NOVI TEDNIK NT&RC
direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovsek ŠT. 32  LETO 50 CEUE, 10.8. ^95  CENA 200 SIT     '.       Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič |
Izteklo 5 ton žveplene kisline. Stran 7.
KO ZORIJO ČEŠNJE -Alojz Juvan, nekdanji splavar z Ljubnega, se živo spominja zlatih flosarskih časov. Reportaža na strani 9.
Dirkačem na cestah hočejo celjski policisti stopiti na
prste tudi z dvema novima laserskima radarjema. Stran 24.
IVIačl<:e
Tako pravi Tatjana Malgaj Beccari iz Celja, 1(1 je prva
mednarodna sodnica n ocenjevanje mačk v Sloveniji, Stran 20.
Šentjursko kopališče so končno odprli,
Stran 8.
Kocuvan in Straškova-zelo dobro. Stran 16.
Tako S.0 sklenili občinski svetniki,
prepir za del Atomskih Toplic pa s
tem verjetno še ni končan. Stran 3.
V Podsredi je muziciral Dejan Prešiček,
virtuoz klasičnega saksofona. V Velenju
pa se bodoči violinski virtuozi Iz 12 držav
kalijo v priznani Ozimovi šoli. Stran 10.
Razmere na Hrvaškem povzročajo težave
turističnim agencijam. Stran 6.
DOGODKI
2
Danes
o MOS 95
V sejni sobi Celjanke,
podjetja Celjski sejmi, bo-
do člani pripravljalnega
odbora za letošnji 28. Med-
narodni obrtni sejem danes
(v četrtek) predstavili pri-
prave na največjo sejemsko
prireditev v državi.
28. Mednarodni obrtni
sejem bo v Celju od 8. do
17. septembra, podrobnejše
inlormacije o obsegu raz-
stavnega prostora, številu
razstavi]alcev in držav, iz
katerih prihajajo, ter pro-
gramu letošnje sejemske
prireditve pa bodo pred-
stavili predsednik priprav-
ljalnega odbora letošnjega
MOS Stanislav Kramber-
ger ter mag. Franc Pangerl
iz Celjskih sejmov in ing.
Danilo Vicman iz maribor-
skega Stepa, ki sta tudi le-
tos soorganizatorja sejma.
IS
Župan namenoma zavlačuje
y žalskem občinskem svetu vlada anarhija, ki /I še nI videti konca
Minulo sredo so vodje sku-
pin svetnikov SKD, SLS in
SDSS ter predsednik sveta ob-
čine Žalec, Franjo Žolnrr,
v Žalcu sklicali novinarsko
konferenco, na kateri pojasni-
li, zakaj je prišlo do nekaterih
zapletov pri sprejemanju ob-
činskega proračuna za leto
1995.
Kot je znano, so svetniki na
zadnji seji žalskega občinske-
ga sveta 20. julija izmed devet-
najstih amandmajev k prora-
čunu, po mnenju župana Mila-'
na Dobnika in njegovih sode-
lavcev, potrdili in sprejeli tudi
sedem protizakonitih dopol-
nil. Žalostno, toda resnično pa
je tudi to, da sam izid glasova-
nja, ki je bilo tajno, »sporna«
dopolnila pa so bila sprejeta
z 19 do 25 glasovi za kaže, da
je za večino dopolnil glasovala
tudi opozicija. Proračun je bil
tako v celoti sprejet z dvajseti-
mi glasovi za in z desetimi
proti, kar pa pomeni, da je bil
sprejet z natanko dvotretjin-
sko večino.
Svetniki Strank slovenske
pomladi (SSP) Dobniku očita-
jo predvsem to, da načrtno za-
vlačuje sprejetje proračuna,
saj mu financiranje proračun-
skih porabnikov po dvanajsti-
nah omogoča porabo sredstev
brez začrtanega proračunske-
ga okvirja. Pravzaprav je to
z zakonom predpisana župa-
nova dolžnost in ne samovolja,
kakor so jo hoteU interpretira-
ti svetniki pozicije. V izjavi za
javnost pa so med drugim za-
pisali: »Po našem prepričanju
g. župan samo izkorišča proce-
duralno možnost in tako za-
vlačuje sprejemanje proraču-
na iz samo njemu poznanih ra-
zlogov, ki jih bo prej ali slej
moral objasniti.« Dejstvo je,
da je župan Dobnik tiskovno
konferenco v zvezi s tem skli-
cal že teden dni prej, na njej pa
je pojasnil svoje videnje spre-
jemanja proračuna. Kot kaže
je žalska pozicija pozabila, da
so župan in nekateri njegovi
sodelavci tik pred sprejetjem
proračuna večkrat glasno opo-
zarjali, da so nekateri amand-
maji, ki so jih vložile Stranke
slovenske pomladi, protizako-
niti. Župan Dobnik je zato
preprečil objavo odloka o pro-
računu in porabo proračun-
skih sredstev, kar je za pozici-
jo nesprejemljivo. Sklicujejo
se na predvolilne obljube in
pri tem niso prav nič senti-
mentalni. Njihove metode so
več kot rigorozne. Zato, da bo-
do v eni vasi dobili npr. 150
metrov ceste, bomo pač odvze-
li denar porabnikom. Malo tu
in malo tam. Pač ne bo šport-
nih aktivnosti, ne bo Božička
in dedka Mraza za otroke, ne
bo krvodajalskih akcij, ne bo
novih knjig v knjižnici in ne bo
kulturnih prireditev. Morda bi
bilo bolje, ko bi se svetniki
strank slovenske pomladi bolj
zavzemali za tri delavce, ki so
zaradi njihovih amandmajev
in kupčkanja s proračunskim
denarjem ostali brez službe
(delavec, ki je skrbel za izven-
šolske športne dejavnosti, de-
lavec na Občinski organizaciji
Rdečega križa in delavec na
Društvu prijateljev mladine),
kot pa da iUi naiboli zanima
to, kaj bo župan ukrenil s pro-
računom. Porabniki bodo
sredstva dobili v vsakem pri-
meru, trem delavcem, ki so
ostali brez službe pa nihče ne
more zagotoviti službe. Stane
Sušnik in Franjo Žolnir, skli-
catelja in glavna akterja ti-'
skovne konference pa sta dala
jasno vedeti, da so trije brez-
poselni »stvar« organizacij,
v katerih so delali in ne občin-
skega sveta oziroma proraču-
na, iz katerega so se v glavnem
preživljali. Se več. Menila sta,
da gre predvsem za organiza-
cije, ki temeljijo na prostovolj-
nem delu in zato ne potrebuje-
jo denarja.
Da pa v žalskem občinskem
svetu vlada popolna anarhija
in da se ne ve kdo pije in kdo
plača, priča tudi pasivnost
opozicije, ki je očitno nespo-
sobna argumentirano opore-
kati trdoglavim socialdemo-
kratom in njihovim simpati-
zerjem, ki so jih še vedno pol-
na usta predvolilnih obljub.
Spomnite se, kaj vse so takrat
obljubljali! Tiskovne konfe-
rence pač ne rešujejo ali zago-
tavljajo novih delovnih mest.
A. LEDNIK
Nova podoba
celiske Komunale
Dve tržni In tri Javna poaietla - Nova
organizaciiska podoba v lesensklb
mesecih
Poročali smo že, da je celjski
občinski svet na svojem zad-
njem zasedanju sprejel odloči-
tev o preoblikovanju Javnega
podjetja Komunala Celje, ča-
sovno gledano pa bodo celjske
komunalne dejavnosti lahko
v novi organizacijski obliki
zaživele v jeseni.
Komunalna dejavnost v ob-
čini je organizirana na različ-
nih ravneh; v okviru občinskih
strokovnih služb deluje služba
za komunalno gospodarstvo,
izvajanje komunalnih dejav-
nosti pa je zaokroženo v enovi-
tem javnem podjetju. Z načr-
tovano reorganizacijo gospo-
darskih javnih služb, ki se
v celjski občini vleče od začet-
ka 90. let, so v JP Komunala
Celje najprej definirali tržne
dejavnosti in na tej osnovi
ustanovili dve tržno naravnani
družbi s kontrolnim poslov-
nim deležem občine: Celjski
plini Celje d.d. in Ceste-kana-
lizacija Celje d.d. Tak način
organiziranja je bil nujen za-
radi lastninskega preobliko-
vanja družbene lastnine.
Hkrati s tem postopkom so
v JP Komimala Celje definirali
tudi javne službe, ki naj bi se
zdaj izvajale v treh samostoj-
nih javnih podjetjih. Gre za
javna podjetja: Vodovod-ka-
nalizacija, Javne naprave ter
Energetika. Za ta tri podjetja
so celjski občinski svetniki na
zadnjem zasedanju imenovali
tudi začasne poslovodje, tako
da bo ob oživitvi JP Vodovod-
kanalizacija vodil mag. Marko
Cvikl, JP Javne naprave Ivo
Čerič in JP Energetika Janez
Peterman.
Oživitev treh samostojnih
javnih podjetij bo celjsko ob-
čino stala 4,5 milijona tolar-
jev, saj znaša minimalni os-
novni kapital za vsako podjet-
je poldrugi milijon tolarjev, ob
tem pa bo treba odšteti še od
400 do 600 tisočakov za plačilo
taks in notarskih storitev. So-
časno z oživitvijo treh samo-
stojnih javnih podjetij bo mo-
ralo odmirati tudi JP Komu-
nala Celje, ki pa ima v prehod-
nem obdobju vendarle po-
membno vlogo v prenosu po-
sameznih poslovnih funkcij
ter delitvi premoženja in zapo-
slenih delavcev v nova po-
djetja.
V Službi za komunalno go-
spodarstvo Mestne občine Ce-
lje so zato za predpočitniško
zasedanje občinskega sveta
pripravili predlog, po katerem
bi svetniki razrešili doseda-
njega direktorja JP Komimala
Celje Jožeta Gabrščka in za
dobo največ šestih mesecev
imenovali posebno strokovno
komisijo, ki bi skrbela za reor-
ganizacijo podjetja. V komisi-
jo, ki naj bi jo vodil v.d. direk-
torja Franci Rovere, so v stro-
kovni službi predlagali še Pa-
vleta Podlesnika, Petra Droz-
ga, Ivana Pfeiferja in Jožeta
Gabrščka. Vendar pa so občin-
ski svetniki - v poduk strokov-
nim službam in predlagatelju
gradiva županu Jožetu Zim-
šku, ki niso poskrbeli za pra-
vočasno seznanitev svetnikov
s člani strokovne komisije - iz-
glasovali le sklep o preobliko-
vanju JP Komunala Celje in
imenovanju začasnih poslovo-
dij treh novih javnih podjetij,
razrešitev dosedanjega direk-
torja in imenovanje strokovne
komisije pa so si prihranili za
jesenski čas.
Po besedah tajnika Mestne
občine Celje Aleša Vrečka del-
no izglasovanje predlaganih
sklepov ne pomeni časovne za-
kasnitve pri preoblikovanju
JP Komunala Celje, saj glede
na proceduro objave sklepov
ter veljavnosti posameznih
imenovanj tudi tri nova javna
podjetja ne bodo zaživela pred
septembrom. Na prvem jesen-
skem zasedanju občinskega
sveta pa se bodo svetniki spet
lotili komunalne problematike
v občini.
IVANA STAMEJČIČ
Interspar pred odprtjem
Celjski prodajni center Interspar, drugI v Sloveniji, zgrajen
v 13 mesecih
Prodajni center Interspar ob
križišču Mariborske in Beži-
grajske ceste v Celju je 300 de-
lavcev velenjskega Vegrada
začelo graditi 27. julija lani,
odprtje centra pa je napoveda-
no za 29. avgust. Investitorji
drugega tovrstnega centra
v državi, Allbet in Euromarkt
iz Salzburga ter BTC Shoping
Center ter PSM Mercator iz
Ljubljane, so za gradbena dela
brez opreme odšteli 2,3 mili-
jarde tolarjev.
Nakupovalni center Inter-
spar je zgrajen v pritUčni iz-
vedbi, ob njem sta nova Petro-
lova bencinska črpalka ob Be-
žigrajski in avtobusno posta-
jališče ob Mariborski cesti,
k centru pa sodi še urejeno
parkirišče za 620 osebnih vozil
ter parkirna mesta za invalide
ter približno 80 koles ob glav-
nem vhodu. Vzhodno od cen-
tra je predvidena lokacija za
morebitno kasnejšo dogradi-
tev in razširitev centra, celot-
na zgradba pa je projektirana
in zgrajena brez arhitekton-
skih ovir za invalide.
Dobršen del prodajnih po-
vršin, 4.270 kvadratnih me-
trov s pripadajočimi skladišči
ter personalnimi in družbeni-
mi prostori, pripada Centru
Interspar, v makupovalni uli-
ci< znotraj prodajnega centra
pa bo še 21 lokalov. V centru
sta postavljena tudi javna te-
lefonska govorilnica in avto-
mat za menjavo deviz, v celot-
nem centru pa bo zaposlenih
približno 200 delavcev.
IS
Mobilizirane!
v novih prostorih
Sedež Društva mobilizira-
nih Slovencev v nemško voj-
sko 1941-45, Območni odbor
Celje, se je s 1. avgustom pre-
selil iz dosedanjih prostorov
v središču mesta (Gregorčiče-
va 5 a) v prostore na Teharsko
cesto 2a. Pisarniški prostori
društva so ob prostorih celjske
KS Aljažev hrib, uradne ure za
člane društva pa so ob sredah
med 9. in 12. uro.
IS
Komemoracija za po sili volaice
Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-45
s sedežem v Celju pripravlja v soboto, 12. avgusta, žalno sloves-
nost v spomin ubitim po sili vojakom.
Komemoracija bo ob 10. uri ob pomniku na celjskem pokopa-
lišču. V društvu želijo s to slovesnostjo opozoriti tudi na usodni
datimi pred 53 leti, ko se je začela množična mobilizacija slo-
venskih fantov in mož v nemško vojsko.
Vpis v obe univerzi
Visokošolska prijavno in-
formacijska služba obeh uni-
verz je do ponedeljka obliko-
vala seznam sprejetih kandi-
datov za študij na obeh uni-
verzah. Seznami sprejetih štu-
dentov so objavljeni na posa-
meznih fakultetah, umetni-
ških akademijah in visokih
strokovnih šolah.
V teh seznamih se lahko naj-
dejo bodoči študenti progra-
mov, kjer ni bilo omejitev vpi-
sa, ter tisti, ki so bili po uspeš-
no opravljenih maturitetnih
obveznostih oziroma zaključ-
nih izpitih izbrani na prosta
vpisna mesta. F*rav tako so
v sezname uvrščeni tudi kan-
didati, ki so po izbirnem po-
stopku zadoščali kriterijem za
vpis po Drugi prijavi, kandi-
dati, ki po opravljenih izbirnih
postopkih doslej še niso bili
razporejeni v noben študijski
program, pa se lahko s Tretjo
prijavo, ki bo v knjigarnah na-
prodaj po 20. septembru, pri-
javijo na še prosta mesta.
Še prosta študijska mesta so
predvsem na naravoslovnih in
tehniških smereh, nekaj pa tu-
di v nekaterih družboslovnih.
Sicer pa je za študij v šolskem
letu 1995/96 v programih red-
nega študija razpisanih 12.321
mest, spomladi pa je bilo raz-
pisanih tudi 4.646 mest za
izredni študij, kjer je praktič-
no v vseh programih še po ne-
kaj prostih mest.
ISl
Prihodnje leto za
kulturo 16,6
mMiJarde
LJUBLJANA, 8, avgusta
(Delo) - Na novinarski kon-
ferenci je minister za kul-
turo Sergij Pelhan predsta-
vil brošuro s podrobnejšim
pregledom financiranja
kulturnih programov naci-
onalnega pomena v tem le-
tu. Državni zbor je kulturi
odmeril 12,421 milijarde
tolarjev ali 2,3 odstotke več
kot leto poprej. Proračun-
ske potrebe za kulturo za
prihodnje leto pa naj bi
znašale 16,585 milijarde
tolarjev aU tretjino več kot
letos. Minister Pelhan je
protestiral proti praksi, da
ministrstvo za finance že
med predstavljanjem pro-
računskih potreb ponuja
javnosti svoj seznam pred-
nostnih nalog, čeprav ima
tako pristojnost po njego-
vem le vlada.
Vpisna zmeda
LJUBLJANA, 8. avgusta
(Delo) — P*ri letošnjem vpisu
na univerzo, ki je prvič po-
tekal po novih kriterijih,
prihaja do številnih zaple- .
tov in nepravilnosti. Vpis-
na služba ljubljanske uni-
verze se izgovarja na po-
manjkanje časa in ljudi, na
pomanjkljivo izpolnjene
prijave... Okrog 4500 kan-
didatov je nerazporejenih,
saj se niso našli na nobe-
nem od seznamov na fakul-
tetah, nekaj je takih, ki so
izpadli po pomoti ali zara-
di pomanjkljivih prijav.
Komisija za pritožbe, ki jih
bo začela obravnavati 17.
avgusta, bo imela torej te-
žavno delo.
Začasna dela za
begunce
LJUBLJANA, 3. avgusta
(Delo) - Vlada je državne-
mu zboru poslala v drugo
obravnavo zakon o začas-
nem zatočišču. Po besedah
direktorja Urada za prise-
ljevanje in begunce Miloša
Šuštarja je v Sloveniji pri-
bližno 21.200 registriranih
iskalcev začasnega zatočiš-
ča. Približno 7200 jih živi
v zbirnih centrih, 7700 jih
je našlo zatočišče pri so-
rodnikih, ostali pa naj bi
bili taki, ki so sami poskr-
beli za svoje življenje. Ven-
dar se ta številka Uradu zdi
previsoka in je najbrž na-
pačna. Med begunci je naj-
več Muslimanov. Predlaga-
ni zakon naj bi uredil prav-
no-formalni status teh lju-
di, določil pa bo tudi pravi-
co do začasnega in občas-
nega dela pribežnikov ter
njihovo dolžnost, da pri-
spevajo k svojemu bivanju
v Sloveniji.
■NOVI TEDNIK-
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
if. 32. - 10. avgust 1995
3
DOGODKI
Gastrož k Podčetrtku
Najbolj vroča točka zadnje seje podče-
trteškega občinskega sveta je bil predlog
o priključitvi starejšega dela Atomskih
Toplic k naselju ter h KS Podčetrtek. Gre
xa zaselek Gastrož, kjer je tudi znani
turistični kamp, doslej v sklopu naselja
Sodna vas ter KS Pristava pri Mestinju.
Predlog odloka so z večino glasov spreje-
li, predstavniki pristavškega dela občine
pa so napovedali pritožbo.
Piizadevanje turističnega Gastroža za
priključitev k Podčetrtku traja že dalj
časa, še iz časa bivše šmarske občine. Na
zadnji seji občinskega sveta je tako ena
stran vztrajala, da gre za strokovno pri-
pravljeni predlog geodetske uprave ter
ustavno pravico Gastroža, druga pa, da
se krni sedanja krajevna skupnost, ki je
v tem delu precej investirala. Med raz-
pravo skupnega jezika niso uspeli najti,
med tajnim glasovanjem pa so z večino
glasov predlog za priključitev Gastroža
k Podčetrtku izglasovali. Izglasovali so
prav tako pisni predlog amandmaja, ki
se je pojavil na seji, predvidel pa je tudi
priključitev Gastroža h KS Podčetrtek,
ne le k naselju.
V duhu problematike v zvezi z Gastro-
žem je bil tudi predlog o uvajanju ulične-
ga sistema v turističnem naselju Podče-
trtek. Gre za šest ulic (za Zdraviliško in
Trško cesto, Cesto na grad, Malo Rudni-
co, Škoflo Goro ter Slake), pri tem pa so
predstavniki pristavškega dela menih,
da se s tem stari del Atomskih Toplic
približuje k Podčetrtku. Na seji so sicer
predlog odloka o uličnem sistemu spreje-
li. Vsi svetniki pa so soglašali s predlo-
gom o preimenovanju Olimja, saj se je
kraj doslej imenoval Slake ter Sopote ter
ga na zemljevidih ni bilo. Gre za po-
membno turistično zaledje Atomskih To-
plic. Svetniki so se obenem strinjali
s preimenovanjem katastrske občine So-
pote v Olimje.
Na seji so sprejeli predlog bistvenega
povečanja komunalnih prispevkov in
taks na komunalnem področju (na ob-
močju petih novih občin), zapletlo pa se
je s predlogom o prevzemu obveznosti iz
občinskih obveznic bivše šmarske obči-
ne. Obveznice so namenili za izgradnjo
magistralnega vodovoda, ki obsega zaen-
krat le del nove občine Podčetrtek, odsek
proti Bistrici ob Sotli pa bi gladili v pri-
hodnjih letih. Svetniki se s sprejemanjem
omenjene obveznosti niso strinjali, zato
se bodo odločali še enkrat.
Strinjali pa so se z lastninskim preo-
blikovanjem Radia Šmarje pri Jelšah-
Štajerskega vala, kjer bodo večinski last-
niki zaposleni, 40 odstotni delež pa pri-
pada republiškim skladom. Med sejo so
se tudi seznanili z nadomestnim članom
občinskega sveta, s Srečkom Gobcem
(LDS), ki je zamenjal Antona Počivavška
(LDS). Slednji je prevzel podžupansko
fimkcijo, Grobec pa je bil naslednji na
volilni listi. BRANE JERANKO
Razkuževanje!
odiiaflkov
v celjski krajevni skup-
nosti Škofja vas napovedu-
jejo zbor krajanov, na ka-
terem bi se podrobno sez-
nanili z načinom razkuže-
vanja kužnih odpadkov
zdravstvenih ustanov, za
prihodnjo sredo, 16. av-
gusta.
Krajani so se s prvimi
pojasnili v javnih medijih,
ki jih je pripravil direktor
Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje dr. Ivan Er-
žen, seznanili že prejšnji
teden, pred dnevi pa so do-
bili tudi odgovor direktorja
Splošne bolnišnice Celje
mag. dr. Aleša Demšarja.
Tudi on pojasnjuje neškod-
ljivost delovanja mobilne
dezinfekcij ske naprave
ZDA M3, krajane pa še ob-
vešča, da so doslej vse bol-
nišnične kužne odpadke
razkužili kar na lastnem
dvorišču.
O možnostih za morebit-
no obratovanje mobilne
dezinfekcijske naprave
ZDA M3 na območju čistil-
ne naprave v Škofji vasi
(ob predhodni ureditvi po-
škodovane infrastrukture,
seveda), pa bo priložnost za
še dodatna p>ojasnila in od-
govore domačinom Škofje
vasi na napovedanem zbo-
ru krajanov.
Stara šola za prizidek_
v ¥ltanW bi ram urlhoanie leto zgratllll šest novih učilnic In
tako pouk združili na enem mestu
v Vitanju so na julijskem
zasedanju občinskega sveta
sklenili, da prodajo staro, ta-
ko imenovano spodnjo šolo,
in s tem pridobijo potreben
denar za sofinanciranje iz-
gradnje prizidka k osnovni
šoli Vitanje. Na ta način bi
rešili problem pouka na
dveh lokacijah. Medtem so
objavili razpis za prodajo
objekta, vendar doslej kon-
kretnih ponudb še niso dobi-
li. Na nocojšnji seji občin-
^skega sveta bodo ponovno
spregovorili o tej temi, pred-
vsem pa naj bi se dogovorili,
kako bodo pouk organizirali
jeseni.
Približno 300 šolarjev obi-
skuje vitanjsko osnovno šo-
lo, pouk na dveh lokacijah
pa prinaša številne težave.
Nenazadnje je spodnja šola
stara in potrebna temeljite
prenove, zato so že pred leti
ugotovili, da bi bila najpri-
mernejša rešitev izgradnja
prizidka k zgornji šoli.
Opravili naj bi jo v dveh fa-
zah in prva je bila res konča-
na v letu 1990, zaradi takrat-
nih številnih sprememb
v družbi pa se je pričetek
druge faze zavlekel.
Lani so si predstavniki
Ministrstva za šolstvo ogle-
dali staro šolo in ugotovili,
da je treba rešiti organizaci-
jo pouka na dveh lokacijah
ter priporočili prodajo ob-
jekta. Vitanjčani so se na
srečo uvrstili v program mi-
nistrstva za sofinanciranje
modernizacije šolskih objek-
tov, kar pomeni, da bodo
v letu 1996 prejeli 37 milijo-
nov tolarjev za drugo fazo
prizidka k osnovni šoli. To
pa je le polovica potrebnega
denarja, ostalo morajo zago-
toviti sami v občini. Računa-
jo, da bi s prodajo stare šole
zbrali potrebna sredstva.
Tako bi k zgornji šoli dogra-
dili še šest učilnic.
Ker pa je do začetka po-
uka le še slab mesec, se bodo
morali v Vitanju dogovoriti,
kako ga organizirati v pre-
hodnem obdobju. Verjetno
bo potrebno uvesti na zgor-
nji šoli pouk v dveh izmenah,
kar pa bo zaradi številnih
oddaljenih vozačev prineslo
nove težave. TC
O financiranju
kulture iz
ceijskega
proračuna
v Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju pripravljajo
danes ob 11. uri novinarsko
konferenco o položaju kulture,
financirane iz občinskega pro-
računa.
Sklicatelji novinarske kon-
ference, direktor Osrednje
knjižnice Janko Germadnik,
direktor ZKO Celje Štefan
Žvižej in direktorica Zavoda
Za kulturne prireditve Alenka
Domjan ugotavljajo, da se je
kultura, financirana iz celj-
skega proračuna, letos znašla
v takšnem položaju, ki mu ko-
maj lahko najdemo primerjavo
v celotnem obdobju po IL sve-
tovni vojni.
IS
Ceile ¥ znamenju svobodnili voiitev
Volilna nedelja. Prvi sončni
žarki pozdravljajo slavnostno
okrašeno mesto. Povsod se vi-
jejo zastave, velike in majhne,
cvetje, zelenje in transparenti
poživijo sliko. Po ulicžJi, kjer
slovenski človek še pred nekaj
meseci ni smel govoriti mate-
rinega jezika, po mestu, nad
katerim so še pred skoraj pol
leta ležale težke krvave sence,
danes koraka svoboden narod
k svobodnim volitvam.
Ko se ozreš proti Mariborski
cesti, jih vidiš: ženske, mladi-
no, sindikalne organizacije
s svojimi zastavami. Na čelu
koraka železničarska godba.
Kljub jutranji uri, - ravnokar
je odbilo šest, — so ulice že pol-
ne življenja. S srečnimi, vese-
limi obrazi pozdravljajo ljudje
povorko. Belo modro rdeče se
vije nad njihovimi glavami.
Godba, petje, vzkliki. »Živele
svobodne volitve!« »Živel
maršal Tito!« Začuje se visoki
glas mladinke skoraj istočasno
z baritonom starega delavca:
»Živela enakopravnost žena!«
V Mladinskem domu je ži-
vahno vrvenje. Pri veliki mizi,
kjer označujejo kandidatne li-
ste, skoraj ni prostora. Na vo-
galu stoji delavka in vrti
svinčnik v roki. Ne more se
odločiti, aU bi izvolila tega ali
onega. Najraje bi vse, saj jih
vse pozna in ne more reči, da
bi bil eden slabši od drugega.
Mlad človek stopi pred vo-
livno komisijo: »Pred nekaj
dnevi sem se vrnil iz pregnan-
stva. Volil bi rad!«
»Zdravo tovariš! Seveda
lahko voliš, saj te vsi poz-
namo!«
V izmučenem obrazu mu ža-
rijo oči, ko seže po kandidatni
listi. Povsod, kamor pogledaš,
\adiš srečen nasmeh, sprošče-
nost. Vsi se zavedajo zgodo-
vinskega pomena tega dne.
Do desete ui-e dopoldne ima
II. in rv. kvart 50 odstotkov.
Dolgo polje celo 80 odst.
Zopet začuješ pesem. Dijaki
in dijakinje korakajo z zastavo
in napisi strnjeno na volišče.
Ni človeka, ki mu ne bi toplo
prevelo srce ob pogledu na
mladino, ki si je ramo ob rami
s starejšimi priborila svoje
pravice.
Pred volitvenimi skrinjami
se vrstijo ljudje vseh slojev.
v Lopati so se kmetje pet ali
šestkrat pripeljali z okrašeni-
mi vozmi in harmonikarji.
Partizanske in narodne odme-
vajo po okoliških gričih. Sku-
pina moških je prišla peš. Na
čelu koraka najstarejši kmet
vasi. Pred vratmi voUšča stoji
častna straža: pionirčki z lese-
nimi brzostrelkami. Nepre-
mično in resnih obrazov stoje
m le, če pokažeš legitimacijo,
smeš vstopiti. V kotu pri mizi
sede  kmečke  ženice.  Vsaka
ima pred seboj kandidatno li-
sto, ki jo ljubosumno zasenči
z roko, da soseda ne bi videla,
koga je izvolila. Potem si po-
pravi nito, zategne predpas-
nik, pogladi gubice na obleki
in vsa prevzeta od slavnostne-
ga trenutka z utripajočim sr-
cem vrže skrbno zloženi listič
v skrinjico.
Stara ženica si z rokavom
obriše solzo: »Sedaj sem pa le
še dočakala, da volim, predno
grem na oni svet.« In oprta na
vnuka-partizana zapusti vo-
lišče.
Predsednik volivne komisije
vpraša sivolasega očka: »Pa
veste, kako se voli?«
»Seveda vem«, pokima,
»kljukce se dela. Veste, jaz bi
raje križce. Sicer je pa vseeno.
Glavno, da si bomo najboljše
ljudi izvolili, ne?«
Iz kota pri mizi se začuje
prestrašen vzklik mladega de-
kleta: »Ježeš, sedaj sem pa
enega odbornika preveč pod-
črtala! Prosim, dajte mi nov
listek!« Poleg nje drsi kratko-
vidna ženica s prstom po listi
in kima: »Ja ja, sedaj pa prvič
v življenju tudi me volimo...«
Ob štirih popoldne je skoraj
na vseh voliščih volilo že pre-
ko 90 odstotkov volilnih upra-
vičencev. Ponekod, kjer so lju-
dje, ki zaradi bolezni ne more-
jo zdoma, pride član volivne
komisije, v hišo, kakor na Dol-
gem polju, kjer je neka tovari-
šica s kolesom obiskala bolni-
ke in doprinesla 2 odstotka.
Drugi so skoraj vsi v strnjenih
skupinah prikorakali: AFŽ,
mladina, nameščenci, delavci
posameznih tovarn. In komur
si pogledal v oči, naj bo kmet
ali delavec, uradnik ali inte-
lektualec, vsak ti je v pogledu
odkril svojo notranjost, en sam
občutek je zdnižil vse: »Naša,
naša svobodna slovenska
zemlja!«
(Nova pot, 10. avgusta 1945)
O meji med Ceijem in štoraml
Štorski svetniki se bodo no-
coj ob 19. uri sestali na izredni
^ji občinskega sveta, na kate-
ri bodo uvodoma spregovorili
* meji med Mestno občino Ce-
lje in občino Štore.
V nadaljevanju za.sedanja
občinskega sveta bodo v Što-
rah med drugim obravnavali
še vključevanje begunskih
otrok v redno šolanje v osnov-
ni šoli Štore, povišanje pri-
spevkov za vodooskrbo, kana-
lizacijo in odlagališče odpad-
kov ter delovanje odborov ob-
činskega sveta.
IS
PO SVETU
Srečanje
Drnovšeic-Vranitzlcy
Na avstrijskem Koro-
škem sta se na nefoiTnal-
nem delovnem srečanju se-
šla slovenski premier Dr-
novšek in avstrijski kanc-
ler Vranitzky. Državnika
sta obravnavala vrsto dvo-
stranskih in mednarodnih
vprašanj. V ospredju pogo-
vorov so bile razmere na
Balkanu, odnos Avstrije do
slovenskega približevanja
Evropski uniji, gospodar-
ska vprašanja (promet in
energetika) ter položaj
manjšin. Kar tiče manjšin,
je premier Drnovšek pojas-
nil, da si Slovenci na Koro-
škem želijo razširitve tele-
vizijskega in radijskega
programa v slovenskem je-
ziku ter politično zastop-
stvo v avstrijskem parla-
mentu. Vranitzky je vnovič
izrazil podporo Sloveniji
pri njenih prizadevanjih za
vstop v EU in poudaril, da
Avstrija ne bo pogojevala
slovenske pridružitve EU.
Dejal je še, da se bo na pri-
hodnjem sestanku zuna-
njih ministrov petnajsteri-
ce celo sam zavzel za to, da
Italija umakne svoje pogo-
jevanje in da težave s Slo-
venijo rešuje na bilateralni
ravni. Avstrijski kancler je
še napovedal, da naj bi Du-
naj še letos organiziral
mednarodno konferenco,
na kateri bodo strokovnja-
ki in politični predstavniki
iz Avstrije, ItaUje in Slove-
nije obravnavali vprašanja
prekomejnih infrastruk-
tumih projektov. Drnovšek
in Vranitzky sta tudi napo-
vedala dvostransko pogod-
bo med državama, s katero
naj bi rešili odprta vpraša-
nja, ki izvirajo iz določil
Schengenskega spora-
zuma.
20 let helsinške
listine
Dvajset let je minilo, od-
kar je 35 predstavnikov
vlad in držav iz Evrope in
Severne Amerike v Helsin-
kih podpisalo t.i. helsinško
listino. Ta je pomenila
ustanoviiev* "Konference
o varnosti in sodelovanju
v Evropi (KEVS), ki je dol-
ga leta v času hladne vojne
pomenila stalno posveto-
valno telo med Vzhodom in
Zahodom. Po padcu želez-
ne zavese se je vloga KEVS
spremenila. Zaradi izbruha
novih kriznih žarišč
v Evropi ter predvsem za-
radi vojaških spopadov na
Balkanu in v Zakavkazju
so se članice Konference
odločile, da le-ta prerase iz
zgolj posvetovalnega
v evropsko varnostno telo,
podobno kot je OZN za ves
svet. Zato so se predstavni-
ki 53 dižav članic decem-
bra 1994 na srečanju v Bu-
dimpešti odločili, da se
KEVS preimenuje v Orga-
nizacijo za varnost in sode-
lovanje v Evropi (OVSE).
Vendar pa OVSE doslej ni
izpolnila nalog, ki so si jih
njene članice zastavile ob
nastanku. Tako je Organi-
zacija v vojni v Čečeniji
spet odigrala zgolj posred-
niško vlogo, pogostokrat
pa je kritizirana tudi zara-
di pasivne vloge pri reševa-
nju krize na območju nek-
danje Jugoslavije. Za Slo-
venijo je bila helsinška h-
stina pomembna vsaj dva-
krat. Brez nje verjetno ne
bi prišlo do podpisa Osim-
skih sporazumov, ki so ure-
dili desetletja odprta vpra-
šanja meje z Italijo in vpra-
šanja pravic narodnih
manjših na obeh straneh.
Poleg tega je bil KEVS pr-
va mednarodna organiza-
cija, ki je 24. marca 1992
Slovenijo sprejela medse
kot enakopravno državo.
Se bliža uicinilev
embarga?
Potem, ko je pred nedav-
nim ameriški senat glaso-
val za zakon o enostranski
odpravi embarga na uvoz
orožja v BiH, se je zdaj za
to z dvotretjinsko večino
odločil tudi drugi dom
ameriškega kongresa pred-
stavniški dom. Predsednik
Clinton je napovedal veto
na ta zakon, saj se bodo po
njegovem mnenju po od-
pravi prepovedi uvoza
orožja spopadi še bolj raz-
širili. Tako bo moral kon-
gies najverjetneje znova
razpravljati o tem zakonu.
In če ga bosta znova podpr-
li dve tretjini poslancev, bo
zakon sprejet. Clintonova
vlada bo zdaj verjetno
igrala na čas, saj ima do
prihodnjega zasedcKija
kongresa na voljo štiri ted-
ne, da pregovori tiste de-
mokrate, ki so tokrat gla-
sovali za ukinitev embarga.
Clintonove možnosti za
uveljavitev veta so zdaj od-
visne tudi od samega pote-
ka vojne, predvsem predvi-
deva, da embargo začne ve-
ljati tri mesece po umiku
čet Unproforja oz. 12. ted-
nov po zahtevi bosanske
vlade, da se mirovne sile
umaknejo.
Hrvati osvobodili
Knin
Hrvaška vojska je po več
kot 30-umi ofenzivi za
osvoboditev Krajine zavze-
la središče srbskega upora
in prestolnico srbske Kra-
jine Knin. V ofenzivi, ki jo
je ukazal vrhovni poveljnik
hrvaških vojaških ali pred-
sednik Tudman, je sodelo-
valo več kot 120 tisoč hrva-
ških vojakov. Po nekaterih
podatkih naj bi se Hrvati
spopadli z okoli 50 tisoč
srbskimi vojaki iz Krajine,
ki se jim je pridružilo tudi
60 tisoč vojakov vojske bo-
sanskih Srbov. Hi-vaška
vojska je zasedla tudi Ben-
kovac, pri vasi Rakovica
(zahodna Bosna) pa se je
združila s 5. korpusom bo-
sanske vladne vojske. Med
hrvaško ofenzivo so bili
ubiti tudi trije pripadniki
mirovnih sil ZN, Srbi so
zaradi ofenzive obstrelje-
vali Vinkovce, Karlovac in
Sisak, srbska raketa luna
pa je padla tudi v zagreb-
ško predmestje. Spor glede
Krajine sega že v leto 1991,
ko so Srbi na tem ozemlju
19. decembra razglasili Re-
publiko srbsko Krajino
z glavnim mestom Kninom,
ki je takrat zasedla kar
tretjino hrvaškega ozemlja.
Dva dni kasneje Srbi
v Bosni na referendumu
glasujejo, da se ne želijo
odcepiti od Jugoslavije in
zato razglasijo svojo drža-
vo, Republiko Srbsko s se-
dežem na Palah. Srbi iz
obeh paradržav potem de-
lujejo v skladu z upanjem,
da bi se s Srbijo združili
v nekakšno »Veliko Srbi-
jo«, zato poskušajo zavzeti
čimveč mest, skozi katera
bi lahko potekal povezo-
valni koridor z Miloševiče-
vo Srbijo. Vprašanje je, ka-
ko bodo Srbi ravnali po po-
rjizu v Krajini. Nekateri
analitiki menijo, da se bo
srbska vojska prerazpore-
dila v sosednjih bosanskih
pokrajinah, potem pa Hr-
vatom vrnila udarec. Več
pa je tistih, ki pravijo, da se
bodo morali Srbi sprijazni-
ti s tem, da je njihova voj-
ska v prinierjavi s hrvaško
vojsko prešibka.
it. 32. - 10. avgust 1995
GOSPODARSTVO
4
Gorenje Trgovina Siri ponudbo
Podpisali bodo poslovni dogovor z nemškim podieijem Ciass - Uspešni pri prodaji traktorjev Zetor
Na 33. Mednarodnem
kmetijsko živilskem sejmu
v Gornji Radgoni, ki bo od
26. avgusta do 3. septembra,
se bo na 600 kvadratnih me-
trih razstavnih površin
predstavilo tudi Gorenje Tr-
govina, generalni zastopnik
za prodajo traktorjev Zetor
v Sloveniji. Obiskovalci si
bodo lahko ogledali njihovo
celotno ponudbo, ob traktor-
jih Zetor in pestri ponudbi
viličarjev pa bodo prvič
predstavili tudi kmetijsko
mehanizacijo s priključki.
V torek, 29. avgusta, ko bo
imelo Gorenje svoj dan na
sejmu, bodo predstavniki
Gorenja Trgovine podpisali
dogovor o sodelovanju
z nemškim podjetjem Class,
ki sodi med največje svetov-
ne proizvajalce kmetijske
mehanizacije in priključkov
zanjo. Sopodpisnik tega po-
slovnega dogovora bo tudi
SIP Šempeter.
Gorenje Trgovina pa bo
pripravilo tudi vrsto stro-
kovnih razgovorov in pred-
stavitev, med drugim sreča-
nje s predstavniki kmetij-
skih posestev in zadrug ter
srečanje s predstavniki to-
varne Zetor iz Brna. V treh
letih, odkar v Gorenju Trgo-
vini zastopajo prodajo trak-
torjev Zetor v Sloveniji, so
na našem tržišču prodali več
kot 1.500 traktorjev, s to
prodajo pa uspeli zadržati
vsaj 50-odstotni tržni delež
Zetorja pri prodali traktor-
jev v Sloveniji. Sicer pa ra-
čunajo, da bodo letos pri nas
prodali najmanj 500 traktor-
jev. Pomembno je tudi, da so
se prva slovenska podjetja že
uvrstila na spisek dobavite-
ljev sestavnih delov za trak-
torje Zetor. V Velenju sta,
kot je znano, osrednje distri-
bucijsko središče in skladiš-
če ter glavno skladišče origi-
nalnih rezervnih delov.
Z Avtoprevozništvom in ser-
visi Velenje pa so organizira-
li tudi dve skupini z vozili za
posebne posege na terenu.
Zadnja novost je tako ime-
novani dežurni traktor, ki ga
lahko najamejo kupci trak-
torjev Zetor.
Vse kupce Zetorjev, ki so
letos že kupili traktor Zetor
ali ga še bodo do 2. septem-
bra, čaka na radgonskem
sejmu prijetno presenečenje.-
Enega od letošnjih kupcev,
ki bo imel srečo v žrebu, bo-
do namreč v Trgovini Gore-
nje nagradili s slovenskim
traktorjem leta 1994, z Ze-
torjem 43 40.
MARJAN LIPOVŠEK
Polletno spričevalo
SKB banke
Do konca maja je SKB
banka dosegla 11-odstotni
tržni delež v slovenskem
bančnem prostoru in z bruto
dobičkom 380 milijonov to-
larjev presegla plan za to ob-
dobje. Bilančna vsota se je
v polovici leta povečala za
9 odstotkov in ob koncu ju-
nija znašala dobrih 153 mili-
jard tolarjev.
V banki so zadovoljni
s polletnimi rezultati na po-
dročjih poslovanja s prebi-
valstvom, pravnimi osebami
in tujino. Močno povečanje
dolgoročnih in vpoglednih
depozitov dokazuje krepitev
zaupanja v SKB banko.
V tem času je banka v pri-
merjavi z enakim lanskim
obdobjem povečala obseg
plačilnega prometa s tujino
kar za 80 odstotkov, kot naj-
večji tuji delničar pa se je
v SKB banko vključila
Evropska banka za obnovo
in razvoj.
SKB banka se v tem času
ni mogla ogniti neugodnim
gibanjem na trgu vrednost-
nih papirjev, tako da je pa-
dala tržna vrednost njene
delnice. Tečaj delnice SKB
banke je bil vseskozi tesno
povezan z gibanjem borzne-
ga indeksa Ljubljanske bor-
ze, njena visoka likvidnost
pa se je v prvem polletju po-
trdila s tem, da je bila delni-
ca SKB banke najbolj trgo-
vana delnica na Ljubljanski
borzi. IS
Gospodarjenje s certifikati
V Kmečki družbi
v Kmečki družbi, ki je do-
slej zbrala 70 tisoč certifika-
tov, so na vse pogostejša
vprašanja državljanov: >Kaj
bo z mojim certifikatom,
kdaj bom privatizacijske
delnice lahko prodal in koli-
ko bom z njimi iztržil?< pri-
pravili kratke odgovore.
Državljanom, ki so svoj
certifikat vložili v katero od
pooblaščenih investicijskih
družb (mednje sodi tudi
Kmečka družba) pojasnjuje-
jo, da lahko preko ja\Tiih
medijev spremljajo poslova-
nje >svoje< družbe. Družbe so
namreč dolžne javno objav-
ljati poslovne rezultate, nji-
hovo poslovanje pa stalno
spremlja Agencija za trg
vrednostnih papirjev. Druž-
be za upravljanje bodo javno
objavljale podatke o ceni
delnic, višini in času izplači-
la dividend, višini dobička.
ipd. Lastniki delnic oziroma
vlagatelji državljanskih cer-
tifikatov se bodo tako na os-
novi različnih dejavnikov
odločali za nakup in prodajo
delnic, trg pa bo glede na
ponudbo in povpraševanje
po privatizacijskih delnicah
oblikoval ceno le-teh.
Kmečka družba bo svoje
vlagatelje obveščala še preko
lastnega časopisa, ki ga bodo
brezplačno prejemali vsi
delničarji Kmečkih skladov.
Časopis bo vseboval tudi fi-
nančne   nasvete,   predloge
katere delnice prodati, kdaj
jih prodati in po kakšni ceni.
Sicer pa so delničarji
Kmečke družbe zdaj solast-
niki osmih slovenskih podje-
tij, med njimi tudi Pivovarne
Laško in Tekstilne tovarne
Prebold z našega območja.
Po pogovorih z vodstvi po-
djetij so v Kmečki družbi za-
dovoljni, saj prvi podatki
kažejo, da sta samo Pivovar-
na Laško in Kolinska lani
skupaj ustvarili 1,6 milijarde
tolarjev bruto dobička.
IS
Rdeči torek
Piše Bojan Gradišnik
Do velikega preobrata
(upam, da ne samo začasnega)
je prišlo na ljubljanski Borzi
v torek, 8. avgusta. Zanimivo
je tudi to, da je do preobrata
prišlo v torek. Na ta dan že
mesece beležimo majhen pro-
met. Ob torkih se je do sedaj
trgovalo samo na parketu bor-
ze. Zaradi majhnega prometa
se je vodstvo Ljubjanske Borze
odločilo, da celotno trgovanje
prenese na BIS (borzni infor-
macijski sistem). Na borznem
parketu se bo trgovalo samo še
vsak prvi torek v mesecu. V bi-
Froficia-Dadas in CBH sporo-
čata, da \Tednost enote vza-
jemnega sklada Herman Celj-
ski na dan 9. avgust znaša
1.185,96 SIT.
stvu pa se ta dan ne bo veliko
trgovalo. Borzni posredniki
bomo opravljali predaje vred-
nostnih papirjev, usklajevanje
evidenc in podobno.
Zakaj naslov Rdeči torek?
V zgodovini borzništva so zna-
ni tako imenovani Črni pone-
deljek. Črni petek. Tako so po-
imenovali dneve, ko so tečaji
delnic padali tako zelo, da je
prišlo do zloma borze in borz-
nega trgovanja. Investitorji so
na ta dan ustvarili velike izgu-
be, ker njihovih delnic ni hotel
kupiti nihče, tudi po veliko
nižjih tečajih ne. Če malo kari-
kiram situacijo, bi dejal, da so
bili to trenutki, ko bi moral
imetnik delnice še nekaj pla-
čati bodočemu kupcu, da bi ta
sploh želel imeti njegovo del-
nico. Seveda so ti časi oddalje-
ni že kar nekaj desetletij. Na
drugi strani pa je res, da se
podobne situacije dogajajo tu-
di danes s posameznimi delni-
cami, nikakor pa ne z večino
delnic. Tu mislim na naložbe
v najbolj tvegane delnice, ki
seveda lahko imetniku prine-
sejo 100% izgubo.
Na naši borzi je prišlo v to-
rek do obratne situacije. Ob
prometu 220 mio SIT se je zgo-
dilo to, da v zadnji uri trgova-
nja ni bilo ponudbe najbolj
prometnih delnic niti po 10%
višji ceni kot je bila v ponede-
ljek. SBI (slovenski borzni in-
deks ) je porasel za 50 enot ali
4,6%. Mislim, da bi morala
borza v takem primeru kot
smo ga doživeli v torek, spro-
stiti trgovanje z določenimi
delnicami preko nivoja 10%.
Omejitev 10% možne rasti po-
meni, da včasih rastejo tečaji
delnic bolj kot pa bi sicer
. Vsak kupec bi namreč vna-
prej vedel, da bo lahko še isti
dan kupU želeno delnico in ne
bi bilo takšne panike za naku-
pe. Do sedaj se je pokazalo, da
tečaji tistih delnic, ki rastejo
10% dnevno, padajo kasneje
z enakim odstotkom. Vsem in-
vestitorjem še enkrat priporo-
čam, da dnevno spremljajo te-
čaje vrednostnih papirjev, da
ne bi delnic kupovali po previ-
sokih tečajih in jih po preniz-
kih prodali. Tekoče informaci-
je o tečajih delnic na Ljubljan-
ski Borzi lahko investitorji do-
bijo tudi po telefonu. Telefon-
ski številki CBH namenjeni za
trgovanje sta 431-244 in 441-
490.
Še en teden brez
poletov
LJUBLJANA, 8. avgusta
(Večer) - Slovenski letalski
prevoznik Adria Airways
je na podlagi zbranih po-
datkov in lastnih ocen
sklenil, da je letenje na hr-
vaška letališča še vedno
nevarno. Tako kot tuje le-
talske družbe je zato odpo-
vedal vse polete na hrvaška
letališča do ponedeljka, 14.
avgusta. Za vse potnike na
liniji Split-Ljubljana pa
organizira ladijski prevoz.
Karta naravne
radioaktivnosti
LJUBLJANA, 7. avgusta
(Večer) - Na Inštitutu za ge-
ologijo, geotehniko in ge-
ofiziko so izdelali prvo
karto Slovenije, na kateri
je prikazana porazdelitev
pomembnejših prvobitnih
naravnih radioaktivnih
elementov v vrhnjem sloju
tal. Strokovnjaki so izme-
rili 819 lokacij v državi,
meritve pa so opravili s fi-
nančno pomočjo ministr-
stva za znanost in tehnolo-
gijo in Mednarodne agenci-.
je za atomsko energijo
z Dunaja.
Želje in možnosti
LJUBLJANA, 7. avgusta
(Delo) - Državni proračun
a prihodnje leto naj bi zna-
šal okoli 585 milijard tolar-
jev na strani odhodkov in
okoli 591 milijard na strani
prihodkov. Zahtevki upo-
rabnikov so te dni za 130
miUjard tolarjev večji. Pri-
čakovati je, da bodo te šte-
vilke želja še krepko okleš-
čene. O zneskih in priorite-
tah bo potreben dogovor
med ministrstvi in koalicij-
skimi partnerji.
V Kanado brez
vizuma
LJUBLJANA, 7. avgusta
(Večer) - Kanada je kot pr-
va država severnoameriške
celine ukinila vstopne vi-
zume za slovenske držav-
ljane. To se ni zgodilo čez
noč, pač pa je šlo za dolgo-
trajni postopek, ki je trajal
dve leti. Ker je v tem ob-
dobju željo, da bi ostali
v Kanadi, izrazilo zane-
marljivo malo tistih slo-
venskih državljanov, ki so
tja odpotovali kot turisti, je
Kanada ukinila vizume. Ob
koncu leta bodo dveletno
opazovanje sklenile tudi
ZDA in takrat bo jasno, ali
bodo tudi Združene države
prišle do enakih zak-
ljučkov.
Evropsko oko nad
letali
LJUBLJANA, 2. avgusta
(Dnevnik) - Od začetka no-
vembra bo Slovenija tudi
uradno članica evropskega
združenja za varnost zrač-
ne plovbe in urejanje lete-
nja v zgornjem zračnem
prostoru Eurocontrol s se-
dežem v Bruslju. Zdaj ima
namreč še status opazoval-
ke, pogoj za včlanjenje pa
je bil soglasje vseh članic in
sprejem dveh dokumentov
- mednarodne konvencije
Eurocontrol o sodelovernju
za varnost zračne plovbe in
večstranski sporazum
o pristojbinah na zračnih
poteh, ki ju je parlament
potrdil pred nedavnim.
i*. 32. - 10. avgust 1995
5
GOSPODARSTVO
Gospodarska rast se umirja
Sredi leta so se začeli spre-
minjati nekateri kazalci go-
spodarjenJ9 v Sloveniji. Po
podatkih Zavoda za makro-
ekonomske analize, bodo
prav ti določali značilnost
konjuktumih gibanj do kon-
ca leta in razmere za prehod
v na.slednje leto.
Smo se v obdobju umirja-
nja inflacije. K umirjanju ra-
sti cen je največ prispevalo
gospodarstvo, ki je cene svo-
jih izdelkov oblikovalo pro-
sto ~ konkurenčno neodvisno
od državne regulative. Do
konca juUja je dvanajstme-
sečna inflacija znašala
12,7%, kar je za 7,8 odstot-
nih točk manj kot lani. Infla-
cija je obvladljiva tudi zara-
di državnega uravnavanja
cen v nadzorovanem sektor-
ju. Dokler ne bodo odprav-
ljena osnovna cenovna raz-
merja, lahko računamo na
inflacijo nad 4% letno. Kljub
uspehom pa so prisotni in-
flacijski pritiski. Ti so stro-
škovne narave. Predvsem ra-
stejo cene proizvajalcev
v primarnih dejavnostih ter
stroški dela in drugi prejem-
ki, produktivnost pa upada.
Z izplačevanjem drugih pre-
jemkov se izplačevalci izogi-
bajo višjim dajatvam, ki bi
jih sicer morali plačevati iz
naslova obračunanih plač.
Rast cen v primarnih dejav-
nostih je v največji meri po-
sledica nadpovprečne rasti
cen kmetijskih izdelkov. Za-
radi povišanja odkupnih cen
bodo cene hrane tudi v pri-
hodnje eden od pomembnej-
ših virov nastanka inflacije.
Na inflacijske pritiske bo-
do vplivale podražitve v pre-
delovalni industriji, teleko-
tna, nekaterih osnovnih živil,
prevoza potnikov po železni-
ci ter cestnina. Pomemben
strošek so tudi obrestne me-
re, ki so se v letos znižale.
Davčne obremenitve in ca-
rinske dajatve za uvoženo
blago za naložbe pa za po-
djetja ne predstavljajo odlo-
čilne postavke stroškov.
Stabilna ponudba
Ponudba blaga domaČe
proizvodnje za široko pora-
bo je stabilna. Povečuje se
presežek uvoza blaga za ši-
roko porabo nad izvozom.
Izvoz blaga za široko porabo
je v prvih petih mesecih tega
leta glede na isto obdobje
preteklega porasel le za
8,6%, izvoz vseh vrst blaga
pa za 17,5%. Na drugi strani
pa je uvoz potrošnih dobrin
v istem primerjalnem ob-
dobju večji za 20%. Celotni
uvoz pa je še v večjem pora-
stu (26,1%) kot uvoz potroš-
nih dobrin.
Zunanjetrgovinske tokove
v največji meri določata iz-
voz repromateriala in uvoz
investicijskih dobrin. To
skupaj z rastjo proizvodnje
investicijskega blaga, kakor
tudi industrijska proizvod-
nja opreme in dinamika
gradbeništva, kaže na krepi-
tev naložbenega ciklusa.
Delež gospodarskih na-
ložb v vseh naložbah je dose-
gel 82% in se še vedno pove-
čuje. Največja rast je zabele-
žena v gradbeništvTi (tudi
gradnja cest) ter v finančnih,
tehničnih in poslovnih stori-
tvah. Padanje naložb v petih
mesecih beležijo kmetijstvo,
vodno gospodarstvo, komu-
nalna dejavnost in urejanje
naselij.
Obseg tujih neposrednih
naložb je že v petih mesecih
presegel lanski celoletni zne-
sek. Neto terjatve do tujine
so se povečale predvsem za-
radi predplačil za uvoz in
neplačanega izvoza. Dolgo-
ročna zadolženost podjetij
v tujini se je povečala za
24,7% glede na enako ob-
dobje lani. Zadolževanje
v tujini spodbuja nižja
obrestna mera v tujini, ki je
dvakrat nižja na zahodnoe-
vropskih monetarnih trgih
od obrestne mere v naših
bankah. Tako je povprečna
obrestna mera bank za dol-
goročna posojila v maju zna-
šala 15,4%, kar je sicer za 1,6
odstotnih točk manj kot pred
enim letom.
Izplačila za naložbe so le-
tos za približno polovico viš-
ja kot v enakem obdobju la-
ni. Realne naložbe postajajo
vse resnejša alternativa fi-
nančnim naložbam, katerih
rast je prevladovala v zad-
njih let^. Donosi finančnih
naložb so začeli upadati.
K temu je prispevalo zniže-
vanje cen delnic podjetij iz
finančnega, ne pa tudi real-
nega sektorja.
Š povečanjem davka za
naftne derivate si je vlada
pridobila vir sredstev za
subvencioniranje izvozni-
kov. S tem je izvoznikom
■ olajšala prilagajanje tečaja
tolarja valutnim razmerjem
in apreciaciji tolarja. Spreje-
ti ukrep vlade na račun niz-
kega tečaja tolarja naj bi za-
gotovil večjo aktivnost iz-
voznikov, zlasti delovno in-
tenzivnih panog tekstilne in
čevljarske industrije.
Javnofinančnd prihodki so
bili v šestih mesecih realno
pod lansko decembrsko rav-
nijo in za 1,4% nad lanskim
povprečjem. Struktura teh
prihodkov je razvidna iz
grafa. V 1. 1995 se ocenjuje
realna rast javnofinančnih
prihodkov za 2,6%.
Višje plače, manj
nezaposlenih
Po podatkih ZMAR so real-
ne bruto plače na zaposlenega
v gospodarstvu porasle v pri-
merjavi z lanskim povprečjem
za 5%. Kljub temu pa občani
občutimo, da s plačo lahko
vsak dan kupimo vedno manj.
Število nezaposlenih se je iz
meseca januarja tega leta zni-
žalo od 122,9 na 116 tisoč, kar
predstavlja 13,5% aktivnega
prebivalstva. Prvi rezultati
ankete o delovni sili po krite-
rijih Mednarodne organizacije
dela iz meseca maja kažejo, da
je dejanska brezposelnost še
nižja, t.j. 7,4% aktivnega pre-
bivalstva. Anketa potrjuje to
tezo, ker je v Sloveniji okoli 60
tisoč oseb, ki jih mesečna sta-
tistična evidenca ne zajema.
Junija se je poslabšala lik-
vidnost gospodarstva, o čemer
govori porast knjižnega de-
narja in blokade žiro računov.
V industriji pa se likvidnost
nekoliko izboljšuje glede na
stanje plačanih račimov in
kreditov za obratna sredstva,
toda glede na število zaposle-
nih v teh podjetjih in znesek
blokad je še vedno nezadovo-
ljiva.
Realni krediti gospodarstvu
so se v prvih šestih mesecih
tega leta povečali za 26%. Po-
večanje dvigov prihrankov za
dopustovanje, tako tolarskih
kot odprodaja deviz za dopu-
stovanje v tujini, pa zmanjšuje
bcmčni potencial. Podobno kot
ki-editi so realno porasla sred-
stva hranilnih vlog v bankah
skoraj za 26% in devizne hra-
nilne vloge za 13%. Začela se
ie spreminjati struktura var-
čevanja prebivalstva, kjer de-
vizno varčevanje pridobiva na
pomembnosti. Za tolarske
kratkoročne hranilne vloge
morajo banke vzdrževati 1-6%
rezerv, za devizne hranilne
vloge pa je centralna banka
uvedla 100% deviznih rezerv
(prej 90%). Že drugi mesec za-
pored naraščajo hitreje deviz-
ne hranilne vloge kot tolarske,
kar govori o manjšem zaupa-
nju prebivalstva v domačo va-
luto. Razen zaupanja v stabil-
ne valute je vzrok porasta de-
viz pri prebivalstvu v zniževa-
nju obrestnih mer v bankah in
pričakovanje zaustavitve pre-
cenjenosti tolarja v odnosu do
tujih valut.
VUNJAK BOGDAN
Sindiciran
mednarodni
kredit za LB
Leasing
Družba Nove Ljubljan-
ske banke d.d. za leasinške
storitve LB Leasing d.o.o.
je te dni dobila sindiciran
mednarodni kredit v višini
10 milijonov nemških
mark. Kredit bo družbi
omogočal širšo paleto le-
asinške opreme in večjo
prilagodljivost potrebam
zakupnikov opreme.
Dolgoročni kredit v viši-
ni 10 milijonov DEM sta
LB Leasing na osnovi boni-
tetne ocene, po kateri druž-
ba izpolnjuje stroge mad-
narodne kriterije za nude-
nje leasinških storitev,
odobrili mednarodna fi-
nančna organizacija Inter-
national Finance Corpora-
tion iz Washingtona ter pr-
vorazredna švicarska ban-
ka Credit Suisse iz Ziiric-
ha. Strokovnjaki so skoraj
2 leti spremljali poslovanje
LB I^easing in pri tem oce-
njevali doseženo raven teh-
nologije dela, računovod-
sko spremljavo in kontrolo,
sistem trženja leasinških
storitev ter upravljanje
z riziki. Posojilo je odobre-
no za dobo petih let in pol,
namenjeno pa bo financi-
ranju nakupa vseh vrst
opreme, kar bo družbi
omogočalo večjo prilagod-
ljivost potrebam zakupni-
kov opreme ter nudenje
Ugodnejših pogojev zlasti
za leasing proizvodne
opreme, kar je lani pred-
stavljalo dobro tretjino
vseh firminih naložb.
Javne prodale na Ceijsicem
v Sloveniji je bilo doslej v okviru lastninskega preobli-
kovanja podjetij končanih 36 javnih prodaj, trenutno pa
jih teče sedem. Od tega tudi v podjetjih na Celjskem.
V Etolu bo javna prodaja zaključena 16. avgusta, v Ko-
vintrade iz Celja 14. avgusta, v Avto Celju 25. avgusta in
v Dravinjskem domu iz Slovenskih Konjic 28. avgusta.
Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo Republi-
ke Slovenije je doslej odobrila 767 programov, 244 podje-
tij pa je dobilo tudi drugo soglasje k izvedbi lastninskega
programa. Med njimi je v času od konca julija do konca
minulega tedna drugo soglasje dobila tudi celjska Kovino-
tehna.
IS
Nova ViVIS naprava
v Mobitelu morajo neneh-
no vlagati v tehnične izbolj-
šave, saj je naročnikov vse
več, mobilno omrežje je tre-
ba posodabljati in dopolnje-
vati z dodatnimi storitvami.
Ena letošnjih novosti je naj-
sodobnejša VMS (Voice Mail
System) naprava, na katero
bodo priključeni vsi Mobite-
lovi uporabniki telefonskih
predalov. Dosedanja napra-
va z zmogljivostjo deset tisoč
telefonskih predalov se je
namreč napolnila.
Novo napravo bodo preiz-
kušali in priklapljali med 12.
in 20. avgustom. Zaradi teh-
ničnih   razlogov   se   bodo
v trenutku preklopa izbrisa-
la sporočila, shranjena v te-
lefonskem predalu mobitela.
Če ima lastnik v predalu
posneto svoje lastno poz-
dravno sporočilo, ga bo mo-
ral ponovno posneti ali pa se
bo javljal posneti glas opera-
terke. Zato priporočajo, da
v tem času lastniki mobite-
lov predal pogosteje prever-
jajo, prispelih sporočil pa ne
puščajo predolgo v spominu.
V Mobitelu zatrjujejo, da se
bodo trudili, da ne bi pov-
zročili težav, zato bodo pre-
klop opravljali takrat, ko je
omrežje najmanj obreme-
njeno. TC
Terme Zreče
še naprej uspešne
Od januarja do konca juli-
ja je slovenska naravna
zdravilišča obiskalo 160 ti-
soč domačih in tujih gostov,
kar je za sedem odstotkov
več kot v enakem obdobju
lani. Skoraj polovica vseh
gostov je bila v zdra\-iliščih
na Celjskem.
Po podatkih, ki jih zbirajo
v Skupnosti slovenskih na-
ravnih zdravilišč, je bilo do-
mačih gostov več za osem
odstotkov, tujih za štiri, naj-
bolj obiskani turistični cen-
tri pa so bili Čatež, Morav-
ske in Atomske Toplice, Ter-
me Portorož ter Radenci in
Rogaška Slatina. Med zdra-
vilišči na Celjskem se je
v primerjavi z lani obisk po-
večal v Laškem, Atomskih
Toplicah, Topolšici in v Ter-
mah Zreče, ki po dosedanjih
podatkih sodijo med najbolj
uspešna slovenska zdraviliš-
ča. V sedmih mesecih je na-
mreč Zreče obiskalo za 134
odstotkov več domačiii go-
stov kot lani, tujcev je bUo
več za polovico.
Nekoliko manj vzpodbud-
ni so podatki o številu noči-
tev. V primerjavi z lani jih
bilo več le za odstotek, pri
čemer se je število nočitev
domačih gostov zmanjšalo,
tujih pa povečalo za sedem
odstotkov. V zdraviliščih na
Celjskem so več nočitev kot
v lanskih sedmih mesecih
zabeležili le v Termah Zreče
in v Topolšici. Med tujuni
obiskovalci slovenskih na-
ravnih zdravilišč so še vedno
na prvih dveh mestih Av-
strijci in Itzdijani, čeprav jih
je letos prišlo k nam nekoli-
ko manj kot lani, na tretjem
mestu so Nemci, na četrtem
pa gostje iz sosednje Hrva-
ške. Letos se je v primerjavi
z lani nekoliko povečal obisk
Američanov in gostov iz dru-
gih neevropskih držav.
JI
Zahtevajo zaprtje
NEK
LJUBLJANA. 8. avgusta
(Večer) - Zaradi srbskih
groženj, da bo med cilji na-
pada zaradi hrvaških raz-
mer tudi jedrska elektrar-
na Krško, je avstrijska
okoljevarstvena organiza-
cija Global 2000 zahtevala
njeno takojšnje zaprtje.
Ocenjuje namreč, da imajo
Srbi dovolj vojaških zmog-
ljivosti, da bi lahko pov-
zročili jedrsko katastrofo.
Sprejem za vojake
LJUBLJANA. 3. avgusta
(Delo) - Pred odhodom prve
enote slovenske vojske na
vaje v tujino je obrambni
minister Jelko Kacin pri-
pravil sprejem za 51 voja-
kov in častnikov, ki so od-
p>otovali v Louisiano
v ZDA na urjenje za mirov-
ne operacije v okviru Part-
nerstva za mir. Kacin je za
jesen napovedal vrsto ame-
riških delegacij in Natovih
predstavnikov, ki bodo
ugotavljali primernost in
pripravljenost posameznih
držav za razširitev sodelo-
vanja v okviru Partnerstva
za mir in za vključevanje
v zvezo Nato.
IManJ tujih vlaganj
LJUBLJANA, 3. avgusta
(Delo) - V zadnjem letu je
bilo tujih naložb v Sloveni-
ji precej manj kot takoj po
osamosvojitvi. Tuje firme
sedaj pošiljajo k nam pred-
vsem ekipe, ki delajo pri-
merjalne analize o pričako-
vanih rezultatih vlaganj
v srednjeevropske države.
Še vedno je največ nemške-
ga kapitala, ki ima skoraj
polovičen delež v strukturi
tujih naložb v Sloveniji, na
dnigem mestu je avstrijski,
na tretjem italijanski, nato
francoski...
Revizorji ugotovili
ošicodovanje
LJUBLJANA, 4. avgusta
(Večer) - Do sredine julija
so revizorji Agencije za
plačilni promet, nadziranje
in informiranje pričeli
s pregledom lastninjenja
v 835 podjetjih. Revizijsko
poročilo je prejelo doslej
740 podjetij. Kar dve tretji-
ni podjetij, ki so poročila že
prejela, naj bi oškodovalo
družbeno lastnino za
58,446 milijarde tolarjev.
Do sredine julija je 329 po-
djetij ugotovljeno oškodo-
vanje tudi v celoti »povrni-
lo«. Prostovoljno so vpisali
v korist družbenega kapi-
tala 33,5 milijarde tolarjev
ali 57 odstotkov vsega do-
slej ugotovljenega oškodo-
vanja.
Sto let Aljaževega
stolpa
KREDARICA, 7. avgusta
(Večer) - Slabo vreme je
primoralo prireditelje slo-
vesnosti ob stoletnici Alja-
ževega stolpa na vrhu Tri-
glava, da so prireditev pre-
stavili pred Triglavski dom
na Kredarici. Med gosti je
bil tudi predsednik Milan
Kučan. Poudaril "je pomen
Aljaževega dela za Sloven-
ce, ki je veliko večji kot le
znotraj planinske organi-
zacije. Andrej Brvar, pred-
sednik Planinske zveze
Slovenije pa je dejal, da je
Aljaž ohranil slovenskim
goram slovensko lic«'.
Šff. 32. - 10. avgust 1995
POOOPKI

Za Slovenijo, državo močnih regij
Ustanovljena Zveza podružnic SLS celjske regije    Večja vloga Mestne občine Celje
v Sloveniji je zadnje čase
slišati vse več zahtev za ena-
komeren regionalni razvoj
države, konkreten korak na-
prej pa so v organiziranem
boju zoper državni centrali-
zem storili v Slovenski ljud-
ski stranki na Celjskem. Ko-
nec pomladi so namreč v Ce-
lju kot prvo v Sloveniji usta-
novili Zvezo podružnic SLS
celjske regije.
Po besedah predsednika
z\'eze Petra Vriska so se za
povezovanje znotraj celjske
regije odločili zato, ker ima-
jo v vseh podnižnicah sorod-
ne težave, njihovo reševanje
pa je preprostejše in lažje, če
se med seboj povežejo. Vrisk
meni, da je z reformo lokalne
samouprave medobčinsko
povezovanje m ustvarjanje
močnih regij še toliko bolj
pomembno, saj je država če-
dalje bolj centralizirana.
»Prejšnji režmi je bil v osem-
desetih letih veliko bolj od-
prt, lahko bi govorili o višji
stopnji demokratičnosti,
zdaj pa se beseda posamez-
nika in celo posamezne obči-
ne ne sliši več,« je prepričan
Vrisk, ki je kot eno prvih na-
log Zveze podružnic SLS
celjske regije izpostavil zah-
tevo za sprejem zakona o re-
gijah. »Država močnih regij
bo tudi močna država. Slo-
venija je majhna, a njene re-
gije se med seboj tako speci-
fično razlikujejo, da lahko
razvoj gradimo le na regi-
onalnem povezovanju. To so,
bile tudi osnove za ustanovi-
tev naše zveze,« pojasnjuje
Vrisk in dodaja, da je tudi
vodstvo SLS sprva gledalo
na ustanavljanje regijske
r/eze z nezaupanjem, zdaj
pa dobro sodelujejo.
Kot eno prvih nalog po po-
letnih počitnicah, bodo po-
slanci SLS v DZ sprožili tudi
pobudo Zveze podružnic
SLS celjske regije o pregledu
porabe in delitve sredstev,
zbranih s spremembo na-
membnosti kmetijskih zem-
ljišč v državi. Zveza se v prvi
vrsti posveča problemom
v kmetijstvu, da to ni njiho-
va edina naloga, pa pričajo
še številne druge aktivnosti.
Tako med drugim zahtevajo
povečan obseg štipendiranja
za šolajočo mladino, saj me-
nijo, da zdajšnja omejena
vsota denarja, ki ga v te na-
mene odmerja država, pre-
več krči kiog učencev in štu-
dentov-štipendi stov.
Sicer pa vidijo v Zvezi po-
družnic SLS celjske regije
pot do izpolnitve svojih zah-
tev v večjem sodelovanju po-
litike in gospodarstva. »Ža-
lostno je, da v zdajšnji orga-
nizaciji države beseda župa-
pa g^pra^v jsye za prvega
moža velike, mestne občine,
nič nc pomeni,« je Vrisk pre-
pričan, da bo regionalno po-
vezovanje počasi preseglo
tudi strankarske meje. Za
krepitev položaja celjske re-
gije pa bo morala svojo, vse-
kakor večjo vlogo kot dan-
danes, odigrati tudi Mestna
občina Celje. Mesto ob Savi-
nji namreč ostaja regijsko
središče, in kot takšnega ga
sprejemajo tudi sosednje ob-
čine. »Da bo celjska regija
močna in spet odmevna tudi
v državnem prostoru, pa bo
treba veliko skupnega in po-
vezanega dela,« so prepriča-
ni v Zvezi podružnic SLS
celjske regije.
L STAMEJČIČ
Celjska
priznanja na
MOS
Celjski občinski svetni-
ki so na svojem zadnjem
predpočitniškem zaseda-
nju imenovali 7-člansko
komisijo za podelitev
priznanj Mestne občine
Celje najuspešnejšim raz-
stavi] alcem na letošnjem
Mednarodnem obrtnem
sejmu. Komisijo bo vodil
predsednik Jože Bučer,
v njej pa so še: Franci
Štuklek, Ivan Prodan,
Franc Purg, Andreja Rih-
tcr, Janko Novak in Raf
Počivašck.
IS
V Toplicah Dobrna mislilo na
otroke
Spomladi naj bi v zdravilišču Toplice Dobrna začeli
z gradnjo dveh manjših zunanjih bazenov s premerom
3 oziroma 5 metrov. Bazena naj bi bila skupaj s postavi-
tvijo zunanjih igral nared do prihodnje kopalne sezone,
pomenila pa bosta dobrodošlo popestritev za zaokroženo
ponudbo najmlajšim.
Po besedah direktorja Toplic Dobrna Dareta Urbancla
imajo v zdravilišču v teh dneh že pripravljen projekt za
gradnjo obeh zunanjih bazenov. Kompleks obeh bazenov
in otroških igral naj bi se raztezal med hotelskim objek-
tom Švicarija in vrtnarijo, v zdravilišču pa želijo z njim
zaokrožiti ponudbo za najmlajše. V Švicariii naj bi
namreč dopustovale mlade družine oziroma stari starši
z vnučki. V zdravilišču, kjer so trenutno zadovoljni z zase-
denostjo, saj so imeli v začetku tega tedna svoje zmoglji-
vosti 83"Odstotno zapobijene pravijo, da bodo z gradnjo
začeli pomladi. Dela z dokončno ureditvijo okolice vred
ne bodo trajala več kot en mesec, tako da bo do prihodnje
kopalne sezone vse nared.
IS
S posojilom do vselitve
stanovanjski sklad občine
Celje danes v našem časopi-
su objavlja razpis posojil za
zasebno stanovanjsko gradi-
tev v letu 1995. 30 milijonov
tolarjev, kolikor jih je letos
v celjski, štorski in vojniški
občini namenjenih za kredi-
tiranje zasebne stanovanjske
gradnje, bodo v celoti name-
nili za tako imenovana vseii-
tvena posojila.
Ob splošnih razpisnih po-
gojih so v Stanovanjskem
skladu letos zaradi omejene
vsote denarja določili še ne-
kaj posebnih pogojev, ki jih
morajo izpolnjevati prosilci
za posojila z ugodno obrest-
no mero (R+37o). Ker gre za
tako imenovana vselitvena
posojila, bodo do stanovanj-
skega posojila v višini največ
milijon tolarjev upravičeni
tisti občani Celja, Štor in
Vojnika z velja\tiim gradbe-
nim dovoljenjem, ki ni sta-
rejše od 10 let, denar pa bi
namenili za polaganje final-
nih podov, slikopleskarska
dela, nakup in vgradnjo sob-
nih vrat, keramičarska dela
s sanitarno opremo, fino
montažo elektroinstalacij in
vodovoda ali nakup in mon-
tažo grelnih teles.
Ob tem v Stanovanjskem
skladu Celje po besedah po-
močnice direktorja Brede
Klemenčič še posebej opo-
zarjajo vse prosilce, da je po-
trebno posojila resnično na-
mensko porabiti. Že lani, ko
so za zasebno stanovanjsko
gradnjo razdelili 100 milijo-
nov tolarjev posojil, so vsem
prejemnikom poslali tudi
obvestila o namenski porabi.
Prav v teh dneh zbirajo zad-
nje podatke o tem, koliko so
prejemniki posojil tudi de-
jansko spoštovali določila
pravilnika o namenski pora-,
bi, a med 112 prejemniki po-
sojil so zabeležili le 5 prime-
rov očitne nenameriske pora-
be. »Pa še to je preveč,« pravi
Klemenčičeva tn poudarja,
da si v Stanovanjskem skla-
du resnično prizadevajo, da
bi z omejeno vsoto denarja
pomagali kar največ ljudem".
IS
Ob števiikali še
pojasnila
Na osnovi zaključnega ra-
čuna o poslovanju Sklada za ■
razvoj obrti in podjetništva
v Mestni občini Celje je raz-
vidno, da je sklad lani v svoji
blagajni zabeležil nekaj več
kot 161 milijonov tolarjev
prihodkov in 138 milijonov
tolarjev odhodkov, razliko^
23,5 milijona tolarjev, pa
prenesel v letošnje poslo-
vanje.
S temi številkami so se na
zadnjem zasedanju seznanili
tudi celjski svetniki, ki pa so
soglasje k finančnemu poro-
čilu o poslovanju sklada
.sprejeli le pogojno. Kljub
številnim pojasnilom in
splošnim pohvalam o deki
sklada so namreč svetniki
SDSS zahtevali celovito po-
ročilo o poslovanju sklada. |
Menili so, da je nesprejemlji-
vo, da se predsednik uprav-
nega odbora sklada Roman
Gracer kljub povabilu že
drugič ni udeležil zasedanja'
občinskega sveta in zato svo-
jim kolegom predlagali, da
sprejmejo le pogojno soglas-
je k finančnemu poročilu, za
eno pr\'ih jesenskih zasedanj
sveta pa naj v Skladu za raz-
voj obrti in podjetništva pri-
pravijo natančno poročilo
o svojem delu.
Svetnik SDSS Adam Ko-
žuh je ponovno zahteval, da
v to poročilo vključijo po-
datke o celotnem poslovanju
sklada, navedejo podatke
o namenski porabi dodelje-
nih posojil, predvsem pa en~ 1
krat natančno povedo, koli-
ko novih delo\tiih mest so
v Celju odprli s pomočjo
Sklada za razvoj obrti in po-
djetništva.
IS
Protihrupna ograja
ob obvoznici
Celjski socialdemokrati so
na Občinski svet Mestne obči-
ne Celje naslovili pobudo o po-
stavitvi protihrupne ograje ob
magistrati vzhod-zahod v kra-
]evm skupnosti Dolgo polje.
V SDSS se zavzemajo za po-
stavitev protihrupne ograje
vzdolž Zoisove, Kosovelove in
Jenkove ulice; vzdolž Zoisove
gre za dolžino 120 metrov, ob
Kosovelovi tn Jenkovi pa bi
morali protihrupno ograjo po-
staviti v dolžini 260 metrov.
Socialdemokrati opozarjajo,
da so se bivalni pogoji kakšnih
150 stanovalcev teh treh ulic
2 izgiadnjo štiripasovnice
močno poslabšali. Iz leta v leto
pa se zaradi visokih hitrosti,
gostejšega prometa in vse huj-
šega hrupa, ki ga povzročajo
vozila, še slabšajo.
Na vodstvo občinskega sve-
ta in župana Jožeta Zimska so
naslovili pobudo, da preko ob-
činskih strokovnih služb zač-
no z akti\tiostmi za sanacijo
.slabih razmer. V pojasnilo
svoji pobudi navajajo podatek,
da je moral investitor novoz-
frajene obvoznice v sosednjem
entjurju lani posta\'iti proti-
hrapno ograjo v skupni dolžini
200 metrov, da je tako zagoto-
vil normalne bivalne pogoje za
približno 40 stanovalcev. V ča-
su izgradnje celjske magistrale
vzhod-zahod je nedorečena
zakonodaja dopuščala občut-
no poslabšanje bivalnega
standarda okoliških stanoval
cev, zato je po mnenju social-
demokratov zdaj že čas, da se
v občini poLščejo ustrezne re-
šitve.
IS
Odprta vrata Vile Golf
Pomembna pridobitev Rogaške Slatine
v Rogaški Slatini so v po-
nedeljek odprli popolnoma
prenovljeno Vilo Golf, kjer je
bil dotrajani hotel Beograj-
ski dom. Gre za stavbo iz av-
stroogrskega obdobja, v se-
cesijskem stilu, kjer je po-
djetje SKB Nepremičnine in
leasing uredilo 41 privlačnih
apartmajev. Veliko večino so
prodali, na kupce pa še čaka
6 apartmajev.
Na slovesnosti je novo pri-
dobitev predstavil direktor
omenjenega podjetja, mag.
Marko Sok, ki je opozoril, da
jih lahko kupci oddajajo tu-
ristom, v sodelovanju z zdra-
viliško upravo. Franci Ger-
bec, idejni oče projekta ter
izvršni direktor SKB banke,
pa je predstavil širše sodelo-
vanje banke ter Zdra\dlišča.
Župan Rogaške Slatine,
mag. Branko Kidrič, je ku-
pcem apartmajev zaželel
prijetno bivanje v turistič-
nem kraju, predsednik upra-
ve SKB banke, Ivan Nerad,
pa je objekt simbolično pre-
dal namenu. PredstavTiici
prvega lastnika apartmaja,
podjetja Kemofarmacija, je
izročil secesijski ključ vhod-
nih vrat Vile Golf. Prisotni
so si nato ogledali notranjost
vile, pri čemer so bili prijet-
no presenečeni tudi nad lepo
urejeno notranjostjo.
Slavnostnega odprtja se je
udeležil tudi državni sekre-
tar za turizem, Peter Vese-
njak, prav tako je bilo mogo-
če oi)aziti pomembne gospo-
darstvenike iz različnih kra-
jev države. Za prijetno
vzdušje je poskrbela pevka
Alenka Godec.
BRANE JERANKO
Dalmacija In otoiti le §e v spominili?
Agencije v Celju turiste preusmerjajo, pa tudi vrnejo denar
Nekaj deset tisoč slovenskih državljanov je
te dni na počitnicah na Hrvaškem, večina
v Istri in Kvameriu. Nekateri se te dni šele
odpravljajo na dopust, turistične agencije
v Celju pa imajo kar precej dela, saj morajo
tiste, ki so se pred tedni odločili za Dalmacijo
ali otoke, preusmeriti drugam na počitnice,
nekaterim pa morajo tudi vrniti denar, saj se
raje odločijo, da bodo ostali doma.
So pa tudi takšni, ki se zaenkrat še niso
prestrašili. Opozorilo ministrstva za zunanje
zadeve, ki je konec minulega tedna odsvetova-
lo potovanje na ogrožena območja Hr\'aške, ni
kaj po.sebej vpUvalo na odpovedi potovanj
Verjetno bo po spopadih in hrvaškem zavzetju
Krajine nekoliko drugače, čeprav poročila go-
vorijo o tem, da se tudi po dogodkih ob koncu
tedna vsi niso vračali z otokov, od koder so
lahko prišli le še z gliserjem, saj so bili vsi
letalski poleti Adrie Airways odpovedani.
Turistične agencije v Celju se v pr\'ih dneh
po objavi sporočila ministrstva za zunanje za-
deve .še niso pritoževale, da bi se ljudje nmo-
žično odločali za odpoved letovanj. Sicer pa
tudi večjega števila aranžmajev za Dalmacijo
in otoke niso imeli. Nekateri so se odločili za
spremembo aranžmaja, zelo malo pa je bilo
primerov, da bi morali vračati denar. Ker gre
za izredne razmere pn tem, vsaj po zagotovilih
predstavnikov v agencijah, ne delajo težav in
za.se obdržijo le minimalni znesek za pokritje
stroškov.
V agenciji ITA v Celju pravijo, da nekaj
odpovedi je, nekaj pa je tudi novih prijav za
dopust na Hrvaškem. Nekateri odpovedujejo
tudi letovanja v Umagu in Poreču, vsem tem
pa ponudijo druge možnosti dopustovanja. Če
zahtevajo vrnitev denarja, je treba nanj poča-
kati kakšen dan, agencija pa obdrži 2 tisoč
tolarjev za lastne stroške. Pri tem nikomur ne
delajo težav, čeprav zavarovanje potovanja
predvideva vračilo le v primeru .smrti in bolez-
ni. Še največ težav imajo z agencijo Atlas v 2ia-
grebu, saj so vse slovenske agencije njihovi
subagenti za letovanje na Hrvaškem. Atlas Q%r
mreč meni, da na obali ni vojne m izrednih
razmer in da ni razlogov za vračanje celotnih
zneskov
Tudi v Kompasu ugotavljajo, da je odpovedi
maio, tisti, ki ne želijo na Hr\'aško, pa lahko
izbirajo med počitnicami v Portorožu, ki je
prav v teh dneh postal zelo zaseden tudi zaradi
omenjenih razlogov, in med tujino. Kljub raz-
meram na Hrv'aškem pa je tik pred izbruhom
spopadov na Brač odletelo 200 turistov v Kom-
pasovem aranžmaju, kar pomeni, da ljudje ni-
so preveč zaskrbljeni. Tisti pa, ki bi ob odpo-
vedi želeli vrnjen denar, ga po besedah Kom-
pasovih predstavnikov dobijo le, če so plačali
zavarovalno odpovedno tveganje.
V agenciji Emone Globtoura v Celju že med
prijavami za letovanje ni bilo vehko odločitev
za Srednjo Dalmacijo, tako tudi odpovedi ni
veliko. Dve ali tri stranke, ki so nameravale te
dni preživeti v Dalmaciji, so preusmerili
v okolico Umaga, za kasnejše termine pa odpo-
vedi še ni. V primeru vračila denarja agencija
obdrži 10 mark za voucher, za stroške zavaro-
vanja in rezervacije, vendar natančnih navo-
dil, kako je z vračili, pred dnevi še niso imeli.
V Slovenijaturistu so nekaj potnikov za dal-
matinske otoke prestavili v Istro, sicer pa tako
ni bilo veliko odločitev za Dalmacijo in otoke.
V Palmi ugotavljajo, da ljudje še čakajo, kaj
bo,, in da večjega števila odpovedi ni, saj tudi
večjega zanimanja za ogrožena območja ni bi-
lo. Se pred dne\T so opravili pet rezervacij za
Krk in Istro. Le v enem primeru so po podatkih
do konca minulega tedna stranki vrnili denar,
saj ji ponujene alternativne možnosti cenovno
niso ustrezale. Na slovenski obali so namreč
ostali prosti le še hoteli višjih kategorij, tujina
pa je tudi draga. V tem primeru agencija obdr-
ži tisoč tolarjev, čeprav v Palmi menijo, da bi
morale biti razlike v vračilu pri odpovedih
letovanj z območij, ki niso med neposredno
ogroženimi.
V vsakem primeru torej velja, da se bo kljub
opozorilom in nasvetom vsak sam odločil, kje
bo preživel letošnji dopust.
T. CVIRN
it. 31. - 10. avgust 1995
2_
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Nesreča
v Cinkarni
izteklo 5 ton žveplene kisline, potrebne za proizvotinlo
titanovega illoksiaa — Škoile v okoliških vodotokih nI
^ Nesreča sanirana v 2, 3 dneh
v turek nekaj minut pred
17. lu-o je prišlo v Cinkarni
Celj« do nesreče, ki se po pr-
vih podatkih ne bo spreme-
nila v ekološko katastrofo,
čeprav je izlitje petih ton
žveplene kisline, potrebne za
proizvodnjo titanovega di-
oksida, kazalo prav na to..
V Cinkarni imajo namreč so-
dobno urejen sistem interne
kanalizacije in na severnem
kanalu vgrajeni senzorji za
odkrivanje kislosti so aktivi-
rali zaporni mehanizem, ki
je preprečil izliv kisline
v okoliške vodotoke.
Po besedah pomočnika di-
rektorja Cinakame Celje Vi-
lija Raznožnika uradno ni
bila ugotovljena škoda na
ta.\mi v okoliških vodotokih,
to pa sta potrdili tudi ekipi
inšpektorjev in kriminali-
stov ter predstavniki ribiške
družine. Kriminalisti pojas-
njujejo, da je sicer možno ra-
zlitje manjše količine kisli-
ne, vendar le-to ni \'plivalo
življenje v okoliških
Vodah.
Hapaka na materialu
Do nesreče je prišlo zaradi
poškodbe črpalne zanke za
žvepleno kislino, s katero se
•Napaja proizvodnja titano-
vega dioksida. Približno 2 ti-
?oč 500 litrov oziroma 5 ton
^eplene kisline je steklo na
Zelenico pred obratom, kas-
•^eje pa so jo prestregli v lo-
^o ploščad in zadržali
v sistemu interne kanaliza-
Ekipa delavcev in gasilcev
cinkarne Celje je hitro re-
agirala, izkazal pa se je
f^r^dvsem sodobno urejen si-
*|eni interne kanalizacije.
1*^* severnem kanalu vgraje-
ni senzorji za odkrivanje ki-
slosti so aktivirali zaporni
mehanizem in do nadaljnje-
ga izliva žveplene kisline
v okoliške vodotoke ni
prišlo.
V Cinkarni je v krajšem
času, v roku enega tedna,
prišlo že do druge takšne ne-
sreče, zato lahko vodstvo
z dokajšnjo mero zanesljivo-
sti pove, da je vzrok nesreč
neprimeren material, ki so
ga izbrali za gradnjo cevovo-
da. Cevovod je skoraj nov,
star le nekaj mesecev, garan-
cijska doba za njegovo delo-
vanje pa je 10 let. V Cinkarni
so kljub temu že dan pred
drugo nesrečo, v ponedeljek,
sprejeli sklep, da ga zame-
njajo z drugim materialom.
Odločili so se za veliko draž-
ji, a zanesljivejši material.
Po besedah Vili j a Raznožni-
ka pa bo nov cevovod po-
stavljen v nekaj manj kot
mesecu dni.
Proizvodnja
prekinjena ie za
nekaj ur
Ob nesreči so proiz\'odnjo
v Cinkarni Celje prekinili le
za nekaj ur, ponovno pa je
stekla že v večernih urah.
Z delom bodo nadaljevali tu-
di prihodnje dni, saj so raz-
trganine na cevovodu takoj
zasilno sanirali.
»Seveda pa bo ta čas, do
postavitve novega cevovoda,
potreben še bolj poostren
nadzor,« pravi Raznožnik, ki
tudi meni, da je o gmotni
škodi trenutno še težko go-
voriti. Njen sorazmerno naj-
manjši del predstavlja vred-
nost izlite žveplene kisline,
večji del pa odpade na druge
zadeve, povezane s sanira-
njem nesreče.
Sanacija posledic
Po prvih ogledih in ocenah
nasreče v torkovih večernih
urah izliv 5 ton žveplene ki-
sline ni povzročil hujšili po-
sledic. V Cinkarni pa bodo
imeli še dva do tri dni dela
s saniranjem obstoječih po-
sledic.
V interni kanalizacijski si-
stem prestreženo žvepleno
kislino bodo namreč posto-
poma redčili in nevtralizira-
li, nastalo nevtralizirano te-
kočino pa nadzorovano ob-
časno spuščali iz kanaliza-
cijskega sistema. »Čeprav
gie za nevtralno tekočino,
bomo morali biti pri tem zelo
previdni, saj se ob ne^vtrali-
zaciji poveča vsebnost soli,
« pojasnjuje Raznožnik mo-
rebitno možnost, da bi s pre-
velikim izpustom tekočine
vodotoke preobremenili
s sulfati.
'»Dobro se Je
Izteklo«
v Cinkarni Celje so dan po
nesreči prepričani, da se je
sicer grozeča nevarnost, ki jo
pomeni izlitje tolikšne koli-
čine žveplene kisline, zaradi
pravilnega in hitrega ra\Tia-
nja zaposlenih, predvsem pa
zaradi dobrega sistema in-
terne kanalizacije, j;preme-
nila le v opozorilo.
S proizA/odnjo titanovega
dioksida bodo ob poostre-
nem nadzoru nadaljevali tu-
di v času, ko bodo znotraj
proizvodnih objektov po-
stavljali nov cevovod. Posta-
-Atev le-tega pa bo možnost
podobnih nesreč še dodatno
zmanjšala
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Do nesreče je prišlo, ker so popokale pred kratkim nameščene
cevi, po katerih v obrat titanovega belila doteka žveplena ki-
slina.
Marjan Skomišek v prostoru alpinetuma, ki naj bi v kratkem zaživel.
Letos na Golteli drugače
V soncu obsijane in z zele-
njem obdane Golte v teh
dneh obišče veliko ljubite-
ljev narave. Naraii oz. njej
prepuščena še ne uporablje-
na sedežnica pri gondoli,
močno »načet« hotel, pa kar
nekako pobledi sliko nekoč
izredno obiskanega turistič-
nega centra nad Mozirjem,
v katerem so bili največji
>»zajedalci« zelene zime zad-
njih let.
»Tik pred obupom nam je
novih moči in optimizma da-
la zadnja zima. V marcu smo
imeli kar 560 smučarjev
v povprečju na dan, kar je
rekord zadnjih let. V glav-
nem smo z denarjem plačali
stare dolgove in »prebili«
blokado na žiro računu, ki je
trajala kar 600 dni. Nekateri
delavci nismo dobili plač
skoraj leto dni, tako da smo
z delom v velenjskem rudni-
ku nekako reševali svoj živ-
ijenj.ski status. Ostalo nas je
le 12 zaposlenih in nekateri
se že \rračajo z borze nazaj
na delo\^la mesta,« pravi
večni optimist Marjan Skor-
nišek, verjetno poleg direk-
torja najbolj zagret za to, da
danes sploh še govorimo
o Golteh.
»Navdaja nas optimizem,
kar je rezultat pogovorov
o mednarodnem kreditu, ki
je tik pred podpisom. Imamo
projekt posodobitve hotela,
ki naj bi dobil popolnoma
novo obleko, s številnimi tr-
govinicami, butiki, prostori
za prosti čas... Projekt zas-
neževanja in v prvi vrsti či-
stilne naprave, ki bi očiščeno
vodo iz hotela ponovno dala
v obtok za potrebe zasneže-
vanja. Sčasoma naj bi se ure-
dila tudi turistična vasica na
prostoru, kjer so že objekti
delovnih organizacij. Zimo
imamo praktično prodano,
veliko je zanimanja šolskih
skupin, saj imajo osnovno-
šolci v programu obvezno
šoio v naravi. Tudi v teh
dneh, ko so pričeli poganjati
gozdni sadeži, je obisk zado-
voljiv, veseli pa smo, da so
svoj prostor kot idealno vad-
bišče našli pri nas gorski ko-
lesarji in jadralni padalci. Pa
še nekaj: na našem področju
urejamo skupaj z biotehni-
ško fakulteto naravni alpi-
netum, kjer bo na enem me-
stu zbrano rastlinje (okrog
150 vrst) kamniško-savinj-
skih Alp in bo edinstveno
v Sloveniji. Otvoritev načr-
tujemo septembra, ko bo
v Mozirju velika mednarod-
na cvetlična razstava,« pravi
Marjan Skomišek.
EDI MASNEC
Pri hotelu, močno načetem od zoba časa, je v zadnjem času\
mogoče srečati tudi gorske kolesarje.
Razgieilnica Poizeie
Celih dvajset let je minilo, odkar so na Polzeh izdali zadnjo razglednico. Seveda je kraj
doživel v tem času, mnogo sprememb, tako da ga po tisti razgledraci naključni obiskovalec
ne bi mogel prepoznati. Sedaj pa je krajevna skupnost Polzela vendarle izdala novo, na
kateri sta dve značilnosti kraja in sicer graščma šenek, ki jo obdaja gozd s številnimi zelo
starimi in posebriimi drevesi, zaradi česar je zaščiten in detajl z gradu Komenda - lev na
vhodnem stopnišču. Na razglednici pa je tudi panorama Polzele, s katere se vidi, da je
Polzela lep kraj - poln zelenja. Razglednica je delo foto studia Sherpa, natisnila pa jo je
tiskarna HARI tisk.
T. TAVČAR
Št. 32. - 10. avgust 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
8
Življenje podeželske zdravnice
Dr. Anica Lončar dela ¥ Rogatcu ter njegovi okolici
Zdravstvena postaja v ob-
mejnem Rogatcu je med najso-
dobnejšimi v državi. V predla-
ni zgrajeni, mogočni stavbi
imajo sodobno opremo za nuj-
no medicinsko pomoč, EKG,
defribilator za oživljanje srca
v usodnih trenutkih, priročni
laboratorij, opremo za manj
zahtevne kirurške posege...
V Rogatcu so 40 kilometrov
proč od celjske bolnišnice ter
18 kilometrov od reševalne
službe. Za zdravje Rogačanov
ter okoličanov skrbi že deset-
letje in pol dr. Anica Lončar,
specialistka splošne medicine.
Pogovarjala sva se v sodob-
nih prostorih postaje, le nekaj
metrov proč od slovensko-hr-
vaške meje. Spomnila sva se
sosednje zgradbe, bivše zdrav-
stvene postaje, kjer so sedaj
prostori nove občine Rogatec.
V sosednji zgradbi je bila v tri-
desetih letih ena najsodobnej-
ših zdravstvemh postaj Slove-
nije, z otroško polikliniko,
proti tuberkoloznim dispan-
zerjem, posvetovalnico za ma-
tere ter pritličnim javnim ko-
pališčem, s kadmi ter prhami.
Takrat so Rogačane mučili
predvsem bolezni dihal, zobna
obolenja ter kožne bolezni, dr.
Lončarjeva pa opaža zadnja
leta precej alergij, pa tudi ra-
ka. Za rak krivi napačne pre-
hrambene navade, alkoholi-
zem ter kajenje, vendar opaža,
da so ljudje kljub vsemu bolj
zdravstveno osveščeni.
V Rogatec, v Obsot^lje, je
prišla pred petnajstimi leti.
Njena sorodnica, ki je delala
za tovarno zdravil, je od tu-
kajšnjega zdravnika, dr. Jako-
va Šupeja, izvedela, da potre-
buje pomoč. Dr. Anica Lončar,
ki si je po diplomi želela zdra-
viti na podeželju, se je tako
odločila za Rogatec. Zapustila
je domači Zagreb, v rogaški
ambulanti pa je že po nekaj
tednih ostala sama. Vsa leta je
zdravila Rogačane sama, letos
pa je dobila pomoč, dr. Tatja-
no Lavrič-Volarič. Po preseli-
tvi v Rogatec je bila najprej
podnajenmica pri Siebenreic-
hovih, kjer je našla svoj drugi
dom. Bila je prvič zdoma, loče-
na od staršev, v tujem kraju,
z drugim jezikom. Rojena Za-
grebčanka se je hitro privadi-
la, ljudje so ji vehko pomagali.
»Tu je zdaj moj dom. Jaz sem
se navadila Rogatca, Rogačani
pa name. Zadovoljna sem.« Tu
se je poročila, postala mati,
dobila stanovanje, se spo-
minja.
»Zdravniško delo je napor-
no, razgibano, po drugi strani
pa daje veliko zadovoljstva.«
Kot otrok je bila veliko med
zdravniki, za študij medicine
pa se je odločila šele v zadnjem
letniku gimnazije, ko je razmi-
šljala tudi o fiziki. »Včasih si
nekoliko obupan, potrt. Kadar
ne moreš pomagati.« S težkim
bolnikom trpijo ter se bojijo
smrti tudi njegovi najbližji.
Ljudje so velikokrat potrebni
le tople besede, pogovora, da
se nekomu izpovejo. »Splošni
zdravnik se mora naučiti po-
slušati.« Marsikdo pove, da
mu je potem lažje. Zdravnico
pogosto preseneti kaj vse se
v ozadju dogaja, pa tudi to, da
je včasih kakšna zadeva čud-
na, po pogovoru pa spozna, da
ni tako. Dr. Anica Lončar ima
izjemno veliko pacientov, pri-
bližno 2300. Največ jih je zad-
nji dve leti, po ukinitvi obrat-
nih ambulant, ko je prišlo do
izbire zdravnika. Takrat se je
večina Rogačanov premestila
iz Rogaške Slatine v domači
Icraj.
Območje zdravstvene posta-
je Rogatec obsega približno
štiri tisoč prebivalcev, krajev-
ne skupnosti Rogatec, Dobo-
vec in Donačka Gora, del Sv.
Florjana (bivšega Stojnega Se- .
la), prihajajo tudi iz Zetal,
z roba ptujskega področja. Ne-
kateri so oddaljeni celo po 15
kilometrov, ceste so marsikje
izredno slabe, veliko jih živi
v hribovskih krajih. Včasih, ko
ni bilo cest, je bilo velikokrat
treba kar peš.
Sreda, ko sva se pogovarja-
la, je že dolga leta namenjena
materam z dojenčki. Opaža, da
se današnji starši zelo trudijo,
upoštevajo navodila. Včasih,
na začetku, ni bilo tako. Po-
sebno jo moti trpljenje otrok
v neurejenih družinah. Ti
otroci zato nimajo enakih za-
četnih pogojev, zgodi se, da
končajo v posebni šoli. V kra-
ju, bogatem z vinsko trto, je
precej alkoholizma, z njim pa
družinskih tragedij. Za najsta-
rejše Rogačane je zadnja leta
odlično poskrbljeno s pomočjo
na domu, z javnim delom.
V kraju si zelo želijo tudi le-
karno, saj morajo po zdravila
v Rogaško Slatino. Lekarniško
postajo naj bi pridobili letos
jeseni.
Pri zahtevnem delu je dr.
Anici Lončar v oporo družina.
Moža, Džura, elektroinženirja,
je spoznala na silvestrovanju
v Rogatcu. Njuni dekleti, 13-
letna Jelena in 11-letna Tatja-
na, sta že zgodaj postali precej
samostojni. V prostem času se
z družino odpravi v Atomske
ali Ptujske Toplice, največkrat
pa na njihov >bregec<. Na La-
stinah, blizu središča Rogaške
Slatine, imajo vrt in sadov-
njak. Tam se včasih poveselijo,
skupaj s prijatelji. Rada ima
tudi knjige, vendar je časa
premalo. Med zadnjim dopu-
stom, v Pulju, ji je uspelo pre-
brati Pesem ptic tmovk.
BRANE .lERANKO
Dr. Anici Lončar pomagata sestri Zlatka Polajžar in Polona Kregar. Zdravstvena postaja
v Rogatcu je med najsodobnejšimi.
Neusmillena parkirnina
s prvim avgustom je tudi v Slovenskih Konjicah začel.
veljati odlok o plačilu parkirnine v mestnem jedru.
Za dvajset minut parkiranja voznikom parkirnine ni
potrebno plačati, za prvi dve uri pa je potrebno odšteti sto
tolarjev, za vsako nadaljnjo uro parkiranja pa še sto
tolarjev. Med 21. uro zvečer in 6. uro zjutraj parkirnine
seveda ni, za invalide pa bo parkiranje ves dan brez-
plačno. S parkirnino zbran denar bo prednostno name-
njen vzdrževanju parkirnih mest in izgradnji novih, tako
v mestu kot tudi v naseljenih krajih konjiške občine.
D.S.
Z raicetami proti toči
v Sloveniji imamo za obrambo pred točo 160 strelnih mest,
kjer po potrebi v zrak spuščajo posebne rakete, ki oblake s točo
razpršijo. Na Celjskem je šest takih mest, med njimi tudi eno
v Kasazah, v občini Žalec. Zanj je odgovoren Marjan Potočnik.
»Vedno, ko se pripravlja nevihta, sem v pripravljenosti tudi jaz
in čakam na morebitno sporočilo z Meteorološke postaje, če bo
potrebno streljati. Letos smo bili v pripravljenosti štirikrat,
raket pa zaenlcrat še ni bilo potrebno spuščati«, je povedal
Marjan Potočnik.
T. TAVCAR
Kopalci namesto žab
šentjursko kopališče so končno odprli
Pretekli teden so v Šentjuriu
končno le odprli mestno letno
kopališče. Prvo polovico po-
letja so v njem kraljevale žabe,
zdaj pa so kopališče razkužili.
V ponedeljek so v vodi nameri-
li že 24 stopinj Celzija. Prva
dva dneva je bilo kopanje
brezplačno, prišlo je po pri-
bližno 50 kopalcev, v nedeljo
pa se jih je predajalo vodnim
užitkom že 150.
Dnevne bazenske vstopnice
so za otroke po 200 tolarjev, za
odrasle pa 300. Kopališče je
zdaj odprto vsak dan, med 10.
in 19. uro. Priljubljeno je tudi
v širši okolici, saj prUiajajo
obiskovalci celo iz Celja. Lani
je bilo v mejah bazena več za-
bavTiih prireditev, letos pa bo
prva prihodnjo soboto, s sku-
pino Sedmi raj.
V občinski stavbi so nam
povedali, da je kopališče osta-
lo tako dolgo zaprto zato, ker
so z gradnjo sosednjega šport-
nega objekta zamujali. Gre tu-
di za sporno najemniško raz-
merje z domačinom Brankom
Vareškom, pri čemer je občina
(mestni bazen je v njeni lasti)
razpisala koncesijo. Koncesije
sicer niso podelili, saj novoz-
grajeni objekt ni bil dokončan.
Najemnik Vareško se na razpis
za koncesijo ni prijavil.
Ko smo ga v ponedeljek
povprašali o celovitem ozadju,
zaenkrat  ni  želel  govoriti.
V Šentjurju je znano, da je, že
pred raizpisano koncesijo,
sklenil z občino 10-letno na-
jemno pogodbo, zdaj pa je
znotraj kopališča, v športnem
objektu, dodatni gostinski lo-
kal. Nezadovoljen naj bi bil
tudi zato, ker so površino ko-
pališča, zelenico za kopalce«
z novogradnjo pomanjšali.
V šentjurskem letnem kopa^
lišču se od preteklega četrtk«
vendarle hladijo kopalci, ni
več žabe. Kakovost vode pre
verja, tako kot tudi v drugi
letnih kopališčih, Zavod z
zdravstveno varstvo.
BRANE JERANKC
Za iepše Konjice
V Slovenskih Konjicah skr-
bijo za podobo mesta, saj so se
lotili čiščenja struge Drarinje,
odtokov in kanalizacijskih ja-
škov ter košnje trave.
Odstranili so betonske te-
melje, na katerih je bil pred
leti postavljen tank. V teh
dneh pa urejajo tudi športni
park in tamkajšnji ribnik,
v katerem zaradi previsokega
odtoka voda ni krožila. Ob
rednem čiščenju in menjavi
vode bodo napako lahko od-
pravili. D.S.
Dnevno
počitnilcovanle
po ceiisico
V Občinski zvezi prijate-
ljev mladine Celje so tudi
za letošnje počitnice pri-
pravili program dnevnega
počitnikovanja, otrokom
pa obljubljajo zabavna
druženja ob torkih in četrt-
kih še vse do konca av-
gusta.
Dnevna počitnikovanja
so v Občinski zvezi prijate-
ljev mladine Celje pripra-
vili za julij in avgust, glede
na slabe izkušnje iz prete-
klih let, ko je zanimanje
počitnikaijev za njihov
program zelo nihalo, pa so
uvedli predhodne prijave.
Tako se celjski počitnikarji
- če je bilo seveda dovolj
prijav - danes igrajo in ko-
pajo na mestnem bazenu,
kamor jih vabijo tudi zad-
nja dva torka v mesecu. Za
prihodnji teden imajo v na-
črtu obisk Lovskega doma
na Svetini in srečanje
z lovcem ter izlet v arbore-
tum Volčji potok in ljub-
ljanski Tivoli. Danes 14 dni
naj bi šolarji nabirali zdra-
vilne rastline na Miklav-
škem hribu, za zadnji po-
čitniški dan, četrtek, 31.
avgusta, pa pripravljajo pi-
knik z zabavnimi igrami na
Gričku.
V primeru slabega vre-
mena in ob zadostnem za-
nimanju počitnikarjev
imajo v Občinski zvezi pri-
jateljev mladine priprav-
ljen alternativni program
za vsak torek oziroma četr-
tek. Šolarjem ponujajo
druženje v šahovski, likov-
ni in oblikovalni delavnici,
tekmovanja v namiznih
igrah in podobno v dvorani
Zveze kulturnih organiza-
cij v Gregorčičevi 6.
IS
Za občinske In regijske naslove
Društvo podeželske mladine Spodnje
Savinjske doline in Zavod za živinorejo
in veterinarstvo Celje, enota za kmetij-
sko svetovanje Žalec, sta na parcelah
Hmezada-Kmetijstvo na Bregu pri Pol-
zeli pripravila 31. občinsko in 22. regij-
sko tekmovanje oračev.
Nastopilo je 36 tekmovalcev. Prvak
občine Žalec za letos je postal Sebastjan
Šertl iz KZ Petrovče, drugi je bil Robi
Vasle iz Kmetijstva Žalec in tretji Andrej
Kramer iz KZ Petrovče. Ekipno je zma-
gala prva ekipa KZ Petrovče (Andrej
kramer. Dani Zager).
Regijski prvak je postal Anton Špital,
drugi je bil Jože Goršek (oba KZ Šaleška
dolina), tretji pa Sebastjan Šertl iz KZ
Petrovče. Ekipno je zmagala prva ekipa
KZ Šaleška dolina (Anton Špital, Franc
Rotnik). Nagrade za prva mesta je pri-
spevalo podjetje Simex iz Žalca. Na dr-
žavnem prvenstvu oračev, ki bo 8. in 9.
septembra letos, bosta celjsko regijo za-
stopala Anton Špital in Jože Goršek iz
KZ Šaleška dolina.
T. TAVČAR
Regijski prvak Anton Spital, doma iz Šo-
štanja, ki je zastopal KZ Šaleška dolina.
Pr\'ak občine Žalec v oranju, Sebastjan
Šertl iz Petrovč.
it. 32. - 10. avgust 1995
□
REPORTAŽA
Ko zorijo češnje,
spiavar na rajžo gre
Na Uubnem so že oetlntritleseto leto zapored obudili spomin na splavarlenle — Tudi Alojz Juvan,
nekdanji splavar, se živo spominja zlatih tlosarskih časov
Savinja je bila v starih ča-
sih tista pot, ki je v svoji mu-
havosti ali prijaznosti spuš-
čala na rajžo savinjske spla-
varje. Žilavi in vztrajni mož-
je so naložili les na flos, ča-
kali na znak bistre lepotice
in se podali med slapove in
brzice.
Včasih je lesni trgovec,
splavarski gospodar, kot so
ga imenovali, načrtoval pot
vse do Romunije, da bi tam
prodal svoj les. Spet drugič
so vozili do Rugovice, ki je
bila niže Zagreba. Njihova
naloga je bila, da pripeljejo
les varno do tistega mesta, ki
ga je določil gospodar. Ta
posel je ugasnil tik pred dru-
go svetovno vojno in ni niko-
U več zaživel, številni možje
pa so ostali brez dela, mi-
ka\'nega tveganja, splavar-
ske pesmi in spodbudnega
pravila, ki je velelo: Dokler
je na Raduhi snega za eno
gos, je Savinji flos do Celja
kos...
Najraje so namreč splava-
rili spomladi, še veliko bolj
kot jeseni. Takole pravi Lju-
benec Alojz Juvan, eden iz-
med nekdanjih splavarjev:
»Flos je šel najlepše takrat,
kadar so češnje dozorele, to
pa je bil obenem slab čas za
prodajo lesa. Najboljše pa
smo prodajali jeseni, ko so,
bile češplje zrele.«
Od LJubnega do
Rugovice
Vse flosarje, ki še živijo, bi
lahko na Ljubnem prešteli
na prste ene roke. Alojz Ju-
van in njegovi prijatelji so
prežeti s spominom na spla-
varjenje, ki je zanje pomenir
lo več kot zgolj delo za zaslu-
žek. To je bilo življenje, v ka-
terem so uživali.
»Za flosarje so nas vzgajali
že zelo zgodaj,« pripoveduje
Juvan. »Stari smo bili osem,
devet let, ko smo prvič stopi-
li na flos. Takih otročajev ni-
so mogli zares uporabiti za
delo, a že kakšna tri leta kas-
neje je šlo zares. Mlajši brat
in jaz sva bila v teh letih
ravno za enega flosarja. Spr-
va smo splavarili le od Ljub-
nega pa do Celja, pri tem pa
se veselili, da bo splavarjenje
postalo naš kruh. Odprl se je
svet, trgovina jc zacvetela in
splavarstvo je pritegnilo šte-
vilne ljudi. Vodilni lesni tr-
govci vzdolž Zagreba, Siska,
Broda in Šabca so bili ravno
Savinjčani, le v Rumi so pre-
vladovali židje.«
Alojz je res postal splavar.
Njegova najpogostejša vod-
na proga je vodila iz doma-
čega kraja, prek Celja, Ra-
deč, Krškega in Brežic pa do
Rugovice, znanega splavar-
skega mesta: »V Celju smo
združili dva flosa in polovica
ljudi, ponavadi sta bila to
dva flosarja, se je lahko vrni-
la domov, drugi so nadalje-
vali. Če ni bilo kakšnih več-
jih presenečenj, smo prispeli
v Rugovico v treh dneh.«
IVlitrovšici fios
»Na en flos, na samca, smo
lahko naložili od 10 do 15
kubikov lesa. Potem ko smo
dva flosa združili, sta torej
nosila od 20 do 30 kubikov.
Veljalo je, da je eden lesni
gospodar vozil na eni vožnji
najmanj 6 samcev in največ
21. Imeli smo navado, da
smo vse flose od enega go-
spodarja na Rugovici pove-
zali, in takemu flosu smo re-
kli mitrovški flos,« pojasnju-
je Alojz Juvan.
»Naše delo je bilo veliko-
krat tvegano. Voda je imela
silno moč! Na Savi pa je ko-
ševa marsikdaj tako stepla
flos, da so žice popokale, les
pa pričel uhajati. Ravno zato
je trgovec že predhodno vra-
čunal, do bo najverjetneje iz-
gubil kakšnih 10 odstotkov
lesa. Včasih ga ni izgubil
prav nič, spet drugič ga je šlo
pod vodo precej več.«
Največjo oviro na Savinji
so predstavljali prodi, spla-
var j i so zavoljo tega morali
paziti, da niso zašli v strugo,
kjer ni neslo. Na Savi so se
bali mostov, da ne bi vanje
zadeli, a tam, kjer se Sava na
široko razlije, je moral biti
krmaniš, vodja splava, nadv-
se vešč, da je zadel pravi ro-
kav. Če je bilo vreme po vo-
lji, da ni bilo vetra in megle,
jim skorajda ni bilo treba ve-
slati, pravi Alojz Juvan. A če
je pihal hud veter, so na vso
moč veslali noč in dan, neka-
teri možje so od hudega na-
pora celo bruhali: »Kljub te-
mu pa je bilo splavarjenje za
nas delo, ki smo ga srčno ra-
di opravljali.« Pa tudi zaslu-
žek ni bil slab. V tridesetih
letih, po svetovni krizi, so
splavarji za vožnjo od Ljub-
nega do Celja zaslužili kakih
100 dinarjev, do Rugovice,
običajno v treh dneh, pa 300.
Kar sploh ni bilo slabo v pri-
merjavi z enodnevno pov-
prečno dnino, ki je takrat
znašala 22 dinarjev.
Pozimi flosa niso mogli
voziti, zato so se nmogi med
njimi lotili spravila lesa. Po-
tem so potrpežljivo čakali na
pravi trenutek.
Spiavarsice manire
»Flosarji smo bili dosti
zdoma, zato smo imeli nava-
do, da so nam domači pisali
na pošto v Brod ali Mitrovi-
co, tako da smo vedeli, kaj je
doma novega,« nadaljuje
svojo pripoved eden izmed
najstarejših Ijubenskih spla-
varjev. Velikokrat so nestrp-
no čakali, kdaj bodo šli na
flos, a ko so pluli po rekah in
videli vlake, ki vozijo proti
domu, jih je spet vleklo
nazaj.
»Na flosu smo dobro žive-
li, veliko pa je bilo odvisno
tudi od splavarskega gospo-
darja, ki nam je dajal hrano.
Na splavu smo imeli kolibo
z ognjiščem, kjer smo kuhali.
Pravico do kuhanja je imel le
krmaniš, pomival pa je tisti,
ki je vozil na zadnji strani.
Tako je strgal glinene lonce,
da si je nemalokrat pobrusil
vse nohte. Po našem običaju
smo lahko vodo za kuho za-
jemali le na levi sprednji
strani flosa. Na desni strani
smo imeli shrambo za hrano,
zraven pa sod, v katerem
smo hranili rdeče vino, ki
smo ga natočili v Brežicah
ali Krškem. Na flosu smo na-
mreč vedno stregli vino.
S seboj smo nosili močno za-
pečen domač kruh, ki so ga
spekle gospodinje, vzdržati
je moral vse do Beograda, to-
rej tudi štirinajst dni ali več.
Za zajtrk smo jedli kruh in
popili pol litra vina na moža,
za kosilo je bila juha z rezan-
ci, goveje meso, restan krom-
pir in solata ter liter vina na
moža.« Krepki možje so pač
potrebovali veliko moči za
veslanje.
Fiosarsici bai,
spomin na
spiavarlenje
s svojim očetom, lesnim
trgovcem,  je Alojz Juvan
zadnjikrat šel na flos spo-
mladi leta 1941: »Malo pre-
den je nastala vojna, potem
nikoli več. Razvoj je šel svojo
pot in četudi ne bi bilo vojne,
flosov najbrž ne bi več vozili.
A to je bil tako hud udarce
za te kraje. Po vojni se je
veliko ljudi odselilo, prav ni-
česar ni bilo, kar bi lahko
zamenjalo to zaposlitev.«
Mnogi fantje so ostali brez
srčike svojega življenja. Še
dolgo jih je navdajala ena
sama želja: ko bi le še vo-
zili ...
Danes spominja na spla-
varjenje le še flosarski bal, ki
ga Ljubenci in Ljubenke pri-
rejajo že petintrideset let.
Letošnji tradicionalni bal, ki
se je začel v soboto, 29. juli-
ja, zaključil pa v nedeljo, 6.
avgusta, je spremljala vrsta
bogatih kulturnih in šport-
nih prireditev, vse skupaj pa
je kronal še občinski praz-
nik. Ob tej priložnosti so or-
ganizatorji pripravili tudi
zanimivo okroglo mizo na
temo Vlcarji in flosarji, ki jo
je vodil publicist Aleksander
Videčnik, sodelovali pa so
tudi pravi stari flosarji, ki
vedo povedati marsikaj za-
nimivega. Prireditev je dose-
gla višek v nedeljo, ko so
spomin na flosarje spet skle-
nili za eno leto. To so storili
s prikazom vlcarske bajte in
domačih običajev, potem pa
ponovno udrli flos in krstili
mladega splavarja, zelenca,
ki bi bil rad splavarske glihe
in flosarjem podoben.
Prvi flosarski bal pred petintridesetimi leti. Med ljubenskimi splavarji, ki so na fotografiji, je
letošnji bal dočakal le še eden.
Alojz Juvan, ljubenski splavar, je zadnjikrat namočil roko,
v Savo »za srečno raiio* spomladi leta 1941. J
^plav za flosarski bal je tako kot že osemkrat doslej tudi letos
^de7a7 Martin Juvan, sin že pokojnega ljubenskega flosarja, ki
}^ splavaril 40 let. Po očetovih napotkih je lesenemu plovilu
''spel nadeti pravo podobo. Ni edini na Ljubnem, ki zna izdelati
"os, je pa prav gotovo najmlajši.
Flosarski krst v imenu Sv. Miklavža, zaščitnika vseh flosarjev. Zelenec se je zaobljubil, da bo
spoštoval Ilosarske bdelCf saiga je premamila spiavarska gjiha.
KSENIJA LEKIČ
Foto: EDI MASNEC
Št. 32. - 10. avgust 1995
KULTURA
10
Slovenija ni premajhna
Intervju z Dejanem Prešičkom, virtuozom klasičnega saksofona
Svečniki. Soba polna ljudi.
Štirje mladi glasbeniki in štir-
je saksofoni. Bach, Pierne, Oe-
bussy, Gershwin, Piazzolla.
Koncert kvarteta saksofonov
Alliage iz Nemčije. Vrhunec
Glasbenega poletja na gradu
Podsreda. Uvod v Mednarodni
seminar za klasični saksofon.
Sobotni večer, 29. julija.
Mednarodna zasedba: zakon-
ca Daniel Gauthier in Moni-
que Sylvestre, Simon Waldvo-
gel in Dejan Prešiček. Kvartet
Alliage, nastal leta 1994 po-
tem, ko so njegovi člani v ra-
zličnih obdobjih obiskovali
mednarodni razred saksofona
pri vrhunskem interpretu in
profesorju Jean Marie Londe-
ixu. Vsi štirje saksofonisti so
individualno ali kot člani ko-
mornih zasedb koncertirali si-
rom po svetu: ZDA, Kanada,
Japonska, Italija. Sodelovali
so z različnimi simfoničnimi
orkestri in radijskimi postaja-
mi sveta.
Med navedenimi imeni še
posebno eno zveni precej do-
mače, slovensko. Gre za ime
Dejana Prešička, Slovenca, ki
je bil prvi nredstavnik Slove-
nije v mednarodnem razredu
saksofonistov prof. Jean Marie
Londeixa. Po dveh letih sode-
lovanja z Jean Marie Londe-
ixom je Dejan prejel na tek-
movanju v Bordeauxu zlato
medaljo za saksofon solo in
zlato medaljo z medaljo časti
mesta Bordeaux za komorno
glasbo. Leta 1994 je s komorno
zasedbo Ensemble Internati-
onal des Saxophones posnel
CD ploščo, ki je izšla pomladi
leta 1995 v Franciji. Istega leta
je bU izbran tudi za sodelova-
nje v orkestru Evropske go-
spodarske skupnosti na Portu-
galskem. V Frankfurtu, na dr.
Hochs konservatoriju, zaklju-
čuje svoj pedagoški študij.
Svojo glasbeno pot ste pri-
čeli v Nemčiji, kamor so se
preselili vaši starši. Po vrnitvi
v domovino ste obiskovali
glasbeno šolo v Radovljici in
kasneje Srednjo glasbeno in
baletno šolo v Ljubljani, kjer
ste v razredu prof. Vebleta
maturirali z odličnim uspe-
hom. Kam vas je pot vodila
naprej?
Odšel sem v Nemčijo, ker
v Ljubljani v tistem trenutku
še ni bilo oddelka za klasični
saksofon. V Frankfurtu sem tri
leta študiral pri prof. Achimu
Rinke in nato pri prof. Londe-
ixu, ki me je po obisku enega
izmed seminarjev (gre za med-
narodni seminar v Italiji leta
1991) povabil na dvoletno iz-
popolnjevanje v Bordeaux,
kjer sem pred enim letom zak-
ljučil študij.
Kvartet saksofonov Alliage,
katerega član ste, je bil usta-
novljen 1994 leta. Bi lahko,
glede na njegovo zasedbo, go-
vorili o internacionalnem
kvartetu?
Kvartet je bil ustanovljen
1994 leta, ker sem takrat zak-
ljučil študij v Franciji in se
vrnil v Nemčijo, kjer trenutno
poučujem. Internacionalna za-
sedba je tako predvsem zaradi
tega, ker smo vsi bivši štu-
dentje in absolventi medna-
rodnega razreda saksofona
v Bordeauxu. Daniel Gauthier
(eden izmed štirih članov
kvarteta Alliage) je tako fran-
coski Kanadčan, ki se je pred
tremi leti, po uspešni medna-
rodni karieri odločil, da se
preseli v Nemčijo s svojo ženo
(Monique Sylvestre, ravno ta-
ko članica kvarteta), ki je po-
dobno kot on, tudi sama pred
desetimi leti študirala v Bor-
deauxu. Za ustanovitev kvar-
teta smo se tako odločili pred-
vsem zaradi iste glasbene tra-
dicije in mišljenja o glasbi.
Vaš kvartet bo v prihodnjih
dneh aktivno vključen v delo
mednarodnega seminarja za
klasični saksofon na gradu
v Podsredi. Bi lahko vašo de-
javnost podrobneje predsta-
vili?
Moj oče, ki prihaja s Koz-
janskega, nam je predlagal, da
bi naredili seminar na zares
zelo dobro obnovljenem pod-
sreškem gradu. Takrat smo se
tudi domislili ideje, da bi za
sodelovanje poprosili našega
bivšega profesorja, Jean Marie
Londeixa. Profesor Londeix je
v sodelovanje privolil brez ka-
kršnih koli pomislekov in tudi
denarno je pač ustregel temu.
kar je v Sloveniji. Treba se je
vendarle zavedati, da gre za
mednarodno priznanega pro-
fesorja, ki ima tudi svojo ceno.
Glede na to, da je veUk idealist
na področju klasičnega sakso-
fona, mi, člani kvarteta, pa
smo bili nekoč njegovi štu-
dentje, se je z veseljem odzval
našemu povabilu in tako omo-
gočil pomoč nmogim mladim
slovenskim saksofonistom.
Sam sem imel srečo, da sta me
starša vedno finančno podpr-
la, če sem hotel obiskati kak-
.šen seminar. Zavedam pa se,
da te sreče nima vsak, zato me
veseli, da smo uspeh postaviti
na noge seminar, ki je že na
začetku naletel na ugoden
odziv.
Ali so udeleženci seminarja
večinoma izjemno nadarjeni
študentje saksofona ali lahko
med njimi najdemo tudi kakš-
nega dijaka srednje glasbene
šole?
Kakšen je nivo učencev
v tem trenutku zelo težko re-
čem. Vpis na seminar je bil
prost. Lahko so se vpisah tako
dijaki kot študentje. Naj po-
vem, da imamo v svojih vrstah
celo profesionalnega glasbeni-
ka. Mishm, da je oboist v ne-
kem nemškem orkestru, kjer
pa igra tudi saksofon. Celotna
koncepcija seminarja je takš-
na, da omogoča sodelovanje
vsakomur.
Kakšni so vaši načrti za pri-
hodnost?
Trenutno razmišljam, da bi
se \TTiil nazaj v Slovenijo in
sicer po skoraj polovici v tujini
preživetega življenja. Vseeno
pa nameravam s kvartetom še
naprej delovati v Nemčiji.
V glasbenem smislu si želim
čim več koncertov in uspehov.
Ena izmed želja pa je tudi ta,
da bi se na gradu Podsreda in
tukaj na Kozjanskem, v na-
slednjih letih razvilo uspešno
glasbeno dogajanje.
To pomeni, da niste eden ti-
stih, ki nekako ves čas stojijo
na trditvi, da je Slovenija pre-
majhna dežela za visokokvali-
tetno umetnost?
Mislim, da je Slovenija za-
dosti velika, čeprav pa mora
biti odprta za vse. Zdi se, da je
njen največji problem še vedno
to, da je promocija Slovenije
kot države premalo učinkovita
v tem smislu, da bi se končno
znebili vojnega imidža sosed-
njih držav. Slovenci mislijo,
da jih tujina loči od drugih na-
rodov bivše Jugoslavije, a na
žalost temu ni tako. Vsaj moje
izkušnje iz tujine so takšne.
Veliko ljudi je, ki bi radi prišli,
a si enostavno ne upajo. Ravno
neki Francoz, ki me je pred
kratkim klical je dejal: >Pogle-
dam na zemljevid in vidim, da
je to 400 km stran.< Njemu pa
je, če živi v Strassbourgu, prav
toliko do Pariza. Zares si želim
boljše promocije naše dežele.
Moja želja je tudi ta, da bi bilo
na seminarju vsako leto več
tujih študentov. Letos jih bo
enajst in upam, da se bodo do-
sti naučili in da bodo o semi-
narju pripovedovali na .svojih
univerzah. Tudi profesorji so
zelo dobri. Tisti, ki so prišli,
spadajo v krog najboljših, sve-
tovno priznanih strokovnja-
kov. Lahko smo ponosni, da so
prišU v Slovenijo. Upati je tre-
ba, da se bodo sem še vračali,
pa ne le na seminar, ampak
zato, da bi si ogledali kakšno
kultvimo prireditev. Morda se
bodo v Slovenijo vračali tudi
študentje.
Naj za konec povem, da bo-
do profesorji drugo leto izbrali
najboljše glasbenike seminar-
ja, ki bodo povabljeni nazaj
v Slovenijo, da bi v njej kon-
certirali. Na takšen način bo
torej prihajalo do povečanih
stikov s Slovenijo. Študent« pa
bomo tako na daljši rok vezali
na ta del Evrope.
Oj, ta Kulturni
forum!
Očitno so sestanki in kavar-
niška razglabljanja o aktualni
politični stvarnosti, kamor se-
veda sodi tudi televizija, tako
zelo zanimivi, tako zelo kul-
turno pomembni, nacionalno
potrebni, da mora za njihovo
udejstvovanje in njihovo pa-
metovanje vedeti vesoljna dr-
žavica Slovenija. Ko sem jih
zadnjič spremljal preko televi-
zijskega ekrana, sem se vpra-
šal, ali smo res vsi taki kreteni,
da namesto, da bi si ogledali
kakšen ameriški show itali-
janske televizije, buljimo
v ekrane in bodisi navijamo
bodisi se zgražamo. Očitno ne.
Ob gledanju sestanka sem se
spomnil na parlamentarne
razprave, ki smo jim bili še
nedavno televizijska priča.
Tudi tiste seje in razprave in
sploh smo spremljali z neiz-
mernim veseljem in se zraven
celo zabavali. Bilo je nekaj ta-
ko nenavadnega, nevsakda-
njega, presenetljivega, šokant-
nega, da si nismo mogli kaj, da
se ne bi iz srca krohotali. Kot
pri zasedanju Kulturnega Fo-
ruma. Manjkal je skratka le
Vodja. In njegovi vojaki so za-
to lahko sproščeno debatirali.
V sproščenih debatah pa je
kajpak tako, da slejkoprej ko-
mu »uide« kaj neprimernega,
kaj takega, česar v j>risotnosti
Vodje ne bi nikoli izdavil. Ozi-
roma bi se prej pozanimal, ali
se bo Vodja z njegovimi bese-
dami strinjal ali ne. Strah pred
kaznijo, ki jo je sposoben nalo-
žiti Vodja, je pač velik. In tu ni
moč kaj prida storiti. Ker
končno; ne gre vsak v organi-,
zacijo, v kateri je Vodjeva be-
seda in Vodjeva volja vsemo-
goča. Zato moraš biti rojen. Pa
čeprav to ugotoviš šele pri
šestdesetih. Oziroma si to
priznaš. Ker, če si enkrat star
enainšestdeset let, potem ti je
vsaj malce jasno, da si tak pač
po naravi. Še posebej, če si
skušaš v spomin priklicati čas.
Piše: Tadej Čater
ki si ga preživel v službi neke-
ga drugega vodje. In, če veš, da
pri petintridesetih, ko si služil
svojemu prvemu Vodji, pač ni-
si bil naivno otroče, s katerim
lahko manipulira kdor pač že
hoče. Hočem skratka poveda-
ti; Kulturni forum, kulturni-
ška zveza. Če hočete, ima to
srečo, da v svojih vrstah zdru-
žuje verne in vdane vojake. Ki
so nekoč že služili in to dobro
in so torej preverjeni. Z mnogo
izkušenj v najrazličnejših
službah. Pa takim vojakom gre
zaupati? Takim, ki se kot po
vetru obračajo enkrat k temu,
drugič k onemu poveljniku.
Seveda ne. In to dober povelj-
nik seveda dobro ve. Dober
poveljnik svoje vojake, tiste, ki
so se nekoč borili na nasprotni
strani, takoj po dobljeni bitki
odstrani. Ker mu je povsem
jasno, da lahko taisti vojak, ki
se je danes bojeval zanj, jutri
spet prestopi v kako drugo
vojsko. Izdajalcev skratka
nihče ne mara.
Ampak, kaj?Ko si en^irat iz-
dajalec, ostaneš to za zmerom.
Poti nazaj več ni. Ostane ti le
dvoje: ali se predaš in odne-
haš, kar pomeni, da boš nemu-
doma kaznovan, ali pa greš
neusmiljeno naprej in upaš, da
te bo roka pravice, čeprav mo-~
ralne, dosegla čim kasneje. \
Kot kakšen Radovan Karad-
žič. Ker, zakaj za vraga bi
ustavljal vojno, jo končal, ko
pa dobro ve, da pomeni to zanj
konec. Lažje in bolj varno je
seveda goniti vojni stroj na-
prej. In slepo upati.
Razlaga vere za naš čas
Založba Znamenje Izdala KOngov Čredo
Založba Znamenje iz Pe-
trovč je v svoji zbirki Sodobna
misel izdala že drugo knjigo,
tokrat delo znamenitega teolo-
ga svetovnega slovesa Hansa,
Kiinga z naslovom Čredo.
Knjigo je iz nemščine prevedel
Roman Štus, uvodno misel pa'
je napisal V^ekoslav Grmič.
Knjiga nam podaja temeljne
krščanske resnice, toda 67. let-
ni teolog Hans Kiing, ki živi
v Tiibingenu, bralcu na zgoš-
čen način sporoča, da je poso-
dabljanje razlage verskega na-
uka prava pot v utrjevanju ve-
re. To je tudi njegova prva
knjiga v slovenščini.
Iz avtorjevega dela veje več
sporočil: opirajoč se na Sveto
pisno in zlasti na grške cerk-
vene očete, so njegove misli
prepredene s spoznanji sodob-
ne znanosti, zlasti filozofije.
Pristno krščansko vero hoče
razložiti tako, da bo sprejem-
ljiva za sodobnike, torej za lju-
di našega časa. Zato nmoge
njegove misli odstopajo od šol-
skih stereotipov.
Ko piše o veri, da bi »z inte-
lektualno doslednostjo iskreno
pomagala kristjanom, ki so
jim modemi pomisleki in dvo-
mi bolj ali manj že ogrozili nji-
hovo vero« (Grmič), piše tudi
ekvimensko, torej tako, da zida
mostove med krščanskimi
cerkvami. Njegovo pisanje se
živo dotika vseh bistvenih iz-
zivov našega časa, to pa so kri-
vice in teptanje človekovih
pravic, vojne grozote in ekolo-
ške katastrofe. In kaj pravi av-
tor sam: »Koliko ljudi se še
sploh ima za verne, vendar ne
luičansko; mnogi krščansko,
vendar ne cerkveno. Burne
razprave, predvsem v katohški
cerkvi o posameznih tradici-
onalnih verskih resnicah zbu-
jajo pozornost tudi zvmaj cerk-
venih zidov in kažejo, kako
slabo so »rešena« prastara, os-
novna vprašanja krščanske
veroizpovedi. Popohioma jav-
no se prepirajo o pomenu
ključnih resnic tradicionalne-
ga čreda »apostolske veroizpo-
vedi«: »Rojen iz device Marije.
Vstal od mrtvih. Šel pred pe-
kel. Šel v nebesa.« Potem pote-
ka med učitelj stvom in sodob-
no teologijo zagrizen prepir
o pravilni razlagi in neredko
se postavljajo napačne alter-
native med »objektivnim«
cerkvenim naukom in subjek-
tivno interpretacijo. Zato je
jasno: k veri se danes — hvala-
bogu - ne da nikogar prisiliti.
Vendar bi mnogi sodobniki ra-
di verovali, t(^a tako, kot so
v antiki, v srednjem veku ali
v času reformacije, več ne mo-
rejo. Preveč se je spremenilo
v celotni konstelaciji na.šega
časa. P*reveč znotraj krščanske
vere se zdi tuje; zdi se, da na-
sprotuje naravoslovni in hu-
manistični znanosti in tudi
humanim impulzom našega
časa Tu želi pomagati ta
l™iiga.«    DRAGO MEDVED
TO IN ONO O MEŠČANSTVU V PROVINCI
I DROBEC IZ ZGODOVINE CEUSKEGA MEŠČANSTVA ZA VAS POISKALA ROJANDA FUGGER GERMADNIK\
Ta temni preiimet nožeienla - nrava icava
v Celju ste na prelomu sto-
letja surovo kavo lahko kupili
pri Franu Kolencu, lastniku
trgovine špecerijskega blaga
ter deželnih pridelkov ali v ka-
terikoli drugi špecerijski trgo-
vini. Vse so bile bogato založe-
ne z najraznovrstnejšo kavo iz
vsega sveta. Lahko pa ste kavo
naročili tudi neposredno pri
uvoznikih, kavo Central iz
Amerike pri Ferdinandu Von-
dračku v Trstu, naprimer. Če
Vas je »v ceni in v vsakem oži-
ni zadovoljila«, ste jo plačali
v teku štirih mesecev, v na-
sprotnem primeru pa \Tnili.
Z nakupom surove kave ste
storili šele prvi korak do sko-
delice te temne, omamno diše-
če tekočine, ki so jo običajno
servirali po obedu »jako slad-
ko in v majhnih skodelicah«.
Najprej je bilo potrebno pre-
veriti, če je kava dobra. V ta
namen ste dali nekaj nežganih
zrn v mrzlo vodo. če so se vsa
zrna enakomerno potopila in
je voda postala rumenkasta, je
bil to znak, da je kava dobra.
Zdaj ste kavo lahko spražili in
sicer v železni ponvi, ne na og-
nju, pač pa na žerjavici. Po-
trebno je bilo neprestano me-
šati, da se je povsod in vsa
enakomerno opražila do svetlo
rjave, nikakor pa ne temnorja-
ve barve. Takoj po praženju je
bilo potrebno kavo stre.sti
v lončeno ali porcelanasto
skledico, jo pokriti in še par-
krat premešati.
Ko ste se odločili, da goste
postrežete s kavo, ste za 5-6
oseb vzeh kakih 100 praženih
zrn, jih drobno zmleli in dali
v samovar za kavo, pridali ma-
lo kavne primesi in na to vli-
vaU počasi vrele vode ali kav-
nega zavrelka. Kavni zavrelek
ste dobili tako, da ste goščo
prejšnjega dne prevreli z vodo.
Na ta način ste kot varčna go-
spodinja prihranili nekaj
kave.
Ako niste imeli samovarja
za kavo, ste jo prevreli v na-
vadni posodi, jo postaviU na
stran in vhli vanjo par kapelj
mrzle vode in jo ponudili, ko
se je izčistila. Če pa je bilo
potrebno črno kavo »urno pri-
praviti«, ste uFKjrabili že na
zalogo   pnpravljeno   kavno
esenco. V ta namen ste spražili
12 dkg kave, jo zmleli in dali
v dva samovarja. Hkrati ste
zarumenili 12 dkg sladkorja,
ga zaUli z litrom vode in vrelo
vlili v oba samovarja. Ko se je
esenca ohladila, ste jo vlili
v steklenico in shranili na
hladnem. Ko je prišel gost, je
bilo potrebno zgolj napolniti
skodehco z vrelo vodo in do-
dati 3-4 žlice esence. Esenco so
šteli za boljšo, »a tudi škodlji-
ve jšo od navadne kave.« Pa tu-
di za navadno kavo je veljalo,
da premočno kuhana, škoduje
želodcu in živčevju.
Opozorilom navkljub se je
ni odrekel nihče in je veljala za
simbol razkošja in razsipnosti.
it. 32. - 10. avgust 1995
Ti
KULTURA
Šola za mlade violiniste
pet meilnaroilttlli poletnllt glaslienllt šol v Velenju - Priznana Ozimova violinska
^oia se Je že začela — 27 uiJeležencev Iz 12 iJržav
Velenjska glasbena šola
Lfana Koruna Koželjskega,
L kateri negujejo tradicijo
Ljletnih glasbenih šol in de-
|a\nic, bo letos prizorišče
petih mednarodnih poletnih
glasbenih šol, ki jih bodo vo-
dili \Thunski mentorji. Prva
Uied njimi, violinska šola, ki
je Die^d poletnimi šolami po-
pisa z najdaljšo tradicijo,
vodi pa jo svetovno znani vi-
olinski pedagog Igor Ozim,
je je že začela nunuli torek.
Letos jo obiskuje 27 udele-
žencev, ki prihajajo iz Slove-
nije, Avstrije, Nemčije, Dan-
ske, Švice, Poljske, Francije,
Srbije, Makedonije, Rusije,
Južne Koreje in Avstralije.
V šolo so se smeli vključiti po
uspešno opravljeni avdiciji,
|q je trajala poltretjo uro.
Najmlajša udeleženka je sta-
ra komaj devet let, naj stare j-
ji pa 24, vendar pa je prav za
fse značilno, da imajo za se-
boj že samostojne koncerte
in zahtevne koncertne nasto-
pe. V violinski šoli pilijo in
dopolnjujejo svoje koncertne
programe, od prof. Igorja
Ozima in njegove asistentke
prof. Christiane Hutcap pa
pridobivajo bogate muzikal-
ne in virtuozne izkušnje. Če-
prav so mnogi med njimi še
otroci, so vajeni trdega dela
in napetega umika. Šolo bo-
do zaključili v petek, 11. av-
gusta, v teh enajstih dneh pa
si mladi violinisti ne bodo
mogli privoščiti počitka.
»Njihov delavnik je namreč
do vrha napolnjen z vajo in
nabiranjem izkušenj,« je po-
vedal prof. Ciril Vertačnik iz
velenjske glasbene šole in
poudaril, da opravljajo violi-
nisti izjemno trdo delo. Iz-
brani pa so res le najboljši,
najbolj nadarjeni izmed zelo
nadarjenih.
Mladi violinski virtuozi iz
Ozimove šole se bodo pred-
stavili na dveh koncertili, in
sicer v četrtek, 10. avgusta,
v kristalni dvorani Zdravi-
lišča Rogaška Slatina in
v petek, 11. avgusta, v kon-
certni dvorani Glasbene šole
Fran Korun Koželj ski v Ve-
lenju.
Za violinsko šolo se bodo
zvrstile še štiri druge. Orgel-
ska bo od 16. do 23. avgusta,
saksofonska od 21. do 26. av-
gusta, trobilna od 28. avgu-
sta do 2. septembra in Ida-
virska od 3. do 8. oktobra.
V vseh šolah bodo sodelovali
vrhunski glasbeni strokov-
njaki, poleg Igorja Ozima in
Christiane Hutcap še Jaro-
slav Tuma iz Prage, Oto Vr-
hovnik in Harald Muler iz
dunajske visoke šole, Brani-
mir Slokar iz visoke šole
Freiburg, Stanko Amold iz
graške in ljubljanske glasbe-
ne akademije in Jakob Late-
iner iz njujorške Julliard
School of Music.
K. LEKIČ
Gotska umetnost
v Sloveniji in na Celjskem
že od maja poteka v treh
ljubljanskih razstaviščih ob-
sežna razstava, na kateri je
predstavljena slovenska umet-
nost narejena v času gotike.
Predstavitev del, reprodukcij,
fotografskih posnetkov in risb
je postavljena v Narodni gale-
riji, Narodnem muzeju in na
Cekinovem gradu.
Prikaz likovne umetnosti iz
zadnjega obdobja srednjega
veka zajema čas od začetka
trinajstega stoletja do prvih
desetletij šestnajstega, ko se je
gotika vse bolj umikala pred
novejšimi estetskimi normami,
ki jih je prinesla renesansa.
V poznem srednjem veku so
bUe slovenske dežele bistveno
bolj ohlapno povezane med sa-
bo, kot so danes, saj so posa-
mezne ;fegiie pripadale različ-
nim gospodarjem. Zato je
v obmorskem pasu prisotna
umetnost, ki je bila neposred-
no uvožena iz itaUjanske stra-
ni, oziroma je podvržena nji-
hovim idealom, predvsem ra-
zličnih beneških delavnic.
V celinskem predelu so bili ak-
tualnejši vplivi iz Srednje
Evrope ali še severnejših sre-
dišč. Najpogostejši ohranjeni
spomeniki se navezujejo na
avstrijske, češke ter nemške
mojstre, ki so bodisi pri nas
gostovali ali pa so njihova dela
kako drugače prišla k nam.
Seveda so se razvijale likovne
delavnice tudi pod vodstvom
domačih umetnikov in to
predvsem na podeželju, ven-
dar so kljub temu zapustili
večje število kvalitetnih spo-
menikov.
Zelo veliko število umetnin
predstavljenih na razstavi je
tudi s širše celjske regije. Med
najstarejše arhitektonske spo-
menike sodi kartuzijanski sa-
mostan v Žicah, ki vsebuje pr-
ve elemente gotike pri nas nas-
ploh. V samem Celju je po-
membna opatijska cerkev ter
knežji dvor, kot najpomemb-
nejša profana zgradba v na-
šem okolju, oba kompleksa pa
sta tesno povezana z prisot-
nostjo celjskih grofov. Med ki-
parskimi spomeniki velja po-
sebej omeniti kip Marije iz
Solčave iz trinajstega stoletja,
ter Marijo iz Šempetra, nare-
jeno v naslednjem stoletju.
S samega konca gotske dobe
pa imamo več plastik Osbalta
Kitlla, v opusu katerega so že
zelo očitne renesančne težnje,
dela pa se nahajajo v župni
cerkvi v Gornjem Gradu. Sli-
karstvo je v našem območju
šibkeje zastopano, med po-
membnejše pa poleg ostalih
sodijo freske v celjski cerkvi
sv. Dainijela.
BORIS GORUPIČ
Bambus in kovine
Avtor se uvršča v generacijo
rojeno leta 1952, akademijo za
likovno umetnost pa je obisko-
val v drugi polovici sedemde-
setih let. Potem je na smereh
kiparstvo in video dokončal
podiplomski študij pri prof.
Slavku Tihcu. Kolarič se je
v osemdesetih in devetdesetih
letih posvečal ustvarjanju sa-
mostojnega likovnega opusa
ter ustvaril obsežno količino
del. Vsako leto je priredil eno
ali več samostojnih razstav,
oziroma je bil prisoten na ra-
zličnih simpozijih v domašem,
kot tudi mednarodnem pro-
storu.
Razsta\a v Likovnem salonu
je Tomaž Kolarič dal naslov
Bambus in kovine. Naslov
izhaja iz preprostega dejstva,
da je avtor za izdelavo postav-
ljenih eksp>onatov uporabil
predvsem ta dva materiala. Na
steno je izobesil plastične, re-
liefne slike, katerih površin-
ska struktura je oblikovana
z kovinskimi delci. Avtor je
kovinsko maso preoblikoval
v tekoče stanje, ter jo z enako-
merno gostoto nanesel na po-
vršje. Kompozicije so skladne,
medtem ko same forme izraža-
jo abstrakten značaj. Avtor
jim sicer da konkretne naslo-
ve, npr. Pokrajina v modrem,
vendar gre pri tem predvsem
za asociacijske povezave s po-
sameznimi motivi, ki jih Kola-
rič omenja.
Poleg teh likovnih del, po-
stavljenih na steno, je prostor
zapolnjen z bambusovimi pa-
licami. Razmeščene so v ra-
zUčnih legah, vodoravno, nav-
pično, povezane v snop, okra-
šene z zelenjem in tvorijo po-
sebno ter nenavadno ambien-
talno instalacijo. Umetnik je
tako uporabil izključno surove
naravne materiale ter z njimi
oblikoval likovne enote. Po-
stavitev ima kvahteten likovni
značaj, ki gledalca pritegne,
hkrati pa so očitne sugestije
o njegovi povezanosti z narav-
nim okoljem.
BORIS GORUPIČ
PRIREDITVE
OMCERTI
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20.
uri, koncert Vokalne skupine Cvet, Društva medicinskih sester
in tehnikov Celje, pod umetniškim vodstvom Vide Bukovac.
V Kristalni dvorani Zdra\ilišča v Rogaški Slatini bo danes ob
20.30, koncert udeležencev mednarodne poletne šole za violino,
pod vodstvom prof. Igorja Ozima. V soboto ob 20.30, pa bo večer
z Leharjem in Straussom, v izvedbi I*raškega salonskega orke-
stra z vokalnimi solisti. V ponedeljek ob 20.30, bo koncert Jess
Tria z Dunaja.
V Anini kapeli v Rogaški Slatini bo v sredo, 16. avgusta ob
20.30, koncert mezzosopranistke Sabire Hajdarevič in Milka
Bizjaka.
A.ZSTA.VE
Pod kozolcem na Šmartinskem jezeru bo do 20. avgusta odprta
prodajna razstava fotografij na temo Šmartinsko jezero v sliki
in besedi, avtorja Vinka Uršiča. Izkupiček je v celoti namenjen
nakupu ultrazvočnega aparata otroškemu oddelku celjske bol-
nišnice.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do sobote odprta
razstava avtorice Tanje Divjak z naslovom Narava v tkanini.
V Laškem dvorcu je na ogled razstava ob 170-letnici Pivavame
Laško.
V galeriji AC v Žalcu je na ogled stalna prodajna razstava
likovnih del Aca Markoviča iz Žalca.
V Likovnem salonu v Celju do sobote, 19. avgusta, razstavlja
slike in objekte Tomaž Kolarič.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 9. sep-
tembra odprta razstava grafičnih listov z naslovom Angleška
karikatura.
V salonu Lovskega doma v Šentjurju razstavlja slikar Jože
Žlaus iz Vojnika.
V hotelu Dobrna bo do jutri razstavljal slike Viktor Rožanc, od
sobote naprej pa slikar Božidar Ščurek.
V Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava Meščanstvo
v provinci.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Forma
etema, likovna dela mladih slovenskih umetnikov.
V Osrednji knjižnici v Celju je odprta raizstava Gimnazija skozi
čas, avtorja Branka Lesjaka.
V Muzeju novejše zgodo\dne v Celju je na ogled slovenska
zobozdravstvena zbirka, v njihovi galeriji Keleia razstava gra-
fični bienale, v otroškem muzeju pa je na ogled razstava Her-
man Lisjak spoznava denar.
V Bolnišnici v Celju razstavlja Vlado Ver-Renčelj.
V hotelu Merx razstavlja dela Vinko Pajek.
V Zdravstvenem domu v Celju razstavlja dela slikar Zoran
Rožič.
V butiku Steklar razstavlja Toni Mohar.
Na Celjski koči razstavlja Stjepan Vrbanič.
V gostišču v Zečah pri Slovenskih Konjicah razstavlja dela
Vlado Geršak.
I     M    O
Union 10.8. ob 18.30 in 20.30, 11.8. ob 18.30 in od 12. do 16.8. ob
18.30 in 20.30 ameriški film Hitri in mrtvi, 11.8. ob 20.30 pa
predpremiera ameriškega filma Batman za vse čase; Metropol
od 10. do 13.8. ob 19. in 21. uri ameriški film Tomažek, od 14. do
16.8. ob 19. uri ameriški film Tomažek, ob 21. uri pa ameriški
film Slaba družba; v letnem kinu od 10. do 16.8. ob 21.30
cimeriški film Camilla. (Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico
do spremembe programa).
Kino Dobrna 12. ob 19. uri in 13. ob 17. uri ameriški film Butec
in Butec.
Kino Rogaška Slatina 11. in 12. ob 18. in 20. uri ameriški film
Nesmrtno ljubljena.
Kino Žalec 11.8. ob 21. uri in 13.8. ob 18.30 ameriški fihn Čas
dekUštva, 12.8. ob 21. lui ter 13.8. ob 20.30 pa ameriški film
Pregon. '
STALO
Na vrtni terasi blagovnice Nama v Velenju bo jutri, v petek ob
19. uri, sedmo srečanje najboljših in najzanimivejših citrarjev
Slovenije, pod naslovom Rrešmentane citre '95. Gost srečanja
bo znani citrarski virtuoz Rudi Knabl iz Nemčije.
Št. 32. - 10. avgust 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
V hudih trenutkih
moraš stisniti pesti
Tako pravita zlatoporočenca Marija In Franc Jančič Iz Griž
Kot nasvet za vse tiste, ki bi
tako dolgo radi ostali skupaj
dodajata zlatoporočenca Jan-
čič iz Griž, da je večkrat po-
trebno biti močan in zdržati
številne pritiske, ki nastanejo
na življenjski poti. Poročila
sta se pred petdesetimi leti,
minulo soboto pa sta na željo
otrok ponovno rekla da. Mari-
ja je imela za to priložnost no-
vo obleko, Franc pa se je odlo-
čil, da bo kar tisto prvo oble-
kel. Poročni obred sta najprej
opravila na občini v Žalcu, na-
to pa še v cerkvi.
V njunem zakonu se je rodi-
lo pet otrok, žal sta enega že
izgubila, tako da imata zdaj še
štiri hčere in že kar devet vnu-
kov ter enajst pravnukov, dva-
najsti pa je že na poti. Že več
let živi hči Milka v Ameriki,
tako da imata Jančičeva tam
kar štiri vnuke in vse pravnu-
ke. Ko sta se pred leti odpravi-
la k njej na obisk, sta bila zelo
razočarana nad Ameriko, nad
deželo, o kateri toliko ljudi sa-
nja. »Njihov način življenja mi
niti malo ni všeč, na jedilniku
imajo samo konzerve, New
York je tako umazan, tam živi-
jo ljudje iz vseh vetrov, mnogi
brez kulture, vse je tako čud-
no, skratka ni mi bilo všeč, pa
še tako neokusno vodo imajo.
Komaj sem čakal, da pridem
domov, kjer bom spet lahko
živel po svojih starih nava-
dah,« pripoveduje Franc Jan-
čič, žena pa pravi, da sta šla
takrat tudi v Kanado obiskat
njenega brata in da je to deže-
la v pravem nasprotju z Ame-
riko — lepa, čista in urejena,
s prekrasnimi zelenicami in
parki, kjer ni mogoče videti
raznih odpadkov. Občudovala
sta jo.
Tudi drugače rada potujeta,
spoznala sta že precejšen del
Slovenije in obiskala nekatere
kraje sosednjih dežel. Jančiče-
va sta se spoznala med vojno,
ko je Marija stanovala v okoli-
ci Šentruperta, Franc pa
v Mišjem dolu. V Šentrupertu
sta se leta 1945 cerkveno poro-
čila, veselje tisto noč je bilo
seveda nepopisno, pa tudi kas-
neje v življenju je bilo več le-
pih kot slabih trenutkov. Po
nekaj letih, ko sta prihranila
dovolj denarja, do katerega ni
bilo lahko priti, sta začela gra-
diti hišo v Grižah. Marsikaj
sta preživela, najpomembnejše
pa je, da sta še vedno skupaj.
Želita si le miru in zdravja ter
da bi se v številni družini še
naprej lepo razimieli.
»Dokler bo mir na svetu ozi-
roma vsaj pri nas, bo še vse
v redu,« pravi Franc Jančič,
pri tem pa se s solzami v očeh
spomni na hude čase med dna-
go svetovno vojno: »Bil sem
v ujetništvu v Salzburgu nato
pa sem moral v nemško vojsko.
V Gradcu sem dobil vojaško
knjigo in moral sem iti v Rusi-
jo. Ko sem čez nekaj časa pri-
šel v Budimpešto, sem se odlo-
čil, da se ne bom vrnil nazaj na
fronto. V nemški uniformi sem
se odpravil domov in do La-
škega sem iz Budimpešte hodil
šest tednov in ni bUo lahko pri
vseh ovirah, ki so se mi na poti
postavljale«
DAMJANA SEME
Zlatoporočenca Franc in Marija Jančič v družbi vnuka Jerneja,
ki mu z veseljem posvečata vso ljubezen.
Pašni piknik na Rogli je pritegnil lepo število obiskovalcev.
Pašni pilcnilc na Rogii
Na Rogli je bil v nedeljo že
deseti, tradicionalni piknik,
ki je privabil okoli pet tisoč
obiskovalcev. Tokrat so se
organizatorji še posebej po-
trudili, saj je lahko vsakdo
našel na tej celodnevni pri-
reditvi kaj zase.
To ni bila navadna veseU-
ca, ampak zanimiva turistič-
na prireditev. Obiskovalce
so prijetno presenetile belo
pogrnjene mize s šopki.
V najrazličnejših igrah s te-
matiko življenja na Pohorju,
ki so potekale ves popoldan,
pa so obiskovalci lahko po-
kazali svojo spretnost, še po-
sebej zanimivo pa je bilo ple-
zanje na mlaj, ki je od tek-
movalcev zahtevalo vehko
telesne moči.
Že tradicionalna igra je
bilo zabijanje žebljev brez
glavice z ozkim delom kladi-
va v leseni panj.
Organizatorji so pripravili
zanimive igre in tekmovanja
tudi za najmlajše. Najatrak-
ti\Tiejše je bilo iskanje za-
klada, ki je prinesel zmago-
valcu resnično velik, velik
sladoled. Za dobro voljo in
prijetno razpoloženje so po-
skrbeU Fantje iz Oplotnice
s Katjo Lesjak. J.H.
Kmečke
igre
v Leskovcu
v Leskovcu pri Ljubečni
pripravljajo v soboto, 12. av-
gusta, ob 14. uri zdaj že tradi-
cionalne 4. kmečke igre.
V okviru iger se bodo pome-
rili kosci in orači, pripravljajo
tekmovanji v žaganju hloda
z žago amerikanko ter pobira-
nju jajc iz gnezd, ob tem pa še
veliko kozjo tombolo. Po
igrah, ki se bodo začele ob 14.
uri s povorko, bo zabava.
IS
Lovrenčevo v Podčetrtku
v Podčetrtku so biU nekoč znani živinski in kramarski
sejmi, zlasti pa marčni in osrednji na Lovrenčevo, imeno-
van po farnem patronu.
V novejšem času zopet uvajajo nekoč tradicionalne sej-
me. Zlasti jim je pri srcu Lovrenčev, ki bo letos v četrtek,
10. avgusta na god Sv. Lovrenca. Po besedah predsednika
KS Janeza Kovačiča in predsednika Turističnega društva
Marjana Šviglja, bodo tudi letos v trgu, vse od magistralne
ceste, postavili stojnice, na katerih bo mogoče kupiti prav
vse, kot je to bilo nekoč. Že za naslednje leto pa bi sejmu
radi dodali še nekaj folklornih starih običajev, tako da bi
Lovrenčevo postal res pravi trški praznik, posebej še
sedaj, ko je Podčetrtek postal samostojna občina. Kot so
Atomske Toplice postale pomembno turistično središče,
naj bi Lovrenčevo bil osrednji turistični praznik.
I.J.
V stari vasi bodo
praznovali
Naslednjo soboto, 19. avgu-
s.ta, bo pod okriljem letošnjih
»Srečanj v Stari vasi« še prire-
ditev Starovaščani Starovaš-
čanom, s katero bodo simbo-
lično zaključili urejanje in
opremljanje Doma krajanov
Stara vas in prireditvenega
prostora ob njem, kjer je tudi
nekaj športnih igrišč.
Pri teh delih so opravili kra-
jani tudi precej prostovoljnih
delovnih ur. Na prireditvi Sta-
rovaščani Starovaščanom bo-
do opravih krst novih Staro-
vaščanov, ob tej priložnosti pa
se bodo prvič predstavile pev-
ke iz Stare vasi, ki jih vodi
Zofka Gorogranc. Prizadev-
nim krajanom bodo podelili
priznanja, pripravili več dru-
žabnih iger in bogat srečolov.
M.L.
Srečanje
štorskih
upokojencev
Društvo upokojencev Štore
pripravlja v soboto, 12. avgu-
sta, ob 16. uri na prostoru pred
osnovno šolo v Kompolah tra-
dicionalno družabno in zabav-
no srečanje, namenjeno vsem
članom in upokojenim delav-
cem Železarne Štore.
Za srečanje pripravljajo
kulturni program in srečolov,
' prijave upokojencev pa spreje-
majo še jutri, v petek, med 9.
in 11. uro v društvem pisarni
oziroma na telefon 770-311
IS
Savinja - moj dom
To ni ep o reki, ki kot vsi
veste, izvira v Logarski dolini
in se pri Zidanem mostu izliva
v Savo. To je le članek o pome-
nu te reke za mlade Celjane.
V Celju je namreč Savinja še
kako pomembna za mladino.
Kje se je lepše stiskati s svojo
ljubeznijo kot na klopcah
v parku? Morda le na stopnič-
kah tik ob strugi. Kam zaviti
po končanem pouku - ha, pod
most pri splavarju, ah pa tisti,
čez katerega vodi pot v Laško.
In mar ni lepša streznitev na
gugalnicah kot na policijski
postaji? Kje se je bolje razka-
zovati na motorju kot na poti
v parku? Špico pa tako vsi
poznamo.
A še vedno je največja le-
genda ob Savinji bivši spodnji
jez, sedanja ulica Stotih bam-
busov, poštna številka 666. Si-
cer tako poimenovana neurad-
no, a toliko bolj resno. Tu je
namreč stalno zbirališče celj-
ske >drugačne< in (brez)per-
spektivne mladine, preden gre
ta novim avanturam naproti.
Povprečni moralisti bi obna-
šanje tam gotovo obsojali, saj
ime ulica ni dobila kar tako.
Alkohola je namreč skoraj
vedno vsaj nekaj, običajno pa
kar dosti. Trdih drog sicer
k sreči tu skorajda ni, za razli-
ko od preostanka parka, kjer
se vidi mnogo tega, a kaditi se
velikokrat da še kaj drugega
kot le cigarete. Med petimi,
desetiim, včasih celo petdese-
timi >prebivalci< stalno pote-
kajo bolj ali manj ali zelo malo
filozofske razprave, igrajo se
karte, včasih tukaj tudi rišejo
in pišejo - sicer v glavnem gra-
fite - nato pa jih berejo in ka-
žejo okrog. Prav tako se tukaj
rojevajo nova poznanstva in
prijateljstva, včasih ljubezni.
Nekateri pa tu tako ali tako
skoraj živijo. Nihče ni sovra-
žen, v najslabšem primeru
zgolj tečen ali ignorantski.
Vsega nasilja, ki tu obstaja so
deležne zgolj prazne stekleni-
ce in pločevinke, ali pa občas-
na podgana. Da, s\'injarije pa
je res dosti. Pa saj kaj drugega
po praktično vsakodnevnih
žurih ni za pričakovati.
In tako. V miru, ležemo se
živi za Savinjo še naprej. Ne-
kateri se sončijo (hm, ob pol-
noči?), dmgi pijejo (pa čeprav
le kislo vodo) in tretji pojejo in
plešejo (včasih). Večinoma pa
samo sedijo in čakajo na
jutri...
GREGOR STAMEJČIČ
Mladi gasilci na Rogii
Minulo sredo so mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega dni
štva Zreče-Vitanje na Rogli organizirali tabor.
Pri organizaciji so priskočih na pomoč Taborniška organiza-
cija Zreče, ki sicer že nekaj let gostuje v prostorih gasilskega
društva. Zavod za zaščito in reševanje Slovenske Konjice in GZ
Zreče ter drugi sponzorji. Člani tabora, ki šteje 35 mladincev in
8 članov osebja, so prostovoljci gasilskih dmštev, osnovni
namen taborjenja pa je priprava na gasilsko tekmovanje GZ
Zreče-Vitanje, ki bo 2. septembra na Rogli. V načrtu imajo
pohod na Klopni vrh, pripravili pa so tudi očiščevalno akcijo
Rogle, ki je bila po besedah referenta za izobraževanje pri GZ
Zreče-Vitanje Teodorja Zorka zelo uspešna. V zahvalo za mar-
ljivo delo je vodstvo RTC Rogla mladim gasilcem omogočilo
brezplačno kopanje v bazenu in uporabo igrišč.
B. J.
Krvodalaiska
akciia v Rimskiii
Topiicali
Krajevne organizacije
Rdečega križa v Jurkloštru,
Rimskih Toplicah in Sedra-
žu se v sodelovanju z Ob-
močno organizacijo Rdečega
križa Slovenije Laško pri-
pravljajo na letošnjo četrto
krvodajalsko akcijo.
Zveste krvodajalce in zla-
sti vse tamkajšnje zdrave
krajane, starejše od 18 let
vabijo, da tudi v času dopu-
stov s svojo krvjo pomagajo
reševati življenja vsem ti-
stim, ki jo nujno potrebujejo
Kr\'odajalska   akcija   bo
v ponedeljek, 14. avgusta
7. do 11. ure, v Osnovni šoli
Antona Aškerca v Rimskih
Toplicah.
mM
št. 32. - 10. ttvgmt 199S
13"
NASI KRAJI IN LJUDJE
Iz podrtije so ustvarili privlačno podobo nekdanje kozjanske domačije.
Lepotica iz Repuša
PalIrlevI se veselilo stare kmečke domačUe
Palirjevi iz Šentjurja so
pred nekaj leti izvedeli, da je
na prodaj stara, s slamo krita
kmečka hiša. Pogled na po-
slopje je bil žalosten, se spomi-
njata Ljudmila in Rado Palir,
višja medicinska sestra v do-
mačem zdravstvenem domu
ter psiholi^ celjskega Centra
xa socialno delo. Zapuščeno
poslopje v Repušu, v okolici
Dobja pri Planini, je bilo ena
sama podrtija.
V bližini so videli Usičji br-
log, kače in kuščarje, kajti
v nekdanji slamnati lepotici že
dolgo ni nihče stanoval. V hiši
je zato nastajalo okoliško divje
odlagališče odpadkov. Palirje-
vi so v tej divjini vseeno pre-
poznali skrito lepoto stare
kozjanske kmečke domačije,,
pa tudi očarljivost parcele
v hribovitem svetu, blizu goz-
da. Lotili so se težkega dela.
Kjer je volja, tam je tudi pot,
zato je imela hiša po treh me-
secih drugačen videz. Najprej
so vse skupaj seveda očistili,
zakrpali slamnato streho, nato
pa začeli misliti na »hišo«,
dnevni prostor s krušno pečjo.
Posvetovali so se s strokovnja-
ki, pa tudi sami imajo precej
občutka za staro lepoto. Mladi
ljudje se na stare kmečke hiše
|ie spoznajo več, slamokrovca
je težko najti. Hišo so urejali
postopoma, »štiblc«, kuhinjo
za sodobne potrebe, popravili
so krušno peč, poskrbeli za
elektriko in vodovod. Čisto
l^fez sodobnih pridobitev ne
8re, zato so morali misliti tudi
*ia primerne sanitarije.
V hiši so nizka vrata, kar
priča, da so bili ljudje nekoč
l^je postave. Življenje je bilo
izredno težko, človeške usode
prav tako, spoznavajo. Našli
So nekaj starih, orumenelih fo-
^grafij, ki pričajo o nekdanjih
prebivalcih. Nekaj je starega
orodja, takšnega, za katerega
j^ti ni mogoče vedno vedeti, za
N je služilo. Na primer pri-
prava za izdelovanje lesenih
Zebljev. V hiši je ostalo nekaj
starega pohištva, zato so Pa-
jirjevi obnovili, kar se je le da-
Celo zapuščeni stari kmeč-
^ lonci so zopet prišh do ve-
ljave. Največ dela so imeli
s Spodnjimi prostori, kjer je
oilo precej vode, zato so se po-
^lužih drenaže. Pri hiši so ure-
^ vrt z leseno ograjo, sadov-
•^jak ter ribnik, v bližini so po-
?f*vili križ, ki ga ni bilo več.
^ delom še niso končali, saj ie
denarja in časa premalo. Tru-
dijo se vsi, veliko veselja imata
tudi Palirjeva otroka. Dani in
Lučka, ki pridno pomagata
v počitniškem času.
Vse to je zahtevalo veliko
denarja, časa in skrbi, vrača
pa se z osebnim zadovolj-
stvom. S tem, da ti uspe iztr-
gati pozabi nekaj bogatega,
namenjenega pogubi, zobu ča-
sa. Danes postaja življenje
v Repušu manj težko, bolj
zdravo kot v mestih, idilično.
Tam je še vedno mogoče poslu-
šati ptice, škržate, žabe. Palir-
jevi so doslej užili bolj malo
repuške idile, saj so predvsem
delali. Nekajkrat pa so se po-
veseliU skupaj s sorodniki in
prijatelji, praznovali rojstne
dneve, obletnice...
Ljudje, ki prihajajo, znajo
ceniti pozabljeno kozjansko
lepoto ter se zelo zanimajo za-
njo. Posebej navdušeni so nji-
hovi prijatelji iz Avstrije.
V Repuš, v bližino Palirjeve
idile, je danes mogoče priti po
asfaltni cesti.
V širši okolici Dobjega pri
Planini je ostalo le nekaj sta-
rih, s slamo kritih hiš. Hitra
industrializacija je vplivala na
izgubo pokrajinske identitete.
Ljudje še vedno premalo ceni-
jo takšno staro bogastvo. A ne
vsi. Palirjevi so velika, zlata
izjema.
BRANE JERANKO
Prikaz lučkih običajev
Lučki dan ko od 11. do 13. avgusta ~ Od nedelje bodo na voljo
računalniško podprte Informacije o krajevni turistični ponudbi   _
Tradicionalna turistična
prireditev Lučki dan, ki se bo
letos pričela v petek, IL avgu-
sta, zaključila pa v nedeljo, 13.
avgusta, lani Lučanom ni naj-
bolje uspela. Letošnja bo za-
voljo tega nekoliko na preiz-
kušnji, vendar pa se v organi-
zacijskem odboru nadejajo, da
bo bogatejša in bolj zanimiva.
V petek dopoldne se bo za-
čelo odprto prvenstvo Luč
v tenisu, zvečer pa bodo Luča-
ni, ki večinoma uživajo sloves
dobrih pevcev, pokazali svoje
pevske sposobnosti na lučkih
karaokah. Naslednji dan do-
poldne bo na ogled razstava
krajevnega lovskega društva,
popoldne pa bodo gasilci pri-
kazaU gašenje v težko dostop-
nem kraju. Še isti večer bo
krajevTio prosvetno društvo
obudilo spomin na »ofiranje«
po stari navadi, nastopil bo tu-
di krajevni pevski zbor, har-
monikarji in godci pa bodo
pripravili povorko po vasi. So-
botna noč bo tudi pravi čas za
veselico, na kateri bodo peli in
igrali Šaleški fantje. V nedeljo
dopoldne organizatorji načr-
tujejo procesijo v čast farnemu
patronu Sv. Lovrencu, le-tej
pa bo sledila še maša.
Opoldne bo krajevna turi-
stična dejavnost doživela po-
memben dogodek, saj bodo
slovesno odprli računalniški
informator Turističnega dru-
štva Luče. Računalniško so
zbrali in obdelali zajetno turi-
stično ponudbo, od kmečkih
turizmov do raznih turističnih
zanimivosti, tako da bodo
uporabne informacije odslej
na voljo prav vsakemu obisko-
valcu Luč. Na enostaven način
jih bo lahko vsakdo sam poi-
skal na računalniškem za-
slonu.
Zatem si bodo obiskovalci
prireditve lahko ogledali še
tradicionalen prikaz starih
običajev, orodij in opravil »Od
štanta do štanta«, ki ga bodo
obogatile še kmečke žene s po-
nudbo domačih jedi. Lučki
dan bodo v nedeljo popoldne
zaokrožili jadralni padalci, ki
bodo poleteli z Raduhe.
KL
Čalcanje na voznišlil izpit
Kandidati za bodoče vozni-
ke iz območja šestih bivših ob-
čin celjske regije (brez Velenja
in Moziria) morajo na oprav-
ljanje praktičnega dela vozni-
škega izpita čakati več kot en
mesec. V začetku tedna so bili
prvi prosti termini za oprav-
ljanje izpita v dneh okoli 15.
septembra, takrat pa se bo po
ocenah vodstva izpitne komi-
sije stanje spet nekoliko bolj
normaliziralo.
Po besedah predsednika iz-
pitne komisije za voznike mo-
tornih vozil Milana Lavbiča je
dolga čakalna doba posledica
letnih dopustov in tega, da iz-
pitna komisija ni v celoti po-
polnjena. Po predpisani siste-
mizaciji delovnih mest izpitne
komisije je od osmih trenutno
eno mesto nezasedeno, en član
pa je že drugo leto v bolniškem
staležu. »Preostalih šest se nas
v poletnih mesecih razvršča na
delovnem mestu tako, da bi bi-
lo naše delo kljub letnim do-
pustom čim manj moteno,« po-
jasnjuje Lavbič, ki dodaja, da
je siceršnja normalna čakalna
doba na opravljanje praktič-
nega dela izpita slabe 3 tedne.
V zadnjem času se je število
avtošol, ki pripravljajo bodoče
voznike za opravljanje teore-
tičnega in praktičnega dela iz-
pita, močno povečalo, organi-
ziranost izpitne komisije pa
ostaja enaka. Sicer pa v izpitni
komisiji v letošnjem prvem
polletju beležijo pri opravlja-
nju praktičnega dela vozni-
ških     izpitov     47-odstotno
uspešnost kandidatov (lansko
povprečje je bilo za 4 odstotke
boljše), nekoliko boljše pa je
v teoretičnem delu, kjer je bila
lani uspešnost kandidatov po-
lovična, v letošnjih prvih še-
stih mesecih pa so to povprečje
presegli za 6 odstotkov.
IS
V neileijo ilan hmeljarjev
Osrednja prireditev ob 33. dnevu slovenskih hmeljariev
bo to nedeljo, 13. avgusta v Braslovčah.
Ob 10. uri bodo odprli razstavo kmetijske mehanizacije
na dvorišču KZ Braslovče, ob 15. uri pa se bo pričela
tradicionalna povorka s prikazi hmeljarjenja nekoč in
danes na prireditvenem prostoru. Tu bo predstavitev in
predaja starešinstva in imenovanje nove spremljevalke
hmeljskega starešine. Letos je ta čast doletela kmeta hme-
ljarja Vlada Marovta iz Topovelj pri Braslovčah, sprem-
ljevalka pa bo Ksenija Rovan iz Brod pri Vranskem. Že
v soboto bo več športnih prireditev, v soboto in nedeljo pa
bo na prireditvenem prostoru poskrbljeno tudi za zabavo.
Nedeljski program bosta povezovala Strašna Jožeta.
T.T.
Jezerska kraljica je okras Slivniškega jezera. Za konec tedna se je z njo mogoče tudi peljati
S kraljico po Jezeru
Največja ladja na baterijski pogon vozi turiste
Po Slivniškem jezeru pri
Šentjuriu se že drugo poletje
vozijo z Jezersko kraljico. Pri-
vlačna ladja je zasidrana pri
Ribiškem domu, kjer je matič-
ni pristan, dodatni pomol, na-
menjen avtobusnim izletni-
kom, pa je v Rakitovcu, ob
glavni cesti ob Slivniškem je-
zeru.
Gre za največjo slovensko
ladjo na električni, baterijski
pogon, pa tudi v sosednjih dr-
žavah je malo tako velikih.
Tehta nič manj kot 13 ton!
Nevsakdanje plovilo je delo
nadarjenega domačina iz Dro-
binskega ob Slivniškem jeze-
ru. Draga Mansuttija, ki je tu-
di lastnik. V Sloveniji ni bilo
starih vzgledov, zato se je ne-
koliko zgledoval po reki Mis-
sissipi, in po Disneylandu. La-
djo je izdeloval, pretežno s so-
delavci iz slivniške okolice,
štiri mesece.
Jezerska kraljica je prvič
zaplula lani, letos pa vozi že
od začetka jumja, po rednem
voznem redu. Ob sobotah vozi
ob 18. un, ob nedeljah ob 16.
in 18. uri, sicer pa po dogovo-
ru. Ladijska vožnja traja eno
uro, s Tratne pa zaplujejo vse
do Grobelc ter nazaj (vstopni-
ca za odrasle stane 500 tolar-
jev, za otroke od 4. do 10. leta
pa 350). Z ladje je vidno tudi
območje izjemnega omitolo-
škega rezervata, z nekaterimi
najbolj redkimi pticami. Ladjo
krmari prekaljeni pomorščak,
Simon Osredkar iz Savinjske
doline. Z njo se največ vozijo
izletniki iz bližnjih krajev
celjskega območja, organizira-
ne skupine pa prihajajo iz vseh
koncev Slovenije.
BRANE JERANKO
Dela tečejo po načrtu
Gradbena dela na avto cesti Arja vas-Vransko tečejo, to sej
vidi na številnih gradbiščih, ki so odprta na celi trasi. V glavnem J
opravljajo pripravljalna dela, začele so se gradnje mostov, tako^
jih Ingrad iz Celja na petem odseku avto ceste, to je zadnji na i
Vranskem, gradi kar sedem. Polagajo že tudi cevi za odvodnja- \
vanje v Ločici ob Savinji, kjer bo avtocesta prečkala železniško,
progo. Strugo in Savinjo. Odvodnjavanje bo speljano v Strugo,,
ki je razbremenilni kanal Savinje. Na sliki: Polaganje odvodnih j
cevi.
T. TAVČAR 1
if. 32. - 10. avgust 1999
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Življenje se vrača
Napretov Franc ohranja pogreznjene Govce
Letos mineva natanko tride-
set let, kar so se iz povsem
pogreznjene vasi Govce nad
Laškim izselili zadnji stano-
valci. Zaradi rudniških rovov,
nad katerimi je bila vas, so se
objekti porušili, potem so jih
odstranili, zemljišče očistili in
za prelepo vasico je bila zabri-
sana vsaka sled.
Izginile so kmetije, cerkev,
gospodarska poslopja... Lju-
dje, ki so bili tam rojeni, so
odšli drugam...
Nekdo pa je vztrajal, se
v Govce vračal, in zadnje me-
sece in leta skrbi za to, da
Govce le niso čisto pozabljene
in mrtve, brez ljudi. To je
Franc Napret, domačin, ki se
je izselil, ko je izvedel za tra-
gično napoved svojega kraja.
Gk)spod Napret je kronist, saj
v besedi in sliki hrani spomine
na lep kraj, ki je zlasti slovel
po dobrem sadju. Ob tem je
Napret tudi že 32 let lovec in
zdaj oskrbnik Lovske koče na
Govcah, ki je last LD Rečica
pri Laškem.
»Pod Govcami se je rudarilo
že od leta 1820 dalje,« pripo-
veduje sredi lepo urejene
dnevne sobe v lovski koči, ob
pogovoru pa brska po skrbno
zbrani dokumentaciji. »Leta
1890 je z odkopom začela Tr-
boveljska premogovniška
družba, leta 1962 pa se je rud-
nik Laško odločU za odkup
zemljišč, da bo odkopal ves
premog, ki je bil izredne kvali-
tete. Rudarjenje je puščalo po-
sledice, in zdaj tu ni več vasi.
Da bo ironija še večja, tudi ni
več rudnika, premoga pa je še
vedno dovolj in bo ostal tam,
kjer je.«
V Govcah, kjer danes vlada-
jo mir in tišina in svež zrak, so
se ljudje večinoma ukvarjali
s kmetijstvom. »In vse so mo-
rali pustiti zaradi nekaj ton
premoga,« sikne Napret. »60
tisoč ton premoga naj bi bilo
spodaj pa močni izviri izredno
dobre vode.Vsaj polovico viso-
ko kaloričnega premoga je
ostalo pod zemljo, ljudje pa so
se morali umakniti. Če bi da-
nes še živeli tu, bi bile Govce
prav gotovo ena najlepših
vasi.«
Ko so kot karte padale hiše,
jih je bUa večina kritih še
s slamo. Ljudje so se razkropi-
li, vaška skupnost je razpadla
in se ne bo nikoli več sestavUa.
»Vso žalostno pogrezanje sem
fotografiral in dal slike Pokra-
jinskemu muzeju v Celju. Sam
sem se preselil v Spodnjo Reči-
co, vendar me še vedno vleče
tja, kjer sem bil rojen. In rojen
sem bil v Govcah.«
Ko se je Franc upokojil je
prevzel v najem lovski dom na
Govcah in ga v dveh letih te-
meljito obnovU. »Letos že lah-
ko sprejemam goste,« se zado-
voljen pohvali in pokaže ob le-
po urejenem domu tudi ureje-
no okolico. »Želim vrniti nekaj
življenja na to opustelo ob-
močje na višini 570 metrov,«
pove Napret.
Dostopi do Lovskega doma
na Govcah so z naslednjih
smeri: iz Rečice, iz Rimskih
Toplic preko Sevc, Sedraža ali
Brezna in preko Šmihela, od
koder je do vrha prava spreha-
jalna pot. »To pot imenujemo
tudi geološka učna pot, saj je
tu možno videti mnoge ostan-
ke iz dobe, ko je bilo tod še
morje. Školjke lahko nabirate
kar ob cesti na površini zem-
lje, najmočnejše je v Govškem
peščenjaku. Letos bodo zani-
mivo pot tudi markirali in
opremili z ustreznimi po-
datki.«
Franc Napret nadaljuje
s predstavljanjem svojih želja
in načrtov:  »V samozaložbi
sem izdal prospekt, v katerem
je tudi označena pot do vrha
Govškega hriba. Pred petimi
leti smo markirali pot, na vrhu
je krasen razgled in spominski
žig. Vse območje od lovskega
doma do vrha je bogato
s floro.«
Oskrbnik lovskega doma na
Govcah ima pripravljen pose-
ben program za šolsko mladi-
no, kar še posebej velja za na-
ravoslovne ure, ki so dodatek
učnemu programu. V nepo-
sredni bližini doma je vrsta iz
lesa izdelanih igral. »Družina
se mora pri meni spočiti. Star-
ši na svoj način, otroci z igro.
Da bo ta lepa in koristna, jim
je treba zagotoviti igrala.« Po-
nudba v lovskem domu ni širo-
ka, je pa imenitna in vse je
domače:
»Ker sem lovec, so mi všeč
lovske specialitete in tako je
pri meni možno vedno dobiti
štiri vrste salam - gamsovo, je-
lenovo, medvedovo in divjega
prašiča. Zraven sodi izbrana
pijača...«
V neposredni bližini lovske-
ga doma so obnoviU kapelico
pri Presečniku, kjer imajo vsa-
ko leto (tako je bilo tudi letos)
22. julija lepo nedeljo - Magda-
lensko proščenje, Id je kot spo-
min na vaško cerkev, ki se je
imenovala po Manji Magdale-
ni. Ob poti na Govški hrib je
tudi zelo zanimiva pastirska
kapelica...
Franc Napret pa ima v načr-
tu še eno zanimivost. »Pod lov-
skim domom je Lisa jašek, ka-
terega posebnost je lesen stolp,
saj drugače poznamo samo že-
lezne stolpe. Hranim edini,
posnetek šahta... Vse je pozi-
dano z navadno opeko do vr-
ha! Vzidano je opeke za vso
Laško! Ta Lisa jašek je bil ak-
tiven od leta 1931 do 1975. No-
tranjost je zdaj opuščena in jo
rabim za hlajenje pijače, zara-
di stolpa, skozi katerega se vi-
di v nebo, pa bi se dalo v no-
tranjosti z malo domišljije
prostor urediti tako, da bi lah-
ko pripravljaU imenitne ro-
kovnjaške večere...«
Okolica lovskega doma je
primemo polna tudi različne
divjadi, kot smjadi, prašičev,
od leta 1966 imajo kolonijo
muflonov, dosti je lisic, zajcev,
imajo kolonijo gamsov... Po-
javlja se tudi velik petelin, ki
pa je zadnja leta žal ogrožen.
Ob Savinji se pojavljajo race,
čaplje. Med pticami je možno
videti kanjo, skobca, kragulja,
ki je od lani zaščiten... In po-
javil se je celo medved!
Ob sobotah, nedeljah in
praznikih je lovski dom na
Govcah odprt od 13. do 20.
ure, po predhodnem dogovom
pa tudi ostale dni in dalj v noč,
vse pa je možno urediti s po-
močjo telefona na številko
732-663.
Gktvce res ne bodo nikoli več
take, kot so bile, prav gotovo
pa tudi zaradi velike volje
Franca Napreta med ljubitelji
narave postajajo vse bolj pri-
vlačen kraj.
TONE VRABL
Franc Napret kaže proti dolini, kjer je bila včasih izredno lepa
vas Govce. '
Nasmeh kroiaskih mojstrov
Krojaški mojster Anton
Kramer (na sliki levo)
z Ostrožnega je sicer v pokoju
in je pred dnevi dopolnil 70 let
življenja. Spomnili so se ga
trije njegovi nekdanji učenci,
ki so se krojaških veščin na-
učili pod strogim in poštenim
očesom v njegovi delavnici.
Franc Tumšek je danes priz-
nan krojaški mojster v Celju in
vodja multiplikatorjev v Slo-
veniji , pri njem dela Milena
Kmecl, medtem ko je tretja
Kramerjeva učenka danes
v Mežici. In vsi trije so mojstra
Kramerja povabili na prazno-
vanje, kjer so na dolgo in širo-
ko obujali spomine na nekda-
nja krojaška leta. Veliko vese-
lja je bilo, ko so si sposodili
stare likalnike in za fotografi-
ranje »zlikali« hlače.
Krojaški mojster Anton
Kramer (doma je bilo petnajst
otrok, sam je bil najstarejši,
najmlajši pa je FVanci, sicer
novinar pri Večem) je šival vse
od oblek do plaščev, hlač in
ženskih kril , sešil pa je tudi
nekaj kravat in srajc, naredil
pa veliko kap in rokavic. Šival
je tudi iz usnja, zlasti za moto-
riste, njegovi prvi klienti so bi-
li člani okteta Studenček.
Kramer se spominja odličnih
blag, ki jih je bilo možno obra-
čati in predelovati, obleko pa
so najprej krojili in šivaU 46
ur.
Vsi trije Milena, Marina in
Franci so postali krojači bolj
zaradi stiske, kot pa svoje vo-
lje, vendar nobenemu danes ni
žal, da je to, kar je. Včasih je
bilo veliko ročnega dela, danes
se da »igrati« s stroji in drugi-
mi pripomočki. Anton Kramer
se spominja, da so si včasih
ljudje dajali delati nove obleke
za praznike, poroke, birme in
podobno, bili pa so tudi taki,
ki so imeU na leto po več novih
oblek. Kramer pa ni bil samo
krojač, ampak tudi aktivni ga-
silec v nekdanjem društvu Ce-
lje mesto, po njegovi ukinitvi
pa je postal in je še član PGD
Ostrožno.
Kramer se spominja, da je
bil pred in po vojni krojaški
ceh v Celju zelo močen in spo-
štovan, saj je v ožjem mestnem
delu imela skoraj vsaka ulica
krojača. Mojster ICramer kljub
pokoju tudi danes še kaj sešije,
rad pa obišče delavnico Fran-
ca Tumška, kjer ga ni sram
povprašati za kakšen nasvet,
saj je krojaštvo danes drugač-
no kot je bilo v njegovem času.
Ko so takole skupaj »likali«
hlače pa je gospod Kramer
skoraj s solzami v očeh rekel:
»Take pozomosti mojih
učencev res nisem pričakoval.
Zdaj sem še toUko bolj pono-
sen, da sem jih lahko navdušil
za krojaški poklic«
Na sliki od leve Anton Kra-
mer, Marina Jesih iz Mežice,
IYanc Tumšek in Milena
Kmecl, oba iz Celja.
TONE VRABL '
Sprostitev s poniji
EtJo Ažman ponuja prijetno ježo In lepši tlan v Dramijah
v današnjih časih je vse bolj
pomembna rekreacija, ljudje
pa se vse raje ukvarjajo z ekso-
tičnimi športi. Za premožne so
značilni športi, kot so tenis,
plavanje, squash, golf, jaha-
nje, polo in podobni. Nekaj
podobnega pa je po zelo ugod-
ni ceni nam, navadnim smrtni-
kom, približal Edo Ažman, ki
je na robu drameljskega gozda
uredil nadvse prijeten ranč
s poniji.
Znotraj velike ograde se
prosto sprehajajo konji, med
njimi štiri kobile in dva žre-
bička, žrebec pa večino časa
preživi v prostornem hlevu.
Edo Ažman ima sedem let sta-
ro arabko, ostaU pa so čisto-
krvni poniji, uvoženi iz domo-
vine — iz Shetlanda. Poniji so
zeioprija^ konii, ki ne grize-
jo in ne brcajo, prav radi se
pustijo pobožati, še posebej, če
dobijo za to kakšen posladek.
Edo Ažman pa je zelo ponosen
predvsem na svojo kobilico
z mladiči, ki je z 80 centimetri
najmanjša v Sloveniji.
Ažman je uredil ranč pred-
vsem zaradi svojega vnuka
Dejana, ki zelo rad pomaga pri
vzdrževanju konj, na pomoč
pa tudi rada priskočita sose-
dova Peter in Simon. Imajo tu-
di »svojega« živinozdravnika,
dr. Kladnika iz Rogaške Slati-
ne, ki redno skrbi za dobro po-
čutje črede. Razen tega jim ko-
vač tudi obrezuje kopita, saj
poniji niso podkovani. Tudi za
zavarovanje je poskrbljeno,
saj so zavarovani tako konji
kot tudi jezdeci.
Edo Ažmanie zaj^voje^onje
poskrbel tudi tako, da je doku-
pil del gozda, kjer najdejo ko-
nji dovolj sence tudi v dolgem
vročem poletju. Tudi za jezde-
ce je takšna steza bolj zanimi-
va, saj lahko v hladu gozda
uživajo v čistem okolju in ne-
okmjeni naravi.
Z Edom Ažmanom se lahko
srečate v Tmovcu 49 pri
Dramljah, lahko pa ga tudi
pokličete na telefonsko števil-
ko 798-146 in se prijavite za
jahanje, to pa lahko storite
vsak dan. Cena je zelo ugodna,
saj večji krog jahanja ob robu
gozda in znotraj ograde za
otroke s spremstvom lastnika
znaša 200 tolarjev, za odrasle
na veUkem konju pa znaša ce-
na samostojnega kroga 200 to-
larjev, s spremstvom pa 250
-Jolarifv. Po želji se lahko gost-
je odločijo tudi za turno jaha-
nje izven ograde, vendar cena
za to še ni določena. Sicer za-
enkrat še nimajo organizira-
nih jahalnih tečajev, priprav-
ljajo pa jahalno šolo. Vsi, ki si
želijo sprostitve in rekreacije
v naravi, si lahko vsaj ogledajo
ta nadvse prijeten kraj, kjer si
bodo gotovo polepšali dan.
ŠPELA KRIVEC
GREGOR STAMEJČIČ
$t. 32. - 10. avgust 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Časopis spravili kar pod sirop
y skoraj petaesetih letih se je pri družini Krpič nabralo kar nekaj številk Novega tednika_
gtefan Krpič, doma iz Prek-
murja, je odšel s trebuhom za
luiihom, kot temu radi reče-
0io, in se ustalil v Laškem, kjer
je našel delo in kar je še po-
membnejše - svojo izbranko.
I^jegov obraz ne skriva, da je
srečen, čeprav mu ni bilo ved-
qo z rožami postlano. Ko sem
ga vprašala za najlepši trenu-
tek oziroma dogodek v njego-
vem življenju, je dejal: »Ker
sem živel skronmo in sem bil
z vsako stvarjo zadovoljen, mi
je bilo vedno lepo.« Žena
Adolfina pa je dodala: »Kar
povej, da ti je bilo najlepše ta-
krat, ko si mene spoznal, kaj ti
je zdaj nerodno. Saj sem tudi
jaz srečna predvsem zato, ker
imam tako dobrega moža.«
Zakonca Krpič sta vesele
narave in optimističnega mi-
šljenja, zato se znata veseliti in
sprejemati življenje, takšno
kot je. Če ne gre drugače pa
Štefan pove kakšno šalo, saj
jih ima veliko na zalogi. Dolg-
čas jima ni nikoli. Doma imata
nekaj živine in malo zemlje, ki
jo je potrebno obdelovati, kar
počneta za hobi. Rada se od-
pravita tudi na izlete, kjer se
veselita z drugimi udeleženci.
Z medsebojno ljubeznijo in
spoštovanjem se da doseči
prav vse in Štefan poudarja,
kako pomembno je, da ga je
družina vedno podpirala. Šte-
fan je sinu in hčerki postavil
hišo, saj je bil zidar, tako da
zdaj vsi skupaj stanujejo v isti
ulici, vendar vsak v svoji hiši.
Štefan se spominja, v kakšni
revščini je v Prekmurju živel
še kot otrok. »Ničesar ni bilo,
ne industrije, ne delo\'nih
mest, kakor tudi ne drugih
oblik zaslužka. Ljudje so šele
po vojni začeli odhajati na de-
lo v Avstrijo, pred vojno in
med njo pa je bilo silno težko.
Bil se je boj za preživetje, lju-
dje na majhnih kmetijah so
pridelali le osnovne stvari, ta-
ko da je prevladovala huda
revščina. V naši družini je bilo
osem otrok, vsi še živimo, raz-
seljeni pa smo daleč naokrog.
Kljub temu smo ohranili stike
in še vedno se srečujemo. Do
kruha smo se morali dokopati
sami, vsi smo seveda odšli od
doma, že prej pa smo kot otro-
ci veUko delaU. Predno smo šli
v šolo, smo morali med ostali-
mi deli odpeljati tudi krave na
pašo, delo pa smo si vedno raz-
delili in čeprav smo tako
skromno živeli, se nikoli nismo
kregaU. Med vojno še čevljev
nismo imeU in ne oblačil. Ta-
krat smo v času šolskih počit-
nic otroci hodili delat na Mad-
žarsko, to so bila sezonska de-
la v času žetve. Kot plačilo za
delo smo dobili žito, da smo
lahko pozimi pekli kruh, ni-
smo pa dobiU denarja. Tudi
drugače smo tu in tam nabrali
še kakšna zrna, ki so ostala od
pšenice ter jih zmleli v kavnem
mlinčku, da smo imeli moko.«
Ko se spominja na vojno, ne
more mimo nasilnosti ruske
vojske, ki jih je leta 1945 osvo-
bodila. Od kmetov so pobirali
žgano pijačo, jajca in vino,
najhuje pa je bilo to, da so bili
nasilni do žensk in jih zlorab-
ljali. Neprijetne spomine na
vojne času ima tudi Adolfina,
ki je bila za nekaj več kot dve
leti izgnana v Nemčijo in šest
mesecev preživela tudi v tabo-
rišču. Ko so prišli domov, je
bila hiša seveda popolnoma
uničena. Tiste mrzle zime ne
bo nikoli pozabila, saj so bila
okna prekrita s polivinilom,
zunaj pa je bril hud mraz.
Pri hiši imajo Novi tednik
naročen že od leta 1949, prej se
je seveda še drugače imenoval,
in z njegovo vsebino so zelo
zadovoljni. Štefan določene
stvari tudi po dvakrat prebere
in žena se včasih prav jezi, ker
je tako zatopljen v časopis.
Doma imajo še precej starih
izvodov, spravljene pa imajo,
ne boste verjeli, v stropu. Ko
so prenavljali hišo in so želeli
ponižati strop, ker je tako vi-
sok, so ga morali zapolniti.
Ker niso vedeli, kaj bi vmes
naložili, so se odločili, da bodo
prazen prostor zapolnili kar
s časopisi, tako da zdaj tam
počivajo stari izvodi Novega
tednika.
DAMJANA SEME
Vedno nasmejana zakonca Krpič iz Laškega.
Družina poje
v Andražu
v KS Andraž nad Polze-
lo se že pripravljajo na tra-
dicionalno kulturno prire-
ditev Družina poje, ki bo
letos že 12. po vrsti in bo
27. avgusta ob 14.30 na
igrišču v Andražu nad Pol-
[zelo.
Nastopilo bo okrog 20
družin iz raznih krajev
Slovenije in zamejstva. Kot
je povedal Simon Ograjen-
šek, ki vodi organizacijski
odbor, se bodo prireditve
udeležili tudi nekateri zna-
ni Slovenci iz kulturnega
in političnega življenja.
Lani si je prireditev, ki je
na prostem, prišlo ogledat
okrog 2500 obiskovalcev.
T.T.
Pri materi prvega meščana Lašicega
Minuli torek si je v krogu
svojih najbližjih oprtala zad-
nje desetletje stotih let Ivanka
Jelen iz Laškega. Ko so jo ob
njenem 90. rojstnem dnevu
obiskali predstavniki Horti-
kultumega društva. Društva
invalidov in Rdečega križa La-
ško, je v klepetu razodela lepe
in bridke trenutke življenja, ki
so se ji najgloblje vtisnili
v spomin.
Jesen življenja preživlja ob
vnukinji Marini, zetu Jožetu in
cvetju, ki ga še vedno rada ne-
guje. Njihov balkon krasi več
kot 200 kaktusov, ki so pred-
vsem njena skrb.
Ob treh svojih in treh otro-
cih, ki jim je bila mačeha, se-
daj živi le še njen najstarejši
sin Ivo, ki se je rodil leta 1927,
kot prvorojeni meščan La-
škega.
Ob njenem jubileju so ji za-
želeli še veliko tako čilih in
zadovoljnih let in se ji zahvali-
li za prizadevno delo med ga-
silci, hortikultumiki, člani
Rdečega križa in Društva in-
validov.
VLADO MAROT
Nallepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil prizor iz filma
Terminator II., igralec na sliki
pa Arnold Swarzenegger.
V poštev za žreb je prispelo 37
kuponov.
V naš oglasni oddelek se naj
tokrat po sodček laškega piva
oglasi Karli PRIVŠEK iz Jen-
kove 15 v Velenju, po torbi pa
Boris BOBIČ iz Slatine
lav Dobju in Natalija ŠTERN
iz Kraigherjeve 6 v Celju.
Vljudno prosimo, da se iz-
žrebanci po nagrade oglasite
osebno v naš oglasni oddelek!
Kupone z rešitvami tokrat-
ne uganke pošljite do pone-
deljka, 14.avgusta (zaradi
praznika).
Knjižnice med počitnicami
V času dopustov se prav vsi
radi posvetimo prebiranju
knjig. Z veseljem pobrskamo
po policah naših knjižnic in
katalogih ter skušamo najti ti-
sto branje, ki smo si ga zažele-
li. Nekateri bralci pa izražajo
nezadovoljstvo nad delovnim
časom knjižnic, ki je v polet-
nem času nekoliko krajši kot
med letom. Tako nam je bral-
ka našega časopisa, Metka iz
Velenja, zastavila naslednje
vprašanje: Zakaj je knjižnica
v Velenju »počitniško« odprta,
ko pa imamo počitnice in veli-
ko časa za branje? Za odgo-
vor smo hoteli najprej popro-
siti Vlada Vrbiča, ravnatelja
velenjskega Kulturnega centra
Ivan Napotnik. Ker je tačas
ravno na zasluženih počitni-
cah, nam je z odgovorom po-
stregla višja knjižničarka iz
Knjižnice Velenje Marjana
Boruta: »Knjižnica je v času
od 1. julija do 31. avgusta oa-
prta vsak dan od 8. do 13. ure
in ob sredah od 13. do 19. ure,
ob sobotah pa je zaprta. Tak
delovni čas imamo zato, ker
tudi zaposleni v knjižnicah
odhajamo na letni dopust. Po-
temtakem moramo poleti de-
lati z manjšim številom zapo-
slenih, pri tem pa vemo, da
lahko zagotovimo kakovostno
postrežbo bralcev le v prime-
ru, če delata vsaj dve knjižni-
čarki hkrati. To pa terja prila-
goditev delovnega časa. Že le-
ta in leta je naš delovni čas
poleti krajši kot sicer, na kar
začnemo obiskovalce opozar-
jati že v začetku junija. Do
zdaj smo bili prepričani, da so
naši bralci takega delovnega
časa vajeni in da jim vendarle
uspe najti čas za izposojo
knjig.«
Naj spomnimo le še to, da
krajši delovni čas velenjske
knjižnice ni izjema, saj se tudi
v ostalih knjižnicah vsako leto
prilagodijo poletju in dopu-
.stom. Tudi knjižničarji si mo-
rajo odpočiti, mar ne?
95 iet Ančice Križniic z Vransicega
Pred dne\i je Ančka Križnik
z Vranskega, dopolnila 95 let
in je najstarejša krajanka te
krajevne skupnosti. Ob tej pri-
ložnosti so jo obiskali pred-
stavniki krajevne skupnosti,
predsednik Franc Sušnik ter
Jadranka Kramer in Milica
Potočnik.
Obiskali smo jo tudi mi in
v veliko veselje nam je bilo
srečanje z njo, saj je kljub vi-
sokim letom še dokaj dobrega
zdravja, toži le, da ne vidi več
dobro. Sicer pa je njen um bi-
ster, spomin jasen in pripoved
sočna tn radoživa. Križnikova
Ančka ni bila nikoli poročena,
večji del svojega življenja pa je
prebila v gostilni Križnik, kjer
je opravljala mnoga dela, na
koncu pa se je tam tudi upoko-
jila. Veliko je delala in si kupi-
la tudi hišo, saj si je ves čas
želela imeti lastno gostilno,
vendar ji oblasti tega niso do-
volile, češ da v kraju ni take
potrebe. Danes živi sama
v svoji hiši, še vedno marsikaj
postori, skrbi za svoje kure,
mačko, rože, skratka opravlja
vsa hišna dela, še vedno pa je
navezana na Kriznikovo go-
stilno, kamor hodi vsak dan na
kosilo. Pohvalila se je tudi, da
jo njeni nečaki redno in pogo-
sto obiskujejo.
Ob slovesu smo ji zaželeli še
veliko zdravih let, ona pa nas
je hudomušno  povabila  na
101. rojstni dan. Na sliki:
Predsednik KS Vransko Franc
Sušnik izroča šopek Ančki
Križnik in ji sporoča tople že-
lje vseh njenih sokrajanov. Ob
slavljenki sta Jadranka Kra-
mer in Milica Potočnik.
toke TAVČAR
it. 32. - 10. avgust 1995
ŠPORT
16
Straškova in Kocuvan O.K.
Na svetovnem prvenstvu v atletilii Renata Strašek deveta v metu kopja, Miro Kocuvan na nizklli ovirali z novim osebnim
rekordom U9,50 — Gregor Cankar v jutrišnjih kvalifikacijah skoka v daljavo za sobotni finale
Renata Strašek je deveta
v metu kopja, Miro Kocuvan je
v predtekih na 400 m z ovirami
z 49,45 krepko izboljšal osebni
rekord, Gregor Cankar pa bo
na 5. svetovnem prvenstvu
v atletiki v skoku v daljavo
prvič nastopil šele jutri. Celj-
ski del državne reprezentance
je tako že povsem upravičil
pričakovanja, drugi pa niso
posebej navdušili in izjema ni
niti Bukovčeva, ki je bila na
visokih ovirah v finalu celo
zadnja.
Renata Strašek:
zadovolina
Straškova je v kvalifikaci-
jah s 60,26 m kot deseta uvr-
stila v torkov finale, ki ga je
tudi začela. Prestop, 59,10 in
nato za malenkost krajši met
so bilanca 23-letne celjske at-
letinje, ki je za uvrstitvijo med
najboljšo osmerico zaostala za
samo pol metra.
»Po seriji poškodb in drugili
težavah sem z nastopom zado-
voljna in takšnega mnenja bi
morali biti tudi drugi. F>red pr-
venstvom sem pričakovala
večjo daljavo, toda bolezen mi
je pobrala nekaj moči in Gote-
borg je tudi velika izkušnja za
olimpijske igre v Atlanti,« je
razmišljala Straškova, ki se
v spremenljivem vetru ni naj-
bolje znašla. Po najdaljšem
metu je bila sedma, po drugi
seriji osma, na koncu pa de-
veta.
Za kolajno je bil potreben
nov državni rekord, zato so bi-
le tudi prve strokovne ocene
pozitivne, kajti celjska metal-
ka kopja v članski konkurenci
še ni nastopila na nobenem
večjem mitingu, kaj šele na
kakšnem evropskem ah sve-
tovnem prvenstvu. »Veliko
sem se naučila, tekmovalke
z boljšimi rezultati pa so v fi-
nalu še bolj zaostale za letoš-
njimi dosežki Po nekaj sezo-
nah sem spet ujela stik s sve-
tovnim vrhom in nadaljevanje
bo veUko lažje,« je svoje misli
o svetovnem prvenstvu 1995
sklenila Renata Strašek.
Miro Kocuvan:
rekordno
v teku na 400 metrov z ovi-
rami so v primerjavi s pred-
lanskim prvenstvom v Stutt-
gartu močno poostrili kriteri-
je. Polfinalni skupini sta bih le
dve in s skupaj 16 tekači (v
Nemčiji tri skupine s 24 teka-
či) in Miro Kocuvan se je že
uvodoma znašel pred zelo zah-
tevno nalogo.
V skupini z Otozzom (Ita) in
Nylandrom (Šve) bi bilo 2. me-
sto in neposredno napredova-
nje pravi podvig, po času pa je
bilo polf inale rezervirano le za
dva tekača. Celjan se je v četrti
skupini pogumno lotil naloge,
dobro ujel ritem in na šesti
oviri tudi prehod s 13 na 15
korakov, pri vstopu v ciljno
ravnino pa je celo ogrožal slo-
vitega Šveda. Ure so se ustavi-
le pri novem osebnem rekordu
49,45 (doslej 49,71), ki je po
več kot polovici kvalifikacij še
zadostoval za polfinale. Kon-
čalo se je z 20. mestom, v pri-
merjavi s Stuttgartom je pri-
dobil eno, toda ni zanemarljiv
podatek, da je v CJoteborg do-
potoval šele s 33. časom udele-
žencev SP.
»Pred odhodom sva z oče-
tom napovedovala rezultat
okrog 49,50 in tudi uresničila
načrt. Priprave so bile torej
dobro zastavljene, čeprav so
nekateri menili drugače in ob
ustreznem številu tekem
z močno konkurenco dozoreva
čas za napad na Kopitarjev re-
kord 49,11 in nato še na rezul-
tat pod ločnico 49 sekund.
Zdaj sem še bolj trdno prepri-
čan, da bi moral izpolniti tudi
olimpijsko normo in se ustaliti
v razredu srednjevrhunskih
tekačev čez nizke ovire,« je bil
zadovoljen Miro Kocuvan.
Gregor Cankar: dobri
testi
»Malo nenavadno je doma
sedeti pred televizorjem, gle-
dati prenose svetovnega pr-
venstva in se pripravljati za
nastop. Bilo bi bolje, če bi bil
v Goteborgu in okusil vzdušje
na štadionu UUevi, toda vod-
stvo reprezentance je odločilo
drugače,« je še zadnje vtise
urejal Gregor Cankar.
Kvalifikacije skoka v dalja-
vo so jutri, finale v soboto.
»Potreben bo skok okoli 790
cm, zadnji kontrolni trening
pa je bil naravnost odličen. Vsi
skoki .so bili čez 750 cm, naj-
daljši med 770 in 780 cm. Na
treningih imam veliko težav
z motivom, nekaj dni pred
majskim ekipnim EP skupine
C nisem preskočil niti sedmih
metrov, v Beogradu pa sem
končal pri 797 cm,« se hrabri
mladinski sveto\Tii sveto\Tii
prvak. »Zalet sem naštudiral
in če bom za uvod prestopil,
bom v drugo zanesljivo zadel
desko. Nekoliko me motijo le
sunki vetra, ki mi lahko poru-
šijo ritem, toda trener me ne-
nehno bombardira o dobri for-
mi in doslej se je vsaka njego-
va napoved uresničila.«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Renati Strašek je z 9. mestom uspela druga najboljša slovenska uvrstitev v zgodovini svetovnih
prvenstev.
Tri, tri...
Kaj se dogaja s celjskimi nogometaši? - Velenjčani
nadaljujejo z odličnimi igrami, v nedeljo tudi drugollgaši
— Sedem golov Drobneta v pokalu
Publikumova obramba je
lani zaostajala samo za Ma-
riborovo in Murino, v pov-
prečju na tekmo ni dobila ni-
ti gola, po samo dveh krogih
novega prvenstva pa je
v celjski mreži končalo naj-
več žog. Zupan se vse bolj
smeši z začetniškimi napa-
kami, nesoglasja znotraj eki-
pe so očitna, prisotna pa so
tudi trenja na relaciji Jarc-
Klarič.
Celjani so startali slabo in
potrdili tezo iz YU časov:
zmage v prijateljskih tek-
mah, porazi v pi-venstvu. Za-
radi nediscipline v zadnjih
minutah štajerskega derbija
z Mariborom je Jarc spet de-
narno kaznoval nekatere
igralce, nakar je Klarič okr-
cal trenerja, češ da je nespa-
metno želel dotolči s\'oj nek-
danji klub. Vmes je ljubljan-
ski del celjskega kluba za
120.000 mark NToka prodal
Olimpiji, na Skalni kleti pa
še vedno čaka Savo Komar.
»Čudne stvari se dogaja-
jo,« je polom na Prevaljah
komentiral Jarc, ki se je še
enkrat prepričal o zelo
skromnem igralskem kadru
za hgo 10 in vse bolj razmi-
šlja celo o vključitvi psiholo-
ga. Bulajič in Usnik sta zara-
di poškodb izgubljena za ne-
kaj tednov, Bauman se bo
zaradi slabe igre na tekmi
z Izolo preselil na klop, za-
menjava pa se pripravlja tu-
di v vratih.
Neprimerno bolj zadovolj-
ni so v Velenju. Tri točke
z uvodnih gostovanj, uspeh
v pokalu z Beltinci in na ne-
deljskem derbiju z Gorico bo
verjetno več tisoč gledalcev.
»Ogromno smo naredili in
Izole nikakor ne gre podce-
njevati. Primorcem je zelo
težko zabiti gol in z njimi
bodo nmoge ekipe imele te-
žave,« je bil kratek trener
Prašnikar in za zadnje tekme
še posebej pohvalil vratarja
Stankoviča. V Ajdovščini je
bil Cvikl zaradi težav
z zdravjem na klopi, Huda-
rin pa je zaigral s štirimi šivi
na glavi, ki so bili posledica
trka na sobotnem treningu
z arkado drugega trenerja
Božičeviča.
Startaio tudi
drugoligaši
Era Šmartno je bila lani
naj prijetnejše presenečenje
drugoligaške konkurence, po
naslovu prvakov pa jo je
v kvalifikacijah za vstop
v elitno konkurenco zausta-
vila Izola. V novem prven-
stvu - začenja se v nedeljo
- njihovi cilji niso tako viso-
ki, saj je konkurenca moč-
nejša, pa še prvi strelec lige
Tomo Druškovič jih je zapu-
stil.
»Bivši kapetan si išče novi
klub, ostali smo tudi brez
Grajfonerja in Žuraja, med-
V pokalni tekmi je šentjurski
napadalec Oskar Drobne
v Cankovi dosegel kar sedem
golov, kar je rekord in s tem si
je praktično že zagotovil na-
slov najboljšega strelca pokal-
nega prvenstva.
tem ko sta edini okrepitvi
Pire in Jurčec,« je začel stro-
kovni svetovalec Drago Ko-
stanjšek, ki v vlogo favoritov
za vrh lestvice postavlja
ljubljanskega Železničarja,
Šentjur in Koper. »Naša eki-
pa je telesno dobro priprav-
ljena, potrebno bo izpopol-
niti le še uigranost in v takš-
nih razmerah lahko računa-
mo na uvrstitev v zgornji del
lestvice, nekje med 5. in 8.
mestom.«
V prvo ligo bo neposredno
napredoval samo prvak,
drugouvrščeno moštvo bo
igralo kvalifikacije z deve-
tim iz prve lige, izpadli pa
bosta dve ekipi. (T.L.)
ŽELJKO ZULE
Dva naslova
Juraka
Na odprtem državnem
prvenstvu v plavanju je
Gregor Jurak zmagal na 50
in 100 m kravi, Matjaž Kol-
čan je bil drugi na 200
m hrbtno in tretji na polo-
vico krajši progi, Neptimo-
va štafeta 4 x 100 m kravi pa
je osvojila srebrno kolajno.
Med dekleti je bila Cunja-
kova druga na 200 m hrbt-
no, Roševa pa druga na 800
m kravi ter tretja na 200 in
400 m kravi. Velenjski ta-
bor je v Trbovljah osvojil
tri bronaste kolajne: Bu-
kovčeva na 100 in 200
m delfin, Valclova pa na
Nogomet j
i. iiga
2. krog: Izola-Rudar 0:1
(0:1; Zurman 33), N. oprema-
Publikum 3:2 (1:1; Goršek 17,
Rakovič 78), Gorica-Olimpija
2:1, Maribor-Mura 1:2, Beltin-
ci-Primorje 0:3. Vrstni red:
Gorica, N. oprema 6, Mura,
Rudar 4, Primorje 3, Publi-
kum. Branik, OUmpija, Beltin-
ci 1, Izola 0.
Pokai Sioveniie
1. krog: Rudar-Beltinci 1:0
(0:0); Komar (80); Kočevje-
Publikum 0:3 bb, Cankova-
Šentjur 0:8 (0:2); najvišjo
zmago sta zagotovila razpolo- ,
ženi Drobne (26, 40, 52, 57, 70, -
72, 81) in Marinček (81); Dra-
vinja-Železničar (Lj) 0:2 (0:1),
Izola-Mura 3:5 (0:0, po 11-m),
Vevče-Olimpija 1:3, N. opre-
ma-ČPrimorje 3:4 (0:0, po 11-
m), Adria-Gorica 0:3, Pobrež-
je-Koper 0:3, Aluminij-Drava
3:1, Bakovci-Jadran 3:0 bb,
Čmuče-Zagorje 3:1, Železni-
čar (Mb)-Transport 1:2. Žre-
banje parov 2. kroga bo 24.
avgusta.
Melanšek spet
naibollši
Na kolesarski dirki Po Slo-
vaški je nekaj časa rumeno
majico nosil Andreas Lauk
(Celje), na koncu pa je boljšo
uvrstitev ujel samo reprezen-
tant Mladen Melanšek. Velenj-
čan na celjskem kolesu je na
večetapni dirki za svetovni po-
kal zasedel 27. mesto z 8:11
zaostanka za zmagovalcem
Trkalom iz Češke. Druge uvr-
stitve kolesarjev Celja: 41.
Odrinski +16:02, 54. Lauk
+24:22, 71. Šmerc +48:54, 74.
Baloh +54:55.
Kamnik: v zadnjih tekmah
poletne vaterpolske lige je
Neptun premagal Žustemo
z 10:8 (0:2, 3:2, 3:3, 4:1) in Ti-
voU z 10:8 (2:1, 3:3, 2:1, 3:3).
Celjani so s sedmimi zmagami
in tremi porazi zasedli 2. me-
sto (zmagal je Koper II), Gla-
van pa je bil z 32 goh drugi
strelec lige.
Slovenske Konjice: v finalu
6. letne lige v malem nogometu
je Juventus (Šentjur) premagal
Oplotnico s 4:3, v malem fina-
lu pa je bilo Blato boljše od
Ecotipa s 6:3. Med veterani je
zmagal Tatenbah, med pionirji
Dravinja, najboljši igralec lige
je Lazič (Juv), vratar Kline
(Opl) in strelec Brečko (Eco)
s 16 goU.
Gorski kolesarji na Golteh
Konec tedna bo v avstrijskem Kaprunu finale svetovnega pokala v gorskem kolesarstv^u, čez
dva tedna pa v Šipndlerovem Mlynu na Češkem še evropsko pr\'enstvo. Deveterica slovenskih
reprezentantov - med njimi je tudi Špela Pere iz Celja - se za zahtevne nastope pripravlja na
Golteh (na sliki), kjer so zbrani šele prvič.
Na neštetih kilometrih makadamov, kolovozov in poti na pobočjih Mozirskih planin so na svoj
račun prišli tako tekmovalci v krosu kot spustaši, ki še posebej cenijo gondolo in elegantnejšo
premagovanje 1000 metrov višinske razlike z Anžekovca do hotela. Golte so zelo primemo
središče za reprezentančne priprave in tudi vodstvo RTC računa na dolgoročno sodelovanje
z najboljšimi gorskimi kolesarji. Proge za priprave je označil domačin Andrej Marovt-Helešič. ki
je bil svoj čas tudi reprezentant. Foto: EDI MASNEC
Šl. 32. - 10. avgust 1095
17
ŠPORT
Jurkoviču državljanstvo
ttoOBška ¥ no¥l sezoni tudi z Leričem In Mešičem, pomembne okrepli¥e še pri
Kemoplastu - Comet are¥l z Irakllsom, konec teHna turnir Unior Artras, ¥ torek
pr¥e pokalne tekme
v petek in soboto bo v Slo-
venskih Konjicah prvi večji
košarkarski turnir nove sezo-
ne, tekmovalni start pa bo že
v torek s pokalnimi srečanji.
Igralna dneva sta še 19. in 23.
avgust, četrtfinalni turnirji
bodo 2. in 3. septembra, udar-
oa novica zadnjih dni pa je
dodelitev slovenskega držav-
ljanstva Ivici Jurkoviču in do
konca meseca še Vladu Riz-
nianu.
Kovino tehna: trije dnevi
v Logarski dolini so bili uvod
v enotedenske priprave v Po-
stojni, kamor se Polzelani
v pričakovanju novega pokro-
vitelja odpravljajo danes.
Uvodno tekmo z Osijekom so
brez Petranoviča, Zaletela in
Jagodnika visoko izgubili, to-
da trener Zrinski vseeno hvali
dobro pripravljenost igralcev.
V naslednjih dneh bodo na
Notranjskem odigrali več pri-
jateljskih tekem, prve infor-
macije o nasprotniku v Kora-
čevem pokalu Szekesfehesva-
ru pa so zelo skromne. Okrepi-
ti se njuneravajo z dvema
Američanoma, zato so lanski
video posnetki neuporabni,
igrajo pa v zelo majhni dvora-
ni in v vzdušju na robu inci-
denta.
Rogaška: Ivica Jurkovič (22
let, 206 cm) je bil med kandi-
dati za junijsko EP, pred dnevi
pa je končno dobU slovensko
di-žavljanstvo in ob Novakovi-
ču bo drugi tujec Samir Lerič
(22 let, 204 cm). Zadnji dve
sezoni je bil posojen Satexu in
Litostroju, predlani je imel
med vsemi košarkarji najboljši
odstotek meta iz igre, po števi-
lu skokov pa je bil tretji. Novi-
nec mini-prestopnega roka je
branilec Siniša Mesič (Ilirija;
28 let, 195 cm), ki je specialist
za trojke, novi direktor kluba
je Darko Drača, moštvo pa bo
celotne priprave opravilo kar
v Rogaški Slatini in je obnovi-
lo sponzorsko pogodbo z Ro-
gaškimi vrelci.
Pivovarna Laško: osem Ko-
cuvanovih treningov in prav
toliko še v Laškem je osnova
za enotedenske priprave v Ra-
dovljici, kjer bodo Laščam
v novi zasedbi odigrali prvi
prijateljski tekmi. Matjaž To-
vornik je dokončno. >pivovar<,
sredi tedna bo po nekoliko
daljšem odmoru s treningi za-
čel Zoran Gole, za novo sezono
pa je prijavljen tudi Sašo
Govc. Igrati si želi predvsem
v drugem delu sezone, vodstvo
kluba pa je končno odločitev
prepustilo trenerju Slavku
Džukiču. Lasčani po letu 1992
spet želijo igrati v četrtfinalu
pokalu (potrebujejo le eno
zmago), v dvorani Tri lilije so
položili zadnje metra parketa,
do začetka prvenstva pa bodo
zaradi neustreznega poda
v osnovnošolski telovadnici
vse tekme igrali v gosteh.
Comet: prihod novega tre-
nerja Vječeslava Tolja (njegov
pomočnik je nekdanji igralec
Franc Perkič) je bil za vse
igralce dodaten motiv, od po-
nedeljka pa so na Rogli na de-
vetdnevnih pripravah. Do-
poldne bodo trenirali na Po-
horju, zvečer pa v doUni, ker
na Rogli še vedno ni parketa.
Uvod v novo sezono bo nocojš-
nji dvoboj s polfinalistom
evropskega pokala Iraklisom,
jutri in v soboto pa bo v Slo-
venskih Konjicah pokal Unior
Atras s štirimi udeleženci
evropskih pokalov: Olimpijo,
BWC Mariborom, Zrinjevcem
in Croatio osigurcmje. Dnevna
vstopnina za dve tekmi je 500
tolarjev, za Ikov memorial je
poleg Cometa zanesljiv še In-
terier, za preostali dve mesti
pa so kandidati Kovinotehna,
Rogaška in Satex.
Celje: najvišji igralec lanske
ekipe Dejan Tomažin (203 cm)
je odšel k Heliosu, mariborski
center Igor Zinrajh je sočasno
podpisal za Celje in Radence,
zato bo kaznovan s časovno
prepovedjo igranja, in Celjani
po končanem domačem pre-
stopnem roku načrtujejo pri-
hod krilnega centra z območja
nekdanje Jugoslavije. Gregor
Jurak je še vedno razpet med
košarko in plavanjem, pripra-
ve za novo sezono in za boj za
obstanek v A-2 ligi pa bo Celje
večinoma opravilo kar doma.
V pokalu trener Mojmir Ben-
čan zaradi nepopolne ekipe ni-
ma velikih načrtov, iz STŠ pa
se bodo v Golovec preselili šele
po obrtnem sejmu in uvodnih
tekmah novega prvenstva.
Elektra: po izpadu iz A-2 li-
ge so se Šoštanjčam zavestno
odločili za ustvarjanje nove
ekipe, tudi za ceno dveletnega
igranja v B ligi. Večjo minuta-
žo naj bi trener Janko Bukovič
namenil Brinovšku, Mališevi-
ču, Tajniku in nekaterim mla-
dincem, najbrž pa bo ostal tu-
di Rizman, čeprav v novem
konceptu zanj ni veliko pro-
stora. Ekipe nihče ni zapustil,
s treningi so začeli v prenov-
ljeni dvorani v Šoštanju, kjer
bodo tudi igrali in oktobra ob
občinskem prazniku pripravili
tradicionalni Klančnikov me-
morial. Konec meseca bodo na
pripravah v Radencih, za po-
kalno tekmovanje pa se niso
prijavili zaradi administrativ-
ne napake (pozabljivosti)
uprave.
Kemoplast: Šentjurčanom
je uspel veliki met in poleg tre-
nerja Rudija Jeriča so pridobi-
li Romana Urbanijo (Kovino-
tehna, 29 let, 196 cm), Matjaža
Madžarca (Satex, 23 let, 193
cm) in Dalibora Vega (Interier,
27 let, 207 cm). Novo sezono
bodo začeh v Hruševcu, kjer
naj bi še letos gostovala držav-
na reprezentanca, cilj pa je ne-
posredna uvrstitev v A-2 ligo.
Po Jeričevih pričakovanjih bo-
sta na vzhodu največja tekme-
ca za prvo mesto Elektra in
Hrastnik, v končnici pa bo ne-
varna tudi Radovljica. Pripra-
ve bodo sredi meseca opravili
na Treh kraljih, pred začet-
kom prvenstva (tako kot
v obeh A ligah že 9. septem-
bra) pa nameravajo ob selitvi
v Hruševec pripraviti turnir.
Rogla: z igranjem sta prene-
hala Dubrovski in Črešnar,
novinca pa sta Tomaž Pučnik
(Comet, 23 let, 191 cm) in Mar-
jan Pučnik (Kemoplast, 28 let,
196 cm). Z igranjem naj bi na-
daljevala tudi veteran Stojan
Šmid in več kot pol sezone po-
škodovani FVanc Perkič, četu-
di je pri Cometu postal pomoč-
nik trenerja. Zrečani upajo še
na dvojne hcence mlajših
igralcev Cometa, prihod viso-
kega igralca (najbolj intenziv-
no so se pogovarjali z Zinraj-
hom) pa se je izjalovil. Trener
bo še naprej Jože Golob, nje-
gov pomočnik bo Gorazd Bok-
šan, ki še ni povsem pozdravil
poškodbe, cilj pa je znova uvr-
stitev v končnico C lige.
ŽELJKO ZULE
Končno v Rogaški: Samit
Lerič.
Roman Vrbanija je pomembna
okrepitev Kemoplasta za na-
skok na A-2 ligo.
Kučer in Pevec na SP
Včeraj se je v Bratislavi začelo veliko mednarodno tek-
movanje v preskakovanju zaprek za pokal Volvo, ki je
neke vrste konjeniški svetovni pokal.
V petčlanski reprezentanci Slovenije sta tudi najboljša
z nedavnega državnega prvenstva Aleš Kučer (Leokadija,
Celje) in Aleš Pevec (Sunny Bo>, Velenje). Na uradnih
mednarodnih turnirjih za pokal Volvo je višina zaprek 130
do 150 cm, tekma je v dveh manšah, parkurja pa sta ista.
Reprezentanti so se na Slovaško odpravili s transporter-
jem velenjskega kluba.
Odbojicarslca liga
šele oktobra
žreb za no¥o pr¥enst¥0 17. a¥gusta,
pnre tekme pa 7. oktobra
Odbojkarsko prvenstvo se
bo začelo 7. oktobra,
v evropskih pokalih pa to-
krat celjsko območje nima
svojega predstavnika, saj
ženska ekipa Celja v pokalu
pokalnih zmagovalk nima
pravice nastopa zaradi eno-
letne kazni prepovedi nasto-
panja.
Pri ženskah so prvoligaši-
nje Celje, Zgornja Savinjska,
Bled, Branik, Novo mesto,
Cimos, Gorica in Tilia,
v B ligi ni predstavnika z na-
šega območja, v drugi ligi so
Šoštanj, Vitanc Braslovče in
Spodnja Savinjska, v tretji
ligi pa tudi Celje II in Zgor-
nja Savinjska II. V moški
konkurenci je Topolšica
v B ligi, Šempeter je drugoli-
gaš, v tretji ligi pa so moštva
Celje, Braslovč, Šempetra II
in Topolšice II.
Žrebanje parov za novo
sezono bo 17. avgusta, tek-
movalna komisija pa je
opravila ogled nekaterih
spornih dvoran. Šempeter bo
do adaptacije svoje dvorane
igral v Žalcu, dvorana v Bra-
slovčah pa tudi kljub možni
preureditvi dimenzijsko ne
ustreza predpisom za igranje
drugoligaških tekem. Med
najboljšo dvajseterico sodni-
kov lanske sezone je tudi
Ljubo Globačnik iz Topolši-
ce, na A-2 seznamu pa so
Slobodan Bojadžijevski, Ni-
no Ošlo\Tiik, MUan Sekvilič
in Tomaž Sekulič iz Šoštanja
ter Rudi Vuzem iz Velei^a.
Četrtek, 10. a.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Iraklis (prijateljska tekma,
19).
Petek, 11. 8.
Košarka
Slovenske Konjice: BWC-
Croatia osiguranje (18. 30),
Olimpija-Zrinjevac (Unior
Atras Cup, 20. 30). Še jutri.
Nedelja, 13. 8.
Nogomet
Celje: I\iblikimi-Izola, Ve-
lenje: Rudar-Gorica (3. krog I.
lige), Šentjur: Šentjur-Vevče,
Koper: Koper-Era Šmartno,
Mengeš: Mengeš-Radeče (1.
krog II. hge, vse 17).
lorek, 15, 8,
Košarka
Zreče: Rogla-Bistrica, Za-
Rorje: Zagorje-Celje, Podčetr-
^k: Podčetrtek-Kemoplast (1.
^■og pokala Slovenije za mo-
ške, vse 19).
Robert Teršek bo zanesljivo med udeleženci svetovnih študentskih iger.
Teršek na univerziado
Radečan si le kilub Izpolnlenl normi moral zagotO¥ltl
pokro¥ltelle za nastop na Japonskem!?
študentska organizacija
Univerze v Ljubljani je zaradi
manjšega finančnega prispev-
ka ministrstva prepolovila at-
letski del reprezentance za
univerziado v Fukuoki (od 23.
avgusta do 3. septembra) in za
nastop potrdila Canka^a (da-
ljava), Perčevo (100 m) in Er-
javčevo (krogla).
Teršek (kopje), Kevo (disk)
in Predikaka (daljava) si mo-
rajo za pot na Japonsko sami
zagotoviti okoli 200.000 tolar-
jev, drža\Tii prvak v metu kop-
ja Robert Teršek iz Radeč pa si
je skupaj s svojim klubom že
priski-bel pokrovitelje in bo
zanesljivo med udeleženci sve-
tovnih študentskih iger.
»Dve leti sem se pripravljal
na univerziado, na moje prvo
veliko tekmovanje. Letos sem
zmagal na desetih tekmah,
med drugim tudi na pokalu
Bruno Zauli in ekipnem EP
skupine C, osvojil naslova
zimskega in poletnega držav-
nega prvaka ter z metom 75,08
m izp>olnil normo. Zato sem po
radikalni odločitvi pristojnih
v sodelovanju s Papimičarjem
za projekt univerziada prido-
bil Banko Celje, Eros tel, C&G
Ljubljana, FRose Laško in ZT
Formator Celje, ki mi bodo
omogočiU nastop in vsem se že
vnaprej zahvaljujem,« je brez
zadrege pojasnil odlični meta-
lec kopja iz Radeč.
Po državnem prvenstvu je
Teršek v gozdni šoli v Mozirju
osem dni izpolnjeval študijske
obveznosti (IV. letnik FTK) in
se pred dnevi povsem posvetil
pripravam za drugi del sezone.
Glavni cilj je seveda vmiverzi-
ada, v načrtu pa ima še nekaj
nastopov na manjših mitingih.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
it. 32. - 10. avgust 1995
ŠPORT
18
P. Laško da. Gorenje ne
¥ pokalu rokometnih prvakov Celjani z Lullnom, Gorenje v PPZ z Lemgom - Oboji
7. oktobra doma In čez teden dni v Bolgariji oziroma Nemčiji
v Golf Clubu Weinberg so
Celjani žareli od zadovolj-
stva, Velenjčani pa so bili
poparjeni. Žreb za evropske
rokometne pokale je bil spet
nepredvidljiv; Celjanom je
za uvod namenil malo zna-
nega bolgarskega šampiona
Lulin iz Sofije, moštvu Go-
renja pa nemškega pokalne-
ga zmagovalca Lemgo, ki je
lani med vsemi Bundesligaši
največ investiral v ekipo.
Andrej Šušterič in Vlado
Privšek sta ves čas trepetala
in si po osmem paru pokala
pr\'akov vidno oddahnila.
Celje Pivovarna Laško se je
na startu izognila nosilcu, že
v naslednji kroglici pa je bil
V pokalu prvakinj igra Krim
s Khelito Baku (Aze), v po-
kalu PPZ je nasprotnik
igralk . Branika norveški
Trondheim, v pokalu EHF
igra Jadran z Meranom (Ita),
ženske Olimpije pa z Bro-
warjem (Ukr), v pokalu mest
pa Rudar z branilcem naslo-
va Niedervvurzbachom
(Nem) in ženska ekipa Burje
z Elblagom (Pol).
listek z imenom našega šam-
piona. Če bi bila izvlečena le
eno serijo poprej, bi zeleno-
rumeni morali v nemški Ki-
el, tako pa se bo nova Euro
sezona začela z neprimerno
lažjimi Bolgari.
Lulin je lani obe tekmi po-
kala 1. kroga pokala EHF
z Benfico odigral v Lizboni
(18:23. 15:30), njihova repre-
zentanca pa je v kvalifikaci-
jah za EP obakrat izgubila
z Makedonijo in enkrat re-
mizirala z Nizozemci, prve
informacije pa je že posredo-
val tudi Gorenj ev bolgarski
reprezentant Semerdijev:
»Lulin nima veliko repre-
zentantov, za Celjane bo
dvoboj le formalnost.«
Rokometaši so novice pri-
čakovali na Rogli, kjer manj-
kata poškodovani Burdian
in zaradi povišane tempera-
ture Šerbec. »Že se pogovar-
jamo o 2. krogu,« je komen-
tarje strnil novi šef strokov-
nega štaba Miro Požun z do-
polnilom, da se bodo zeleno-
rumeni v soboto pomerili
z mladinsko reprezentanco,
v dolino pa se vračajo v ne-
deljo.
Žreb pokala pokalnih
zmagovalcev se je začel
z Gorenjem, kot dioigi pa je
iz bobna prišel Lemgo. Ba-
umgartner (najboljši strelec
nemškega prvenstva), nem-
ška reprezentanta Zerbe in
Stephan ter madžarski ude-
leženec SP Marosi so zuna-
nja linija pete ekipe Bunde-
siige, ki je v polfinalu pokala
izločila prvaka Kiel in v fi-
nalu premagala Diiseldorf
s 24:18.
»Kaseto s finalne tekme že
imamo, sredi septembra pa
bo na DSF prenos prven-
stvenega dvoboja Kiel-Lem-
go. Vsaj z iskanjem podatkov
se ne bomo ubadali in smo
v podobnem položaju, kot
pred lanskim polfinalom po-
kala EHF,'.< pravi velenjski
trener Bojan Požun, ki je do-
končno potrdil prihod četr-
tega tujca Bižyisa. Edina to-
lažba je priložnost za dober
marketinški zaslužek, pro-
dor v 2. krog pa bi bil super
senzacija.
ŽELJKO ZULE
Bauer-Gril blizu kolajne
Na 9. svetovnem pivenstvu v aerorallyu je bila slovenska
reprezentanca med ekipami peta, s čimer je za dve mesti zao-
stala za dosežkom z zadnjega prvenstva v Čilu. V ekipi je bila
tudi celjska posadka Bauer-Gril, ki je s 13. mestom zabeležila
najboljšo posamično uvrstitev. Velenjska brata Glinšek sta
zasedla 23., posadka Lakovič-Kavšek (Celje) pa 35. mesto. Po
vrnitvi s SP so vsi najboljši v Slovenskih Konjicah nastopili na
tretji tekmi državnega prvenstva v aerorallyu, ki jo je dobil
Bauer. Pred zadnjo tekmo, ki bo konec meseca v Celju, imajo
veliko možnosti za osvojitev naslova tudi Bauer, Glinšek in
Lakovič.
Z Andov s padalom
šentjurska alpinistična odprava Andi 95 (Jože Cajzek, Dušan
Debelak, Andrej Govedič, Viki Mlinar, Aco Pepevnik, Aleš
Nežmah, Tomaž Žerovnik) je že osvojila nekaj pettisočakov.
Alpinisti Rifnika so se za aklimatizacijo povzpeli na Churop
(5200 m) in na turistično bolj oblegani Pastaruri (5200 m),
s katerega je Pepevnik poletel s padalom. Mlinar in Debelak pa
sta >dričala na vehki nogi.< V nadaljevanju odprave so se šent-
jurčani po prvenstveni smeri povzpeli na Huascarano Sur (6768
m) in Piramidejo (5885 m) ter vsaj deloma tudi na Alpamayu
(3947 m) in morda še Pisco (5800 m). Med drugim so dosegli tudi
vrh Quitaru (6035 m).
Kegljavke v hribih
Celjske kegljavke Miroteksa so bile skupaj z mladinskimi in
kadetskimi reprezentantkami minuli konec tedna na štiridnev-
nih pripravah v Kranjski Gori, kamor se znova odpravljajo
danes. Nekaj težav bo spet med obrtnim sejmom, ko bodo
v poznih večernih urah imele na voljo le pet stez in zato bodo
septembra večino prijateljskih tekem odigrale v gosteh. Pri
moški ekipi Celja je edina novost '/mitev Miica iz Žalca.
MnogobojskI BZ v Celju?
Kandidatura Celja za atletski pokal Bruno Zauli prve
lige 1996 je na sedežu evropske zveze po pričakovanju
naletela na medle reakcije, EAA pa je s kompromi.sno
odločitvijo Kladivarju ponudila prvenstvo nmogobojcev
skupine B.
Osnovna šola Vere Šiander Polzela
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-knjižničar
-učitelj angleškega jezika
-učitelj za razredni pouk
Vsa tri delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas s
polnim delovnim časom. Nastop dela: 1. 9.1995.
Pogoj: višja a!i visoka izobrazba. Za razpisana delovna
mesta nudimo posebno dobre delovne pogoje.
Prelioii na hron
Jolanda Steblovnik se Je pred letošnjo sezono odločila za
prehod s teka na 800 na 1500 m In na MEP osvojila bronasto
kolajno - ¥ Celju prek ovir
Od zadnje slovenske kolajne
na mladinskih e\nropskih pr-
venstvih v atletiki — brona Bri-
gite Bukovec na 100 m z ovira-
mi v Varaždinu - je minilo šest
let, tradicijo pa je minuli teden
v Nyireghazi prekinila Jolan-
da Steblovnik. Velenjčanka je
bila v teku na 1500 m prav
tako tretja, potem ko je bila že
predlani v San Sebastianu če-
trta v teku na 800 m, na lan-
skem MSP v Lizboni pa je ob-
tičala v kvalifikacijah.
»Na Madžarskem je bilo vse
O.K. Organizacija, vzdušje in
zadnji dan prvenstva še moj
rezultat. Letos sem se odločila
za prehod z 800 na 1500 m, ko
sva s trenerjem Tomom Pope-
trujem pretehtala možnosti za
uspeh in ugotovila, da je bolj
optimalna varianta daljša pro-
ga, ki mi nekako najbolj leži.«
je uvodoma spregovorila 19-
letna atletinja Velenja.
Torej si bila favoritinja?
V svoji pred tekmovalni sku-
pini sem imela tretji najboljši
čas, skupno petega in po tihem
sem računala na visoko uvrsti-
tev. Ne ravno na kolajno, pa
vendarle... Po uvrstitvi tik za
dobitnicami kolajn v Španiji
in spremembi discipline se mi
je v mislih občasno le motal
podoben uspeh.
V kvalifikacijah ni bilo te-
žav. Kako pa je potekalo fi-
nale?
Na dopoldanske predteke
sem se temeljito pripravila,
vprašanje je bilo le, kako se
bom znašla med najboljšimi.
Treme nisem čutila, motili sta
me le neznosna vročina in ča-
kanje na start. Prvih 800 me-
trov je minilo v izrazito počas-
nem tempu, nato pa je sledil
peklenski finiš in zadnjo peti-
no proge .sem pretekla najhi-
treje doslej.
Vsi si vedno želimo še več: je
bila kakšna možnost za še viš-
jo uvrstitev?
V zaključnem šprintu sta mi
zmagovalka Chojetska in Mi-
roiuva pobegnili. Če bi pravo-
časno reagirala, se kaj takšne-
ga ne bi zgodilo, toda takšna je
pač atletika. Z bronastim od-
ličjem sem več kot zadovoljna,
enako fm razmišljajo tudi dru-
gi okrog mene
Slovo od mladinske konku-
rence je bilo šampionsko. Ka-
ko naprej?
Upam, da prehod ne bo pre-
več zahteven, saj sem teka
s starejšimi tekmicami že vaje-
na, predvsem v domovini. Ne-
kaj sprememb bo v načinu in
koUčini treningov, s katerimi
je pogojen napredek. Bron
z mladinskega evropskega pr-
venstva še ni moj vrhimec, po-
dobnih rezultatov si želim tudi
v naslednjih sezonah.
V kateri disciplini lahko
pričakujemo največje uspehe?
Osredotočila se bom pred-
vsem na 1500 m, čeprav bom
občasno tekmovala tudi na
800 in 400 m. Bolj kot rezulta-
ti, me na krajših progah zani-
ma pridobivanje hitrosti, kar
bi mi prišlo še kako prav na
tekmah v članski konkurenci.
Za septembrsko mladinsko dr-
ža\Tio prvenstvo v Celju pri-
pravljam presenečenje. Prvič
v karieri bom startala v teku
na 400 m z ovirami! Kako bo?
Upam na zmago. In da bodo
noge ostale cele.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: EDI MASNEC
Šl. 32. - 10. avgust 1995
19
RADIO
»Celjski dr. Andrej Stare«
l40Vi komentator nogometa na Radiu Celje
Nogomet je poleg rokomc-
^ in košarke zaradi ekip
J Celjskega, ki nastopajo
y vrhunskem rangu tekmo-
vanja in tudi na evropski
sceni (Celje Pivovarna La-
1^0. Biostart Publikum, Ru-
dar Velenje, Kovinotehna
Savinjska Polzela itn)
v športnem programu Radia
Celje razumljivo deležen
največje pozornosti. Letos še
posebej, kajti nogometna se-
zona se je začela z novo elit-
no »Ligo desetih* (SNL 10).
Že po prvih dveh krogih je
mogoče trditi, da je upravi-
čila pričakovanja: veliko go-
lov, razburljiva srečanja,
preobrati, rekordni obiski
gledalcev, zdrsi favoritov
itn. Vse to je vzrok, da smo
nogometu na Radiu Celje na-
menili še posebno pozornost.
Nogometiia dogajanja v novi
sezoni za Radio Celje v pone-
deljkovem športnem dopold-
nevu in tudi v drugih rubri-
kah komentira dr. Igor Kos,
velik poznavalec in ljubitelj
nogometa, sicer pa stomato-
log in predstojnik zoboz-
dravstva v Zdravstvenem
domu Celje.
Dr. Igor Kos je star 35 let,
po diplomi na Medicinski fa-
kulteti v Ljubljani je ves čas
zaposlen v Zdiavstvenem
domu v Celju, od leta 1992
pa ie tudi predsednik Dru-
štva zobozdravstvenih de-
lavcev. Športne dogodke,
predvsem pa nogomet, beleži
od leta 1973, torej že od svo-
jega trinajstega leta. Ustva-
ril si jp pravo enciklopedijo
podatkov, saj spremlja tako
domače kot mednarodne no-
gometne dogodke: državna,^
evropska in svetovna prven-
stva, evropske nogometne
pokale itn. Njegova baza
zda) šteje že 28 velikih zvez-
kov, najpomembnejši viri pa
so domači in tuji specializi-
rani športni časopisi, dnevni
tisk z močnejšimi športnimi
rubrikami ter druga športna
literatura.
Dr. Igor Kos pa je tudi
zvest obiskovalec nogomet-
nih tekem na Celjskem, ki jih
bo poslej spremljal ne več le
kot gledalec, ampak v vlogi
novinarskega sodelavca
z akreditivom Radia Celje.
Naš nogometni komenta-
tor je bil tudi aktiven nogo-
metaš, saj je Igral pri pionir-
jih Olimpa in mladincih Kla-
divarja do poškodbe pri 18
letih. Deset let je vodil tudi
malonogometno ekipo Penal
Zvezdaš, ki je petkratni celj-
ski prvak, enkrat so bili dru-
gi in enkrat tretji.
Radio Celje je tako dobil
svojega »dr. Andreja Stare-
ta«, ki je slovenska športna
reporterska zvezda za nogo-
met in atletiko (prav sedaj
lahko spremljamo njegove
imenitne prenose s svetovne-
ga atletskega prvenstva
v Goteborgu). Tudi dr. Igor
Kos se bo morda kdaj v pri-
hodnosti preizkusil tudi v te]
zahtevni zvrsti športnega
Rovinarstv^a. Mimogrede,
celjski in ljubljanski šport-
nonovinarski (zobo)zdravnik
sta tudi osebna znanca in
posledica tega bo zanesljivo
tudi nedeljski intervju z dr.
Andrejem Staretom, ki je
klubski zdravnik ljubljan-
skega pr\'oligaša.
R.G.
Slovenska
sekcija AES
Zaradi vse večjega razmaha
radiofonije, prtsdvsem v Ame-
riki, so pred 43 leti v New Yor-
ku, tedanji radijski inženirji in
tehniki ustanovili združenje
zvokovnih oblikovalcev, po
angleško AES. Namen združe-
nja je bil in je še, združevanje,
izmenjava izkušenj in spoz-
nanj inženirjev in tehnikov, ki
se ukvarjajo s tehnično obde-
lavo zvoka.
Na sedežu zdioiženja ob
Vzhodni reki zbirajo, urejajo
in znanstveno proučujejo
spoznanja, izume, inovacije,
izboljšave in problematiko,
povezano s proizvodnjo, obde-
lavo in podajanjem zvoka in
aparatur, ki so za to potrebne,
to je vse od mikrofonov, mag-
netofonov, rač\malnikov, oja-
čevalcev, zvočnikov, itd.
Združenje je sestavljeno iz pe-
tili regij, poleg treh v ZDA in
Kanadi, še evropske tn inter-
nacionalne regije.
Slovenska sekcija je od leta
93 stalna članica evropske re-
gije, katere člana sta tudi dva
tehnična delavca naše radijske
postaje.
Zadnja leta, zaradi vse več-
jega napredka tehnologije,
vsako loto pripravijo tutli in-
ternacionalno konferenco
združenja, kjer v obliki preda-
vanj in seminarjev teoretično
in praktično obdelujejo posa-
mezne primere in probleme.
Predavatelji so izredni stro-
kovnjaki na svojem področju
in so sodelovali pri vseh veli-
kih podvigih človeštva - vesolj ~
skih potovanjih, poletih na lu-
no, prenosu zvoka in ostalih.
informacij preko satelitov itd.
- in so uslužbenci ali predava-
telji CBS, NASA, Stanfordske
univerze in sorodnih ustanov
v Evropi in Aziji.
Letos so spet na vrsti volitve
v upravne organe združenja,
ki je obvezno za vse člane. Pr-
vič bo na kandidatni listi tudi
predstavnik iz nam najbližje
države Hrvatske Ivan Štamac,
predavatelj na univerzi v Za-
grebu, kjer se že veliko let
znanstveno ukvarjajo izobra-
ževanjem zvokovnih inženir-
jev in tehnikov. Veliko sloven-
skih radiofonskih delavcev je
pridobilo znanje prav v Zagre-
bu in ga potem preneslo našim
tehničnim delavcem.
Radiofonska tehnika napre-
duje z velikimi koraki in prav
je, da tudi na naši, čeprav mali
radijski postaji spremljamo
njen razvoj.
BOJAN PIŠEK
Glasbeni horoskop
Ker gesli naše oddaje čiv-
kajo že VTabci na strehi, vam
jih bom zapisala še enkrat:
Smeh dela dobro kri in Pe-
sem vas reši vseh skrbi.
Točno po načelu navede-
nih gesel bo sestavljena tudi
naša oddaja - glasba in hu-
mor. V glavnem ste še na po-
čitnicah, pa ne le vi, celo vsi
gostje, ki jih želimo povabiti
v oddajo so odsotni, zato ta
teden ne bomo gostili niko-
gar. Šli se bomo latikotno in
Vedro oddajo. Upam, da nam
bo uspelo!
Ker pa so raziskave poka-
zale, da ogromno ljudi pre-
bere horoskop, vam ponuja-
jo - glasbenega. Za leve.
Za leve velja, da imajo zelo
dober posluh, izjemen obču-
tek za ritem, zato jim je naj-
bolj všeč plesna glasba. Levi
so znani kot ponosni, samo-
zavestni in plemeniti ljudje.
IjCvi zelo radi zahajajo
v diskoteke. Njihov inštru-
ment pa je klavir. Levi velja-
jo za zelo uspešne ljudi.
V tem znamenju je rojena re-
cimo Mateja Svet. kar potr-
juje našo napoved. Od zna-
menitih slovenskili glasbeni-
kov je lev dirigent in sklada-
telj Bojan Adamič. V zname-
nju leva pa je bil rojen tudi
skladatelj Claude Debussy
in znameniti pianist Count
Basie.
Torej, če do danes niste ve-
deli, da imate morda glasbe-
ni talent preizkusite se - lah-
ko na klavirju.
Vpraša Mojca svojega
brata:
»Miha, a ti znaš igrati
klavir?«
»Ne vem, še nisem po-
skusil ...«      SIMONA H2O
Odgovorni urednik: Mitja Umaik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Goij^BC.
Uredništvo: SimoBa Br^ez, Nataša Gerkeš, Vesmi Lejič, Sergeja Mitič, Mateja
Podjed. Vida Tmmko, Jamei Vedeaik in Toae VraN.
Glasbeni urednik: Slaae Špegei.
Vodja tehnike Bojaa Piiirk.
Naslov uredništva: RtMo Celje, PreiierMva 19, Ceije.
Telefon. 442-500.
Studio: 441-510, 441-510.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE
na podiagi Odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Celje, kriterijev iz Pravilnika o kreditiranju zasebne
stanovanjske graditve (Uradni list RS 35/92 in 35/93) in sklepa upravnega odbora z dne 27.7. 1995
OBJAVLJA RAZPIS
{MžSoUi-za^asebno stanovanjsko graditev za leto 1995
Celotna razpisana vsota posojila znaša 30,000.000,00 SIT. Najvišja vsota posojila, odobrenega posa-
meznemu občanu po tem razpisu, znaša 1.000.000,00 SIT. Posojila se obrestujejo po stopnji R + 3 %.
1.
A/ SPLOŠNI POGOJ!
Na razpisu lahko sodelujejo občani:
-ki so državljani Republike Slovenije;
-ki imajo na dan objave razpisa stalno biva-
lišče na območju Mestne občine Celje, ob-
čine Vojnik in občine Štore;
-ki niso sami ali njihovi zakonci oz. izven-
zakonski partnerji najemniki ali lastniki us-
treznega primernega stanovanja;
-ki gradijo stanovanjsko hišo na obmoqu
Mestne občine Celje, Občine Štore in Ob-
čine Vojnik;
-ki so lastniki ali solastniki stanovanjske hi-
še, ki se gradi;
-ki ne prejemajo denamega dodatka ali sub-
vencije za najemnino po določilih zakona
o socialnem varstvu;
-katerih povprečni neto dohodek na družin-
skega člana ne presega dvakratne povpreč-
ne neto plače na zaposlenega v letu 1994
oz. trikratne povprečne neto plače na za-
poslenega, če je prosilec samska oseba;
-ki niso lastniki ali solastniki stanovanja, od-
kupljenega po določilih Stanovanjskega za-
kona in tisti, ki niso uveljavili odpravnine po
126. členu stanovanjskega zakona;
-ki niso najemiki primemega denacionalizi-
ranega stanovanja, ki ga je mogoče odku-
piti po določilih stanovanjskega zakona, oz.
je mogoč nadomesten nakup ali gradnja po
določilih 13. člena Zakona o spremembah
m dopolnitvah stanovanjskega zakona (Ur.
I. RS, št 21/94), ai! da ni najemnik takega
stanovanja kateri od ožjih družinskih čla-
nov, s katerimi živi prosilec v skupnem gos-
podinjstvu
B/ POSEBNI POGOJI
-veljavno gradbeno dovoljenje, ki ni starej-
še kot 10 iet;
-posojilo je namenjeno samo za naslednja
navedena dela v bivalnih prostorih:
*polaganje fmainih podov;
*slikopteskarska dela;
*nabava in vgradnja sobnih vrat;
*keramičarska dela s sanitarno opremo;
*fina montaža eiektroinstalacije in vodovo-
da;
*nabava in montaža grelnih teies.
-izjemoma je upravičen do posojila tudi ob-
čan, ki bo z gradnjo stanovanjske hiše iz-
praznil najemno stanovanje, last Stanovanj-
skega sklada občine Celje, in ga praznega
Izročil lastniku najpozneje v enem letu po
dodelitvi posojila;
-ob enakem številu zbranih točk imajo pred-
nost udeleženci razpisa iz prejšnje alineje
in mlade družine.
2.
Občan lahko pridobi posojilo samo v višini
investicij dejansko potrebnih del, ki se v
skladu s posebnimi pogoji tega razpisa ugo-
tovijo ob ogledu. Osnovo za določitev viši-
ne odobrenega posojila predstavlja predra-
čun pravne ali fizične osebe, registrirane
za ustrezno dejavnost, ki ga predloži ob-
čan. Pri tem si Stanovanjski sklad občine
Celje pridržuje pravico predloženo predra-
čunsko vrednost uskladiti s povprečno
gradbeno ceno finalizacije na m^ pripada-
joče stanovanjske površine.
3.
Občan, ki pridobi posojilo na podlagi tega
razpisa, nima več pravice do dodelitve po-
sojila Stanovanjskega sklada občine Ce-
lje.
4.
Do posojila n: upravičen občan, ki je v skla-
du z veljavnimi akti že prejel posojilo do v
takratnem časovnem obdobju določenega
najvišjega zneska (limita). Občan, ki je pri-
dobi! posojilo po sedaj veljavnem
pravilniku, pa je upravičen le do ev. razlike
do limita, določenega s pravilnikom.
Do posojila je upravičen ie eden od investi-
torjev gradnje iste stanovanjske hiše.
Občan je upravičen do posojila za gradnjo
stanovanjske hiše, če v hiši nima dograje-
nega primemega stanovanja.
5.
Prijavo na razpis je potrebno vložiti na pred-
pisanem obrazcu, ki je na voljo v tajništvu
Stanovanjskega sklada v Celju, Gledališka
4. Prijavi je potrebno priložiti:
-dokazilo o lastništvu (zemljiško knjižni izpi-
sek);
-veljavno gradbeno dovoljenje;
-predračun del, ki jih namerava občan izve-
sti v skladu s pogoji tega razpisa;
-potrdila o skupnih doseženih dohodkih ude-
leženca razpisa m njegovih
družinskih članov v letu 1994;
-druga dokazila o posebnih socialno zdravs-
tvenih razmerah prosilca in
njegovih družinskih članov.
Popolne vloge je potrebno
vložiti v 30. dneh po objavi
tega razpisa pri Stanovanj-
skem skladu občine Celje,
Gledališka 4, ali pa jih pripo-
ročeno poslati na ta naslov.
Vloge, prispele po tem roku,
se ne bodo obravnavale.
STANOVANJSKI SKLAD
OBČINE CELJE
Šf. 32. - 10. avgvsf 1995
REPORTAŽA
Mačke niso hiznis!
Tatlana Malgaj Beccari Iz Celja Je prva mednarodna sodnica za ocenjevanje mačk v Sloveniji
Tatjana Malgaj Beccari ima rada mačke
že odkar se spominja. Prvo mačko je k hiši
prinesla, ko je bila stara šest let. Starši so
rekli, da jo mora odnesti nazaj, kar je sicer
storila, vendar je kmalu potem zbolela in na
račun bolezni od staršev izsilila dovoljenje,
da se je mačka lahko vrnila... Zdaj se
z mačkami, razstavami in z vsem, kar sodi
zraven, ukvarja cela družina -- poleg nje še
mož Sašo in otroka Alja in Žiga. Njihovi
trije ljubljenci - orientalca Fe, Gobi ter si-
amec Papageno, so enakovredni člani njiho-
ve družine.
Sicer pa je Tatjjina, ki je vzgojiteljica
v vrtcu Anice Čemejeve, konec lanskega
leta opravila tudi zadnjo preizkušnjo, in
tako postala prva mednarodna sodnica za
dolgodlake in eksotske mačke v Sloveniji.
Sedaj pa se pripravlja še na izpit za srednje-
dolgodlake mačke.
Začetki
Pred letom 1984 tako v Sloveniji kot tudi
v Jugoslaviji m bilo nobene organizacije ali
društva, ki bi se ukvarjalo z vzrejo mačk
oziroma z razstavami. »Tega leta sem,« pri-
poveduje Tatjana, »prvič naletela na ljudi,
ki so se začeli bolj aktivno ukvarjati z vzrejo
mačk.«
Istega leta je bila v Sloveniji oziroma v ta-
kratni Jugoslaviji, v Mariboru, prva razsta-
va mačk v sklopu mednarodne razstave ma-
lih živali. Na tej razstavi je sodelovalo dva-
intrideset mačk.
Leto zatem je bilo ustanovljeno Felinolo-
ško društvo Slovenije, leta 1986 pa je dru-
štvo začelo dobivati podružnice. Prva po-
družnica felinološkega društva je bila usta-
novljena v Celju, sledile so podružnice
v Mariboru, Zasavju in v Ljubljani. Da bi
izpolnili pogoje za vstop v Mednarodno feli-
nološko zvezo, so iz podružnic leta 1986
nastala društva. Prvo registrirano Felinolo-
ško društvo je bilo ustanovljeno v Celju,
prva predsednica tega društva pa je bila
Bojana Lubej. Iz vseh, na novo nastalih dru-
štev, je tako nastala Zveza felinoloških dru-
štev Slovenije.
Leta 1986 je bila 1. nacionahia razstava
mačk v Ljubljani, druge, ki je bila v Celju,
pa so se že udeležili tudi mednarodni opazo-
valci FIFe, ki so Felinološko zvezo SloA'enije
leta 1988 sprejeli v mednarodno z\'^ezo FIFe.
»Leta 1991, po odcepitvi, je bila naša zve-
za prva ali vsaj med prvimi v Sloveniji, ki je
bila v mednarodno zvezo sprejeta kot slo-
venska, in ne več kot jugoslovanska zveza,«
se spominja Tatjana.
In kakšno je stanje na področju organizi-
rane felinologije v Sloveniji danes?
»V Sloveniji je trenutno šest društev,
združenih v zvezo; vsako deluje samostojno,
le na vzrejnem področju so pravila skupna.
Zvezo sestavljajo vsi predsedniki, navzven,
v okviru Evrope, pa ne morejo kontaktirati
društva, temveč lahko le zveza,« pravi Tat-
jana, in pokomentira tudi nihanje članstva
v celjskem društvu, kjer se število članov
suče od štirideset do sedemdeset.
»Mačke niso biznis, kar
marsikdo misli. V društvo se
včlani tudi marsikdo, ki bi
rad z vzrejo mačk zaslužil,
pa potem vidi, da to ni mo-
goče, nekaj pa je tudi takš-
nih, ki jih preveč razočarajo
neuspehi na razstavah in se
potem izpišejo...«
Orlentalci
Tatjana Malgaj Beccari je
najprej vzrejala tako imeno-
vane perzijske mačke z barv-
nimi oznakami, potem pa so,
po naključju, v ch^štvo dobi-
li mačka z Danske, črnega
orientalca, ki jim ga je poda-
rila ena izmed najstarejših
danskih rejk. »Takrat so bile
pri nas modeme samo per-
zijske mačke,« se spominja
Tatjana. »Ko so tistega mač-
ka prinesli v društvo, ni bilo
nikogar, ki bi ga hotel vzeti
k sebi. Potem pa mi je kole-
gica rekla: >Daj, vzemi ga ti,
vsaj za nekaj časa, da ne bo-
mo izpadli nevljudno. Poz-
neje ga bomo že komu da-
li.. .< Vzela sem ga. ga nesla
domov, in prvi stik, ki sem
ga imela z njim, je bil, da me
je ugriznil. Ko pa sem ga pri-
nesla domov in ga je zagledal
mož, je takoj rekel: »Ta bo
pa moj!« čez štirinajst dni
smo se vsi nanj tako naveza-
li, da ni bilo niti slišati več,
da bi ga še kam dali, in takoj
smo se začeli dogovarjati tu-
di za drugo mačko te pasme,
ki smo jo potem dobili
z Danske. Ko sem spoznala
to pasmo mačk, sem namreč
dobila občutek, da je to tisto,
kar sem si ves čas želela,«
pove in poboža Fe, ki, dre-
majoč v njenem naročju tr-
masto uveljavlja svoj položaj
gospodarice in vselej z glas-
nim prhanjem nažene Papi,
ki se nam hoče približati.
Ko je tako k hiši prišel pr-
vi orientalec, sta Tatjana in
Sašo začela hoditi tudi na
razstave. »Ta maček, imeno-
val se je Salwen blues Black
Clark, je bil boljše kvalitete,
z njim pa sva začela hoditi
na razstave v tujino pred-
vsem zato, da sva si lahko
ogledala, kako zunaj poteka
organizacija razstav.« Tako
sta prepotovala že kar dobr-
šen del Evrope. In katera
razstava je Tatjani ostala
najbolj v spominu?
»To je bila razstava v Tr-
stu, kjer je Fe dobila svoj pr-
vi pokal. Sicer pa so vsi ti
pokali od mačk,« razloži
Tatjana in pokaže na s poka-
li bogato obložene vitrine
v dnevni sobi.
Sodništvo
Pot do tega, da postaneš
mednarodni sodnik za oce-
njevanje mačk, je dolga in
naporna. »Prvi pogoj je,« ra-
zlaga Tatjana, »da si naj-
manj pet let Član FIFe. Zve-
za, katere član si, se mora
strinjati, da si primeren,
opraviti moraš začetni izpit,
kar ni težko. Potem moraš
opraviti pripravniški staž, ki
traja najmanj dve leti, na
najmanj desetih razstavah
moraš pomagati enemu sta-
rejših sodnikov, sodelovati
moraš pri ocenjevanju 450
mačk. Zadnja dva staža sta
paralelna; to pomeni, da
sodnik ocenjuje iste mačke
kot ti. 80 odstotkov ocen se
mora skladati z ocenami
sodnika, če hočeš dobiti po-
zitivno mnenje. Zbrano do-
kumentacijo je potem po-
trebno predočiti zvezi, ki se
mora strinjati, da laliko
opravljaš izpit. Izpit sam je
sestavljen iz teoretičnega in
praktičnega dela; tako pri
pr\'em kot pri drugem mora
biti 80 odstotkov vsega, kar
narediš, pravilno.«
Tatjana Malgaj Beccari je
uspešno prešla vso procedu-
ro in izpit za mednarodnega
sodnika uspešno opravila 5.
novembra lani v italijan-
skem Bolzanu. »Ko narediš
zadnji izpit, moraš opraviti
še tri sojenja na mednarod-
nih razstavah, ki jih starejši
sodniki ocenijo, potem pa
končno postaneš mednarod-
ni sodnik,« pravi Tatjana.
»Ne gre za fizične, temveč
predvsem za psihične napo-
re. Predvsem moraš imeti tr-
do kožo,« pravi.
Sicer pa je Tatjano, bolj
kot kdor koli v Sloveniji, na
poti do sodništva spodbujala
predvsem prijateljica z Dan-
ske, Hanne Sofie Sneum, ki
je za Slovenijo in promocijo
naše države, kot pravi Tatja-
na, tudi na splošno veliko
naredila.
To, da imajo sodnika tudi
v domači državi, pa je po-
membno predvsem za orga-
nizatorje razstav, saj z do-
mačimi sodniki ni toliko
stroškov kot s tistimi iz tuji-
ne. Sodnikom je namreč po-
trebno plačati potne stroške
in bivanje; taksa, ki jo dobijo
za opravljeno delo pa je, pra-
vi Tatjana, tako nizka, da si
od tega dela ne moreš obetati
kakšnih finančnih koristi.
Pa tudi od vzreje mačk, ka-
kor jih vzreja Tatjana, si
kakšne velike koristi ne mo-
reš obetati. »Sama sera že
kar nekaj naših mladičkov
podarila, saj je bolje, da od
njih nimamo koristi in pri-
dejo k dobrim ljudem kot
kakor koli drugače.«
Kriteriji
Medtem, ko se pri psih
ocenjuje tudi značaj in vede-
nje, so tekmovanja mačk
v bistvu lepotna telanovanja.
Mačka mora čim bolj ustre-
zati kriterijem, ki veljajo za
določeno pasmo. Edina last-
nost, ki je pri ocenjevanju
povezana z značajem, je
agresivnost. Agresivne mač-
ke so na razstavi namreč
diskvalificirane.
Sicer pa so, pravi Tatjana,
v značajih mačk velike razli-
ke; predvsem glede na pa-
smo. »Ene se na človeka na-
vežejo, druge skorajda ne. Le
ena lastnost je, ki je skupna
vsem mačkam, ne glede na
pasmo. Neodvisne so. Ne pu-
stijo se podrejati. Sploh pa
se na človeka naveže dosti
pasem; perzijke so v glav-
nem bolj samotarske, mla-
dički pa so vsi igrivi, ko
odrastejo, pa imajo tudi oni
v glavnem radi mir.«
»Pri naših mačkah natan-
ko veš, kaj bi rade,« pove
Tatjana, trditev pa dokaže
Žiga, ko se začne pogovarjati
z Gobi. Ponosna mačka, ki
spi na kavču, ga najprej ma-
lo začudeno gleda, nato pa,
ob besedah »Gk)bi, reci kaj!«
Žigo pogleda v oči in zami-
javka. Nato ji je pogovora
dovolj, zato spet zaspi.
Družina
Mačke so za Tatjano le bo-
bi. vMoti me, če me kdo po
dolgem času sreča in \'praša:
>Kako kaj mačke?<; vehko
raje bi namreč videla, če bi
me spraševali, kako kaj
otroci...«
Sicer pa Tatjana pravi, da
ji mačke ne vzamejo veliko
prostega časa. Kratkodlake
mačke namreč ne potrebuje-
jo dodatne nege. »Potrebna
je redna prehrana in skrb za
higieno. Največ časa v bistvu
porabim za študij literaturo
in standardov, če žeiim pri-
hodnje leto opravljati še iz-
pit za srednjedolgodlake pa-
sme in zato, da sem vedno na
tekočem z dogajanji v felino-
logiji.«
Kljub temu pa jo veseli, da
se je za njen hobi navdušila
tudi družina. Mož Sašo, sicer
učitelj, se ni, kot Je povedala,
prej ukvarjal z mačkami, se-
daj pa je sekretar zveze, sku-
paj hodita na razstave... Hči
Alja je hotela postati celo ve-
terinarka in tudi, ko je bila
na praksi na veterinarski po-
staji v Šentjurju, se je kar
dobro odnesla. Kmalu pa je
spoznala, da je to delo, zlasti
delo na terenu, za žensko ze-
lo naporno. Drugače je
v Ljubljani, kjer je mogoče
delati na inštitutu... Tako se
je Alja odločila za študij
ekonomije. Žiga, ki bo šel le-
tos v osmi razred, pa je star-
ša lani že skoraj prepričal,
da bi kupili še psa. Bili so že
dogovorjeni, vendar jih je
v zadnjem trenutku zadržalo
vprašanje, kako bi se pes ra-
zumel s Fe, Gobi in Papijem.
Najbrž ne preveč, so družno
ugotovili, in se še enemu
družinskemu ljubljencu za-
enkrat odrekli.
Pa vendar tri mačke niso
edine živali v družini. Začas-
no, bolj kot turist, poletje na
balkonu njihovega stanova-
nja namreč preživlja tudi
Miki, želva, ki so jo našli
otroci iz Tatjanine skupine
v vrtcu. Miki, za katerega so,
ko so ga našli, mislili, da je
že pogind, se je na toplem
hitro ogrel in od takrat je
nekakšna maskota skupine
otrok v vrtcu. Ko je Tatjana
otroke ob zaključku leta
vprašala, kaj naj jim naslika
na majice, ki so jim jih kupili
starši, so vsi v en glas zavpi-
li: »Mikija.« In tako Miki kot
nekateri otroci, ki bodo še
ostali v mali šoli, otroci želj-
no čakajo jeseni, ko se bodo
spet videli in jim bo Miki (ki
ga muce le previdno ovoha-
vajo) spet pričel delati druž-
bo. »Prepričana pa sem, da
se bodo tudi prvošolci vsaj še
nekaj časa vračali, pozdrav-
ljali Mikija, se pohvalili
s pridobljenim znanjem ter
preverili, če je v >njihovem<
vrtcu še vse tako, kot mora
biti.
»Ljubezen do narave in ži-
vali prenašam tudi na otroke
v \Ttcu. Želim si. da bi otroci
spoznali in v
da bi z nar
pristen stik.
vali. Vendar
Pomembno p
otroci seznan
mi in bolezn
prenašajo živ
jo v tej smeri
»Naše ma<|
stare (sedem,
ta), v mlado
dobre rezult
pa se mi je z r
odprl vpoglec
dročju felino
Danes pa mo
bile dovolj kc
leg tega pa i
v krogu dn
mačko rad, je
reš zamenja
boljšo samo
z njo, na pri
pred znanci.«
Sploh p
z mačkami ni'
konjiček. Radi
svilo, plete, pa
stori marsikaj
Vendar njen g)
predstavljajo i
so tiste, ki ji
Beccari-Malga
meri pnlagod
Mačke so tiste
visijo na sten
stanovanja, kal
razstavljeni p
Mačke so tiste,
pričakajo vsi
družine, ko se
Ki povedo, kdi
se rade stisneij
jani, Alji in k Z
geno in Gobeli
jo konjiček, s k
žina najraje u
najbolj ljubi,
ki zna Ijubezei
mm
if. 32. - 10. avgust 1995
REPORTAŽA
20,21
Ta večje, lepa nedelja ali farni praznik
Prelepo poje mi trnovski zvon,
Svet Janez je njegov patron.
Lepi so trnovski fantje.
Še lepše so Trnovčanke.
(ob spremembi imena patrona je to pesem vseh slovenskih far)
Prizor s praznika Lepe nedelje v Šentrupertu
Najmanjše prizorišče ljud-
skih šeg je dnižina, širi se na
soseščino in vaško skupnost,
mjihov najširši krog je fara.
liorda je bila nekoč med vasjo
[n faro še župa, ko je bila še
Biajhno občestvo. Današnjih
jbčin, razen tistih najmanjših,
Bied takšne skupnosti ne mo-
rem o šteti, kajti temeljni po-
goj zanje je, da se v neki zao-
nt)ženi družbeni celoti vsi lju-
dje med seboj poznajo. Takšna
pa je lahko samo podeželska
fara, mestna, kot je v pesmici
na začetku omenjena Trnov-
ska, to gotovo več ni.
Tudi takšne f are kot so v Ce-
lju, Žalcu, Laškem in podob-
nih večjih krajih po sožitju ni-
so več prostor in okvir za do-
gajanje ljudskih šeg in navad.
Tudi v krajih, kjer jih hote in
načrtno ohranjajo ali obnav-
ljajo, v bistvu niso več tisto,
kar so bile nekoč, ko so bili
udeleženci hkrati tudi gledal-
ci. Vzemimo vsakoletno cvetno
nedeljo v Ljubnem, ko pridre-
jo gledalci iz vseh strani, da bi
videli posebnosti »lubenske
potice«. V množici gledalcev se
še tako zanimive butare oziro-
ma k žegnu prinesen les poraz-
gubi.
Kaj je pravzaprav lepa ne-
delja, »ta večje« žegnanje?
Po izročilu je to godovni dan
farnega patrona ali pa spo-
minski dan blagoslovitve
cerkve - farni praznik pač. Gk)-
tovo je veliko primerov, ko ni
v resnici ne eno ne drugo, ker
pač dan blagoslovitve cerkve
ni znan ali pa je godovni dan
farnega zavetnika v neprimer-
nem času, pozno v jeseni, pozi-
mi ali prezgodaj na pomlad.
Zgolj s cerkvenega stališča,
zaradi obredja in svečanosti
v cerkvi, bi bilo sicer vseeno.
Vendar se je takemu farnemu
prazniku pridružilo še marsi-
kaj, za privlačnost dogodka
predvsem tisto, kar se je doga-
jalo zunaj cerkve - ne v njej.
Cesar Jožef, sin Marije Terezi-
je, je v svojem času, torej v 18.
stoletju, s cesarskim ukazom
določil tretjo nedeljo v okto-
bru za »žegnanjski« praznik
po vseh farah cesarstva. To mu
seveda ni povsem uspelo, kajti
star običaj in pravica, da je bil
dan farnega patrona ali posve-
titve cerkve zapovedan praz-
nik, si ljudje niso dali vzeti kar
tako.
Seveda je na lepo nedeljo bi-
lo cerkveno opravilo kar naj-
bolj slovesno. V znamenitejše
fare je prihajala maševat višja
duhovščina, tudi škof. Po
cerkveni strani je skoraj moral
biti zraven predstojnik deka-
nije, večkrat pa so prišli svo-
jim kolegom v pomoč tudi du-
hovniki sosednjih župnij, pa
tudi duhovniki - farni rojaki.
Na lepo nedeljo so zvonili
z vsemi zvonovi, streljali
z možnarji m pripravili prav-
cate sejme in ljudske veselice.
Na spominski dan žegnanja so
prihajali v domačo faro veči-
noma vsi, ki so bili po krstu
vanjo pristojni. Z njimi so pri-
šli tudi njihovi svojci. Otroci
so bili takega izleta še posebej
veseli. Svojim vrstnikom so se
hvalili, češ da gredo v nedeljo
v domačo faro matere ali oče-
ta. Tak, skoraj obvezen obisk
domače fare je bil samo še na
Vseh svetih dan, ko so obiskali
grobove svojcev.
Na farni praznik se je pose-
bej pripravila najbližja cerk-
vena okolica. Če v vasi ni bilo
gostilne, so tudi nekatere dru-
ge hiše postale za tisti dan go-
stišča- Kje blizu cerkve so po-
stavili oder za plesišče, ki so
ga iz določenih razlogov ogra-
dili in za vstop nanj pustili
ozet prehod. Plesišče so
okrancali, naredili poseben
oder za godce, okoli tega zaba-
višča pa postavili mize in klopi
okoli njih. Največkrat so to
naredili  tako,  da so zabili
v zemljo močne kole, nanje pa
pribiti deske. Ob takih prilož-
nostih, za take reči so prav
prišli koledarji in pratike, so
pripeljali v kraj svojo robo sej-
marji, predvsem pa lectarji,
medičarji, prodajalci igrač in
raznih drugih drobnih pri-
vlačnosti. Kramarji so že ve-
deli, da boter svojemu malemu
varovancu na tak praznik ne
bo odrekel nakupa orglic ali
vsaj petelinčka, ki na riti pi-
ska. Tudi svilene rute, razna
bleščeča blaga in okraski so
ležali na mjzah stojnic. Prišli
so krošnjarji, »pičkurini« so
jim rekli, ki so bili zvečine iz
dalmatinskega zaledja in pro-
dajali vse tisto, kar je bilo
v njihovih krošnjah na ogled
in tisto, kar so imeli skntega.
Dandanašnji mladini ne gre
v glavo, da je bilo v kraljevini
Jugoslaviji tihotapsko blago
marsikaj, recimo sladilo saha-
rin in kresilni kamenčki za
vžigalnike. Oboje pač zato, ker
je bil kralj večinski lastnik to-
vame vžigalic v Osjeku in tudi
nekaterih sladkornih tovarn.
Ob takem prazniku so ljudje
oblekli najboljše, kar so pre-
mogli. Predvsem so se šopirila
dekleta, kajti tak dan ni bila
samo priložnost za ples, bile so
prazaprav kot v izložbi, kajti
do naslednjega predpusta je
bilo kvečjemu še pol leta.
Fantje so imeli za tak dan v že-
pu denar za zapitek in za na-
kup darilca svoji izbranki. Če
ne drugega, so jim kupili lec-
tovo srce z vdelanim ogledal-
cem in s prilepljenim lističem
z zaljubljenimi verzi, kot:
Ti si moja golobica,
jaz sem tvoj golobček,
ti boš mene, jaz bom tebe,
kušnil gor na gobček.
Seveda so bile na stojnicah
tudi rinčke. Takšne iz srebra,
pa tudi iz »trompeten-golda«.
Fantje in možje so ženam in
dekletom kupovali »zidane«
rute in razne okraske, otrokom
so starši kupovali »kraharl«,
turški med... Otroci so kar
strmeli nad dobrotljivostjo
staršev, niso pa vedeli, da to
počnejo predvsem zaradi
znancev in sosedov, češ, jaz
svojemu privoščim.
Najeti godci so prve plese, ki
jih mladina kar dočakati ni
mogla, pridali. Kdor je hotel
na plesišče, je moral plačati.
Bahati gruntarski sinovi so
naročali ples za vso svojo vas
in gorje če bi se na plesišče
drznil podati kdo nepovabljen.
Četudi so se večji del na taki
prireditvi med sebnoj poznali,
je z vinskimi Mapi pomnoženo
ljubosumje ali bahaštvo spro-
žalo prepire, tudi pretepe. Na
Štajerskem, so pravili, ni bilo
pravega žegnanja, če niso ko-
mu krvi puščali. Kjer je bilo to
pogosteje, so naprošali za nad-
zor stražmojstre, policaje ali
žandarje. Če je bil na veselici
župan, jih je naročil pred tem
že on.
Ko se je sonce spuščalo na
večerno stran, ko sta se ponos
m napuh dobro razcvetela, so
prireditelji, navadno je bilo to
kakšno domače društvo, razv-
neli tekmovalne strasti z lici-
tacijo dobrot, recimo pogače,
dimijene gnjati, pečenega pe-
telina ... Spravili so v spopad
najbolj srborita vaška veljaka
ali kar njihova omizja, da je
licitacij aska vsota rasla kot te-
sto na topli peči. Izkupiček je
največkrat kar nekajkrat pre-
segel pravo vrednost.
Od časov, ko sta volilna pra-
vica in politika vdrli iz mest
tudi na vasi, so bile lepe nede-
lje tudi priložnost za politično
postavljanje in razkazovanje.
In še nekaj. Nekoč so na ta
dan poračunavali javne daja-
tve. Gostilničarji, kramarji in
podobni, so pogosto pregnali
pajke iz obinske blagajne, kar
prece] pa si je opomoglo tudi
župnišče z »ofrom«, ko so imeli
posodo za prilaganje denarja
odprto, vsem na očeh. Kdo bi
pa tvegal in šel okoli oltarja
ter vTgel namesto srebnika
v pehar - zanikrni »knof«.
O lepi nedelji so potem po
fari še dolgo govorili, celili
morebitne buške in »cvindra-
li« in skoparili z vsakim
grošem.
it. 32. - 10. avgust 1995
PISMA BRALCEV
22
Pojasnilo
V Pismih bralcev objavlja-
mo samo pisma znanih av-
torjev, zato mora biti vsa-
ko pismo podpisano z ime-
nom, priimkom in točnim
naslovom.
Če je mogoče, pripišite tu-
di telefonsko Številko, ka-
mor vas lahko po potrebi
pokličemo. Pismo ne sme
presegati 45 tipkanih vrstic.
Daljša pisma bomo v ured-
ništvu krajšali tako. da ne
bo prizadet smisel sporoči-
la.
Po zakonu o javnih glasi-
lih so uredništva dolžna ob-
javiti le odgovor na objav-
ljeno informacijo ter popra-
vek objavljene informaci-
je, s katero sta prizadeta
pravica ali interes pisca, o
ostalih pismih pa se odlo-
ča v skladu z uredniško po-
litiko.
Intelektualci,
na plan!
Slovenski narod drsi v poli-
tično zmedo, socialno bedo,
izgublja znanje, identiteto, na-
cionalno ohranitveno voljo...
Politične in ekonomske kori-
sti so daleč pred nacionalnimi
interesi. Oblast gradi demo-
kracijo na hrbtu "malega člo-
veka"; za svoj obstoj pa po-
trebuje skregane državljane.
Koliko si je doslej prizadeva-
la omenjene razmere urediti in
stanje normalizirati slovenska
inteligenca oziroma njene
uradne ustanove? Nič! Je krog
intelektualcev (SAZU, Filo-
zofska fakulteta...) pojasnil
oziroma ponudil svoja stališ-
ča in analize o polpreteklem
obdobju naše zgodovine? Ne.
Prav zato namenjam nekaj
vprašanj Slovenski akademiji
znanosti in umetnosti, bolj v
spodbudo za začetek strokov-
nega razjasnjevanja in pojas-
njevanja vsaj nekaterih zgodo-
vinskih dejstev.
Enaka ali podobna vpraša-
nja sem doslej preko javnih
medijev poslal različnim usta-
novam, organizacija, združe-
njem in vodilnim politikom.
Razumljivo, da zadovoljivih
odgovorov nisem moge! dobi-
ti. Na žalost so "strokovnjaki"
še vedno brez strokovnih pod-
lag. Nam, ki smo brez potreb-
nega znanja, ne preostane dru-
gega, kot da se prav vulgarno
medsebojno prepričujemo in
nestrpno vsiljujemo svoja po-
vsem nasprotna videnja.
Da bi se čimprej izvlekli iz
kolapsa pravne države, prosim
SAZU za naslednja strokovna
pojasnila:
1. Zakaj in s kakšnim name-
nom je bila pred OF organizi-
rana Proti imperialistična fron-
ta?
2. Zakaj je slovenska parti-
ja začela gledati v fašizmu in
nacizmu sovražnika šele po-
tem, ko je Hitler napadel Sov-
jetsko zvezo?
3. Zakaj je slovenska parti-
ja začela z likvidacijami poli-
tičnih nasprotnikov še pred us-
tanovitvijo vaških straž?
4. Koliko Italijanov in Nem-
cev je padlo v Sloveniji v ča-
su druge svetovne vojne in ko-
liko Slovencev je v istem Ča-
su izgubilo življenje po zaslu-
gi partizanske vojske?
5. Če so bili domobranci
zločinci, zakaj jih ni sloven-
ska partija po končani vojni
javno sodila in obsodila; če ni-
so bili zločinci, zakaj jih je ta
ista partija brez sodbe po neč-
loveškem mučenju tajno lik-
vidirala?
In še dva vprašanja na dom-
nevni podlagi:
1. Po katerem nasprotniku
bi udarila partizanska vojska,
če 22junija 1941 Nemčija ne
bi napadla Sovjetske zveze?
2. Ali bi prišla slovenska KP
na oblast brez druge svetovne
vojne?
Pričakujem, da imamo v
Sloveniji avtonomno ustano-
vo intelektualcev, ki ne pod-
lega več pritiskom dnevne po-
litike. Hvala za morebitno
strpnost in razumevanje.
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
Odprto pismo
celjskemu
županu
Spoštovani gospod župan!
Krajani dela Krajevne skupno-
sti Pod gradom, in sicer na ob-
močju Anskega vrha, javno
vprašujemo, zakaj tudi letos ni
v proračunu asfaltiranje ceste
do sedla na Anskem vrhu. Gre
za občinsko ce.sto, ki vodi mi-
mo kapucinskih stopnic in
Maistrove ceste v Lisce ter na-
to v Košnico in pomeni med
drugim promemo povezavo z
Laškim v izjemnih razmerah.
Že predlani je 49 gospodinj-
stev s tega območja podpisalo
zahtevo za ureditev ceste, s
strani predstavnikov strokov-
nih služb občine Celje pa so
bila dana trdna zagotovila, da
je cesta med prioritetami in da
bo letos asfaltirana. Letos
spomladi so traso celo zakoli-
čili. Po najnovejših, sicer neu-
radnih informacijah, pa naj bi
namesto te ceste asfaltirali pot
na Lovsko kočo Hum! Prav
gotovo je razumljivo, da si že-
lijo lovci in lastniki vikendov
pod Humom asfaltirano cesto.
Toda želimo odgovor, kateri
argumenti so pretehtali, če je
informacija točna, da bodo
sredstva, ki so bila obljublje-
na za asfaltiranje občinske ce-
ste do sedla na Anskem vrhu,
preusmerjena za asfalt ceste na
Lovsko kočo Hum,
Podpisani krajani peticije za
cesto in vodovod opozarjamo:
-samo tri km od središča Ce-
lja petdeset družin nima ure-
jene asfaltne cestne povezave
z mestom in nima mestnega
vodovoda, je torej brez vode.
-na oba problema je bilo
vodstvo občine opozorjeno že
nekajkrat v zadnjih desetletjih,
vendar je ta del Krajevne
skupnosti Pod gradom še na-
prej med najbolj komunalno
7.anemarjenimi v občini, pro-
simo, da si župan in delegaci-
ja Mestnega sveta ogledala ce-
sto in možnosti oskrbe z vo-
do.
-pri tem je posebej zanimi-
vo, daje ta del mesta označen
in znan kot rekreativno ob-
močje, vendar to, kot kaže, ni
pomembno - krajani zbiramo
sredstva za asfaltiranje.krajev-
ne ceste od sedla na Anskem
vrhu skozi Lisce do Košnice
in upamo, da se bo asfaltira-
nje ceste začelo sredi avgusta,
kot je dogovorjeno in obljub-
ljeno.
še enkrat poudarjamo, da
najbrž v širši celjski regiji ni
dela krajevne skupnosti, ki bi
bil 3 km od središča mesta ta-
ko komunalno zanemarjen,
kot je naš. Podpisniki peticije
za asfaltiranje občinske ceste
do sedla na Anskem vrhu in z^
ureditev oskrbe z vodo zahte-
vamo takojšen odgovor in
konkretna dejanja. V nasprot-
nem primeru bomo. 16. avgu-
sta 1995 blokirali promet na
relaciji Maistrova cesta - Lis-
ce - Košnica.
Podpisniki peticije za
cesto in vodovod
(sledi 20 podpisov)
Zloraba
pooblastil
Agencija za trg vrednostnih
papirjev je v svojem sporoči-
lu za javno.st navedla nekaj za-
vajajočih mnenj tako glede
delničarskih sporazumov kot
tudi glede "nepravilnosti" pri
poteku javne prodaje v Etolu
in Luki Koper. Dejstva so na-
mreč drugačna in mečejo iz-
jemno slabo luč na zakonitost
dela Agencije. Tako Etol kot
Luka Koper sta namreč ravna-
la popolnoma v skladu s pred-
pisi in prospektom, Agencija
za trg vrednostnih papirjev pa
je grobo zlorabila svoja poob-
lastila.
Etol in Luka Koper sta se
odločila, da bosta potencial-
nim vlagateljem olajšala delo
in jim omogočila vpis tudi
prek pooblastil. Vpisovanje
delnic v javni prodaji je na-
mreč izrecno dovoljena za-
konska možnost (18. člen
Uredbe o izdaji, razdelitvi in
uporabi lastninskih certifika-
tov - 31. julij 1994), ki prav-
zaprav šele omogoča resnično
enake možnosti vsem držav-
ljanom za vložitev njihovih
certifikatskih sredstev v žele-
no podjetje. Nerealno je na-
mreč pričakovati, da bodo po-
tencialni vlagatelji iz Črnom-
lja odšli v Koper in tam vpi-
sali delnice prek nakaznice na
enem od vpisnih mest. Da bo
stvar bolj smešna, je Agencija
Etolu v svoji odredbi izrecno
prepovedala uporabo poobla-
stil. Vsaj te napake ni po moji
intervenciji ponovila v prime-
ru Luke Koper, ker je zahte-
vala zgolj določene spremem-
be.
Temeljna napaka, ki je pri-
vedla k tem nezakonitim
odredbam Agencije za trg
vrednostnih papirjev, se po
mojem mnenju skriva v ena-
čenju postopkov pooblaščanja
in postopkov javne prodaje, za
kar pa ni nobene praven pod-
lage. Enačenje obeh postop-
kov lahko pomeni zgolj dvo-
je: ali gre za hud strokovni
spodrsljaj, ali pa za uveljav-
ljanje določenih interesov, ki
nimajo nobene zveze z nalo-
gami in funkcijo Agencije za
trg vrednosmih papirjev.
Drugi takšen "spodrsljaj",
ki se gaje privoščila Agenci-
ja, Je zgodba o delniških spo-
razumih. Pripomba Agencije
bi bila v primeru Etola in Lu-
ke Koper upravičena, če bi ka-
terokoli izmed omenjenih
podjetij pogojevalo vpis del-
nic iz Javne prodaje s pristo-
pom k delniškemu sporazumu.
Po zagotovilih pristojnih se
kaj takega ni zgodilo. Vsak
potencialni vlagatelj seje lah-
ko svobodno odločil ali bo
vpisal delnice direktno prek
nakaznice ali prek pooblasti-
la. Bila so dana tudi izrecna
navodila, da lahko vsak vlaga-
telj na pooblastilu celo prečr-
ta pristop k delniškemu spo-
razumu. Zato pozivam .Agen-
cijo, da dokumentirano doka-
že prejem pritožbe katerega-
koli državljana, ki mu ni bilo
dovoljeno vpisati delnice iz
javne prodaje prek nakaznice
in se mu Je to dejanje pogoje-
valo s pristopom k delniške-
mu sporazumu!
Pri Etolu in Luki Koper
pooblastilo vsebuje tudi člen,
na podlagi katerega podpisnik
pooblašča podjetje, da v nje-
govem imenu vloži eventual-
ni preostanek sredstev v ene-
ga od investicijskih skladov.
V primeru, da mu nobena od
omenjenih družb ni ustrezala.
Je lahko obkrožil še četrto
možnost in sicer, da se mu
preostanek certifikatskih sred-
stev vrne na njegov certifikat-
ski račun. Iz povedanega je
kristalno jasno, da nobeno iz-
med omenjenih podjetij ni sto-
rile ničesar, kar ne bi bilo v
popolni skladnosti z veljavno
zakonodajo in odobrenimi po-
stopki Javne prodaje. Tako
Etol kot Luka Koper pa sta za-
radi neprizivnosti odločb
Agencije za trg vrednostnih
papirjev prisiljeni k spremem,-
bam.
MILOŠ ČIRIČ,
Ljubljana
Sporočilo RTV
Sloveniji
V časopisu Novi tednik Je
bilo 22.6.1995 m 13.7.1995
zastavljeno vprašanje vodstvu
RTV Slovenije oziroma gene-
ralnemu direktorju RTV Slo-
venija. Pisal sem o Varstvu
slovenskega jezika v RTV
programih in o prilagojenosti
RTV obrazcev. RTV Sloveni-
ja se v vseh svojih odgovorih
v časopisu Delo spretno izmi-
ka oziroma ne odgovarja na-
tančno na zastavljena vpraša-
nja. Za časopis Novi tednik pa
se RTV Slovenije sploh ne zdi
vredno odgovoriti, čeprav je
bil o javnem vprašanju sezna-
njen tudi predsednik Sveta
RTV Slovenije. V zadnjem
odgovoru v Delu 18.7.1995 si
je vodja za RTV naročnino
gospod Sekimik celo dovolil,
da odgovarja v imenu general-
nega direktorja in to spet po-
vršno in netočno. Namerno Je
zapisal (prihajajoči) datum
24.8.1995. RTV naročnike ob-
veščam, da RTV obrazci, s ka-
terimi so založene vse pošte v
državi in v njih zahtevana
EMŠO, so v nasprotju z Za-
konom o varstvu osebnih po-
datkov.
V katalogu zbirk osebnih
podatkov (Ur. list RS št. 27-
1228/93) ima RTV Slovenija,
strokovne službe, pravico zbi-
rati podatke: ime in priimek,
rojstne podatke, bivališče, za-
poslitev. RTV Slovenija bo
morala svcj "zastareli" pravil-
nik o načinu prijavljanja in od-
javljanja radijskih in televizij-
skih sprejemnikov (Ur. list
SRS št. 38/86) pošteno spre-
meniti. Vsekakor pa v 3. čle-
nu črtati zahtevano enotno ma-
tično številko občana. RTV
obrazci za prijavo oz. odjavo
sprejemnikov po mojem mne-
nju niso prilagojeni 4. členu
prej omenjenega pravilnika. V
4. členu piše: "Če imetnik
sprejemnika ne uporablja sam,
mora v prijavi navesti podat-
ke o uporabniku sprejemnika."
Nikjer v tem členu ne piše o
kakšni "prodaji" ali o Čem dru-
gem. V Zakonu o RTV Slove-
nija (Ur. list 18/94) tudi piše,
daje potrebno vsak radijski in
televizijski sprejemnik prijavi-
ti RTV Sloveniji najkasneje v
tridesetih dneh po pridobitvi
in ne v desetih dneh, kot piše
na RTV obrazcu za prijavo oz.
odjavo sprejemnika. Gospodu
Sekimiku sporočam, da spo-
štujem odločitev Vrhovnega
sodišča RS, ki Je odločilo, da
g. Žarko Petan ostane general-
ni direktor RTV Slovenija. Še
vedno pa vodstvo RTV vztraj-
no molči z odgovorom na
vprašanje o varstvu slovenske-
ga Jezika v rtv programih.
Nekateri rtv naročniki zara-
di določenih razlogov ne pla-
čujejo redno rtv naročnine (so-
cialna stiska, slabi rtv progra-
mi, nepravilni rtv obrazci), pa
Jim RTV Slovenija vztrajno
pošilja opomine, čeprav je na-
tančno seznanjena s tematiko,
zakaj naročnik noče plačevati
naročnine. Na osnovi takšne-
ga vztrajnega pošiljanja rtv
opominov, RTV ustvarja ne-
potrebne opominske stroške,
ki Jih skrbno zaračunava rtv
naročnikom. Spoštovani rtv
naročniki, pazite na plačana
potrdila za rtv naročnino, da
vas ne doletijo kakšne nevšeč-
nosti. Opomnim naj vas, daje
rok zastaranja rtv računov po
enem letu. Ker ima RTV Slo-i
venija zelo slabe programe,
predlagam, da se "določeni
del" RTV naročnine steka lo-
kalnim radijskim hišam kot so
Radio Celje, Radio Šraarje.pri
Jelšah, Radio Velenje in še bi
se našla kakšna radijska posta-
ja, kš ima zares odličen pro-
gram in bolj prijazne ter do-
stopne novinarje in voditelje.
JURIJ CVIKL,
Dobrna
Izjava
krščanskega
foruma SDSS
Celje
Od nove slovenske države
smo kristjani pričakovali vsaj
to, da bomo po desetletjih nee-
nakopravnosti končno postali
državljani, katerih mnenje Je
spoštovano in upoštevano, ta-
ko kot prepričanja drugih sku-
pin. Želeli smo pozabiti na tež-
ke čase v prejšnjem režimu, na
nešteta^šikaniranja, posmeho-
vanja, krivice, ki smo Jih bili
deležni zaradi svojega krščan-
skega verovanja.
Ravno zdaj je v polnem za-
mahu proticerkvena in proti-
krščanska gonja, kakršne so
bile običajne v preteklosti. Ne-
katere stranke - ZLSD, LDS in
Jelinčič - odkrito sovražilo na-
stopajo proti Cerkvi, to je proti
slovenskim kristjanom. Prista-
šev imajo dovolj tudi med no-
vinarji. To, kar se dogaja v slo-
venskih medijih v zadnjem ča-
su (članki Flegarja, Ježa, Sta-
niča, Cmkoviča, Erjavca v So-
bomi prilogi Dela, oddaje na
radiu, npr. Izjava tedna, na TV
sobotni Utrip), ni drugega kot
čudna, iracionalna gonja, po-
rojena iz kdove kakšnih stra-
hov, zamer usmerjena v kdo-
ve kakšne cilje.
Dober primer sovražnega in
nepoštenega odnosa do Cerk-
ve Je bila npr. oddaja na radiu
Val 202 Izjava tedna (27. Juli-
Ja 1995). Na TV smo doživeli
proticerkveni izpad v soboto
v Utripu, pripravila pa gaje Ja-
sna Krljič.
Cerkev Je torej treba slabit;
z vsemi sredstvi, tudi najbolj
podlimi podtikanji Je treba
preprečiti, da bi se materialno
okrepila. Cerkev mora biti rev-
na, ostane naj tam, kjer je bila
vsa dolga povojna desetletja,
Cerkev ni predlagala cerkve-
nega davka. Nazaj zahteva to,
kar je po zakonu njeno, zahte-
va tudi popravo krivic in ško-
de, ki jo je utrpela od nekda-
nje oblasti. Kaj komentatorka
ne ve ničesar o desetinah po
vojni porušenih cerkva...?
Ali se ta država in vladajo-
ča stranka in nacionalna RTV
res ne zavedajo, da so sloven-
ska Cerkev, slovenski ljudje?
Daje država za državljane in
ne obratno. Daje velik del nje-
nih državljanov hkrati tudi čla-
nov Cerkve. In nacionalna
RTV iz čiste spodobnosti in
spoštovanja do poslušalcev in
gledalcev - kristjanov, ljudi ne
bi smela hujskati proti Cerk-
vi, to je proti sodržavljanom
Naj nasprotniki Cerkve in
krščanstva že enkrat odkrito
povedo, česa se tako zelo bo-
je. Po vsej verjetnosti gre za
nek iracionalen odpor, globo-
ko zakoreninjene predsodke,
podedovane še iz prejšnjih Ča-
sov, pa tudi za nevednost.
Slovenci se imamo za pošte-
ne, delovne, odkrite, veliko
nam pomeni družina. Videti
je, da se nasprotniki Cerkve ne i
zavedajo, da smo Slovenci
takšni zato, ker nas je v dol-
gih stoletjih krščanstva vzgo- ^
jila Cerkev. Minili so tudi ča-
si, ko so nekateri pomembne-
ži (Josip Vidmar, Tit Vidmar) i
vehem.entno delili ljudi na mi- i
sleče (pametne, izobražene) in
verujoče (neumne, nevedne).
Časi, ko so "napredni" duho-
vi verjeli, da so vse religije^ še
posebno pa krščanstvo, le ob-
lika praznoverja in kot take,
ss%'eda Škodljive, ovira na-
predku in razvoju.
Krščanski forum SDSS Ce-
Ije pozivajavne medije, zlasti
RTV in neodvisno Delo, naj
prenehajo z neargumentirani-
mi, pavšalnimi napadi na slo-
vensko Cerkev. To ne pome-
ni, da Cerkev, oziroma krist-
jani ne sprejemamo kritike. ,
Nasprotno. Vendar na? bo kri-
tika poštena, konkretna, ute-
meljena z argumenti.
SOCIALDEMOKRATSKI
KRŠČANSKI FORUM
CELJE
Poziv ljubiteljem
zivali
Psi go.spe Milene MoČivnik
so bili maja preseljeni iz Bu-
kovžlaka v Bistro pri Vrhniki,
žal pa tudi tam nimajo miru,
oziroma zatočišča, saj lastni-
ca objektov nima sredstev za
ureditev pasjega zavetišča po
evropskih normah, kot to zah-
tevajo Veterinarska uprava RS
- Veterinarska inšpekcija Vrh-
nika in tamkajšnji krajani.
Tako mora po odločbi Mi-
lena .MoČivnik objekte izpraz-
niti do 15. avgusta tega leta, v
kolikor pa ne, se zna dokon-
čati tisto, kar se je začelo na
Visokem pri Kranju, a so lju-
bitelji živali to preprečili.
Zato se kot na tem območju
delujoče Društvo proti muče-
nju živali, obračamo na dobro-
it. 32. - 10. avgust 1995

PISMA BRALCEV
-gne občane - ljubitelje živa-
ij seveda tiste ki imajo mož-
list. da sprejmejo kakšnega
jsa v svoj dom in tako rešijo
lekai pasjih življenj. Po obve-
itilu Veterinarske inšpekcije
Vrhnika /. dne 24. julija šte-
vilka 326.50-31/94-Vi so bili
vsi psi 7. julija cepljeni proti
steklini in ustrezno tretirani
proti notranjim zajedalcem ta-
Ico, da so zdravi, vsak pes, ki
bo oddan, pa bo opremljen s
predpisano znamkico, kije do-
l^az o cepljenju psa proti ste-
l^ljnivletu 1995.
Psi so mešanci, veliki in ma-
li, primerni tudi za stanovanje,
predani in prijazne besede
j^ljni tako, da si vsak intere-
sent lahko najde ustreznega.
Za vse informacije se lahko
obrnete na telefon 061/265-
103, po 20. uri.
Milena Močivnik se še na-
prej trudi urediti zavetišče po
predpisih, žal pa pri tem ne po-
naga ne država ne Republiš-
ka veterinarska uprava, kot da
so brezdomni psi, pobrani s
ceste, skrb samo neke Milene
Močivnik. Zato bo trajalo še
nekaj časa, preden bo uspo-
sobljen del objektov za zave-
tišče po meri, da bo lahko nu-
dila dom tistim psom, ki ne bo-
do oddani.
Ljubitelji živali lahko po-
magate tudi s prostovoljnimi
prispevki na račun pri Ljudski
banki Celje 50700-620-37-
827100-110-00 8 8 22, s pri-
pombo " za pasje zavetišče
Milene Močivnik".
IRENA VOLGEMUT,
Društvo proti mučenju
živali Celje
Pokopane
l)ravice
Kot je znano, smo prisilni
mobiliziranci v nemško vojsko
za Slovenijo organizirani v
dništvo s sedežem v Celju. Ze-
lo smo bili presenečeni in ra-
zočarani, ko nam je naše vods-
tvo sporočilo, da so naše dol-
^ zamolčane pravice pokopa-
Državni zbor RS jih je po-
kopal na seji prav na 50. ob-
letnico konca druge svetovne
vojne, čeprav so jih isti po-
slanci v celoti še priznali na
svoji 17. seji dne 9.2.1994, ko
seje večina poslancev izrekla
za že znanih 20 točk. V njih
so bile prvič priznane pravice
nas slovenskih mobilizirancev
in je tedaj parlament pod vods-
tvom gospoda Rigelnika to us-
pešno izglasoval. Imenovane
pravice so vsi prisilni mobili-
ziranci v Evropi že zdavnaj
pridobili in že dalj časa dobi-
vajo lepo podporo in invalid-
nine za prestale težave na fron-
ti in lepša starostna leta.
Sedaj je nesporno in zjiano,
smo morali pod prisilo od-
"^arširati v nemško vojsko ali
pa žrtvovati svoje starše in
•sončno sami sebe, ko bi bili
sojeni po nemških zakonih kot
^ezerterji. Bridka resnica je,
je takrat, pred pol stoletja,
°dšlo okoli 80.000 zdravih
f^oi in fantov, starih okoli 20
'^t, v klavnico, na vse takrat-
[Je fronte Evrope in delno Afri-
ke. Od tega števila je padlo in
!?ginilo okoli 30 odstotkov teh
'Judi, kar je še vedno okrog
fpa 10 odstotkov več od osta-
narodnosti. Leta 1945 in
^46 se nas je po ocenah vr-
['ilo domov 50.000 in nas je
^ko imenovana domovina
sprejela bolj hladno, skoraj so-
^■"ažno. Bili smo brez vsakih
P'"avic, brez podpore od druž-
be, težki invalidi ter bolni, bi-
li smo popolnoma prepuščeni
milosti domačih in sorodnikov
ter drugih dobrih ljudi. Raču-
na se, da nas je prva leta po
vrnitvi odšlo v prerani grob
cca 10.000 in to v veliki meri
zaradi pomanjkanja zdravil in
prave hrane, pomanjkljive os-
krbe ter nege in raznih bolez-
ni. Morali smo biti tiho in vda-
no prenašati vse tegobe in tu-
di dostikrat težke, sovražne
besede od začetka nismo bili
pravi člani družbe in skupno-
sti. Bili smo na robu dogaja-
nja in odnosov. Po domnevi
nas je bilo takrat še okoli
40.000 in smo s svojim delom
dokazali, da smo uporabni ter
sposobni se vključiti v javno
življenje. Ko smo pred nekaj
leti imeli v Celju ustanovni
zbor mobilizirancev, je bil pri-
soten tudi dr. Bučar, ki je re-
kel naslednje: "Bili ste žrtve
vojne in se vam oproščam, ker
smo vso obdobje nazaj za vas
premalo naredili in obljub-
ljam, da bomo sedaj naredili
več."
Prisilni mobiliziranci čuti-
mo, da sta nam bila Državni
zbor in vlada prej bolj naklo-
njena.
Mobiliziranci smo sedaj sta-
ri okoli 80 let in nas je še oko-
li 10.000 starčkov in po oceni
nas bo vsako leto še za tisoč
manj. Težko verjamemo, da so
nam naši poslanci vzeli našo
pravico do terjatve napram
Nemčiji, ki nam je po vseh
mednarodnih zakonih in kon-
vencijah dolžna in, kot se sli-
ši, tudi voljna plačati. S tem
korakom je izničeno in raz-
vrednoteno vso večletno delo
medresorske in drugih komi-
sij ter odborov in je celotna za-
deva zastarana in odmaknjena
v drugo stoletje in nadaljnjo
barantanje.
Prisilni mobiliziranci priz-
navamo višjo silo in politiko,
ki nam ni naklonjena, saj smo
se v tem stoletju na to priva-
dili in vživeli. Znano pa je, da
sedanja zasedba državnega
zbora in vlade situaciji ni do-
rasla in ni znala ali pa ni hote-
la rešiti naše zahteve, tako da
sedaj čaka na nove volitve in
boljšo zasedbo in barvo par-
lamenta. 7
FRANC VALENČAK,
Kozje
Starši zadovoljni
z novostjo
v šolskem letu 1994/95 so
imeli naši prvošolci pouk v pro-
storih sosednjega vrtca. Učite-
ljici elementarki in vzgojitelji-
ci male šole so prostorsko bli-
žino dobro izkoristile za sode-
lovanje. Prvošolci in mali šo-
larji so se družili v skupnih de-
javnostih (delavnice, skupno
glasilo, knjižni kotiček, sode-
lovanje malih Šolarjev na šol-
skih razstavah in obratno...),
kar je popestrilo življenje in
delo v mali šoli in v 1. razre-
du.
Sodelovanje med vrtcem in
šolo smo kot projekt poime-
novali "Z manj stresa iz VVZ
v OŠ". Gre namreč za nasled-
nje: mali šolarji in njihovi star-
ši lahko že pred vstopom v šo-
lo "opazujejo" pouk, v skup-
nih dejavnostih mali šolarji
nabirajo izkušnje za naslednje
leto in tako se razreši marsi-
katero vprašanje o začetku šo-
lanja. Otrokov strah pred šolo
se zmanjša in v šolo vstopi
bolj sproščen, saj se ne bo
naenkrat ločil od znanih pro-
storov in vzgojiteljic. Tako
ima otrok tudi kot prvošolec
več časa, da se navadi na no-
ve zahteve in na učiteljico.
Učiteljici elementarki skozi
šolsko leto nudita otrokom so-
delovanje z malo šolo in šolo
(prvošolci sodelujejo pri vseh
dejavnostih šole - naravoslov-
ni in kulturni dnevi in podob-
no). Vzgojiteljici pa s sodelo-
vanjem s šolo omogočata ma-
lim Šolarjem, da bliže spozna-
jo šolo Na tak način se zago-
tavlja večja kontinuiteta vzgo-
je in izobraževanja. Naj po-
vem še to, da se obvezni pro-
gram v prvem razredu ne
spreminja. Gre le za to, da že-
limo otrokom nuditi čim bolj
kvaliteten vstop v šolo. Zave-
damo se namreč, kako po-
memben je odnos otroka do
šole, saj tudi ta vpliva na otro-
kovo uspešnost v Šoli. Z de-
lom smo zadovoljni, dobro so
se počutili otroci, vzgojitelji-
ci in učiteljici. Svoje zado--^
voljstvo so v anketnih vprašal-
nikih izrazili tudi starši (ma-
lih šolarjev in šolarjev). Iskre-
no se jim zahvaljujemo za so-
delovanje in za podporo, ki so
nam jo nudili. Trudili se bo-
mo, da bo naše delo v nasled-
njem Šolskem letu še boljše.
Trenutno se ravnatelj gos-
pod Igor Topole posveča de-
narni plati projekta. Za najem
prostorov v vrtcu je potrebno
odšteti kar nekaj denarja. Z
ravnateljico vrtca gospo Ano
Četkovič se sicer dogovarjata
o najugodnejših možnostih,
vendar to dolgoročna rešitev
vsekakor ne more biti. Ne gle-
de na to, da smo vključeni v
republiški projekt, denarne
podpore nimamo. Razmišljali
smo že o prekinitvi dela. V ju-
liju pa smo bili prijetno pre-
senečeni, ko smo sprejemali
klice staršev bodoče generaci-
je prvošolcev. Izrazili so razo-
čaranje nad morebitno preki-
nitvijo dela in se zelo zavze-
mali zato, da njihov otrok obi-
skuje prvi razred v prostorih
vrtca. Zavedajo se namreč po-
mena mehkejšega všolanja.
Prav to pa nam je dalo nove
potrditve (predstavili smo se
namreč na Spomladanskem
obrtnem sejmu v Celju in pre-
jeli posebno priznanje, v revi-
ji Otrok in družini in v reviji
Educa), da smo kljub težavam
in kljub temu, da moramo de-
lo Se izboljšati, na pravi poti
Glede na to seje ravnatelj od-
loČil, da se bo, kar se da, zav-
zemal za pouk v prostorih vrt-
ca. Veseli smo vsakršne po-
moči s strani staršev, saj ima-
mo s skupnimi močmi več
možnosti, da uspemo. Še en-
krat naj se zahvalim staršem,
ki so sodelovali z nami v šol-
skem letu 1994/95 in tistim, ki
podpirajo nadaljevanje pro-
jekta.
ALENKA MUŽAR,
svetovalna delavka
n. OŠ Celje
Pozornosti za
90. rojstni dan
Bilo je v nedeljo, 22. julija,
ko smo v Trobnem dolu praz-
novali 90. rojstni dan našega
Jakoba Zemeta, po domače
Žoharjevega ata, ki je hkrati
tudi najstarejši občan krajev-
ne skupnosti Šentrupert. V 30.
številki Novega tednika iz 27.
julija ste lahko o tem prebrali
tudi Članek pod naslovom Da-
rilo za 90. rojstni dan, v rubri-
ki Pri zvestih naročnikih. Za-
to bi se rada v imenu naše dru-
žine zahvalila vsem, ki ste ka-
korkoli sodelovali na našen
slavju.
Ko seje bližala 14. ura, so
se začeli k nam voziti iz vseh
koncev in krajev, vsi domači
pa smo bili globoko ganjeni od
sreče, saj smo spoznali, da nas
imajo ljudje radi. Ob 14 uri
je imel naš "še takratni" žup-
nik Izidor Pečovnik mašo,
med njo pa tudi govor, naše-
mu ateku pa je za jubilej izro-
čil tudi plaketo o veri, za kar
se mu iskreno zahvaljujemo.
Zahvala velja tudi sekretarju.
KS Jožetu Kaplu za govor in
darilo, Mariji Oprešnik za iz-
črpno podan življenjepis, pev-
kam iz Trobnega dola, Vesni
Oprešnik za spremljavo med
mašo in med nastopom, trem
pravnukom: Lidiji Salobir in
Gregiju Trupeju za recital ter
Simonu Aškercu za odigrano
pesmico na sinthesvzerju.
Posebna zahvala pa veljar
Mojci Marot in njenemu mo-
žu Vladu, ki sta kot predstav-
nika Novega tednika in Radia
Celje našega ata obiskala rav-
no na naš velik praznik in ga
tako predstavila kot zvestega
naročnika. Čez teden dni pa
sta nas ponovno obiskala z
zlato verižico, ki jo vsem na-
ročnikom podarja Novi ted-
nik, za kar vsem v uredništvu
še enkrat iskrena hvala. Vla-
du Marotu, sekretarju RK Šen-
trupert in Pavli Lipovšek pa
hvala tudi za darilo v imenu
Rdečega križa, ki sta ga pri-
nesla kot najstarejšemu kraja-
nu.
Hvala dr. Štefanu Tislu, ki
seje udeležil slavja, saj je pred
dvema letoma uspešno operi-
ral našega ata in mu izkazoval
vso pozornost vse do danes.
Hvala pa tudi dr. Janezu Šmi-
tu s Planine, domaČemu zdrav-
niku, ki mu je lajšal preneka-
tero bolečino.
Da sta bila vzdušje in po-
strežba tako številnih gostov
primerna, se moramo zahvali-
ti še muzikantoma Poidku Jan-
čiču in Petru Kovaču ter vsem
natakarjem in dobrim kuhar-
jem, saj bi se brez njih vsi bolj
kislo držali.
Ob koncu hvala tudi vsem
tistim, ki ste se našega ata
spomnili le z vizitko in Mariji
Mak iz Nemčije, ki je poslala
telegram.
Pa še to: nihče takrat ni slu-
til, daje imel Izidor Pečovnik
tisto nedeljo pri nas svojo zad-
njo sv. mašo v Trobnem dolu.
Bili smo trdno prepričani, da
bo zadnja maša v nedeljo, 30.
julija pri Sv. Barbari. Žal Do-
rija ni bilo. Koliko truda in
skrbi je vložil v našo cerkev!
Njemu se imamo zahvaliti, da
danes v Trobnem dolu stoji
Sv. Barbara. Pa je odšel. Ti-
ho, brez slovesa, brez stiske
rok, bolečina v naših srcih pa
gori - boli. Hvala mu za vse.
Naj bo njegova nadaljnja pot
srečna, naj mu Bog podari Še
veliko novih moči in potrplje-
nja. Še enkrat hvala vsem, tu-
di sorodnikom, sosedom in še
posebej Doriju za vse, kar ste
prispevali k prijetnemu slav-
ju.
MIRICA in VINKO
ZEME, Trobni dol
Proslava na
Kalvariji
Osnovna organizacija ZB
Janko Skvarča iz krajevne
skupnosti Aljažev hrib se is-
kreno zahvaljuje vsem obrtni-
kom, gostincem in drugim
podjetjem, ki so nam omogo-
čili izvedbo proslave v spomin
na ustanovitev I. Celjske čete
julija 1941 in tudi njen tragič-
ni konec že v letu 1941 po za-
slugi celjskih izdajalcev ter is-
točasno počastitev 50. oblet-
nice zmage nad nacifašizmom.
Svečanost je bila na Kalvariji
s primernim programom in v
tekmovanju kmečkih del -
košnji, grabljenju, žaganju in
sekanju drv ter z veselim sre-
čelovom ob zvokih Tria Dra-
go iz Zagrada.
Posebno se zahvaljujemo
sponzorjem: krajevni skupno-
sti Aljažev hrib in gostincem
s Teharja Zoranu Golcu, Mla-
karju in Tlakarju.
Hvala za sodelovanje in ra-
zumevanje do naše borčevske
organizacije in na svidenje pri-
hodnje leto.
10 ZB
JANKO SKVARČA,
predsednik
LUDVIK ZUPANC
Zahvala
gospodu
Antonu Rateju
Solze so nam orosile oči, ko
je v nedeljo zjutraj, 6. avgusta
v Marijini cerkvi duhovnik pri
oznanilu sporočil, da je gos-
pod Anton Ratej zaradi večlet-
ne težke bolezni odšel od nas
v invalidski pokoj. Mnogi Ce-
ljani so ga izbrali za najbolj
priljubljenega občana v Celju,
kot je poročal Novi tednik. V
tem skromnem članku mu
izrekamo upokojenci iz Doma
upokojencev Celje vse spošto-
vanje in zahvalo, ker nas je
redno vsak petek obiskoval s
prijaznim nasmejanim obra-
zom. V trajen spomin nam bo-
do ostale tudi fotografije sv.
maš, ki jih je daroval za umrle
in bolne oskrbovance tega do-
ma.
Vsi upokojenci in uprava
mu želimo, da bi dolgo sreč-
no živel v svojem novem bi-
vališču.
Pogrešali ga bomo in misli-
li nanj v molitvi. V imenu Do-
ma upokojencev Celje in upra-
ve ga hvaležno lepo pozdrav-
ljamo.
ANA BABNIK,
Dom upokojencev
Celje
Tabor mladih
planincev
"Pokljuka 95"
v organizaciji planinskih
društev celjske regije poteka
od 3. julija do 20. avgusta ta-
bor mladih planincev.
V izmeni od 23. do 30. juli-
ja je bilo 49 otrok iz PD Sliv-
nica, PD Luče in PD Ljubno.
Tabor je vodilo 15 odraslih,
med njimi kuharica Mara, ki
je skrbela za dobro hrano. Za
dobro razpoloženje ob tabor-
nem ognju pa je poskrbel Er-
nest Stoklas s svojo kitaro. Bi-
vali smo v petih šotorih, po na-
mestitvi je bil prvi večer na-
menjen spoznavanju progra-
ma tabora. Le ta je imel na-
men, da osvojimo vrh Višev-
nika in vrh Triglava, kar nam.
je brez večjih težav tudi uspe-
lo. Za nas je skrbela medicin-
ka Renata, če je prišlo do
m.anjših poškodb. V času ta-
bora smo imeli tudi organizi-
rane družabne igre, med njimi
tudi izbor mistra in miss tabo-
ra ter izdelovanje papirnatih in
lesenih izdelkov. Odpeljali
smo se tudi na Bled, kjer smo
se nekateri kljub dežju kopa-
li. Vinko in Matej sta poskr-
bela, daje vsa dogajanja v ta-
boru zabeležila tudi kamera. V
soboto so nas obiskali starši,
za katere smo pripravili kra-
tek kulturni program.
V taboru mi je bilo zelo všeč
in mislim, da tudi drugim, saj
so se sklenila mnoga nova pri-
jateljstva. Zahvaljujemo se
vsem sponzorjem, vodstvu in
staršem, ki so nam ta tabor
omogočili. Upam, da bo orga-
nizatorjem uspelo organizira-
ti podoben tabor tudi prihod-
nje leto.
KARLA GALIČ,
Slivnica
Sff. 32. - 10. avgust 1995

24
---s
• v ponedeljek, zadnjega
julija dopoldne, sta se spo-
rekla znanca Marko in Vito-
mir. Postalo je tako vroče,
da je Marko Vitomira vrgel
ob tla in mu ni pustil, da bi
se odpeljal z avtomobilom.
Zakaj je to storil, bo Marko
zaupal sodniku za prekrške.
• Istega dne, le da blizu
p>olnoči, je Branko hodil
s prižgano motorno žago po
Jezercah, pri Šmartnem
v Rožni dolini. Z njo je vzne-
mirjal prebivalce, nato pa se
je z žago spravil nad sloven-
ski simbol, torej lipo, in ji
prizadejal nekaj ran. Žago
je ugasnil ob pogledu na po-
liciste, sedaj pa ga čaka še
soočenje s sochiikom za pre-
krške.
• Na prvi avgustovski dan
se je Andrej odločil, da se ga
bo napil. Malo po 18. uri je
postal korajžen v hotelu
Evropa. Pričel je razbijati
kozarce, nato pa uprizoril še
strip tease. Ce so v Italiji
slači fantje zelo zaželeni pa
v Celju očitno ni tako. Pre-
den je Andrej prišel do bi-
stva, so »program« policisti,
na intervenco osebja Evro-
pe, prekinili. Trezni! se je na
drugi lokaciji, spodobno
oblečen pa bo moral tudi
pred sodnika za prekrške.
• V četrtek je lastnik pizze-
rije v Novi vasi, Aleš p>o ime-
nu, po koncu šihta nagradil
svoja delavca z batinami.
Dušan in Rolando sta na-
mreč okoli polnoči izustila
očitno za Aleša pregrešno
željo, da bi si vzela dopust,
zato je Aleš popeml in ju
prebutal. Aleš bo šel k sod-
niku za prekrške, Dušan in
Rolando pa sta si morda pri-
služila vsaj bolniško, če že
ne dopusta.
• Neznani občan je istega
dne obiskal enega izmed
celjskih bankomatov. Opa-
zil je, da je nekdo pred njim
tam pozabil manjšo vsoto
denarja. Zakaj se je pošteni
najditelj odločil in denar
izročil uslužbenki Celjskih
lekarn Mariji, ni znano. Ma-
rija pa je denar izročUa poli-
ciji in le-ta občini. Sedaj naj
bi tam skušali najti lastnika
denarja. Čudna so pota de-
narja.
• Se vedno smo pri četrtku.
Okoh 21. ure je Marjan šel
za Ginekološki oddelek in se
samozadovoljeval.    Usluž-
benka, ki je to videla, nad
odkritjem ni bila vzhičena,
zato je poklicala policiste, ki
bodo Marjana povabili
k sodniku za prekrške.
• V petek popoldne je prišel
na celjsko policij.sko postajo
Simon. Ves besen je nazna-
nil, da ga je udaril neznani
voznik avtomobila. Zapom-
nil si je registrsko številko
njegovega avta. Policisti so
voznika izsledili in ugotovi-
li, da je več femtcv divjalo
s kolesi z motorjem, zato je
vozniku počil fihn, in je pr-
vega, ki mu je prišel pred
dlan, kresnil. Sodnik za pre-
krške mu sicer ne uide, ven-
dar si je s tem dejanjem go-
tovo pridobil simpatije
kakšnega bralca teh vrstic,
ki ga je že večkrat imelo, da
bi storil enako, pa se je zad-
nji hip obvladal.
• V soboto popoldne je celj-
ske policiste klical Nedelj ko
iz Košnice in povedal, da ga
je napadla žena, Stamenka.
Stamenka je izvajala nasilje
tudi nad njunim sinom, po-
tem pa Nedelj ku pobrala
denar in odšla v neznano.
PoUcisti zbirajo podatke
o čudni Stamenki in bodo
nato proti njej ukrepali, Ne-
delj ko pa si gotovo ne more
prepevati tiste, od Rokerjev
s Moravu: »Čorbast pasulj
volem, sa rebarca suva, Sta-
menka ga kuva, da je bog
sačuva!«
• Slaviša je eden tistih, ki
misli, da se lahko vozi z mo-
torjem po Savinjskem na-
brežju, kjer naj bi se ljudje
sprehajali. Neznani občan
mu je v soboto besno brcnil
v kolo, tako da je Slavišo
zbrisalo, užaljen pa se je po-
bral in se šel potožit polici-
stom. Bučko je dosegel, da
bo kaznovan. Ker se je vozil
tam, kjer se ne bi smel. One-
ga, ki mu je brcnil v motor,
pa bodo skušah poUcisti
najti. Verjetnost je takšna
kot pri iskanju igle v senu.
• Strašna Jožeta poznate,
kajne? No, to sta miroljubna
in zabavna fsmta. Dva druga
Jožeta, ki bi ju lahko poime-
novali tudi Strašna, pa sta
bolj pretepaške sorte. Na
Noči pod kostanji na Dobr-
ni, sta se v zgodnjih nedelj-
skih jutranjih urah udarila
Jože M. in Jože F. Prvi je
drugemu izbil dva zoba. Če
sta bila prava, gre za težjo
telesno poškodbo in bo Jože
M. prejel kazensko ovadbo,
če je šlo za dva umetna zoba,
torej s proteze, pa bo zado-
stovcil obisk pri sodniku za
prekrške. Tudi zob se od zo-
ba razUkuje, zato bi bilo tre-
ba življenjsko vodilo neka-
teiih: »Zob za zob« natanč-
neje oblikovati.
N.G.
Nogo s plina!
Prevelika hitrost botrule polovici vseh nesreč s smrtnim IzMom
Prve dni avgusta so tudi
celjski policisti dobili dva la-
serska radarja. Z njima so uje-
li že več kot dvesto voznikov,
ki so prekoračili najvišjo do-
voljeno hitrost. Z radarji hoče-
jo policisti umiriti diNJe vozni-
Mfe. Celjski policisti se ne stri-
njajo s tistimi, ki želijo laser-
ski radar postaviti v slabo luč.
Do vključno 7. avgusta letos
so ceste na Celjskem terjale 35
mrtvih, kar je sicer za pet
manj kot v enakem obdobju
lani, število prometnih nesreč
v prvih šestih mesecih letos pa
je v primerjavi z lanskim za
slabe tri odstotke večje, prav
tako je večje število telesnih
poškodb. Po besedah Francija
Klanjška, inšpektorja za pro-
met pri Upravi za notranje za-
deve Celje, je v 30 odstotkih
prometnih nesreč vzrok mogo-
če najti v preveliki hitrosti,
prevelika hitrost pa botruje
kar 52 odstotkom prometnih
nesreč s smrtnim izidom. Tudi
zato, da bi umirili promet, se
je Ministrstvo za notranje za-
deve odločilo za nakup dvajse-
tih laserskih merilcev hitrosti,
avstrijske znamke Riegel.
Uprava za notranje zadeve Ce-
lje je od teh dobila dva.
Kako deluje laserski
radar
če bi želeU zares optimalno
nadzorovati hitrost na cesti, bi
morali samo na UNZ Celje do-
biti dvajset tovrstnih merilcev
hitrosti, pravi inšpektor za
promet Franci Klanjšek. Tega
pa glede na ceno, eden velja
okoh devet tisoč mark, seveda
ni mogoče pričakovati. Tudi
z dvema laserskima radarje-
ma, poleg dveh stacioniranih,
je nadzor nad hitrostjo v cest-
nem prometu lahko večji.
Od prvih dni avgusta do po-
nedeljka, 7. avgusta, so celjski
policisti z novima radarjema
ustavili na cestah na Celjskem
222 voznikov, od katerih so jili
na mestu denarno kaznovali
dvesto, 22 pa se jih bo moralo
srečati s sodnikom za prekr-
ške. Največja hitrost, ki so jo
med temi izmerili je bila 181
kilometrov na uro, to hitrost
pa so izmerili na razdalji 372
metrov od vozila. Po Klanj-
škovih besedah laserski radar-
ji delujejo na osnovi laserske-
ga žarka in na principu odbo-
ja. Gre za neke vrste oddajnik
in sprejemnik laserskega žar-
ka, ki nato odčitava hitrost in
oddaljenost vozila. V praksi to
izgleda tako, da policist laser-
ski radar nameri v želeno vozi-
lo, običajno v njegovo registr-
sko tablico. Potem s pritiskom
na sprožilec sproži radar, in na
ekranu radarja se izpiše hi-
trost vozila. Hitrost vozila lah-
ko meri na razdalji od 30 do
500 metrov v obeh smereh vož-
nje. Zaznava pa hitrost do 250
kilometrov na uro.
Je laserskemu
radarju res mogoče
kaj očitati?
v nekaterih slovenskih me-
dijih so se že pojavili članki, ki
hočejo izničiti vTednost laser-
skih radarjev. V Mladini smo
lahko prebrali člamek, v kate-
rem povzemajo izsledke nem-
ške revije Auto Motor imd
Šport. Tam piše, da so opravili
preizkus z laserskim radarjem,
ki je ob meritvi hitrosti hiše
pokazal izmerjeno hitrost 17
kilometrov na uro. S Franci-
jem Klanjškom in njegovim
sodelavcem smo novinarji po
novinarski    konferenci    pri
UNZ Celje, v ponedeljek,
opravili enak poizkus in ugo-
toviU, da je laserski radar po-
kazal hitrost nič kilometrov na
uro pri merjenju hitrosti miru-
jočega avtomobila in prav ta-
ko pri merjenju hitrosti hiše.
Sicer pa proizvajalec sam do-
pušča odstopanja plus ali mi-
nus dva odstotka pri izmerjeni
hitrosti.
Klanjšek obenem p>oudarj
da ima laserski radar posebi
uporabno dovoljenje, ki ga
izdal Urad za meroslovje j
Ministrstvu za znanost in te
nologijo. Tam so ugotovili, (
naprava zadostuje vsem pred.
pisom. Poleg tega Republiši
senat za prekrške potrjuje, (
naprava ustreza zakonu o pp
krških ter da se lahko izmerj
ne hitrosti uveljavljajo pri p(
stopku pri sodniku za pj
krške. '
Klanjšek ob natolcevanjt
nekaterih medijev, češ da je
laserski radar nakup brej
vrednosti razmišlja, da če n«
bomo v tej državi verjeli niko-
mur več, torej v tem primeru
strokovnjakom iz Urada za
meroslovje, potem je zares
škoda, da se policisti sploh lo,
tevajo problematike številnili
prometnih nesreč na slo ven-
skih cestah.
Da slovenski vozniki odloč-
no preveč divjamo, priča tudj
tale sUkovit podatek. Zapisala
sem že, da je za en laserski
radar treba odšteti devet tiso<
mark. Celjski poUcisti pa sc
samo julija letos, na cestah na
Celjskem, z dvema stacionira-
ninia radarjema ujeh toliko
voznikov, ki so prekoračili
najvišjo dovoljeno hitrost, da
bi lahko z izkupičkom od de-
narnih kazni, ki so jim jih izre-
kli, kupili približno šest laser-
skih radarjev!
Policisti, ki merijo hitrost
z laserskim radarjem, so mo-
rali opraviti poseben izpit za
ravnanje z njim. Obenem so si
s tem pridobili poseben certi-
fikat, ki so ga dolžni pokazati
vozniku, če le-ta to od polici-
sta zahteva. Voznik ima tudi
pravico od policista zahtevati
da pogleda v ekran, na kate-
rem vidi izmerjeno hitrost svo-
jega vozila. Po besedah Fran-
cija Klanjška doslej mhče od
222 voznikov na Celjskem, ki
jih je ujel radar, ni oporekal
izmerjeni hitrosti.
Laserski radar, poudarja
Franci Klanjšek, je zelo pri-
meren za delo v naseljih, omo-
goča pa tudi merjenje hitrosti
motoristov. NATAŠA GERKE
Foto: SHERP.
Vodja prometnega nadzora Stane Žnidar z novim laserskim
radarjem.
Roparji iz Poljsice
v soboto popoldne so trije poljski državljani, Jacek,
Woiciech in Rafal, na počivališču hitre ceste na Lopati
oropali državljana BiH Zuhdijo T. Ta jih je v Gradcu
prosil za prevoz do Ljubljane.
Uslužno so ga vzeli v avto, na omenjenem počivališču ob
hitri cesti pa so si vsi štirje najprej privoščili vodko. Potem
sta dva Poljaka Zuhdijo napadla, mu z vratu strgala zlato
verižico z obeskoma in nato oddrveli proti Ljubljani.
PoUcisti so jih ujeli v Ajdovščini. Nato so jih privedli
k preiskovalnemu sodniku v Celje. Ta je ugotovil, da gre
za fante, stare od 19 do 22 let, ki so verjetno prišli na
počitnice v Slovenijo, vendar s praznimi žepi. Zato so se
najprej lotili Zuhdije in ga oškodovali za okoli 25 tisoč
tolarjev. Za dva je preiskovalni sodnik odredil pripor,
tretjega, torej voznika, pa je spustil na svobodo.   . iV.Q
Zbila Je pešca
Na Šlandrovem trgu v Žal-
cu, se je v torek, 1.avgusta,
pripetila prometna nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmotne
škode pa je bilo za okoli 150
tisoč tolarjev.
Petra C. (28) iz Celja je vozi-
la osebni avto po Šlandrovem
trgu v Žalcu. Ko je prispela do
križišča z Ulico Ivanke Ura-
njek, kjer je promet urejen
s svetlobnimi prometnimi zna-
ki, je tam utripala rumena luč.
Iz njene leve je po prehodu za
pešce pritekel Zlatko H. (36)
z Brega pri Polzeli. Voznica je
s sprednjim delom vozila trčila
v pešca in ga zbila po vozišču.
Pri tem se je pešec hudo teles-
no poškodoval, zato so ga pre-
peljali z reševalnim avtomobi-
lom v celjsko bolnišnico.
Izoubll oblast nad
kolesom
v torek se je na lokalni cesti
izven naselja Črešnova. malo
po poldnevu zgodila prometna
nesreča, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana. Gmotna škoda je ocenje-
na na okoli 10 tisoč tolarjev.
Kolesar Marjan H. (45) iz
Slovenskih Konjic se je peljal
po lokalni cesti iz Gorenja
proti Zrečam. Ko je peljal po
klancu navzdol, je v levem
preglednem ovinku izgubil
oblast nad vozilom in padel po
cestišču. Pri tem se je hudo
poškodoval, zato so ga z reše-
valnim vozilom prepeljali
v celjsko bolnišnico.
6ez rdečo luč
v kolesaria
v petek, 4. avgusta, se je na
Mariborski cesti v Celju zgodi-
la prometna nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana. Gmotna škoda
znaša okoli 20 tisoč tolarjev.
Renato K. (22) iz Celja je
vozil osebni avto po Maribor-
ski cesti iz centra mesta proti
Vojniku. Ko je pripeljal v ne-
posredno bližino semaforizi-
ranega križišča z Ulico Fran-
kolovskih žrtev, se je na sema-
forju prižgala rdeča luč. Voz-
niki, ki so voziU po desnem
prometnem pasu, so se ustavi-
U, Renato pa je vožnjo skozi
kiTŽišče nadaljeval po levem
prometnem pasu. V tem tre-
nutku je z njegove desne pri
zeleni luči prečkal cesto kole-
sar Anton P. (48) iz Celja, ki ga
je voznik Renato zadel
s sprednjim desnim delom vo-
zila in ga zbil po cestišču. Pri
nezgodi je kolesar dobil hudo
telesne poškodbo in je bU z re-
ševalnim vozilom prepeljan
v celjsko bolnišnico.
Otrok pred avto
v petek, proti večeru, se je
na lokalni cesti, izven naselja
Bočna, zgodila prometna nez-
goda, v kateri se je hudo po-
škodoval otrok, na vozilu pa je
nastalo za okoli 35 tisoč tolar-
jev škode.
Iz smeri Nazarij proti Gor-
njemu Gradu je vozil o.sebni
avto Ferdinand W. (23) iz
Spodnjih Kraš. Ko je pripeljal
izven naselja Bočna, mu je ne-
nadoma iz leve strani na cesto
pritekel Maks Z. (5) iz Bočne,
ki ga je voznik, kljub zavira-
nju, zbil po vozišču. V nezgodi
je petletni Maks dobil posebej
hude telesne poškodbe, zato so
ga z reševalnim vozilom pre-
peljaU v bolnišnico Celje, nato
pa v UKC Ljubljana.
Trčila motor In avto
v ponedeljek, T.avgusta, se
je na lokalni cesti izven nase-
lja Tekačevo zjutraj pripetila
prometna nesreča, v kateri se
je ena oseba hudo telesno po-
škodovala.
Iz Rogaške Slatine proti Te-
kačevem je kolo z motorjem
vozil Matjaž D. (16) iz Tekače-
vega. V križišču za Male Redne
je zavijal v levo. V trenutku
zavijanja je nasproti pripeljal
voznik osebnega avtomobila
Sandi B. (22) iz Rogaške Slati-
ne. Med vozili je prišlo do trče-
nja, v katerem je bU voznik
kolesa z motorjem hudo teles-
no poškodovan.
Prometna nesreča
s pobegom
Hujša prometna nesreča
s pobegom se je v ponedeljek
popoldne pripetila na cesti re-
zervirani za motoma vozila iz-
ven naselja Dramlje. Ena ose-
ba je bila hudo, tri pa lažje
poškodovane.
Zoran R. (28), državljan Hr-
vaške, stanujoč v Nemčiji, je
vozil osebni avto iz Maribora
proti Celju. V Dramljah mu je
iz nasprotne smeri pripeljal
neznani voznik osebnega avto-
mobUa, znamke Op>el corsa,
rdeče barve, po nekaterih po-
datkih naj bi bil makedonske
registracije, ki je prehiteval
kolono pred sabo vozečih vo-
zil. Voznik Zoran je moral za-
peljati skrajno desno, da je
preprečil čelno trčenje, pri tem
pa izgubil oblast nad vozilom.
Začelo ga je zanašati po voziš-
ču. Ko ga je zaneslo v levo, je
trčil v osebni avto, ki ga je
nasproti pripeljala Katarina
F. (27) iz Ptuja. V nesreči se je
hudo telesno poškodoval Pri-
mož F, (9), ki je bil sopotnik
v Katarininem vozilu. Lažje
poškodovani pa so bili voznica
Katarina ter sopotnika Franc
F. (33) in Robert F, (5).
iz robnika v avto in
hišo
v ponedeljek popoldne se je
zgodila prometna nesreča na
Stari Dečkovi cesti v Celju.
Janja R. (20) iz Brezove jt
vozila osebni avto iz Vrunčeve
ulice proti Mariborski cesti.
Ko je pripeljala v bližino vo-
jašnice, je zapeljala desno na
robnik, od koder jo je odbilo
na levo stran, kjer je na par-
kirnem prostoru trčila v par-
kirani osebni avto Jožeta R
(30) iz Murske Sobote, nato pa
še v stanovanjsko hišo. V trče
nju je voznica dobila hude te-
lesne poškodbe.
Trčenie
v nepreglednem
ovinku
v ponedeljek zvečer pa j«
prišlo še do ene hude prometne
nesreče.
Cvetka A. (38) iz Babnega je
vozila osebni avto iz Arje vasi
proti/ Lavi. Ko je pripeljala
v Babno, v levi nepregledni
ovinek, ji je nasproti pripeljal
voznik kolesa z motorjein
Aljoša H. (14) iz Celja. V trče-
nju se je Aljoša hudo telesn«
poškodoval.
N.G-
it, 32. - 10. avgust 1995
?5

fexas v okolici
Vitanja
v ponedeljek, 7. avgu-
sta zvečer, je prišlo na lo-
Ljjni cesti Vitanje- Hudi-
pja do pravega pretepa-
škega obračuna, ki so ga
oprizorili trije bratje pro-
^ vozniku osebnega avto-
mobila.
po lokalni cesti Vita-
pje-Hudinja so se z moto-
Icultivatorjera peljali
bratje devetnajstletna Ja-
nez in Branko ter mlado-
letni B.P. iz Hudinje. Za
Djimi je pripeljal z oseb-
pjjn avtomobilom Ivan P.
(44) iz Vitanja, ki je bra-
tom P- iz vozila dajal zna-
ke, naj se umaknejo na
i^b vozišča. To je Janeza
p. tako razjezilo, da je
stopil k Ivanovemu vozi-
lu. Pričela sta se prepira-
ti, prepir pa je prerasel
v pretep, v katerem so bili
na eni strani vsi trije
bratje, na drugi pa voznik
Ivan. V pretepu so udele-
ženci uporabili kovinske
verige, lesene palice in
nož.
To pa očitno še ni bilo
dovolj. Janez P. je namreč
sedel v Ivanovo vozilo in
ga hotel povoziti. Po pre-
tepu so vsi iskali zdravni-
ško pomoč v celjski bol-
nišnici. Ivan P. je bil hu-
do telesno poškodovan,
Janez P. lažje, ostala dva
brata pa sta jo odnesla
brez poškodb.        N.G.
IVIotoristi pod drobnogledom
Celiski policisti bodo umirili nesojene moto dirkače
Celjski policisti so zadnji
petek v juliju pripravili poo-
stren nadzor v prometu med
22. in tretjo uro. To je le ena
od številnih podobnih akcij.
Tokrat so imeli še posebej
pod drobnogledom voznike
motornih koles in koles
z motorjem.
Akciji je ponagajalo vre-
me, saj je ta večer deževalo,
zato je bilo takšnih voznikov
na cestah manj kot običajno,
dežja pa se je ustrašila tudi
večina cestnih moto dirka-
čev, ki so še posebej korajžni
na Ljubljanski cesti in v nje-
ni bližnji okolici.
Deset policistov, štirje na
motorjih, so preverili 94 voz-
nikov. Od tega je bilo 21 voz-
nikov koles z motorjem in
motornih koles. Zoper deset
voznikov motornih koles so
policisti podali predlog sod-
niku za prekrške, štiri za
voznike koles z motorjem, še
štiri so kaznovali mandatno.
Vsem 94 ustavljenim voz-
nikom so opravili preizkus
alkoholiziranosti. Ugotovili
so, da je bilo deset voznikov
vinjenih, en je preizkus od-
klonil, še en, ki so mu odre-
dili strokovni pregled, pa
prav tako. Policisti bodo
skupno podali 38 predlogov
sodniku za prekrške, 29 voz-
nikom so preprečili nadalj-
njo vožnjo, pet pa so jih za-
radi prekrška opozorili.
Po besedah Zvoneta Koz-
jaka, namestnika komandir-
ja Policijske postaje Celje,
nameravajo v prihodnje
takšne akcije ponavljati ob
različnih urah, vključili bo-
do tudi laserske radarje in
merili hitrost voznikov, tudi
motoristov, na tistih mestnih
ulicah, kjer je običajno le-ta
že na oko prevelika. Še pose-
bej bodo pod drobnogled
vzeli vse bolj objestne vozni-
ke koles z motorjem m mo-
tornih koles.
Ker se je v Celju razširila
»moda« vožnje z različnimi
prevoznimi sredstvi v Mest-
nem parku in na Savinjskem
nabrežju, bodo tudi tja
usmerili več policistov. Koz-
jak v zvezi s tem poudarja,
da kršitelji tam niso le pred-
stavniki mlajše generacije,
ampak je med njimi tudi
precej tistih, ki so že krepko
v letih.
NATAŠA GERKEŽ
lelovna nezgoda v Jeklu
v soboto, okoli 11. ure, je v delovni organizaciji Jeklo d.o.o.
Štorah prišlo do delovne nezgode. Delavec Branko R. iz
[amenika pri Šmarju je na progi za valjanje okroglih in plošča-
di profilov nad valji nameščal razvodno armaturo. Pri pogonu
lu je stisnilo prste leve roke ob valje. Odpeljali so ga v celjsko
olnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel hude telesne poškodbe.
Sedem milijonov
v žep poslovodji
Delavci Urada kriminali-
stične službe Celje so zaklju-
čili zbiranje obvestil o ne-
pravilnostih v trgovini po-
djetja Dravinjski dom d.o.o.
v Slovenskih Konjicah.
Glavni osumljenec je poslo-
vodja. Imel pa je tudi paj-
daše.
Poslovodja D.M. je osum-
ljen, da si je na nezakonit
način prilastil dobrih sedem
milijonov tolarjev in različ-
nega blaga. To je storil med
letnima inventurama od 31.
decembra 1993 do 31. de-
cembra 1994. To mu je uspe-
lo tako, da ni v celoti odvedel
dnevnih izkupičkov. Tako si
je od celotnega zaslužka pre-
cej denarja prisvojil, pri tem
pa mu je pomagala sodelav-
ka B.A., ki ni odvajala bla-
gajniških izkupičkov v regi-
ster blagajne. Zadržano go-
tovino je izročala poslovodji,
zato se stanje v blagajniški
knjigi ni ujemalo z dnevnimi
zaključki registrske bla-
gajne.
D.M. si je prisvajal tudi
blago. To je storil tako, da je
del nabavljenega blaga oseb-
no prevzel pri dobaviteljih
v imenu poslovne enote Dra-
vinjskega doma, nato pa ga
je namesto v trgovino odpe-
ljal kar domov. Seveda brez
plačila. In na račun obreme-
nitve poslo\Tie enote.
Pri nečednih poslih sta po-
leg omenjene B.A. poslovodji
pomagala še A.B. in Š.K.. Ti
so na zahtevo D.M., ta je na-
mreč želel prikriti primanjk-
ljaj, izdajali lažne blagajni-
ške izdatke za izdajo gotovi-
ne na izmišljena imena. Na
tej podlagi so iz blagajn je-
mah gotovino in jo izročali
D.M. Zato so vsi štirje obto-
ženi storitve kaznivega deja-
nja ponarejanja ali uničenja
poslovnih listin, D.M. pa še
poneverbe.
N.G.
¥to Vlomilci
)f poletni siieml
čeprav so celjski kriminali-
ti pred nedavnim odkrili dve
ikupini vlomilcev, ki so jih za-
»imale predvsem prestižnejše
ivtomobilske znamke, so se
rjavili že novi. Po besedah
)ušana Mohorka, načelnika
Jrada kriminalistične službe
»ri UNZ Celje, so ti manj iz-
»irčni, nekaj kadrov pa so
' počitniških dneh poslali
' Koper, kjer imajo te dni pol-
>e roke dela.
Tu in tam pa posel najdejo
udi v domačem okolju. Tako
^ 1. avgusta ponoči neznanec
parkirnega prostora na Šale-
ki cesti v Velenju odtujil
'sebni avto znamke Unis Gk)lf
1 oškodoval lastnika, Martina
^- za okoli 850 tisoč tolarjev.
V noči na 2. avgust pa je
leznanec s parkirnega prosto-
* na Prušnikovi ulici v Vojni-
^'^ neznano kam odpeljal
»sebni avto znamke Mercedes
J^OD. Z dejanjem je lastnico
*^^njo S. iz Vojnika oškodoval
'■^ dva milijona tolarjev.
^l<ozi okno v hišo
Na prvi avgustovski dan, tik
»red TV Dnevnikom, je nezna-
'^c vstopil skozi odprto okno
' stanovanjsko hišo na Jarnovi
ilici v Celju, last Helene N. Iz
J^novanja je odnesel več ko-
zlatega nakita, med njim
kar dvajset zlatih prstanov,
^ko je lastnico oškodoval za
'koli milijon tolarjev. Dejanja
f osumljen moški star od 16
^« 18 let.
' stanovanie po
^lato in denar
. 'Neznanec je v ponedeljek
'"^poldne vlomil v stanovanje
J^. Cesti   Miloša   Zidanška
Entjurju, last Konrada F.
V stanovanju je vzel več kot 30
tisoč tolarjev in zapestnico iz
rumenega zlata ter lastnika
oškodoval za okoli 46 tisoč to-
larjev. N.G.
Vlomi v noči na
nedeljo
Neznanec je v noči na nede-
ljo vlomil v osebni avto znam-
ke Mazda, parkiranem na Ma-
riborski cesti v Celju in iz no-
tranjosti odtujil avtoradio
znamke Osio. Lastnico, Jasno
D. iz Celja, je oškodoval za 40
tisoč tolarjev. Na istem par-
kirnem prostoru je vlomil nez-
nanec še v osebni avto last Za-
fa V. iz Celja, vendar je avto
zapustil brez plena, kljub te-
mu pa je na vozilu povzročil za
okoli 20 tisoč tolarjev škode.
V isti noči je nekdo vlomil
v osebni avto, ki je bil parki-
ran na travniku v bližini prire-
ditve Noč pod kostanji. Iz vo-
zila je odnesel žensko torbico
z osebnimi dokumenti in
manjšo vsoto denarja. Lastni-
ca Cecilija J. iz Frankolovega
je oškodovana za okoli deset
tisoč tolarjev.
Tatvina llcone
V soboto popoldne je nezna-
nec iz stanovanja Alojzije T. iz
Podvrha odtujil ikono v podo-
bi doprsnega Kristusa z dvig-
njeno roko. Ikona, stara preko
petsto let, je vredna več kot
miUjon tolarjev. Dejanja sta
osumljena moški in ženska, ki
sta po hišah prodajala kuhinj-
sko posodo.
Vlomil in odšel
praznili rok
V noči na 2. avgust je nezna-
nec vlomil v osebni avto last
Tanje U., ki je bil parkiran na
Kidričevi ulici v Žalcu. Iz no-
tranjosti avtomobila ni odne-
sel ničesar, na vozilu pa je
povzročil za 30 tisoč tolarjev
gmotne škode.
Pil in Jedel na
vikendu
V času od 29. do 30. julija je
neznanec vlomil v vikend
v Marija Reki. Očitno je bil
lačen, saj se je dobro najedel in
napil ter nato odšel, ne da bi
kaj ukradel. Lastnik Franc P.
ga je tako »častil« s pet tisoč
tolarji.
Malčki brez
videorekorderja
V noči na četrtek je nezna-
nec vlomil v prostore VVZ
Zarja v Celju in iz igralnice
ukradel videorekorder znam-
ke Fisher. S tem je vrtec oško-
doval za okoli 33 tisoč to-
larjev.
Opustošli kiosk
Neznanec je v noči na četr-
tek vlomil v kiosk Stephany
v Rimskih Toplicah. Od tam je
ukradel 230 zavojčkov cigaret,
dve steklenici viskija, ročni
kalkulator in 720 tolarjev.
S tem je lastnico, Štefanijo P.
oškodoval za okoh 36 700 to-
larjev.
Znesel se Je nad
fasado
Preko noči v petek je nezna-
nec prišel do hiše v Gaberkah,
last Janeza K. V spodnjem de-
lu je hiša preurejena v gostin-
ski lokal, zgoraj pa je stanova-
nje. Komu se je Janez zameril,
da mu je le-ta z odpadnim
oljem ali nafto poškropil fasa-
do objekta, .Janez še ne ve, ve
pa, da je oškodovan za okoli
200 tisoč tolarjev.
Pil In kadil bo
V petek ponoči je neznanec
vlomil v samopostrežno trgo-
vino v Veliki Pirešici in iz nje
odnesel več steklenic alkohol-
nih in brezalkoholnih pijač ter
nekaj zavitkov cigaret Marl-
boro tn West. Savinjsko trgov-
sko družbo iz Žalca je tako
oškodoval za okoli 34 tisoč to-
larjev.
Pogin rib v Hudinji
v petek, okoli poldneva, je bilo v reki Hudinji v Šmarjeti pri
Celju najdenih več kot sto poginuUh manjših rib. Vzrok pogina
rib še ugotavljajo, sledovi pa kažejo, da je pogin povzročila
nafta, ki je v vodo stekla iz agregata, ki so ga ob vodi uporabljali
delavci celjske delovne enote Hmezada.
Udarila je strela
v sredo, 2. avgusta, okoli enih ponoči je zaradi udara strele
izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Stanislava D. iz
Ločice pri Polzeli. V požaru je v celoti zgorelo ostrešje s kritino,
nekaj sto kilogramov sena in elektro instalacija. Gasilcem iz
prostovoljnih društev Ločica, Polzela, Pirešica, Šempeter, Griže
in Žalec je s pomočjo domačih uspelo rešiti kmetijske stroje in
več orodja. Gmotno škodo ocenjujejo na miUjon in pol tolarjev.
Poilstrešje je zagorelo
v nedeljo zjutraj je izbruhnil požar na podstrešju stanovanj-
ske hiše, last Jožefe Š. iz Zabukovice. Po nestrokovni oceru je
ogenj povzročil za okoU 800 tisoč tolarjev škode, pogasili pa so
ga gasilci iz Žalca, Zabukovice, Griž in Levca. Vzrok požara še
raziskujejo.
DELO
ved n o
v središču
dogajanj
Lakomnost in druge »čednosti«
v celjskem farovšu
Kakor smo zvedeli, je Jav-
no tožilstvo v Celju izvršilo
preiskavo v župnišču pri dr.
Kovačič Petru, opatu iz Ce-
lja, na osnovi prijave Pover-
jeništva za finance MLO Ce-
lje. Pri preiskavi so se ugoto-
vili ogromni dohodki opata
Kovačiča, kakor tudi, da je
dr. Kovačič razpošiljal veli-
ke vsote denarja po vsej dr-
žavi na različne naslove. Po
zaključni preiskavi bomo
poročali z natančnejšimi po-
datki o finančnem poslova-
nju opata Kovačiča. Obve-
stiti hočemo le javnost o ver-
ski nestrpnosti opata in nje-
govi nedopustni branjariji.
Zanimivo je pri tem, da je
opat pred kratkim zaprosil
pri PNZ MLO Celje, da sme
pobirati prostovoljne pri-
spevke po celjskih cerkvah.
Skliceval se je na revščino,
v kateri živita opatov orga-
nist Jagrič in cerkovnik Le-
skošek ter zaprosil PNZ naj
mu dovoli pobiranje pri-
spevkov, ker je socialno ču-
teč človek. Iz nepopolnih
številk s katerimi razpolaga-
jo preiskovalni organi je raz-
vidno, da če bi hotel biti so-
cialno čuteč človek do svojih
uslužbencev, bi lahko bil,
neodvisno od pobiranja de-
narnih prispevkov, ker vsote
denarja, s katerimi opat raz-
polaga, so velike. Če bomo
primerjali njvme dohodke
z dohodki »prečastitega go-
spoda opata« bomo videli,
ali je bila njegova prošnja
umestna, oziroma, ali bi le
prostovoljni prispevki olaj-
šali položaj uslužbencev.
Opat se ni omejil na zaslu-
žek, katerega je dobil za
opravljanje maš, pogrebov,
krstov, porok, temveč je tudi
posegel po zbiranju prosto-
voljnih prispevkov, za kar ni
imel tozadevnega dovolje-
nja. Poleg tega se je bavil
tudi z branjarijo ali trgovi-
no. Prodajal je rožne vence,
podobice itd., ki mu jih je
dobavljala Plantarič Jožefa
iz Tržišča na Dolenjskem.
Vsote denarja, katerega ji je
pošiljal so bile velike. Bil je
slab plačnik. Plantaričeva ga
je morala večkrat opominja-
ti, kar kaže, da opat ni resno
jemal Kristusovega naročila:
»Glejte in varujte se vsake
lakomnosti.«(Sv. Luka 12,
13-27).
V cerkvi včasih verniki kaj
pozabijo ali izgubijo. Pri go-
spodu opatu so preiskovalni
organi našli osem denarnic,
nekatere že plesnive. Dveh
denarnic, od Hren Ivana iz
Celja, v kateri je bilo 151 din
in listek z naslovom, Hacin
Pavle z osebno izkaznico in
500 din, ni vmU kljub temu,
da je vedel za lastnika. Neka
ženska je našla v mestu zlat
prstan in mu ga prodala.
Opatu se ni zdelo vredno pri-
javiti pristojnemu organu.
Sele po preiskavi je javil
s prižnice, naj se lastnik pr-
stana javi pri njem. Ko se je
ta javil, ga je napotil k jav-
nemu tožilcu, kjer se sedaj
nahaja najdeni, ali bolje od-
kriti zlat prstan. Res, ne ve-
mo, zakaj tega ni prej storil,
da je to vse prej kot pa lepo,
je gotovo. Saj za duhovnega
gospoda gotovo tudi ni lepo,
če oblasti prikrije vojaški te-
lefon, ki so ga tudi našli pri
njemu. Verjetno bo marsikdo
rekel, da so to samo malen-
kosti. Ali ne bi pri tem vneti
služabniki božji, ki komuni-
ste zmerjajo z »drhaljo«, pri-
sluhnili božji besedi, ki pra-
vi: »Kdor pa je v najmanjšem
krivičen, je krivičen tudi
v velikem. In če pri tujem
niste bih zvesti, kdo vam bo
dal to, kar je vaše?« (Sv. Lu-
ka 15, 2Č-12).
Da, kar je vaše! Opat se
pritožuje, da mu ljudska
oblast ne dovoli zbirati de-
narja za popravilo farne
cerkve. Menda ima prav, saj
si iz izrezkov denarnih na-
kaznic lahko mislimo, kam
bi šli morebitni milijoni, ki
so baje potrebni za obnovo.
IVIimogrede povemo, da bo
MLO iz svojega proračuna
postopoma obnovil tudi far-
no cerkev, kakor je že v le-
tošnjem letu marsikaj. Opat
se rad pritožuje, da mu ni
dovoljeno poučevati verouk.
Mi pa vemo, da je večini du-
hovnikov dovoljeno. Njemu
pa ni. Kako bi učil otroke
verske strpnosti in dostojno-
sti, če je njegov ministrant,
cerkovnikov sin, metal ka-
menje v presbiterij staroka-
toliške cerk\'e in nagovarjal
k temu še druge, češ, saj ko-
munisti dovoljujejo metati
kamenje v cerkev. Dalje je
rekel, da je deček pač metal
kamenje, ker mu je ta cerkev
tuja. Požlahtnjena verska
čustva! Vprašujemo se tudi,
kako naj uči krščansko nrav-
nost človek, ki samo z maša-
mi zasluži težke tisočake,
svoja dva uslužbenca pa pre-
pušča dobrosrčnosti svojih
faranov, ne da bi sam pose-
gel v nikdar prepolni žep.
Kdo pa ve, če se tudi tu ne bi
ponovila svetopisemska
zgodba o krivičnem oskrbni-
ku, saj bi denar gotovo ne šel
naravnost v roke uslužben-
cev. Najbrž to niso bile moš-
nje o katerih govori citat
apostola Sv. Luka 12, 28-42:
»Napravite si mošnje, ki ne
ostare... Kjer je namreč vaš
zaklad, tam bo tudi vaše
srce.«
Verjetno je to knjigovod-
stvo podobno tistemu na
Ptujski gori, denar po vseh
kotih, bolje je in pametneje,
če se vse ne vpisuje. Tudi to
je gotovo, da ga gospod opat
in tisti, ki jim ga je pošiljal
niso zasl\ižiU v potu svojega
obraza.
Da bi le tako bila kot ljud-
ska oblast strpna in demo-
kratična cerkev, kadar in
kjer se je polastila kraljestva
tega sveta! Jasno je, da je tak
čuden odnos do ljudske
oblasti dr. Kovačiča znan tu-
di škofu dr. Držečniku, saj je
njegove prošnje reševal in
kasiral pristojbine, ki so jih
nepočakani ženini in neveste
škofiji za rešene prošnje pla-
čali. In vendar ne reče nič,
raje molči h grehu.
Greh na greh! Kar s Kri-
stusom bi ljudstvo posvarili:
»Varujte se pismoukov, ki
hodijo v dolgih oblačilih in
imajo radi pozdrave na tr-
gih, med tem hinavsko
opravljajo svoje molitve.«
(Sv.Luka, 20, 41-47) Kako so
dejanja teh gospodov različ-
na od njihovih besed
Savinjski vestnik, 24 .novem-
bra 1951
it. 3a. - 10. avgust 1995
GLASBA

Vrnitev ii iivintetu
Prihodnje leto bo minilo de-
set let, kar ima Miro Kline,
priljubljeni glasbenik iz Liboj,
svoj ansambel. Začel je na IJ-
bojski reviji, ko se je najprej
predstavil s kvintetom, ki ga je
kasneje zmanjšal na trio, tega
pa je letos ponovno razširil na
kvintet.
»Kvintet je tisto pravo, ki
lepo in polno zveni,« je pojas-
nil Kline zadnjo spremembo in
dodal, da je lepo imeti kvintet,
če so vsi zato, se razumejo in si
pomagajo. »Zelo težko je dela-
ti z glasbeniki, ki za nastope
velikokrat nimajo časa ali pa
jih preveč mika denar,« je še
dodal kot utemeljitev, zakaj
ravno kvintet, v katerem tre-
nutno igrajo sami dobri glas-
beniki Marko Martin (bas, po-
zavna), Matjaž I^orenci (klari-
net), Sandi Knez (kitara)in Jo-
že Balažic (trobenta) ter za-
konca Milena (vokal) in Miro
Kline (vokal, harmonika in še
kaj).
Miro je v devetih letih izdal
kar sedem kaset in dve kom-
paktni plošči, kar je zavidanja
vredna zbirka. Napisal je okoli
80 pesmi, veliko pa jih nedo-
delanih čaka na dodelavo in
objavo.
»Kompaktno ploščo Ce žen-
ska nosi hlače sem izdal pri
Sraki v Novem mestu, kamor
sem se preselil od Zlatih zvo-
kov. Predolgo sem čakal na pr-
vi CD Poglejte pijančka, ki ga
niso in niso mogli izdati. Pa
sem obupal in se prestavil,
zdaj sta pa zunaj oba CD. Na
CD Če ženska nosi hlače je
dvajset skladb, vse sem napi-
sal sam, tekste pa Toni Gaber-
šek in Vera Soline, enega pa
sem napisal sam.«
Zanimivo u.sodo je doživela
Ciganska polka... »Redaktor
TV oddaje Po domače Jože Ga-
hč jo je s sodelavci poslušal in
izbral za novi avizo oddaje, ki
bo na sporedu od jeseni dalje.«
Kline tudi prepeva z Gali-
čem. »Oba imava rada humor,
oba se rada smejiva in kakšno
ušpičiva v veselje drugih. Pa
saj človek ne more poslušati
samo   glasbe!   Prva   najina
skupna uspešnica je Debeli
Žan in suhi Franc, gre pa za
priredbo ljudske pesmi.«
Ena izmed posebnosti Mira
Klinca je prav show...
»Tega sem se naučil med
profesionalnim delom v tujim
in sem spoznal, da imajo to
ljudje radi. Zdaj to uveljav-
ljam tudi v svojem ansamblu.
Všeč je članom in poslu-
šalcem.«
Ko govori o svoji glasbi.
Kline pove, da da veliko na
tekste. »Ob dobrem tekstu je
glasba lahko malo slabša, pa
se bo melodija prijela, obratno
ne gre ah zelo težko. Rad pa
delam z manj uveljavljenimi
tekstopisci. S Tonetom Gaber-
škom sva se odlično ujela.«
Kline je bil zmagovalec Zlate
harmonike...
»Včasih smo igrali s srcem
in dušo, danes se zmagovalče-
va starostna meja spušča in
mladi so pravi virtuozi, vendar
jim manjka tisto, kar unamo
mi. Tudi z ocenjevanjem se ne
strinjam, saj muzike ne moreš
ocenjevati kot smučanje!«
Miro je dejansko vsestranski
glasbenik, ki obvlada oder in
ulovi željo poslušalcev in gle-
dalcev. Rad tudi poje. Melodi-
je pa se mu porajajo spontano.
»Tudi med vožnjo ustavim
avto, zapeljem ob cesto in za-
pišem melodijo, ki jo dobim
v glavo. Doma nasnamem na
kaseto in tako zbrano blago
čaka na trenutek, da ga obru-
sim v melodijo.«
Miro ima čez poletje skoraj
vse termine zasedene z igranji
sirom po Sloveniji, jeseni se bo
lotil priprav revije v Libojah,
potem pa jubilejnega koncerta
ob desetletnici ansambla.
TONE VRABL
Na sliki spredaj (od leve) Milena in Miro Kline ter Sandi Knez,
zadaj Matjaž Lorenci, Marko Martin in Jože Balažic (tudi dol-
goletni član Avsenikovega ansambla).
Zabava in Le baron!
Velenjska skupina Le ba-
ron je pred kratkim izdala
kaseto, ki so jo poimenovali
preprosto Zabava. Snemali
so v studiu Dinamik v Vele-
nju, kaseto pa je izdala in
založila založba Coda iz Ce-
lja. Na ovojnici so predstav-
ljeni vsi štirje fantje ob žen-
skem aktu, ki lahko pomeni
zabavo ali pa Lolo. Sicer pa
gre za kip iz vile Herbenstein
iz Velenja.
Skupina Le baron, ki si je
ime nadela po modelu avto-
mobila chrysler, je bUa naj-
prej trio, že leto dni pa Leon
Ferme udarja na bobne, Mi-
lan Klemenčič po basu, Boris
Jelenko piše glasbo in je
v skupini edini profesiona-
lec, Franjo Jurovič pa igra
kitaro, mandolino, skratka
vse, kar je povezano s stru-
nami. Ostali člani ga kličejo
»Zlati prsti Velenja«. Vsak
od članov skupine Le baron
igra več instrumentov, vsi pa
tudi pojejo.
Debitantska kaseta je
pravzaprav poizkus. Na ka-
seti je za vsakega nekaj. Na-
redili so šest priredb in pet
lastnih skladb. Fantje so prej
igrali v komercialnih ben-
dih, zato še iščejo neko rdei
nit, na kateri se bodo v
našli.
Dvakrat so se predstav
v oddaji Poglej in zadeni, ei
krat s skladbo Marija, ki
je napisal Edvin Fliser in ei
krat s svojo skladbo Božia
večer. Čimveč bi radi nared
li sami.
Nastopajo dvakrat tedei
sko, znajo pa, kot pravij
zaigrati vse od A do T, kj
pomeni od Avsenika do teci
na. Oktobra bodo fantje nj
stopili na prireditvi Vesej
jesen. Sodelujejo tudi z Br
gito Kobe iz Celja, ki je zan
naredila narečno popevk
z naslovom Mrtve sanj(
glasbo pa je napisal Boris J<
lenko. Jeseni namerava
narediti videospot za skla<
bo Božični večer. To skladb
bodo naredili tudi v anglei
čini ali nemščini. Naredili j
so že videospot za skladb
Lola.
Če bi radi Le barone povi
bili na nastop, lahko v p
poldanskem času pokličete
njihovo  menadžerko Ireiw
Bevc na telefon 852-111.  I
Veliko zabave! '
SIMONA BRGLEZ
To ni Ijuhezenska pesem
Bon Jo¥l z no¥lm albumom »nese Oav^ spei na vrhu
Z najnovejšim studijskim LP »These
Days« so se Bon Jovi, pop metalci iz New
Jerseya, dokončno in neizbrisno zapisali'
v ročk zgodo\ino. Po sedemdesetih mili-
jonih prodanih plošč in treh, več kot leto
dni trajajočih ter popolnoma razproda-
nih turnejah, so svoj superzvezdniški
status potrdili tudi s tem, da so si na svoji
letošnji turneji za predvozače privoščili
legendarne heavy-metalce Van Halen.
Uspeh seveda ni prišel čez noč, vse
skupaj se je kuhalo dobrih dvanajst let.
Kot kaže, so Bon Jovi po dolgih letih
iskanja našli čudežni recept, s katerim
bodo še nekaj časa hranili nezahtevno in
glasbeno slabo izobraženo rockersko
mladino.
Osrednja osebnost skupine je seveda
lepotec, ki je vse do konca srednje šole
slišal na ime Jon Bongiovi. Skupaj s pri-
jateljem Davidom Bryanom, ki se je
v resnici pisal Rashbaum, sta v začetku
osemdesetih ustanovila skupino Atlantic
City Expressway in z njo preigravala
stare rhythm& blues klasike. Skupina je
delovala le dobro leto dni, saj jo je David
zapustil, ker se je odpravil na študij glas-
be v New York. Jon Bongiovi jo je kmalu
mahnil za njim in kar nekaj časa »hlap-
čeval« v znamenitem studiu Power Stati-
on. Leta 1982 ga je opazil producent Bil-
ly Squier. Pomagal mu je posneti komad
»Runaway«, ta pa je kmalu postal hit na
lokalnih radijskih postajah.
Za nastope v živo je Jon seveda potre-
boval skupino. Poleg starega srednješol-
skega prijatelja Davida Brayana, so
vskočili še trije studijski glasbeniki; ki-
tarist Richie Sombora, bobnar Tico Tor-
res in basist Alen John Such. Tako zbra-
na peterica si je nadela ime Bon Jo\a,
z njim pa so se takoj p>ognali na neustav-
ljiv pohod na svetovne lestvice.
Njihova prva velika plošča je luč sveta
ugledala leta 1984 pri založbi Polygram.
Dobri prodajni rezultati so skupino
kmalu pripeljah na velike koncertne
odre, kjer so ogrevaU občinstvo takrat
bolj znanih Kiss, Whitesnake, Z.Z. Top
in Scorpions. Drugo ploščo »7800 Degre-
es Fahrenheit« so glasbeni kritiki raztr-
gali, večina poslušalcev pa jim je kljub
temu ostala zvesta, predvsem po zaslugi
karizmatičnega lepotca Jona, ki je va»±_
tem že postal novi seks simbol bolj roc-
kersko usmerjene mladine. S tretjim LP
»Slippery When Wet« so Bon Jovi zadeh
v polno - mega uspešnicama »You Give
Love Bad Name« in .»Livin' On A Pryer«
je sledila še izredno uspešna in kar 18
mesecev dolga turneja.
Leta 1988 so objavili še .svoj zadnji
album »New^ Jersey«, preden pa so si
privoščili premor, ki je trajal vse do leta
1992. Takrat so se Bon Jovi v popolnoma
enaki zasedbi spet vrnili na sceno z albu-
mom »Keep The Faith« in z njega nani-
zaU kar pet uspešnic - »Keep The Faith«,
»In These Arms«, »Fll Sleep When Tm
Dead«, »Bed Of Roses«, »Dry Country«.
Seveda je takoj spet padla turneja, kjer
so fantje dokazali, da so spet v polni
fomu in da jih nihče ne bo ustavil na
njihovi poti na vrh. Med že omenjeno
svetovno turnejo so posneli tudi nekaj
novih skladb in jih skupaj s starejšimi
uspešnicami izdali na prodajnem hitu
»The best of - Crossroad«. Temu je letos
sledil nov album »These Days« in se že
prvi teden po izidu zavihtel na vrh večine
svetovnih lestvic. Ploščo so Bon Jovi pos-"
neli kot kvartet, nedavno tega jih je na-
mreč zapustil basist Alec John Such.
Na »These days« nam Bon Jovi ne po-
nujajo popolnoma nič novega. Kot pija-
nec plota se držijo zdaj že dobro preizku-
šenega recepta - dve ali tri solzave balade
(»This Ain't A Lovesong«, »Lie To Me«,
»Bitter Wine«, »Something To Belive
In«), nekaj nemotečih, srednje hitrih pop
ročk pesmic (»These Days«, »Hearts Bre-
aking Even«, »If Thafs What It Takes«),
pa še ščepec »udarnih«, pocukranih he-
avv-metal stikicov (»Hey God«, »Somet-
hing For The Pain«) s katerimi skušajo
fantje dajati vtis pravih rockerjev. Ka-
korkoli žf, ljudem je všeč točno taka mi-
neštra. Pc razpadu njihovih največjih
tekmecev Guns& Roses in zadnjih resnih
poizkusih veteranov The Rolling Stones,
bodo Bon Jovi v naslednjih letih zagoto-
vo postali največja svetovna ročk atrak-
cija - če jih seveda spet, tako kot leta
1988, ne utrudi slava in pretirano nasto-
panje.
STANE ŠPEGEL
Št. 32. - 10. avgust 199S

OLASBA
Tony Mortimer, vodja popu-
larnega angleškega pop kvar-
teta EAST 17, je prejšnji teden
drugič postal očka. Njegova
spremljevalka Tracy Davies je
tudi tokrat povila deklico. Za-
nimivo pa je, kakšen okus pri
izbiri imen ima mladi par. Po-
tem, ko sta prvo hči imenovala
Atlanta, bo druga slišala na
ime Ocean.
Sest mesecev po skrivnost-
nem izginotju kitarista Riche-
ya Jamesa, se je preostala tro-
jica britanskega ročk banda
MANIC STREET PREAC-
HERS pred dnevi ponovno se-
stala. Pevec in kitarist James
Dean Bradfield, basist Nicky
Wire in bobnar Nicky Wire
bodo glasbeno kariero nada-
ljevali kot trio, v studio in na
odre pa se bodo podali šele
prihodnje leto.        *■
Pred leti zelo popularni angleški folk rockerji THE LEVEL-;
LERS, se po krajšem premoru spet vračajo - tokrat s stnglom,;
»Hope Street« in celo vrsto koncertov po večjih britanskih^
klubih. Z drugo veliko ploščo se bodo oktobra, po enoletnem,
molku, na sceno vrnili tudi najpopularnejši otoški rapeiji-
CYPRESS HILL. Temnopolta trojica (na sUki) je evropske lju-:
bitelje novega rapa leta 1993 navdušila z LP »Black Sunday« in^
megahitom »Jump«. '
Konec julija so predstavniki Nashville Television Networki
v Nashvilleu, Temiessee, podelili tradicionalne nagrade za naj-j
večje dosežke na področju country glasbe. Največ nagrad, kar!
pet, je tokrat pobral pevec Alan Jackson, ki je bil med drugim'
proglašen tudi za zabavljača leta. Pevka leta je postala Reba
McEntire, Waylon Jennings je bU razglašen za živo legendo,
vokalna skupina leta je postala Sowyer Brown (na sliki), naj-
boljša country skupina pa Brooks&Dunn. Brez nagrade je,
kljub šestim nominacijam, tokrat ostal Vince Gill. a
DEMOLITION GROUP so posneli kar dva videospota in to za;
skladbi »You Never Cry« in »U tvojim očima«. Obe skladbi
seveda prihajata z njihovega zadnjega albuma »Deep True;
Love«, v enem izmed videov pa se je prvič pojavil tudi novi'
bobnar Ivan Rime, ki je zamenjal odličnega Uroša Srpčiča.
»Hočem tvojo pi...« je naslov trenutno najbolj poslušane
slovenske tehno štance. Za precej neposrednim in nekatere že
kar pornografskim besedilom ter klasično, že neštetokrat pre-■
verjeno štanc formulo, stojita zamejska Goričana, Robert:
Miklus in Maksi Šuligoj. Fanta že več kot leto dni delujeta podi
imenom R.M. PROJECT, po lanskih precej neuspelih poskusih i
s skladbama »Jaz in ti« in »Stara baba« pa sta tokrat, kot kaže, \
zadela v polno. \
Trenutno najboljša in najin-
ventivnejša britanska tehno
zasedba THE PRODIGY je le
dočakala izid svoje prve vide-
okasete. Na »Electronic
Punks«, tako so Hovvlett in
njegovi pomagači kaseto na-
slovili, so zbrane vse njihove
Top 15 uspešnice, spremlja pa
jih še cel kup kratkih filmov,
ki so jih posneli The Prodigy
kar sami na svoji zadnji tur-
neji.
THE BEAUTIFUL SOUTH
so, za soundtrack najnovejše-
ga filma Mega Ryana »French
Kiss«, posneli priredbo sklad-
be »Dream A Little Dream«.
Z omenjeno skladbo so se leta
1968 legendami The Ma-
mas&The Papas uvrstili prav
pod vrh lestvic na obeh stra-
neh Atlantika.
STANE ŠPEGEL
Natanko leto dni po poslovilnem koncertu benda THE WONDER STUFF je izšla plošča »Live
In Manchester«. Na njej so zbrane nekatere najbolj markantne skladbe iz osemletne kariere tega
benda, izbor pesmi pa je opravil Miles Hunt, včasih pevec in vodja benda, sedaj pa voditelj
popularne MTV-jeve nedeljske oddaje »120 minutes«.
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 16. avgusta ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Srednja trgovska šola Celje
Kosovelova ulica 4
razpisuje delovno mesto
POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati z zakonom predpisane
pogoje.
Prijave z dokazili pošljite v 15. dneh na gornji naslov.
O izbiri vas bomo obvestili v 30. dneh po končanem
zbiranju prijav.
LESNIMA LGM
Prodajni center Leveč d.o.o.
objavlja prosto delovno mesto
POMOČNIKA DIREKTORJA
Pogoji:
-VI. ali VII. stopnja tehnične ali ekonomske smeri
-5 let delovnih izkušenj
-mandat traja 4 leta
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in krat-
kim življenjepisom pošljite v 8. dneh po objavi na na-
slov: Lesnina LGM Leveč, 63301 Petrovče.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh.
if. 32. - 10. avgust 1995
ZA AVTOMOBILISTE
28
Davčne olajšave
pri nakupu
novega vozila?
Vse kaže, da bo recept, ki se
je tako dobro obnesel v Fran-
ciji in deloma tudi v Španiji,
doživel ponovitev in tudi uve-
ljavitev še v Veliki Britaniji.
V Franciji so namreč lani
uveljavili vladni odlok, ki je
vsem lastnikom več kot deset
let starih avtomobilov pri na-
kupu novega vozila priznaval
kar občutne davčne olajšave
(tudi do 15 tisoč frankov). Se-
daj združenje britanskih avto-
mobilskih tovarn predlaga po-
doben ukrep, pri čemer bi last-
niki takšnih avtomobilov pri
zamenjavi za novo vozilo do-
bili 500 funtov. Na Otoku je j>o
sedanjih podatkih vsak tretji
avtomobil starejši od deset let,
kar pomeni, da jih je približno
10 milijonov. Če naj bi vlada
sprejela odločitev o takšni
davčni olajšavi, naj bi ta velja-
la tudi za avtobuse, tovornjake
ipd. V Veliki Britaniji ocenju-
jejo, da bi tako v letu dni s ce-
ste na odpad zapeljalo kakšnih
200 tisoč avtomobilov, kar bi
bilo v izjemen prid večji var-
nosti in ekologiji.
BMW Z3 za popestritev trga
Po napovedih, ki se zdijo
verjetne in uresničljive, naj bi
se v nekaj prihodnjih letih vsaj
na evropskih prostorih precej
povečalo povpraševanje po
športnih avtomobilih in tudi
roadsterjih. Prav zaradi tega
je velika večina avtomobilskih
tovarn že napovedala predsta-
vitev tovrstnih avtomobilov.
Bavarski BMW bo tako čez
nekaj mesecev, in sicer na ja-
nuarskem avtomobilskem sa-
lonu v ameriškem Detroitu,
predstavil svoj novi roadster
z bolj ali manj znano oznako
Z3. Ta bo narejen - vsaj deloma
- v tradiciji oziroma duhu do-
sedanjih roadsterjev te avto-
mobilske tovarne, pri čemer ni
zanemarljivo dejstvo, da so
poželi veliko slave in tudi trž-
nega uspeha. Z3 je ^skoraj ne-
posredni naslednik roadsterja
Z1, ki so ga prenehali izdelo-
vati leta 1991 in je ponujal do-
volj prepoznavno podobo,
predvsem pa svojevrstno reši-
tev z vrati (ki jih ni bilo mogo-
če odpreti). Novi roadster Z3
je nastal na osnovi oziroma
podvozju compacta serije 3,
vendar je za dobrih deset cen-
timetrov krajši. Tovarna bo na
začetku ponujala le ročno od-
piranje platnene strehe, kas-
neje bodo poskrbeli še za elek-
trično. Pri motorjih prav po-
sebne izbire ne bo, kajti šib-
kejšo izvedenko bo poganjal
znani 1,8-htrski štirivaljnik
z močjo 115 KM, močnejšo pa
motor z enako gibno prostor-
nino, vendar večjo močjo (140
KM), torej agregat, ki ga sicer
vgrajujejo v izvedenko z ozna-
ko 318iS. Vse tudi kaže, da naj
bi kasneje ponudili še izveden-
ko z uveljavljenim šestvaljni-
kom in s 193 KM; vse pa kaže,
da se bo novi avtomobil na tr-
gih pojavil prihodnjo pomlad,
medtem ko naj bi bila osnovna
izvedenka na voljo za približ-
no 45 tisoč mark. Na sliki:
BMW roadster Z3.
Popestrili ponudbo lad
Pri Lada Avto, uradnem predstavniku ruske
tovarne AutoVAZ, so pripravili novo izveden-
ko samare z oznako LE in z 1,5-litrskim ben-
cinskim motorjem.
Avto je tako oprenJjen s spojlerji, ima do-
datne luči, aluminijasta platišča, gume miche-
lin, pa pioneer radio s štirimi zvočniki, osred-
njo ključavnico, električno odpiranje prednjih
stekel ipd. Drobnoprodajna cena lade samare
z oznako 1500 LE s petimi vrati je 1.398.000
tolarjev, medtem ko je izvedenka s štirimi vra-
ti naprodaj za 1.510.000 tolarjev.
Poleg tega ponujajo pri nakupu tudi popust
48 tisoč tolarjev, in sicer za avtomobile, ki jih
imajo na zalogi ali so dobavljivi v tridesetih
dneh (gre za samaro 1500 s štirimi ali petimi
vrati in tudi v prej opisani izvedenki L in LE,
pa lado nivo 1600 N in 1700). Nakup je seveda
možen tudi s posojili, ki jih ponujajo za čas odi
najmanj 24 do največ 48 mesecev in to brez]
pologa ter z realno obrestno mero 9,5 odstotka.
Sicer pa so lahko s poslom zadovoljni, kajti
julija so prodali 217 avtomobilov, letos pa
1523, pri čemer jim zanesljivo ni v prid dej-
stvo, da ima matična tovarna pri svojem delu
oziroma izdelavi avtomobilov precej težav.
Japonska: kakšno bo leto 1995?
Na Japonskem se nekako
ne morejo otresti skrbi in
dvomov o tem, ali bo poslov-
no leto 1995 vendarle nekaj
ugodnejše od leta 1994. Lani
so japonske avtomobilske
tovarne naredile nič manj
kot 10,5 milijona vozil, kar je
bilo za šest odstotkov manj
kot leto prej. Podatki o seda-
nji oziroma letošnji prodaji
so sicer ugodni, vendar ne
tako, da bi razblinili prav
vse dvome.
Tako so v letošnjih šestih
mesecih izdelali za 1,4 od-
stotka več avtomobilov kot
v lanskem polletju, vendar je
bila junijska proizvodnja
v primerjavi z lansko v ena-
kem mesecu manjša za 5,8
odstotka. Zanimivo pri vsem
tem je tudi to, da gre na do-
mačem trgu slabo Toyoti,
največji avtomobilski tovar-
ni, ki ima sicer v rokah kar
40 odstotkov japonskega av-
tomobilskega trga.
Letos naj bi izdelali 3,2
milijona vozil, kar je za do-
brih 200 tisoč manj kot lani.
Toyoti gre namreč nekaj
slabše v ZDA in na Srednjem
vzhodu. Vsekakor pa ob tem
upada izdelava tovornjakov,
kajti Toyota je tudi eden naj-
večjih izdelovalcev t.i. ko-
mercialnih vozil. Prav izde-
lava teh vozil je bila junija
manjša za 4,9 odstotka, pri
čemer drži, da bodo tudi na
Japonskem začeli veljati no-
vi in strožji predpisi o emisiji
izpušnih plhiov, kar pa ver-
jetno ne bo spodbudilo
ugodnejše prodaje.
Volvo 850 kabriolet in kupe
Volvo vsaj za sedaj še ne ob-
žaluje razporoke s francoskim
Benaultom, hkrati pa z napo-
vedano predstavitvijo nekate-
rih novih avtomobilov napo-
veduje svojo vitalnost.
Tako naj bi prihodnje leto,
bolj verjetno pa leta 1997, po-
stavil na ogled kupe tn kabri-
olet, narejena na osnovi limu-
zine 850. Obe izvedenki bosta
za dobrih 10 centimetrov kraj-
ši, navzven pa skoraj nič po-
dobni sedanjim volvojem, ki se
odlikujejo po dokaj oglatih
karoserijskih linijah. Oba av-
tomobila naj bi poganjali zna-
ni ter preskušeni petvaljnik
z močjo 225 ali 240 KM (tur-
bo), medtem ko naj bi v kabri-
oleta vgrajevali tudi motor
s 140, kupe pa naj bi nekaj
kasneje dobil turbinski motor
z močjo kar 300 KM. In ker pri
švedski avtomobilski tovarni
veliko dajo na varnost, naj bi
bil novi kabriolet opremljen
tudi z varnostnim lokom. Na
sliki: volvo 850 kabriolet.
Carisma, L 200 In canter
Japonski Mitsubishi na slovenskih avtomo-
bilskih tleh ni posebej uspešna tovarna, pri
čemer gre to predvsem na račun zapletov pri
izbiri zastopnikov. Novo ime je sedaj Japan
Motors, ki formalno skrbi za slovenski trg že
od konca februarja, vendar naj bi posel resneje
stekel šele sedaj.
Tako računajo, da se jim bo posrečilo proda-
ti do 200 avtomobilov (kar je načrt za letos),
hkrati pa napovedujejo, da bodo novo carismo,
avtomobil, ki ga je tovarna predstavila v za-
četku leta, pri nas začeli prodajati že septem-
bra aU kakšen mesec kasneje. Mitsubishi^ je
avto namenil predvsem evropskim avtomobil-
skim trgom in če se bo pri nas v resnici pojavil
v času, ki ga napovedujejo, bo to morebiti
dokaz drugačnega odnosa do slovenskega ku-
pca. Sicer pa gre med vsemi mitsubishiji naj-
bolje v promet tarenski pajero, hkrati pa pri
Japan Motorsu ponujajo nekaj doslej še nezna-
nih (vsaj pri nas)mitsubishijev. Tako že ponu-
jajo canter, tovornjak z nosilnostjo do 7,5 tone
in različnimi nadgradnjami, trg lahkih dostav-
nih vozU pa bodo popestrili z L 200. Tega
poganja 2,5—litrski turbodizelski motor, pogon
na vsa štiri kolesa je stalen, v nekaj razširjeni
kabini je prostora za štiri ljudi, na keson pa je
mogoče naložiti približno 1000 kilogramov to-
vora. Po sedanjih napovedih Japan Motors bo
L 200 naprodaj za približno 40 tisoč mark. Na
sliki: mitsubishi carisma.
Št. 32. - 10. avgust 1995
99
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
I po 20. avgustu bosta Natali-
Ocvirk iz Frankolovega in
Kožica Batej iz Ponikve prejeli
Kggradi meseca julija - ročno
pleteno oblačilo za pr>'e hlad-
.   jesenske dni in ročno posli-
liaD svileni šal.
Pa kdo bi mislil na jesen že
zdaj, ko je poletje na vrhuncu,
poleg udobne in hladno delu-
joče obleke je velikega pomena
za optimistično premagovanje
najbolj vročih dni še zračna in
udobna obutev.
Nemara boste pomislili, da
je zdajle že manj aktualno go-
voriti o modni poletni obutvi.
Po koledarju sodeč morda res,
nadvse modno pa je avgusta
kupovati nove čevlje. Če ste te
dni kaj stikali po trgovinah, že
veste, zakaj.
Uredništvo
Po vročem asfaltu
I Smo sredi najbolj pravega
mletja, pojma za najtanjša
'oblačila, nore detajle in nev-
sakdanji nakit ter ... najmi-
kavnejše sezonske razprodaje!
Tudi največji izbirčneži, ki
jih tovrstni trgovski običaji
puščajo ravnodušne priznava-
jo, da so razprodaje obutve le
vredne pozomosti. Z malo sre-
če namreč lahko naletimo na
čevlje, ki smo jih morali junija
zaradi zasoljene cene kar od-
misUti.
In še nekaj je - moda obuval
se vendarle ne spreminja tako
bliskovito kot moda oblačil,
zato bodo letošnji modeli čisto
pravšnji še za hojo po vročem
asfaltu leta 1996.
Pa poglejmo najbolj značil-
ne linije:
- po apostolsko ovite vezalke
na poletnih sandalih in visoke
pete, da se človeka kar vrto-
glavica loti, so namenjene sa-
mozavestnim in vsestransko
>stabilnim< predstavnicam
nežnega spola;
- kar smelo bi lahko trdila,
da se bo sožitje bele in črne
barve, ki ga je v letošnji modi
obuval s široko peto obudila
modna hiša Chanel, nadalje-
valo tudi prihodnje leto;
- natikači so se znova prebili
v ospredje šele letos, zato ob-
staja velika verjetnost, da bo-
do tam ostali vsaj še kakšno
sezono;
- da so lahko čevlji prav za-
bavna reč, dokazuje tudi >Ba-
by—still< športno elegantnih
>šolencev<.
Ne glede na modne trende
pa velja upoštevati prastaro
modrost, ki nas opozarja, da
izbira pravega čevlja ni nika-
kršna postranska reč. Da se ne
bi spopadali z nadlogami, ka-
kršne so razni otiščanci, po-
svetite največ pozomosti
- udobnosti.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca avgusta:
KATERO OBLAČILO (razen kopalk) NA POČITNICAH OZI-
ROMA V PROSTEM ČASU NAJRAJE NOSITE?
a) kratke hlače in bombažno majico;
D) platneno krilo in srajčno bluzo;
c) klasično obleko v cvetličnem vzorčku;
d) vpišite svoje oblačilo.............................................
liRilVtllli RASTLINE
Gvajak
Gvajak Guajacum officinale
L.) spada v družino jarmolist-
nic, ki jo sestavlja 25 do 30
rodov z 200 vrstami. Večinoma
so to zelišča, ki sestavljajo
v puščavah pretežen del vege-
tacije. Vendar so vedno izjeme
in tudi gvajak je grm ali manj-
še drevo. Rastejo povsod po
svetu in tudi pri nas raste
predstavnik iz te družine. To
je lan.
Gvajak je drevo, ki daje naj-
trši in najtežji les. Doma je
v toplih predelih južne Ameri-
ke, predvsem na obalah Ko-
lumbije, Venezuele in na Ma-
lih Antilih. Je vedno zeleno
drevo in zraste do 15 m visoko.
Njegove veje nosijo nasprote,
pemato deljene liste in modre
cvetove. Drevo je zelo trdo in
se težko žaga in oblikuje. Ko
drevo podrejo, mu odstranijo
debelo skorjo in nato razrežejo
na večje kose. V prerezu je les
sestavljen iz temnejše sredice
in rumenkasto belega lesu.
V zdravilne namene služi tem-
na sredica, ki je v lekamištvu
poznana kot Lignum Guayaci.
Ta les vsebuje veliko smole,
gvajakovo kislino, saponine,
vaniltn, eterično olje, gvajako-
vo rumenilo itd.
Gvajak je zdravilna rastlina
tamkajšnjih prvotnih prebi-
valcev - Indijancev, ki so ga
uspešno uporabljali za zdrav-
ljenje sifilisa. Ko so Španci
osvojili te pokrajine so ga iz-
važali v Evropo pod imenom
Lignum sanctum. To je bilo
v 16. stoletju, ko je deloval Pa-
racelzius in tedanji medicinci
so planih na gvajakov les tako,
kot planejo danes ženske na
novo modno muho. Pri segre-
vanju temne sredice so pre-
stregh smolo, ki so jo uspešno
uporabljali za zdravljenje
spolnih bolezni. Zato so gvaja-
kovemu lesu pravili tudi fran-
coski les, ker so spolnim bolez-
nim pravili tudi francoska bo-
lezen.
Gvajakova smola se danes
ne uporablja več za zdravlje-
nje spolnih bolezni, vendar se
je njena uporaba za zdravlje-
nje presnovnih težav ohranila
do današnjih dni. V homeopa-
tiji se uporablja v nizkih po-
tencah kot odlično zdravilo za
zdravljenje katarja žrela, kar
pride v poštev zlasti tistim, ki
morajo poklicno veliko govo-
riti ali peti.
Temni gvajakov les uporab-
ljamo za pripravo različnih
čajnih mešanic za zdravljenje
pljučnih, ledvičnih in kožnih
bolezni. Prisotni saponini po-
' spešujejo potenje in delovanje
ledvic, kar pride prav tistim
ljudem, ki se hudo potijo in
ima njihov znoj slab, neprije-
ten vonj.
Za pripravo čaja vzamemo
čajno žličko zdrobljene sredice
in jo prelijemo s skodelico vre-
le vode, takoj pokrijemo in pu-
stimo, da se ohladi. Na dan
popijemo tri skodelice čaja na
dan in spodbuja delovanje led-
vic in jeter ter lajša težave pri
zbadajočih in paraj očih bole-
činah v revTnatično spreme-
njenih sklepih.
FRANCOSKA
KUHINJA
Musaka Iz stročleoa
fižola
Potrebujemo: 1 kg stročjega
fižola, pol kg mešanega mlete-
ga mesa, 1 čebulo, 1 glavico
česna, 1 žUco sesekljanega pe-
teršilja, 3 jajca, 2 del kisle
smetane, sol, sveže mlet poper,
malo muškatnega oreščka in
2 žlici olja.
Stročji fižol operemo, otre-
bimo in ga razrežemo na
manjše koščke. Na žlici olja
prepražimo sesekljano čebulo
in česen in malo peteršilja ter
dodamo stročji fižol. Premeša-
mo, poselimo in zalijemo
z malo vode ter dušimo do
mehkega.* K mletemu mesu
primešamo 1 jajce in preostali
peteršilj, soUmo, dodamo sve-
že mlet poper in muškatni
orešček.
V ognjevamo posodo, ki smo
jo prej naoljili, damo plast
mehkega fižola, nato plast me-
sa, nato plast fižola, itd. Zad-
nja plast je fižolova. Jajci
razžvrkljamo v kisU smetani,
malo posolimo in z mešanico
prelijemo fižolovo plast ter
v segreti pečici pečemo toliko
časa, da se jed lepo zlatomme-
no zapeče. Zraven ponudimo
francoski kruh in kozarec čr-
nega vina.
PoinlenI paradižniki
Potrebujemo: 10 velikih pa-
radižnikov, 300 g mletega me-
sa, 1 čebulo, sol in sveže mlet
poper, 1 žlico sesekljanega p>e-
teršilja, malo kuhanega riža,
1 jajce in sveže nariban par-
mezan ter 1 ŽUco olja.
Na maščobi prepražimo se-
sekljano čebulo in mleto meso,
nakar primešamo sesekljan
peteršilj, kuhan riž in eno jaj-
ce. Zmes posolimo in popopra-
mo po okusu.
Paradižnikom odrežemo po-
krov in izdolbemo semenje.
Napolnimo jih z nadevom, po-
krijemo s pokrovčki ter jih
zložimo na pomaščen pekač.
Potresemo jih z naribantm
parmezanom ter jih pečemo 10
minut v vroči pečici. Takoj po-
nudimo s kuhanim mladim
krompirjem in s kozarcem
piva.
aslroioginf« Ivan«
Šifra: Plamen
Sem študentka in me zani-
ma, kako bo z mojim študijem.
Prav tako ne vem, kaj je zame
boljše — delo z ljudmi ali v pi-
sarni? Včasih se počutim ne-
koMko osamljeno - kaj se bo
zgodilo z mojim čustvenim
življenjem? Sem ustvarjena za
družinsko življenje ali naj se
raje posvetim karieri?
ASTROLOGINJA: vsekakor
si ustvarjena za delo z ljudmi,
čeprav se včasih počutiš bolj
kot opazovalka, kakor pa ak-
tivna udeleženka v življenju.
Vendar pa na lastno preteklost
ne glej kakor na nekaj, kar te
označuje za vse življenje — kajti
vse se spreminja. V življenju
gremo vsi skozi razhčne faze,
včasih doživljamo osamlje-
nost, potem pa nenadoma ob-
čutke velike ljubezni, poveza-
nosti z dmgimi in f)otrditev
našega obstoja... In tudi s te-
boj je tako. Rekla bi, da življe-
nje v zadnjih štirih letih ni bilo
najbolj prijazno do tebe, pra-
vim pa ti tudi, da je bil to čas
šolanja, učenja in spreje-nar ja
drugačnosti. In to napoino ob- .
dobje je sedaj že za tabo. Ča-
kata te čudovit konec poletja
in prekrasna jesen. V tem času
boš uspešna na vseh področjih.
Čimveč zadev uredi do 20. no-
vembra, saj so ti do takrat pla-
neti dokaj naklonjeni. Decem-
ber, januar, febmar in marec
so zate vedno napomejši me-
seci, zato se takrat ne lotevaj
novih stvari. To velja vsako le-
to, ugodni meseci pa so od juli-
ja do novembra. V življenju se
boš najlepše imela na potova-
njih, v prijateljskem krogu in
kasneje z otroci - vendar pa ne
hiti, vzemi si čas za svojo do-
zorelost in potovanja. Pravega
partnerja utegneš spoznati
v delovnem okolju, imel pa bo
lastnosti Ovna, Bika ali Dvojč-
ka. V življenju boš bolj usmer-
jena v kariero, potovanja in
prijateljstva, kakor pa v dru-
žinsko življenje - tako pa se
boš tudi najbolje počutila in
bo zate prav. Veliko sreče in
lep pozdrav!
Št.      - I«. avgw«l 1995
VRTILJAK
30
Dobro jutro!
še dobro, da nisem zaspan, da se nismo ponoči skoraj ubili in
da je še najslabše končal BMW, in sicer v cestni svetilki na
našem dvoiišču. Dvomim, da mu je bilo všeč in še bolj dvomim,
da je bilo, glede na to, da se je dogajalo ob šestih zjutraj, všeč
sosedom. Ampak, se zgodi...
Upam, da ste mokri del počitnic že preživeli tn da ste se
srečno vrnili. O tem, da je že avgust in da se približuje..., raje
^ne bom pisal. Sam si grem morje ta teden ogledat še enkrat, vi
pa - saj veste. Najboljše stvari so vedno prihranjene za... zelo
kmalu. Ostanite v cvetju!
V imenu ljubezni
Piše: Karmen^
(1. del)
Zamišljeno je zrla skozi
okno avtobusa in v oči jo je
zbodel napis na plakatu: sve-
tovni dan boja proti AIDSu.
Rdeča pentlja? Prisilila se je in
nehala misliti na plakat. Ne-
hote so ji misli ušle nazaj in
ponovno je slišala tisti, stokrat
osovraženi in stokrat ljubljeni
glas: »Dej no, bejbi, ne me je-
zit ...« Streslo jo je. Teh počit-
nic ne bo tako zlahka pozabi-
la. Morda zaradi njega? Kako
se je mogla zaljubiti, glede na
to, da ni nikoli prej verjela
v poletne avanture na morju?
Čeprav se je gibal v krogih
dolgolascev, v glavnem narko-
manov, se je vanj zaljubila že,
ko ga je prvič videla. Avtobus
je prispel na postajo. Mudilo
se ji je v šolo, a spomin ji ni dal
miru. Kje sta se spoznala?
Ja, bilo je na žurki. Preveč
pijače, preveč trave tn vse ga je
privedlo k njej. Govoril ji je
najbolj sladke in omamne be-
sede, ona pa... mu je verjela.
»Hej, pvmca, pazi kod hodiš!«
jo je zdramil glas. Šele sedaj se
je zavedla, da je sredi ceste.
Pohitela je v šolo in se opravi-
čila za zamudo. »No, Nina, na
to smo se pri tebi že kar nava-
diU. Sedi!« jo je profesorica
poslala v klop. Nina pa ni mo-
gla slediti pouku, še vedno je
slišala njegov glas; »Nina si?
Jaz sem... Jaz sem... Borut.«
Kljub temu, da je smrdel po
alkoholu, je bila v nebesih. Bil
je njen princ, Bog, Amor...
Ko se je zavedla, je začutila
njegove roke na svojem telesu.
»Kaj počenjaš?* »Kaj ne vi-
diš?« »Ja, ampak...« »Ti nisem
všeč?«
»Seveda si mi, ampak...«
»Si še vedno devica?« »Ne...
seveda nisem.«
Zlagala se je. Z lažjo je hote-
la prikriti zadrego. Prej je bila
na svoje devištvo ponosna,
zdaj pa se ga je sramovala.
»Ljubim te,« mu je še uspela
reči. »Seveda me ljubiš, zdaj
pa bodi malo tiho.« Topa bole-
čina jo je stresla po vsem tele-
su. Neznansko jo je zapeklo in
solze so ji stopile v oči. »Borut,
raje nehaj!« »Dej no, bejbi, ne-
bi me jezit. Zakaj si pa potem
sploh prišla sem?« Utihnila je,
zaprla oči in se krčevito opri-
jela rjuhe. Z nohti se je zagre-
bla v posteljo tn trpela. »No,
vidiš, saj ni bilo tako hudo,« ji
je zadovoljen rekel, ko je kon-
čal. Tiho je pobrala svojo oble-
ko, razmetano po vsej sobi, in
se prisiljeno nasmehnila: »Ne,
bilo je super!«
»Nina, si bolna?« jo je zdra-
mila profesorica. »Jaz... ne
vem. Slabo mi je.« »Pojdi malo
na zrak.«
Vstala je in šla na stranišče.
Ko je prišla do školjke, je bru-
hala. Tudi po tistem na morju
je bruhala; hotela je namreč
odstraniti občutek krivde,
umazanije, ponižanja. Tolažila
se je s tem, da bosta zdaj sku-
paj. Pa se je zmotila. Po tistem
ga je videla le še enkrat — z dru-
go punco. Zabolelo jo je. Ste-
kla je stran in vpila: »Zakaj,
zakaj?«
(Se bo nadaljevalo)
Politika je umetnost, ki
preprečuje ljudem, da bi se
\mešavali v stvari, ki jih
zadevajo.
(Paul Valery)
Spoznanje
.. .Uubim ga
Spet sem mu zasrala dan, še
bolj pa sebi. Sploh nisem ve-
dela, kakšne nezaceljene rane
puščajo takšni brezvezni pre-
pirčki. Spoznala sem, da ni-
sem ravnala prav, in spoznala
sem, da živim v svetu sanj, ne
v realnosti. Vse preveč druga-
če gledam nanj. Kajenje, pi-
jančevanje, prepiri...
Vse to je zame umazanija,
slabost. Vse to odklanjam, a se
nisem zavedala, da sem tudi
sama ena tistih, ki prenaša
v dušo bolečino, ki bolečine ni
vredna. Še posebej pa si je ne
zasluži moj fant. Poklanja mi
vse svoje proste trenutke, vso
svojo ljubezen, vse... Zaseb-
nosti skoraj nima - vse deli
z mano. Jaz pa mu grenim živ-
ljenje s svojo ljubosumnostjo.
»Zakaj?«    se    sprašujem,
hkrati pa vem, da on ve odgo-
vor: »Rada ga imam, zato se
bojim zanj!«
O življenju še nisem spozna-
la dovolj, nisem hodila na za-
bave, nisem uživala pretirane
moške družbe. Prišel je on tn
pozabila sem na brezskrbna
otroška leta in začela sanjariti
o prihodnosti. Sreča se mi je
nasmehnila, ker sem dobila
prav njega, njegovo ljubezen.
Bil je večer. Prišli so njegovi
prijatelji, da odidejo skupaj na
zabavo. Odvlekla sem ga
v drug prostor in mu nisem
dovolila, da odide. Hotela sem
ga le zase. Vedel je, da me mu-
či ljubosumnost, vendar je le
molčal tn premišljeval. Zabo-
lelo me je, ko sem ga videla
tako nesrečnega in obupanega.
»Kaj bodo rekli moji prijatelji?
Da me imaš na vrvici in da
nikamor ne smem!« PočutU se
je zaprto, vklenjeno in v očeh
so se mu nabirale solze, vendar
po Hcu ni stekla niti ena! Žal
mi je bilo besed in trenutkov.
ko sem mu očitala. Boljše bi
bilo, če bi razmišljanje o terr,
ohranila zase. Čeprav bi imi
uničeno noč, bi se počutila b.
Ije kot sedaj. Hotela sem, -
ostane, vendar ni. Obljubil
da bo naslednje jutro, ob sor
nem  vzhodu,   spet  vse   )
starem.
Poklonil mi je še nežen p.
ljub, nato pa izginil v temo.
Gledala sem, kako se je
v njegovi sobi prižgala lučka,
in obžalovala izgovorjene be-
sede. Ugotovila sem, kako
močno ga ljubim. Ura je že od«.
bila ena, ko sem zatisnila oči.
Jani, prosim, oprosti še eno
in upam, da zadnjo napako.
»Življenje je sovraštvo, večen
boj,« pravi znani slovenski
pesnik Dragotin Kette. Vzeti
moraš takšnega, kakršno je,
saj si usodo življenja krojimo
sami—
TVOJA ANA
Dear Ana,
prave ljubezni zdržijo še mno-
go več. Sicer pa: upam, da se je
že razpletlo. Srečno!
NINA M.
Childhood
Michael Jackson
(Tema iz filma »Free Willy 2«)
Have you seen my Childhood?
Fm searching for the world that I
come from
'Cause /Ve been looking around
In the lost and foimd ofmy heart...
No one understands me
They view it as such strange eccentrici-
ties...
'Cause I keep kidding around
Like a child, but pardon me...
People say Fm not okay
'Cause I love such elementary things...
It's been my tate to compensate, for the
Childhood
Fve never known...
Haveyou seen my Childhood?
Fm searching for that wonder in my
youth
Like pirates and adventurous dreams,
Of conguest and king on the throne...
Before you judge me, try hard to love me,
Look within your heart then ask,
Have you seen my Childhood?
People say Fm strange that way
'Cause I love such elementary things.
It's been my fate to compensate,
for the Childhood Fve never known...
Have you seen my Childhood?
Fm searching for that wonder in my
youth
Like fantastical stories to share
The dreams I would dare, watch me
fly...
Before you judge me, try hard to love me.
The painful youth Fve had
Have you seen my Childhood...
Prodajamo:
1. Poslovne prostore - pisarne v 1. nadstropju
stanovanjske stolpnice v Ljubljani, Celovška
136, v izmeri 115.38 neto koristne površi-
ne, s pripadajočim deležem na skupnih pro-
storih, nepremičnine ležijo na pare. št. 160/5,
k.o. Zg. Šiška, vpisane pri z.k. vi. štev. 2818.
Izklicna cena za vse prostore je 20.667.295,00 SIT.
2. Poslovne prostore - pisarne v poslovni stavbi
INGRAD IPC v Celju, Lava 7, in sicer v 1. nad-
stropju, neto koristne površine 406.07 m^, s
pripadajočim deležem na skupnih prostorih, ne-
premičnina leži na pare. št. 1115/5, k.o. Med-
log, vpisana pri z.k. vi. štev. 1153.
Izklicna cena za vse prostore je 65.696.509,00 SIT.
3. Poslovne prostore v kompleksu betonama
Vrbje pri Žalcu, in sicer: zidan provizorij 93.05
pokrita lesena lopa 281.04 m^ vse neto
koristne površine. Nepremičnine ležijo na zem-
ljišču, ki ni last INGRAD KONCERNA.
izklicna cena za obe nepremičnini je
5.007.670,00 srr.
4. Poslovne prostore z zemljiščem v komplek-
su betoname Slov. Konjice, in sicer: skladišče
175.55 m^ garaže 80.33 m^ stan. baraka
225.38 m^, zidan provizorij 152.77 m^, vse ne-
to koristne površine in zemljišče 6.658 ml Ne-
premičnine ležijo na pare. št. 1455/A, k.o. Ko-
njice, vpisane pri z.k. vi. št. 607.
Izklicna cena za vse navedene nepremičnine
znaša 27.066.980.00 SIT.
5. Zkian objekt, v izmeri 61.25 m^, pri betonar-
ni Stanežiče Ljubljana, z zemljiščem v izmeri
4.000 m^. Nepremičnini težita na pare. št. 1555/
1, 1555/3, 1425/1, 1425/2, 1426/1, 1426/2.
1426/3,1426/4,1556/1 in del pare. št. 1560/1.
k.o. Stanežiče. vpisani pri z.k. vi. štev. 712.
Izklicna cena znaša 14.496.645.00 SIT.
6. Postovne prostore - psame v poslovni stavbi
INGRAD IPC v Celju, Lava 7. in sicer v 1. nad-
stropju, neto koristne površine 166.09 ml s pri-
padajočim deležem na skupnih prostorih. Nepre-
mičnina leži na pare. št. 1115/5, k. o. Medlog,
vpisana pri z.k. vi. štev. 1153.
Izklicna cena je 26.947.444,00 SIT.
7. Objekt žetezokrivske delavnice, v izmeri 776.50
m^ neto koristne površine, v Šentvidu pri Ljubljani,
z zemljiščem 4.118 m^. Nepremičnine ležijo na
pare. št 547/1, k.o. ŠentvkJ, z.k. vi. št 1053.
Izklicna cena znaša 46.109.405,00 SIT.
8. Poslovne prostore na kompleksu Negonje pri
Rogaški Slatini, in sicer: pisame v izmeri 74.20
m2 neto koristne površine, pokriti betonski bok-
si 160.53 m2 neto koristne površine, zemljišče
2.838,20 m2. Nepremičnine težijo, po novi par-
celaciji, na pare. št. 648/5 in 289/2, k.o. Nego-
nje, z.k. vi. št 73. Parcelacija in vpis v kataster
je v fazi urejanja.
Izklicna cena za navedene nepremičnine zna-
ša 7,895.967,00 SIT.
9. Južno polovico Hale težkih etementov v Med-
logu pri Celju, v izmeri 1.866.70 m2 neto korist-
ne površine, s funkcionalnim zemljiščem 3.000
m2. Nepremičnina leži na delu pare. št 1996,
k.o. Medlog, vpisani pri z.k. vi. št 1155. Nepre-
mičnina je pod hipoteko, kupcu bo izročena bre-
men prosta.
izklicna cena znaša 98.367.943,00 SIT.
10. Zemljišče v strmini s tehnološkim temelji biv-
še separacije v Negonju pri Rogaški Slatini, v
izmeri 2.857 m2, po novi parcelaciji teži na pare.
št 289/6. k.o. Negonje, z.k. vi. št. 73. Parcelaci-
ja in vpis v kataster je v fazi urejanja.
Izklicna cena znaša 377.124,00 SIT.
11. Poslovne prostore - pisame v pritličju poslov-
ne stavbe INGRAD IPC, Celje, Lava 7, zahodni
trakt, v izmeri 167,03 m2 bruto koristne površi-
ne. Nepremičnina teži na pare. št 1115/5 k.o.
Medlog, vpisana pri z.k. vi. štev. 1153.
Izklicna cena znaša 19.140.000,00 SIT.
12. Nepremičnine, ki so vknjižene pri z.k. vi. št.
1310 k.o. Žalec, in sicer: zemljišče pare. št 798,
v izmeri 380 m2, del pare. št 799, v izmeri 1.051
m2 in del pare. št. 6/1, del dvorišča v izmeri 450
m2 in gospodarsko poslopje, neto koristne povr-
šine v izmeri 515.92 m2.
Izklicna cena za navedene nepremičnine znaša
8.780.409,00 SIT.
13. Nepremičnine, ki so vknjižene pri z.k. vi. št.
1610, k.o. Žalec, in sicer del pare. št. 6/1, del dvo-
rišča v izmeri 65 m2 in gospodarsko poslopje v
izmeri 97 m2, oziroma 158.86 m2 neto koristne
površine, ki v naravi predstavlja pekarno (oziro-
ma bivše pisame). Nepremičnina je v najemu.
Izklicna cena znaša 5.938.665,00 SIT.
14. Nepremičnine, ki so vknjižene pri z.k. vi. št.
862 k.o. Žalec, in sicer del pare. št 7/1, dvorišče
v izmeri 367 m2 in gospodarsko poslopje 69.15
m2 neto koristne površine in nepremičnino, vpi-
sano pri z.k. vi. št 1310, k.o. Žalec del pare. št.
799 - gospodarsko poslopje v izmeri 16 m2.
Izklicna cena znaša 2.587.860,60 SIT.
15. Zemljišče na pare. štev. 1333/1 in 1633/2 k.o.
Šentjur v industrijski coni Šentjur z.k. vi. štev.
1020, v skupni izmeri 2.331 ml
Izklicna cena znaša 2.950.000,00 SIT.
16. Hala v Negonju pri Rogaški Slatini, koristne
površine 1.008.10 ml po novi parcelaciji pare.
št 643/7, na zemljišču površine 2.635 ml pare.
št 643/6, z zemljiščem na pare. št. 643/1, povr-
šine 987 m^ in pare. št. 643/2 - 986 ml vse k.o.
Negon e, vpisane pri z.k. vi. št. 71. Parcelacija in
vpis v kataster je v fazi urejanja.
Izklicna cena za navedene nepremičnine znaša
40.180.000,00 SIT.
17. Zemljišče v Negonju pri Rog. Slatini, pare.
št 643/3, v izmeri 1.072 ml po novi parcelaciji,
k.o. Negonje, vpisani pri z.k. vi. št 73. Parcela-
cija in vpis v kataster je v fazi urejanja.
Izklicna cena znaša 1.318.560.00 SIT.
18. Prostori starega Zdravstvenega doma,
Mestni trg 7. Slov. Konjice, pare. št. 346/1,
vpisano pri z.k. vi. štev. 1324. k.o. Slov.
Konjice. Prostore (klet, pritliqe, nadstropje) v
izmeri 793.08 ml
Izklicna cena za celotno površino je
35.300.000,00 SIT.
19. Poslovne prostore - pisame v pritličju poslov-
ne stavbe INGRAD IPC, Celje. Lava 7. severni
trakt v izmeri 175,01 m^ neto koristne površine, s
pripadajočim deležem na skupnih prostorih. Ne-
premičnina leži na pare. št. 1115/5, k.o. Med-
log, vpisana pri z.k. vi. št 1153.
Izklicna cena za celotno površino znaša
24.300.000,00 SIT.
20. Poslovne prostore - pisarne, v 2. in 3. nad-
str. poslovne stavbe INGRAD IPC, Lava 7, v
izmeri 1.000 m^ neto koristne površine, s pri-
padajočim deležem na skupnih prostorih. Ne-
premičnina leži na pare. št 1115/5, k.o. Med-
log, vpisana pri z.k. vi. št 1153.
Izklicna cena je 108.000,00 SIT/ ml
21. Poslovne prostore - pisarne, v 4. nadstropju
poslovne stavbe INGRAD IPC, Lava 7, Celje,
v izmeri 734.01 m^ neto koristne površine, s
pripadajočim deležem na skupnih prostorih.
Nepremičnina leži na pare. št 1115/5. k.o.
Medlog, vpisana pri z.k. vi. št 1153.
Izklicna cena je 124.167.00 SIT/ ml
Pogoji:
Dražba bo v petek, 25. 8. 1995, in sicer za
nepremičnine pod zaporedno številko od 1 do
9 ob 8. uri, za ostale pa s pričetkom ob 9. uri v
prostorih INGFRADA Celje v Celju, Lava 7, so-
ba štev. 320, III. nadstropje. Na javni dražbi
lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe,
ki pred javno dražbo plačajo varščino v višini
10% od izklicne cene posamezne nepremični-
ne na ŽR štev. 50700-601-14193, pravne ose-
be pa lahko v isti višini predložijo bančno ga-
rancijo ali drugi instrument zavarovanja. Varš-
čino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v
kupnino, drugim pa vrnili v 5. dneh. Fizične
osebe morajo pred dražbo komisiji predložiti
potrdilo o državljanstvu, pravne pa registraci-
jo podjetja.
Pri nakupu nepremičnin od 1 do 9 imajo pred-
kupno pravico družbe INGRAD Koncema
d.o.o. Celje kot najemniki teh nepremičnin, ki
lahko kupnino poravnavajo s konverzijo terja-
tev delavcev do Koncema.
Prednost imajo tudi kupci nepremičnin, ki ku-
pujejo celoten ali večji del nepremičnine. Iz-
bran bo kupec, ki bo ponudil najvišjo ceno. Ku-
poprodajno pogodbo mora kupec podpisati v
8. dneh po dražbi, kupnino pa poravnati v 15.
dneh po podpisu pogodbe.
Davek na promet nepremičnin in stroške v zve-
zi s sklenitvijo pogodbe in zemljiškoknjižnim
prenosom plača kupec.
Nepremičnine so naprodaj po sistemu
"VIDENO-KUPLJENO". Dodatna pojasnila
lahko ponudniki dobijo po telefonu
(063) 451-282.
in. 32. - 10. avgust 1995
31
FELJTON - ROMAN
pogovor v
Hipnozi
Zdaj bo z vami govoril dr.
p|\nek,"je rekel dr. Simon.
Odgovorili mu boste na ne-
1(31 vprašanj."
• Izstopil sem," je rekel Bar-
ney "in stekel po cesti v hosto.
ram je bila oranžna svetloba.
j(o bi imel pištolo pri sebi!"
•Bamey, dobro se spomnite,"
je rekel profesor Hynek.
"Povejte, kaj sc je zgodilo.
SliSali ste šume. Opišite jih."
" "Betty, poglej tja! Tam je! Saj
sem znorel. Stekel sem čez
post. Oh, moj bog!"
Barney je težko dihal. "Nc
morem verjeti. Možje so na ce-
sti Ne, ne verjamem. Nočem
vei Ne, to ni mogoče!"
"Nadaljujte. Bamey," je rekel
dr Simon. "Vsega se zelo do-
bro spominjate."
Bamey, razburjen in obupan:
Gremo po stopnicah. Ima me,
da bi udaril, pa ne morem. Nc
morem se zadrževati, moram
udariti. Pod nogami votlo bob-
ni Sem na hodniku. Nočem tja
noter. Nisem videl, kje je Betty.
Meni se ni nič zgodilo. Nisem
tolkel okoli sebe, toda, če ji kaj
storijo, bom udaril. Ničesar ne
fuiim. Prsti so gluhi, noge tudi.
Na mizi ležim."
"Prav," je rekel dr. Simon.
"Tu lahko nehate. Ležite na mi-
zi. Mirni ste, sproščeni. Počivaj-
te, dokler ne rečem, poslušajte,
Bamey. Zdaj pa ne boste slišali
ličesar, kar bom rekel. Betty,
cajje?"
"Peljala sva se," je rekla
Betty, "nenadoma jc Bamey os-
tro zavrl in zavil na levo. Za-
kaj, ne vem. Gotovo bova zaš-
la. Peljeva okrog ovinka..." Pre-
mor. "Bamey je poskušal vklju-
čiti motor, a ni Slo. Zdaj priha-
jajo med drevjem proti nama.
Nekaj je narobe s prvim, ki pri-
haja. Bojim se. Moram iz avto-
mobila, moram zbežati in se
skriti. Hočem odpreti vrata in se
skriti."
"Ali ste prej že videli kaj po-
dobnega?" jo je vprašal profe-
sor Hynek. Odkimala je. "Ali si-
je luna? Ali hkrati vidite luno?"
"Vse je v svetli mesečini, ne
čisto tako kot podnevi, vendar
vse dobro vidim. Na tleh je in
ima nekakšen obroč okrog ro-
ba. Obroč je nekoliko nad tle-
mi, od njega segajo stopnice do
tal."
"Kako veliko je, Betty? Po-
skusite primerjati s kakšno zna-
no velikostjo?"
"Poskusila bom razmisliti," je
rekla Betty.
"Vzemiva železniški vagon.
Ali je večje ali manjše?
"Dolgo je, kot je od hišnega
vogala do garaže in še malo
več."
"Hočete zbežati. Zakaj ne
morete?"
"Ne morem. Ta moški zraven
mene! Bamey, zbudi se, samo
to lahko rečem. Vpraša me, ali
je moj mož Bamey. Nisem od-
govorila, kaj mu mar. Nočem iti
z njim. Tja noter ne grem. No-
čem. Reče, naj grem, da bodo
naredili nekaj poskusov. Ko bo
opravljeno, se lahko vrnem k
avtu."
"Ali so povedali, od kod so
prišli?" je vprašal Hynek.
"Ne." je odgovorila Betty.
Zvezda Četa
Reticuli 1
Primer Hill so poskušali raz-
ložiti z več teorijami. Tako bi
bilo mogoče domnevati, da je
ugrabitev močno čustvena reak-
cija, čisto domišljijsko doživet-
je, ki ga je sprožil strah ob po-
gledu na NLP. Nekaj zbuja po-
zornost: tako pri Bameyu kakor
pri Betty je šlo za preskus plod-
nosti. Bameyu so položili apa-
rat na spodnji del trebuha, Betty
pa so pregledali z iglo skozi po-
pek.
Betty in Bamey sta bila v do-
mačem kraju ugledna, družab-
na človeka, ki sta pogrešala sa-
mo eno: otroke. Ali je v tem
morda razlog, nagib za umišlje-
no doživetje, zlasti še preiska-
va v NLP?
Seveda jih je veliko, ki mish-
jo, da je bilo vse natanko tako,
kakor sta pod hipnozo opisala
zakonca Hill, češ da človek pod
hipnozo ne more povedati nič
drugega kot resnico. Čeprav so
se vsi, ki so se ukvarjali s tem
primerom, načelno strinjali, da
je možnost goljufije skoraj po-
vsem izključena, pa hipnoza sa-
ma žal ne more biti dokaz, kajti
Betty in Bamev sta v hipnozi
povedala samo tisto, kar sta
imela za resnico.
Kakorkoli že, v tej zgodbi je
nekaj presenetljivega, namreč
tridimenzionalna zvezdna karta,
ki jo je opisala Betty. Njen opis
močno spominja na holografi-
jo, tj. lasersko fotografijo, po-
stopek za prikaz osvetljenih
predmetov z rekonstrukcijo po-
lja svetlobnih valov - na našem
planetu je raba tega postopka ta-
ko rekoč Se v povojih. (Pripom-
niti je treba, da se lahko človek
pod hipnozo spomni najmanjših
podrobnosti sicer že pozablje-
nih doživetij.) Ob primerjavi z
nam znanim zvezdnim nebom
niso mogli na tisti karti prepoz-
nati ničesar.
Bety je dala svoj model dr.
Mitchellu z državne univerze
Ohio. Ta je našel po dolgotraj-
nejših študijah presenetljivo re-
šitev:
Karta Berry Hillove ponazar-
ja izrez našega vesolja, kakor se
vidi s 36 svetlobnih let oddalje-
ne zvezde Celeta Reticuli!
Od krogel
do krožnikov
Po skrbnem pregledu nešte-
tih izjav so že v šestdesetih le-
tih zbrali nekaj ugotovitev, kaj-
ti v modemi dobi se nazorno ka-
žejo vzorci NLP. Med drugo
svetovno vojno so bile majhne
krogle, ki so jih po vojni nado-
mestili ploščati predmeti brez
oken in vrat, klasični tip leteče-
ga krožnika z linami in s pro-
zorno kupolo pa seje pojavil še-
le kasneje. Seveda so se ves čas
vrstila tudi poročila o velikih,
cigaram podobnih letečih pred-
metih.
S pojavom letečih krožnikov
z razglednimi kupolami so za-
čela z vseh koncev sveta priha-
jati poročila o tako imenovanih
bližnjih srečanjih tretje vrste.
Pooblaščena agencija
FINANC AS d.o.o.
Zavarovalne družbe
Adriatic d.d. Koper, PE Celje
razpisuje 1 mesto pripravnika za smer
zavarovalnega agenta
Pogoji:
-srednja izobrazba V. stopnje ekonomske ali tehnične
smeri
•komunikativnost in veselje do dela na terenu
-vozniški izpit B kategorije
-da stanuje v Celju ali Štorah ali v Šentjurju
-da je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje v Celju
Prednost imajo moški pripravniki z urejeno vojašči-
no. Pisne vloge z navedbo kratkega življenjepisa in
izobrazbe pošljite v 8. dneh po objavi na agencijo
Financ AS d.o.o. Ljubljana, PE Celje, Vrunceva 1,
63000 Celje.
Tudi Janezov brat Rudije bil vabljen na sodišče ob dnevu
izreka sodbe. Skupaj z Miro sta se peljala v mesto. Mira je bila
tako čudno spremenjena in zapitega videza, da se je Rudi ob
njej počutil prav nelagodno. Prejšnje čase je hodila vedno ure-
jena in lepo oblečena, da se v mestu sploh ni opazilo, da je s
podeželja. Danes je delovala čudno zanemarjena v povaljani
imi obleki. "Preveč se je zapustila. Moral bom doma naročiti
^oji Olgi, da jo bo večkrat obiskala in ji tako pomagala pre-
broditi težave in žalost, ki jo bo drugače pobrala, "je razmiš-
ljal Rudi. ko sta se molče vozila proti mestu.
Tudi Valentin je dobil vabilo, kot priča v sodni obravnavi,
'farsam se je ponudil sodišču za pričo, saj je tako kanil sprati
^sehe še zadnje sence suma. ki bi se lahko pri komu pojavile,
^e enkrat je hotel brezvestnež, tokrat dokončno prevaliti svoj
P'eh na Dolfetova ramena. Seveda je vedel, da bo na sodišču
^fečal Miro in morda bo že kmalu lahko dal prosto pot svoje-
^« težko krotenemu poželenju po njej, kije v njegovih mislih
^e pripadala samo njemu.
Se nekdo je danes težko čakal sodbo. Dolfe vso noč ni zati-
očesa na trdi zaporniški postelji. Dolgo že ni poskusil no-
. ^ pijače, in glava mu je postajala vedno bistrejša. Odvet-
nik mu je odkrito povedal, da ga čaka dolga in težka kazen, saj
sledi peljejo samo proti njemu. "Samo vaše odkrito priz-
^anje in obžalovanje storjenega zločina se vam bo štelo v olaj-
^^alno okoliščino!" ga je venomer prepričeval odvetnik, kije
"o podlagi pričevanj in neizpodbitnih dejstev verjel v Dolfeto-
^0 krivdo. "Naj me čakajo vislice, ki sem sijih tudi zaslužil,
sem prelomil dano besedo Janezu, toda tega. česar nisem
^jpril, nikoli ne priznam!" se je nocoj dokončno odločil Dolfe.
"lutri me bodo vsi gledali kot morilca in me obsodili po krivi-
^' Jaz bom vseeno lahko vsakomur pogledal v obraz, saj vem,
sem nedolžen in moj srčni mir je tudi nekaj vreden!" je
^^^mišljeval in se nemirno prevračal sem ter tja po zaporniš-
'^^m pogradu.
j^^avno ob istem času se je premetaval v hudih sanjah tudi
^0'. Le posteljo je imel mehkejšo in namesto paznikov je nanj
f^zila nežna Suzana, ki se je prebudila in skoraj prestrašena
na y feryja. ki je divje zamahoval z rokami in se nečemu
*'aa7jo upiral. "Daj, prebudi se srček in povej mi, kaj hudega
^jaš? "je Suzana nežno prebudda Fervja. Prebudil se je ves
^°'e« in zmedeno vprašal: "Kako sem prišel k tebi? Saj sem
bil na vožnji v tujini in izvrševal ukaz!" "Daj, pomiri se že
vendar! "je Suzana malo glasneje prebudila Feryja iz polsna.
"O, hvala bogu, da sem le sanjal!" sije oddahnil, sedaj že
prebujeni Fery.
"Ti. kaj počneš v sanjah tako groznega, da je še mene strah?!
Vsaj trikrat si že tako sanjal, kar sva skupaj, da si potem čisto
prestrašen?! "je bila radovedna Suzana in nežno božala Feryja
po vročem čelu. "Zares imam čudne in hude sanje! Najbolj se
mi zdi čudno to, da so vedno do pičice enake! Vedno hočem s
tovornjakom povoziti prejšnjega sovoznika Janeza! Naenkrat
se Janez spremeni v tvojo podobo in jaz v grozi spoznam, da
bom povozil tebe! V zadnjem hipu se pojavi tisti obdolženi Dol-
fe, ki sem ga komaj malo poznal, prej ko je še delal v podjetju!
Sedaj ga vidim v sanjah, ko v zadnjem hipu s prostimi rokami
potisne tovornjak proč od tebe!" Fery je premolknil in si obri-
sal pot, ki mu je ob razlagi sanj stopil na čelo.
"Se spominjaš Fery, da si se hotel nekoč nekaj maščevati
Janezu? Tgkrat. saj še ni dolgo tega, sva se tudi midva spoz-
nala, "je spomnila Suzana Feryja na dni, ko je hotel očrniti
Janezovo ime.
"Res sem bil jezen nanj! Pozneje sem videl, da je imel prav
in verjetno bi postala dobra prijatelja, če se ne bi tako zavrte-
lo. Samo kratek čas sem bil z njim. vendar sem dobil od tega
človeka poduk, da samo delo in poštenje veljata, kar si bom
zapomnil vse žive dni!"
"Jaz vidim in slišim v pisarni toliko prijazne hinavščine mo-
jega šefa Valentina, da sem se tudi razjezila na Janeza, ko mi
je precej grobo pokazal na golo resnico. Tudi meni je tedaj
prišlo na misel, kako ima prav, le priznati si nisem hotela te-
ga, saj sem vse gledala preveč domišljavo, "je po resnici po-
vedala Suzana.
"Poslušaj Suzana, vem da me imaš rada in me nočeš izgubi-
ti. To kar ti bom zaupal, zakaj me mučijo moraste sanje, me
lahko stane glavo! Ampak jaz moram nekomu zaupati!" "Le
komu boš zaupal, če ne meni?! Tedaj je bolje, da se takoj razi-
deva, če misliva drug pred drugim zapirati skrivnosti v srca!
Jaz že dolgo vem. da te spremlja težka skrivnost, vse od tedaj,
ko sem ti morala nesti šefovo vabilo na razgovor, v tisti čudni
noči, ko sem te našla vsega poiolčenega. "
Nekaj časa sta molčala v spoznanju, da se poznata in razu-
meta bolje, kot bi si prej kateri mislil. Suzana je tedaj prižgala
nočno svetilko, da se je lahko še bolj zazrla Feryju v obraz in
tiho vprašala: "Povej mi po resnici, ali imaš ti kaj opraviti z
Janezovo smrtjo?!"
Nepričakovano vprašanje je Feryja dvignilo pokonci. "Le
kako ti pride kaj takega na misel?!" se je izmikal težkemu od-
govoru. "Fery, prej si sam rekel, da si spoznal, kako le pošte-
nje nekaj velja, pomisli še enkrat na to! "je postajala Suzana
strožja kot sodnik. Fery je naslonil glavo na Suzanino ramo in
šepetaje. kot bi se bal. da mi ne slišalo še katero uho, dejal:
"Vse kar vem je to, da ne bodo sodili pravemu zločincu!" Tež-
ko so šle Feryju te besede iz ust. saj še vedno ni vedel, kako
umazano se igra z njim Valentin. Suzana se ni dala kar tako
ugnati. "Prav vse mi povej in se otresi more. ki ti ne da spati!"
Prav počasi je pričel odgrinjati Fery zaveso lažne skrivno-
sti, s katero je zagrnil Valentin njegovo dušo. Suzana je s širo-
ko razprtimi očmi poslušala neverjetno zgodbo in ob koncu
Feryjeve izpovedi samo rekla: "Mirno zaspi sedaj, če moreš,
zgodaj jutri morava s tvojo zgodbo na sodišče!"
Vse je bilo še pusto in prazno okrog stavbe, kjer se deli lju-
dem pravica, ko sta Suzana in Fery že čakala na Dolfetovega
odvetnika. Najprej se je upiral razgovoru, češ da ima ravno
danes sodno obravnavo, na kateri službeno zagovarja obdol-
ženca umora, in se mora zato pred samo razpravo dobro pri-
praviti.
"Bodite kratki in jasni! "je dal vedeti Feryju, da se ne misli
z njim dolgo ukvarjati. Ko pa je začel Fery pripovedovati svo-
jo zgodbo, se ni odvetniku nikamor več mudilo. Zvonec je že
opominjal Dolfetovega odvetnika, da zamuja na razpravo, ko
je on še vedno ponavljal: "Mladenič, če je vaša zgodba re-
snična, nas niso zaman učili naši učitelji teh besed: Branite
pravico, pravica ho končna zmagovalka!"
Feryju je naročil, naj počaka v njegovi pisarni, sam pa je
odhitel v razpravno dvorano, se opravičil zaradi zamude in se
prav po odvetniško zvito veselil presenečenja, ki ga bo danes
pripravil.
XXXVIIL
Tiho in mirno se je napolnila sodna dvorana z radovednimi
ljudmi, saj so članki v časopisu ustvarili precej zanimanja med
ljudmi, kako se bo oglasila obsodba zločincu, ki vztrajno, vsem
dokazom navkljub, zavrača kakršnokoli krivdo.
Valentinova žena Amalija, je sedela bolj v prvih vrstah. Sa-
ma niti ni nameravala na sodišče, a je Valentin vztrajal, da ga
spremlja, saj ji je želel znova dokazati, kako je nedolžen. Ho-
tel je ženi obenem pokazati, da bo prav on tista glavna priča,
ki bo jeziček na tehtnici pravice odločilno potisnil v Dolfetovo
pogubo.
Na hodniku sodne palače so se zbirali vabljeni ljudje, ki so
bili s strani sodišča poklicani, da pričajo in pomagajo sodne-
mu senatu pri odločitvi o krivdi osumljenega.
it. 32. - 10. avgust 1905
ZA RAZVEDRILO

št. 32. - 10. avgust 1995
99
ZA RAZVEDRILO
if. 32. - 10. avgust 199S
NASI KRAJI IN LJUDJE
31
Med socialnim in
tržnim obnašanjem
Družina AzemI Iz Šemnetra si želi ¥ečie stanovanje
- oaiočltev le odvisna od žalske občine In podletla SIP
v garsonjeri, v kateri pre-
bivata Ismet in Mcvljude
Azemi, Albanca s sloven-
skim državljanstvom, že de-
vet let, je ostalo le še par
kuhinjskih elementov, pomi-
valno korito, okrogla miza,
dva stola, tanek jogi in hla-
dilnik v predsobi, .\zemijcva
sta starša treh deklic, starih
sedem, štiri in dve leti, ki vse
bolehajo za astmo, a žc od
rojstva spijo v prostoru, ki je
obenem kuhinja. Ta hip ča-
kajo, ali se bodo lahko iz
lastniške garsonjere preselili
v dvosobno stanovanje v so-
sednjem bloku.
Njiliova zgodba se je za-
pletla sredi jiilija, ko je
Ismetu Ajzemiju prekipelo in
se je na silo vselil v prosto
stanovanje, katerega solast-
nika sta SIP Šempeter, nje*
gova delovna organizacija,
in žalska občina. V petek, 14.
julija, se je družina z vsem
pohištvom in ostalimi stvar-
mi svojevoljno, brez urejenih
dogovorov z lastrjkoma sta-
novanja, preselila. Štiri dni
kasneje, v ponedeljek, 18. ju-
lija, so jih policisti in najeti
delavci izselili, njihove stva-
ri pa so pristale v kletni sobi
hišnega sveta.
kupiti, da bi stanovanje lah-
ko dodelili svojeriiu delavcu.
Na razpis se je prijavil samo
Ismet Azemi. Upal je, da bo
njegov stanovanjski problem
rešen, saj so na občini pred-
lagali, da bi vzeli njegovo
lastniško garsonjero v zame-
no za njihov lastiiiški delež,
a s SIP bi se moral dogovori-
ti za ugodne pogoje odkupa
druge polovice.
Iz te moke pa ni bilo kni-
ha, vsaj tako hitro ne, kot si
je zamislil in žele! Azemi.
Zato se je v želeno stanova-
nje vselil kar na silo. Svojiti
stvari iz kletne sobe noče
prenesti nazaj v garsonjero,
saj pravi, da čaka na odloči-
tev občine in SIP.
SIP na potezi
Kakšno je stališče žalske
občine, je pojasnila Tatjana
Urlep, referentka za stano-
vanjske zadeve na občini Ža-
lec: »O dodelitvi stanovanja,
katerega solastnika sta naša
občina in SIP, ni bilo še nič
dokončno dorečenega. Le
dogovarjali smo se, da bi
morda vzeli Azemijevo gar-
sonjero, s svojo delovno or-
ganizacijo pa naj bi dosegel
zanj sprejemljiv dogovor.
V SIP se bodo morali odloči-
ti, če bi mu lahko omogočih
odkup druge polovice. Ce pa
se odločijo, da odprodajo
svojo polovico nam, potem
Azemi nima nobenih možno-
sti za pridobitev tega stano-
vanja« Tudi do socialnega
stanovanja ni upravičen, saj
je že lastnik garson]eie.
V SIP kakšne dokončne
odločitve zaenkrat še niso
sprejeli, je povedal Bojan
Veh, direktor tega podjetja,
obenem pa poudaril, da se
bodo morali opreti na tržno
obnašanje: »SIP skuša po-
magati svojim delavcem pn
reševanju stanovanjskih
problemov, a pod določenimi
pogoji. Prosilec naj stanova-
nje odkupi po tržni vredno-
sti, saj naše podjetje ni soci-
alna ustanova. Merodajna bo
odločitev upravnega odbora,
s&i smo pod Koržetovim
skladom.« Ta odločitev naj
bi se nagibala v prid najbolj-
šemu ponudniku.
Ponudnika .sta dva, občina
in Ismet Azemi. Če odproda-
jo stanovanje občini, bo po-
djetje malce bogatejše, če pa
bi se odločili rešiti stano-
vanjski problem svojega de-
lavca, bi Azemiju morali dati
kiedit, saj gotovine za nakup
nima. Kam se bo nagnila
tehtnica, najbrž ni težko
uganiti.
KSENIJA LEKIČ
Azemijevi iz Šempetra živijo v začasno izpraznjeni garsonjeri. Pred tem so se namreč nasilno
vselili v večje stanovanje v njihovem sosednjem bloku.
Azemiievo iskanie
stanovanja
Ismet Azemi je prišel
v Slovenijo pred 17 leti in se
kmalu zaposlil kot varilec
v podjetju SIP. Po rojstvu
druge hčerke si je začel pri-
zadevati, da bi dobil večje
stanovanje. Stvari so se na
25 kvadratnih metrih začele
zoprno kopičiti, tako da
v sobi ni bilo mogoče menjati
niti raztrganih tapet. Njiho-
va prostorska stiska se je
z rojstvom tretje hčerke le še
povečala.
V Azemijevi delovni orga-
nizaciji so 16. junija objavili
razpis, v katerem sporočajo
delavcem, da je SIP 50 od-
stotni lastnik dvosobnega
stanovanja, 50 odstotni last-
nik je občina Žalec; zaradi
ureditve enotnega lastništva
— piše v razpisu — je potrebno
50 odstotkov stanovanja, ka-
terega lastnik je občina, od-
ZDRAVSTVENl DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
nepreianjeno 24-umo dežur-
stvo Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. une
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogio-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 434-
000 ali 434-211, za nujne ur-
gence pa 434-212.
ZDRAVSTVENI DOM LA
ŠKO; Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
tn popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. lue zjutraj od ponedeljka do
p)etka tn sicer za vso občino.
Dežurstvo med vikendom je
organizirano od petka od 20.
do ponedeljka do 7. ure zju-
traj, vmes je v soboto odprta
redna ordinacija od 7. do 15.
ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: Redno ambulantno de-
lo opravljajo od 7. do 13. ure,
popoldan od 13. do 20. ure pa
imata vsak dan redno delo po
dve ambulanti in sicer ob po-
nedeljkih Mozirje in Ljubno,
v torek Nazarje in Gk)mji
Grad, v sredo Luče in Nazarje,
četrtek Mozirje in Nazarje, ob
petkih pa le Mozirje. Telefon
v Mozirju 831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od 7.
od 19. ure, od 19. do 7.ure zju-
traj pa je organizirano nepre-
kmjeno dežurstvo. Telefon
741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
slovi:nske      KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 704-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20 ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj na-
slednjega dne pa je organizira-
no dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, iziaenorna
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni delovni čas je vsak
dan od 7.30 do 13.30 ure, ne-
prekinjeno dežurstvo pa je or-
ganizirano od 15. do 7.30 ure
naslednjega dne. Telefon 715-
731.
CELJE: Glavna lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od 7,
do 13., od 13. ure dalje v sobo-
to, do ponedeljka do 7. ure zju-
traj pa je organizirano 24-ur-
no dežurstvo. Enako velja tudi
za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka
do petka od 7. do 18. ure, ob
sobotah od 7. do 13. ure
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah pa od 7.30 do 13. ure.
Ob nedeljah imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12 ure.
MOZIRJE: Od ponedeljka
do petka od 7. do 19. ure, ob
sobotah od 7. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od 7.
do 14. ure. Ob nedeljah in
praznikih imajo organizirano
non-stop dežurstvo, z enoumo
prekinitvijo med 12. in 13. uro.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Med tednom je odprta od 7.30
do 18.30 ure, ob sobotah od
7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med
tednom je od 7.30 do 19.30 ure,
ob .<;obotah od 7.30 do 14. ure,
vsako nedeljo imajo dežurstvo,
od S. do 11. ure.
Cene sadia in
vrtnin na trgu na
debelo
it. 32. r 10. avgust 1995

INFORMACIJE
ŠK 32. - 10. avgust 1995
INFORMACIJE - MALI OGLASI
3
it. 32. - 10. ovguft 109S

INFORMACIJE - MALI OGLASI
it. 32. - 10. avgust 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 32. - 10. avgust 199S
gj
MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. 32. - 10. avgust 1995
RUMENA STRAN

TI, ti, ti packi
francoski
»Mestni svet Mestne obči-
ne Celje izraža globoko ne-
strinJanje in obžalovanje
z odločitvijo Republike
Francije, da nadaljuje z je-
derskimi poskusi na otočju
Monroa v Tihem oceanu,« je
odločno protestiral svetnik
SLS Roman Omerzu.
Če mu prvi dve napaki še
oprostimo in spregledamo,
da član občinskega sveta, si-
cer res mestne občine, ne ve
čisto natančno, v kateri or-
gan je bil izvoljen, po princi-
pu >bolje več, kot premalo*
pa \'piše kakšen e preveč, bi
s takšnim besedilom le pre-
več zmedli Francoze. Ti ima-
jo že prepolno glavo prote-
stov zaradi načrtovanih je-
drskih poskusov na otočju
Mururoa in jim še na misel
ne pride, da bi kakšno do-
datno gobico spustili tudi
nad Monroo. Pa packi gor ali
dol.
BMWza Thalerja
Razvojni oddelek avtomo-
bilskega giganta BMW hiti
z delom, a uspehov ni in ni.
Kot nam je v uredništvu
Tračnic uspelo izvedeti, jih
bo spet prehitela jesen in na-
to še zima. Morda bodo šele
prihodnjo pomlad skonstru-
irali nov model luksuznega
60 cm širokega štirikolesni-
ka, namenjenega znanemu
Celjanu, ki zdaj neznosno tr-
pi, ko lahko med vožnjo zra-
či zgolj svoj levi komolec.
Morda pa se bo Peter Thaler
naveličal in se po stalinsko
obrnil h kakšnemu trabantu,
ki bi konstrukcijo veliko laž-
je preoblikoval...
Delitev naložb
»Takole se dogovoriva, Tone,« je dejal mozirski župan
Jaka Presečnik (bojevito razpoložen) miroljubnemu in
nekoliko nezainteresiranemu predsedniku sveta te občine
dr. Antonu Jezemiku, »ti dobiš šolo na Rečici ob Savinji, jaz
pa športno dvorano v Mozirju. S tem lahko greva na nove
volitve in v nove zmage. Le še tistih pet ali šest milijončkov
mark morava nekje izvrtati.«
Borzni Indeks pada
Vztrajno padanje sloven-
skega borznega indeksa je
direktorja Celjske borzne hi-
še Zdeneta Podlesnika prisi-
lilo k nakupu rolerjev. Po-
tem, ko je opremil ženo in
oba otroka, si je rolerje nata-
knil še sam in zdaj pridno
vadi ob obrežju Savinje. Oči-
vidci trdijo, da mu gredo ti
poskusi bolj od rok (oprosti-
te, nog) kot pa trgovanje
z vrednostnimi papirji.
Športna poškodba
še en celjski direktor se je
lotil rekreacije, pa žal manj
uspešno. Sejemski šef Franc
Pangerl si je namreč pri no-
gometu poškodoval tetivo.
Zlobneži pravijo, da mu je to
nauk, naj se raje drži sejmov,
ker tam vsaj sebi ne dela
škode.
Uranič r KPD Bedeče
Vsem, ki v slovenskem ča-
sopisju pogrešajo pisanje
Gregoria Uraniča, sporoča-
mo, da bo tako še nekaj čas«.
Gregor je bil namreč pre
kratkim sprejet v KPD Ii^
dečein kaže, da mu trenuti
zmanjkuje časa za pisan
v časopise. S čim se tam u
varja, pa lahko vsak sa
ugiba.
Bazprodaja aH saldi
že res, da je celjska prod
jalna obutve Da Ugo v ital
janski lasti, čevlje pa prod
j a predvsem Slovencem sre^
Slovenije. Zato je toliko bolj
nerazumljivo njihovo vsako,
letno vztrajanje pri italijan-
skih napisih »Saldi«, ko gn
za razprodaje oziroma nižj^
cene obutve. Morda pa bi jik
moral    kakšen    inšpektoi
»spomniti«,   da   je   Italija
daleč...
Naslednji teden izide nova Petica, kjer
boste lahko našli pet novih imen tistih, ki
smo jih izmed poslanih šal izbrali za naš
tradicionalni izlet. Nekoliko manjša nagra-
da pripada tistemu, ki mu bralci dodelijo
največ glasov za šalo tedna. Tokrat je to
uspelo Marici Lesjak iz Rečice pri Laškem,
med pošiljatelji kuponov pa smo izžrebali še
Nevenko VešUgaj iz Grobelnega.
Pošljite kakšno šalo tudi vi in s tem boste
postali član stranke šaljivcev.
Šala tedna
Nečak
V bloku po stopnicah leti
mlad moški in sam pri sebi
venomer ponavlja: »grozno,
grorvo...«
Sreča ga starejša gospa in
ga vpraša, kaj se je tako hu-
dega ugodilo.
»Ja, prvič sem videl mojega nečaka, pa
vese kakšen je? Majhen, debel, gologlav,
posran, siten, pa še pije povrhu.«
»Ja, koliko je pa star?«
»Tri mesece,« odgovori mlad gospod.
Prvošolček
V času realsocializma so otroci v šoli do-
bili odlično oceno le, če so v svojih spisih
omenili vodilne politike. Tako je nekoč pr-
vošolček Janezek napisal: »Naša muca je
dotila tri mladiče. Še preden so začeli gle-
dati, so vzklikali: Živela Partija, živel Tito,
živel Stalin.« Kmalu zatem je razred obiskal
tovariš šolski nadzornik. Tovarišica se je
hotela pohvaliti z uspešnostjo svojega po-
uka, pa je poklicala Janezka: »Janezek, po-
vej tovarišu nadzornemu tisto basen, ki si jo
napisal o mucah.«
Jsnczek pa je kar molčal.
»No, Janezek. Muca je dobila tri mladiče,
ki "o, še preden so spregledali, vzklikali,
živela partija, živel Tito, živel...«
Takrat pa plane Janezek: »Ne morem več
povedati, ker so muce medtem že spregle- •
dale...«
Pri sodniku
»Zakaj bi se radi ločili?«
»Veste, žena je dvojčica, zato se včasih
zmotim in grem spat k njeni sestri.«
»Ali sta si res tako podobni? Vsaj mala
razlika bi pa vendarle morala biti med
njima.«
»Saj je. Zaradi te razlike bi se pa rad
ločil.«
Na počitnicah
Janezek m Petrček sta bila na počitnicah
pri babici. Poklicala ju je v hišo in vprašala:
»Kdo bi jedel čokolado?«
»Jaz,« je skočil Janezek.
»Kdo bi pil sok?«
»Jaz,« je bil spet hitrejši Janezek.
i
»Kdo bi pomil posodo?«
Janezek je dregnil Petrčka:
»Enkrat se pa le oglasi!«
Po prašiča
Prišel je kupec kupovat prašiča in gospo-
dar pravi:
»Prašič tehta 100 kg.«
Kupec tega ne verjame.
Gospodar spet pravi: »Točno vem, koliko
tehta, ko dam rep v usta.«
Kupec še vedno ne verjame in gospodar
pošlje Janezka po gospodinjo, saj tudi ona
ve. Janezek priteče nazaj in pravi: »Ata,
mama ne more, ker ravno poštarja tehta.«
Blatna kopel
Moški pride na pregled k zdravniku, na-
kar mu zdravnik pove, da ima Aids. Ta
boječe vpraša zdravnika: »Ali imate kakšno
zdravilo za to?« •
»Mogoče. Priporočam vam blatno kopel
v Atomskih Toplicah,« odvrne zdravnik.
»A bo pomagalo?« z zanimanjem vpraša.
»Pomagalo ne bo, ampak vsaj navadili se
boste na zemljo, če ne bo druge koristi,«
odvrne zdravnik.
Poslishro
v neki kleti je iz soda kapljalo črno vino.
Vse miši so se napile. Ko je bilo pijančeva-
nje na višku, je splezal mišji samec, vodja
krdela, na okno, se s prednjimi tačkami
pogladil po bradi in rekel: »Tako, zdaj grem
pa gor in bom posilil mačko!«
Sir nima možnosti
Kavboj pride v krčmo, sede, položi noge
na mizo in naroči natakarju.
»Viski in porcijo plesnivega sira!«
Natakar mu postreže, kavboj poskusi vi-
ski in sir in se razjezi:
»Viski je še kar dober, ampak sir nič ne
smrdi!«
»Gospod, dajte noge z mize. Dajte siru
možnost...«
Sodobnost
Tomaž vstopi v knjigarno sredi mesta:
»Dober dan, ali imate kakšno sodobno
knjigo? Saj veste, brez seksa, zločinov, mu-
čenja in takih stvari.«
Prodajalka pomisli in odvrne: »V tem pri-
meru vam lahko ponudim le telefonski
imenik.«
Sale so pričevali: Stane ŠUME J iz Šentjur-
ja, Janko POZEK iz Grobehiega, Marija KRO-
NOVŠEK iz Braslovč, Jožica KRALJ iz Tin-
skega, Simon ŠAFRAN, Marija BOMBEK iz
Štor, Marija ŠKORJANC iz Laškega, Mehta
KNEZ iz Žalca in Vanja POŽIN iz Rimskih
TopUc.
Le vzemi jo. Veš, tudi midva z mojo sva se v življenju tepla, malo varala,
goljufala pri denarju, si nagajala, opravljala in bila nasploh srečna.
Mokra Helena
Helena Malgaj iz Šentjurja, članica stran-
ke šaljivcev, natakarica, gledališka igralka,
je imela na strankarskem izletu dvakrat mo-
kre hlače. Prvič: ko smo jo krstili, in drugič:
ko je mislila, da jo bomo še enkrat vrgli
v vodo. Sicer pa je od takrat preteklo že kar
nekaj časa, še vedno pa se nam oglasi s kakš- j
no šalo, menda pa je še vedno >ledik.<
»Pravijo, da se ni dobro poročiti s >kelnar- i
co< zato, ker smo navajene na besedici: »takoj
plačat«. Sicer pa so tudi kolegice iz drugih j
poklicev navajene na podobne >izjave<. Uči-
teljica recimo največkrat reče: >ponovi deset-
krat< ali pa avtobusna sprevodnica >prosim,
spredaj gor, zadaj dol< ali pa medicinska se-
stra >trikrat na dan po dve tabletki.. .<«
Policaj
Policaj je našel pingvina in ga odnesel ko-
mandirju. Komandir ga je vprašal: »Kaj imaš
to?«
»Gospod komandir, to je pingvin, pa ne
vem, kaj naj naredim z njim?«
Komandir: »Kaj tako butasto sprašuješ,
pelji ga v živalski vrt!«
Naslednji dan pa se na ulici srečata ko-
mandir in tisti policaj s pingvinom. Koman-
dir vpraša policaja:
»A nisi peljal pingvina v živalski vrt?«
Policaj pa pravi: »Ja sem ga peljal, včeraj,
danes pa greva v kino!«
i*. 32. - 10. avgust 1995