-Zfb: številka.
Trst v ponedeljek dne 22. septembra 1902.
t •
Tečaj XXVII
..EDINOST"
izhaia enkrat na 'lan. razna nedelj in praznikov, ob 4 uri j»oj»olu<lne
Naročnina znaša : za celo letn........24 kron
za pol leta t.......12
em četrt leta........ 6
7.a en nie^c........ 2 kroni
Naročnino	« vjiti naprej. Na na-
redbe l>re7 priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Po tohakaruali v Tr«lu -e prodajajo posamezne številke po 6 »totink '3 vre.); izven Ti>la pa j«; 8 ^tntink i4 nvč
Telefna Ar. S-n.
Glasilo političnega društva ..Edinost'" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
<«e računajo po vrstah v petim, /a večkratno naročilo h primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi it<!.. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani <lopi-i <»■ ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase -prejema upravništvo. Naročnino io oglase je plačevati Joeo Trst
Uredništvo in tiskarna nahajata v ulici Carintia >tv. 1*2. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulit-i Molin piccolo »tv. .'I, II. nadstr.
Izdi ateij in odgovorni urednik Fran Godni k.	Lastnik konsorcij lista „Edinost".	Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Hrvatski pa srbski šovinizem s sio-vensKesca stališča.
S »vin zem je tudi z narodno-političnega stališča moralno nedopusten. Pri šibkih, hodi j oied:ucih. b<,di nsrodh, je šovinizem prava neumnost, btdastoča in bolezen. in to rfdi tega. ker je onemogel. Šibki nar<xii naj bi se napihovali ? ! Kaj hočejo «l'«eči ? Drug drugega uničiti, da zasede njih mesta tretji?! Šovinizem mogočnih pa je moralno brntalen, ćakor vidimo to pri Angležih in danes tudi v Ncmc.h pruskega cesarstva in kraljeBtva. No, brutalnost mogočnih se nadeja veaj de janskih vspehov ! C 'esa pa naj se nadejajo šibki narodi ? l>a bi bili Rusi — po mnder-ifm, zapadno političnim kroju — šovinisti, bi jim mogli očitati vsaj to, kar očitamo Angležem in .Nfrarera. Kaj bi pa rekli, ako bi se n. pr. Danci napihovali, pa hoteli napasti Nemčijo in Anglijo ? !
Že samo dejstvo torej, da je šovinizem zalezel tudi nced male, šibke slovanske narode, je tužno, pretužno dejstvo. V fej dobi =e muhe napihujejo druga proti drug', ko m preži oki lo in ( kolo nevarnost močnih zverij ! ! \
Mi ne Krmo tukaj govoiili o vzrokih t >< j a vi vsemu «e hrvatskemu pa srbskemu šovinizmu ; j»osta\liamo semo opravičeno vprašanje: Ka; bo iz Hrvatov in kaj bo iz Sr-:k»v, ako nastane evropska vojna, z namenom, da bi se drngtfe razdelil ves Balkan in v obče vse južne dežele v Av»tro-Ogerski in potem vse balkanske dežele s turškimi vre«! ? !
Na to vpn sanje naj odgnvorč tisti jugoslovanski politik', ki nieo še popolnoma rgu-bili treznega mišljenja !
Mari m—lijo hrvatski šovinisti, da njim prizanese tista velika in svetovna politika, ki danes navidezno mirno gleda razvoj med Srbi in Hrvati ? ! To vprašanje se tiče tudi S'ovencev in v ol če zepadn h Slovanov, torej tudi Cehov ! In še kakega drugega slovanskega naroda z latinico v literaturi ! Ker se Slovenci mrralno vežejo 9 Hrvati in drugimi južnimi Slovani, in ker večina dežel s slovenskim d a 8 e 1 j e • njem spada pod zgodovinsko hrvatsko državno pravo, imajo rudi oni t so pravico prep jevati politično
delovanje hrvatskega naroda ! Kakor taki morajo pripoznati, da današnje svetovno jmj-loženje je skrajno opasno vsem malim slovanskim n a r o d o tu. lu Slovenci morajo vsled tega obsojati vseka-tero medsebojno f-lab'jenje teh narodov !
Mi slavimo v teh nemnogih stavkih še jedno, z vso znresnostjo opravičeno vprašanj« : kaj ostane Slovencem in Hrvatom v njih brambo v slučaju, da bi jih viša, grozeča politika podjarmila ? ! Kaka orožja imajo oni. prvič kulturna, drugič ekonomična ? Hrvatje s planinskimi Hrvat', t. j. s Slovenci vred, nimajo (lanen zadostne zaščite ne v kulturi, ne v svoji lastni ekonomiji, da bi se mogli dolgo in vspešno braniti proti novemu političnemu gosj>odarju, ki bi pridrvil zmagovito nad nje ! Niti jeden rod bi se ne mogli braniti. ker nimajo pravih znakov kulture vstočnih Slovanov, in ker so e k o n o -m i č no pravi siromaki. Tista kultura, katero Hi vati danes rarobešajo nasproti Si bom, Iv se izpremenila v novem podjarm-ljenju v pravi zasmeh, v zgodovinsko ironijo.
In Srbi ? Razkosani fo danes! In opravičeno vprašanje je, ali bi jih tuji sila ne ohranila v tej razkosanosti, da bi j h toliko laže uničila?! Ako jiin je celo okupacija v Besni in Hercegov ni us lila poseben l>osnja-ški jezik in jim z vspehom iztrellja tudi rab-Ijenje cirilice in nekoliko tudi staro frlovsn-vansko veroizpovedanje: morajo tudi oni dospeti do zaključka , da so sami tudi pretdabi, da bi se mogli rešiti od tlačenja tujega gospodarstva, ako bi tako gospodarstvo pridrvilo nad nje in ostalo nad njimi!
Vsi jugoslovanski narodi so dolžni premišljevati zngne nevarnost', !:i utegnejo prihrumeli nad nje mnogo | o prej, nego pričakujejo ! Ako gledajo zaresno nevihti v obraz, ki jim žuga skupuo, potem se morajo, tako ali tako. sporazumeti med seboj za slogo, za složno delovanje — da, za kolikor možno jednako kulturno in gospodar sko razvijanje !
Iz teh vrst e se da več ugibati, nego pa naravnost posneti. A pisane so za misleče politike, ne pa za kratkovidne, smešne, ob enem brutalne, Slovanstvu škodljive šoviniste!	Y psi Ion.
Našemu dijaštvu treba reforme.
(Dopis.)
Tudi v modernem času se izgubljajo socijalni in politični problemi v morju pozabljivosti — brez sledi, podobno penečemu se valovju, ki je udarilo ob morsko obal. A v'zlic temu hočemo spremeniti in zboljšati soc:jalne razmere!'
Na vseh udih naroda treba konstatirati diagooio in zdraviti jih po najboljšem receptu. Poglejmo nase dijaštvo — najvažnejši del naroda, našo nado in bodočnost ! Žalibog, tudi ono ni zdravo.
Radi tega je tudi ono predvsem potrebno rel" rmacije, ako hočemo zvečati narodni ponos in zboljšati slovenske socijalne razmere.
Cesto smo že slišali, da tudi naše di-j? >'vo kaj rado posnema divje nemške »burše«. Zato pa nima več pravega zmisla za idealno navdušenost ; csobito za oui idealizem, ki obstoji v tem, da zahteva žrtve in se ne ozira edino le na lastno srečo in uživanje. Duh »štreberstva« se je utihotapil med mladino, ki ima danes jako čudne realistične in utila-ristične nazore na internacijonalni podlagi ! In se-li morda motimo, če trdimo, da je tega največ kriva j e d n o s t r a n s k a vzgoja srednješolca? Niti doma, n"ti v šoli ne zadobivajo mladeniči pogleda v praktično življenje! V-aki prestopek se zna strogo kaznovati. A najraodrejši šolniki nočejo uvideti, da so na izključno fizijologično-psihologičnem polju disciplinarna sredstvp brez vsake vrednost'. Saj govtre in u p jejo izgledi, da so ravno oni učenci, katerih vzgoja je najstrožj a, najbolj razpis »jeni in pod vjani, brž ko so se iznebili spon, ki jih vežejo. Da, ravno 'kaznovanje bolj in bolj dtmoralizuje mladino, slabe posledice temu se kažejo že v prvih stmestr.h visoke šole. A zakaj ne daste abi-turijentoin tiziologično- psdioločno izobrazbe? Kaj jim koristi znanje vstli naravnih zako-1 nov, ako pa ne vedo, kaj je koristno njim ; samim in njihovi morali ?! Že srednješolcu j dajte odkrito razodtti strašne posledice spolne razuzdanosti in ga opozoriti n:i to, da ne bo slusal kasneje velikomestnih siren, katere govore le o brezmejni pohotnosti !
Danes se čuti slovenski abiturijent, pri-šedši v veliko mesto (samo ob sebi umevno)
popolnoma tujega. Nima znancev in tudi ne prijateljev. Ločen je od tega, kar je ljubil in imel dolgo vrsto let. A najhuje je to, da je izgubil oporo, katero so mu nudile v vsaki nevarnosti dobre mamice ali dolg jletni prijatelji. Gorje mu, če j* zašel v družb > onih, katerih veselje in akademična svoboda ne pomenja nič druzega, nego biti borilrc, pijanec in pohotnež. Bele vrane so pa, žalibog, slovenski vi.Sokošolci, ki so toliko srečni, da so dobili dobre znance in sorodnike, katerih družine mu gredo v vsakem oziru na roke in mu z radostjo kažejo velikomestno duševno hrano. In tako vidimo, da se sicer le energičen pa znaČajen novinec inorda še reši. ne da bi se potopil v valovju podivjanosti in se tako izgubil vzlic prvotni, ženijalni nadarjenosti. Ravno te razmere tirajo naše akademike v propad! (Pride še.)
PO h L I H T K K

MELITA.
Povest iz naše dobe. opisal J»«ip K v 14i» Tomie ; prevedel Radi.
Drugi del.
vir.
»Kaj morem jaz ?«f se je nasmehnil gre t* »Maman ima bolj rada to b< gomolj k o nego nas vseh... A grda je. le da jo vidiš!«
»Kako jo mogel vzeti v službo?«
»•laz?« jej je segel grof v (»esedo. »Vzeli so jo za Časa moje odsotnosti... Privel jo je v hišo tvoj mož, Branimir, a sedaj nam je na vratu... Prej smo imeli tako dražestno člo-veče... Bila je lepa, Laobražena, a znala je biti tudi po*x>rna«.
»Kaj ona, ki je pol>egnila z Arturjem ?«
»Da. ista, ina... on jo je zavel, ta nič-Trcdoež ! Ti-Ii kaj piše?«
»Med nama je pretrgano vsako dopisovanje. Pomisli sitmo, ponaredil je menjico na deset tisoč g<ldi narjev, na kateri sem bila jaz garant in katero sva morala plačati.... Najbrže ti je pripovedoval Bran mir ?«
»Niti l>eswide !... To je prvo, kar slišim.«
»Da, plačala sva menjico. katero je oD ponaredil.«
»Nesrečni dečko, ta je na p ti v zapor!... < >a bo delal še veliko sramoto našemu imenu.«
Sedaj je nekdo tiho potrkal na grt fove duri in v sobo je vstopil gn fov sobar, ki je opravljal istočasno tudi službo višega kuharja. M*lo prej je b;l v kuhinji, kier so pod njegovim nadzorstvom družini delili kruh in druga živila. B lo je namrtč poludne.
»Milostiva gr< fica želi videt'...«, dalje ni rekel ničesar, temveč vrgel je le pogled na Melito, ki je takej vedela, da se tiče nje.
»Mene?... Dobro, pridem takoj, a reci milostivi grofici, da želim biti sama z njo«.
Sobar je odšel.
»Tako je prav !«, jej je pritrjeval grof. »Ker se nista videli /i tako dolgo časa, ni treba priče, a maman bi je gotovo ne odpravila«.
Melita se je poslovila od očeta in šla najprej v «vojo sobo, kamor jo je odvela grofičina sobarica, kjer je popravila svojo toaleto pred velikim, popolnoma zaprašenim zrcalom, a potem je šla k materi.
»Odprite širom vsa okna ! , je v kazala sobarici, ki je ostala v sobi. »Te sobe niso bile gotovo zračene, odkar sera jih zapustila jaz«.
Ko je vstopila v sobo k materi, jo je
našla res samo, sedečo v njenem navadnem na?lonjaču, otožno in nevfsdo. Njo je jako neugotlno dirnila hčerina vesi, da želi biti z njo -ama. Kvelina, njena dobra in krepostna Evelina je t&koj pogodila, da je razžaljena, ker je takoj vstala in odšla, ne da bi rekla niti l>esede, ko je slišala Melitino žaljo.
»Maman, draga moja maman, kako ti je ?«, je rekla Melita ler poletela k materi, katero je tako sedečo v naslonjaču objela in poljubila na čelo.
»Ah, kako dolgo te nisem videla, a kako vroče sem te želela!«, je govorila starka s tihim, slabim glasom, s čemer je pogladila z roko Melito po glavi in čelu. Ta je začutila nekaj trdega na svojem čelu in prijemši mater no roko, jo je gledala.
» Kaj imaš vendar na roki, maman ? Ah, glej... saj to je rožni venec !«
»Da, rožni venec, dete moje, s katerim pošiljam molitve k Bogu za nas stare in za vas deco«.
»Si sala sem, da si postala velika bogo-moljka ; da moliš neprestano B^ga in tratiš čas v cerkvi... Ti bi lahko obolela!«
Treba, det", misliti na večnost, na dušo... Meni ugaja to bog-^moljno življenje in jaz sem srečna in blažena v tem življenju.... Ne morem dovolj zahvaliti Biga, ker mi je postal
Politični pregled.
V Trsta. 22. septembta llJ02. Deželni zbor kranjski se torej ne snide tako hitro. Tako posnemljemo iz Slov. Naroda«, kateri pripoveduje, da je gospod dr. Susteršič v imenu katoliške narodne stranke na poziv deželnega glavarja odgovoril, »da je naivno misliti, da bi klerikalna stranka dopustila redno zborovanje deželnega zbora« ter da ^jedenkrat za vselej odklanja vsako usiljevanje dež. odbora v avtonomijo klerikalnega kluba«.
»Slov. Narod« pripoveduje, da je deželni odbor z ozirom na to izjavo dra. Su-steršiča sklenil predložit: vladi vso korespondenco v stvari sklicanja deželnega zbora in dodati izjavo, d a d e ž e 1 n i odbor ne more prevzeti od vlade z a h t e-v a n e g a j a m s t v a za stvarno delovanje dež. z b o r a. S to izjavo da je šel dtželni predsednik baron Hein na Dunaj. 1'mevno da je eamo ob sebi, da se ob takih razmerah dež. zbor ne skliče, da torej pričakovanega zasedanja dež. zbora ne bo !
Hrvatsko srbski spor. Z ozirom na današnji naš uvodni članek; bo utegnilo zanimati nastopno:
Ruski listi so večinoma na strani Srbov ter odločno obsojajo izgrede v Zagrebu. Drugače »Pet. Vedomosti«, ki oČila Srbom, da vsaki hip brez potrehe žalijo samoljubje Hr-
v hišo mojo Evelino... To je divno bitje, pravi angelj božji... Moram ti jo predstaviti«. Grofica je hotela že pozvoniti, ali Melita jej je zaustavila roko.
»Pusti, maman, jaz je ne maram videti«.
»Ah, ne sovraži tuko te sirote... Radi mene ne... Papa je ne more trpeti, a jaz jo imam tako rada.«
»Ne boj se, maman, jaz jej ne storim nič hudega... Toda tudi ona naj pusti mene pri miru.
Pri k« s lu je imela Melita priliko videti angelja varuha svoje mat°re. Ko jo je grofica predstavila hčeri, jo je ta komaj pogledala, a po obe lu je navela konverzacijo tako, da Evelina ni imela niti prilike mešati se v govor. Gn f jo je o tem za čuda spretno podpiral, da je morala grofica govoriti samo o tem, kar sta ona dva hotela. Ali tudi brez tega bi se Evelina komaj predrznila vmešati se v govor. Njo je prejel neki strah pred to mlado, ponosno damo, da se je čutila nesposobno kaj pametnega misliti, še manj izustiti Tako nema je bila Evelina v Melitinej prisotnosti ves čss, ko je ta poslednja bivala tam. Grofica je poskusila ve'k rat uvesti jo v razgovor, ali Evelina ni imtla moči, niti srčnosti. da bi storila to.	^Pride še)
i .
v a to v. lat tako da se v prvi vršiti Srb«* iz- se to ne vidi potrebno. (Ali bolje : ker je to
zvali zadnje zagrebške dogodke. leto tako da	nemogoče ! Op. ur.)
so >rbi odklonili navdušeni apel Gaja, ko se	V soboto je bil ruski poslanik pri sul-
je ilirsko g banje nagnilo srbskemu štokav-	tanu in je zahteval, naj se v Macedoniji
nkemu narečju v prilog. Srbi da bo se upi-	uvede boljša uprava ter naj se Albanci rali zjedmjenju balkanskih narodov pod ime-j brzdajo, notu Jugoslovani. Tudi sedaj da se Srbi ve-
žejo z nasprotniki Slovanstva : v Dalmaciji z Italijani, na Hrvatskem z Madjari. Sicer pa ! tudi Hrvatje da niso biez greha. Saj oni so' glavna opora politiki Kallavevi v Bosni in
Tržaške vesti.
Popravek g. Linharta, ki smo ga
priobčili v številki od sobote, smo prejeli že v petek. Iz tehtnega razloga pasmo odgovor
Hercegovini. Srbi so sicer provocirali, ali od- ,	.	„	.	....
IT	.... „ odnesli na danes. Ker na takem velikem in
govora Hrvatov na to provokacijo ni možno I .	. , ....._ . ... ,
. ; burnem shodu ni izključeno, da se kak izrek odobravat'. Nuloh so — ako se ne oziroma'. .	.	, , ,.	.	...
.	krivo umeje, smo hoteli uvesti malo zaslisa-
•amo na zadnje dogodke, ampaK na ves hr-	,	. ...	r . .
, ...	. , .... vanje, da se uverimo, da li smo g. Ijinnartu
vatsko-srb-tki spor — eni in drugi krivi.'	........	. , 1 .	.,
1	...	, res storili kako .toivico s priohčenjem onih
/j-dto pa zagreša na.-e (rusko) novinstvo — ! , .	,	, . ,	,. XT
/ ,	dveh notic, katere g. L nhart popravlja. JNo,
pravno »Pet. \ edomosti« — veliko pogre-	i • •	•«
,	,	rezultat naših poizvedovanj nas je u veru, <la
ško, da se i>ostavlia le na stran Srbav in	. .......
1 . J	mu Disio delali krivice, marveč so naa nasi
podpira vse njihove neprimerne zahteve. Slo- ... . . . . . . ... . .. . ^ . r 1	, . i	j	zaslisanci — ki l>i bih pripravljeni to tudi
van-kemu novinstvu da ni naloga ta, da raz- I	..	...	...
.	^ svojim i»odpi8om javno potrditi — uver-
buria strasti t>o podpiranju le ene stranke, ;. .. , .. . . ,	.
'	jal:, da nasi notici le v tohko ne odgovarjati
mogel opaziti ni enegfl, razun » Rdečega pra- čemo) začetku energične borbe v to, da se
enkrat nehajo neznosne razmere na tukajšnjem porotnem sodišču.
»Lavoratore« se je pridružil kriku proti dru. Gregorinu in je torej tudi to pot ostal zvest tradiciji italijanskih socijalistov, ki se o vsakem važnem vprašanju, navstalem med tukajšnjima naicduima strankama, pridružujejo italijanski narodni stranki. Se svojim nastopom nam kriči »Lavoratore«, da so
ampak njega naloga je, da miri, da kaže uove
boljše izhode nadam in željam ter da razkriva žalcMne fM.sledise, do katerih dovaja
resnici, v kolikor nastop g. Linharta opisujeti v veliko preblagi t o r m i.
Mi smo rekli v notici »Včerajšnji ma-
niiestacijski shode, da je Linhart pozival ko-
boj med brati.
»XX Settembrei. V Rimu so se . .	,	T. ,
sarja, »naj napravi red«; L»i nhart pa povrnile v soboto običajne vsakoletne slavnosti	,. ,	. , ,
J	...... pravlja, da je opozarjal komisarja, »naj
I a^i nt a tk-t l i. i*o	Lr a tAVArra / I nn a A la itQ<iiancl."<>
20. septembra, katerega dne se je italijanska vojska polastila Rima, ki je prej pripadal papežu.
Župan, knez Colonna, je o tej priliki _ .	.
1	,	J r . takt pa priznava popoli
poslal kraliu t>rzoiavno časti tko ; kral j se ie ..... „ .	,
J	*	m ,	i&Kt kaze se v odurneji
na to istotako brz<-javno zahvalil. To brzo-
intervenira glede provokacij sdsedstva shoda«. — G. Linhart se torej le igra z l>esedami,
porja«, a še ta je bil zakopan pod gromado drugih časopisov. Poreče se nam, da vzrok temu je v dejstvu, da so vsi slovenski listi — buržoazijaki. Jaz sicer ne priznavam ve-Ijavnoiti tacega razloga, ker menim, da ravno mladi socijalistiški stranki — ako hoče dosezati resničnih vspehov in ne le vnanjih efektov — hi moralo biti ležeče na tem, da se nje členi politiški vežbajo, izobražujejo in dozorevajo, kar pa je možno le tedaj, ako	razmere na tukajšnjem porotnem sodišču naj-čujejo vse glasove, oziroma čitajo glasila	lepše urejene ter da je le prav in pravično, vseh, tudi nasprotnih jim strank. Jn moje	i liberalno in humanno, ako slovenskega obto-mnenje je tudi, da politična stranka ne more	ženca tudi tedaj, ko mu gre za glavo, za očitneje pokazati, kako se zaveda svoje šib-	življenje, sr>dijo porotniki, ki ne ume^ajo jeko s t i, nego kaže to s tem, ako brani svo-	, rika obtoženca samega Id prič in da je ne-jim somišljenikom seznanjati se tudi z dru-	J odpustna drznost od branitelja, ako bi hotel gimi nazori in mnenji. Ne priznavam torej	, ravno on govoriti tako, da ga obtoženec nobenega razloga, kt bi mogel opravičiti iz-	uraeje T. Torej tudi na polju, kjer toliko pra-ključanje slovenskih listov iz lokalov, kjer	vic», koljk.-r princip humanitete govorita za se zbirajo tudi ljudje slovenske narodnosti !	stališče, na katerem stoje naša stranka in Pa tudi ko bi načelDo pripoznaval tak raz-	nje voditelji, se je ->F>avoratore« pridružil log, pa ga alisolutno ne bi mogel priznat: z	stališču italijanske gospoi^e, gonji, ki bije v ozirom aa prakso italijanske skupine soeija-	obraz principu enakopravnosti, principu svo-listov nasproti italijanskim listom. V »se?ter	bode in principu kramanitele ! JT»a, vse go--riunite« sem videl namreč tudi liste >P'r-	vori : moderno naziranje, prinerp enakega colo«, » Tndipendeute *, »Gazzettino«. Bfari	prava, 'misel ia svobodo ii> zahteva ciove-niso buržoazijski listi ? Mari to niso fcapita-	koljubja — - vse zahteva, da vsakdo bodi solistični listi? Mari niso to irredentistični,.	jen od lj:idij, ki ga »mejo!
j torej nacijonalno šovinistični listi?! In ven-	To, Z3 kar se je- energično jel boriti tir
° ^ ^ 11 a " ' P r e ^ ® ® ^ & 11 v a	a<- (jar jjjj socirugi italijanske narodnosti drže in1 Gregorin, je utemeljena v najerementirnejem,
čitajo!!	lajprvotuejem pojmu pravice! Iu proti
javno zahvalo je žnpan na slavnostih javno 1
pokazali mi.
noma,	d., on ta	Zakaj torej taka tarlika, v postopanju temu je nastopilo glasilo- laških »uocijalistov«
odurneji luci, neg:> smo ga nagprotj italijanskim in slovenskim narodnim- Zapomnimo ei t(i za slučuj, ko nam bo »Li-
prečital.
V notici »Dostojen odgovor na nedo-
stojne napade« so rekli naši dopisniki, da je
Kakor poročajo listi, so vsa poslaništva, g Linhart iziavil, da naši voditelji deiajio za razun avstro-ogrskega, o tej priliki izvesila 8VOj žep in izse8Ujej0 ljudstvo.
G. Linhart pa popravlja, daje rekel le to,
zastave.
Opravičevanje Combesa VTčeraj da se m e «1 našimi voditelji »a-ie imel francoski ministerski predsednik Com-bes na nekem banketu republikanskih volil-
cev v Martli-ji govor, ki se je nanašal na
glasilom ? Jaz si a« morem misiiti drugače,,	voratore« zopet kričal o »bratoljubjos, o-
nego, da slovenski listi niso izključeni zato,	»jednakem pravu« in o — »ic'ernacijona-ker so »kapitalisti3ni«, aH >b«ržoazijski«,. lizm«« !
ampak zato, ker so — »loveaski! Na	^Socijalizmi iv n;wr3jouali:^m'«. Pod
tem izgledu pa vidim jaz dvojno: v prvo,	tem naslovom smo dobili od odliČDega moža
da italijanski socijalist se ne morejo in ne	velezatiimiv članek,, katerega priobčimo v
hajajo »i ljudje ki so notorič* o maraJ° izDebid P™^^ in Eeh 3zvira"	jutrajšaji številki in na katerega ^e danes
denuncijanti i n p o 1 i e i j s t i	Jo6e an,m0zn08tl do slovenske narodnosti in	po8t.hn«> opozarjamo naše čitatelje.
Glede te točke moramo povdariti naj- nJe Jezika' v rtru^° kako && je avto-itet;^' Že let,	je znana govora ministra Pelletana. Opravičeval prej, da avktorji naše notice niso doslovno slovenska lupina nasproti .tali-	avetrijsko ministrstvo za notranje stvar, naje najprej postopanje vlade ob vprašanju navajali besed, ampak so le označili zmisel. 3anski- 'Uz 9em namre6 UVerJea' ,bl Q* 1>r	^žilo tržaškemu mestnemu magistratu da« redovničkih Š>1, potem je pa zatrjeval, da y8i udeleženci pa, katere smo povprašali o * KoPa6 že iz oportunističnih raalogov,	mora v.prejemiiti ill ?e>ieTati slovenske vlada skrbi za to, da se ohranijo dobre wj 8tVari in ki so pripravljeni tudi se svo- zdrave sebt5oost.,.radi pnpomogel	uloge. To nnm je pribojeval naš vrli starina razmere med ' rancijo ic drugimi državami. jimi podpisi potrditi, izjavljajo izrecno, da je naŠ£m" jeziku H<> ve6e wljave' ah more' ZivJc« S!eberni —^poznavalecnaš.h-Slednjič seje Cumbes dotaknil agitacije, ki je g. Linhart res govoril v tem z m ker ~ ne sme ! ! Jed,n> sIovenekl naIMS' kl	razmer bi mislil, da je omenjeni energičn, na vstala pr.ti vladi ra.Ii Pelletanovih govorov. 8 1 u, d a v o d j e d e l a j o z a-s e i n ne 9em ^ 0PazU je on' "a Vrat,h' ^	ministerijaSni odlok dosegel ^'oj vspeh.. Mi Dejal je, da sta bila dotična govora le na- z a p r o 1 e t a r i j a t in da j e o t e m n a- ure(lnišcvo tlečega pmporja«. Tu, pa m ne	pa, ki imamo skoraj sleherni dan posla z navadni improvizaciji ni kakega politieaega pravil celo KestO, o/irooia kretnjo- uf>am izrekat' nlkaceSa menenja, al, so ^	iim magistratom, vemo, da se naš »preslavmc mena. V menu vlade pa <la sme govoriti le proti odbornikom Iia udru. tako,- d«. 114 Seoski sodrug, ta atom en.ko^av^	magistrat ^it-i ne meni za gornji ministenjalni
. . . .	ii-i-	i	... ,	.	,___. ,. »orifehtali« po izgledu narodne straake, nli	odlok '
mimstersk: pre<ls€doik m v stvareh vnanje uioglo biti nobenega dvoma. KO^a mi>il 1	v o ......	'
.. ..	,. . . ,	.___- . ,-	- i j •	l>a »vzeli«, oziroma iz»:lili ga po mtcion,	d_:x.
|>ohtike tudi minister za vranje stvan, ostali se svojimi besedami.	r
Pričakovati bi bilo, da-se gospu la-na
...	,	. . . .* .. .	IX ■	, j - j	T - f	kakor prvaki slovenskega socijalizma neiz- l>,1Daiu udiučno postavijo,, da bo tudi v
ministr: pa da se imajo t»r:gati le zi svoje	Denimo pa tudi, da je g. L«innart res	1	i -u r	J	f	J »
resorte ter da vsied tega g »vora ministra tako rekel, kakor popravlja, potem ga mo- t Pro6no ssahtevajo od
druzih ! !
Trstu veljaVa njihova visoka avtoriteta ter.
vojne mornarice, Pelletana, ni smatrati kakor ramo odločno prijeti za besedo. Čd so med
vladini izjavi.
Zanimivo na tem sterskega pre Isednika je to,
Ali bilo kakor bilo : na vsaki način se fja enkrat za vselej zapov-ajo tukajšnjim
mi tako zapostavljanje enaga jezika za dru- mestnim >ministrom<, tla se morajo pokoriti
ukazu od zgoraj ! Ab", varali smo se, prav
številcem naših voditeljev res »nekateri n^
. .	. .	,. ..	-	_	srim v prostorih, kjer je bajč dom intwnacijo-
opravičevanju mini- tončni denuncijanti in policijsti«, in ee gr.	b	.....
,	, , r • i	u u	^ ; _________nalizma, zdi jako jako — norntarnacijo- temeliito vantli v tem pričakovanju svojem.
da Bicer obža- I^inhart — kakor moramo sjditi po njegovem	J J	J ^ J	1	...
lv ,,	, .	i	- •	j -	nalno !	Ka V3e naše pritožbe in na vse ministerske
liuie, da e zavornemu g. Pelletanu nekaj popravku — neee jemati nase odija. da je	,	.	... ,
• ušlo. a* da se vendar g. Combe. izogiblje vse naše voditelje hotel tako kruto razbiti	Molk. ki govori ii>. govor, bi krte* _ ukaze se tržaški majpatr,* ozira tohko, da -
decidirani izjavi, da ministerstvo v svoji ee- potem pa ga moramo pozvati tu, n a j i m e-i	N. maniiestacijskem shodu za sloveč,ko ^lo nadaljuje z zavračanjem sk>vensWih ulog, ces
loti drugače sodi, nego g. Pelletan. To pa je	n o m a navede »notorične de-
ravoo glavno. K 10 ali drugo je važno : ali	n u n c i j a n t e i u policij ste« i c
ministerstvo principijelno strinja z onimi	n a j n e dopušča, da senca nje-,
z avami, a si iz taktikih ozirov ne uj»a na-	govega težkega obdolženja. pa<ia
ravno-st povedati tpga ; ali pa se ne strinja	tudi na nedolžne!
in jih celo obsoja — a si zopet ne upa narav-
S tem smo odgovorili tudi na trecj<>
nost povedati te^a. V enem in drugem slu- točko popravka g. L nharta, češ: da on ni čaju pa se ministerstvo, tali »močno« proti j očital voditeljem, da si polnijo žepe m. tre
so se, kakor znano, izjave socijalističkih go-	da on ne unseje tega jezika ! Prava pljusku
vornikov odlikovale v tem, da niso bile	avtoriteti visoke gospjle na Ii>unaju, pa je
v soglasju med seboj! Gi Kopač- je	to, da gospt^da na magistratu običavajo d<>-
izrecno in ponovno zagotovil pomoč* socijaH-	stavljati besede : »Ponovite prošnjo
stov narodni stranki v nje bjju za slovensko	v la ške m j ez i k u ! ! !«» Kje je tu dr-
šolo, ako le ta stranka ubere drugačno j	žavna avtomata?! Kaj naj si mislijo narod:
dosedanje različno pot, drugi socijastiški	o minisierskih naredbah, ako	dovoljeno
vomik Linhart pa je isaotako izreono, kakor	slehernemu prez rati jih V 1
redovnicam se spojim velenjen ne kaže pj-sebno — jakega.
Smrt belgijske kraljice. Včeraj je
d osel v Spaa belgijski kralj Leopold. Truplo pokojne kraljice H-nrike so danes po noči prenesli iz 6paa v Bruselj, katero mest j je
vse obdano žalovalnimi znaki.
buhe od svojega javnega delovanja.
je g. Kopač obljubil, odrekel to pocaoč, dočiaa
Ponavljamo paše enkrat, da avktorji naše je tretji govornik Dorbje sicer niaugo gow-
N e k d o.
Nagrada, za zgodovino* S'oveuceT.
notice ni?o navajali ad verbum, ampak so le ril o soli, a aič pc.vedal glede socijalistiške >St. Peterburško Slavjansko Občestvo« raz
—	* "	pisuje' več nagrad za zgodovine slovanskih
pomoči ob tem vprašanju
ozn&čali.	.	-
S cer pa se čudimo, da gosp. Linhart	Že g. dr. Rvbar je v svojsca lepem g«- ^ro^ov. Me<l njim. je tudi nagrada »00
tako natančno navaja svoje besede. Možno,	voru opozarjal na to neskladje v socijalisti- uhljev za zgodovino Slovencev, Za skupno
da je res hotel tako govoriti ; ali z obzirom	škili izjavah m je izustil zelo opravičeno zgodovino Slovencev m Hrvatov je nagrada
Osebe ki so bde pred smrtjo v družbi I na veliko razbur.enje, v katerem se je na-	vprašanje: kdo je pr*v za p^v govorili ofi-; 100t> rubljev. Z-a celotno zgodov.no slovan-
d zboro-	cijel no, v imenu socijalistiške siranke?l^ih narodov v Evropi od tega časa, ko so
kraljice, zatrjujejo, tla je bila ista še malo hajal vsled neprestanih protestov i
>asa pred smrtjo nenavadno dobre volje, .grala da je igro »dama«, zanimala se za konjske dirke, ki so se istega dne vršile v »Spaa in je hotela celo sprehajati se po parku, česar jej pa zdravniki niso dovolili.
Na Balkanu Albanski načelnik, I*sa Boljetiiiac, kateri je organ z ral demonstracije
valci. ne moremo prav verjeti, da bi bil on	Danes imamo ca to vprašanje jaseiL, ne-
sam povsem gotov, kake besede je rabil.	dvoumen avtoritativen odgovor : Oficijelno-
Vse to je tudi — iiiteraa«rijoualsM> !	italijansko glasilo socijalistov >L,avorafcores
Neki naš delavec nam piše: Po prijaznosti	lilolH popolno«* o manilestaeijskem. shodn
nekega prijatelja s »cijalista mogel sem si m -	in ignorira torej popolnoma &kt: da so vo-
noli četrtek ogledati prostore združenih soci-	ditelji slovenske Bkupine podajali aa tem
jalnodemokratičnih organizacij v ulici Bo-	skodu važne izjave. Ta mjAk v » Lavoratore«
proti novoustanovljenemu ruskemu konzulatu | schetto. A kar sem videl, me je osupnilo,	nam govori, daje bil g. Linhart tolmač
Vedel sem sicer, da je slovenska skupina v	mišljenja sfiranke in g. Kopač Q1 imeu stranke
jako podrejenem razmerju nasproti italijanski,	za seboj, ko je podajal svojo izjavo. Molk v
ali da je po vseh vnanjih zuakih v rečenih	»Lavoratore mu govori, da Sloveosi nimajo
v M trov ci, je oblfgan po turških četah.
TelegraSčna zveza med Mitrovico in Skopljen je pretrgana.
(i u vori se. da bo vali v Skoplju odstavljen ra<li izgredov v Mitrovici.
Iz Carigrada poročajo, da so tja došle vesti, da macedonski odoor pripravlja velike demonstracije za dan 1. ukubra. Z ozirom na to bila je v soboto v Ildiz Kiosku mini-sterska koLterenca, ki se je bavila z vojaškimi vprašanji. Vojaškim poveljnikom v Macedoniji se odpošljejo povelja, tičoča se varnostnih odredeb. Vecdir pa se vojaške čete v p sim čn;h okrajih ne pomnožijo, ker
prostorih naša s-lovenska skupina tako nevidna, tega si vendar nisem mislil.
Prostori so jako lepi, ali vsa uredba v njih ti govori, da je tu dom izključno itali
>d socijalistov ničesar pričakovati v svojem boju za šolo. Molk v >L»voratoru» nam govori, so italijanski socijalisti glede našega šolskega vprašanja na nacijonalcfrca stališču
janske organizacije. Vsi reki socijalisti škili gospodovalne burioazijske in kapitalistične odličnjakov so prirejeni le v italijanskem stranke !
jeziku, istotako vsi napisi. Navodila za go-' Isto pa, o ?-emer nam >Lavoratore« — stilno v prostorih so samo italijanska. V ' molči se svojim molkom, nam kričite svojim bralni sobi sem videl mnogo časopisov v govorom o drugem dogodku, ki je provzročil raznih jezikih. Tem sem posvetil svojo po- te dni veliko razburjenje: o energičnem na-sebno pozornost. Slovenskega časopisa nisem stopu dra. Gregorina, oziroma (to lahko re-
se pojavili v svet »vni pove3tnici, pa je razpisana nagrada 3000 rublje v. IiX/tiČni spisi naj se vpošljejo vsaj do 14. febr. l'.MJ5.
Tržaški Slorenee n:i> UćaetnlAki raz Stavi v Ljubljani. Z veseljem smo doznali novico, da bomo na letošaji slovenski umetniški razstavi tudi tržaški Slovenci zastopani jx> jednem slikarju. Jurv za to razstavo, ka-lera je — mimogrede omenjamo — letos jako strogo postopala, vsprejela je tudi jedno sliko — »Slika mojega očeta« —, katero je naslikal v tržaških narodnih krogih dobroznani naš rojak, g. Fran Mirt. Gosp >d Mirt, ki je samouk in se je še le pred štirimi leti v svojih svobodnih urah. riaeei baviti slikarstvom, nam je to sliko j»kazal, še preino jo je odposlal v Ljubljano. Izborna plastika in pristne naravne barve tega portreta so nas takoj prepričale, da imamo pred sebo umetniško dek>„ dasi je stvarilec le diletant. Takrat že smo izrekli gospodu Mirtu svoje prepričanje, d& pride ta slika gotovo v razstavo;
vendar pa n.smo hoteli o tebi še ničesar spregovoriti, dokler ni dospelo zagotovilo iz T.jubljane. (iospodu Mirtu, ki kaže obilo ta-.enta za slikarsko umetnost, izrekamo na tem vspehu naše najsrčnejše častitke.
•lavno vprašanj«*. Pod pihani vprašuje gosp. dvornega s.-etnika K. Busicha, vodjo tržaških redarstvenih uradov, bedeče :
Meseca junija t. 1. je bil podpisani pozvan na tukajšnji c. kr. redarstveni urad v ulici .S. Nicolo , kjer so zahtevali, naj poda ^e nekatere dokumente — kar je storil takoj. Ob istej priliki so podpisancu zagotovili, da je vse v redu.
Da si je imel torej redarstveni urad že meseca junija vse potrebne podatke v stvari
prošnje za domovinsko pravico |»odpisanega — ! žeJe u£ki "rui5ine> ni ta urad še do danes vrnil c. k. namestništvu dotičnih aktov!
Društvene vesti.
Kuskij krn/.ok t Trstu. Podpisani odbor vabi vse svoje p. n. člene in členice na javni redni zbor, ki se bo obdržaval v soboto dne 27. t. m. ob 81/-. zvečer v prostorih »Slovansko čitalnice« s sledečim razporedom : 1. poročilo tajnika, 2. poročilo blagajnika, 3. volitev novega odbora, 4. eventuvalija.
Ob enem se javlja p. n. gg. členom, da predavanje za dosedanje ude začne dne "i. oktobra ob Hl/S uri zvečer, ob kateri priliki se členi dogovore glede dne in ure predavanja.
Razun tega so pozvani tudi vsi oni, ki se do sedaj niso vpisali v »Kružok«, a se da se prija.e takoj pri tajniku, g. Franu Brnči«;u (Via Molino pic-
Odbor.
oolo '•>) ter da pri istem plačajo členarino K .Je 1. tako uradovanje v korist prosilcem ^ ker ^ lIstanovi p09eben kurz za novince, za podeljenje domov, pravice, oziroma zuna-J m jjh pHjavi dovoljno števi|o> njim ol>činam : to prepuščam v razsodbo g.u dvornemu svetniku.
Julij M i kota.
Liste porotnikov. V drugem nadstropju mestne palače, v predsobi zboroval ne dvorane, razpostavijena l>o javno na upogled
od 29. t. m. do «'». oktobra prvotna lista po-
Vesti iz ostale Primorske.
X I/ klanca nam pišejo: Tukajšnje bralno pevsko društvo »Slavnik« je bilo napovedalo svojo prvo veselica s petjem, igro
Vesti iz Kranjske.
t Ivan Vrh«vet*. V Ljubljani je umrl g. Ivan Vrhovec, odličen slovenski znanstvenik in pisatelj. Pokojnik je dosegel starost 50 let, umrl je torej v najlepši možki dobi. Z največim veseljem se je [H>tcojnik bavil z zgodovino Ljubljane. Pokojnik je v svoji bolezni mnogo trpel, tako, da mu je bila smrt prava rešiteljica. — Blag mu spomin !
*	I mirovljeit nad učitelj. Umirovljen je na lastno prošnjo gosp. naduČitelj Martin Zarn k v Trnovem pri Tlirski Bistrici. Celih 40 let je g. Zirnik vstrajal v svojem težkem poklicu.
*	Samomor učiteljskega pripravnika.
V podstrešni sobi nekega ljubljanskega ho tel a so našli v soboto zjutraj ustreljenega učiteljskega pripravnika Avg. Bijca iz Ranč. Pokojnik je bil 19 let star inje obiskoval prvi razred učiteljišča. Ker pa je padel iz nemščine tudi na ponavljalni skušnji, si je revež to tako vzel k srcu, da je šel v smrt.
Vesti iz Štajerske.
— Nemški nacijonalizein med državnimi uradniki. V Marenbergu imajo vse
niči dohodek veselica 200 K (po »Slov. Nar.«), za Brdo in okolico 127*60 K, za Pribloves in okolico 12 K.
Od 20. avgust i do l<i. septembra : Upravništvo »Mira« v Celovcu 906*63 K, upravništvo »Slov. Nar.« btf.liti Iv, Anton Korošec v Gor. Radgoni 16 K, Andrej Glo-bočnik v Mošnjah 10 K, župnik M. Ulčnik v Doliču 4 K, Franc Kramhergar v Zgor. Žerjavcih v Slov. Goricah zbirko 17-82 K, Podbrezijski mladeniči dohodek igre 64 K, županstvo v II. Bistrici 20 K, župnik Iv. Sikser v Hotedršici 5 K, katehet Al. Stroj v Ljubljani 4 K, adjonkt D'agotin Dolenc na Dunaju 120 K, Litijska mladina dohodeh veselice M K (po »Slov. Nar.«); podružaice: možka v Trbovljah 53 K, izvenakademičua v Gradcu 50 K, za Ljutomer in okolico 200 K.
B 1 a g a j n i s t v o družbe s v, Cirila in M e t o d i j a.
r tn.ri »v, k: U> služila v podlago za sestavo šaljivim dvospevom, šaljivim srečkanjem in nemški otroški vrtec. Predminolo nedeljo je
letne liste porotnikov za 1. 1903.
Vsakemu je svobodno, da v zgoraj ome-n enem roku pismeno ali pa ustmeno na pr tokolu zahteva, da se upišejo v to pr-
t. m. na dvorišču g
slavil ta vrtec zaključek šolskega leta. Na i tem vrtcu deluje hči znanega nemškega dr zadovo- žavnega poslanca Pommerja, ki z velikim
do
plesom, za dne 14 A. Metlike.
Gospod bog Pluvius pa ni bil ljen s to nakano: skremžil je takoj zjutraj navdušenjem vceplja otročičem ljubezen v tn-. i i -1 > eventuelno izpuščena imena onih, in na	9V°j obraz v prav čmerne velike nemške domovine. Tej vzgoji primerno
ii majo potrebno kvalifikacijo za porotnike.	Nič dobrega ni bilo pričakovati. Začel je bil prirejen tudi zaključek leti: vihrale
ali pa da se brišejo imena onih, ki sani. da-si nimajo te kvalifikacije.
O teli reklamih sklepala bo |>osebna	sem ter ^J3
komisija.	j
Včerajšnji dan. Toml»ola zavarovalnice godali srditi boj teh dveh nasprotnikov, za govejo živino je privabila včeraj na Op-	popoludne ob 5. uri so se razpodili
"ine velike množice ljudstva. Na tomboli je oblaki in gospod bog se je poredno nasmejal, odo navzoč li najmanje 2000 ljudij ml vseh ; ^»j I,a le začnite!
- ran . Tudi ples jm> tomltoli je bil jako ži-	** je	— kljub slabemu vre-
vahen. Vse »e je vršilo v najlepšem redu. meDU — nabralo precej občinstva, a odbor Prostor je bi! odičen narodnimi zastavami. je — ovsž všt opazko v vabilu — veselico
preložil na nedeljo dne 2$. t. m.
Da pa poredni nagajivec ne doseže svo
Brzojavna poročila.
Shod nemških naravoslovcev in zdravnikov.
KARLOVE VARI 22. (15.) Danes se je sestal tu 74. shod nemških naravoslovcav in zdravnikov. Udeležnikov je iz Avstrije, nemške države, Švice, Rusije in Japonske. Na shod je prišjl tudi naucai minister dr. Hartel.
Smrt belgijske kraljice.
LONDON 22. (B.) Povodom smrti kraljice Belgijcev je kralj odredil tritedensko
so upi- Je padati pravi jesenski dež, s katerim sta e<> črno-rudeče-zlate zastave in otroci so bili ^orno žalovanje.
jug in sever, boreča se za gospodarstvo, škro- i odičeni s trakovi v teh bar«rah. la do teli	BRLSEL _,2. (B.) Kralj L iopold s , j«
.	i	. j i »r-	brzojavno zahvalil kralju angležkemu na na-
oosebna l>!'a 86130 ter tj3-	otrocicev je imel g. c. kr. sodnik \ iseonti	.	I l " • l 1	11
Umevno, da so drušlveniki kaj čudno navdušen govor. To je vendar bila — naj- mer' te»a Posle(lnJega»	8e 1 Qa P°
■ i • •	j	, .	,, tr grebu zastopati po vojvodi Connaught, ter
rahleje rečeno — skrajna breztaktnost! K*-- .	.	.
i ,	ji- i •	ti	mu je naznanil, da se ingrebaili slavnosti
kov slovenski uradnik si ne bi smel dovo- J	.
,-.-	.	, . , .	udeleže samo členi kraljeve hiše bel -
liti mnogo tacih — breztaktnosti.	i	J
gijske.
Smrt v gorah.
Razne vesti.	CHAMOUNIN 2d. (B.) Pospevši se na
Afera Walburg. Te dni vršila se je pred Montblanc sta padla dva tVancozka hribo-deželnim sodiščem v Ljubljani kazenska raz- lszca v propad uekega ledenika. B >]e se, da prava, tičoča se znane alare \Vallburg, o 9t* izgubila življenje tudi vodja in uosač.
jega namena'se svojimi vodenimi šalami, poskrbi kateri *fari dmo že ^oječasno poročali. Neki
Zavarovalnica more biti povsem zadovoljna moralnim .n materijalnim vsj>ehom.
Istotako je veselica »Zvezde« pri sv. anu privabila toliko občinstva, da so bili društveni odbor, da se ob neugodnem vremenu
najvolojeni vsi prostori.
Naši »kmetijski in vrtnarski družbi
\z Bo-inske Dubice nam pišejo:
vršila pod streho, dobro vede, da se malo dežka itak n hče ne ustraši, posebno sedaj ne, ko ga skoro tri mesece nismo videli in bi bili
Prcsimo vas, vsprejmite v >voj cenjeni skoraj pozabili, kakšen da je.
Maks Staudinger je bil namreč obtožen, da JelOVa5llO SrUŠtVO „JrŽaŠki Sokol".
je iz matice ljubljanskega vojaškega duše-brižniškega urada iztrgal dva lista in napisal v isto falsificirano potrdilo o poroki pokoj-
Lst sle<leč(» zahvalo: Ker je tu kmetijstv<
Prihitite torej vi vsi, bližnji in daljni
-e v caj(>rvotnejče n razvijanju in t> osobita pri okoličani, dne 2H. t. m. v Klanec, da utrdite •ion aeinih in ker -mo tudi naseljenci isto tako mla<lo društvo, da ojunačite malega novoro-■ rez vsakega pojma o modernem racijonalneiu jenčka, da se s časom tudi ta vsporedi z ostalimi kmetova istvuf smo bili naprosili slavno > Tr- bratskimi društvi, možato, pogumno koraka-ža^Ko kmetijsko m vrtnarsko družbo«, naj bi naprej — za svojim ciljem! nam brezplačno pošiljala svoj »Vinai>ki in X Iz dutovljaiiske občine nam pišejo : vrtnarski list«. Rečena družba je res ne-	m- P3 poludanski službi božji je
mudoma ustregla naši prošnji, za karjej|»od- ^oaP- Josip Strekelj predaval v Vatovljah o -ani izreka iskreno zahvalo.	vinogradstvu. Predavanje se je vršilo všdski
B sanska !>ubica.	; udeležba pa je bila tolika, da je bila
Jjaip Krav o s.	pretesna. To znači, da se ljudstvo za-
kmetovalec.	nima za kmetijski napredek, izlasti pa za
P. S. V doposlanem nam pismu nam vinogradništvo, ki je glavni steber kmeta na avljajo, da je v Bosni, osobito pa v okolici Krasu. G. J. S:rekelj pa je res ne le strjkov-Dubice, grozna -uša, da je skoraj ves pri le-	ampak tudi izvrsten govornik in uč.telj v
ek uničen in da je tamošnjim revnejšim slo- 3V°ji stroki. Hvala in čast mu ! Zato pa bi e:n v tej siiski v veliko podporo parna žaga, mi želeli, da bi nas ta gospod pogosteje obiskoval. Po dovršenem predavanju si je gospod ŠLrekelj ogledal še nekatere nasade »ame-rikank« ter letošjje cepljenje trti na drveno in zeleno.
Letos je bila na Krasu zadnje dni av-Beljak. Ov : KjlHiii kvint. za Gradec, 5000 gusta in prve dni septembra velika soparica za MariiH.r, ^'JOO za Beljak, 4100 za Celo-j ki je močno škodovala grozdju, ajdo in tur-
nega nadvojvode Ernesta z Livro Skublic, I baroninjo \\ allburg.
Na podlagi te ponarejene listine 30 otroci Lavre Skublic: Ernest in Ltvra Skublic ter
v kateri dala več stjtin delavcev.
Vojaška uprava kupi: 0*00 kv. pšenice in 1 *'..<J«M» rži 3 kolodvora v Mariboru. Tehtanje v oskrbovalnem zavodu. Rži 4400 kv. za (iradec, 17ih» K za Celovec, 140O za
Podpisani naznanja svojim členom in prijateljem telovadbe, da se v torek dne 23. t. m. zopet prične redna in zistematičua telovadba in sicer : za starejše telovadce vsaki torek, četrtek in so-
u o • • • .	. .	b »t > o.i 8.—10. ure zvečer.— Za
Klotilda Szimicz pr glasih sroje zahteve ua , „ .	, . .. . ^	,
j ■ T r-	dečke oziroma deklice od 0 -10 let vsako
zapuščino nadvojvode Lrnesta. Ljubljansko i	, , , ,
.	sredo in soboto od o.—i. ure pop., za one
deželno sod sse je zapričelo kazensko pre-	, .	• •> i » , ,
. .	.. .	,	r na 10 let pa v istih dneh od 4.—o. ure po-
iskavo tudi proti tem trem, ali 10 proti , , r . . iri T.^	. i poludne.
Lavri in Klotildi zaustavilo, Ernest pa živi j	ODBOR
v Budimpešti, je ogrski državljan in ga ta-	_ , . . . r_ . , ,
1 . Telova<lnefra društva ..Tr/.. feokol-. mošnja oblastva nočejo izročiti.	S _
Branitelj obtoženca S^indingerja, odvet-
nrk dr. Viktor Rosenfeld z Dunaja, je za hteval, da bi bila razprava javna, kateri za- ^^ h te vi pa sodni dvor ni ugodil. Standinger je jg priznal, da je ono listini falsifinral, a to da ^ je storil samo v ti namen, da bi mogel do-ijj biti avtentično listino o morganatični poroki Jg nadvojvode Erneita z baroninjo \Vallburg.
Zilostno ulogo je igral na tej razpravi 1
Svoji k svojim!
ZALOGA
n x n
pohištva |
X X
vec, 4.o0<> za Ljubljano, 16ot) za Trst, 370<> za Gurico, 170<f ra Pu!j.
Ponudbe v sprejem a do dne 2. oktobia ob y. tiri 30 mm. intendanca 3. voja v
Gradcu.
Drmibe premičnin. V torek, dne 23.
sept. ob 10. ttn pre<lf>oludne se Ikx1o vatel »arsdba tua. c. kr. o&rajnega nodiš^a za civilne stvar; vršile sledeče drmibe prem.čnin :
v ulici Belvedere št. 35, prstan, oprema v zalogi, papir in razno : v ulici Boschetto št. 34, hišna oprava : R>col 41*, presiči in krave: Vrdela št. 789, hišna oprava : v ulici Molino grande št. 18, hišna oprava; v ulici Aeijuedott* št. 23, likeri in razno: Cimpo Marzio 0. krave, vozovi in konji; v ulici < apuano št. 13, krčmarska oprema, vino in pohištvo.
Vremenski testnik. Včeraj: toplomer
ob 7. ur. zjutraj is 4 ob ur pop<»li:da«
—	.0 C.' — Tlakomer ob 7. uii zjutraj 702.1
—	Daoss j.lina oh 10.15 pre lp. io ob 8.30 p »p.; osefca oi> 4.17 predpoludne io ol 4 17 pop #iu 1 u«.
ščico pa je po nekaterih krajih vso pokončala. Mimo tega tudi dobro napreduje v tej občini — filoksera. V to občina je prišla ce-nilna komisija iz Sežane radi odpisa davkov. Komisija je konstatirala, da je po nekaterih parcelah že polovica trti poškodovanih od trtne uši, |>o nekaterih pa četrtina in da utegne trtna uš že v malo letih pokončati vse trte.
Žalosten je torej pogled v bodočnost. Beda je neizogibna na našem Krasu, kajti pridelek na vinu je glavni vir dohodkov našemu kmetu. Vsi drugi pridelki so le pičli. Io kdor ne pozna naših razmer, niti ne bi veroval, kolike divke moramo plačevati tu na Krasu, izhsti od vinogradnikov. Že srednji kmetovalci plačujejo po kakih 120 K divka. Naši deželni in državni poslanci naj bi ob-nili pozornost svojo tudi vprašanju — ne-razmerno davčnega bremena, ki ga mora n >-siti s romašni naš kmet na Krasu, itak pro ganjan od vseh možnih nadlog.
priča kanonik Zamejic, ki je svoječasao pod ^ svojo duhovniško prisego pismeno izjavil, ! jg da mu je njeg)v brat, vojaški kurat Zimejie, J* trdil, da je poročil nadvojvolj E mesta z ^ baronico \Vallburg. Ta pismena izjava je bila tudi po notarju legalizirana. Na razpravi pa je Zamej c preklical vse to in izjavil, da je takrat iz us niljenja potrdil neresnico.
Sodni dvor je spoznal S^audingerja krivim in ga obsodil na 4 mesečno navadno ječo.
n
x x se x
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solkan)
vpisana zadruga z omejenim poroštvom
prej jinton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidarnost zajamčena, taj ti leđ se osuši v to nuiasč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Album pohifitev brezplačen, "^i
X
X
n n x
X X
X X X X X
Družbi sv. Tirila in Metodija so od
1. do 18. avgusta poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Upravništvo »Slov. Naroda c 159 K, uredništvo »Slovenca« 39 K, župnik Iv. Sakser v Hotederšici 10 K, poslanec dr. Ig. Z'tnik ob vel. skupščini 10 K, abiturijenti v Kranju dohodek veselice 92 K (po »Slov. Nar.«), rajhenburški haram-baša zbirko G K, sod. taj. soproga Cecilija Kavčnik v spomin rajne matere 50 K, narodni hotel F. Paternost v Postojni zbirko 22 K, prof. Audr. Jurtela v Saropolju (Rus.) -0 K, prireditelji veselice v Žirovincih pri Ivanjkovcih dohodek 10 K; podružaice: žeDska na Vrhniki l(Jr> K, ženska v Sežani -24 K, možka in ženska v Kamniku dohodek veselice 600 K, možka in ženska v Rib-
XXftXKX*XXKKKX«KX

i Aleksander Len Minzi g
Sf
m ©
©
(g ©
m &
&
Prva Is največja torama poklifr* ▼■eh vrst.
•J T R S T
TOVARNA r	ZALOGE:
Vit Tesa, i Piazza Resarl« it. 2
vogal	I (šolsko poslopje)
Via Llnltuea j In Via Rlbsrf« it. 21
Telefon it. 670. -HOM-
Velik Izbor Upecarij, zrcal la «HJt. ts-Tria j c naro£be ledi po posebnih načrih.
© Ceno brez konkuronoe.
(S ILUmOUIJ CIIU 2AST0II II FKlIlO Predmeti postavio se na pai ooroa
^	a" žaleznico ra-iKO	_
.92? S ?£ 21 'ii
Sf &
Sf sS
Si
Prodajalnica (zgotovljenih oblek
= illa citta ti Trieste" =
tvrdke
m EDVARD KALASCH mn
Via Torrcnte št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojscnieo, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-<fajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno ni/kih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovtjenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo |H» meri.
^ ^ ku	^	KA-	ki. ^ ^	N
^^^ ^^ ^^ ^^ ^ ^ ^^ ^^^V^R ^^^
Nova trgovina na drobno
Peter Klansicb
Piazza Nuova (Cadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris.
Specijalitete :
platenine in bombaževine za opravo nevestam. >
Edini zastoji se .zalogo za Trst. Goriško, Relco: Istro in Dalmacijo
TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI. FIANDRIJA (BELGIJA). ^
vv w v v y ^ v v v v fi"^ v y v y v y ¥ ^ v Y wJ
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanil« po najnižjih ;ertah. Za enkratno insercijo se plača po mJ ^tot. z.<i besedo: za večkratno inserrijo pa se cenn primern« rniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejc 00 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava ol> >tot.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodčil^ in bu »olikah.
Perhauc Jakob r^'tlrJ;
vin in buteljk. Postrežl-i točna, cene zmerne.
Nepreirorljlve mrežice.
Vf<{'Q7 n v ^*rstu'	Negozisnti St.
w I tO*. 9J. priporoča slavnemu občinstu *voje r.epregorljive mrežice (rettine* „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer "
XKKXKXXX»XXXK«K*K*KX*X*X»XXX*»ižSS
Kav a ruc.
o
o o
M. Aite
trgovina z Dianifaktiiriiim blairom
■I. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
w dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in eenj. 0 odjemalce. da je jako pomnožila Kvojo zalogo Q
0 kakor tudi povečala prostore s tem, da je A Lstanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, JJ Q da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam Q cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnitah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz n prvih tovarn, posebno pa snovi za iiio~ke in q T ženske obleke, Brsjce. ovratnike. ovratnice, tu V Q je velikanski izber platnenega in bombažnega Q A blaga, prtov in pitičkov ter vsake vrste perila. A i ^ bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- " , nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake
Sprejemn naročbe na moške obleke Q po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-q neje po cenah, da r-e ni bati konkurence.
q Poskušaj, da se prepričaš ! • OOO-OO-OCJ-
x x
X
x
»
x
X X X X X X X X X X X as X X
Paglianovo mazilo (sirup)
J i Anton Šorli
OOO
00 e e 00
000 00 00 00
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta Pagliano
nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
koji lina tvrdku Hieronima Pagliano izključno pravic«, postopati proti vsa-k< mur, ki bi ra> peča val ponarejanja, ter je <;b jeduem prisodil tvrd k i vse sodne tr« ške in odvetniške troške provzr. cene d«» leta 1H97.
Naš sirup je ravno isti, kojega je >zuniil 1838. pok. naš stric prof. H iei oni 111 Pagliano ter lnanimo njegove izvirne rcoepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vei ti dokumenti ki so psani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču.
Poživljamo v?nk< gar, da preklice; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkr.li brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoiaj označene listine zoroore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno i/delke, koji nosiio na lončku in ovitkih mš«> varstveno znamko. Tvrdka nima druže. nC Napolj 4, Calata S. Marco.
Jak. Perhauc
Ulica Stadion st. 20, pe kama in sladcičarna ■»vež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejemfl i tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna
priporoča svoj<» kav a rt o »Oommercio« kjer je Bha-jaliSfe Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in j mnogi drugi časniki.
^
X X X X
Trgovina z Izgotovljcniiui oblekami.
^ Salarini *>onte FaM>ra :tv ~> vogai &
x x n
K X
n %
n
v
ul. Tor rente. Podružnica Ulic* Poste n 11 o v e -t. 3. Zaloga izgotovljcnih ob/ ek za moške in dečke priporoča posebno zh h in kostne praznike ia birmo; obleke za moške od gl<l. lijio do 2\. za dečke ol gld. 4.:"»') do 12, suknene jope v ve likem izboru od gld. .'J do S. suknene hlače od glo 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.f>0 do 5». Velik izbor površnih s.ikenj v modernih barvah od gld. i' do Iti. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do o. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleskina (zlodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni prediluici na roko v Komunu o 1 gld. 1.30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močue srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah.
Ivan Ščuka.
foRtaoe st. 23.
mizar, prodaja uiobilje za -palno sobo. Uiica Sette
xxxxxxxxxxxxxxxxxxx«*xxxxxxxxx«x
• s	■■ w	\ Mihael Zeppar
,a X	TTptJ TFf^ A	\	rr
n w iJTuTAri iirt kŠLi	ima zalogo reč j od maj« l:ke
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve av. Petra Piana Howario pod ljud šolo) Bivata /aloua ra/n o vrstnih oblival za ffo^pode. jithHjie in otroke.
Po-tne naroči* »e izvr-e takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prev*enia v^ako del« na del elo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne na>očbe se toplo priporoča
Josip Sta nt j č čevlj. mojster. Zalagatelj urednikov in uslužbencev konsum-■ cga skladišča c. kr. (lavnega carinskega urada in c. kr. generala.h skladišč ; nadalje stražnikov c. kr. javne strrže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. pt hr. a v str. Lloyda.
obu va l a.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit [>ar čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam v dobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ttr spiejtma nurovbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Reliar.
kcncesijonirana pisarna za trgovske informacije
Centrala :
Squero nuovo 13, II. TRST Squero nuovo 13. II.
Telefon štv.	Telefon št v. S45.
Pros]K'k1i l»rezp]a<iio in poštnine prosti, ccccco Zc e1oj £,V0 Tseh mestih &ve1a. <2 o ocoo

-V'

ZE
Srečbanje
V ČETRTEK!
k

Glavni dobiček
30.000
nni
1011
OlmusRe rastavile srečke
po 1 krono
priporočajo :
.Iosi)> Bolaffio^ Mamil iV C.o. .llereurio Triestiiio. lir. Neiimaiin. ll< inik Seliiff-mann. Josip Zoldan v Trstu.
Vsi dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini.
		d	»■■>«■ '-i'			
						
Išče se
pridna deklica za vrtnarski) dela ter t ml i da je sposobna perica proti prr-m ero i m plačilom. Naslov .-e iz\<* v uredništvu Hga lista.
juhi le Frar
krčma
v ulici Geppa štv. 14.
Toči vina prve vrste:
Bela vip&vaka . . . liter }>o 40 kr. Črna istrska...... .. 36 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah
Družinam se pošilja na «tom od tO litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr.
FriporfW4i se tudi kramarjem, katerim dajem viDOod SO litrov naprej j»o dogovorjeni ceni
Josip Furlan, lastnik.
xxxxxxxxxx:xxxxxxxxxxxxxxxt\
Najstarejša slovenska tovarna In zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojako.m svoje najl>oliše in trpžno pohištvo, bodisi gvf?l<> ali ten no p< litiraoo, takt-r za spalue, jedilne in \izitne (i"l>e. Sprejen a ti;di naročbe za v«s>ko^ r-tne i«< e':ke po naei m ali poprave, krtere izvrši v n»jkrajseru ca-u iu v poino i£a.'i(JVoljn'»^t naročilelja.
Cene brez konkurence.
Za ol»:lne narotbe sp rop-o | rijx»ro^a svojim ro;ak"n: v mestu, okolici in na deželi v : mis!u aesla : Svoji k v.v»»jim !
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 12
ijo pec j od maj« lske v velikeir. izboru, sama novost, bodisi giede r satij ali bsrv. Snov se-t&ja od same etanovitue -zemlje. Izključna zaloera za Trst, Primorje in Dalmacijo slavnoznane in odlikovane tovarne za peci Bratov Pchutz v Blanskem (Morava) ustanovljena 1S4S. |Jri teh peSih se prihrani f>00/° na kurjavi. Lastna tovarna štedilnih peči iz železa ali ude an;h z maj olik o. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
Glavni zastop /a Trst, Kras. Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Quai Št. t a (v lastni hi^j).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K. ustanovljena od dunajskega bančnega društva iu bavarske hipotekarne in menične banke v Mi nakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah iu proti nizkim premijfm. Specijalno zavarovanje otrok brez zdiavniskega < gleda, izplačavši v slučaju že-nit\e ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom, zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso št-7. Telefon 469.
JAKOB BAMBIČ
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestv:n kolonijalij... « vsakovrstnega olj a, navadnega in najtinejega.
j — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in droi no. — Cenike razpošilja f r a 11 ko~
Stavhinsko podjetje
Stavbinsko podjetje
G. T ONNIE S
Ljubljana.
Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavIMo io umetno kiparstvo.
Delalnica za konstrukcijo železa itd.
Sprejeuia naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor : kontpletun oknu z<i cele	j*
stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega	\/
pohištva v vseh slogih. — Potlovi mehki in trdi vseh vrst kakor: dešćice. parkete,	O
od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška delo, stopnice,	ffj
ograje, žične mreže, železne satvornice na vreteno i ta. itd.	r\
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago. ^
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sol>e, svetlo ali megleno politirane.
ggr gogat izbor ^m
divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih nr se rahaja v dobroznani
^ zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton St. 1. - Trst.