Poštnina plačana v gotovini. Stev. 18. V Ljubljani, v četrtek dne 2. maja 1929. Leto II. DELAVSKA Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Izha|a vsak Četrte* pop.; v slučafu prašnika dan poprej - Uredništvo: I.|ubl|ana, Miklošičeva c - Nelranklrana pisma se ne sprejemalo Posamezna Številka Din 1-50 — Cena: za 1 mesec Din 5'-, za četrt leta Din IS*-, za pol leta Din 30--; za Inozemstvo Din 7*- (mesečno) — Oglas, po dogovoru Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Miklošičeva cesta (palača Delavske zbornice) I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna zveza Delo! Vsak delovni dan je praznik žulja in znoja. Skrivnostna človeška delovna sila je tista moč, katera ustvarja in pretvarja vse zemeljske dobrine v dobrobit in obstanek vse človeške družbe. Delo je najnujnejiša življenjska potreba in zato tudi največja gospodarska vrednota. Vsak delavec, ročni ali duševni, ki se podvrača zakonu dela, je najvišji činitelj v človeški družbi. Brez trdega dela bi ne bilo niti elementarnega življenja, niti nobenega napredka. Kakor je delo vrednost nad vse vrednosti, prav tako je delo d o ž n o s t za vse! Delati vsak1 za svoj obstoj, delhti za dobrobit svojega bližnjega, za skupnost, iz ljubezni do Boga, to bi si ves svet, vse človeštvo moralo staviti kot najvišjo nalogo. Danes pa doživljamo, da se delu, tistemu delu, ki ga je ukazal Bog Oče Adamu in vsem njegovim potomcem, hoče vzeti njegova čast in veljava. Besede: »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh«, se nočejo razumeti, ampak si današnja človeška družba vseh pridobitnih krogov postavlja svoj nauk o delu in po svoje zamišlja delo. Kapitalizem je razdelil človeštvo v dva razreda: v razred delavcev in v razred tistih, ki ne delajo — razred buržujev, kapitalistov. Ljudje iz kapitalističnega razreda iine-nujejo delo svoje prizadevanje, kako iztisniti i% razreda tistih, ki delajo, čim več, da se oni sami tako izognejo delu. In resnično je tako, da razred delavcev vzdržuje pri življenju razred nedelavcev. Na stotisoče človeških bitij in življenj je tako dan na dan izkoriščanih in uničenih. Ta razred nedelavcev - kapitalistov hoče jesti obilno in najboljši kruh, delati zanj pa ne mara. Zato mora imeti pod komando človeška bitja nižjega in posebnega razreda, da se ona zanj mučijo in ubijajo. V dobi zlatih telet je težko in naporno delo sramota. Tisti, kateri kaj premore, se delu odtegne. Delavec pa je suženj ali pa kaznjtenec. Nekaj stotin ljudi vlada z bičem v roki veliko večino človeštva. Tisti, kateri je bolj bogat in manj dela, več velja. Vsi se mu klanjajo in uživa vso čast. Tisti, ki so mu pripravljali vse njegovo bogastvo in udobje, so pozabljeni in nepoznani, čeprav se njih obupen krik čuje do neba. Dajte kruha! Pustite nam živeti! — Nič! — To je sodrga, hujskaška banda, požrešna masa! Hoče nam uničiti naše gospodarstvo. Še bolj jo je treba priviti, da bo pomnila, kedaj se je predrz-nila dvigniti glavo! Vse to je dokaž, kako izgublja delo na svojem pomenu in vrednosti, vzporedno s tem pa tudi delavec. Bodisi ru^ar- tovarniški delavec, kovinar, vi-m ar ali hlapec, njemu se ne pripisuje no ®na važnost! Pa je vendar on tisti, ki dela, ki tako rekoč iz nič, iz mrtve tvan vse ustvarja. Z njim se vse začne in pri njem se neha. Pa nima pravice do poštene plače, ne do odločilne besede, ampak samo oni, ki z vrha komandira, njemu se daje vse priznanje, on edini ima pravico uživati sadove dela. Razred delavcev mora s svojo močjo priboriti delu tisto upoštevanje, ki mu gre. Zaman bi bilo čakati, da se bodo kapitalisti sami domislili, da nepravilno ravnajo. Vsi, ki delamo, moramo s skupno organizirano močjo postaviti se v hran za priznanje dela in za oblast onemu, ki ga izvaja. Delu slava, čast, oblasti Za pravico. Delo je za človeka nujnost. Postava dela je bila dana od Boga že prvima človekoma v raju in s tem vsemu človeštvu in vsakemu posebej: »V potu svojega obraza boš služil svoj kruh.« Ta postava je bila v novem zakonu potrjena po sv. Pavlu: Kdor ne dela, naj tudi ne je. To se pa ne pravi: nekateri naj delajo in se trudijo, ostali pa naj lenuharijo in naj žive od dela prvih. Naravne dobrine so za vse ljudi, ne samo za nekatere, in vsi ljudje naj pridobivajo te dobrine z delom, s trudom in znojem, ne le nekateri. Delo in njegova obveznost za vsakega ter naravne dobrine, do katerih imajo vsi pravico, to mora biti temelj vsakega gospodarskega reda. Gospodarski sistem, ki ne sloni na teh dveh či-njenicah, ne odgovarja božjemu zakonu, pa tudi ne pravici posameznika in še manj blagostanju celokupnega človeštva. Današnji gospodarski red ne sloni na principu dela in splošne koristi, ampak je kapitalističen in individualen, temelji na interesu, profitu, obrestovanjn, na koristih prav majhnega dela človeštva, izključujoč in zasužnjujoč večino, sto in sto milijonsko maso ljudi. Nič čudnega ni, ako ta zasužnjena masa Jeliče po boljšem, pravičnejšem redu v celotnem svetovnem gospodarstvu. Ta klic je dejanje pravice, dejanje obrambe in mora biti več kot zgolj boj za osebno korist, več kot iz sebičnosti porojena borba, to je in mora biti boj za pravice in koristi vsega človeštva. Ta in tak boj vodi Jugoslovanska strokovna zveza od prvega početka do danes in ga bo vodila še 1 nadalje z vso neizprosnostjo. Boj za pravico in svobodo vseh, prav vseh, posebno pa tistih, ki so najbolj brezpravni, ki trpe največjo in najhujšo krivico, za proletarijat je naš boj. Boj za pravico! Ali je pravično, dA človek, ki dela, rad in pridno dela, ki se trudi na vse 1 načine, da bi naredil še več in še bolje, pa ne zasluži za pošteno hrano in za obleko? AH je pravično, da mož, ki se pošteno trudi in že sebi pritrjuje, pa nima, s čemer bi nasitil ženo in otroke? Ali je pravično,, da človek, ki bi rad delal, ki išče dela, zarij prosi, pa delati ne more, ne smei ker dela — ni? Ali je pravično, da človek, ki je vse življenje delal, pridno delal in se trudil do onemoglosti, pa na stara leta nima pravice do življenja? Ali je pravično, da otroci milijonov nimajo in ne mOfejo imeti potrebne in’ zadostne hrane, obleke, ne zraka, ni' solnca, ne veselja samo zato, kef so otroci delavca, proletarca? Ali je pravično, di milijoni in milijoni nedolžnih otrok, pridnih ženi in poštenih mož telesno in duševno gine-vajo in propadajo v vlažnih kleteh, mrzlih podstrešjih, v barakah, v podiHih hišah, pod mostovi, po smetiščih, gnojiščih, v kanalih samo zato, ker oče in mati ne moreta, res ne moreta dovolj zaslužiti? Ali je pravično, da nekateri nič ne delajo, ampak samo uživajo in se iz revežev še norčujejo? Ali je to pravično, da nekateri, ki ne delajo, pa žive v vsem razkošju? Ali je to pravično, da se nekateri že rode bogati in ostanejo vedno bogati, čeprav ne delajo? Ali je to pravično, da nekateri posedujejo skoro vse dobrine zemlje, drugi pa nič, in nekateri, ki imajo, ne delajo, tisti pa, ki delajo, vendar ničesar nimajo? Ali je to pravično, da o vseh dobrinah odločujejo tisti, ki nič ne delajo in ki so vsega razkošja pijani, drugi pa, ki delajo, nimajo pravice in možnosti od-ločevanja? Ali imajo res pravico do življenja samo nekateri, drugi pa ne, ali je to pravično? Ne, in stokrat ne! To ni pravično bilo, to ni pravično danes in to ne bo pravično nikdar! In gospodarski sistem, ki je to ustvaril, ni pravičen, ampak krivičen. In kdor tak sistem podpira, ne služi pravici, ampak krivici. Mi pa hočemo, da zavlada pravica nad krivico, ljubeceu nad egoizmom, občestvo nad posameznikom, delo nad kapitalom, človek nad strojem, da vladamo in v gospodarstvu odločujemo vsi in ne le nekateri. To je v bistvu, v temeljih naš gospodarski program, ki sloni na dolžnosti dela in pravici vsakega človeka do dobrin zemlje, in to ne samo dolžnosti in pravici na papirju, ampak na resnični, dejanski, vsakemu dosegljivi pravici. Zemlja naj bo last tistega, Iti jo obdeluje. Tam pa, kjer gospodarsko stališče zahteva širšo, skupno upravo, tam naj govori delavec, konsument in država. Ni zemlja le v korist enega, ampak vseh, zato naj služi vsem in odločajo naj vsi. Industrija ni in ne sme biti torišče enega ali prav majhne skupine, ampak vseh: teh, ki delajo {delavci in name-ščetici, teh, ki izdelke rabijo (konsu-menti) in celokupnosti, ki jo predstavlja - država. Trgovina in obrt ni in ne sme biti molzna krava le za nekatere, ampak tudi tukaj naj odloča skupnost, celota, ker vse to mora služiti skupnosti pod kontrolo celote. V socializacijo oziroma kooperaciji mora iti naša pot, ker to je pot pravice, pot rešitve. Ne le rešitve za posameznika za en stan, za en n^t-rod, za eno državo, ampak za vse stanove, vse narode in vse države, za vse človeštvo. Cilj naš je: pravica nad krivico, ljubezen nad egoizmom, delo nad kapitalom, človek nad strojem! Pridobivajte novih naročnikov! Delavstvo v strokovne organizacije! Vse do zadnjega ča^sa se je dela v stvo vzgajalo v' strankarskem duhu, vsled česar ni mogla prodreti v najširše mase delavska proletarska zavest. Borba delavstva za svoje uveljavljenje v družabnem življenju se je razblinjala v rogoviljenju v posameznih političnih strankah in nikjer ni prišla do takega izraza, da bi rodila pozitivne uspehe. Ta smer delavskega udejstvovanja ni zahtevala nikake požrtvovalnosti od posameznika, kajti dovolj je bilo, da je izvršil pri volitvah »strankino disciplino«. Končni rezultat pa je seveda ta, da se je odporna sila delavstva zmanjšala in da je delavstvo izročeno na milost jn nejnilost svojim delodajalcem. Politične stranke so se bavile samo s političnimi vprašanji, se v vprašanja med delodajalci in delavci niso vtikale. Sicer so obstojale delavske strokovne organizacije in veliko je bilo zavednih delavskih borcev, ki 50 vedeli, kaj hočejp in čemu delajo, toda ni se jim v težki borbi ; pridružilo delavstvo v celoti. Strokovne organizacije so se vsled tega borile tako rekoč za svojo eksistenco. Razumljiyo, je bilo, da strokovne organizacije vsled tega niso bile kos svojim nalogam, vsled česar se je de- lavstvo v celoti vedno bolj pogrezalo v milostno odvisnost od kapitalistov, v nestalnost, v revščino, tako da je danes delavec vesel, da more delati pa ma-gari za še tako nizko plačo. Delavstvo si je popolnoma samo krivo sedanjega položaja, saj drugače priti ni moglo. Ako se je delodajalec organiziral in isto tako iskal oporo v skupnosti svojih kolegov, zakaj je ravno delavec, ki nima drugega kot svoje delovne roke, ostal tako brezbrižen napram svojemu položaju. Z razmeroma malenkostnimi prispevki bi si lahko ustvarilo delavstvo številčno in gospodarsko močne strokovne organizacije, katere bi lahko izvojevale marsikatero borbo z večjim uspehom kot so jo sicer. Nujno je potrebno, da vedno jasno, brez olepšavanja zremo na položaj in ▼ bodočnost. Prav gotovo bomo prišli do pravega zaključka iri prave poti, po kateri moramo hoditi, da dosežemo to, kar vsak zaveden in organiziran tovariš in tovarišica hoče. In to je: da bo delavstvo z organizirano močjo prišlo do veljave ne samo v tovarni, ampak v celotni človeški družbi. Največja hiba delavstva je danes še vedno pač ta, da je večinoma skoro popolnoma brezbrižno za vse, kar se tiče njega kot delavca. Brez vsakega vidnega odpora mu delodajalci lahko zmanjšajo mezdo, pošiljajo na neprostovoljne dopuste, šikanirajo in postopajo z njim kot z brezpravno >rajo«. Navadno se samo malo godrnja in na vse strani zabavlja, pa konec. Toda od tega nima delavec nobene koristi. Zlasti mlajši delavci kqžejo prav malo brige za svojo gospodarsko, delavsko strokovno organizacijo. Prav nič ne misli, kako bo z njim čez nekaj let. Marsikaj bi bilo drugače, ako bi se delavstvo otreslo svoje brezbrižnosti. Čim dalje bomo čakali, tem dalj smo si krivi svoje revščine in obupanosti sami. Rešitev pa je le v skupnosti, v strokovni organizaciji, kjer vse delavstvo nastopa kot en mož, kot mqgbčria sila, preko katere ne niofe noben delodajalec in nobena kapitalistična družba. Ta skupnost in poč pp bo poinembna le, ako (to vse delavstvo združeno v enotni strokovni razredni fronti. Zato greši ’ tisti delavec, ki pusti svojih 15 ali 20 organiziranih tovarišev, da se trudijo, kako fti branili delavske koristi pred podjetjem, on pa stpji ob , strani in se jim ne pridruži. Tako zadržanje je ne delavsko, netovariško in vredno vse obsodbe. Veliko se je že organiziralo in so se ustanovile organizacije. Nekaj časa so živele, pa kmalu razpadle samo vsled tega, ker so organizirani takoj ^zahtevali uspehe. Ker le-teh takoj ni bilo, so organizacijo zopet pustili in životarili po svoji stari navadi, ali pa so iskali na vse strani rešitelja, ki bi jih brez težav pripeljal v deveta nebesa. Uspeh, pridobitev, ki ni izvojevana v ppsprtvp-valni borbi, tudi kmalu gre. Pridobitve delavstva morejo držati le jake orgiani-zacijc. Ako dčlaVstVo še do danes ni prišlo do tega prepričanja! *ga bodo pač morali dogodki v bližnji bodočnosti do tega privesti. Najostrejše graje pa so potrebni čisti delavci, ki vidijo v organizaciji le molzno kravo. Organizirajo se le zato, da izkoristijo in izrabijo organizacije kolikor se pač da, da ali čim prej dosežejo kak uspeh aii pa dobijo kako podporo. Ko pa to enkrat dosežejo, ti . »divjaki« puste organizacijo in se ne brigajo več zanjo ter čakajo prilike, kedaj jo bodo zopet rabili. Vse?11 takim pojavom, ki se žal ne redko pojavljajo v organizacijah, je treba napraviti konec. Delavstvo vsak dan bolj izkuša, kaj pomeni zanj njegova strokovna or- Stran 2. »DELAVSKA PRAVICA«, 2. maja 1929. Leto II. ganizacija. Koliko več bi še pomenila, ako bi bila njena moč dejansko tolika, da bi bila v stanu v celoti uveljavljati vse delavske zahteve. To moč pa ji more dati le delavstvo samo! Zato veljaj: Delavstvo, organiziraj se! Ljubljanska občina Mi 'se do sedaj v našem listo nismo mnogo pečali z ljubljansko občino in z j vsemi več ali manj senzacijonelnimi do- ; gedki, (ki so se dogajali v dvorani ljubljanskega magistrata ali pa sploh v življenju ljubljanske občine- Kolikor smo o ljublj. občini sploh pisali, so bile to samo zadeve mestnih delavcev v čisto strokovnem delu lista. V zadnjih dneh pa so se izvršili v življenju ljubljanske občine važni in pomembni dogodki ne samo za mestno delavstvo, ampak za vse delovno ljudstvo, katero tvori veliko večino prebivalstva Ljubljane. Od ‘22. do 24. aprila t. 1. je ljublj. obč. svet obravnaval proračun za leto 1929-30. Ne bomo poročali podrobneje o sejah in proračunu samem, saj so vsi časopisi prinašali dolga poročila in govore. Redni proračun znaša 47 milijonov in izredni pa 17 milijonov dinarjev. Skupaj 8 milijonov več ikot lani. Delavci in nameščenci v občinskem svetu nimajo pravega zastopsllva. Saj so 3 marksisti in 2 krščanska socialista le bolj nekaki opazovalci. V teku proračunske razprave se je formirala v občinskem svetu uelka zelo pestra skupina. Vodstvo te skupine so prevzeli v roke gg. Ivan Hribar, dr. Ravnihar in ing. Semec. Ta skupina je kritizirala proračun in občinsko gospodarstvo vsestransko. Ne zanikamo, da je bilo v izneseni kritiki objektivno vzeto tudi precej stvarnih predlogov, katerim more vsak razumen gospodar le pritrditi. Toda na drugi strani se je pokazala celotna ta grupa občinskih svetnikov kot skrajno kapitalistično-reakcionarna, bolj meščan sik a kot stari takozvani »liberalci«, ki že 25 in več let nosijo čast občinskih očetov. Vsi gospodje obč. svetniki iz te grupe, ki so govorili, so se obre-galii ob delavske plače, se spotikali nad zakonitimi delavskimi zaupniki, odklanjali delavstvu celo njegovo koalicijsko pravico (t. j. pravico združevanja v delavska društva), na račun delavstva so padali očitki, da je predobro plačano in skoro izenačeno z uradništvom, da je naše delavstvo manj vredno od angleškega in nemškega, češ da proizvaja 25 do 50 odstotkov manj od onih itd. Delavstvo so branili le njegovi najizrazitejši zastopniki. Obč. sv. Uratnik je dolgo branil interese delavstva in nižjega nameščenstva in svojo obrambo podprl s številkami. Bridko resnico je povedal, ko je rekel, da celotni obč. svet ne bo nikdar ničesar naredil in to zato, ker ga je strah začeti radikalno reševati socialne probleme ljubljanskih občanov. Obč. sv. Uratnik je namreč predlagal v fin. odboru, da se uvede davščina na hipoteke hišnih lastnikov, ki so profLtirali v vojni več kot 450 milijonov dinarjev, kateri predlog pa je bil odklonjen. Obč. svetnik Jože Rutar je izjavil v obrambo delavstva na seji 23. aprila sledeče: »Navaja se, da je naše delavstvo manj vredno in manj sposobno od drugega. Tako morejo govoriti le ljudje, ki. nimajo prav nikakih stikov z delavstvom in ne poznajo slovenskih delavskih razmer. Najenostavnejši d cika/, za to, da je naše delavstvo sposobno, je, da naši ljudje v tujini hitro pridejo tudi do vodilnih mest kot preddelavci itd. Torej moremo reči, da tudi naše delavstvo proizvaja v prav .toliki meri kot nemško . ali angleško. Dobe se gotovo tudi izjeme., Toda izjeme so tie le med delavstvom, ampak tudi med inteligenco. G. Ural-nik je včeraj dejal, da je vsa desnica ploskala reakcionarnemu govoru g. Hribarja, ki se je izaletel v delavske plače. G. Uratnik bo že oprostil, če rečem, da jaz omenjenemu gospodu nisem ploskal, (j. Uratnik je tudi omenjal organizacijo mestnih delavcev kot organizacijo bivše SLS. Poudarjam, da je skupina mestnih delavcev strokovna organizacija, včlanjena v Jugoslovanski strokovni zvezi, katera vodi borbo m interese svojega članstva in vseh imeeilnih delavcev danes prav v istem pravcu kot taikrat, ko je bila tu delegacija bivše ISLS.« Na tej seji je prišlo nepričakovano do eksodusa že omenjene skupine oibč. svetnikov, 12 po številu z ing. Seimeceim in Iv. Hribarjem na čelu. Izjavili so, da, nimajo več zaupanja v delo večine in da; se zato ne morejo nadalje udeleževati sej obč. sveta. Sklepčnost seje pa je nehote povzročil dr. Ravnihar, ki je pozneje sicer tudi zapustil sejo. Seja se je nadaljevala naslednji dan 24. aprila- Na sejo je prišel bolni prof. Jarc in s tem omogočil sklepčnost. Generalna debata o proračunu je bila zaključena že prejšnji večer. Posamezniki so podali le kratke izjave. Obč. sv. Likar je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Prof. Jarc je naglasil, da je prišel na sejo on in še nekateri tovariši za to, da se ohrani avtonomija Ljubljane, kljub temu da bodo morda padli očitki, da so on in tovariši podkupljeni. Ta korak pa je važen — tako je rekel — radi tega, ker se je iz okolice g. ing- Serneca stavila županu dr. Pucu ponudba, da ise ustanovi v Ljubljani nova grupacija, nova stranka z nekaterimi gospodi bivše SLS, pri kateri pa bi bil. dr. Korošec izključen. Poudarja, da je treba obč. svetu več gospodarske miselnosti. Obč. sv. Jože Rutar je podal za lem važno izjav«. Glasi se: Slavni občinski svet! Ko se glasuje za predloženi proračun, sem jaz v težkem položaju. Proračun naj znači zaupnico večini, njenemu poslovanju, sploh občinski politiki, na drugi strani se pa dajejo z občinskim proračunom tudi smernice za poslovanje v bodočem letu. Občinska politika bi morala biti izvzeta iz okov ozkega strankarstva in imeti pred očmi le dobrobit občanov. Konštatirati po moram, da se je morala skvarjene politike prenesla tudi v to dvorano. Iz debate o proračunu smo mi delavci obogateli za nekaj neizpodbitnih dejstev, namreč, da je meščanstvo popolnoma nesposobno, da bi ustvarjalo za družbo kaj odrešilnega. V tej svoji nesposobnosti so napadali p r i p a rini k i meščanstva občinsko politiko bivše Zveze delovnega ljudstva, dasi Je bila njena obč. politika edini svetel žarek na ljubljanskem magistratu po vojni. Ta politika je bila tako dobra, da jo je bivša Slovenska ljudska stranka proglasila za svojo. V tej proračunski debati pa smo doživeli tudi to, da so bivši funkcionarji bivše ! SLS odobravali in podpirali napade na to politiko. Tako postopanje odločno obsojamo. S tem pa ne rečeni, da zaupam in odobravam delovanje nedavne večine. Ne! Nasprotno. Koalicija ni mogla ničesar novega, svežega ustvariti. Mogoče . bo kdo trdil: Saj si ibil tudi iti v tej koaliciji. Res je. Toda mene je držala na tej poti bolj bivša takozvana politična disciplina zlasti pa šibka delavska delegacija v občinskem svetu. To moram* odkrito priznati. Čemu bi tajil? So bile pač take razmere tu v tej zbornici in tudi med delavstvom saimim. 'Konštatirati moram, da se poskuša od nekaterih reakcionarcev uvesti zopet na občinskem magistratu zastareli in okosteneli predvojni sistem, ki so ga upeljali ravno ljudje kakor g. Ivan Hribar- To je nazadnjaški in nesocialni sistem, ki je poznal Ljubljano le kot (malomeščansko »dolgo vas«. Njegovo nastopanje nam kaže sistem,, Iko se je dobro plačalo višje uradništvo, nižje pa in mestno delavstvo in vprašaji j a, ki se ti če jo njega, pa so se popolnoma zanemarjala. Občina potrebuje modernega razvoja, predvsem v socialnem pogledu. Zato mota biti naloga nas vseh. ki jim je dana skrb za dobrobit občine, da se današnje razmere eimpreje urede v tem pravcu in da se sestavlja proračun pod temi' vidiki. Izjavljam, da bom kot krščanski socialist glasoval proti proračunu. Že ,;ekiG,m proračunske debate so nekateri govorniki bivšega naprednega kluba poudarjali, da jiim je avtonomija Ljubljane nad vse. Šmenta! Ko bi človek le mogel pozabiti vse, kar se je že dogodilo na ljubljanskem magistratu v zadnjih letih do 6- januarja 1929. In to baš po iniciativnosti teh ljudi. Res je, da so se v proračunski debati in posebno še z odhodom enega dela obč. svetnikov pokazale jasne tendence za spre-j rnembo današnjega režima na ljubljan-| skem rotovžu in za uvedbo komisarijata. I Toda legitimacije, bičali take nakane, nimajo napredni« gospodje nikake. Dobro premišljena izijava obč. sv. fUvtarja ki jo zato doslovno priobčujemo, pove v bistvu vse. Gptovo je, da morajo zastopniki delovnega ljudstva v občinskem svetu hoditi vedno svojo pot. Zato bi se zelo motil, kdor bi menil, da je ali pa še utegne biti delavska delegacija v ol)činskam sveto orodje v rokah kogarkoli in katerekoli struje, ki nastopa v obč. politilki ali pa še namerava! Tedenske novice. Izlet Ljubljančanov v Pekel pri Borovnici 1. maja. Skupina privatnih nameščencev vabi članstvo vseh naših organizacij, da se udeleži izleta. Odhajamo ob 6-10 zjutraj in se peljemo do Preserja. Popoldne povratek. Vabljeni vsi. — Odbor skupine. Vsem, ki imate v prodaji Del. koledarček. Delavska založba Vas poziva ponovno, da vrnete takoj vse neprodane koledarčke, ker jih rabimo za naše inozemske delavce. Koledarčki leže pri vas zapuščeni, zunaj pa čakajo ljudje nestrpno nanje, mi jim pa ne moremo ustreči radi nekaterih. — Delavska založba. Atom: Pravica do eksistence. (Delavski okrožnica Leona XIII.) 13. Nobenega povoda ni, zakaj bi vpeljavah državno skrbstvo; človek je namreč starejši kot država. Za to je človek moral pravico, da čuva življenje in telo, po naravi imeti preje, kakor je nastala katerakoli država. • Življenje je božji dar; zato ni človekova lastnina, s katero bi smel delati, kakor mu drago. Bog ga je poklical iz nič v življenje; zato mora toliko časa živeti, dokler ga zopet Bog ne odzove. Ker pa mora človek živeti, zato ima pravico, da živi. To življenje pa ni samo živalsko, marveč je tudi osebno. Človek je umno bitje, ki ima svobodno voljo, zato je oseba. Kot ljudje smo si vsi enaki; nobeden nima več, nobeden manj osebnih pravic, ker je narava pri vseh ljudeh enaka človeška narava. V socijalnem življenju ne more biti popolne enakosti. Iz samih rok, iz samih glav ali iz samih nog ni mogoče sestaviti organskega telesa in družba take vrste bi morala nujno razpasti. Toda z ozirom na eksistenčno pravo in na pravice, ki so ž njim v zvezi, smo si vsi enaki. Iz pravice do eksistence, dobivanja in življenja povsem naravno sledi pravica človeka, da je obvarovan pred vsemi nevarnostmi, ki njegovo eksistenco ogrožajo. Znani mislec Hertling53 sam priznava, da ima človek nedvomno pravico do tega, da nihče ne škoduje njegovi duhovni, fizični in nravni eksistenci in pravico tudi, da ga država učinkovito varuje in ščiti pred vsemi tozadevnimi napadi. Ta pravica do zaščite pa nikakor še ni izčrpana s tem, da država ščiti poedinca pred umorom, ropom, tatvino itd., kajti človek ima pravico, da mu nihče ne sme škodovati v njegovi eksistenci. V kolikor toliko urejenih državah ni nevarnosti, vsaj na splošno ne, da bi tatovi, roparji in morivci človeku škodovali na njegovi eksistenci. Izpostavljen pa je tu človek novi nevarnosti, ki mu preti vsled današnjega gospodarskega reda, ki v resnici tisočem in stotisočem naravnost onemogočuje eksistenco. Kjer so pa razmere take, da si posameznik ne more braniti lastnega zdravja in življenja, mora to izvrševati družila v kateri živi, in sicer v prvi vreti država. Delavci, ki so prisiljeni delati v zdravju ali življenju škodljivih podjetjih, katerim se nalaga prehudo in predolgo delo, se ne morejo sami braniti. Zato jih mora varovati država z zakoni. I a k e zakone, ki se imenujejo zakoni za delavsko varstvo zahteva naravnost pravica do e krs i s t e n c e. Določila, koliko se sme kvečjemu delati na dan, o prostih nedeljah in praznikih, o ponočnem delu, kakšni naj bodo prostori in priprave za varnost zdravja in življenja itd. torej nikakor niso kake posebne pravice, ki jih daje država delavcem, marveč so samo dolžna d r ž d; v n a obramba delavskega eksistenčnega prava. Iz tega pa sledi, da ima država gotovo tudi pravico določiti, koliko sme znašati najmanjša p 1 a č a. S tem se ne vtika v zasebne pravice delodajavcev, s tem ne ruši njihove svobode, temveč samo izvršuje svojo prvo dolžnost, da varuje eksistenčno pravo pri takih, ki ga sami ne morejo braniti. Kakor hitro namreč enkrat priznamo človeku pravico do eksistence, mu nujno moramo priznati tudi pravico do gotovega dela zemeljskih dobrin, ki so mu potrebne, da more živeti človeka dostojno življenje. Jasno je namreč, da od zraka ne more živeti. Jasno je pa tudi, da mora pravico do teh zemeljskih dobrin dokazati z delom, to se pravi, da ima dolžnost pridobivati si isto po najprvotnejši poti, ki vodi do njih, namreč s svojim delom. Kdor ne dela, naj tudi ne je. Tu pa naletimo na rakrano našega gospodarskega sistema in vidimo, kako isti krši najprvotncjšo naravno pravico človeka, pravico do eksistence. Ker so namreč zemeljske dobrini po naravnem pravu za vse ljudi določene, je jasno, da imajo vsi ljudje pravico do njih v kolikor je od njih odvisna njihova eksistenca. Veliko število brezposelnih v malone vseh modernih državah pa kaže, da bi mnogi radi delali, pa dela dobiti ne morejo in so naravno na ta način oropani možnosti pridobiti si potrebno za ohranitev svoje eksistence. Z bengalično lučjo osvetljuje to dejstvo vso pogrešenost današnjega gospodarskega reda, nalaga pa človeški družbi, odnosno državi tudi dolžnost, da ščiti naravno pravo do eksistence na podoben način, kakor ščiti isto pred roparji, tatovi in morilci. Skrbeti mora država za možnost zaposlitve tistih, ki so brez dela. da jim s tem da priliko, pridobiti si z delom potrebno za človeka dostojno življenje.. Dolžnost države je skrbeti za časni blagor državljanov. Kakor se mora umakniti lastninska pravica naravni pravici eksistence, enako se ji mora potom države umakniti tudi pravica svobodnega gospodarstva. Pravica do eksistence vključuje dolžnost dela, pa tudi pravico tl o del a.36 Človek pa nima samo pravice, ohranjati si telesno življenje, marveč sme tudi skrbeti, da si ga izpopolnjuje. Pravico ima, da si pridobi pripomočkov, s katerimi si lajša, lepša, sladi svoje bivanje na svetu. Vse to izvira samo po sebi iz njegovega eksistenčnega prava. To pravo ni samo nekakšna pravica do miloščine. Miloščina se daje le iz ljubezni, priznavanje eksistenčnega prava pa zahteva stroga pravičnost. Kapitalizem bi rad pokril dolžnosti, ki jih ima družba z ozirom na to pravo s tem, da vrže sem pa tja nekaj drobtin vbogajme med revno ljudstvo. Tudi d ržave pod kapitalističnim vplivom raje govore o skrbi za ubožce, nego da bi temeljito odstranile tiste vzroke, ki toliko ljudi današnje dni potiskajo v bledo revščino. Taka družba, kjer je ogromno število revežev, navezanih na miloščino ni zdrava. Če pa redno cele vrste ljudi propadajo^ v revščino, potem je to jasno znamenje, tla se v družbi ne spoštuje eksistenčno telesno pravo. Dobro je, če se država meni tudi za reveže, s tem naj dopolnuje to, česar krščanska ljubezen ne more storiti. Brez dvojbe je dovoljeno, tla naloži bogatinom davek za uboge; toda v prvi vrsti je njena dolžnost, varovati pravice svojih članov. Pravičnost je njeno polje, ljubezen ima nastopati le tam, kjer je pravičnost že iz pregovorila svojo zadnjo besed o.ST .DELAVSKA PRAVICA«, 2. maja 1929. Leto II. »DLLAVSKA PRAVICA«, 2. maja 1929. Stran 3. Naše gospodarstvo in socialna politika. DorCI. Glavne panoge gospodarstva. Že takoj prvi dan, ko so stopili v naši državi v veljavo razni zakoni so-cialno-politične vsebine, so naleteli na odpor takozvanih gospodarskih krogov-Največkrat so utemeljevali in še utemeljujejo svoje postopanje z občo gospodarsko krizo. To pa je le splošna trditev brez kakih dokazov. Ako hočemo ugotoviti položaj gospodarstva, ga moramo razdeliti na posamezne sestavne panoge, sicer pridemo I« do motne in zabrisane slike. — Glavni sestavni deli gospodarstva so: poljedelstvo, obrt in industrija. Pri poljedelstvu pridejo v poštev veliki in mali posestniki ter najemniki. Pri obrti in industriji razlikujemo: Male obrtnike, trgovce, industrijalce, velike trgovce in banke. Pri tem pa ne smemo pustiti iz vida položaja širokih mas konsumentov, katere tvorijo uradniki, nameščenci in delavci. Resnica je, da zavisi kolikor toliko vsaka gospodarska panoga od druge, vendar pa je pri vseh velika razlika, vsled cesar ne zadene morebitna gospodarska ikriza vseh enako. Nasprotno ene panoge lahko občutno zadene, dočim drugim celo koristi. Ako pa hočemo iz-lečiti bolehajoči organizem, moramo preiskati, katere rane so najhujše in potrebujejo najprvo zdravljenja v interesu družbe in države- Poljedelstvo. Brez dvoma je najvažnejši za naše gospodarstvo položaj poljedelstva. Kmečko prebivalstvo tvori najvišji odstotek državljanov, a kmetijski prp-dukti celo 45.36 odstotkov celotne proizvodnje. Rudarstvo, gozdovi, domača industrija in ribolov so izvzeti. Poljedelstvo pride torej v poštev kot producent, pa tudi kot konsument. Od kupne moči poljedelskega prebivalstva zavisi v prvi vrsti tisti del industrije, ki proizvaja za domači trg, to je mala obrt in trgovina na drobno. Razvoj našega poljedelstva ni šel v smeri naraščanja, ampak padanja. Ob-sejana' je bila sicer vedno večja površina zemlje, toda pridelek je bil manjši. Vzrok so vremenske nezgode. Glavni udarec je pa dobilo poljedelstvo s padcem cen na svetovnem trgu leta 1925. Cene poljedelskim proizvodom so se zniževale na svetovnem tržišču tudi še leta 1926. in deloma 1927. Isto je bilo pri živini. Leta 1923. je bila povprečna cena za izvoženo žival 263 Din, 1. 1924. 263 Din, leta 1925. 194 Din, leta 1926. 150 Din, leta 1927- 130 Din. V letih 1926 in 1927 je bil zelo velik izvoz zlasti Svinj, toda izkupiček je bil veliko manjši. Vse te okolnosti so povzročile zmanjšanje kupne moči poljedelskega prebivalstva, manjše kmete in bajtarje pa pognale na delovni trg. Slaba leta v poljedelstvu so prizadela ljudi, kojih eksistenca zavisi od dohodkov njihovega dela in one obrti, ki so v neposrednem stiku s prebivalstvom, dočim so pa veliki industriji (koristile. Deloma so jim dovajale cenene delovne moči, deloma pa cenejše surovine, ki se dobivajo iz poljedelstva: žito, meso, kože itd. Radi slabih letin tudi veleposestva niso trpela, ker so dobila nadoknado v cenejših delavcih. Istotako jim je koristil nenaden dvig cen. Iz navedenega sledi, da ne more biti govora o splošni gospodarski krizi, marveč še celo o dvigu nekaterih panog industrije radi neugodnih razmer poljedelstva. Industrija. K industriji prištevamo tudi obrt. 0 tej pa na žalost ni nikakih zanesljivih podatkov. Vemo samo to, koliko je takih podjetij v naši državi, o obrti moremo sklepati le to, da se je njen položaj precej poslabšal vsled slabe kupne moči uradmštva, nameščencev in delavcev. Gotovo je tudi, da je bilo radi tega mnogo slabičev uničenih, ki so zopet šli med odvisne sloje — delavce. Pa tudi t° je gotovo, da ni bil vzrok propada obrti prekratek delovni čas- Obrti ne bi rešil niti 15 urni delavnik. Z gotovostjo pa moremo zasledovati dva odločilna činitelja v industriji: bančni in industrijski kapital. Za prvega lahko z vso sigurnostjo trdimo, da ni bil popolnoma nič prizadet po raznih gospodarskih krizah. Njegova obrestna in socialna politika. mera je še vedno okrog 15%, torej trikrat do štirikrat višja, kakor v drugih deželah, Če bi kdo hotel govoriti o faktorjih, ki obremenjujejo naše gospodarstvo, potem bi moral pokazati v prvi vrsti na njegovega najvefjega sovražnika — na oderuštvo v obliki visokih obrestih. Stanje bančnega kapitala je sledeče: Leto last- sred. tek. rač. v milijonih Din vloge 1923 — — 3581 1924 2450 6901 4652 1925 2554 7630 5832 1926 2655 4461 6839 1927 2610 4675 7134 Pri tem pa ni všteto denarno stanje narodne banke, državne hipotekarne banke in poštne hranilnice. Industrija ni nazadovala. Nadaljni dokaz, da industrija kot celota ni nazadovala, ampak napredovala, je tudi povečanje števila delavcev. Po podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu se je kretalo povprečno število zavarovancev tako-le: L. 1923. 354-257, 1. 1924. 459.312, 1. 1925. 470.491, 1. 1926. 473.506, 1. 1927. 509-172, 1. 1928. 576-464. Da je industrija v splošnem rastla, dokazuje tudi uvoz strojev. V našo državo je bilo uvoženih strojev: Leta k8 vrednost Din 1920 13,677.552 84,718.670 1921 35,891.822 248,156.656 1922 39,399.623 432,359-104 1923 33,307.603 510,093.815 1924 21,567-522 491,547.615 1925 29,767,647 630,947.754 1926 31,042.748 661,471.808 1927 25,488.588 612,793-333 Pri uvozu strojev se ne sme upošte- vati toliko teža, kaikor pa izdatki za stroje. Ti pa nudijo dovolj nazorno sliko. Zaščitna carina. V izpopolnitev slike položaja splošnega gospodarstva pa ne smemo izpustiti iz vidika treh faktorjev, ki zlasti ugodno vplivajo na razvoj in prospeh industrije. 1- Umetno dviganje cen potom zaščitne carinske politike. Radi tega so vsi industrijski proizvodi, izvzemši moke, cementa in lesa, pri nas znatno dražji, kakor v drugih državah. Razmerje cene pri nas in drugod je kakor 100 proti 43.50, sladkorja pa 100 proti 62-50. Porast storitve posameznega delavca. Vse to pride v korist podjetnika, ker so šle mezde kjlub temu navzdol, mesto navzgor. Tako je rudar nakopal leta 1920. 99-2 tone premoga, leta .1927. pa 159.8 ton. Papirna industrija istotako izkazuje ogromen dvig storitve, ki je narasla v letih 1926 in 1928 od 20.562 na 22-961 kilogramov. Ta napredek bi bil še veliko večji, če bi uporabljala naša industrija le modeme stroje. Dokazano pa je, da se uvažajo iz inozemstva stroji, ki se tam ne morejo uporabljati, ker so zastareli, dočim se pri nas z njimi dela in proizvaja ter dela velike dobičke pod varstvom zaščitne carine in nizkih mezd. Tako je preneslo neko tekstilno podjetje stare stroje iz Poljske v bližino Zagreba in z njimi otvorilo novo dobičkanosno podjetje. V tem podjetju zaslužijo delavci pri polnem osemurnem delu na dan navadno izpod 10 Din. Padec delavskih plač. S tem smo prešli pa na tretjo ugodnost, ki jo ima naša industrija: na obči padec delavskih mezd- Da zniža delavske mezde, je pričela pritegovati industrija v delo vedno več otrok in žena. Razlika med mezdami, ki bi jih morala dajati odraslim delavcem in med mezdami, ki jih plača ženskim ter mladoletnim delovnim silam, gre v milijarde- Povrhu uživa industrija še velike ugodnosti z ozirom na javne dajatve. Mezdni podatki kažejo, da plačujejo nameščenci in delavci sorazmerno svo*-jim dohodkom štirikrat več davkov kakor industrija. Pri nas v Sloveniji je bila pred vojno industrija tudi višje ob-dačenas kakor pa je sedaj. Vse to dokazuje, da je prizadela gospodarska kriza najmanj industrijo. Kjer jo je pa zadela, je skušala industrija Vsa narava se prebuja. Solnce, narava kliče vse speče klice življenja na dan. In kliče na dan tudi vse speče sile mladega človeka. Mnogo se je govorilo, ukrepalo in rešitev! In ali res ne morejo razumeti razmišljalo že o mladosti, mladem človeku in njegovem razpoloženju; vendar se ni nikoli še danes vzelo pri nas resno v pretres vprašanje delavske, proletarske mladine po vojni; in je vendar to vprašanje najvažnejše: Mladina do 18. letal Pri osnovi je treba začeti graditi na novih temeljih. Razlikovati moramo pri nas dvojno proletarsko mladino. Eno iz industrijskih in rudarskih krajev, ter kmetsko. Vsaka ima svoje posebno obiležje, svoje značilnosti, ki nam morajo biti pri dojemanju njihove miselnosti odločilne in nam pokazati pot, kako rešiti ta težek problem: vzgoja proletarske mladine. Za obe plati drži eno, namreč, da se za mladino do 18. leta ni ničesar še storilo, kar bi izhajalo iz njene proletarske miselnosti in bi njenim proletarskim razmeram odgovarjalo v kulturno-pro-svetnem in telesno-vzgojnem oziru. Saj ljudje, ki niso sami bili proletarci, ne morejo in niso mogli zajeti tega vitalnega vprašanja vsakega kulturno-vzgoj-nega dela za trpeče, ponižane in razžaljene. To spoznanje je rodilo »Borce«, ki so nekak odsek v »Krekovi mladini« s čisto svojskim načinom organizacije. Toda komaj so se pojavila prva krdela »Borcev«, že je bilo o njih povsod vse polno mogočih in nemogočih nami-gavanj, govoric in podtikanj, ki so spravila marsikak nesporazum v vrste delavstva samega. Da se enkrat za vselej končajo vsi nesporazumi, bodi na tem mestu v kratkih potezah orisan celotni ustroj te organizacije, pri čemer se hočemo ozirati tudi na glavne pomisleke in ugovore s katerekoli strani. »Borci« so organizacija proletarske mladine. Ves njihov ustroj je zgrajen na ideologiji krščanskega socializma, kateremu hočejo biti — kakor že ime pove — avantgarda. Avantgarda — pa zahteva od vsakega posameznika celotnega človeka; močnega, zdravega duševno in telesno. Torej mora biti mladinska organizacija tudi šola (pa ne v starem pomenu besede) za duha in telp. — V »Borcih« se torej združuje udejstvovanje posameznika kakor organizacije v zasebnem in javnem življenju po načelih kršč. socializma ter priprava na to delo. Polagajo pa zaenkrat največjo važnost na pripravo —: Kdor nič nima, ne more ničesar dati! In ravno način priprave je za marsikoga spodtakljiv. Oglejmo si ga torej podrobneje! , Vsa priprava na življenje se mora postaviti na popolnoma drugo podlago, nego je bila postavljena doslej vsa naša vzgoja: Kazali so nam življenje po šolah in čitankah in pridigah samo od zunaj — s solncem oblito na eni strani, na drugi pa strahovito pregrešno. Mnogo se govori — zato so predstave mladega človeka o življenju povsem napačne; saj ga vendar ne zajamejo tisti suhi nauki in mučno posedanje po zaprašenih predavalnicah, v katere so uklenili vso kipečo, svetlo otroštvo in mladost doraščajočega mladca. Še danes nismo prišli do tega, da bi izvajali posledice iz spoznanja, da se telo povprečno mnogo hitreje razvija od duha. Telo se dobesedno uklene v ozke forme, da bi se mogel duh »razvijati« — na škodo telesnega zdravja seve. In vidimo torej prav lepo zopet nepravilnosti in nepravičnost vsega sistema, v katerem živimo že od zgodnje mladosti. Tako greši vsa družba danes nad otrokom, nad vsakim otrokom. Toda otroci, ki prihajajo iz boljših hiš, imajo vsaj nekoliko zadoščenja in razgibanosti potem doma, v prijetni domačnosti, v več ali manj brezskrbnem življenju. Drugače proletarski otroci. (Za en- prevaliti bremena na druge, predvsem na delavstvo in nameščence. Vse to pa tudi dokazuje, da je odpor proti socialni politiki z izgovorom na občo gospodarsko krizo neosnovan in da izvira povsem iz neprijateljskega to je kapitalističnega razpoloženja naprain delavstvu in njegovim pravicam. krat se oziramo v prvi vrsti na otroke iz industrijskih in rudarskih krajev). Pridejo iz šole, prepuščeni po večini samim sebi, mati — ki je vendar središče družinskega življenja — je v službi in priganja otroke k težkemu delu, ne da bi jim nudila dovolj hrane ali pa tiste ljubezni, do katere ima vendar vsak človek že naravno pravico ali pa se v obče ne meni zanje. In vendar — ali je že kdo pomislil, da je ravno v teh otrocih največ zdravja, pristnosti in talentov) (Pomislite, ali je umetnost iz otrok bogatinov vzgojiti »poštene« in »ugledne« može, če jim že pri vstopu v življenje in potem skozi vso življensko pot servirajo le najboljše izsledke vseh dob in ljudi!) In ravno zato je nujnost dovedla do tega, da poiščemo pravi način tudi tem otrokom, ki jih je že življenje samo napravilo resne in zavedne proletarce. Treba jih je zdaj še samo usmeriti, da ludi taki ostanejo! In tu seže organizacija »Borcev« po najboljši pomočnici in zaveznici — po naravi. In baš to je na mnogih, zlasti intelektualnih vrstah izzvalo največ nasprotovanja. In vendar — ali so se vsi ti nasprotniki zavedali prej navedenih dejstev, ki nujno zahtevajo čisto svojo mlade duševnosti in sploh mladega človeka, ki kar vpije po solncu, svobodi, gibanju, telesnem udejstvovanju in po fantovski družbi! — In to tembolj, čim manj je doživel v svoji lastni družini, mladosti solnca, ljubezni, zdravja. Kdor tega ne bi hotel umeti in s tem važnim dejstvom računati, bi zagrešil najusodnejšo pomoto, ki bi se bridko maščevala: Nova družba zahteva tudi fizično močnih, zdravih ljudi! Saj je narava vedno zaveznica slabega, tlačenega — zdravega! Naj nikdo ne misli, da ima le buržujski otrok pravico do solnca in planin in pesmi! O tudi v naših proletarskih srcih gori čisti plamen ljubezni do vseh naravnih krasot, ki jih tembolj doživljamo, čim težje so nam dostopne. Narava ustvarja silo duha in volje in telesa, ustvarja harmonijo med dušo in telesom. Česar se je človek naučil v naravi, mu ostane za vedno: Narav« vzgaja v samostojnosti In samostojnosti, doslednosti ravno manjka vsemu proletarskemu pokreta: Gostilniške sobe, suha predavanja so bila pač dovolj vabljiva in zajemljiva za odrasle, toda mladina ni od vsega tega odnesla skoro ničesar: Premalo smo vedeli za njene naravne potrebe. Torej — »Borci« se vzgajajo v naravi — v krepke proletarske borce, ki bodo znali nastopiti vedno z dejanji, česar nam je vedno manjkalo. Ni važno, da so se uporabila najboljša izkustva drugih, več ali manj brezbarvnih organizacij, kakor gozdovnikov, skavtov etc., in se na podlagi teh in lastnih izkušenj otvorilo, upamo, nekaj zares proletarskemu otroku nujnega in dostopnega, važno je samo to, da se vsi zavedamo potrebe in enotnosti te organizacije ia brez oklevanja krepko poprimemo za delol Njihova vzgoja je — samovzgoja. Trda beseda — o potrebna. Vsak naj pretehta samega sebe — in če se smatra močnega dovolj, je »Borec«. Pravilnik in vse je le ogrodje, opora duha, ki si mora forme sam ustvarjati. V naravo hodijo na izlete, sestanke, krajša (enodnevno) in daljša taborenja. Nekaka molitev je vsp njihovo bivanje v naravi; kakor najstrožje duhovne vaje. Ni to zabava samo, kakor si to gospodje in naivni ljudje predstavljajo, ampak trdo, resno delo, ki dviga duha in osveži telo. Beseda v naravi — pod božjim solncem iz mlade duše mladim srcem govorjena — odtehta dvajset sličnih sestankov v sobi. Središče vsega njihovega dela je veliki tabor, ko se zberejo vsi — po možnosti za cel mesec — skupaj. (Letos bo ta veliki tabor julija meseca v Bohinju. Priprave vodi Vrhovni stan, ki daje tudi ostala pojasnila — Delavska zbornica, K. mladina, Lj.). Veliki tabor je pregled vseh delavskih fantov. Takrat polože tudi obljubo novovstopli člani; ta trenutek je naj-slovesnejši. Kdor ga je le enkrat doživel — bo vztrajal. To se izvrši ob Večnem ognju (sredi tabora gori neprestano ogenj, ki je simbol večne pripravljenosti »Borcev« za delo in žrtve za proletariat), ko Veliki ot (tako se Stran 4. l ' > »DELAVSKA PRAVICA«, 2. maja 1929. Leto II. imenuje vodja vseh Borcev) sprejme ob večerni zarji od vsakega posamezjiega člana zeleno vejico in jo vrže v Sveti ogenj, nad katerim polagajo novi člani, ki so položili izpite, večno obljubo: Obljubljam pred svojo vestjo in svojim ponosom, da mi bodo vedno sveti ukazi Zakona Borcev, da bom vedno zvest sin delovnega ljudstva in da se bom vedno boril za njegov blagor. — Pomagaj mi Bog! Vsak je lahko iz povedanega kakor tudi iz delovanja »Borcev« posnel njihovo resnost, nujnost in pomembnost. Gre le za to, da bi sedaj praktično izvedli to organizacijo na čim širši krog: Saj so »Borci« vendar najboljša šola i za Krekovo mladino (kulturno organizacijo) i za Strokovno organizacijo, katerima je vedno tako primanjkovalo svežega; veščega naraščaja. Primimo za delo! Naša parola: Kjer »Krekova«, tam »Borci«! Kjer »Strokovna«, tam »Krekova«! V dopolnjevanju bomO rasli! In začeti moramo pri sebi! Starši« ki ste strokovno organizirani in ste Zavedni proletarci — čemu pošiljate otroke v brezbarvna ali celo buržajska društva?! Ali se zavedate svoje odgovornosti?! Ne mislite, da bo Vaš otrok v proletarski šoli, v proletarski organizaciji postal slabši: ali da so ona društva »boljša« ali celo bolj »nobel«! To je kratkovidnost, ki se je maščevala ne samo nad celim proletarskim razredom (koliko talentov je tako proletariat izgubil!), ampak še bolj nad starši samimi! Saj lahko dnevno doživljate slučaje, ko otroci, vzrasli po buržujskih organizacijah in šolah, zataje in zapuste svoje starše, ki so jih vzgojili, v največji bedi in pomanjkanju in se ne zmenijo več zanje! Velja: Svoji k svojimi { In še: Kolikor bomo mi zmogli, bo naše in samo naše! Oni, ki bodo prišli za nami, pa bodo dalje gradili! Torej: Delajmo vztrajno in neodjen-ljivo na naši novi, proletarski kulturi — na svojih srcih, da nas najde dan, ki bo nas zahteval, pripravljene za vse: Krepke osebnosti, izklesane značaje — vešče v vseh stvareh širokega značaja — vešče v vseh stvareh širokega obzorja — zdrave na duši in na telesu!1 1 Članek je napisan le kot donos k vprašanju naše proletarske mladinske vzgoje in poti do rije. 0 praktičnem delu »Borcev«, 6 njihovih sestankih, tečajih in dr. pa še drugič. Pis. Viničarji pri delu in v organizaciji. Kakor so viničarji posebna skupina' poljedelskega delavstva, tako jih označujejo še prav posebej gospodarske, socialne in kulturne prilike, da se razlikujejo od drugega ročnega delavstva. Nobena stroka delavstva toliko ne dela in telesno ne trpi, kakor ravno viničarji. Vse, kar rabi dnevno zase, za svojo živino in kar mora izvršiti za gospodarja, gre preko njegovih ramen in hrbta iz doline na hrib, bodisi da so to poljski pridelki ali klaja za živino ali voda za razno uporabo itd. Prav tako pa zopet nil.do ne prenese toliko bede in izkoriščanja od strani posedujočih krogov kot ravrto viničarji. Z gotovostjo trdimo, da več kot 90 odstotkov viničarskih družin, kljub največjemu naporu in trdemu delu od zore do mraka, ne pride niti do vsakdanjega kruha. Sploh so ves dene’ni zaslužek (v mariborski okolici 1 do 3 Din) pri svoji hrani in vse naturalne dajatve viničarjev odvisne le od dobre volje gospodarjev in od običajnih krajevnih delovnih pogojev, ki so po raznih krajih naših goric silno različni, in1 katere vinogradniki in kmetje v vsa- kem kraju sami določajo (da ne plača eden več kot drugi, da za odslužilo računajo vsi enako itd.). Pridelki z viničarjeve deputatne zemlje so tako malenkostni, da zadostujejo komaj za nekaj mesecev. Tako so viničarji prisiljeni iskati zaslužka po mlatvah v različnih krajih pri bogatejših kmetih, kjer se ta njihova stiska zopet prav do mozga izkorišča. Drugi zopet najemajo zemljo. Najemnino morajo plačati s svojim delom. Kako se pri tem lahko odira, si gotovo ni težko predstavljati. Največjo krivico prizadevajo tem siromakom tisti kmetje, ki dajejo viničarjem v najem zemljo, drva in sploh vse potrebno po cenah, ki so mnogo višje od tistikrat sploh običajnih. Viničar mora imeti zaslužek, ker živ ne more v zdmljo. Celo vesel je, če še sploh kaj takega dobi. Taki kmetje natančno preračunajo, koliko delavcev rabi njihovo posestva, ako ga sami obdelujejo in potem kalkulirajo. Odločijo se za tisto, kar jim jim več nese. Tako se izkoriščajo vsi kmečki viničarji, v pretežni večini pa tudi viničarji na tako zvanih gosposkih posestvih. Celo zimo je viničar brezposeln, ko se pa odpre delo, pa mora delati celo poletje samo za dolg, ki si ga je nakopal v mesecih brezposelnosti. Stiska ustvarja stisko in zopet stisko, kar prihaja vse prav tistim, ki povsod prežijo, da spravijo viničarja v še večjo odvisnost. Tako postajajo viničarji vedno bolj nezavedni in strahopetni in rajši kloriijo glave in molče, kakor pa bi se kdo dvignil proti vserri neznosnim krivicam. To daje izkoriščevalcem še večji pogtim', da nadaljujejo in še stopnjujejo svoje profitarstvo. Da so danes viničarji tako bedno ljudstvo, tako sproletalizirani, je vzrok v tem, ker so si do danes pustili določati svojo usodo od drugih, vsak viničar sam pa ni storil za svojo skupnost prav rfičesar. Vsak sloj proletarskega raz- reda, ki danes nima svoje organizacije, je kot bi bil zapisan smrti. Pri viničarjih se danes vsaj nekoliko zboljšuje položaj. Nastopila je »Strokovna zveza viničarjev«, ki jo vodijo viničarji sami, katera predstavlja tisti forum, ki vse pravice in pridobitve viničarjev ščiti, skrbno pazi na delo in nakne nasprotnikov, vodi vso borbo za pridobitev izgubljenih pravic, daje navodila in vzdržuje med viničarji tako potrebno solidarnost ter tako združuje v enoto vse viničarje slovenskih in haloških gorič. Glavni- namen te edine in najvišje viničarske instance je in ostane: dvigniti gospodarski, socialni in kulturni nivo viničarskega ljudstva. Priborjeni viničarski red še zdavnaj ni rešil viničarskega vprašanja, ampak tvori le osnovo za nadaljnje borbe viničarjev za človeka vredno življenje. Podporni, starostni sklad, viničarske gospodarske zadruge, strokovna in gospodinjska izobrazba, vzgoja viničarske mladine, vse to je vsakdanje delo naše »Strokovne zveze viničarjev«. Ako bomo s svojim dosedanjim delom vztrajno nadaljevali in bo naša misel in organizacija prodrla prav v vsako viničarsko kočo, ne bodo nastopili samo novi časi za viničarje, ampak bodo zrastli tudi novi viničarji za nove čase. »Zdravnik mi je obljubil, da me bo v šestih tednih spravil na noge, da bom lahko hodil.« »No, in je besedo držal?« »Seveda je. Sedaj lahko hodim, kajti, prodati senr moral svoj avto, da sem mogel poravnati njegov račun.« * »Umrl bom, ako me ne vzameš,« je j stokal neki zaljubljenec. z »Obžalujem, da tega ne morem sto-| riti,« je odvrnila ona. Da bi pa držal, kar je takrat izrekel, je v resnici umrl — namreč triinšestdeset let, pet mesecev in sedemnajst dni pozneje. ’ Mij Kako gošpOdarlte najbolje? Kako se zaščitite najuspes- ~ p c t- F PTAN IN OBENEM OD1EMAIFC PRI ! I^BI neje? Kako si prihranite vsako leto 3% Vaših izdatkov? b 1 L A IV I1N . P u j E i i A t. r. > r i\ i £ delavskem konzumnem društvu v Ljubliani r. z. a o. as. ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke : špecerijski, kolonijami, manufekiurni in gulan-Teleion 2255, 2855 tferijski in je vsled tega v stanu ugoditi vsem željam in potrebam svojih članov. Pisarna: Kongresni trg št. 2 Ustanovljena 1895 • :o o: :