je upravni odbor samo odobril, da se v šolskem letu 1969/70 opravi razpis in vpis za okrog 100 učencev v MIŠ in šolo za priučevanje, pri čemer je treba upoštevati in ugotoviti, za katere poklice in dela bi se lahko izučile tudi ženske. Na predlog uprave podjetja in posameznih sektorjev so bila odobrena službena potovanja v inozemstvo, in to: — inž. Jožetu Rodiču 4-dnevno službeno potovanje v Švico, kjer se bo udeležil simpozija o lastnostih orodnih in konstrukcijskih jekel; — inž. Stanetu Lenasiju 2-dnevno službeno potovanje v Avstrijo, kjer se bo udeležil posvetovanja s področja livarstva predvsem uporabe livarskih peskov; — Dominiku Naberniku 2-dnevno službeno potovanje na Češkoslovaško z nalogo, da podjetju Zdas vrne izposojeni stroj za rezanje navojev; — inž. Jožetu Geršaku 4-dnevno službeno potovanjev Zahodno Nemčijo, kjer bo v zvezi s poslovno tehničnim sodelovanjem obiskal tvrdko M.A.N.; — inž. Božu Cimermanu 5-dnevno službeno potovanje na Madžarsko, kjer se bo sestal s predstavniki Intermetala v zvezi z njihovim naročilom valjev za hladno valjanje; — inž. Jožetu Zuncu 4-dnevno službeno potovanje v Avstrijo, kjer se bo udeležil posvetovanja v brušenju in rezanju z ločilnimi ploščami v železarnah in njihovim racionalnejšim izkoriščanjem; — inž. Franju Mahorčiču 8-dnevno službeno potovanje na Poljsko, kjer se bo udeležil simpozija poljskih livarjev, in 1-dnevno službeno potovanje v Italijo, kjer bo v poslovno tehničnih zadevah obiskal tvrdko Safog; — direktorju Gregorju Klančniku 4-dnev-no službeno potovanje v Švico, kjer bo v poslovnih zadevah obiskal tvrdki, ki nam dobavljata ferolegure; — inž. Ferdu Vizjaku in inž. Janku Gnamušu podaljšanje službenega potovanja v Zahodno Nemčijo od prej odobrenih 4 na 5 dni. Na predlog vodstva vzdrževalnih obratov je bil Filipu Verčku, razporejenemu na delovno mesto št. 452, v smislu 25. člena pravilnika o delitvi OD naše železarne od 1. 4. 1969 dalje odrejen ločen delovni čas. Pritožba, ki jo je v zvezi s postopkom za ponovni sprejem njenega moža vložila Jožica Prednik, je bila ob ugotovitvi, da je bil postopek pri obravnavi njenega moža za ponovno zaposlitev v naši železarni pravilen in v skladu z našimi normativnimi akti, odklonjena. Na predlog komisije za kadre in delovna razmerja se je ob upoštevanju družinskih in finančnih razmer tov. Heleni Kurmanšek, ki obiskuje administrativno šolo, z veljavnostjo od 1. aprila 1969 dalje odobril brezobrestni kredit v višini štipendije. Kredit se ji izplačuje v mesečnih zneskih do časa, dokler na administrativni šoli traja redno šolanje. Somrak Foto: M. ugovšek Sp V smislu 17. in 21. čl. pravilnika o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo se je na predlog kadrovskega oddelka imenovala strokovna komisija za ocenjevanje pripravnikov, v katero so bili imenovani: inž. Jože Bor-štner za predsednika in inž. Ferdo Medi, inž. Janez Bratina, inž. Jože Zlof in Edo Javornik za člane. V zvezi z obvestilom, da morajo člani naše DPL baterije opraviti letos meseca maja obvezne vaje v ostrem streljanju na zemeljske in zračne cilje in da so zato poleg že planiranih potrebna še dodatna sredstva, je bila dodatna nabava v predlogu navedene osebne opreme za vodilni kader in moštvo baterije odobrena v celoti razen nabava dežnih plaščev, za katere po mnenju upravnega odbora obstaja možnost, da se jih lahko začasno dvigne na reverz in že obstoječih zalog v podjetju. Na obvestilo kadrovskega oddelka, da je v smislu sprejetega pravilnika o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo določiti, kaj se upošteva pri izračunu poprečnih OD, je bilo v smislu čl. 24 pravilnika o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo odločeno, da se kot osnova za izračun višine OD pripravnikov za leto 1969 upoštevajo lani doseženi poprečni OD železarne v višini 961,65 din. Upravni odbor je ob obravnavi predloga moral dodatno ugotoviti, da 24. člen pravilnika o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo ni usklajen z določili 32. člena pravilnika o delitvi OD. Sklenjeno je zato bilo, da je ustrezno uskladitev predlagati na že predvidenem zasedanju delavskega sveta podjetja. Ker pravilnik o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo že velja od 1. 4. letos dalje, uskladitev, ki bo predlagana, pa bo veljala šele od 1. 5. 1969 dalje, je upravni odbor odločil, da se OD pripravnikov za mesec april obračunajo še po dosedanjih določbah, s tem da se pri izračunu upošteva vrednost obračunske enote, ki bo dosežena meseca aprila. Ob ugotovitvi neskladnosti obeh pravilnikov pa je bil načet tudi problem obračuna OD za zaposlene v skupini za IVD. Po sedanjih določbah se v tej skupini zaposlenim obračunavajo OD v višini 1,60 din na obračunsko enoto brez gibljivega dela. Skladno s spremembami na področju delitve OD, ki jih bo pripravila posebna delovna grupa, je po mnenju upravnega odbora uskladiti tudi določbe o OD zaposlenih v IVD skupini. Na problem je opozoriti komisijo za OD. Do časa, dokler morebitnega dodatnega predloga delavski svet ne bo potrdil, se OD zaposlenim v tej skupini obračunavajo po dejanski vrednosti obračunske enote v posameznem mesecu, s tem da ta ne more biti nižja od 1,70 din, pri čemer je upoštevati druge sedaj veljavne določbe pravilnika o delitvi OD, ki urejujejo to področje. Na predlog vodstva splošnega sektorja je upravni odbor imenoval požarno-varnostno komisijo. V komisijo so bili imenovani: Rajko Jelenko za predsednika in Ivan Dretnik ter Vlado Vališer za člana. Upravni odbor je tudi odobril kritje stroškov prevoza za zaposlene v železarni, ki so se udeležili osrednje slovenske proslave 27. t. m. v Velenju. Upravni odbor zadnje čase od zaposlenih, ki so razporejeni na razna delovna mesta v okviru železarne, sprejema vrsto zahtev, da bi se delovna mesta, na katera so razporejeni, vnesla v seznam delovnih mest, na katerih se zaposlenim delovna doba šteje s povečanjem. Upravni odbor je moral ugotoviti, da so vsa dela in delovna mesta, ki po tem predpisu pridejo v poštev, točno določena z zakonskimi predpisi in da organi upravljanja niso pristojni, da samostojno odločajo, na katerih delih in delovnih mestih se zaposlenim delovna doba lahko prizna s povečanjem. Ker je pričakovati, da bodo podobne zahteve še izražene, je bilo določeno, da mora naš oddelek za varstvo pri delu ugotoviti vse sporne primere. Če bodo zahteve po ugotovitvi posebne komisije, ki je bila imenovana, upravičene, je za ta delovna mesta zbrati potrebno dokumentacijo in predlog za njihovo dodatno vključitev dostaviti zakonodajalcu. Upravni odbor je bil seznanjen tudi s problemom, ki se je pojavil v zvezi z izplačilom dodatka za letni dopust. Tako gibljivi kot tudi konstantni del dodatka za letni dopust zaposleni dobivamo na račun sredstev, ki jih bomo šele ustvarili. Je pa bilo že nekaj primerov, da so posamezniki letos že odšli iz železarne in pred tem izkoristili letni dopust ter v celoti dobili izplačan tudi dodatek za letni dopust. Če upoštevamo, da se dodatek izplačuje na račun sredstev, ki jih bo tieba šele ustvariti, bi bili vsi ti praviloma upravičeni samo na tisti del dodatka, ki bi jim za čas zaposlitve v letošnjem letu pripadal. Podobni primeri se nam lahko še ponovijo. Z namenom, da bi se temu izognili, je bilo sklenjeno, da je z nekaterimi določbami treba dopolniti sedaj veljavni pravilnik o dodatku za letni dopust. Z dopolnitvami bo treba določiti, da bodo zaposleni, ki bodo med letom zapustili našo železarno, upravičeni samo na tisti del dodatka za letni dopust, pri katerem bodo s svojim delom še sodelovali. V primeru, da je nekdo dodatek za letni dopust že dobil izplačan, pa je nato med letom prekinil z delom, naj bi neupravičeno izplačani znesek pri končnem obračunu vrnil. Taka določila naj bi veljala za vse primere prekinitve dela na lastno željo, samovoljno zapustitev ali odpust zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Zneska na račun izplačanega dodatka za letni dopust pa ne bi bilo treba vračati v primerih, ko zaposleni prekine delovno razmerje zaradi vpoklica v JLA ali ker so bili starostno in invalidsko upokojeni. Nalog za dopolnitev naših normativnih aktov v smislu sprejetega sklepa je bil že izdan in bo že v naslednjem mesecu predmet obravnave na delavskem svetu podjetja. Upravni odbor je na sejah obravnaval še nekatere druge zahteve in probleme v zvezi z delom preko polnega delovnega časa, priznanjem odškodnin, odobritve finančnih sredstev ipd. Do vseh takih vlog je zavzel svoja stališča, o katerih pa so bili vlagatelji vlog osebno pismeno že obveščeni. _ . NOVA DOLOČILA O PREDČASNI UPOKOJITVI V četrti številki Informativnega fužinar-ja sem objavil članek »Predčasna upokojitev«, v katerem obravnavam pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, način odmere pokojnine in nezadovoljstvo delavcev, ki so uveljavili predčasno pokojnino. Ker je do objave članka v Informativnem fužinarju prišlo do spremembe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, objavljam zdaj nastale spremembe oziroma dopolnitve. Sprememba zakona je bila sicer res sprejeta na seji zveznega zbora in na seji socialno zdravstvenega zbora dne 6. marca 1969, vendar je bila uradno objavljena v Uradnem listu SFRJ, št. 11, šele 13. marca 1969, ta pa mi v času pisanja članka še ni bil dostopen. Spremembe se nanašajo na 35. čl. TZPZ, ki je določal odstotek odbitkov zaradi nedoseganja pogoja starosti delavcev 60 let oziroma delavk 55 let. Tako je določal 35. čl. TZPZ, da se mora za dopolnjenih 35, 36, 37 let delavcu, in 30, 31, 32 let delavki pokojninske dobe odbiti 4 °/o za vsako leto nedopolnjenih 60 oziroma 55 let starosti od osnove, izračunane po 34. čl. TZPZ, in za dopolnjenih 38, 39 delavcu in 33, 34 let delavki pokojninske dobe odbiti 3 °/o za vsako leto nedopolnjenih 60 oziroma 55 let starosti od osnove, izračunane po 34. čl. TZPZ. Sprejet je bil nov člen 238 b, ki določa (citat): Predčasna pokojnina, ki jo zavarovanci uveljavijo po 28. čl. tega zakona do 31. decembra 1973, se ne glede na prvi odstavek 35. čl. tega zakona odmerja tako, da se starostna pokojnina, do katere bi imel pravico zavarovanec glede na pokojninsko dobo, če bi bil dopolnil starost 60 let, oziroma zavarovanka, če bi dopolnila starost 55 let, zmanjša za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred dopolnitvijo te starosti za 1,33 °/o. Upokojencem, ki so do uveljavitve tega zakona uveljavili predčasno pokojnino, bo odmerjena, če je to zanje ugodnejše, nova pokojnina po čl. 238 b TZPZ. Ta nova predčasna pokojnina jim gre od prvega dne naslednjega meseca po dnevu, ko začne veljati ta zakon. Tako se bo po tej spremembi zaradi nedoseganja pogoja starosti 60 let delavcem oziroma 55 let delavkam zmanjšala starostna pokojnina, do katere bi bili upravičeni, če bi dopolnili 60 oziroma 55 let starosti, za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj za 1,33 % ne glede na delovno dobo nad 35 oziroma 30 let. ^ -n/r SPOMIN NA MARTINOVKO Da spomin na te bi ohranili, bomo par vrstic ti posvetili. S teboj mladost in moč smo izgubili, se potili, dom si izgradili. Iz samota in jekla si zgrajena, zdaj stojiš vsa črna, zapuščena. Včasih bila vsa razposajena, zdaj na smrt si obsojena. Požirala dnevno tone vložka si, s katerim žlahtno jeklo se topi. Tvoje jeklo bilo je dragoceno, s teboj pa delo težko in poteno. Noč in dan smo te polnili, v kokile tone jekla smo nalili. Vsi po vrsti se trudili, da čim boljše jeklo bi odlili. Tvoje jeklo, z legurami pogojeno, z žulji, znojem narejeno, vroče smo v kovačnico peljali, domovini tone jekla nakovali. Vse okove vate smo znosili, jih na novo pretopili, da nikdar več sužnji bili, življenje lepše si zgradili. Zdaj ropota tvojega več ni, dim in blisk v topilnici grmi. V elektro peči cenejše jeklo se topi za napredek, lepše, boljše dni. Kar hitro pozabljena boš ti, da nam Cečovje pomagala zgraditi si. Tu zdaj nov mlad rod živi in srečo po svoje si kroji. Ivan Ivartnik I ZA DOBRO VOLJO Znameniti nemški kirurg Bergmann ni bil kot učenec nič kaj prida. Njegov učitelj je ob neki priložnosti obljubil nagrado tistemu, ki bo najbolje napisal nalogo o tem, kaj je lenoba. Nagrado je dobil Bergmann za sestavek, v katerem je na prvi strani zapisal: »To«, na drugi: »je« in na tretji strani: »lenoba.« «• Ginekolog Bumm je imel tudi strupen jezik in so se ga na izpitih vsi bali. Študentu, ki je na vprašanja o pomoči pri porodu odgovoril čisto napačno, je dejal: »Izvrstno! Če vzamete zdaj porodniške klešče in treščite z njimi očeta po glavi, ste iztrebili vso družino!« 12 INFORMATIVNI FUŽINAH Potrebna bo resna in trezna presoja Sekretariat osnovne organizacije ZK je skupaj s sindikalno organizacijo v naši železarni organiziral v sredo, dne 16. aprila, posvet o splošni gospodarski situaciji, o sanaciji našega kolektiva in o integraciji slovenskih železarn. Posveta so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ter nekateri člani kolegija iz našega kolektiva, predstavniki bližnjih koroških podjetij, predstavniki občinske skupščine Ravne na Koroškem, iz Ljubljane pa smo imeli v gosteh člana izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije inž. Ivana Zupana. Seznanjeni smo bili s širšimi gledanji na slovensko gospodarstvo v celoti, s težnjo za njegovo uspešno vključitev v jugoslovanski in tudi mednarodni prostor, govor je bil tudi o sanaciji naše železarne, ki na srečo uspešno napreduje, in o tem, da se moramo navezati predvsem na kovinsko predelovalno industrijo. Osrednja tema razprave pa je bila integracija slovenskih železarn. Pri tem gre omeniti, da je bila ta razprava res zelo sproščena, da so vsi, ki so v razpravi sodelovali, odkrito in pošteno povedali svoje mnenje, in zato lahko rečemo, da je bil ta posvet poučen in koristen za vse prisotne. Integracija zahteva (tu niti ni več mišljena tista dosledna in celovita fizična združitev v eno podjetje) predvsem enake startne osnove za vse železarne. Kolektivi morajo torej s svojimi sanacijskimi programi ustvariti vse pogoje za uspešno poslovanje in sprejeti ukrepe, da v letu 1969 ne bodo poslovali z izgubo. Pri tem morajo precizirati kratkoročne in dolgoročne naloge. V okviru dolgoročnih nalog bo potrebno razčistiti položaj slovenskih železarn v mednarodnem merilu, ugotoviti, katere investicije bo potrebno čimprej dokončati in katera proizvodnja nima per- spektive. Pri teh ugotovitvah naj bi pomagali tudi mednarodni strokovnjaki poleg naših institutov in republiških organov. Dolgoročni problemi in reševanje teh mora biti usklajeno s perspektivnim planom Socialistične republike Slovenije. Omeniti še gre, da mora o teh sanacijskih načrtih biti med drugim izveden tudi sklep o integraciji. Postavlja se seveda vprašanje, kako kriti izgubo za lansko leto. Če to ni tako veliko vprašanje za železarno Štore in za nas, pa predstavlja na vsak način resen problem za železarno Jesenice, kateremu sama ne bo kos. To pomeni, da bo republiška intervencija na Jesenicah nujna že pred integracijo. Integrirani v slovenske železarne bi potem lahko računali na pomoč od občine, x'epublike, zveze in bank, kar bi nam seveda prišlo zelo prav predvsem v »suhih letih«, ki so pred nami zaradi odplačil anuitet, ki znašajo za našo železarno po letih: 1970 18,451.000 N din, 1971 28,939.000 N din, 1972 29,682.000 N din, 1973 27,729.000 N din. (Leta 1974 in 1975 bo potrebno plačati isti znesek kot leta 1973, medtem ko bodo leta 1976 anuitete nižje, in sicer 15,069.000 N din.) Te številke seveda niso niti najmanj razveseljive in hočeš nočeš vsiljujejo mnenje o trezni in zelo odgovorni presoji položaja. In kakšne pomoči bi bili deležni, če bi bili združeni? Največ bi si morali seveda pomagati sami. Poslovne banke bi morale skupaj s podjetji razčistiti možnost odložitve pričetka odplačevanja investicijskih kreditov in proučiti možnost podaljšanja plačilnih ro- kov kreditov itd. Pristojne občinske skupščine naj bi omejile občinski prispevek iz osebnega dohodka v letu 1969 in ukinile ali vsaj znižale prispevek za uporabo mestnega zemljišča, medtem ko bi izvršni svet skupščine SRS podprl pri zveznih organih predloge železarn za oprostitev plačevanja v poslovni sklad, za uskladitev cen v črni metalurgiji na višjem nivoju, za ureditev cen surovin, ki jih uporabljajo slovenske železarne, za povečanje izvozne premije in retencijske kvote za izvoz na konvertibilno področje. Poleg tega bi izvršni svet podprl pri vodnem skladu SRS vlogo za odložitev ali znižanje plačila prispevka za vodni sklad, uredil regresiranje in-terkalarnih obresti, skratka pomagal pri ustvarjanju pogojev, ki bi slovenskim železarnam zagotovile boljši jutrišnji dan. V diskusiji predstavnikov železarne Ravne o integraciji pa so prišla do izraza predvsem mnenja, kot je bojazen, da ne bomo v integriranem podjetju enakovredni partnerji, da bomo morali pomagati pri sanaciji veliko večjega kolektiva, kljub temu da se še sami saniramo, da bomo dobili neko veliko upravo, pa naj bo ta v Ljubljani ali celo na Jesenicah, da bo zelo težko ustvariti sodobno organizacijo, ker so sedaj te zelo različne itd. Izraženo je bilo tudi mnenje, da se pogoji za integracijo iz dneva v dan spreminjajo in da je potrebno tudi to upoštevati (odhodi strokovnjakov iz Štor), in ali ni mogoče skupno poslovno tehnično poslovanje slovenskih železarn urediti s pogodbo o medsebojnem poslovanju in skupnem nastopu brez fizične združitve. Predvsem pa je bila izražena misel, da sodelavci v posameznih kolektivih še niso točno seznanjeni s pogoji integracije in da se bodo prav zaradi tega izredno težko odločili, dokler stvari ne bodo popolnoma jasne in razumljive. Referendum lahko uspe le tedaj (vsaj pri nas, kakor so se izrazili naši prestavni-ki), če bo vsak sodelavec prepričan, da mu bo v združenem podjetju bolje, in če bo videl oziroma dobil zagotovilo, da bo v domačem kraju dela in kruha tudi za njegove otroke. Če bi torej strnili to misel, moramo povedati, da bo potrebno vreči vse karte na mizo in jih popolnoma odkriti, kar pomeni, da bo potrebno pred vse sodelavce stopiti šele takrat, ko bodo razčiščena vsa vprašanja, ker bo samo takrat možna jasna in nedvoumna usmeritev za združeno podjetje ali proti njemu. Na vsak način pa bo v vsem potrebno res resno in trezno razmisliti. -ate- IIUMOR O cesarju Wilhelmu II. je nekdo preveč glasno pomislil: »Cesar je norec!« Pred policijskim komisarjem se je nepre-vidnež zagovarjal, da je govoril o kitajskem cesarju. »Kitajska gor, Kitajska dol!« je menil funkcionar. »Vi nas ne boste prevarali. Ves svet ve, da je samo en cesar norec, in ta je naš. Obsojam vas na plačilo denarne kazni!« Na soncu Z zasedanja delavskega sveta Na zasedanju meseca aprila so člani delavskega sveta razpravljali o predlogu pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah ter koristnih predlogih in predlogu za dopolnitev tekstualnega dela pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Seznanili pa so se tudi z delom posameznih komisij v dosedanji mandatni dobi. Končno so poslušali še poročilo o izvršitvi sklepa, sprejetega lani meseca marca, in razpravljali o predlogu za odobritev bonifikacije. Za predlog pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih je bilo povedano, da je bil ta dosedaj sestavni del našega pravilnika o delitvi OD, sedaj pa naj bi zaradi svoje pomembnosti postal samostojni normativni akt. Namen pravilnika, ki poleg organov, ki naj obravnavajo izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ureja še postopek za njihovo uveljavljanje, pristnost in uporabljivost ter predvideva postopek za določanje odškodnine in priznanj, je, da spodbuja vse člane delovne skupnosti k izumljanju, odkrivanju in uvajanju novih rešitev določenih tehničnih problemov. Novost novega pravilnika, ki jo velja podčrtati, je v tem, da je dopuščena možnost, da se poleg izumov in tehničnih izboljšav priznajo nagrade in priznanja tudi za koristne predloge na vseh področjih delovanja železarne od izboljšanja organizacije delovnega procesa do vodenja in upravljanja podjetja. Poleg višine nagrade, do katere so v konkretnih primerih upravičeni predlagatelji, ki je v poprečju precej višja od sedaj določenih zneskov, so predlagatelji v izjemnih primerih upravičeni še do nekaterih dodatnih ugodnosti v obliki dodelitve štipendije, odobritve službenega potovanja, premestitve na zahtevnejše delovno mesto in prednosti pri dodelitvi stanovanja. V razpravi je bilo poudarjeno, da smo v naši železarni na področju izumov in tehničnih izboljšav precej zaostali, da pa je vzroke za to poleg neurejenosti na tem področju često iskati tudi v nepotrebni zavisti drugih članov delovne skupnosti. Nekateri so v novem predlogu pogrešali povezavo med raziskavami, ki so vnaprej planirane, in izboljšavami ter izumi, ki jih bodo avtorji predložili na podlagi lastne iniciative. Predlogom raznih tehničnih izboljšav in izumov pa bi poleg splošnega opisa moral biti priložen tudi nov tehnološki postopek, ki naj bi se v proizvodnji uvedel in predpisani na podlagi tega novi normativi. To je moment, ki je bil doslej pogosto sporen. Tudi doslej smo že imeli v naši železarni primere tehničnih izboljšav in izpopolnitev, vendar njihove nakazane rešitve in uspešnosti kasneje nismo dovolj zasledovali, včasih pa niti uresničili. Zato bi z določbami novega pravilnika morali določiti in zagotoviti kontrolo uvedbe racionalizacij in uvedbe vključitve novega tehnološkega postopka v redni proizvodni proces.' V utemeljitvi predloga za dopolnitev tekstualnega dela pravilnika o delitvi OD je bilo rečeno, da je delavski svet na zasedanju meseca marca letos sprejel pravilnik o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo. S pravilnikom je določena tudi višina OD za pripravnike, ki pa se razliku- je od višine, določene v 32. členu pravilnika o delitvi OD. Ker -je sedanje določbe pravilnika o delitvi OD v višini OD pripravnikov uskladiti z veljavnim pravilnikom o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo, je bilo predlagano, da naj se črta sedanje besedilo 32. člena pravilnika o delitvi OD in nadomesti z novim. O delu komisij v dosedanji mandatni dobi so člane DSP seznanili predsedniki posameznih komisij. Za komisijo za kadre in delovna razmerja je bilo povedano, da je imela v obdobju enega leta 34 rednih sej. Na sejah je obravnavala zadeve, ki po statutu naše železarne spadajo v njeno pristojnost. Komisija je v tem času evidentirala 830 kandidatov za zaposlitev v naši železarni, od katerih jih je na delo bilo sprejetih 481. V 298 primerih je odločala o razrešitvi delovnega razmerja in razpisala oziroma razglasila 94 prostih delovnih mest. Razen tega je komisija opravila še razpis štipendij in zbirala prijave kandidatov za dodelitev štipendij. Obravnavala je prošnje posameznih prosilcev za ugodnosti pri izrednem študiju in izoblikovala kriterije za vpis učencev v poklicno šolo in 2-letno šolo za poučevanje. Komisija si je za eno izmed osnovnih nalog zastavila nalogo izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Ves čas je zato težila za tem, da naj bi se vsaj na prosta delovna mesta razporejali delavci, ki so izpolnjevali predpisane pogoje. V precejšnjem številu primerov je komisija pri tem uspela, čeprav tudi ni manjkalo težav na žalost tudi od posameznih odgovornih delavcev, ki so često želeli reševati zaposlene iz neposredne okolice svojega delovnega mesta, pa čeprav niso izpolnjevali z razpisom ali razglasom postavljenih zahtev. Med vzroki, da komisija ni v celoti uspela izvršiti zastavljene naloge, je tudi dejstvo, da predvsem delavci z visoko strokovno izobrazbo, često pa tudi s srednjo strokovno izobrazbo predvsem na področju tehnične stroke niso kazali posebnega interesa, da se zaposlijo v naši železarni. Komisija je v takih primerih, ker je razpisana razglašena delovna mesta bilo treba zasesti, bila prisiljena, da je delovna mesta zasedla s kandidati, ki niso izpolnjevali vseh zahtev, predvsem pa ne zahteve strokovne izobrazbe. Kar precej težav je komisiji povzročil dokaj močen odhod pri nas zaposlenih na delo v inozemstvo. Odhajali so največ kvalificirani delavci z večletno delovno prakso. Novih delavcev z večletno prakso in delovnimi izkušnjami v največ primerih ni bilo mogoče dobiti. Vrzel, ki je v obratih nastala, se je delno poskušalo nadoknaditi z novo sprejetimi delavci, pristopilo pa se je tudi k priučevanju novih delavcev predvsem za posamezna dela v mehanski obdelovalnici. Komisija tudi meni, da je vsota finančnih sredstev, ki jih v železarni vlagamo v nadaljnji strokovni razvoj zaposlenih, premajhna. Sodobna proizvodna sredstva in nenehen razvoj tehnologije zahtevata stalen porast strokovnosti zaposlenih, zato so investicije v kadre neizbežne, so pa rentabilne, če so vložene pravočasno. Komisija za OD je v svoji mandatni dobi obravnavala in iskala najustreznejše rešitve z zelo širokega, pa zato občutljivega področja delitve OD. Čeprav si je komisija precej prizadevala, da bi svoje delo opravila kar najbolj pravilno in uspešno, pa vedno pri tem zastavljenih nalog ni uspela uspešno rešiti. Vzrokov za to je več. Eden izmed osnovnih vzrokov je v tem, da je vrsta predlogov na področju delitve OD bila odklonjena, še preden je o njih razpravljal delavski svet, precej pa je bilo tudi takih, ki na zasedanju niso bili sprejeti. Razumljivo je, da je morala komisija pri izoblikovanju predlogov iskati medsebojne uskladitve in biti čimbolj objektivna, zato vedno raznih osebnih želja in interesov ni mogla upoštevati. Pa vendar so bili primeri, da je delavski svet prav zaradi takih interesov potrditev predloga v celoti odklonil. Po mnenju komisije bi bilo prav, če bi delavski svet v takem primeru izdvojil predloge, ki po njegovem mnenju niso bili sprejemljivi, ostale pa sprejel. Ker to ni bil pri- Razgled mer, so se posamezni predlogi obravnavali po več mesecev, kar je pri predlagateljih delalo vročo kri. Posebno močen pritisk na povišanje ocene je bil na komisijo prav lansko leto. Vzrok je sicer razumljiv, saj so OD zaradi težav, ki smo jih imeli v poslovanju, pričeli zaostajati, kar je povzročilo odhod določenega števila za našo železarno sicer potrebnega strokovnega kadra. Komisija se je v taki situaciji odločila za odpravo delnih neskladnosti ocen med posameznimi delovnimi mesti. Namesto da bi se rešili res kritični primeri, pa je nastala zahteva za splošno povečanje ocen. Zaradi zelo močnega pritiska je komisija nekaterim zahtevam dodatno ugodila. Namesto uskladitve, ki naj bi se dosegla, je prišlo do ponovnih neskladij, zaradi česar razumljivo delavski svet predloga ni osvojil. O problemu delitve OD je delavski svet večkrat razpravljal. Izrečenih je bilo na ta račun tudi nekaj kritičnih pripomb. Z namenom, da bi se problemi, ki so bili načeti, le uredili, in da bi se kljub zastaranosti našega pravilnika o delitvi OD dosegla ponovno določena medsebojna uskladitev, je delavski svet zadolžil upravni odbor in upravo podjetja, da se k rešitvi problema pristopi. Na predlog uprave podjetja je bila že imenovana posebna delovna grupa, ki pripravlja predlog, o katerem naj bi delavski svet razpravljal na naslednjem zasedanju. Poleg predloga za uskladitev delovnih mest s stalno oceno dela grupa tudi na področju uskladitve kodeksa del. Vse to pa zahteva precej dela in časa, zato tudi predlog do časa, ki ga je odredil delavski svet podjetja, ni mogel biti posredovan v razpravo in morebitno odobritev. Komisija za varstvo pri delu je na svojih sejah proučevala predvsem problematiko s področja varstva pri delu v železarni, posebej pa analizirala vsako težko delovno nezgodo, njene vzroke in posledice. Zavzemala se je zlasti za to, da bi vsi zaposleni skrbeli in sodelovali pri pospeševanju varstva pri delu v naši železarni. Analiza delovnih nezgod za lansko leto kaže, da je bil najpogostnejši vzrok nezgod še vedno nesmotrn in nezanesljiv način dela pri posameznem poškodovancu. Iz tega vzroka je bilo lani od skupno 167 delovnih nezgod kar 46 ali 27,75 %> takih primerov. Vzroki za delovne nezgode pa so bili tudi zaradi motenj v tehnološkem procesu, neprimernih in nekvalitetnih osebnih zaščitnih sredstev in pomanjkljive ali premajhne delovne izkušnje zaposlenih na posameznih delovnih mestih. Komisija je razpravljala tudi o številu delovnih invalidov, ki se nam kar precej povečuje. Vzroki invalidnosti nastajajo zaradi poškodb na delovnem mestu, poklicnih bolezni, največ pa zaradi drugih bolezni in poškodb izven železarne. Komisija je bila seznanjena tudi z delovnimi mesti in številom zaposlenih na teh delovnih mestih, na katerih se jim zavarovalna doba šteje s povečanjem. Komisija meni, da obstajajo v naši železarni še nekatera delovna mesta, na katerih zaposlenim zakonski predpis še ni priznal zavarovalne dobe s povečanjem, zato bo za njih predlagati ustrezno dopolnitev predpisov. Razprave na njihovih sejah pa so načele tudi vprašanje higienskih prostorov, posebno jedilnic, garderob, kopalnic in umivalnic. Komisija ugotavlja, da je to področje pri nas še zelo neurejeno in zahteva čimprejšnjo rešitev. V poročilu stanovanjske komisije je bilo povedano, da je bilo lansko leto na novo pridobljenih in dodeljenih 74 družinskih stanovanj, da je bilo poleg tega rešenih 38 primerov dodelitve samskih stanovanj in ugodeno 27 prošnjam za zamenjavo stanovanj. Še vedno pa je ostalo nerešnih 252 prošenj za dodelitev družinskih stanovanj, 43 za samska stanovanja in 114 za zamenjavo stanovanj. Komisija tudi meni, da bi morali dosledneje upoštevati določila 7. člena pravilnika o delitvi stanovanj in izdajati zagotovila za dodelitev stanovanj res v samo za podjetje nujnih primerih, ne pa pri tem zagotavljati stanovanja že zaposlenim v železarni. Ne da v takih primerih do stanovanja prihajajo samo najbolj »iz- najdljivi«, nasprotno povzroča to težave sami komisiji. Tudi za rok, ki je določen za razpis izpraznjenih stanovanj, komisija ugotavlja, da je predolg. Največkrat se zgodi, da za to pristojni zvedo, da bo posameznik izpraznil stanovanje, samo nekaj dni pred izselitvijo, zato pogosto ni mogoče upoštevati roka razpisa, ker v nasprotnem primeru na račun nezasedenega stanovanja za čas, ko stanovanje ni zasedeno, stanarino plača železarna. Zato predlagajo, da bi se rok za razpis izpraznjenih stanovanj skrajšal oziroma da bi ga po lastni presoji glede na okoliščine določala sama komisija. V poročilu komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov je bilo povedano, da je komisija lani sprejela 54 primerov prijav kršitve delovnih dolžnosti. V 45 primerih je komisija izrekla stopnji kršitve delovne dolžnosti ustrezen vzgojni ukrep, v enem primeru je posredovala delavskemu svetu predlog za odpust iz železarne, v drugih primerih pa zaradi pomanjkanja dokazov ni izrekla vzgojnega ukrepa. Največ primerov zaradi kršitve delovnih dolžnosti je bilo predvsem zaradi pijančevanja, pretepov in medsebojnih obračunavanj ter protipravnega prilaščanja raznega materiala. Ni pa bilo nobene prijave zaradi malomarnega odnosa do dela ali premajhne odgovornosti do dela, čeprav je prav s tega področja iz obratov slišati večkrat pripombe. Komisija za osnovna sredstva je v svoji mandatni dobi obravnavala in pripravila predlog plana za investicijsko vzdrževanje in plan uporabe amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev, pri čemer je vedno upoštevala in poskušala uskladiti predloge posameznih obratov z možnostmi in za te namene razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Komisija ugotavlja, da višina sredstev za amortizacijo ne zadošča. Po vseh obratih, posebno pa v mehanski ob-delovalnici in remontih, je precej zastarelih strojev. Generalni remonti, ker so pogosto dražji od vrednosti stroja, se ne splačajo, zato bi tako iztrošene stroje morali nadomestiti z novimi. Problem, ki se pojavlja, bo v naslednjih letih s sredstvi, ki bodo na razpolago za amortizacijo, vsekakor treba pričeti reševati. Z njihovo zamenjavo ne samo, da bi se zmanjšali stroški vzdrževanja, nasprotno bi se izločili zastareli in sodobni tehnologiji neustrezni stroji, s čimer bi bila dana možnost povečanja produktivnosti prizadetih obratov. Predstavnik komisije pa je v nadaljevanju seznanil delavski svet s predlogom elaborata za izgradnjo hale težke mehanske obdelovalnice. Elaborat predvideva postavitev treh polj hale težke mehanske obdelovalnice, v kateri naj bi se montirale in preizkušale vse vrste stiskalnic, globinske vrtalne naprave, pnevmatsko orodje, razna dvigala in sidra. V planu amortizacije, ki pa ga je delavski svet za letos že potrdil, je za te namene predviden tudi del sredstev, ki pa za celotno investicijo ne zadoščajo. Komisija meni, da je predlog za izgradnjo hale težke mehanske obdelovalnice utemeljen, zato predlaga, da se iz sredstev amortizacije za 1. 1970 izdvoji znesek 392,000.00 din in nameni za končno izgradnjo objekta. V razpravi o poročilih komisij je bilo rečeno, da je bilo v poročilu komisije za ka- Drevored dre in delovna razmerja povedano, da nekatera prosta delovna mesta ni bilo mogoče zasesti z ustreznimi delavci. Po mnenju diskutanta je vzrok za to iskati tudi v dejstvu, da smo svoječasno opustili izučitev nekaterih poklicev v naši MIŠ. Sočasno pa je bila poudarjena važnost načrtne vzgoje kadra za potrebe naše železarne, predvsem pa potreba, da se omogoči mlajšim, ki nimajo možnosti, da bi se po končani šoli takoj zaposlili, priučitev raznih poklicev. Za število delovnih nezgod, ki je v topilnici II precej visoko, pa je bilo poudarjeno, da bi morale strokovne službe ugotoviti dejanske vzroke nezgod in temu primerno tudi ukrepati. V podkrepitev predloga za dodatno izgradnjo hale mehanske obdelovalnice je bilo poudarjeno, da je gradnja hale dejansko ozko vezana na nadaljnjo vzgojo že obstoječega kadra in da smo prišli še bolj do spoznanja, da se mora naša železarna v smeri predelave in finalizacije izdelkov še nadalje razvijati. Delavski svet pa je bil seznanjen tudi s predlogom, da bi bilo že letos na naši metalurški industrijski šoli poleg moških pristopiti k izučitvi za določene poklice in dela tudi z ženskami. V nadaljevanju razprave je bil delavski svet nato seznanjen z načinom izvršitve sklepa, sprejetega na zasedanju lani meseca marca. Razprava se je nato nadaljevala s predlogom komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov, da naj bi se zaradi kršitve delovnih dolžnosti izključilo iz železarne v čistilnici jeklolitine zaposlenega Mirka Založnika. Končno je direktor Gregor Klančnik seznanil delavski svet s predlogom za razpis notranjega posojila. Povedal je vzroke, ki tak predlog narekujejo, pri čemer je poudaril, da bi z notranjim posojilom zbrana finančna sredstva porabili za gradnjo in odkup stanovanj. Zato je predlagal, da naj bi delavski svet o predlogu razpravljal in o njem odločil. Potem ko je bil delavski svet seznanjen s posameznimi predlogi in v razpravi izraženimi mnenji in stališči, je sklenil: — sprejme se pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih z dopolnitvijo: — za sedanjim besedilom 3. odstavka 15. člena se doda dodatno besedilo, ki se glasi: »Komisija predlog prizna, če je dokumentacija tako popolna, da se lahko predlog po njej izvede.« — Črta se besedilo 2. odstavka 18. člena in nadomesti z novim, ki se glasi: »Uprava podjetja je dolžna, da zagotovi izvajanje sprejetih sklepov. Osvojeni predlogi, ki so izvedeni, postanejo normativ za delo v bodoče.« — Za dosedanjim besedilom 20. člena se doda dodatno besedilo, ki se glasi: »Zapisnike dobi raziskovalni oddelek, ki po potrebi in možnosti vključuje nerešene probleme v svoj redni raziskovalni program. Osvojene rešitve pa upošteva kot normativ pri kontrolnih predpisih.« — Za sedanjim besedilom 29. člena se doda novi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na izkazani prihranek se izplača nagrada avtorju, če doseže izboljšanje delovnih pogojev in varnosti dela. Višina nagrade se določi glede na pomembnost izboljšave.« — Odobri se predlagana dopolnitev tekstualnega dela pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Črta se dosedanje besedilo 32. člena in nadomesti z novim, ki se glasi: »1. OD pripravnikov, ki se izplačujejo iz skupnega sklada OD pred delitvijo na obrate, znašajo za pripravnike za čas pripravniške dobe: — visokih šol 100 °/o od poprečnih OD železarne, doseženih v preteklem letu; — višjih šol 85 % od poprečnih OD železarne, doseženih v preteklem letu; — srednjih strokovnih šol 70 °/o od poprečnih OD železarne, doseženih v preteklem letu. Upravni odbor se pooblašča, da za vsako leto določi, kaj vse se upošteva pri izračunu poprečnih OD zaposlenih kot osnova za višino OD pripravnikov. 2. Če so delavci železarne premeščeni na odgovornejše delovno mesto, se za njih lahko uvede uvajalna doba, ki traja največ dve leti, odvisna pa je od njihove usposobljenosti prevzema nove delovne dolžnosti. Za čas uvajalne dobe se jim lahko zniža OD delovnega mesta največ do 20 °/o. Znižanje OD je ocenjeno s pogojem, da delavec ne more sprejemati na novem delovnem mestu manjših OD, kot so ti znašali na starem delovnem mestu v zadnjih treh mesecih pred premestitvijo. Kdaj je delavec uspešno končal uvajalno dobo in se usposobil za samostojno opravljanje dela na novem delovnem mestu, ugotovi vodja sklopa obrata ali sektorja.« — Delavski svet je vzel na znanje poročila njegovih komisij o njihovem delu v dosedanji mandatni dobi. — Odobri se investicijski elaborat za izgradnjo hale težke mehanske obdelovalnice v dolžini 36 metrov. Finančna sredstva za izgradnjo, ki letos v višini 392.000,00 din še niso zagotovljena, se bodo nadomestila iz amortizacije za leto 1970, potem ko bo objekt dokončno zgrajen. — Delavski svet je vzel na znanje poročilo o načinu rešitve sklepa, ki je bil sprejet na zasedanju meseca marca lani. — V smislu predpisov o deviznem poslovanju se odobri bonifikacija v višni 141,48 dolarjev na račun zamudnih obresti za nepravočasno izvršeno dobavo industrijskih nožev. — S tajnim glasovanjem je delavski svet odklonil predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in za izrekanje ukrepov, da bi se v čistilnici jeklolitine zaposlenega Mirka Založnika izključilo iz naše železarne. •—■ Odobri se, da se v železarni opravi razpis notranjega posojila in sredstva, ki bodo zbrana, porabi za gradnjo in odkup stanovanj. Predlog za razpis notranjega posojila z vsemi pogoji v sodelovanju z za to potrebnimi strokovnimi delavci opravi upravni odbor. — Za člane delavskega sveta podjetja, ki jim letos poteče mandat, se pod že znanimi kriteriji odobri izvedba strokovne ekskurzije. Kraj in čas strokovne ekskurzije določi upravni odbor v sodelovanju s člani delavskega sveta podjetja, ki so bili v ta namen imenovani. -et ZA DOBRO VOLJO Nemški slikar Moritz von Schwind je bil sicer dobrodušen, a včasih zelo živahen. Iz njegove sobe, v kateri je bilo zbranih več ljudi, so nekoč slišali samo njegov glas. V nenavadno močnem tonu so prihajali iz sobe glasovi: »Osel!.. . Bik! ... Tele! ... Koštrun!« in podobno. Ko so naslednjega dne Schwinda vprašali, ali so se morda pogovarjali o živinoreji, je začudeno dejal: »O živinoreji? Kaj še! Ves čas smo govorili samo o umetnosti!« Prehod 1« INFORMATIVNI FUZlNAR STROKOVNA POSVETOVANJA IN RAZISKAVE STROKOVNO POSVETOVANJE O TEHNOLOGIJI IN KONTROLI V TOPILNICI Iz prejšnjih številk Informativnega fu-žinarja je razvidno, da smo imeli že več strokovnih posvetovanj o problematiki tehnologije in kontrole v topilnici, na katerih smo obravnavali tehnološke in kontrolne predpise in na osnovi zbrane dokumentacije iz tekoče proizvodnje te predpise izpopolnjevali. Že v zadnjem poročilu je bilo najavljeno strokovno posvetovanje, ki je bilo izvedeno dne 31. marca t.l. Na osnovi prejšnjih raziskav, zbranih predlogov in rednih mesečnih poročil o izpolnjevanju tehnoloških in kontrolnih predpisov je bil izdelan predlog nove izdaje kompletnih predpisov tehnologije in kontrole v topilnici. Na omenjenem posvetovanju je skupina strokovnjakov iz topilnice, kontrole in raziskav pripravljeni predlog natančno pregledala in med seboj uskladila ter tako potrdila vsebino nove izdaje tehnoloških in kontrolnih predpisov.’ SIMPOZIJ O RAZISKOVALNI IN RAZVOJNI DEJAVNOSTI V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH V dneh od 8. do 10. aprila 1969 je višja šola za organizacijo dela Kranj skupno z gospodarsko zbornico priredila na Bledu omenjeni simpozij. Na simpoziju je bilo v obliki kratkih povzetkov predstavljenih 31 referatov in več prispevkov v diskusiji. Celotna vsebina referatov je bila zbrana v posebnem zborniku, ki obsega preko 600 strani in je vsem interesentom na razpolago v metalurškem oddelku TKR. Na simpoziju je imel inž. Rodič referat z naslovom »Osnove za učinkovito raziskovalno in razvojno dejavnost v proizvodnji« s kratkim opisom zna- čilnosti in organizacije raziskovalne in razvojne dejavnosti v železarni Ravne. Nekoliko prirejena vsebina tega referata je bila objavljena v Koroškem fužinarju št. 2. Na simpoziju so bili referati razdeljeni v pet tematskih skupin: 1. Mesto, vloga, organizacija in materialna osnova raziskovalne in razvojne dejavnosti v gospodarskih organizacijah (8 referatov) 2. Tehnologija raziskovalne in razvojne dejavnosti (15 referatov) 3. Kadri v raziskovalni in razvojni dejavnosti (3 referati) 4. Motivacija, stimulacija in problematika nagrajevanja kadrov v raziskovalni in razvojni dejavnosti (3 referati) 5. Zaščita industrijske lastnine (2 referata) Večina referatov je dala pomemben prispevek k osvetljevanju problematike obravnavanega področja, saj so jih podali vodilni strokovnjaki te dejavnosti v posameznih podjetjih in inštitutih. S prispevki v referatih in koreferatih so sodelovali: — Zvezni zavod za patente — Beograd 1 referat, — Sklad »Borisa Kidriča« 1 referat, — Zveza raziskovalnih organizacij SRS 1 referat, — Združeno podjetje ISKRA 11 referatov, — Litostroj 3 referati, — »Lek« — Ljubljana 1 referat, — »Tekstilindus« — Kranj 1 referat, — Železarna Ravne 1 referat, — Nuklearni inštitut »Jožef Štefan« 3 referati, — Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko Ljubljana 1 referat, — Inštitut »Tomos« — Koper 1 referat, — LHT Škofja Loka — Zavod za hladilno tehniko 1 referat, — Turboinštitut — Ljubljana 1 referat, — Zavod SR Slovenije za raziskavo materiala 1 referat, — Višja šola za organizacijo dela — Kranj 3 referati, — »Gorenje« — Velenje 1 koreferat, — Tovarna dušika Ruše 1 koreferat, — Nafta Lendava 1 koreferat, — Gradbeni center SRS 1 koreferat. Sodelovanje na simpoziju te vrste je v današnji situaciji precej bolj pomembno, kakor si v posameznih podjetjih mislijo. Številni udeleženci simpozija — na vodilnih pozicijah v podjetjih, ustanovah, gospodarski zbornici ipd. si delno tudi na osnovi sodelovanja, posebno pa na osnovi prispevkov z referati ali v diskusijah nehote ustvarijo nekakšno sliko in mnenje o aktivnosti, organiziranosti, perspektivah in i'azvojni dejavnosti podjetij. Tudi tako udejstvovanje je treba upoštevati kot pomembno propagandno akcijo, ki prispeva k stopnji zaupanja potrošnikov določenim podjetjem. Bilo je izrečenih precej pikrih na račun slovenske bazične industrije, posebno metalurške in kemijske. Podjetja, ki so se znašla v največjih krizah, se niso udeležila tega simpozija in mnogi neposredno povezujejo (upravičeno ali neupravičeno) krize in slabo situiranost podjetij delno tudi z nezanimanjem za organizirano raziskovalno in razvojno dejavnost. Posebno je bila obravnavana problematika iznajditeljstva, racionalizatorstva, prijavljanja patentov itd. Na tem področju je slika v primerjavi z drugimi narodi prav porazna. S tem v zvezi je bilo precej govora o pomanjkljivosti nagrajevanja, stimulacije in vzgoje ter splošnega upoštevanja raziskovalnih in razvojnih kadrov. Tudi na račun strokovnega šolanja je bilo veliko kritike. X. STROKOVNO POSVETOVANJE METALURGOV IN LIVARJEV V dneh 14. in 15. marca 1969 je bilo ob »Skoku čez kožo« na oddelku za montani-stiko FNT v Ljubljani X. strokovno posvetovanje metalurgov in livarjev, ki so ga priredili na Metalurškem inštitutu v Ljubljani: — oddelek za montanistiko FNT v Ljubljani, — Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov SR Slovenije in — društvo livarjev SR Slovenije. Na tem posvetovanju je bilo 13 referatov, od katerih je železarna Ravne prispevala naslednje tri: glavni direktor Gregor Klančnik: »Integracijski proces železarn in razvoj jeklarstva v Sloveniji«, dipl. inž. Franc Uranc: »Razvoj metodike preizkušanja obstojnosti proti obrabi«, dipl. inž. Stane Lenasi: »Perspektive razvoja preciznih ulitkov v programu proizvodnje železarne Ravne«. Vsebina referata direktorja Klančnika je bila v Koroškem kakor tudi v Informativnem fužinarju obravnavana podrobneje z več članki. Inž. Uranc pripravlja zaključni elaborat o preizkušanju obstojnosti proti obrabi, ki bo tudi objavljen, zato na tem mestu ne Križišče bomo te metodike preizkušanja podrobneje obravnavali. Inž. Lenasi je v zadnjih mesecih intenzivno pripravljal predlog programa in razvoja za področje proizvodnje preciznih ulitkov v železarni Ravne. To področje je v Jugoslaviji zaenkrat še novo, pač pa zelo perspektivno. Več podjetij v naši državi razmišlja o uvedbi te proizvodnje in vprašanje je, kdo bo hitrejši, bolje pripravljen in v poizkusni proizvodnji po kvaliteti boljši. »Zmagovalcu« v tej tekmi se obeta zelo interesantno, donosno in precej široko SREČANJE ZABAVNIH ANSAMBLOV Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij je 27. marca letos organizirala srečanje narodno zabavnih ansamblov. Namen srečanja je bil, da se ansambli iz naše občine predstavijo publiki v malo drugačni obliki kot sicer, in da vidimo, kaj kdo dela. Na seznamu smo imeli dvajset ansamblov in jim tudi dvakrat poslali vabila, nastopilo pa jih je samo šest in ti vsekakor zaslužijo priznanje. Ne morem reči, da so po kvaliteti bili enaki — kar precej razlike je bilo med enim in drugim, priznanje pa si zaslužijo zato, ker so se »ojunačili« igrati samo za večerjo. Kvintet Konečnik so sestavljali sami mladi in lahko rečem, da bodo še solidno igrali, če jih ne bo zalezla stara ansambelska bolezen, ki ima za posledico stalno menjavanje izvajalcev. Po svoje je bil zanimiv tudi Slavko Vi-ternik, ki je zbral okoli sebe samo mlade instrumentaliste. Prav resno so fantje vzeli ta nastop, saj so prvič igrali samo za poslušalce. Veseli Prežihovci so že dokaj znan ansambel, vendar šele zadnje mesece igrajo v svoji standardni zasedbi. Kljub temu da so jih spremljale te in one težave, so solidno igrali svoje skladbe in kaže, da bodo še dobra skupina, če bodo redno in vestno vadili. Veseli Korošci pa so na Ravnah sploh znan ansambel, saj ob vseh praznikih igrajo v restavraciji Doma železarjev. Med prvimi so se prijavili in igrali tako, kot smo jih že navajeni slišati. Posebno zvrst glasbe gojijo fantje iz ansambla Marjana Brankoviča. Imajo moderen in zelo hvaležen sestav, ki »vžge« posebno pri mladih. Ne mislim se spuščati v njihovo izvajanje, z gotovostjo pa lahko trdim, da bi si ta skupina krepko zaslužila stalni angažma v kakšnem večjem lokalu. Fantje mnogo vadijo, trudijo se, a žal ne morejo prodreti, ker tak sestav le ne sodi na narodne veselice. Prijeten večer so učinkovito zaključili Fantje treh dolin. Moramo priznati, da je to najboljši ansambel daleč naokoli, saj so celi prireditvi dali svojevrsten pečat. Ti ansambli so se torej oni večer zvrstili na odru našega Titovega doma, za njimi pa tudi naša folklorna skupina, ki nam je pokazala dva zanimiva plesa. Vsiljuje se mi vprašanje, kje so bili še drugi ansambli. Za dvajset jih vemo, goto- tržišče. Ob študijskem obisku v ČSSR je inž. Lenasi navezal zelo koristne stike s češkimi strokovnjaki, ki so prav na tem področju gotovo vodilni v Evropi, če ne v svetu. Tem prvim stikom so že sledili dogovori o tehničnem sodelovanju. Elaborat o perspektivnem razvoju tega področja bomo obravnavali na posebnem strokovnem posvetovanju v prihodnjem mesecu, nato pa bo inž. Lenasi pripravil primerne informacije tudi za Železarski zbornik in za Koroški fužinar. Jože Rodič, dipl. inž. vo pa jih je še več. Ali se jim je za malo zdelo nastopiti ali pa se niso upali. Malo manj podcenjevanja takih srečanj ali pa malo več korajže želim v bodoče onim, ki niso nastopili. Res je, da je na odru čuti marsikatero hibo, ki je na plesišču nihče ne opazi. Torej je bilo tudi precej bojazni vmes. No, tisti, ki so sodelovali, so nam pripravili lep večer ob svojih vižah. Želimo si torej, da bi taka oblika srečanj ne zamrla in da bi se ponavljala iz leta v leto, seveda ob večjem številu nastopajočih. Ivan Gradišek UMRL? KJE? Ob 50-letnici KPJ sta Delavski muzej in Študijska knjižnica na Ravnah priredila skromno razstavo v spomin prvim ravenskim komunistom, ki je bila odprta od 26. aprila do 9. maja t. 1. Čeprav človek ob takih priložnostih pričakuje kupe letakov, brošur in fotografij, je učinkovala ravenska razstava pretresljivo prav s svojo skromnostjo. Na dolgi konferenčni mizi so druga ob drugi stale slike takratnih revolucionarjev z osnovnimi življenjskimi podatki in na koncu skoraj pri večini dve vprašanji: — Umrl? Kje? — Kajti v Rusijo so večinoma pobegnili pred policijo, tam se je zabrisala sled za njimi. Okrog slik so ležale odprte revije s članki o takratnem gibanju, nekje na belem kartonu kak stavek v priznanje. Taka je bila ta razstava in taka je silila k razmišljanju. Presenetljivo malo je uradnih priznanj tem prvim koroškim komunardom. Kakor da je samoraslost zmeraj le literarno hvaležna tema in delovni naslov za njeno obdelavo ta, pod katerim pišemo. Iskra revolucije jih je razžarila, neuke, a zavedne proletarce. Delali so brez direktiv, se razbežali pred reakcijo, pustili domove in družine ter izginili brezimno v deželi, kjer je posameznik zrnce peska. Zrahljali pa so domača tla toliko, da je misel na upor ostala, zrasla in zmagala. Prirediteljem hvala za doživetje. n. r. SREČANJA GLEDALIŠKIH SKUPIN Občinska zveza kulturno-prosvetnih organizacij v občini Ravne na Koroškem je bila ustanovljena 21. novembra 1968. S praktičnim delom je pričela šele v januarju 1969. Zadala si je precej obširen program, ki naj bi ob splošnem družbenem V naši strokovni knjižnici razvoju občine pomagal tudi k dviganju kulturne ravni prebivalstva. Poleg gostovanj poklicnih gledališč in drugih skupin, katerim se vsaj v centrih ne moremo več odreči, naj bi se poživilo tudi amatersko kulturno delo pri posameznih društvih. Amatersko kulturno delo je še vedno živa potreba, ker razvija poleg kulture tudi družabno življenje. Zato bi morala občinska zveza s svojimi odbori posvetiti posebno skrb mladinskim skupinam ter čimveč mladine pritegniti na vsa področja kulturnega udejstvovanja. Program OZKPO predvideva za prvo polovico tekočega leta razen srečanj instrumentalnih, pevskih in folklornih skupin tudi srečanje gledaliških skupin. Takih gledaliških skupin deluje v naši občini kar 8. Čeprav je bilo ob razpisu za pripravo še malo časa, so se prijavile štiri dramske skupine. S srečanji dramskih skupin bi želeli doseči večje sodelovanje med posameznimi družinami oziroma društvi, izmenjavanje izkušenj med sodelavci amaterji in gledališkimi strokovnjaki ter zboljševanje programske in repertoarne politike, predvsem pa dvigati umetniško raven amaterskih gledaliških uprizoritev. Dejstvo je, da je vsaka od gledaliških skupin v centrih naše občine že dosegala lepe uspehe izven meja občine, saj so uspešno sodelovale na okrajnih, republiških in celo medrepubliških srečanjih. To delo moramo nadaljevati in stremeti za tem, da ga bomo ob medsebojnem sodelovanju in pomoči iz leta v leto zboljševali. Občinsko srečanje amaterskih gledaliških skupin je bilo v tem letu prvič organizirano v naši občini. Organizacijsko bi morebiti bolje potekalo, če bi bilo v enem izmed centrov občine. Za tako organizirano srečanje pa je potrebno več časa in tudi sredstev, zato se je OZKPO s predstavniki gledaliških skupin dogovorila, da bodo prijavljene skupine nastopale v različnih krajih v občini. To ima pa tudi dobro stran, ker bodo tako lahko te predstave gledali v raznih krajih naše občine. Srečanje dramskih skupin je dne 12. aprila 1969 otvorila gledališka skupina KULTURNA KRONIKA Iz starih Raven DPD Svoboda Prevalje. V režiji Vilija Strela in ob strokovni pomoči Marjana Beline se nam je predstavila s komedijo J. B. Moliera »Scapinove zvijače«. Predstava je v celoti uspela in obiskovalce prijetno zabavala. Skupina je pritegnila k sodelovanju igralce in gledališke delavce iz vseh centrov občine. V nedeljo, dne 20. aprila 1969, je gledališka skupina iz Kotelj nastopila v Žerjavu z domačim delom M. Bora »Raztrganci« v režiji Jožice Jamarjeve. To je gledališka družina, ki bi za svoje kulturno poslanstvo med svojim kmečkim prebivalstvom, katerega kaj radi pozabljamo, zaslužila gotovo več pozornosti in priznanja. Razveseljivo je še dejstvo, da je družina sprejela medse veliko število mladih ljudi — nekateri so celo prvič nastopali. Kljub temu pa so se ti mladi kar dobro vključili v skupino in pomagali, da je predstava lepo uspela. V Kotljah pa se nam je dne 27. aprila 1969 predstavila gledališka skupina mladinskega aktiva Reka. V režiji Romane Breznikove so zaigrali F. Detele »Begunko«. Skupina dela pod izredno težkimi pogoji, saj nima ne odra in ne dvorane. Vendar jim to ne jemlje volje in poguma. Predstava je bila prijetna in želeti je, da bi mlade iz Reke še večkrat srečali na naših odrih. Srečanje dramskih skupin bo zaključila v soboto 10. maja 1969 gledališka skupina KPD »Prežihov Voranc« z Raven s komedijo J. Devala »Ljubezen na razhodu« (Etiene) v režiji Zofke Volčanškove. Tudi ta skupina je potegnila v svoj krog več novih mladih igralcev. Vseh predstav in razgovorov po predstavah se je udeležilo večje število režiserjev amaterjev in igralcev posameznih skupin. Z izmenjavanjem mnenj o predstavah in drugih problemih pri amaterskem gledališkem delu ter iskanju možnosti reševanja teh problemov je bil v celoti dosežen glavni namen srečanj gledaliških skupin v naši občini. 2 y USPEL FOLKLORNI NASTOP V soboto, 26. aprila, je domača folklorna skupina priredila samostojen »Večer domačih in tujih plesov«. Ob glasbeni sprem- ljavi ansambla Marjana Brankoviča so mladi zaplesali po vrsti »Kmečko ovset«, »Belokranjsko kolo«, »Lepo Anko«, odlomek iz »Era z onega sveta«, češke in slovaške narodne plese in čardaš. Po mnenju gledalcev in strogi strokovni oceni vodje skupine Hedvike Jamškove je bil nastop imeniten, posebno še, ker se je skupina precej pomladila, novi člani pa še nimajo potrebnih izkušenj. Vsem torej čestitka in lepe želje za naprej, le Ravenčane je treba spet okregati — komaj 90 jih je obiskalo prijetni večer. NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 4609 Control data Corporation (ISKRA) MSOS COBOL za CDC 3100-3200-3300 1968. 4610 Trutnovsky K., Beriihrungsfreie Di-chtungen 1964. 4611 Elektrotechnik fiir Heizungs und Klima Ingenieure 1965. 4612 Miirmann H., Lufttechnische Anla-gen fiir gewerbliche Betriebe 1966. 4613 Geisler K. W., Regelung von Heiz-und Klimaanlagen 1969. 4614 Heftmann E., Chromatography 1967. 4615 Burns R. M., W. W. Bradley, Protec-tive Coatings for Metals 1967. 4616 Sidney Siggia, Survey of Analytical Chemistry 1968. 4617 Gibalo I. M., Analitičeskaja himija niobija i tantala 1967. 4618 Harris V., G. Hebgyd, Gazo vaj a hro-matografija s programmirovaniem temperaturi 1968. 4619 Myer Kutz, Temperature Control 1968. 4620 Rose A., H. P. Hongardy, Umwan-dlungsverhalten, Harte und Hart-barkeit der Einsatzstahle 1968. 4621 Opitz H., W. Schilling, Untersuchung der Verschleissreaktionen bei der Bearbeitung von Stahl mit Schnell-arbeitsstahlwerkzeugen 1967. 3859/2 Werher Taeger, Steuerungs- und Re-gelungstechnik Band 2. 1964. 4622 Reheating for hot Working 1968. 4623 Milan Kac, Fortran IV in monitorski sistem za elektronski računalnik IBM 1130. 1968. 4624 Horst Schikarski, Die gedruckte Schaltung 1966. 4625 W. Lohberg, T. Lutz, Was denkt sich ein Elektronengehirn? 6426 W. Lohberg, T. Lutz, Elektronen-rechner sucht verantwortliche Posi-tion 1967. 4627 Gelder Erich, Der Transistor als Schalter 1966. 4628 Diether Wemper, Elektronische Speicher 1967. 4629 Ernst Peter Pils, Worterbuch der Automation 1967. 4630 Giinther W. Schanz, Bausteine der Digitaltechnik 1966. 4631 H. Schwarz, Elektronische Analog-rechner 1962. 4632 R. Hahn, Digitale Steuerungstechnik 1964. 4633 R. Swoboda, Thyristoren 1968. 4634 V. Hauff, Worterbuch der Datenver-arbeitung 1967. 4635 V. J. Karpov, Transistoren in Spei-segeriiten 1966. 4636 W. Bonisch, Numerische Steuerun-gen 1966. 4637 H. Lange, Elektronische Digitalrech-ner 1967. 4638 Raspilivanie židkostej 1967. 4639 V. Mihajlovič, Gazovaja hromato-grafija koksohimičeskih produktov 1967. 4640 R. Norris Screve, Chemical Process industries CPI 1967. 4641 Clifford A. Hampel, The encyclope-dia of Electrochemistry 1964. Skladišče INFORMATIVNI FUŽINAR ŠPORTNE VESTI OBČINSKI KROS BREZ ČLANOV V organizaciji SŠD Mladost OŠ Prevalje je bil v četrtek, dne 24. aprila, na Prevaljah izveden spomladanski občinski kros. Razveseljivo je, da so vse šole v naši občini, razen posebne osnovne šole z Raven, poslale na to tekmovanje svoje predstavnike (nekateri so si celo sami plačali vožnjo!), pohvaliti pa moramo tudi agilno društvo Partizan iz Žerjava, ki je kot edino izven-šolsko društvo s svojimi člani tudi nastopilo. Vse ostale moramo grajati, od nogometašev in smučarjev — zlasti tekačev in drugih športnikov iz vseh krajev naše doline, ki jim tek v naravi po vsej verjetnosti niti najmanj ne bi škodoval, kvečjemu koristil. Zelo žalostno je dejstvo, da na startu ni bilo niti enega člana. Vodstva posameznih klubov in društev bodo morala o tem razmisliti in se v bodoče složno vključevati v občinske akcije in tekmovanja. Povedati jim gre še to, da za tak nastop ni potrebno veliko denarja, le nekaj dobre volje in razumevanja za vse oblike telesne vzgoje. Organizacija tekmovanja ni bila na višku, kljub temu da so se organizatorji s prevaljske šole zelo potrudili, odpovedala pa je pomoč, ki je bila obljubljena od TVŠD Korotan s Prevalj. Pred objavo rezultatov velja omeniti še to, da je potrebno čestitati vsem tistim, ki so prišli skozi cilj, in teh ni bilo malo — kar 246 jih je bilo! Rezultati Mlajše pionirke (proga 400 m, 30 udeleženk): 1. Kopmajer Anika, ŠŠD Mladost Prevalje, 2. Pisar Slavka, ŠŠD Mladost Prevalje, 3. Hovnik Karmen, OŠ Črna. Mlajši pionirji (400 m, 51 udeležencev): 1. Vrabič Jože, OŠ Črna, 2. Fras Rado, OŠ ŠŠD Pionir Ravne, 3. Šisernik Branko, OŠ Črna. Starejše pionirke (500 m, 62 udeleženk): 1. Praper Danica, ŠŠD Pionir Ravne, 2. Jeseničnik Franja, ŠŠD Pionir Ravne, 3. Pre-glav Eta, ŠŠD Mladost Prevalje. Starejši pionirji (700 m, 39 udeležencev): 1. Krebs Viktor, ŠŠD Mladost Prevalje, 2. Šardi Stanko, ŠŠD Pionir Ravne, 3. Breznik Silvo, ŠŠD Pionir Ravne. Mlajše mladinke (700 m, 29 udeleženk): 1. Kopriva Danica, ŠŠD Gimnazija Ravne, Kot! 2. Meh Marija, ŠŠD Pionir Ravne, 3. Obre-tan Anica, ŠŠD Pionir Ravne. Mlajši mladinci (1000 m, 22 udeležencev): 1. Gutman Zdravko, ŠŠD Gimnazija Ravne, 2. Štern Darko, ŠŠD Gimnazija Ravne, 3. Večko Drago, ŠŠD Gimnazija Ravne. Starejše mladinke (700 m, 2 udeleženki): 1. Lorenci Marjeta, ŠŠD Gimnazija Ravne, 2. Cesar Maja, ŠŠD Gimnazija Ravne. Starejši mladinci (1600 m, 9 udeležencev): 1. Kokal Rudi, ŠŠD Gimnazija Ravne, 2. Lorenci Štefan, ŠŠD Gimnazija Ravne, 3. Stres Jože, ŠŠD Gimnazija Ravne. Članice (700 m, 2 udeleženki): 1. Petrič Jožica, ŠŠD Gimnazija Ravne, 2. Flegel Marta, ŠŠD Gminazija Ravne. j. STRELJANJE Strokovni odbor za strelski šport pri ObZTK na Ravnah je organiziral 29. marca 1969 prvenstvo koroške regije za leto 1969 v streljanju z zračno puško. Sodelovale so ekipe Slov. Gradca, Radelj in Raven. Tekmovanja se je udeležilo 8 članic, 21 članov, 12 mladincev in 9 pionirjev. Rezultati so bili dobri, in sicer: članice ekipno: 1. Ravne 1162 krogov pred članicami Slovenj Gradca, ki so dosegle 953 krogov, članice posamezno: 1. Hrovatič 304 pred Zdovčevo 292 (5) in France-vo 292 (2) krogov, vse SD »Knez Pepi« Ravne. Člani ekipno: 1. Ravne s 1683 krogov, 2. Slovenj Gradec 1601, 3. Radlje 1552. Člani posamezno: 1. Špegel 357, SD »Knez Pepi« Ravne, 2. Fajmut 346, SD »Čaki« Slovenj Gradec, 3. Korinšek 340, SD »Knez Pepi« Ravne. Mladinci ekipno: 1. Ravne 1484, 2. Slovenj Gradec 1393. Mladinci posamezno: 1. Homan Vlado, SD »Knez Pepi« Ravne, 312, 2. Škrabelj, SD »Knez Pepi«, 303, 3. Čarp, SD »Čaki« Slovenj Gradec, 297. Pionirji ekipno: 1. Slovenj Gradec 426, 2. Ravne 384. Pionirji posamezno: 1. Vrčkovnik, SD »Čaki« Slovenj Gradec, 155, 2. Hodnik, SD »Čaki« Slovenj Gradec, 148, 3. Strigi, SD »Knez Pepi« Ravne, 144. Republiško prvenstvo za »zlato puščico«, ki je bilo 6. aprila v Trbovljah, je prineslo lep uspeh strelskemu športu na Ravnah. Član SD »Knez Pepi« Anton Špegel je dosegel 9. mesto s 531 krogi, drugi naš predstavnik Evgen Korinšek, prav tako član SD »Knez Pepi«, pa je dosegel 13. mesto s 525 krogi. Strelska družina »Knez Pepi« je organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško za memorial Kneza Pepija. Tekmovanja so se udeležile družine SD »Čaki« Slovenj Gradec, SD »TON« Mežica in SD »Knez Pepi« Ravne. Prehodni pokal je že drugič osvojila strelska družina »Knez Pepi« I. s 1270 krogi pred SD »Knez Pepi« II. 1198, SD »Čaki« Slovenj Gradec 1124 in SD »TON« Mežica 1080. Posamezniki: 1. Anton Špegel 269, 2. Zvonko Škrabi 257, 3. Evgen Korinšek 254, 4. Jože Homan 252 — vsi SD »Knez Pepi« — itd. Strelci občine Ravne so končali prvi del ligaškega tekmovanja. Največ točk je nabrala strelska družina »Knez Pepi«, in sicer 66.50 in se plasirala za drugi del tekmovanja, ki se prične junija z malokalibrsko puško med zmagovalnimi ekipami prvega dela tekmovanja tekmovalne skupnosti Slovenj Gradec. -ervi- OBČINSKA TEKMOVANJA PO LIGAŠKEM SISTEMU Poleg šahovskih tekmovanj po ligaškem sistemu, mladinske občinske nogometne lige in občinske pionirske namiznoteniške lige, v katero so se letos uspešno vključili tudi Zerjavčani, bodo letos v občinski ligi nastopale tudi mladinske odbojkarske ekipe. Po prvih prijavah lahko zapišemo, da bo v tej ligi tekmovalo 6 do 8 moštev iz naše doline. Taka tekmovanja so brez dvoma zelo koristna, saj mladi v naši dolini do sedaj niso tekmovali med seboj, na drugi strani pa so to cenena tekmovanja (samo potni stroški, sodniški kader financira ObZTK), ki ne predstavljajo večje finančne obremenitve za sicer suhe blagajne društev v naši dolini. Strokovni odbor za rokomet pri ObZTK tudi pripravlja ligaško tekmovanje za pionirje, kjer naj bi nastopale tudi ekipe iz občin Slovenj Gradec, Radlje in Dravograd. Prvi sestanek, na katerem bi se naj o vsem pogovorili, je sicer propadel, saj so se ga udeležili le predstavniki mežiške, ravenske in slovenjgraške šole. Vendar puške ne kaže vreči v koruzo. Bo pač potreben obisk na šolah, kjer so za tako tekmovanje zainteresirani. ZA DOBRO VOLJO Priletnega filozofa je prijatelj vprašal, zakaj se ni oženil. »Vidiš, to je tako: v mladih letih, ko bi žensko potreboval, je nisem imel s čim živeti, zdaj pa, ko bi jo lahko preživljal, je ne potrebujem več.« * Gledališki igralec Beckmann se je nekoč sprl z ravnateljem berlinskega gledališča. V odpovedi je napisal med drugim tudi tole: »Spoštovani ravnatelj! Vi ste vitez rdečega orla tretje vrste, ravnatelj gledališča druge vrste in govedina prve vrste!« Počitek APRILA SO NASTOPILI DELOVNO RAZMERJE Edvard Dobrina — KV, Janez Koprivnik — NK, Vladimir Stuk — NK, Janez Pa-vlak — NK, Ivan Razdevšek — NK, Lovrenc Krof — NK, Anton Petek — NK, Ferdo Petek — NK, Branko Naveršnik — NK, Ferdinand Verko — NK, Fadil Kerič — NK, Ivan Mori — NK, Alojz Kotnik — NK, Boris Bežan — NK, Mirko Pečnik — NK, Anton Bilobrk — NK, Jože Penšek — NK, Mihael Glasečnik — NK, Muharem Selimovič — NK, Rudolf Finžgar — NK, Mihael Kotnik — NK, Gregor Sedar — NK, Konrad Domadenik — NK, Vladimir Marksl — NK, Alojz Rotovnik — NK, Luka Kumer — NK, Helmut Podgoršek — NK, Ivan Slemnik — NK, Jože Mlinšek — NK, Ivan Stopar — NK, Janez Horvat — NK, Anton Čekon — NK, Jože Gostenčnik — PK, Albert Proprat — NK, Franc Naveršnik — NK, Mirko Ditinger — NK, Martin Jezernik — NK, Franc Stermec — NK, Anton Ovčar — NK, Jerica Jamar-Apohal, inženir kemije — VSS, Jože Ko-želnik, inženir met. — VSS, Emil Rodič, inženir str. — VSS, Teodor Dover — SS, Helena Razgoršek — NS; Miroslava Novosel — NSS, sprejeta za določen čas. ODŠLI SO IZ PODJETJA Franc Kričej — NK, Franc Paradiž •— KV, Erih Holdrijan — KV, Ernestina Jese-nek — SS, Andro Bertapelle, dipl. inž. rudarstva. OBRATNE NEZGODE V APRILU 1969 Jožef Koletnik, mehanska obdelovalnica — delovna priprava se mu je skotalila na desno nogo in mu poškodovala tri prste. Katarina Fužir, valjarna — pri čiščenju žerjava je padla v vhod kabine in si poškodovala rebra. Anton Franc, mehanska obdelovalnica — sidrni vijak ga je udaril po očesu. Ferdo Strgar, TKR — pri zlaganju nožev si je poškodoval palec na desni roki. Janez Plimen, kovačnica — pri ustavljanju rafamske jermenice je dobil palec leve roke med jermenico in jermen ter mu ga je pri tem močno poškodovalo. Melhijor Kristan, livarna — tekoče jeklo ga je opeklo po desni nogi. Pavel Gostenčnik, špedicija — z žico se je vbodel skozi zaščitni čevelj v stopalo desne noge. Peter Potočnik, topilnica — ulitek se mu je skotalil na kazalec desne roke. Anton Zagernik, kovačnica — leseni drog ga je udaril po desni strani lica. Anton Cekon, kovačnica — železna palica se mu je skotalila na kazalec desne roke. Ivan Vrhovnik, kovačnica — jeklena palica se mu je skotalila na nart leve noge. Peter Tomaž, centralno skladišče — pri prehodu čez tračnico je padel in si poškodoval koleno desne noge. Mihael Gostenčnik, strojni remont — ročica ročnega vitla mu je poškodovala sredinec, prstanec in dlan desne roke. Srečko Krajnc, mehanska obdelovalnica — pri premikanju odkovka se mu je ta skotalil na koleno desne noge. Avgust Poberžnik, topilnica — pri nalaganju ulitkov mu je eden padel na nart desne noge. Drago Garb, valjarna — pri rezanju odpadnega materiala si je poškodoval podlaket desne roke. Ko je nemški državnik Bismarck vložil prošnjo za razrešitev dolžnosti, ga je skušal cesar pomiriti z besedami: »Vidite, jaz sem osemnajst let starejši, pa še vedno čvrsto jaham.« »Da, da, jezdec vzdrži dalj časa kot konj.« & Ko so filozofa Kanta vprašali, kateri slušatelji najbolj obiskujejo njegova predavanja, je odgovoril: »Moji poslušalci so večinoma študentje, mlada dekleta in oficirji. Študentje prihajajo, ker vedo, da sem član izpitne komisije, dekleta prihajajo zaradi študentov, oficirji pa zaradi deklet.« Naši upokojenci Franc Capclnik, roj. 29. oktobra 1914, v železarni od 21. januarja 1939, nazadnje kontrolor leg. vi. v topilnici. Os. upokojen 1. aprila 1969. Martin Kolarič, roj. 22. oktobra 1912, v železarni od 23. oktobra 1947 kot skladiščni delavec. In-val. upokojen 2. aprila 1969. Mirko Kristan, roj. 14. februarja 1911, v železarni od 17. februarja 1939 s presledki, nazadnje izmenski delovodja nočne izmene v mehanični delavnici. Os. upokojen. 30. aprila 1969. Foto: R. Gradišnik Pastirji Jožef Cappellari, roj. 10. avgusta 1911, v železarni od 18. decembra 1943 s presledki kot delovodja ročne kapu-larnice — livarne. Os. upokojen 30. aprila 1969.