i_,ist izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širolkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Združeni proti razkosanju, za STO in narodno enakopravnost!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 39 (312)
TRST - SOBOTA, 2 5. SEPTEMBRA 1954
CENA 20 LIR
ASSOCIATED PRESS NAPOVEDUJE PODPIS BARANTANJA V DVEH TEDNIH
Mio ib ooii oevariosti suolo eiotnost ll $o ledno lahko prepreči razkosane!
Poziv Komunistične partije SIO vsemu prebivalstvu - Tito se je z Murphyjem dogovoril o vseh podrobnostih razdelitve Ozemlja
Vse kaže, da je po dveh mescih diplomatskih pogajanj, stikov in sestankov med pred-- Savniki vlad Washingtona in ^Londona, Beograda in Rima Prišlo do zadnjega dejanja nesramne spletke, ki teži za razkosanjem Svobodnega trža-'kega ozemlja.
1 ' Komunistična partija STO,
i ki je že davno in -vztrajno raz-jiii taljala manevre za razkosanje ■p1 Ozemlja in je bila vedno, ^J'kupno z ostalimi demokrati-"iii àttimi silami, na čelu borbe broti podlemu barantanju, ki t>u odkrito nasprotuje skoraj vSe prebivalstvo v celoti, o-Wača v tem trenutku pozornost javnega mnenja na zadnje in resne razvoje delovanja tajne diplomacije.
Po zmagi sil miru, ki je prisedla do smrti takozvane ''Evropske obrambne skupnosti», so vodilni krogi v Wa-shingtonu usmerili svoje napo-re v okrepitev Balkanske zve-te kot središča potisovjetske napadalne fronte v nadomesti-]o za EOS ter obnovili svoj Pritisk v cilju, da pospešijo <aključek razkosanja STO, ki 8a zagovarja Poster Dulles v 'logi vojne.
Ta ameriški pritisk se je v '•adnjih časih konkretiziral s Posebno «misijo» ameriškega Podtajnika Roberta Murphya, Osnega Dullesovega sodelavca, z namenom, da se odstranijo Zadnja nasprotstva med obema v|adama in doseže sporazum razkosanje Svobodnega o-
*emlja.
Beograjska vlada se že po-Poinoma strinja z Washingto-Krr: Pont in Londonom v vseh to 'kah razkosanja Svobodnega Remija, ki ga zagovarjajo za nodne vlade in to rešitev je s«daj predložil ameriški podanik Murphy rimski vladi Ta rešitev predvideva razkolje našega Ozemlja • formalno začasno, dejansko pa v ^končni obliki — po naslednjih določilih: dodelitev Titu ione B in pasu zemlje, v coni A, v Miljskih hribih, z vasmi l*rvatini, Božiči, Elerji, Sonci, panzoni, Fajti itd. ter kos o-ale vključno z Lazaretom; izločitev Trsta in ostalega dela ji cQHe A italijanski upravi z morebitnim dodatkom porušenega gradu pri Sv. Socerbu.
Na tej podlagi je sporazum Približno že dosežen tudi v Ri-fju, kot je poudaril sam amebici podtajnik Murphy, ko je ‘rjavil tisku, da je rešitev se-npj bolj blizu, kot je bila pred ®ar dnevi.
Komunistična partija STO
je»'
kar najodločneje razgalja prevaro in izdajstvo beograjske vlade, ki se je popolnoma razkrinkala s sprejemom načrta izdelanega v Washingtonu in Londonu ter storila poslednji vratolomni skok, potem ko je preje zavzela nešteto stališč v tržaškem vprašanju. Ravno tako razgalja sramotno kapitulacijo rimske vlade, ki se pripravlja podpisati za Trst slabšo rešitev, kot je bila sama nota od 8. oktobra, ki je že določala razkosanje Svobodnega ozemlja. V resnici, dočim je zunanji minister Piccioni — ki je sedaj odstopil zaradi škandala iz Capocotte — svečano izjavil, da italijanska vlada ne bo nikoli sprejela začasne rešitve, ki bi bila slabša od one od 8. oktobra ali dokončne rešitve, ki ne bi izboljšala sklepov ariglo-ameri-
Kaj je z orožjem?
Poteka že 5. teden od odkritja orožja, a oblasti še niso objavile uspeha preiskave.
Zahtevamo, naj ZVU takoj obvesti javnost o tej zadevi!
ške note, se ta vlada sedaj pokorava ameriškemu pritisku in zahtevam Tita ter je pripravljena spre^ti rešitev, ki predvideva dokončno prepusti tev cone B in dela cone A Jugoslaviji, vztrajajoč na sleparskem poskusu, da prikaže takšno sramotno rešitev za začasno,
To zadržanje, ki potrjuje popolno podrejenost italijanske politike ukazom ameriškega državnega tajništva in njegovim napadalnim načrtom, udarja v celoti proti mišljenju in volji izraženi od ogromnega dela državljanov, ki odločno nasprotujejo barantanju in odbijajo mejne popravke in druge usodne pogoje; kajti to pomeni razbiti z vseh vidikov neločljivo ozemlje, žrtvovati prebivalstvo cone B in tisoče istrskih ubežnikov, zadušiti cono A, Milje in samo mesto Trst z nadvse resno nevarnostjo za njegovo pristanišče, njegov promet in za mirno življenje in mir prebivalstva.
Spričo takšnega stanja se Komunistična partija STO o-brača na vso javnost, na stran-
ke in državljane s toplim pozivom, naj se z vseh strani, z visokim čutom odgovornosti in v popolni zavesti nevarnosti, ki visi nad nami, dvigne kar najodločnejši protest proti nevrednemu trgovanju z zemljo in ljudstvi, ki bo — če bi se zaključilo — imelo nadvse resne posledice za naše prebivalstvo, žrtev ene naj-podlejših spletk, ki jih je tajna diplomacija zasnovala v zasmeh in sovraštvo vsaki človečanski pravici in vsakemu načelu demokracije.
Tržačani in Istrani, Slovani in Italijani!
Spričo grozeče nevarnosti razkosanja potrdimo ponovno ono enotnost v borbi, ki je doslej pripomogla k preprečitvi sklenitve barantanja in ki ga še vedno lahko prepreči.
Zahtevajmo, naj se ta podlost ne izvrki, naj o naši usodi ne odloča tajna diplomacija, temveč naj prizadeto prebivalstvo samo izrazi svojo voljo.
Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja
Kot smo že zadnjič pisali, je imel ameriški državni podtajnik Murphy nalogo pospešiti zaključek pogajanj za razdelitev Tržaškega ozemlja, po možnosti do 8. oktobra. Nič določnega ni bilo mogoče izvedeti, kakšen je bil uspeh njegovega pritiska na Tita in Scelbo. Vendar se da iz njegovih izjav in drugih vesti posneti, da po njegovi vrnitvi ameriške agencije in listi že napovedujejo skorajšnji podpis sporazuma in da celo vladni krogi ZDA izražajo mnogo večji optimizem kot doslej.
2e takoj po srečanju s Titom je Murphy izjavil, «da on in maršal Tito upata, da bo tržaško vprašanje kmalu rešeno». Vsekakor to kaže, da je moral dati Tito znatne koncesije, ki opravičujejo takšno zloveščo napoved. Zelo verjetno je, da je Tito v celoti sprejel ameriški ultimatum in njihove pogoje za sklenitev sporazuma. Tako je prišel lahko v Rim s skoraj doseženim sporazumom, kateremu je v najboljšem primeru itaijanska vlada prispevala še kakšno malenkost. Na ta način se je poslabšana izdaja diktata od 8. oktobra se nadalje poslabšala.
Neposredno nevarnost razkosanja je mogoče razvideti zlasti iz vesti ameriške agencije «Associated Press». Iz njenega poročila, poslanega iz Londona, izhaja: «V zahodnih
krogih zatrjujejo, da bo verjetno, če ne bo nepredvidenih dogodkov, v dveh tednih lahko podpisan v Londonu sporazum med obema državama. Tri zahodne države so pospešile priprave za izvedbo načrta gospodarske pomoči Ju goslaviji. Smatra se, da je nedavno Murphyjevo potovanje v Beograd in Rim prineslo odločilen preobrat v pogajanja med dvema državama. On je prišel v Evropo predvsem z namenom pospešiti dosego sporazuma glede Trsta. V soboto bi moral poročati ministru Dullesu o uspehu svojih razgovorov z jugoslovanskimi in italijanskimi osebnostmi».
Pomen Murphyjevega potovanja je podčrtal tudi predstavnik državnega tajništva ZDA Henry Suydam, ki je izjavil, da vlada v ZDA sedaj
«previden optimizem», kar da je velik napredek od prejšnjega zadržanja, ko sploh niso hoteli dajati komentarjev glede vprašanja razdelitve STO, Za «zboljšanje perspektiv» gre po njegovem največja zasluga Murphyju.
Agencija «United Press» je v četrtek objavila: «Danes iz-gleda v Washingtonu, da bo Združenim državam uspelo zaključiti sporazum o dolgotrajnem tržaškem vprašanju med Jugoslavijo in Italijo.
V diplomatskih krogih smatrajo, da. bi bil dosežen sporazum glede Trsta ena največjih ameriških diplomatskih zmag, ki bo omogočila utrditev zahodnih sil proti komunizmu. Določbe sporazuma še niso v celoti objavljene, toda izgieda, da je bila končno dosežena rešitev in da ena izmed določb
zagotavlja spoštovanje pravic narodnih manjšin, ki bi ostale pod Italijo odn. pod Jugoslavijo. Verodostojni krogi smatrajo, da mora imeti državno tajništvo ZDA zelo utemeljene razloge za svoje optimistične napovedi.»
Nevarnost je, kot se vidi, zelo velika. Zato je v tem odločilnem trenutku nujno, da ves svet sliši enoten glas vseh Tržačanov, da nočemo razkosanja in da zahtevamo ustanovitev STO.
Ustava LR Kitajske soglasno sprejeta
PEKING — V kitajskem parlamentu je bila po razpravi. ki je trajala od pretekle srede, soglasno sprejeta ustava Ljudske republike Kitajske.
Normalizacija odnosov je važen prispevek miru
Le pod pritiskom množic se je Tito odločil za popustljivejše politiko do ZSSR in ljudskih demokracij
V svojem nedeljskem, govoru na Ostrožnem se je Tito dotaknil nadvse občutljivega vprašanja odnosov med Jugoslavijo in socialističnimi državami. Prav ta del njegovega govora je vzbudit povsod po svetu največ in najrazličnejše komentarje. To je bilo namreč prvič, da je Tito spregovoril na široko in jasno o tej važni zadevi.
Predvsem je ugotovil dejstvo, da «so se v zadnjem času ponovno vzpostavili diplomatski odnosi s Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Albanijo in zdaj tudi s Češkoslovaško». Napravil je tudi zelo dragoceno priznanje, ki samo po sebe izpričuje voljo socialističnega sveta za mirno sožitje in sodelovanje med vsemi narodi. Izrecno je priznal, da so pobudo za ob'no-vo normalnih odnosov dale Sovjetska zveza in ljudske demokracije, rekoč: «Toda tisti trenutek, ko so rekli, da žele normalizacijo, smo odgovorili: Evo, mi smo zato».
Glede značaja teh odnosov je Tito izjavil, da je pripravljen «sodelovati tudi v gospodarskem oziru, pa tudi na tistih področjih, kjer je potrebno. In kjer bomo spoznali, da je pravilno, da se strinjamo — tudi v političnem
ODMEV AFERE M0NTES1 V ITALIJANSKEM PARLAMENTU
Demokrati zahtevajo odstop vlade
ki |e izgubila ves ugled med ljudstvom
Piccionija je nadomestil liberalec Martini-Odločen govor senatorja Terracinija
V soboto je končno podal ostavko na svoj položaj italijanski minister za zunanje zadeve Attilio Piccioni iz «strogo osebnih razlogov», kot je objasnil v pismu, ki ga je poslal ministrskemu predsedniku Scelbi, ker se želi posvetiti obrambi svojega sina, ki je zapleten v umor Vilme Mon-tesi. Po mrzličnem posvetovanju je ministrski svet imenoval na njegovo mesto liberalca Martinija, dosedanjega prosvetnega ministra, katerega je nadomestil demokristjan Er-mini. Tako je bila začasno odstranjena nevarnost resne krize italijanske vlade, katere položaj je postal po zadnjih razvojih preiskave okrog zadeve Montesi skrajno neugoden in mučen.
Vsa javnost je že dolgo pričakovala odstop zunanjega ministra, ki je ostal tako dolgo na položaju samo pod pritiskom vladnih krogov, predvsem predsednika Scelbe, kateri verjetno ni pričakoval, da se bo vsa zadeva tako naglo razvila. S preureditvijo vlade pa je nastal nov položaj o ka-
umm mirni
- “o pravici povedano, smo Račani pričakovali, da bo pred-e<bilk naše matične države tudi 'la Ostrožnem spregovoril nekaj iSe<i o Trstu...» Tako začenja °rkov «Primorski» svoje mučno avtčtlo zaradi popolnega Ti-^ega molka o tržaškem vpraša-^ v njegovem nedeljskem go-foru.
krav dobro razumemo veliko jQ<lrego tržaških titovskih vodt-|eliev spričo tega hladnega, da, “feztrnega molka o vprašanju, ki taf jf brez dvoma najbolj zanimalo e 1 'se prisotne na velikem zboro-ll*
df» daj
S
;tV)
jV'
A
di'8
5
-.e«* tri1
Nju. To še posebno, ker je Primorski» delal veliko rekla-V češ da bodo govor prenašale jugoslovanske radijske po-.lr,Je in tudi radio Koper. Ze iz eSa sl je vsak bralec ustvaril 'lr!Jiuo iluzijo, da bo Tito pove-,Qt- tudi kaj o Trstu In o stanju ^djanj, ki jih vodi z rimsko . "lo. Toda zelo so bili razočara-vs 1 oni, ki so v nedeljo ob 10

dvnali svoj aparat na kopr-fadijske valove; ko ni bilo
n‘č, so začeli iskati druge ju-
vanske postaje, toda tudi ne duha ne sluha o kakšnem ‘boru.
,^aJ naj torej lo pomeni? Ogro-e slovenske množice so priht-(, 6 Predvsem z namenom, da b S|-/o iZ Titovih ust vsaj nekaj
;e[ ed o Trstu, ki jim je
Pri srcu. b a
Drav je to
vsem Tudi iz Trsta je
fe^!° baje okrog tisoč ljudi —
vsaj trikrat manj
to po S. oktobru, kar bi jim zopet zanetilo malo iskrico upanja, da se usodno barantanje ne bo izvedlo. To so tem bolj upravičeno pričakovali danes, ko Je barantanje v zaključni fazi in ko po Murphyjevem obisku na Brionih izgieda, da Je treba pričakovati zloveščih novic.
Toda nič od tega. Niti besedice o Trstu v vsem dolgem govoru.
Titovci In tudi nekateri drugi, ki so še gojili varljive upe v njegovo dobro voljo, se bridko razočarani in zmedeni sprašujejo: «Zakaj ni govoril o STO? Kaj naj pomeni njegov grobni molk o najvažnejši zadevi? Kaj res tržaški Slovenci nismo vredni niti ene besede iz maršalovih ust?»
Ce Tito ni govoril, pomeni, da je imel za to zelo tehtne razloge, Predvsem, ker ni hotel priznati pred svojim ljudstvom, da je ponovno kapituliral pred zahtevami rimske vlade in klonil pred Murphyjevim ultimatomom, da ne dobi več ameriške pomoči, če ne. popusti Scelbi. Ni si upal javno priznati, da je nizkotno prelomil dano besedo, ki jo je dal lani na Okroglici., češ da «cone A ne da, ker so tam Slovenci». Lani je torej še vedel, da tu živimo Slovenci, letos pa nas sploh več ne pozna.
Zato lahko razumemo poparje-nost titovcev zaradi Prhe, ki so jo prejeli na Ostrožnem. In *u di razočaranje onih, ki so, čeprav le natihoma, upali, da se bo Tito zavzel za koristi tržaških Slovencev. Edino nas komunistov in
Ioni na Okroglico, ker jih bi 0 manj še verjame verolom- demokratov ni molk jugoslovan-
Ij^ obljubam titovskih vodite-' ............ " "
(0(B v nestrpnem, čeprav ne-11|s°»em pričakovanju, da bodo q0 vsaj eno razveseljivo bese-t, 0 vprašanju STO; če ne drit-
W VsaJ t0’ da ne l7lisli Se na~'
'e Popuščati kot doslej celo le-
skega maršala prav nič presenetil, marveč je le potrdil to, kar vedno govorimo, namreč, da se Tito in njegovi požvižgajo na nas tržaške Slovence in jih naša usoda prav nič ne boli.
bis.
ZAČELO SE ZASEDANJE O.Z.N.
Konferenca 9 držav bo v torek v Londonu
V	torek se je v New Yorku pričelo deveto redno zasedanje Organizacije združnih narodov. Že takoj po otvoritvi je sovjetski predstavnik Višinski predlagal, naj pride zastopnik vlade v Pekingu na mesto, ki je določeno za Kitajsko. Temu se je uprl ameriški delegat Cabot Lodge ter mu je uspelo doseči večino glasov. Proti ameriškemu predlogu so glasovale ZlSSR, U-krajina, Bela Rusija, C SR, Poljska, Indija, Jugoslavija, Danska in Norveška; vzdržale pa so se Egipt, Afganistan, Saudska Arabija, Jemen. Sirija in Indonezija.
V	tajnih volitvah je bil za predsednika zasedanja izvoljen holandski predstavnik van Kleffens. Naslednji dan so sledile volitve ostalih funkcij, podpredsednikov glavne skupščine in predsednikov sedmih odborov. Vsi ti s predsednikom glavne skupščine na čelu tvorijo glavni odbor, ki ima pravico priporočati dnevni red. Tako je bilo sklenjeno, da bo odbor priporočil med drugimi točkami tudi vprašanje sprejema novih članic OZN, problem razorožitve, vprašanje Koreje, Tunisa, Maroka in dr. V četrtek se je začela splošna debata glavne skupščine.
Med tem pa si zahodne velesile prizadevajo, da bi čim-prej nadomestile težko izgubo, ki so jo utrpele s francosko odklonitvijo EOS. Po pristanku Amerike je angleška vlada razposlala vabila na konferenco devetih držav, ki bo
28. septembra v Londonu. Poleg Anglije kot sklicateljice se bodo konference udeležile še Združene države, Francija, I-talija, Zahodna Nemčija, Kanada, Belgija, Holandska in Luxemburg. Glavni predmet razprave bo, kako najti nadomestilo za pokopano «Evropsko obrambno skupnost», to je kako omogočiti ponovno o-borožitev Zahodne Nemčije in njeno vključitev v zahodni napadalni blok proti socialističnim državam. Največja o-vira tem načrtom je še vedno Francija. Predsednik vlade Mendes France je sestavil nov načrt v ta namen,
terem je opozicija zahtevala debato v parlamentu, kateri se vlada ni mogla izogniti, čeprav je skušaj,ve- vladni tisk dokazovati, da debata ni potrebna.
V torek se je prvič sestal senat, kateremu je predsednik Merzagora sporočil odstop Pic-cionija in sledeče nadomestitve. Vendar pa prvi dan ni prišlo do debate, ker je bilo prvo zasedanje sporazumno posvečeno komemoraciji De Gasperija. Prava debata se je začela v sredo in prvi je imel besedo komunistični senator Terracini, ki je postavil na zatožno klop vlado in zahteval od Scelbe, da odstopi. Scelba je bil namreč notranji minister v času, ko je bila najdeno truplo Montesijeve in ko je bila zadeva v vsej naglici spravljena v arhiv. Terracini je v svojem ostrem dokumentiranem govoru dokazal resne odgovornosti tedanjega notranjega ministra, kateremu sta bila neposredno podrejena šef policije Pavone in rimski kve-stor Polito. Zato ni mogoče, da ne bi notranji minister vedel, kaj se dogaja in je nedvomno sokriv za to, kar je kve-stoi Polito zakrivil. Vsa zadeva Montesi ima svoje resne politične odseve in zato ne morejo zadostovati nadomestitve, temveč mora vsa vlada odstopiti, ker sokrivci onih, ki so skušali prikriti zločin in odtegniti zločince pravici, prijatelji pustolovca Montagne ne morejo več predstavljati pred svetom Italijanske republike.
Za tov. Terracinijem je govoril socialist tov. Lussu. ki je orisal politično ozadje zadeve in izjavil, da vlada nima več potrebnega ugleda, da bi mogla voditi zunanjo in notranjo politiiko. Tudi on je zahteval odstop vlade in uvedbo parlamentarne preiskave, da se ugotovijo odgovornosti in pomiri upravičeno razburje» nje naroda.
Debata o resnih odgovornostih vlade se nadaljuje in se bo zaključila danes, v soboto z glasovanjem o zaupnici vladi.
Komunisti zahtevajo sejo občinskega sveta
Vodja komunistične skupine občinskih svetovalcev tov. Pagassi je poslal tržaškemu podžupanu inž. Visintiniju pismo, v katerem v imenu svoje skupine zahteva nujno sklicanje občinskega sveta, ki naj razpravlja in zavzame stališče proti nameravanemu razkosanju STO. Občinski svet, kot izraz volje državljanov, naj v tem skrajno nevarnem trenutku dvigne svoj odločen in sve-čan protest proti vsem načrtom razkosanja, ki so v tako kričečem nasprotju z osnovnimi človečanskimi pravicami in z demokratičnimi načeli svobode in bratskega sožitja med narodi.
Nad 1000 stavkajočih aretiranih v Braziliji
RIO DE JANEIRO — V državah Južne Amerike se širi val stavk in sindikalnih agitacij. V Braziliji so oblasti are-
tirale preko tisoč delavcev, ki so na nekem sestanku razpravljali o proglasitvi stavke, dočim je Cilenška vlada proglasila obsedno stanje in aref,-rala številne delavce, ki stavkajo v rudnikih, ki so last ameriških družb.
FRANKFURT — V ameriški bazi v Bitburgu je eksplodiralo veliko skladišče, ki je vsebovalo 50.000 litrov bencina pri čemer je bilo ubitih 28 in ranjenih 50 oseb med katerimi so mnoge v resnem stanju. Med žrtvami so številne ameriške, francoske in nemške osebnosti in oficirji, ki so v trenutku nesreče prisostvovali neki uradni svečanosti.
PRAGA — Po dolgotrajnih poskusih se je posrečilo izdelati fotografski aparat, s katerim je mogoče fotografirati tudi v skoro popolni temi brez uporabe magnezije odn. bli-skovne žarnice. Ta izum je izrednega pomena za nadaljnji razvoj fotografije na vseh področjih človeškega udejstvovanja.
oziru».
Vendar pa ni pozabil podčrtati pogojev za normalizacijo medsebojnih odnosov. Predvsem je poudaril, da ne bo mogla normalizacija odnosov z ZSSR in ljudskimi demokracijami spremeniti jugoslovanskih odnosov do zahodnih držav, s katerimi hoče sodelovati «kot doslej». Poleg tega je postavil, da ta normalizacija «ne sme2 vplivati na njihov notranji razvoj», to je obstoječi družbeni red in gospodarsko ureditev. Končno pa je postavil pogoj, da mora normalizacija izključiti sleherno vmešavanje v notranje razmere drugega.
ze iz teh kratkih povzetkov je precej jasno razvidno, kakšni naj bi bili po mnenju jugoslovanske vlade bodoči odnosi do Sovjetske zveze in ljudskih demokracij, glavna načela njene politike do socialističnega vzhoda. Čeprav ie perspektive ne predvidevajo prav nič več kot vzpostavitev normalnih odnosov med katerimi koli državami, je treba ugotoviti, da je to vsekakor razveseljiv pojav, ki bo koristil tako socialističnim deželam, kakor tudi, in še prav posebno, Jugoslaviji. Kajti njena dosedanja politika živčne vojne ji je samo škodovala tako gospodarsko kot tudi politično, koristila pa je edino le anglo-nmerl-škim podpihovalcem.
Titova izvajanja glede odnosov do Vzhoda so samo potrdila pravilnost sovjetske politike miru in potrebe sodelovanja med Žanami ne glede na različnost notranje družbene ureditve. Tudi v primeru Jugoslavije so dale Sovjetska zveza in socialistične ležete — kot je priznal Tito sam — pobudo za ureditev medsebojnih odnosov. Pokazale so vso dobro voljo za ureditev vseh za dev: ki se tičejo njih in Jugoslavije: Tako glede vzpostavitve diplomatskih odnosov, gleda plovbe po Donavi, glede poravnavanja obmejnih incidentov, urejevanja obmejnega prometa, trgovinske izmenjave itd. Te dni se vrše v Beogradu pogajanja med sovjet-Aro gospodarsko, delegacijo in predstavniki jugoslovanskih podjetij za sklenitev enoletnega trgovskega sporazuma. Poleg drugega blaga bo ZSSR dobavila Jugoslaviji velike količine žita, da pokrije, velik primanjkljaj letošnjega jugoslovanskega žitnega pridelka.
Kot je razvidno, ima Jugoslavija od teh odnosov velike koristi. Toda morda se sedanji oblastniki še ne bi odločili za obnovo odnosov, če ne bi ljudske množice vedno bolj pritiskale na to. Sprevideli pa so verjetno tudi, da ne morejo vzdržati peklenskega tempa in bremen oboroževanja ter rizikov živine vojne, ki jim jo diktirajo zahodni podpihovalci. Kajti jugoslovansko ljudstvo vedno težje prenaša težke žrtve, ki mu jih nalaga vlada po ameriškem diktatu, stiri leta gospodarske «pomoči» Amerike, je spravilo jugoslovansko gospodarstvo v popolno odvisnost in na rob propada. Enakopravni odnosi do socialističnih držav bodo
zato tudi znatno gospodarsko o- stvu.
lajšanje teškega bremena ameriške «podpore». Z ato je razumljivo, da je tudi Tito končno sprevidel, da je to danes edini izhod iz slepe ulice, v katero je zašel z dosedanjo politiko.
Ne glede na razloge, ki so končno privedli beograjsko vlado do tega koraka, je treba vsekakor z. veseljem pozdraviti to spremembo njene dosedanje poliiike in voljo, da se normalizirajo odnosi do socialističnih držav. Pri tem pa se nekateri zanesenjaki že sprašujejo, ali je to napoved povratka Jugoslavije v socialističen tabor? Ali je s tem že premoste-no nasprotje med titovci in komunisti? Odgovor je dal pravzaprav Tito sam, in ta odgovor je nedvoumen NE. On je rekel, da ostanejo njegovi odnosi do Zahoda nespremenjeni, da normalizacija ne sme vplivati na «notranji razvoj» Jugoslavije in njen družbeni ustroj. Vse ostane torej pri dosedanjem. O povratku Jugoslavije v tabor socializma ne more biti govora, dokler ječe deset tisoči komunistov in demokratov po jugoslovanskih zaporih in taboriščih, dokler se pod geslom «socializma» uvaja kapitalizem, kjer imajo ameriški in angleški monopolisti odločilno besedo, dokler Titova vlada podpira napadalne pakte kot je EOS, sama osnavlja take pakte, kot je balkanski, dokler dopušča na svojem ozemlju baze atlantskega napadalnega bloka in v njegovem interesu pomaga razkosati Svobodno ozemlje. In v svojem govoru je Tito nedvoumno povedal, da ne misli menjati dosedanje politike v teh vprašanjih. Zalo bi bila vsaka iluzija o spreobrnitvi odveč.
Kljub temu pa je normalizacija odnosov med socialističnim taborom in Jugoslavijo zelo razveselil vo dejstvo in bo prav gotovo doprinesla k nadaljnji utrditvi miru v tem delu Evrope, zaradi česar jo pozdravljajo vsi resnični demokrati.
S. B.
Prva žrtev vodikove bombe
TOKIO —- Ves japonski narod žaluje za ribičem Aikihi Kuboyama, ki je podlegel neizprosnim posledicam zastrup-Ijenja po atomskih izžarevanjih. To je prva žrtev iz skupine ribičev, ki jih je v marcu obsul «atomski pepel» od priliki eksplozije ameriške vodikove bombe.
Partizani Kikuju osvobodili 230 jetnikov
NAIROBI — Štirideset domoljubov Kikuju je z junaškim podvigom napadlo zapor v bližini kenijske prestolnice in osvobodilo 230 domačinov, katere so angleški kolonialisti polovili v številnih racijah, ki jih že dve leti uprizarjajo proti kenijskemu ljud-
Videl sem velik delovni polet v svobodni in srečni Kitajski
Intervju s tov. Lucijanom Roueljem ob njegovi vrnitvi
Naš tržaški rojak tov. Lucijan Roncelj se je pred kratkim vrnil s svojega enomesečnega obiska v LR Kitajski. Naprosili smo tov. Ronclja, naj nam pove nekaj bežnih vtisov s svojega potovanja. Zelo rad nam je ugodil z odgovori na spodnja vprašanja ter nam obljubil, da bo za naš list napisal več člankov, ki jih bomo začeli objavljati v prihodnji številki.
Katera mesta si obiskal na svojem obisku na Kitajskem?
Največ sem se zadržal v glavnem mestu, starodavnem Pekingu. Tam je namreč zasedal svet Svetovne zveze demokratične mladine, na katerem sem zastopal tržaške mladin-
ce. Bile so prisotne delegacije vseh držav razen Jugoslavije, čeprav je bila tudi vabljena. Po končanem zasedanju smo bili povabljeni na kosilo k predsedniku vlade Cu En Lajn, ki je v nagovoru poudaril, da je mogoče ohraniti mir v svetu, kar mora biti glavna naloga vseh demokratov. Naslednje dni smo si ogledali znamenitosti mesta. Tako smo bili v «prepovedanem mestu», kot so nekoč nazivali rezidenco kitajskih cesarjev. Danes so, seveda, vse krasne palače in bajni vrtovi dostopni vsemu ljudstvu. Ogledali smo si tudi nekaj lamaističnih templjev, obiskali smo veliko državno tvornico tkanin, prisostvo-
oel množice na Festivalu tiska med Vldalijevim govorom
vali predstavam v klasičnem teatru. V bližini Pekinga smo videli velikanski moderni sanatorij, ki ga je zgradila vlada za dijake iz vseh azijskih držav. Največja privlačnost pa je bil vsekakor izlet k starodavnemu kitajskemu obzidju. na katerega smo se tudi popeli.
Iz Pekinga smo šli v Šanghaj največje kitajsko pristanišče. Peljali smo se z vlakom po dolini reke Jangce v času velike povodnji, pred kratkim so dvignili progo v dolžino 40 km za 1,70 metrov, sicer sploh ne bi mogli nadaljevati proti, kakor se je to vedno preje dogajalo. V Šanghaju smo si n-gledali dve tekstilni in dve mehanični tovarni, obiskali smo krašen dom pionirjev v palači, kjer so nekdaj gospodovali velikaši. Ogledali smo si tudi tekstilno tovarno, ki je last zasebnega gospodarja. Obiskali smo moderno delavsko naselje, kjer biva .25.000 ljudi in kakršnih je že mnogo na Kitajskem. Z ladjo smo si ogledali tudi pestro obalo. V Šanghaju smo bili prav v dneh, ko je bila napovedana osvoboditev otoka Tajvana (Formoze) izpod oblasti Can Kaj Seka. Nad to napovedjo so bili Sanghajci najbolj navdušeni od vseh Kitajcev, saj je bilo njihovo mesto po osvoboditvi (leta 1950) že štirikrat bombardirano po njegovih letalih.
Zatem smo bili v mestu Hauču, nazvanem «raj Kitajske», nekdaj letovišče mandarinov in velike gospode, danes pa dano na razpolago delovnemu ljudstvu. Za en dan smo se ustavili v Tienčinu, odkoder
smo prišli v največje • industrijsko središče Mukden. Tu smo obiskali več tovarn, stalno razstavo kitajske proizvodnje, medicinski institut ter razne druge znamenitosti. V mestu Fužen smo si ogledali moderen premogovnik in ralinerijo sintetičnega petroleja. Vrnili smo se v Peking, odkoder smo se z letalom odpeljali proti Moskvi s postanki v puščavi Gobi, v prestolnici LR Mongolije Ulan Balorju. v Irkutsku, Novo Sibirsku in Sverd-lovsku.
Kaj je nate napravilo na Kitajskem največji vtis?
Navdušenje, s katerim ljudstvo gradi, dela, obnavlja in... študira. Povsod sem videl velik polet pri gradnji velikega števila šol, bolnišnic, tovarn, cest in dr. Zelo me je ganila tesna prijateljska povezava ljudstva z vlado in drugimi o-blastmi Povsod sem bil priča velikemu spoštovanju in hvaležnosti Kitajcev do Sovjetske zveze za njeno nesebično pomoč.
Si govoril z ljudmi, kako
žive?
V kmečki zadrugi Ko Kan Cen pri Mukdenu mi je star mandžurski kmet povedal, da eo bili pred osvoboditvijo brez zemlje. 92% zemlje je bilo v rokah veleposestnikov, ki niso dajali za delo nobene plače, hrane pa toliko, da niso bili nikdar siti; lakota je bila njihova kronična bolezen. Zaradi nepopisne bede so morali prodajati bogatašem svoje hčerke še kot otroke. Po zmagi ljudske vojske pa je dobila vsaka oseba po 3 mu (en mu je 689 kv m) zemlje in že danes je po.
(Nadaljuje se na 4, strani]
STRAN 2
DRLO
25. SEPTEMBRA 1954
25.
V TREH DNEH NA FESTIVALU TISKA VEC DESET TISOČ OBISKOVALCEV
Veličasten uspeh festivala je dokaz
naraščajočega vpliva demokratičnega tiska
Že ob otvoritvi velika udeležba - Kulturni sporedi - Obisk demokratov iz republike S. Marino - Zanimanje obiskovalcev za razstave in kioske - Govora tov. Vidalija in Šiškoviča
V soboto je prišla n? festival večja skupina demokratov iz republike S. Marino, ki je obiskala tudi naše podeželje
Uspeh letošnjega tridnevnega festivala tiska je v resnici presegel vsa pričakovanja. Po izredno veliki udeležbi več de_et tisočev demokratov — računa se, da je v treh dneh obiskalo festival najmanj 15 do '20 tisoč oseb — po organizaciji in tehnični izvedbi je osrednji praznik tiska nadkrl Ijeval praznike prejšnjih let. Bila je to razen prvomajskih manifestacij — največja letošnja politična manifestacija, ki nam živo priča o naraščajočem vplivu in ugledu, katerega si demokratičen tisk stalno pridobiva med širokimi množicami našega področja. S svojo vi-oko udeležbo so tržaške množice še enkrat potrdile svojo navezanost in zaupanje do naše partije in njenega tiska, ki se stalno borita za ohranitev STO in miru. Istočasno so na ta način manifestirale svojo odločno voljo borbe proti vsem temnim naklepom barantačev z našim O-zemljem, manifestirale so svojo so'idarnost z italijanskim in narodi Jugoslavije, ki se borijo za dosego pravičnejše in demokratične družbene ureditve.
2e v petek popoldne, in sicer še pred določeno uro, je bilo opaziti na prostranem vrtu gostilne «Brocchetta» prve skupine ljudi, ki so si za-če'e z zanimanjem ogledovati vrsto lepo urejenih in okusno opremljenih kioskov. Tudi v tem pogledu so tovariši in simpatizerji vložili -letos v pripravah res veliko skrb in si pošteno zaslužili splošno pohvalo in priznanje. Od kioska do kioska je naraščalo z animante vedno večjega števila obi 'kovalcev, ki so že prvi' dan kmalu napolnili obsežni prostor. Posebno pozornost sta vzbudila takoj v začetku kiosk srečolova, ki ga je organizirala ZD2, nadalje s knjigami bogato založena kioska sekcije «Curie!» in Slovensko hrvat-ske ljudske prosvete. Poseben kio-k grozdja, ki so ga poslale podeželske vasi, je bil za sla-dkosnedneže zapeljiva vaba, kot je bil prikupno vabljiv kiosk s slaščicami, ki ga je postavila sekcija Pončana. Ljubitelji dobre kapljice in domačega pršuta pa so prišli na svoj račun v kioskih Ko-lonkovca, Podlonierja in Sv Marka, kjer je bilo vsak večer do pozne ure zelo živahno. Se posebne omembe vredne so razstave o socializmu, 30,ob letnici «Unità», o gospodarskem stanju Trsta ter razstava mi-Bogat in tester kulturni
denk, ki so nestrpno čakale, kakšna bo končna sodba komisije. Končno je komisija vendar utolažila neučakanost in proglasila za «miss Vie Nuove» 15-letno Severino S tur-man, kot častni družici pa 14-letno Evo Marina in 17-letno Mariuccio Carniel. Vse tri so pre;ele šopke cvetja in lepa darila.
Organizatorji festivala niso mogli seveda pozabiti najmlajših, ki so prišli na svoj račun v nedeljo zjutraj. Lutkovna predstava in nastopi pred mikrofonom so privabili tudi tokrat lepo število obiskovalcev, predvsem seveda malčkov. Višek pa je dosegel
Po ntialisliioem svelo
STANOVANJSKE GRADNJE V L. R. ROMUNIJI
V povojnih letih je zgradila ljudska oblast v Romuniji delavska stanovanja s površino 1,730.000 kv m, od teh lansko leto za 335.000 kv m. Do konca 1955. leta bodo zgradili nova stanovanja za nad 50 tisoč delavskih družin.
Za rudarske delavce je bilo zgrajenih od 1951 do 1953 približno 2.090 novih stanovanj s površino 150.000 kv m. Zgrajenih je bilo nadalje 202 kulturna domova, 9 menz, 2 kluba, 17 kopališč itd.
BREZPLAČNE OPREME ZA DOJENČKE NA MADŽARSKEM
Da posveča madžarska vlada veliko skrb tudi najmlajšim, je razvidno tudi iz dejstva, da je v prvih šestih mesecih letos prejelo samo v Budimpešti 20.000 mater brezplačno opremo za dojenčka. Tako so budimpeštanske mate. re prihranile 8 milijonov forintov.
spored je v petek zvečer še stnnrveval navdušenje in praznično razpoloženje velikega števila udeležencev, ki so burnimi aplavzi nagradili Vse nastopajoče, od proseškega okteta pa do baletov iz Skednja in Podlonjerja ter baletne skupine iz Gradiške, ki je s svojimi tradicionalnimi furlanskimi plesi žela lep uspeh.
V- soboto se je udeležila festivala tudi večja, skupina demokratov in tovarišev in republike S. Marino, ki so se mudili na dvodnevnem obisku v Trstu. Nepopisno navdušenje je zavladalo med prisotnimi, ko je skupina vkorakala na veselični prostor na čelu z zastavo KP S. Marina. Drage goste sta pozdravila tov. De-stradi in Siškovič. Bratske pozdrave vseh demokratov stare republike je prinesel 'sekretar parti:e tov. Gasperoni. Gostje so si nato ogledali kioske in razstave ter prisostvovali kulturnemu sporedu, ki 6 je izvajala lirična skupina PD «Kraljiča».
Medtem pa se je na plesišču stopnjevala nestrpnost posebno mladine" v pričakovanju izvolitve «miss Vie Nuove». Pri izvolitvi je imela komisija, ki so jo sestavljali žurnalisti in delavci, dokaj težaven posel, Na plesišču je namreč kar mrgolelo lepih in brhkih mia*
SKRB ZA DETINSTVO V CSR
V Češkoslovaški polaga ljudska oblast veliko pažnjo in skrb detinstvu. Leta 1953 je poslovalo pri sanitetnih središčih nad 4.000 dispanzerjev za otroke. Zgrajenih je bilo desetine domov za porodnice, stalnih centrov za dojenčke in o-troških bolnišnic za težje bolezni. V primeru z letom 1948 je umrljivost otrok v starosti do enega leta padla za 50 odst.
festival v prvih večernih urah, ko je imel govor tov. Vidah. 2e pred napovedano uro si zaman iskal prazen prostor pri mizi. Vsak kotiček, vsak ob-zidek je bil takrat dobrodošel, da si se lahko v-saj naslonil. Prostrani vrt je bil kmalu za seden do najmanjšega kotička.
Prvi je kmalu po 18. uri spregovoril tov. Karel Siškovič, ki je pozdravil udeležence zborovanja ter naslovil bratski pozdrav ljudskim silam Italijanske republike v borbi za vlado svobode in demokracije ter narodom Jugoslavije, ki se odločno zoperstavljajo Titovim naklepom, da bi jih pahnil v vojno proti deželam socializma. V zaključku svojega govora je tov. Siškovič vzpodbudil k nadaljevanju naše pravične borbe proti razkosanju, proti vsakemu poskusu obnavljanja fašizma in vojnih pustolovščin.
V svojem govoru je tov. Vidah že uvodoma podčrtal po men letošnjega festivala, ki je obenem proslava 30. obletnice ustanovitve borbenega glasila KPI «Unità». Dotaknil se je nato v bežnem pregledu tridesetih let junaške borbe italijanskega delovnega ljudstva, ki je tesno povezana z življenjem slavnega glasila in borbo tržaških delovnih množic proti fašizmu. Ožigosal je oblastveno prepoved osrednjega festivala «Unità», ki bi se moral vršiti v Firencah, ter zadržanje tukajšnjih oblasti, ki istotako vedno bolj ovirajo naša zborovanja in manifestacije z izgovorom, da bi utegnile motiti javni red. Ta nevarnost pa prihaja prav od nasprotne strani, kar dokazuje med drugim tudi najdba velike zaloge orožja. Ce bi se pa orožje našlo samo v bližini Doma pristaniških delavcev, bi bili mi vsi — je dejal tov. Vidali — gotovo že davno v zaporu in dvignil bi se vik in krik, da smo pripravljali vstajo. Govornik je nato podčrtal dosežene uspehe sil miru in demokracije ter poudaril, da šteje danes KPI dva in pol milijona članov, PSI poldrugi milijon, ter GGIL 5 milijonov pripadnikov, kar predstavlja veliko in mogočno silo, ki koraka naprej. Podčrtal je nadalje zmago francoskega naroda, ki je preprečil ameriške naklepe za ustanovitev EOS.
Govoreč o tržaškem vprašanju je sekretar naše partije prikazal pomen zadnjih obiskov Murphya v Beogradu in Rimu, ki predstavlja povečanje nevarnosti razkosanja STO. «Primorski» postavlja svoja bedasta vprašanja glede našega in stališča ZSSR o tržaškem vprašanju — je nato
nadaljeval tov. Vidali. Stališče je splošno znano in je bilo že neštetokrat podčrtano.
venskega prebivalstva. Nadaljujmo našo borbo — je zaključil tov. Vidali — da bodo
ZSSR hoče, da se spoštuje Tržačani in Istrani, Slovenci
mirovna pogodba ter da se ustanovi STO. Ce se to ne bo izvedlo, ne bo podpisala mirovne pogodbe z Avstrijo. Dejstvo pa je. da imperialisti hočejo žrtvovati prav Trst v vojne načrte, ki so naperjeni proti Sovjetski zvezi. Protisovjetski je balkanski pakt, ki ga je podpisal Tito in v katerega si vroče želi Sce'ba, kateri je vedno pripravljen popustiti Titovim zahtevam.
Tudi če bi prišlo do razkosanja — je energično poudaril tov. Vidali — ga mi ne bomo pripoznali. Nadaljevali bomo našo borbo za združeno in demilitarizirano Svobodno tržaško ozemlje, za spoštovanje mirovne pogodbe. Odločna volja obrambe STO je prišla že neštetokrat do izraza s konkretnimi dejanji, kot stavkami, resolucijami, enotnostjo miljskega prebivalstva in političnimi strankami ter plebiscitarnim podpisovanjem za ohranitev STO s strani slo-
in Italijani tega ozemlja lahko zrli z zaupanjem v bodočnost.
Po zborovanju je moralo veliko število ljudi zapustiti veselični prostor, ker ni bilo mogoče najti pri najboljši volji
niti še tako skromnega kotička. Kjub temu pa so še do pozne ure prihajale na festival vedno nove skupine ljudi, ki so si z zanimanjem ogledovali razstave in kioske. Tik pred zaključkom festivala je bilo kljub pozni uri posebno pred nekaterimi kioski še vedno zelo živahno.
Vabljiv in lepo urejen kiosk grozdja, ki so ga poslale kot svoj prispevek festivalu podeželske vasi
Lažni „markiz“ je hotel zbežati v inozemstvo - Dolgotrajno zaslišanje in soočenje obeh v Regina Coeii Princ Hessenski pravi, da ni poznal Montesijeve
V torek zvečer je vest o aretaciji Giampiera Piccionija in lažnega markiza Montagne napravila konec mrzličnemu pričakovanju vse italijanske javnosti. 2e od zaključka preiskave dr. Sepeja dalje so vsi pričakovali zapornih povelj proti glavnim osumljencem. Toda nenadna intervencija državnega tožilstva je tok dogodkov ustavila za deset dni. Kot smo že zadnjič poročali, je državno tožilstvo zahtevalo 10. septembra vse preiskovalne spise o zadevi Montesi, da bi jih proučilo in nato odločilo o nadaljnjih ukrepih.
Italijanski listi so videli vzrok ukrepa v tem, da ne bi bilo primerno spravljati itali jansko vlado v nepri.eten po ložaj, ki bi lahko nastal predvideno aretacijo sina zu nanjega ministra, prav v tre nutku, ko je prišel v Rim an gleški zunanji minister Eden. Zalo so počakali, da je odšel Eden iz Rima, nakar je v soboto, 18. t. m. Attilio Piccioni podal ostavko na mesto zunanjega ministra. V pismu, naslovljenem predsedniku vlade Scelbi, je napisal da odstopa, ker «hoče v popolni svobodi poskrbeti za obrambo položaja svojega sina». V resnici pa je moral odstopiti zaradi velikanskega odpora javnega mnenja, ki bi lahko resno o-majal položaj vse vlade.
Aretacija obeh glavnih o-sumljenčev se je izvršila precej dramatično. 2e od ponedeljka,' ko je državno tožilstvo vrnilo dr. Sepeju vse spise in, verjetno, tudi dalo navodila za aretacije in za izvajanje nadaljnje preiskave, je vladala velika nestrpnost. Nihče ni vedel, kakšna navodila je dobil dr. Sepe. Zato so krožile že vesti, da je tožilstvo osvojilo predlog Piccionijevih in 'Montagnevih odvetnikov, naj se preiskava dopolni z zaslišanjem novih prič, ki naj bi potrdile «popolno nedolžnost» obeh njihovih klientov. S tem so zopet skušali zavesti preiskavo v napačno smer in preprečiti njen normalen po, tek, zlasti pa preprečit: aretacijo glavnih osumljencev. V to sta zlasti upala Montagna in Piccioni sama.
DRUŽBENI PLAN F.L.R.J. ZA LETO 1955 JE NOV UDAREC ZA DELOVNO LJUDSTVO
Za kmete sta predvideni 2 milijardi din več davkov
Toda že naslednji dan jima je odvzel vse te varljive upe Okrog šestih zvečer se je na stanovanju Giampiera Piccionija zglasil pooblaščeni funkcionar, ki mu je napovedal relacijo zaradi «nenamernega Umora», ki naj bi bil izvršen z mamili. Za ta zločin predvi deva kazenski zakonik do pet let zapora. Osumljenec je bil, naravno, zelo pretresen toda se ni upiral, temveč je mirno sledil izvršnim organom, ki so ga takoj prepeljali v zapore Regina Coeii.
novno zaslišal dr. Sepe ter nato tudi soočil.
Proti tretjemu osumljen1 bivšemu kvestorju v Rit Ksaveriju Polito je dr. Sel Izdal povelje, da se mora Kj obtoženec zglasiti 25. t. m. j zaslišanje. On in Montagli imata isto obdolžitev, da it pomagala Piccioniju izogoLg^. se sodni preiskavi v zadfLjtv' umora Montesijeve. Ta zl°4ipox je kazniv z zaporom do Sti40 ( let. Polita je pred aretacl^^j
Dan
V prvem polletju je letos propadlo 152 podjetij - V Srbiji bo manjkalo prihodnje leto 100 milijonov Kw električne energije - Leta 1955 manjše investicije za razvoj železnic
Na seji gospodarskega odbora zvezne skupščine je Svetozar Vu-kmanovič razložil načrt družbenega plana FLRJ za leto 1955. Sedanji načrt družbenega plana ne odgovarja na vprašanje kako preprečiti stalno naraščanje cen, kakor tudi ne postavlja vprašanja razvoja zaostalih republik.
V zadnjih dneh so široke delovne množice vznemirjene zaradi zvišanja cen predmetom za široko potrošnjo. Kruh se je. podražil za 6-10 din na kg. Istočasno so skočile cene koruze in pšenice, cena krušni moki se je dvignila za preko 6 din pri kg. Do podražitve kruha v Jugoslaviji ni prišlo slučajno. To je samo člen v verigi stalnega podra-ževanja življenjskih predmetov, predvsem živil.
Oblastnikov ne opravičuje nikakršen Izgovor s «slabo letino». V času od leta 1948 jugoslovan-
sko kmetijstvo stalno nazaduje. Zaradi neznosnih davkov delovni kmetje ne morejo vlagati niti dinarja v izboljšftnje svoje proizvodnje. Preko dve tretjini jugoslovanskih kmetov danes nima vprežne živine niti potrebnih kmetijskih orodij, v družbenem načrtu za 1955. leto je predvideno povečanje davkov za 2 milijardi dinarjev, ki jih bodo kmečki proizvajalci plačali prihodnje leto. To povečanje davkov sloni na povišanju cen kmetijskim proizvodom.
Zvišanje stroškov življenja delovnih ljudi in špekulacije s cenami predmetov široke potrošnje v cilju izžemanja maksimalnih profitov je normalen pojav v žlv-
zadobil posebno oster značaj vsled velike zaostalosti Jugoslovanskega gospodarstva, njene suženjske odvisnosti od tujih monopolov in mrzlične oborožitve dežele, ki jo izvaja vlada. Propadajo tudi majhna in srednja podjetja, ki proizvajajo predmete široke potrošnje. Samo v prvem polletju letos je propadlo 152 podjetij; zato pa peščica velepodjetij, povezana s tujimi monopoli, kopiči milijonske vsote iz profitov na dviganju cen.
Iz družbenega načrta je nadalje razvidno skrajno pomanjkanje zmogljivosti železniškega prometa in pomanjkanje tovornih vagonov: od razpoložljivih 70.000 jih je sedaj 12.000 neupo-
Ijenju sedanjih kapitalističnih de-1 rabnih. Pri vprašanju industrije žel, posebno pa v Jugoslaviji. . so člani gospodarskega odbora Toda v Jugoslaviji je ta pojav j opozorili na pomanjkanje elek-
da
iz-
trične energije in poudarili, je zaradi tega v nevarnosti vedba družbenega plana. Iz podatkov združenja elektrogospodarstev je razvidno, da nekatere elektrarne ne bodo mogle pričeti obratovati, ker ni dovolj količine električne energije. Posebno težak položaj bo v Srbiji, ki bo imela prihodnje leto okoli 100 milijonov Kw ur električne energije deficita. Pri razpravi o kritičnem vprašanju — proizvodnji premoga — je predstavnik zveznega zavoda za planiranje dejal, da se bodo cene premogu dvignile,
Mnogo bolj napeto pa je bilo iskanje Montagne. Od izdaje zapornih povelj pa '!do pozne ure zvečer sta dva agenta čakala pred njegovim stanovanjem. kdaj se bo vrnil. Toda Montagne ni bilo. Vse popoldne se je potikal po mestu v raznih barih in drugih javnih lokalih. V enem izmed teh so mu okrog 9. ure zvečer prišle na uho govorice o njegovi «aretaciji», ki so se ši-ri'e po Rimu. Zato se je takoj odpeljal s svojim avtom proti domu. Tu je našel zbrane svoje odvetnike, s katerimi je imel zelo razburljivo diskusijo. Montagna jim je namreč povedal, da hoče pobegniti v inozemstvo. Njegovi branilci pa so mu to odsvetovali, češ
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Razstava slovenske knjige v kiosku, ki ga je okusno pripravila Slovensko hrv atska ljudska prosveta
JAVEN PROTEST DELAVCEV V BRANIKU
Spijona so postavili na vodilno mesto
Ko govoriš z ljudmi, ki prihajajo iz Jugoslavije, že v prvih besedah z gnusom in bolečim srcem razlagajo o slabem gospodarstvu z «ljudsko innovino» v najrazličnejših panogah javnih ustanov. Ko sem či-tal zadnjo številko lista «Primorske novice» od 17. t. m., sem med drugim našel članek, ki so ga napisali uredniku o-menjenega lista člani ZKS iz Branika (Rihemberka), ki je vreden, da seznanimo z njim tudi naše bralce:
«Tovariš uredniki Pred sedmimi leti, ko je bilo Slovensko Primorje še razdeljeno v cono A in B, smo bili komunisti iz Branika zbrani na svojem rednem organizacijskem sestanku, in tedaj je vdrla v sobo ameriška tajna policija s samokresi v rokah in nas vseh 24, med katerimi so bile tudi noseče žene, aretirala. Odgnali so nas v Gorico v zapor. Nekateri šo prišli iz zapora šele po priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, V zaporih so nas izpostavljali inkvizicijskemu zasliševanju in zasramovanju.
Te «dobrote» nam. je pripravil Dragotin Kodrič iz Brji — agent ameriške policije. Za svojo vohunsko dejavnost je bil po priključitvi obsojen na 20 let zapora in na odvzem državljanskih pravic. Iz zapora se je vrnil pred kratkim. Bil je pomiloščen. Takoj po vrnitvi je dobil zaposlitev kot upravnik nekega oddelka Splošnega gradbenega podjetja «Gorica».
Nič nimamo proti temu, da tudi tak človek dobi zaposlitev. Mislimo pa, da mu vodilno mesto v našem gospodarstvu ne pripada. Na takem mestu se prav lahko zgodi, da mu je podrejen nekdo, ki je bil žrtev njegovega zločinskega dejanja, ali pa vzoren borec NOV. Zato smo o-dločno proti temu, da tako mesto zasede človek take preteklosti, zavedni in predani borci pa so na manj važnih mestih, četudi imajo pogoje za boljše. V tem primeru ni samo to, da zasede odgovorno mesto, ampak se Je glede strokovne sposobnosti zaprlo oči in ga zaposlilo na mesto, kt zahteva kvalifikacije, katere pa tmeneuont nima, Vil, ki
smo bili zaradi njega zaprti, sodimo, da je tak način zaposlovanja politično škodljiv, in pričakujemo od gradbenega podjetja, da bo postavilo na odgovorno mesto politično in strokovno zaslužnega človeka.
Branik, 28. avgusta 1954.
Člani ZKS Branik». Kdo na Primorskem ne pozna Rihemberka in njegovega gostoljubnega in borbenega ljudstva, ki je toliko dalo v NOB, da bi se za vselej odstranila krivica in ljudstvu dalo to, za kar se je borilo. Ni ga človeka, ki je okusil grozote pobesnelega zatiralca, da ne bi z vso ogorčenostjo obsojal take dogodke, ki so pravo izdajstvo velikih idealov NOB. Naj le vedo izdajalci, ki postavljajo na tako važna mesta ljudi, ki so toliko zla storili ljudstvu, da se v naših srcih zakleti sovražniki ne bodo več uveljavili. Mi, kot vsi borci iz Branika, stojimo na straži, da preprečimo vse nakane, ki nam jih v nesrečo vsiljuje Titova vlada,
ALOJZ ROGELJA
KOMU
SLUŽI TAKA REKLAMA
Pri reklami za številne filme, ki so na plakatih in oglasih v tisku, je gledalec presenečen, kar se tiče vsebine filma. Kajti sodeč po načinu reklame, po ilustracijah, s katerimi hočejo ljudi pritegniti, bo gledalec gotovo pomislil, ali so mar vsi filmi samo sentimentalne ljubavne zgodbe. Kar poglejte: s plakata se slišijo vroči poljubi, igralci se duše v strastnih objemih, v mimoidočega se zabadajo poželjivi pogledi razgaljene le potice ne glede na pravo vred nost in vsebino filma. Na re klami za resnično pretresljivi in dramatični film o potopitvi Titanika boste videli v objemu dva docela stranska igralca. Ce sta na reklami za film «Lidija Beiley» spet on in ona 'e razumljivo, toda zakaj nam film «Vrni se mala Sheda» prav tako servirajo z objemom dveh stranskih igralcev. To je res težko razumeti. Ce na reklami za fi'm «Povratek na Brodway» vidimo gole noge. bomo pač rekli, da to ni o-kusno in da film po slogu ni daleč od reklame, toda če nam za odlični film drugačne vrednosti «Najlepša leta našega življenja» spet v reklami ponujajo noge iste igralke v neki stranski, za film docela nič značilni sceni, se je treba temu res čuditi. Takšne reklame se z zelo redkimi izjemami vrste druga za drugo. Komu na Cubo je reklama tako frivol-na? Ali mislijo njeni tvorci, da najbolje ustreza okusu občinstva? Ali mislijo, da je za naše kinematografske obiskovalce edina privlačnost seksa-pealnost hollywoodskih lepotic? Ali morda smatrajo, da tako mora biti in nam vzgajajo okus?
(«Ljudska pravica-Borba» 29.7.54) KAM S KNJIGO?
Da ljudje tako malo kupujejo knjige, ni vzrok v tem, da so ljudje naenkrat postali nezainteresirani za knjige. Ampak katastrofa je v tem, da tisti ljudje, ki so odgovorni za ideološko vzgojo in ljudsko prosveto sploh, pošiljajo o-gromne količine dobrih knjig kot odpaden papir v papirni-
«Nisem nikak komercialist, eno pa lahko ugotovim: osnovni vzrok, da ni «zanimanja» za knjige, so cene. Ker so te previsoke, si ljudje težko odtrgajo zanje denar. Zakaj so ljudje grabili knjige prva leta po osvoboditvi? Ker so bile poceni (pravi Miran Marušič iz Ljubljane). «Sami bralci vidimo na kupe knjig v knjigarnah, da ne gredo v promet. Tukaj ni treba nobenega signala, marveč znižanje ceh» (Rado Kukovec, delavec Litostroja). Poverjenik Prešernove družbe pravi: «Mnogi ljudje bi želeli knjige, toda cena je visoka».
(«Slovenski poročevalec» 31.7.54)
492 OTROK BOLUJE ZA TRAHOMOM
Eden izmed najresnejših zdravstvenih problemov v Bosanskem SanWcu je zdravljenje in preprečitev trahoma. Nedavni pregied je ugotovil, da samo v Samcu boluje 492 otrok na trahomu. Ob istem preg-edu je bilo ugotovljeno, da je ve.iko število tuberkuloznih in da je mnogo otrok rahitičnih ter določeno število oboleiih od tifusa.
(«Oslobodjenje» 21.7.54)
Družbeni plan za prihodnje leto predvideva za razvoj celotnega prometa manjše netto investicije, kot so bile določene za letos, (leta 1954: 29 milijard 600 milijonov, 1955: 27 milijard 26 milijonov ). Ce hočejo železnici zamenjati 427 km pragov in tračnic bi za to potrebovali 17 milijard din, razpolagajo pa samo s 6 milijardami. Predstavniki zveznega zavoda za planiranje so poudarili, da je skok cen v glavnem posledica monopolističnega položaja mnogih proizvodnih podjetij, posebno v strojni industriji.
Piero Piccioni, sin ministra za zunanje
bivšemu zadPlemi
Nati
njegova starost li v •
v 1 ifajar
rešila le
let) in bolezen. Seveda pa to šele začetek. Kajti po vh, verjetnosti bo ob pravilne °> nadaljevanju preiskave sk0Vvai lo na dan še marsikaj, pr1 vsem pa odgovornost za r a. - -pečavanje mamil, nemoral' ali orgije, podkupovanje jav» ok fukcionarjev in še marš®1,.1, drugega. V središču vseh n* umazanih afer stoji predvS' Montagna, okrog njega pa1 njegov zvesti pajdaš Picei'1' in še mnogo ljudi iz najbolj-rimske družbe, ki se danes nemoteno sprehajajo po R®1 in drugih mestih. Nepresta1' prihajajo na dan nove ose^ ki vedo marsikatero tajnost! Capocotte in ki bodo zaslišal. M
Princ Hessenski, ki naj t'la 2 bil po Montagnevi ni ovadbi usodnega dne , družbi Montesijeve v Caf^13;
-»■h*
cotti, bo tudi verjetno v kr» a g kem zaslišan. Za sedaj pa L6, ločno zanika kakršno koli s
Vsled previsokih cen in pomanjkanja denarja so delavske družine v stiski in ne morejo kupiti mleka, sadja, masla itd, kar povzroča širjenje bolezni, posebno pa rahitisa, ki je med jugoslovanskimi otroci zelo razširjen. Na kongresu za zaščito otrok, ki se je vršil v Zagrebu je Tito v svojem bahavem otvoritvenem govoru dejansko stanje Jugoslovanskih otrok skrbno zamolčal.
zo z afero ter je izjavil, da poznal ne Montesijeve, ne n
Lažni markiz Ugo Montagna
co Vevče. Ce se s knjigami tako ravna, potem se ne more smatrati, da so tisti ljudje, ki so odgovorni za vzgojo in prosveto, sposobni svojo nalogo vršiti. In to je katastrofa. (Tako je napisal delavec iz Ljub’jane Ivan Škrjanec),
MUZEJI, KJE JE PUBLIKA?
Pri obisku nekaterih beograjskih muzejev je ugotovljen žalosten rezultat njih obiskov: Etnografski muzej je v ietu 1953 obiskalo 12.152 oseb, Naravoslovni muzej je leta 1952 obiskalo 4877, leta 1953 pa 1061 oseb, Umetnostni muzej je lani obiskalo samo 2490 oseb, letos pa komaj 1583, Me-muzej je obiskalo 1953
Prav tako Jugoslovanska vlada ne posveča pozornosti higien-sko-tehnični zaščiti v industrijskih in rudarskih področjih. Število poškodovanih in smrtno ponesrečenih delavcev dosega nad sto tisoč slučajev letno. Beograjski listi so prisiljeni priznati, da je «stanje mehanizacije in opreme v bosanskih rudnikih zaskrbljujoče». List «Socialna politika» priznava, da se je število invalidov dela zvišalo na 400.000.
stni
leta 5378, letos pa 965 oseb! Muzej «5. julija» je letos obiskalo šele 440 obiskovalcev. Muzej ilegalnih partijskih tiskarn 289 oseb. Malo, zelo malo za muzeje, kakršni so v Beogradu. Direktorji muzejev so se v glavnem strinjali v svojih izjavah v tem, da je za muzeje vse premalo propagande. Vodstva muzejev so ponujala raznim ustanovam predavanja, toda ta jim niso odgovorila. Klicali so tudi novinarje na razgovore in tudi niso prišli. V nekaterih
oni
muzejih so direktorji izjavili: Treba je popularizirati, toda kako, če pa samo en oglas v časopisih stane 20.000 din, za en dispozitiv nas vprašajo 30 tisoč din, s katerim bi popularizirali muzeje v kinodvoranah. Od kod nam toliko denarja?
(«Borba» 26.7M)
Za vse mnogoštevilne žrtve delavcev se vodilni krogi izgovarjajo, da so za vse nesreče krivi delavci sami. Delovni ljudje po vsej Jugoslaviji pa se z ogorčenjem vprašujejo, do kdaj bodo Izgubljali življenja samo zato, da bi iz delavske krvi mogli iztisniti ameriški monopoli in Jugoslovanski vladajoči krogi maksimalne profite.
Vojne priprave, prenehanje mirnodobske izgradnje in zmanjšanje proizvodnje za široko potrošnjo so izzvale množično brezposelnost. Armada brezposelnih se stalno veča; desetine tisočev delavcev nimajo možnosti zaslužka niti za najnujnejše življenjske potrebe. Te ljudi pa režimski listi imenujejo «odvečna delovna sila».
Skok cenam žitu, kruhu, mesu je povzročen ne samo zaradi zmanjšanja proizvodnje in povečanja špekulacij monopolističnih podjetij, temveč vsled vladne politike vojnih priprav in roparskih izvozov. Poleg tega sklenitev vojaške zveze z Grčijo in Turčijo: podžiganje vojne histerije izziva vznemirjenost prebivalcev. Obveze nasproti agresivnemu balkanskemu paktu so beograjskemu režimu važnejše kot skrb za prehrano prebivalstva.
ZORKA LEGISA-MERVIC
bolje je iti v zapor, ki itak ne bo trajal dolgo. Le s težavo so ga prepričali ter ga pripraviti do tega, da se je v njihovi družbi odpeljal proti zaporu. Toda v Regina Coeii ga niso hoteli sprejeti, ker niso imeli nobenega zadevnega naročila. Sele, ko je odvetnik pokazal posebno izdajo časopisa z vestjo o Montagnevi in Piccioni-jevi aretaciji, se je dal službujoči marešalo prepričati ih je sprejel Montagne v «varstvo». Se isto noč sta bila oba osumljenca zaslišana; najprej vsak zase, in to je trajalo skoro do zore; dopoldne pa ju je po-
'taesi
lita in le bežno Montagne. Ni la, govi odvetniki hočejo, da N ' bila zaslišana neka ISever^,^1’.' iz takozvane «boljše družb6' s 1 ki da je bila 10. aprila lab' 50
je bila 10. aprila laI“ Pi6(js) princem, ne pa Montesijeva- ^
-'k i
r'zac JN s
p,
ekla
Pisani svet
s° nc
Dru
V.
ZA VSAKOGAR NEKA J
NOVO ZDRAVILO JE
OBNOVILO BITJE SRCA
MRTVEGA MOŽA i, ce
Zdravnika dr. Freàef'jJ |lo, t Shannon in dr. William Heb” iene iz Vickenburga (Arizona) L ročata o novem zdravilu. Z* 1 katerim lahko obnovijo de^ vanje srca, ki je preneh3» biti na operacijski mizi. Zdra' nika sta zdravilo že stvai"11' preskusila pri mladem m°\ katerega srce je prenehalo N ti pri operaciji za več kot minute. Po injekciji zdrav' v desni srčni prekat je zače)‘ srce takoj spet delovati; b1^ di mož je popolnoma okre?6 in 2 meseca po operaciji * šofiral tovorni avtomobil.
Zdravilo, ki se imenuje «V vophed», spada v skup®, drog, po katerih uporabi , krvne žile stisnejo; že prej * ga uporabljali za dvig krV.j ga pritiska pri raznih srč® |>, napadih.
NOVA ZNAMKA V n
ZDRUŽENIH NARODOV ‘‘Šči
y ‘Oj
Organizacija Združenih **, ‘t\ rodov bo v oktobru izd*' tiSl svojo tretjo spominsko zn3», ko leta 1954. Na znamki ;izjer slika palače evropskega Ur, da Združenih narodov v Z«? h'aia vi, kjer je bil prej sedež b® tj, ^ šega Društva narodov. Zna'j '1iage ka bo v šklatni in rdeči bab'1 k re,
J> \
pUlt; Nest:
'bia

«Pusti, naj še malo teče! Bo vsaj bolj mrzla.»
* * *
RESNE STVARI
ZENA: «Dragi možiček, morava se brž pogovoriti o par resnih stvareh.»
Mož: «Koliko pa stanejo tvoje resne stvari?»
* * *
RAJŠI HČER
NA neki italijanski šoli je imel profesor latinščine to navado, da je izpraševal učence v jeziku Cicerona: Nekoč pa mu eden izmed učencev odgovori direktno v italijanščini.
«Zakaj ne odgovarjate v latinščini?» — ga vpraša profesor — «Ali ne veste, da je to naš materini jezik?»
«Vem gospod profesor» — odgovori učenec — «Toda, ker se lahko izbira med materjo In hčerko, si Jaz raje Izberem hčer.»
SVOBODA TISKA >p(
da ste tiskali ponarejene ^ !.] 6sj.
..«OBTOŽENEC, obdolženi
2
«10
Spe
tlo
vst
gOl
‘n
spi
haj P rt ses
Ali
Sorr
Vi
ebr
kov.ee!»
«Gospod predsednik, mislil.?6!? j&M-A
da v resnici obstaja svoboda ska.ii
* * *
Ni t
iy
»Vinc
iA i Nvic
Sai
NI BIL PRAVI
MIMOIDOČI gospod vrže i ‘nSS pemu beraču v klobuk nOy 1l cn Toda namesto, da bi novec A h.a 2 del v klobuk, se zakotali po iy Berač se urno skloni in ga t»* pobere	a )
«Torej vi niste slep?» — se čudi gospod.	,J
«Jaz ne, samo nadome$c pravega slepca.»
«Kam pa je šel ta?»
«V kino!»
Sli;
a
La:
POPLAČANA AMERIŠKA NADUTOST	1
AMERIŠKI turisi, precej dut in domišljav gre na Pot<V nje po Evropi. Pot ga zanese y di v neko kmečko nasejo y kjer vidi kmeta, ki naklad3 voz lepe in sočne melone. -J Turist ga nekaj časa oPa,(jl' in nato zaničljivo ogovori' j to naj bi bile vaše toliko oPeriK' ne breskve? Pri nas v AtPc sil najmanj štirikrat večje.» /f «Ze mogoče» — ga hladnjLjti' | vrne kmet. — «Toda vi se 1 e. To so... češnje.»
* * *
ZATO GA JE PUSTIL A
t/
«ob
ZAKAJ si vendar pustil3 |V jega zaročenca?»	' pr'L-
«Kaj hočeš, vedno mi J® i zM.r sn vil, da sem jaz njegov «edirl (č3fl['h klad», naj Nič
n, da sem jaz njegov «eu*‘ latto, «edino bogastvo». ..j'1 lai bi torej imel on *v0J • ič.»
54
25. SEPTEMBRA 1954
DELO
STRAN 8
- ZAHTEVAMO POVRNITEV VSE ŠKODE, KI SO JO PRIZADELI FAŠISTI
Skvadristični teror je preprečil
eta 1924 izvedbo volitev na Opčinah
Nočne akcije fašistov proti članom volilne komisije - Odločni odgovori antifašistov na zaslišanju, ker so v plebiscitu leta 1929 glasovali proti režimu - Tov. Riko Malalan je bil zaradi tega odpuščen iz službe.
em Rili Sč a 8
n.:	------
•ai' Ko sta nam tovariša Malalan a 1 Vilhelm povedala, kako so ’^Hekale prve državnozborske a<ylitve pod Italijo, sta nam }ot Spovedovala tudi, kako je itir Ho ob volitvah 1924 in ob aC'Mebiscitu» 1929.
JOan pred volitvami se je na jDčinah, kot povsod drugje, stala volilna komisija. V (»misiji je bil tudi tov. Ma-Pan kot predstavnik Komuni-!ične partije. Ko je komisija (ključila s svojim delom in [ipravila vse za naslednji n, so se njeni člani razšli, fv. Malalan je šel v Besed--Jlakovo kavarno, kjer je sre-I karabinjerskega marescial-Slednji je na Malalanova rašanja svečano garantiral, bo naslednji dan Vse potevo v redu in da ne bo do-ustil nobenih poskusov za ^efiernogočitev volitev.
Kato je tov Malalan šel do-( lriv. Pol ure po polnoči pa se 1 v bližini hiše zaslišalo raz vsrajanje. Fašisti so obkolili ini«o, kričali in poskušali vdre -KOi vanjo. Od časa do časa so prč feljali s samokresi. Očividca11 je bilo, da so hoteli prijeti ral< Kalana. Stara mati je bila v6 5 oknu in se branila pred fa-^ «ti, ki so lazili po latniku |il hoteli nriti v hišo skozi ok-vsik
kitajte,
"olii	Sirite'
podpirajte
«DELO»
s.
šaf*a. Malalanova mati jih je pei I I »la z okna, tako da niso raz-L Ojniki mogli v notranjost hi-Zato pa so se maščevali ,ajj' razbili vrata, okna, ranili itd. Eden izmed fašistov 0( jj se je v tem, ko je razbijal zvi'enska stekla, ranil in tako (“nesel spomin na ta «juna-*» napad.
pjje fašisti so razgrajali okrog ‘ i Kalanove hiše kako poldrugi) 1 Uro, dokler ni prišel mimo ibli irinik in jih napodil. Tedaj pj 19 so šli napadat staro hišo ,a nedstavnika «Lipe» dr. Da-i6va, ki ga pa niso našli do-*• Tu so precej razbili in hzadeii večjo škodo; s kam-so ranili sestro dr. Dane-• Po napadu na to hišo

6 klatili po vasi in razgrajali l8° noč.
Lrugo jutro se ni nihče upal ji.1 cesto. Volilne komisije ni ‘/o, ker so ponoči ustrahovali 3’!ene člane. Volitev torej ni P
bilo kljub vsem svečanim zagotavljanjem karabinjerjev. Tako so pač fašisti «zmagali» na volitvah 1924. In to se ni zgodilo samo na Opčinah, marveč po svej Julijski Krajini in po vsej Italiji.
Po 1924 fašizem ni organiziral več volitev, ker je že zasedel vsa najvažnejša mesta v državi,; onemogočil in prepovedal delovanje ostalih strank, prepovedal izhajanje nefašisti-čnih listov, - uvedel svojo diktaturo. Zato je namesto volitev organiziral «plebiscite», na katerih so se morali ljudje izraziti z «da» ali «ne». Leta 1929 so fašisti organizirali tak «plebiscit». Vršil se je 19. marca. Tovariš Malalan nam pripoveduje, kako je zadeva potekala na Opčinah. Komunisti so najprej odločili, da se «plebiscita» ne bodo udeležili. V zadnjem trenutku pa so spremenili svojo odločitev in se zmenili, da bodo šli na volišče. Zjutraj so nekateri šli volit in prišli povedat, da fašisti vedo za vsakega, ki voli «ne». Tovariš Nusdorfer je prišel povedat, da so mu fašisti rekli, da je volil «ne» in da so mu zato zagrozili. Zaradi tega so komunisti in antifašisti ponovno odločili, da ne bodo šli na volišče.
Fašisti so takoj opazili, da se je dotok volivcev ustavil in da ljudje ne prihajajo več na volišče. Zato pa so zbrali skupaj svojo škvadro, ki jo je vodil znani Federici, in začeli hoditi po vasi silit ljudi na volišče. Prišli so tudi na njegov dom, kjer ga pa niso našli. ker je bil pri tašči. Zena pa je prišla k njemu in ga prosila, naj gre volit, da se izognejo hujšim posledicam. Malalan je tedaj pristal. Sel je proti domu in je po cesti našel fašistično škvadro s Fede-ricijem na čelu. Toda fašisti mu niso napravili, nič, ker so se bali številnih fantov pod vodstom Justa Možine, ki so ga spremiteli.
Ko je Malalan prišel na volišče, je rekel predsedniku volilne komisije dr. Zampieriju: «Gospod predsednik, dajte mi oba listka! Ni treba, da delamo toliko ceremonij: Jaz sem antifašist in bom zato volil lep NE!»
Ko je Federici s svojo škvadro to zaslišal, je hotel planiti na Malalana, a se je zadržal, ker je bil zunaj Možina s svojimi fanti. Federici se je namreč zavedal,, da bi jo iz-
kupil, če bi začel pretepati. Na i tem odpuščeno. V tej zvezi se ta način je tov. Malalan šel I je namreč zvedelo, da so ne-prost domov, ne da bi mu fa-1 kateri, ki so volili «ne», prišli
v «casa del fascio» pred drugimi in se šli opravičit k Fe-
šisti skrivili las.
V tem ozračju je torej potekal «plebiscit» od 19. marca 1929. Kljub temu da so bili fašisti utrdili svoje pozicije, da so imeli vse v svojih rokah, da so že začeli množično aretirati antifašiste in jih soditi po svojem posebnem sodišču, so se povsod našli pogumni ljudje, ki so javno kljubovali fašistom in jim tako dali vedeti, da antifašizem ni strt.
Vsi, o katerih so fašisti vedeli, da so volili «ne», so bili poklicani k Federiciju v «casa del fascio». Tudi Malalan je dobil vabilo in je šel. V tej hiši je bilo kakih 50 ljudi, med katerimi vsi znani komunisti in antifašisti. Federici je začel svoje opravilo z besedami, da so se nekateri pomotili, ker so volili «ne» in da bo
dericiju! Slednji je nato povzdignil glas in rekel, da so pa nekateri volili «ne» pri polni zavesti in začel naštevati. Najprej je imenoval Anto-nac Nikolo, ki ga je pa poslal k vragu in mu zabrusil v o-braz, naj ga za take reči ne kliče več, in odšel iz sobe. Nato je Federici pokazal na Justa Možino, ki mu je prav tako osorno odgovoril, naj ga ne kliče več za take reči, ker mu bo drugače razbil butico. Za drugimi je Federici, pokazal tudi na Malalana, kateremu je rekel, da bo imel posledice, ker se je na volišču vedel «predrzno». In res je Malalan zaradi tega izgubil službo pri tramvaju.
S.
Naroči se na “Delo“
in pridobi naročnike
V kampanji za demokratičen tisk je razen širjenja naših listov, nabiranja prispevkov in organiziranja krajevnih praznikov tiska važna naloga tudi pridobivanje novih naročnikov za «DELO».
Postati stalen naročnik «DELA» — to naj bo osnovna naloga vsakega slovenskega lovariša in simpatizerja.
Vsak tovariš naj si v tej kampanji našega tiska stalno prizadeva in potrudi, da pridobi vsaj po enega naročnika za «DELO». S tem bo prispeval za finančno utrditev na-šega lista.
Ne smemo pozabiti, da je naročnina poleg prostovoljnih prispevkov najboljša in izdatna finančna pomoč bralca, ki omogoča redno izhajanje «DELA».
Naročnina za «DELO» znaša : MESEČNA 80 lir, TRIMESEČNA 260 lir, ŠEST-MESEČNA 520 lir, LETNA 1.000 lir.
Naročite se lahko kadar koli!
PRIJATELJI, TOVARIŠI! ČE ŽELITE PREJEMATI «DELO» NA DOM. POSTANITE NAROČNIKI!
Raketni poleti v vsemirje
Ko bodo rakete dosegle hitrost 12 km na sekundo, bomo lahko dosegli luno - Do sedaj je že dosežena hitrost 2,1 km/sek. in višina 450 km.
BESEDILO SPORAZUMA 0 BLAGOVNI IZMENJAVI Z JUGOSLAVIJO
U3Q mllionou lir letnega prometa ne ire rešili Trsta pred rastočo krize
V Jugoslavijo bomo izvažali ladijske motorje, stroje, kovinske plošče, mineralna olja in bencin; uvažali bomo pa drva, stavbni les, klavno živino, volno, opeko in alkohol - Možnost povečanja izmenjav s “komisijskimi naročili"
V soboto je bilo objavljeno besedilo sporazuma o trgovinski zamenjavi med Jugoslavijo in cono A STO, ki je bil 8. septembra podpisan po predstavnikih obeh strank, kot smo poročali v zadnji številki našega lista. Besedilo je sledeče:
«1. Predstavniki vlade FLR Jugoslavije so predložili spisek vrste in količine blaga, razpoložljivega za izvoz iz Jugoslavije v britansko-ameriško področje za razdobje 12 mesecev. Predstavniki Zavezniške vojaške uprave so preučili ta spisek in se po diskusiji obvezali izdati uvozna dovoljenja oziroma olajšati na drug način uvoz blaga, ki ga vsebuje
A
v
Spoti doma in i/ svetu
Z današnjo številko uvajamo v našem listu stalno tportno rubriko, v kateri bomo obveščali naše bralce o vseh važnejših športnih dogodkih na našem področju ‘n v svetu. S tem ustrezamo sPlošni želji velikega števila haših zvestih bralcev, ki je Prišla do izraza skoro na vseh sestankih bralcev «Dela».
Pijansko nogometno
PRVENSTVO
^ nedeljo se je začelo na ;r'Ščih Italijanske republike p- "'gometno prvenstvo 1954-55. ,,rtvi dan tekem ni prinesel ,p.sebnih presenečenj, razen [č 'fda zmage Sampdorie nad jfi' Č2iem. Domača enajstorica
\p“ r
i.:
Astine je že prvi dan razo-
' N ' Il 1	1	VIA AAWV r\ T*\ rx A£lll
'ofi
a'# Iti
lula, lahko rečemo na celi
hi
r'"'h
'a
h Nihče ni sicer pričakoval a8e nad Milanom, ki postav-. »'esno kandidaturo za prva-’ vendar pa predstavlja pUltat 4 : 0 težak poraz za festino.
, Prvem kolu so bili rezul-* naslednji: Fiorentina-Ca-hia 2-1, Genoa-Napoli 1-1, jlf ^hpdoria-Lazio 3-1, Milan-/ festina 4-0, Roma-Novara , J. Juventus-Pro Patria 2-1, 7 ?si-Atalanta 0-0, Bologna-^ino 2-1, Inter-Udinese 2-0. **0 prvem kolu imamo to le j (vico; Milan 2 točki. Inter Ì Sampdoria 2, Bologna 2, ij ventus 2. Roma 2, Fioren-h® 2, Atalanta 1, Spal 1, Na-11 I Genoa 1, Catania 0, No-0, Pro Patria 0, Torino Lazio 0, Udinese 0, Trie-
Jutri bodo naslednje tekme:
Atalanta-Torino, Bologna-Ua-tania, Fiorentina-Novara, In-ter-Spal, Juventus-Lazio, Napoli - Udinese, Roma - Genoa, Sampdoria-Milan, Triestina-Pro Patria.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
V	tretjem kolu zvezne nogo-mene lige, ki je bilo odigrano v nedeljo so dale poedine tekme I. zvezne lige naslednje rezultate: BiSK - Sarajevo 3-1, Proletar - Dinamo 1-2, Zagreb-Spartak 2-3, Radnički - Partizan 2-3, Vardar - Hajduk 1-2, Železničar - Lokomotiva 3-1, Vojvodina - Crvena zvezda 3-2.
Lestvica je naslednja:. BSK
!i točk, Partizan 6, Dinamo 6, Hajduk 5, Spartak 4, Vojvodina 4, Crv. zvezda 3, Zagreb 2, Železničar 2, Proletar 2, Vardar 1, Sarajevo 1, Radnički 0, Lokomotiva 0.
DROBNE ŠPORTNE VESTI
Na sovjetskem lahkoatletskem prvenstvu, ki je bilo prejšnji teden v Kijevu, je Vladimir Usov za 14 minut potolkel dosedanji svetovni rekord v hoji: na 50 kilometrov km in sicer s časom 4 ure 18'00”ž/10. Rekord je do sedaj pripadal Švedu Ljundgre-nu.
* * *
V	soboto je Rocky Marciano na Yankee Stadiumu v New Yorku premagal s k. o. v osmi rundi Ezzarda Charlesa in tako ohranil naslov svetov-
so prvič nastopili mali harmonikarji iz Barkovelj flih S° bili deležni splošnega priznanja poslušalcev. Na sliki vl«imo v družbi njihovega požrtvovalnega učitelja Um. berta Pierlja
nega prvaka v boksu težke kategorije. * * *
V	ponedeljek je bila v Budimpešti nogometna tekma med Madžarsko in Romunijo. Madžarska enajstorica je premagala Romune z rezultatom 5-1 (3-1). Hidegkuti je zabil 3 gole, Kocsis in Budal pa vsak po enega.
Jutri se bosta pomerili na stadionu Dinamo v Moskvi vsedržavni nogometni rapre zentanci Sovjetske zveze in Madžarske. Madžari bodo i-grali v naslednji postavi: Gro-sits, Buzanski, Lorant, Laiitos, Boszik, Kotasz,. Budaj, Kocsis, Hidegkuti, Puskas, Renyvesi. Sodnik Anglež EHis.
V	Budimpešti pa se bosta >'o tako jutri srečali sovjetska in madžarska nogometna enajstorica B lige. Tekmo bo sodil Italijan Orlandini.
priloga A. Predstavniki Jugoslavije so s svoje strani zagotovili, da je njihova vlada pripravljena izdati potrebna izvozna dovoljenja za to blago.
2.	Predstavniki Zavezniške vojaške uprave.so predložili seznam vrste in količine blaga, razpoložljivega za izvoz iz britansko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja v Jugoslavijo za razdobje 12 mesecev. Predstavniki jugoslovanske vlade so ta spisek proučili in se po diskusiji obvezali izdati potrebna uvozna dovoljenja oziroma na drug način olajšati uvoz blaga, ki ga vsebuje priloga B. Predstavniki ZVU so zagotovili, da bo njihova uprava izdala potrebna izvozna dovoljenja za to blago.
3.	Predstavniki vlade Jugoslavije so predlagali, naj se plačevanje za blago, našteto v prilogah A in B, izvaja po računu, ki je bil že ustanovljen na podlagi dogovora med jugoslov. Eksport-tno kreditno banko v Beogradu in tržaško podružnico Banca d’Italia. Predstavniki Zavezniške vojaške uprave so ta predlog sprejeli.
4.	Predstavniki Z VU so predlagali, naj se uporablja sistem «Komisijskih naročil», za katera so razna tržaška industrijska podjetja posebno prikladna, kot sredstvo za povečanje izvoza cone v Jugoslavijo. Jugoslovanski predstavniki so se obvezali, da bodo proučili ta predlog.
5.	Predstavniki vlade FLR Jugoslavije in Zavezniške vojaške uprave so razpravljali o možnosti obnovitve pogajanj in so izjavili, da sta njihovi vladi pripravljeni proučiti to vprašanje, kadar bi okoliščine to zahtevale.
6.	Predstavniki ZVU so predlagali, naj se pričujoči dogovor smatra za odobren po obeh vladah, razen če ne bi ena ali druga vlada sporočila nasprotne volje do vključno IS. septembra 1954. Ce do vključno 18. septembra 1954
nobena od obeh vlad ne bo izrazila svojega nasprotovanja, bo dvanajstmesečno razdobje, predvideno v sporazumu, začelo teči 1. oktobra 1954. Predstavniki vlade FLR Jugoslavije so sprejeli la predlog.
Za vlado FLR Jugoslavije: Slobodan Karič
Za Zavezniško vojaško upravo: P. L. Russel
8. septembra 1954.»
Iz sporočila AIS je dalje razvidno, da sklenjeni sporazum predvideva letno izmenjavo v skupnem iznosu 1.117 milijonov lir v vsaki smeri, to je uvoza odnosno izvoza. Od blaga, ki ga bo naše podi-očje izvažalo v Jugoslavijo, so najvažnejši sledeči predmeti: strojni motorji, stroji in nadomestni deli, precizijski instrumenti, kovinske plošče, mineralna olja in bencin visoke gradacije. Od blaga pa, ki bo uvoženo v cono iz Jugoslavije, so predvsem pomembna: drva, stavbni les, klavna živina, surova volna, opeka in etilni alkohol.
Na prvi pogled pade v oči silovito nizka vsota celotne iz-
menjave. Dve milijardi 234 milijonov lir obojestranske izmenjave je v resnici vse prej kot zadovoljiva vsota, ki je neprijetno presentila vso tržaško javnost posebno pa še gospodarske kroge. Zopet je bila zamujena ugodna prilika, da se odpomore strahoviti krizi, ki že ves čas po vojni, posebno še zadnje leto gloda naše gospodarstvo. Ne vemo, čeprav si lahko mislimo, kdo je .mel interes preprečiti uresničenje širšega sporazuma, ki bi mnogo lahko pripomogel k zboljšanju obupnega položaja vsega našega gospodarstva in k zajezitvi naraščajoče brezposelnosti. Vendar bi se morala ZVU zavedati svoje dolžnosti do zaupanega ji prebivalstva ter ne glede na politične interese določenih krogov ukreniti vse, kar je v njeni moči.
Vendar pa je razveseljiva 4. točka sporazuma, ki da.ie upanje, da se bo izmenjava znatno povečala s komisijskimi naročili Jugoslavije pri trža-
A. M. B.
(Nadaljevanje na IV. strani)
Ideja medplanetarnih poletov ni nova. Pesniki in pisatelji že od davna uprizarjajo polete v neizmerne prostranosti vsemirja. A ta problem je vzbudil tudi pozornost učenjakov in inženirjev.
Ze skoro pred 50 leti je K. E. Cjolkovski prvič teoretično potrdil možnost poleta izven zemeljske atmosfere. Njegova znanstvena zapuščina je omogočila sovjetskim znanstvenikom in inženirjem, da so napravili velike korake na poti osvajanja vsemirja.
Akademik A. Nesmejanov je na dunajskem zasedanju Svetovnega sveta miru rekel: «Znanost je prišla do stopnje, ko je postala uresničljiva ideja poleta vsemirske ladje na mesec in postavitev okrog zemlje krožečega umetnega satelita».
Vprašanje leta v vsemir je postala stvar precizne znanosti. Znanstvena in tehnična združenja, ki se bavijo z vprašanjem medplanetnih zvez, se vzpostavljajo z veliko naglico v raznih državah; prav tako pa hitro raste število publikacij, ki se bavijo s temi problemi.
Prvo medplanetarno združenje je pred 30 leti postavil neki sovjetski astronavt. Prva sovjetska razstava modelov in mehanizmov za vsemirske izstrelke je" bila leta 1927 v Moskvi. Po kratkem času so privrženci astronavtske znanosti osnovali skupino za proučevanje reakcijskega pogona, ki je bilo velikega pomena pri razvoju svetovne znanosti o reakcijskem pogonu. Dela za popularizacijo vprašanj poletov v vsemirje so sedaj poverjena astronavtičnemu oddelku, ki spada pod Osrednji zra-kopiovni klub ZSSR «Ckalov».
Glavna naloga astronavlič-nega oddelka je da pospešuje polet v vsemirje za miroljubne namene kakor tudi da širi znanost s področja astronavtike. Začeto je delo za objavo zbornika o zgodovini, sedanjem stanju in najvažnejših vprašanjih astronavtike. Pripravlja se tudi objava bibliografije n vprašanjih poletov v vsemirje. Za jesen je najavljena konferenca, ki bo obravnavala možnost postavitve umetnega satelita zemlje in pogoje za njegovo" upravljanje. Glavna vlo-gapri popularizaciji je bila dana uspešnim sestankom med delavci ter med astronavti in osebjem podjetja, kakor tudi z raznimi ustanovami in organizacijami. Moskovski pisatelji So imeli na primer kot goste predsednika astronavtičnega oddelka N. Varvarova, risarja I. Merkulova, Stalinskega nagrajenca A. Serjapina, profesorjev tehničnih znanosti, J. Hlebčeviča in K. Stanjukovi-ča, profesorja fizičnih in matematičnih znanosti A. Sistov-skega. inž. B. Vorobjova in druge člane astronavtičnega oddelka.
Astronavti so poudarili, da se morajo možnosti medplanetarnih poletov iskati v razvoju zrakoplovne znanosti. Izpopolnjevanje zrakoplovov je privedlo do velikanskega povečanja brzine. Doslej dosežena
brzina je presegla brzino zvoka. V ta 'namen je bila tudi temeljito spremenjena pogonska sila zrakoplovov kakor tudi njihova aerodinamična oblika. Stroj na reakcijski pogon, ki je eden največjih znanstvenih in tehničnih uspehov, je odprl pot reakcijskim letalom, o katerih je nekoč sanjaril Cjolkovski.
S tem da je zagotovila velikansko brzino je znanost silovito dvignila višinsko zmogljivost letal, odn. točneje, je odprla pot neomejenemu višinskemu poletu. Reakcijski motor, ki uporablja tekoče gorivo, ne pozna meje ne samo glede brzine, marveč tudi glede višine.
Ce se hoče odtrgati od zemeljske atmosfere in postati krožni satelit planeta, mora vse-mirska ladja razviti brzino okrog 5 milj (9 km) na sekundo. Brzina 7.4 milje (13.5 km) na sekundo bo omogočila polet na mesec, spremljevalca naše zemlje.
Doslej je raketa najhitrejša od vseh letečih mehanizmov. Saj razvija brzino okrog 1.2 milje (2,1 km) na sekundo in doseže višino 248 milj (450 km). Čeprav je to zelo kompliciran problem, vendar ni nobenega dvoma, da bodo dosežene medplanetarne brzine.
Dočim inženirji-risarji delajo na modelih vsemirskih ladij, proučujejo biologi vprašanje, kakšen vpliv bi imelo potova nje na posadko. Dobro je znano. da je medicinska znanost rešila celo vrsto problemov, povezanih z velikimi brzinami in velikimi višinami ter je odprla človeku pot v stratosfero. Na poseben način je grajena neprodušna zračna kabina, kjer pilot vdihava kisik, ki je shranjen v tekočem -stanju v posebnih posodah. Posadka vsemirske ladje se bo nahajala dolgo časa v brezzračnem prostoru. Tekoči kisik bodo mogli uporabljati tudi za pogon motorjev kakor tudi za hlajenje sten kabine, dokler se ladja pomika skozi atmosfero.
Znatno težje je vprašanje preskrbe posadke z vodo in hrano, ki sta ji potrebna na dolgem medplanetarnem potovanju, kakor tudi zaščita posadke pred mrazom kozmičnega prostora in ustvaritev pri-
merne temperature.
Zelo težko je zaščititi človeška bitja pred silovitostjo pritiska, ki jih obdaja, kadar vsemirska ladja povečava svojo brzino, ko se prebija iz območja zemeljske težnosti. Nadaljnji poskusi in raziskovanja bodo pripomogli k rešitvi tega problema.
A kaj naj človek napravi, ko postane brez teže? Kako bo on prenesel popolno pomanjkanje zemeljske težnosti? Doslej znanost ni odgovorila na to vprašanje. Nerešeni pa so še nekateri drugi problemi vsemirskega potovanja. Ko rešujejo le probleme, je mogoče pošiljati v vsemirje mnogo raket brez posadke, toda kontroliranih z zemlje. Tehnični način kontrole z zemlje je že danes dovolj razvit. Te rakete lahko opremimo z avtomatskimi instrumenti, da zapisujejo opazovanja in jih pošiljajo po radijskih valovih na zemljo. Razvoj radijske tehnike (■mogoča približanje dne, ko bo poslana prva vsemirska ladja na najbližji planet.
Takole opisujejo astronavti takšen medplanetski polet: Raketa. poslana na mesec, odleti z zemlje s pomočjo eksplozivnega pogona in je kontrolirana ves čas poleta s pomočjo radia. Ko se približa mesecu, začnejo delovati instrumenti in to zagotovi avtomatično spuščanje rakete na lunino površino. Avtomatični radijski oddajniki pošiljajo z meseca opažanja instrumentov. Raketa bo opremljena tudi s televizijo, ki bo prenašala slike z meseca na zemljo.
Računi kažejo, da ni težko vzdrževati zveze z raketami, ki gredo tako daleč kot je planet Venera. Toda kljub veliki brzini radijskih valov (300 tisoč km na sekundo) bo potrebno več kot eno uro za vzpostavitev zveze z vsemirsko ladjo in za prejem odgovora.
K. E. Cjolkovski, utemeljitelj raketnega poleta, je leta 1921 pisal: «Človeštvo ne bo za večno ostalo na zemlji, temveč bo v svojem hrepenenju po svetlobi in prostoru spočetka polagoma prodiralo izven atmosfere in bo končno osvojilo zase ves svetovni prostor ».
(Iz «Literaturne gazete»)
V. REUT.
Fogied na zasedanje prvega Rammenta LR Kitajske med govorom tov. Mao Ce funga
ZA NASE KMETE
Navodila za pravilno pripravljanje vina
1.	Grozdje smemo trgati le tedaj, ko je popolnoma dozorelo in suho, ker vrednost vina ne obstoji samo v dobrem okusu in vonju, ampak tudi v količini alkohola, ki ga vsebuje. Paziti moramo, da bo mošt vseboval čimveč sladkorja, ker od tega je odvisen procent alkohola.
2.	BOLNO GROZDJE: Bolno in plesnivo grozdje moramo potrgati prej kot ostalo. To grozdje moramo tedaj zmleti v mlinu za grozdje in nato stisniti v stiskalnici, ker ne sme mošt vreti skupaj z bolnimi tropinami. Nate dodamo moštu, ki smo ga ločili od tropin 20 gr. NEO-SOLFITA v prahu ali pa 20 gr. STERISOLA na vsakih 100 1 mošta in mošt bo počasi vrel.
S širokim posnemalnikom moramo posneti pene, medtem ko pustimo mošt pri miru, tako da se čim bolj poleže. Ko bo mošt končal počasno vrenje v kadi, ga bomo pretočili v sode, ki smo jih prej požveplaii. Komaj bomo imeli na razpolago tropine zdravega vina, ki so vrele z moštom približno tri dni, tako da vsebujejo še visok odstotek sladkorja, jih bomo postavili skupno z vi-
Nezavestnega Tončeja sta zvezala, da so škripale kosti. Dolgo sta morala čakati, da se je osvestil. In tudi takrat je bil tako slab. da se ni moge! držati na nogah. Ker se jima je mudilo, bilo je že preko polnoči sta ga zgrabila pod pazduhe in ga na pol vlekla za sabo.
Točka 21-a je bila hiša na samem približno eno uro hoda od meje v Jugoslaviji. Prejšnjega lastnika je UIDB-a izselila na Kočevsko. Novi lastnik se ni družil z ljudmi, tako da niso natančno vedeli, od kod je prišel. Vsi so se ga bali, vedeli so, da je zaupni udbovski agent. Udbovci so uporabljali točko 21-a. za zasliševanja, o katerih ni smel nihče vedeti.
Pričakoval jih je Emil. Najprej je ozmerjal udbovca, ker sta se tako dolgo mudila. «Vračata se pri belem dnevu. Vse lahko pokvarita, bedaka. Nista za nobeno rabo!»
Potem se je ozrl na Tončeja. ni ga mogel dolgo g'edatii, obrnil se je od njega in iz prsi se mu je iztrgalo nekaj vzdihu podobnega. Pogled na Tončeja je bil v resnici strahoten. Gornji del obraza je bil pokrit s plastjo sesedene krvi, lasje zlepljeni v temnordeč čop. iz nosa sta mu viseli sveči sesedene krvi, bledica je prodrla celo skozi plast sesedene krvi.
«Umijta ga in privedita v sobo», je odsekano dejal Emil, ne da bi pogledal Ton-čeja.
Vedro mrzle vode, s katero sta ga oblila, je Tončeju popolnoma vrnilo zavest. Bolečine. ki so bile doslej gluhe, so . postale neznosne. Obenem z zavestjo se mu je prebudila volja. Točno se je zavedal, kaj ga čaka. Sklenil je pokazati tem udbovskim banditom, da je njegovo prepričanje moč-
Franček Majcen
r.ejše kot njihov teror, močnejše kot muke, močnejše kot smrt.
V sobi je sedel za mizo Emil, pred sabo je imel polo papirja in pištolo. Udbovca sta posadila Tončeja z zvezanimi rokami na klop pri peči in na Emilov znak odšla.
«Vidiš, da ni dobro zobati z nami češenj». Tončej je čutil, da se Emil na vso moč trudi, da bi bil miren. To mu je še povečalo občutek lastne premoči.
«Aretirali smo te na temelju obveze, ki si jo. podpisal in je nisi izpolnil. Aretacija je torej popolnoma upravičena. Ne skrivam, tvoj položaj je težak. Sam moraš uvideti, da si za svoj postopek zaslužil najstrožjo kazen — smrt».
Da bi bil učinek večji, je nekoliko trenutkov pomolčal. Potem je začel postavljati vprašanja po pravilih udbovskega zasliševanja. Tončej je molčal. Emila je kuhalo od besa. Toda obvladal se je in z narejeno mirnostjo dejal:
«Toda mi nismo maščevalni, pripravljeni smo ti odpustili tvoje prestopke. Seveda pod pogojem, če se skesaš in iskreno priznaš, kdo te je zapeljal, s kom si imel stike, komu si pripovedoval o svojem delu v UDB-i. Mi sami vse dobro vemo. tvoje priznanje ti bo samo olajšalo položaj. Torej?»
«Ce veste, zakaj vprašuješ?»
«Prijateljsko ti svetujem, ne bodi zakrk-
njen. Nočem ti groziti. Dobro vem, da si bi! zapeljan. To zmanjšuje tvojo krivdo».
«Ne razumem. Ker sem spregledal nepravilnost svojega početja sem bil zapeljan! Dobro, bil sem zapeljan. Toda k poštenemu življenju, če hočeš». Tončej je govoril izredno težko. Usta so mu bila suha, vsaka beseda mu je podeseterila bolečine. Napeti je moral vse sile, da ni zastokal. Samo drgetanje ličnic je izdajalo, da je neznosno trpel.
Emil se je ugriznil v jezik od jeze.
«Nesramen postajaš! Tudi mi znamo biti nesramni! V redu, če nočeš sedaj govoriti, ii dajem čas za premislek. Upam, da se boš do večera omehčal. Pomni, dve-poti i-maš na izbiro: Iskreno kesanje ali pa smrt. O tem razmišljaj!»
Zvečer je bil Tončej popolnoma bled. Oči so mu lahno izstopile in mrzlično žarele.
Emi! je nervozno vprašal: «Ali si torej pripravljen govoriti?»
Tončej je govoril tišje. Vsaka beseda je zahtevala od njega nečloveškega napora.
«Vse sem povedal kar sem mislil».
Emilu je bilo jasno, da ga ne bo mogoče streli. Brez posebne vneme je še dejal: «Vsaj to pomisli, ali se splača tako mlad umreti, ne da bi okusil življenje. Pomisli na dekle, na mater, na sestro. S smrtjo bo vsega konec».
Tončej je vstal, se usmeril proti Emilu in mu uprl pogled, poln sovraštva in prezira, naravnost v oči. Emil ni vzdržal pogleda. Tončej je spregovoril počasi, besedo za besedo. «Sestra, mati, dekle so ljudje. Ti pa nisi človek. Podel zločinec si. Nisi vreden, da jih jemlješ v svoja umazana usta... Z mojo smrtjo ne bo vsega konec. Moja smrt bo seme borbe proti vam. Na te; in oni strani meje. Z vašo smrtjo pa bo vsega konec. Se huje. Za vami bo ostalo preklinjanje, neugasljivo sovraštvo in prezir».
Emil je histerično zakričal. Prihitela sta UDB-ovca. Z roko je pokazal na Tončeja. odvedla sta ga. Zunaj jih je čakal gospodar z lopato na rami.
Grob je bil že skopan. Ustrelili so ga v tilnik. Grob so zravnali z zemljo in ga skrbno pokrili z mahom.
Mi::ka je slišala dva strela nekaj časa potem, ko je Tončej odšel. Srce ji je za-drgetalo v težki slutnji. Skozi odprto okno je večerni veter prinašal še večkratni odmev. Potem je vse utihnilo. Micka je strahoma vprašala Ančko, ki je prišla, ko je slišala, da je Tončej doma:
«Ali si slišala?»
«Nisem. Kaj?»
«Strele».
«Strele? Kaj je to posebnega? Vedno streljajo na meji».
Micka je jasno slišala strele iz doline torej v nasprotni strani od meje. Morda se je zmotila. Morda je njena prenapeta domišljija, spremenila smer, odkoder so prihajali streli.
(Nadaljevanje sledi)
nom iz bolnega grozdja v razmerju: 20°/o ne iztisnjenih tropin in 80% vina bolnega grozdja. Vino, ki ga bomo tako pridelali, bo zdravo in bo imelo skoro enake lastnosti kot vino, ki ga pridelamo iz zdravega grozdja.
3.	PRIPRAVA MOSTA: Priporočljivo je, da se jagode kuhajo brez stebla. V ta namen nam služijo robkalni-ce, ki so opremljene z napravo za repljanje ali pa posebne pocinkane ali bakrene mreže. Vino napravljeno iz repljanega grozdja je mehko in prijetnega okusa. Moderna tehnika celo svetuje, da se pusti vreti mošt tudi brez lupin in se tako pridela močnejše in bolj hitro uporabno vino.
4.	RAVNANJE Z MOSTOM: Takoj, ko smo grozdje zmastili, potresemo na vsak stot zmaščenega grozdja 15 ali 20 gr. NEOSOLF1-TA v prahu ali pa 15-20 gr. STERISOLA. Priporočljivo je dodati te snovi v dveh o-brokih; polovico potresemo takoj in ostalo pa dan. kasneje.
Na tretji dan postavimo kozarec mošta na zrak. Ce mošt menja barvo, moramo dodati še 5 gr. enega od dveh priporočenih preparatov in tako bomo nadaljevali, dokler mošt ne bo obdržal svoje naravne barve.
V času ko mošt vre na tropinah ga moramo večkrat dobro premešati.
5.	PRETAKANJE: Vrenje v kadi, v dotiki s tropinami lahko traja od 24 ur do 9-10 dni. Ce hočemo močno barvana in trda vina. bo vrenje trajalo dalj časa. Nasprotno pa. ako hočemo doseči vino bolj milega in prijetnega okusa, za takojšnjo uporabo, ga moramo pretočiti v kratkem času.
Pretakanje naj se izvrši na zraku, da se tako omogoči in olajšuje izločitev morebitnega neprijetnega vonja po žveplu.
(Nadaljevanje sledi)
Cene žita v Franciji
Francoski kmetje zahtevajo, da se obdrži sedanja cena Uta, ki znaša 3600 frankov za stot. Približno 1000 kmetov je na posvetovanju v Angouleme izglasovalo resolucijo, v kateri odklanjajo vsako znižanje cene žita pri kmetih, ki proizvajajo manj kot 300 kvintalov. Slične resolucije so izglasovale tudi kmečke organizacije v pokrajinah Haute Garonne, Lot et Ga-ronne in Charente et Landes.
oliiii! za ili Ben
Prebivalci iz Malega Repna želimo tem potom ponovno o-pozoriti našo občinsko upravo na pristranost, ki jo izvaja posebno do naše vasi. Čeprav so v Malem Repnu vse vaške ce-ste tako potrebne popravila, ker so v takem stanju, da je vedno nevarno, da si tudi noge polomiš, če nisi previden, se občinska uprava na to še ni spomnila. Vemo pa, da se za druge stvari, ki morda niso tako nujne, kot n. pr. poti, ki peljejo v njive, dodelu-jejo visoke vsote. Za zadeve, ki se tičejo naše vasi, bi se moral bolj pozanimati svetovalec Milič Josip, ki je v Malem Repnu doma in vse to vidi. Toda izgleda, da mu za dobrobit vasi in ljudi ni mnogo mar.
Prav tako je nujno omeniti ravnanje zgoniškega župana Obada, ki kljub svoji učenosti (pa še dohtar je!) na zelo surov način sprejema svoje ob čane. Ko so ga pred kratkim obiskali nekateri delavci-do-mačini in ga vljudno zaprosili za delo, jim je odgovoril «Tam so vrata!» Mar misli gospod Obad, da bo tudi on gospodaril in strahoval kot njegovi gospodarji onkraj meje? Ce tako misli, pa se je gospod župan zelo zmotil!
Se za tretjo stvar se moramo pritožiti in sicer zaradi prometne zveze -s Trstom. Posebno težavno je za tiste, ki so prisiljeni vsakodnevno odhajati na delo izven vasi. V vas pride namreč avtobus samo enkrat in to zjutraj. Vse ostale vožnje so izven vasi in se avtobus ustavlja na postajališču, ki ni v vasi. Tudi za to zadevo je župan obljubil, da se bo osebno pozanimal, da bi prihal avtobus v vas vsaj dvakrat na dan, toda do danes gre še vse po starem. Za našo vas pa se res, odkar je za župana Obad, ni nič storilo. Zato ni čudnega, če mu v ‘Malem Repnu vsi pravijo, da je župan Obad dober samo zato, da «nosi očala».
Vaščan
W/**/S/s//s///Mrsssšssssssss/irs//f*/s/s/sssSssss/s//ss/r///7/s/ss#/yM.
DELO
KLJUB OBSTOJU MOŽNOSTI ZA NJIHOVO ZAPOSLITEV
CRDA ne mislijo izpolnili
obveze glede suspendiranih
Težke izjave predstavnika ladjedelnic - Stališče CRDA je v protislovju z optimizmom vladnih oblasti - Odločna akcija pristaniščnikov
V torek je bil na Uradu za delo prvi sestanek, na katerem se je razpravljalo o perečem vprašanju suspendiranih delavcev v ORDA. Predstavnik ladjedelnic dr. Moretti je dal ob tej priliki težke izjave, ki morajo resno za-skrbljati prizadete delavce. Navedeni je namreč povedal, da bo s 1. oktobrom skoro nemogoče zaposliti vseh preostalih 680 suspendiranih delavcev. To stanje bi se — po njegovih izjavah — ne dosti spremenilo, ker bi bilo aprila 1955 še kakih 600 supendiranih delavcev.
Zastopniki Delav-ske zveze STO so se seveda takoj zoperstavili gornjemu stališču, ki ni nikakor v skladu z interesi in pričakovanjem suspendiranih. Izjave, ki jih je dal predstavnik CRDA pa so razen tega v kričečem protislovju z
optimističnimi izjavami vladnih oblasti, še posebno nekih krogih in listov, ki se postavljajo ob vsaki priliki v odkrito obrambo delodajalcev. Naj omenimo samo «Giornale di Trieste», ki je še pred kratkim pisaril, da obstajajo najboljš pogoji za zopetno zaposlitev suspendiranih.
Delavski zastopniki so na Uradu za delo opozorili nadalje na stanje, ki vlada v nekaterih oddelkih ladjedelnic, kar bi se pa lahko odpravilo povratkom suspendiranih na
delo. Dokazali so, da obstajajo konkretne možnosti vrnitve v proizvodnjo suspendiranih.
V tem smislu so tudi postavili konkretne predloge, o katerih se je razpravljalo v četrtek zvečer. Toda tudi v četrtek ni prišlo do raželenega sporazuma in se zato razprava nadaljuje tudi danes, v soboto.
NA PRIZADEVANJE STARŠEV IN SVETOVALCEV K. P.
Prvi nastop harmonikarjev v Barkovljah
Prejšnjo soboto Je bil v Barkovljah prvi nastop malih domačih harmontkašev, ki se šele leto časa učijo pod vodstvom Pieri Umberto. K prireditvi je prihitelo veliko število staršev in sorodnikov gojencev. Pozdravila jih Je v imenu PD «Matjašič» Jelka Gerbec. O važnosti tega kulturnega večera, o napredkih in težavah, na katere so naleteli o-trocl pri učenju, je govoril Venček Krečič, predsednik PD.
V prvem delu sporeda so bar-kovljanski harmonikaši prikazali v zahtevnih komadih svoj napredek. Prav lepo so zaigrali Bordon Marina — «Vsem mamicam» — , Suban B-uno-Straussovo «Ob lepi, plavi Donavi», Mislej Ne-venka-Krierjev «Plavi valček», Barberini Mirijana «Wien, Wien», ’n zlasti še Degan Vittorio-Ivano-v’čevo «Na Donavi», Degrassi Nevio - Gounodovo «Ave Marija» in Giardossi Claudio «Piemonte-sino», ter se izkazali kot zelo nadarjeni in že gotovi v izvajanju. Naši publiki že znani Mislej Franka in Škerlj Silvana sta svoji pesmi izredno lepo podali ter od svojega prvega nastopa pokazali prav velik napredek. Franka je zaigrala Verdijevo «Devico angelov» in Silvana pa Mascagnl-jev Intermezzo «Cavallerie Rusticane».
Gojencem je v imenu PD tov. Jelka izročila diplomo in spominsko svetinjo ter obenem tudi darove staršev in sorodnikov, in u-čitelju pa v imenu staršev gojencev zlato kolajno.
Podpredsednik SHLP, Franc Gombač, je prinesel pozdrave v imenu osrednje kulturne organizacije ter pozival k nadaljnlm
uspehom in k razširitvi hormonu
kaške skupine.
17 dipopadi bodo otvorili vrtec
Pristaniški delavci so v tem tednu pospešili svojo akcijo za zagotovitev dela v pristanišču. Posledice splošne, krize se namreč težko občutijo tudi v pristanišču, kjer vedno bolj izumira blagovni promet. Na zborovanju, ki je bilo te dni so pristaniščniki enoglasno o-dobrili resolucijo v kateri postavljajo konkretne zahteve in predloge za ponovno poživitev trgovine z zalednimi državami. Podčrtana je tudi nujna potreba, da se odstranijo vse ovire, ki preprečujejo tržaški luki, da bi lahko vršila svojo tradicionalno vlogo posredovalca med zaledjem in prekomorskimi deželami. Navedena resolucija je bila poslana vsem merodajnim forumom.
V sredo so stavkali v Trstu delavci tovarn testenin in mlinov. Stavka je bila proglašena, ker so delodajalci odbili delavske zahteve za izboljšanje mezdnih pogojev in prekinili pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe.
Komunistična partija STO
Sekcija Milje
Danes, v soboto 25. septembra od 19.30 do 24 bo v Ljudskem domu v Miljah
OsredDl praznih demohratičnegi tiska
z naslednjim sporedom: natečaj pesmi — diletantski nastopi pred mikrofonom — nagraditev — srečolov. Sledila bo nagraditev najboljših raznaša'cev tiska. Postavljen bo poseben kiosk tiska in knjige.
izvolitev miss «Noi Donnei) — na prazniku bo sviral izbran orkester iz Milj.
Pozdrave bosta prinesla tovariša
Vittorio Vidali
in
Dušan Lovriha
Po končani veselici bodo vozili avtobusi za okoliške vasi.
Združimo se vsi Slovenci e odločno obrambo nase šole
Nedopusten pritisk na slovenske starše na Opčinah - Tako igračkanje je treba docela zavreči
Pretekli teden je Slovensko , stališče, na katerem so stali In hrvatska ljudska prosveta iz morda še stoje premarsikate-Trsta skupno z učiteljskim ri šolniki, ki nimajo z mno-zborom priredila vrsto sestan- [ žicami roditeljev nobene vezi
kov za slovenske roditelje šoloobveznih otrok v Miljskih hribih. Taki sestanki so bili v Rožičih, pri Sv. Barbari, Eie-rjih, na Škofijah in v Strama-rju. Na njih so zastopniki naše osrednje prosvetne organizacije in učitelji roditeljem govorili o pomenu slovenske šole ter jih opozarjali na to, da je edino pravilno, da slovenski otrok, obiskuje slovensko šolo; kaijti le tako bo mogoče zajeziti raznarodovalni proces, ki se zlasti na tem predelu naše zemlje še vedno nadaljuje. Upati je, da bodo omenjeni sestanki rodili zaželene sadove.
Se enkrat se je izkazalo, kako je potrebno sodelovanje med roditelji, učiteljskim zborom in našo osrednjo prosvetno organizacijo. Obenem se je izkazalo, da je popolnoma nesmiselno in že v kali zgrešeno
Po dolgih letih zavlačevanja so se šolske oblasti končno odločile, da otvorijo z začetkom šolskega leta tudi troški vrtec v Gropadi. Vrtec bo začasno otvorjen v osnovni šoli ter bo služil, seveda, tudi otrokom iz Padrič. Starši upajo, da je to le začasna re šitev in da bo imel vrtec prihodnje leto lastno poslopje, ker so prostori osnovne šole pretesni.
Na vsak način pa je vest otvoritvi vrtca razveseljiva in starši iz obeh vasi jo bodo gotovo sprejeli z zadoščenjem. Nešteto poti in intervencij je bilo napravljenih v skoro pe tih letih s strani staršev in komunističnih svetovalcev pri šolskih oblasteh. Saj so naši svetovalci postavili vprašanje vrtca v Gropadi že v prvem mestnem svetu in ga pozneje večkrat obudili. Ob začetku vsakega šolskega leta je naš list sprožil to vprašanje in od časa do časa opozarjal merodajne oblasti na nujno potrebo otvoritve vrtca.
Dolgoletna želja vaščanov se bo letos vendar le uresni čila, kar je nedvomno sad stalnega nenehnega prizadevanja prizadetih staršev in naših svetovalcev, ki so njihovo zahtevo skozi vsa leta stalno podpirali na vseh merodajnih mestih. Istotako bodo tudi v bodoče podprli nadaljnja prizadevanja za dokončno ureditev vrtca v samostojni stavbi.
Opravičila ne zadostujejo
Na koncu so nekateri gojenci nastopili še z nekaj komadi ter pozabavali prisotne. Mislej Franka je zaigrala Straussove «Južne vrtnice», Degrassi Nevio Rosaso-vo «Nad valovi», Škerlj Silvana Morellijevo «Zgubljene nade», slednja skupno z Mislej Franko pa še Sottllijevo «Vivacità».
Ves kulturni večer je potekel v prav veselem razpoloženju, ki je vladalo še po končanem sporedu, ko so ob prigrizku, ki so ga nudile nastopajočim domače žene, naši gojenci še dalje igrali na htrmonike do pozne ure!
Iz Banov smo zvedeli, da se je par dni po incidentu, ki se je pripetil prejšnji teden v vasi, zglasil pri organizatorjih Sagre neki višji ameriški oficir. Slednji se je opravičil zaradi žaljivega dejanja, ki ga Je zagrešil neki ameriški narednik s tem, da je snel z droga in nato raztrgal tržaško zastavo. Navedeni ojicir Je bil tudi pripravljen poravnati materialno škodo.
Pri tem treba pripomniti, da ne gre toliko za materialno škodo, pač pa za grobo žalitev, ki jo je zagrešil narednik nad tržaško zastavo. Vaščani se namreč sprašujejo, ali je bilo to storjeno res samo iz osebne samopaš-nosti? Ali ni to morda posledica sovražnega razpoloženja, ki prevladuje v gotovih krogih do našega Ozemlja in to še posebno v današnji fazi, ko zaključujejo barantanje?
Na vsak način pa je treba pri-
biti, da nima nihče pravice taliti zastave našega Ozemlja, ker s tem grobo žali obenem tukajšnje prebivalstvo. Tega bi se morali zavedati predpostavljeni ter v tem smislu podučiti svoje vojake.
Sporazum o blagovni
Izmenjavi z Jugoslavijo
(Nadaljevanje s J. strani)
ških industrijskih podjetjih. Prepričani smo, da se bo Jugoslavija v polni meri poslužila te določbe, kar bi bilo v korist obema pogodbenicama. Možnost povečanja obojestranskih izmenjav pa daje tudi peti člen, ki predvideva obnovitev pogajanj. Prepričani smo, da bo ZVU izkoristila to možnost ter da bo v interesu našega gospodarstva sprevidela nujnost bistvenega povečanja trgovskega prometa z Jugoslavijo. Obenem pa naj ZVU omogoči podobna pogajanja tudi z ostalimi zalednimi državami, ki imajo interes na medsebojni gospodarski izmenjavi s cono A Svobodnega tržaškega ozemlja.
Otvoritev tovarne vžigalic
Ob prisotnosti številnih političnih in civilnih oblasti so v ponedeljek svečano otvorili v industrijskem pristanišču v Zavljah novo tovarno vžigalic, ki pa je stopila začasno le deloma v obrat. V oddelku za izdelovanje vžigalic švedskega tipa nimajo namreč še vseh strojev. Ob polnem obratu bo tovarna lahko zaposlila kakih sto delavcev, dočim se je ob začetku gradnje govorilo da bo našlo v tovarni zaposlitev približno 180 delavcev.
Vžigalice, ki jih bo izdelovala tovarna so namenjene za izvoz. V svojem govoru je predsednik industrijskega pristanišča med drugim omenil, da bodo čez me ec dni otvorili tovarno «Italcementi». Dejal je tudi, da gradijo v industrijski coni še tri nove tovarne.
KAMPANJA ZA DEMOKRATIČEN TISK
V1 tednu nabrano nad 150 tisoč lir
Sagra v Banih
V nedeljo je bila pri Banih nadvse uspela Sagra, katero so priredili domači fantje. Ples je bil na prostem na prostoru pod velikim kostanjem sredi vasi. Igrala je godba iz Bar-kovelj. Se pred pričetkom plesa je bila «mantenjada» po vasi. Izgleda, da so 4e vsi vaščani izkazali precej radodarne.
Prejšnji teden je bilo nabranih za demokratičen tisk 150.000 lir, kar nam dokazuje obstoj velikih možnosti, ki so jih znali tovariši iz poedinih sekcij pravilno izkoristiti. Kakor smo poročali v zadnji številki, je bila vsota enega milijona lir že presežena in k tej je treba prišteti še gornji znesek ter prispevke, ki so bili nabrani v tem tednu.
Akcija za dosego drugega milijona se torej povoljno razvija. Tovarišem, ki so mobilizirani v tej akciji bo prav gotovo v vzpodbudo velik u-speh festivala tiska, ki je presegel vsa pričakovanja. Na festivalu :mo videli tisoče in tisoče demokratov, ki so s svojo udeležbo dokazali simpatijo in navezanost na naš tisk. Obiskali bomo torej te ljudi, ki nam gotovo ne bodo odrekli svojega prispevka.
Naprej tovariši, da dosežemo vsoto dveh milijonov lir za demokratičen tisk!
Objavljamo nadaljnji seznam prispevkov: Skupina prijateljev, ki se nahaja na zdravljenju v nabrežinskem sanatoriju: 1000, 1000, 500, 200, 200,
DISKUSIJA O PROBLEMIH MLADINE
Skrbi in težave šolske in delovne mladine
na vasi
Objavljamo prvi prispevek, ki n-a-m ga je poslal mladinec iz Ric-manj, kot odziv vabilu -na diskusijo o mladinskih problemih.
Sem mladinec iz Ricmanj in bi kot tak rad posegel v diskusijo, ki jo otvarja vaš list glede mladinskih problemov. Namenil sem se zato, da napišem nekaj o problemih mladine iz moje vasi.
Problem dela spada po mojem mnenju v prvo vrsto, ker je najbolj važen in najbolj težak. Za mladino iz vasi pa ima še svoje posebne značilnosti. V moji vasi je le malo mladincev, ki se preživlja z delom na kmetiji. Isto kot za mladino, velja tudi za starejše. Zato moramo mladinci iskati zaposlitev v mestu. Toda v mestu naletimo na veliko brezposelnost, ki zadene tudi mladino. Se hujše pa postane vprašanje, ko si je treba plačati vožnjo z avtobusom ali vlakom. Vsakdo namreč nima niti toliko denarja, da
Na festivalu tiska je bila izvoljena za «miss Vie Nuove» 15-Ietna Severina Sturman Častni družici pa sta 14-lctna Eva Marina (levo) in 17-letna Mariuccia Carniel (desno)
bi si lahko plačal potne stroške, ko gre iskat delo v mesto.
Vsak mladinec bi se rad izučil v kaki stroki, toda le malo jih je tako srečnih, da bi se jim u-resničlle njihove želje. Večna se mora zadovoljiti s katero koli zaposlitvijo, da lahko zasluži nekaj denarja za življenje. Pogostoma se morajo mladinci sprijazniti s kakršnim koli delom, mladinke pa morajo iskati zaslužek pri mestnih družinah kot hišne pomočnice. Srečne so tiste, ki se lahko izučijo za šivilje. Cim prideta mladinec ali mladinka do zaposlitve v kaki delavnici, tovarni ali drugje, pa se pojavijo nove težkoče. Skromna plača, kot n. pr. vajenk, ki prejmejo tudi samo tisoč lir na teden, ne zadostuje niti za vožnjo v mesto, tramvaj in kosilo. Samo tedenska vozna karta za avtobus stane 450 lir. Po zaključenem tedenskem računu, ostane v žepu le nekaj stotakov.
Kar se tiče problema dela, postavljam ta le predlog. Cernu ne bi vladne oblasti obvezale tovarne, ki se nahajajo v industrijski coni v Zavljah, da vzamejo na delo določeno število vajencev iz bližnjih vasi? S tem bi pripomogli k ustvaritvi mladih delovnih kadrov, obenem pa olajšali žalostne življenjske razmere mladincev iz bližnjih vasi.
Za mladinke, ki bi se rade izučile v šivanju in krojenju, bi — po mojem mnenju — občina lahko organizirala v šolskih prostorih večerne tečaje za šivilje. Tudi to bi nekaj pripomoglo.
Ce ima mladina, ki dela v mestu težkoče zaradi potnih stroškov, si lahko predstavljate v kakšnem položaju je mladina, ki hoče obiskovati slovenske višje šole v mestu. Potni stroški, šolske takse, drage učne knjige in druge šolske potrebščine, vse to te posledica, da se je v naši vasi število študentov skrčilo skoro na ničlo. V vasi je precej mladincev, ki bi radi študirali, so tudi sposobni. Začeli so obiskovati šolo v Trstu, pa so je morali zapustiti in si iskati delo.
Ce gledamo na stvar iz tega vidika, postaja revščina v določenem trenutku sovražnica naših
nacionalnih pravic, naše želje po izobrazbi in učenju v rodnem jeziku. Odvzema možnosti Slovencem na vasi, da bi si ustvarili kader izobražencev.
To je nekaj značilnosti mladinskih problemov na vasi, ki veljajo seveda tudi za druge vasi. Poleg teh so še drugi, kot n. pr. šport, ki je na vasi dostopen le redkim, nadalje kultura itd. U teh pa se ne bom zadržal, ker upam, da bodo spregovorili kaj več mladinci tudi iz drugih vasi.
Mladinec iz Ricmanj
100, 100, 500, 200, 100, 500, skupno 4.400. Cel. Cattaruzzi Barriera 5.010, cel. Pastorčič 1150, cel. Passionarla 1350, izkupiček praznika v Podlonjerju 8.1-58, nabrano v Podlonjerju 1600, cel. Del. Zadrug 2275, cel. 1600, cel. Del. zadrug 2-275. Rosenberg 260, cel. Rinaldi 6475; tov. Dure Luciano iz lastne pobude 2700, Pierobon, ■Sv. Ana 1000, Sv. Vid 4930, Sv. Ana 7600, Sv. Ivan 5535, Milje 45.597, -sekc. Tomažič 4050, Domjo 6700, Sv. Vid 1200, Lo-njer 5405, Gigi Troiani 300, sekc. Tomažič 15.060, Nabrežina 1830, Podlonjer 9758, Domjo 770, Barriera 7510, Nerina Uršič, ob prvi obletnici smrti moža tov. AVrelija 3000, Sv. Jakob 9010, Pončana 7160, Sv. Ana 4500.
ali pa so celo sovražno opredeljeni do naše prosvetne organizacije, ki ima za seboj večino slovenskega prebivalstva na tem ozemlju.
Preveč smo izpostavljeni zalo, da bi se mogli še v bodoče igračkati s tako resnim vprašanjem kot je prav vprašanje slovenske šole. Zato moramo tako igračkanje docela zavreči. V . interesu slovenske šole je, da se v.akcijah za njeno obrambo vsi združimo. Le tako lahko pričakujemo, da bodo naše akcije imele zares pravi učinek. Kot napotek k temu pa naj bodo prav roditeljski sestanki, katere smo skupno organizirali v preteklih dneh.
M. K.
* * *
Pretekli teden je didaktično ravnateljstvo na Opčinah razposlalo roditeljem, ki imajo o-troke, ki bodo letos prvič stopili v šolo poziv naj te vpišejo v italijansko osnovno šolo na Opčinah. Kot je razvidno iz slike ki jo priobčamo, pa imajo ta vabila vse prej kot pa vabljiv izraz. Kot vidimo se na vabilu sklicujejo celo na zakon, ki govori o obvez-
udeiežijo vsi mladinci, ki niso igrali za nogometno prvenstvo 1953-54.
Vpisovanja se sprejemajo do 27. t. m. na sedežu komisije v Domu pristaniških delavcev. Na dan zaključka vpisovanja bo ob 19.30 uri žrebanje za sestavo razporeda tekem. Vabljeni so kapetani čet ali voditelji. Turnir se začne 3. oktobra na igriščih in z urnikom, ki bodo javljeni naknadno. Organizatorji odklanjajo vsako odgovornost za eventuelne incidente, ki bi lahko nastali v teku nogometnih srečanj.
Za teden --- dni —
Jutri, v nedeljo 26. t. m. bo ob 10. uri v Kinu ob morju o-troška prireditev, ki jo organizira Delavska zveza STO ob priliki otvoritve novega šolskega leta za otroke članov Zveze. Razdeljene bodo nagrade natečaja za najboljše spričevalo, ki je bil razpisan junija letos. Po razdelitvi nagrad bodo predvajani otroški filmi; sledil bo nastop malčkov.
Vstop prost proti predložitvi sindikalne izkaznice. Vabljeni otroci članov Delavske zveze in starši.
M'orna su111 obb11no scolastico
vvr 1
ni spendo .io deli ;	, _
dei J'okii ligo «coi<ntlfó~T QSfllf-' ri o chiangue o gualrS-ttsi flfolo ae faccia io r»cl. « J dotorinoli -
lararo '	'----
Por gii rsporti a gii altri /aiciuiir sanie (origlia, accolti ;

in Istituti di Intanfì c##so,
«posdooe i dtt&ttoei degli XstjjU
»•wa*a*aasaya»as*#s*a*
tati »adirili, a guardo guasti fCBcialii siane affidati alia cura di pri rota par acca, il capa di (miglia età ri cara ii fanciulia dall 'istituto fArt. 173 del T-U.ff» 577 dal 5-2-1928)
l Mpoaaaiili di ioadsaplao-
... .yt .
Sobota, 25. - Kleofa Nedelja, 26. - Justina Ponedeljek, 27. - Kozma iti mjan (mlaj)
Torek, 28. - Venceslav Sreda, 29. - Mihael Četrtek, 30. - Hieronim (Jerto1 OKTOBER Petek, 1. - Remigij
ZGODOVINSKI DNEVI 25, 1906 se je rodil slavni sov ski skladatelj Dimitrij S0> kovič.
28. 1831 se je rodil pisatelj i» bliikovalec slovenskega J ka Fran Levstik. Umrl jc 11. 1887.
28. 1864 ustanovitev I. Internai naie, prve mednarodne or nieacije socialističnih det | cev.
28.	1918 je bila proglašena CeS
V 3Š k 3
29.	1918 je bila proglašena J» slavil ja.
1. 1928 začetek prve petletki ZSSR in s tem načrtne gradnje socializma.
1.1949 po odločilnih zm3i1 Ljudske vojske je bila glašena Ljudska reputi1 Kitajska.
S
n
Vprz
razu
TRST II.
SOBOTA: 13.30 Slovenski < tivi - 16. Oddaja za najmlak 19. Pogovor z ženo - 20.05 9 slovenske filharmonije - 2« Mozart: Koncent za flauto in 6 NEDELJA: 8.45 Kmetijska daj a - 13. Glasba po željah -Koncert moškega zbora «Lipa* l Bazovice - 21. Puccini: GlAj; 3li SCHICCHI, opera v enem di..1, n ju. .	Sln,
PONEDELJEK:	14.25 V* tonu
kvintet - 18.40 Koncert piani* prof. Mirce Sancinove - 19. ■ mica pripoveduje - 20.15 S j: slovenske filharmonije - 22. K1 , ževnost in umetnost.
TOREK: 13. Glasba po želj» d 19. Sola in vzgoja - 20.05 Mal Lipovšek: Orglar, cantata - , Radijski oder - Lee ThomiP51 4 UMOR BREZ ZLOČINA V SREDA: 19. Zdravniški ved( j 20.05 Tretji del cantate «Sortì, venec» - 21.15 Koncert violi tj; 11 prof. Karla Sancina - 22. K" ? ževnost in umetnost.
ČETRTEK: 14.25 Zenski K«', tet - 19. Mamičina povest k» , 20.05 Slovenski oktet - 21. K ■ matizirana zgodba - 22.30 C Hi nove skladbe.
PETEK: 13. Glasba po želj»! 20.05 Vokalni tercet - 21 Triv kulturni razgledi - 21.15 S 1<>V' ske samospeve poje bar,IM”
Samo Smerkolj - 22.15 Iz ških koncertnih dvoran.
aflf' v
aa ttlVotbiiga »coTSKTeo sobo
"■pmnTWWrj^'dglFrM'ìpàsltiiiìI

K I K O
OPČINE
Sobota, 25. sep:.: «Primite -, :ivp ali mrtve» (Prendi1
E DIDATTICA
r--dei-..« ra, , CAISO
Scuole Elementare
DILEZIONE DIDATTICA
, fsoetptFA.. ■
...'.....
. V................
Tatvine grozdja
Okrog Prečnika imajo te dni angleške edinice vojaške manevre. Kmetje se jezijo, ne samo zaradi tega, ker jim kvarijo njive in polja, ma-več tudi zaradi kraje grozdja. Vojaki namreč brez najmanjšega obzira do tuje lastnine nahajajo v vinograde in trgajo grozdje, kjer pač nanese prilika. Na ta način so utrpeli kmetje že precej škode in postavlja se vprašanje, kdo jo bo poravnal.
Mnenja smo, da bi se morali poveljniki edinic pobrigati, da se tatvine preprečijo, Stvar ne bo težka, dovolj je, da se strogo posvari vojake in krivce primerno kaznuje.
Vaščani pa imajo še drugo pritožbo. V torek zvečer je nevihta poškodovala električno napeljavo. Zaradi tega je ostala vsa vas v temi do pozne ure v sredo. Vaščani upravičeno kritizirajo podjetje 'Selveg, ki se premalo briga za nadziranje omrežja, kar bi bilo nujno potrebno posebno ob takih prilikah.
State invitato a presmgrU i	tCL corr.
al sottoscri tto per motivi che Vi rituardajv}-
S/ :	»J* ... 'O

/ TH«8*	»2=2/* ;
, fi Direttore didàttico

-£'<&.i —-—

.. JS iSaii
Oc
Beo bolj dose inih »Por vPri Bim tela §ov, èrta °zen Eler Iteri ?hyj te v siliti te <om bla
ftiče
Ta Jjciji stičn biva vi ini Vlad v dr je
ži-ve ali
vivi o morti). MGM film. .j Nedelja, 26. sept.: «Show 0 Barvni ti im MGM.
Ponedeljek, 27. sept.: se pon„. Torek, 28. sept.:	«Odpušča11
(Perdono). VVarnes Bros 11 Sreda, 29. sept.: «Ubežnik iz (*';
jane» (L’evaso della GHuuki na).	; ižiac
Četrtek, 30. seipt.: «Uporni*:J - , Atlantika» (Gli ammutii . dell’Atlantico). Dear flirt-Dina Pajek, 1. okt.: -se iponovi. Jtum V tednu se začnejo predsjjJ ,i oto 18, zadnja ob 22. Oh nede“Jr ose in praznikih začetek ob 16, '”lSzi nja oib 22.	i Sosič
„	NABREŽINA ,Jškp,
Sobota, 25. sept. ob 20.30: «0,. e= než in lepotica» (II bru^ f c6t.rt ia bella). MGM film. -Jk». Nedelja, 26. sept. ob 16 in se ponovi.
Sreda, 29. sept. ob 20.30: <llt zasledovanega» (L’urlo l’inseguito). MGM film.
PROSEK
Sobota, 25. sept. ob 20: «1 v'!
ioni». Enic film.
Nedelja, 26. sept. ob 18: se novi.	,
Sreda, 29. sept. ob 20: «D»1 monsumov» (La valle monsoni).
nem vpisu v šolo. Seveda naši zavedni Openci niso vzeli v poštev teh vabil in so vpisali svoje otroke v tisto šolo, v katero spadajo. Taka vabila so vse obsodbe vredna in merodajne oblasti ne bi smele dopuščati, da bi posamezni u-čitelji ali pa celo didaktično ravnateljstvo svojevoljno vr-ši!o raznarodovalno kampanjo na škodo Slovencev.
Šo/ske vesti
DANES ZADNJI DAN ZA VPISOVANJE Opozarjamo starše, da zapade danes, 25. t. m. rok za vpisovanje na vse slovenske šole našega področja.
Pri vpisovanju v I. razred osnovnih šol je treba predložiti naslednje listine: a) rojstni list, b) potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda zdravstveni urad občine.
Otroci so šoloobvezni od dopolnjenega šestega leta do štirinajstega leta.
Na osnovnih šolah bo svečana otvoritev šolskega leta dne 4. oktobra z mašo, 5. oktobra pa se začne reden pouk.
VPISOVANJE V OTROŠKI VRTEC
Uprava slovenskih otroških vrtcev v Trstu obvešča starše, da se je začelo vpisovanje v slovenske otroške vrtce dne 20. septembra. Vpisuje se vsak dan od 9. do 12. ure v prostorih otroških vrtcev.
Starši, ki imajo otroke za otroški vrtec, naj jih čimprej vpišejo.
Pot po Kitajski
(Nadaljevanje s 1. strani)
ložaj neprimerno boljši. Od 10 prašičev, ki jih je nekoč premogla vsa vas, jih ima danes zadruga 52, vsaka družina pa še po 4 do 5 rilcev. Od 160 družin jih je v zadrugi 116. Zemljo so dobile vse družine, tudi če niso v zadrugi. Zgradili so šolo in vrtec, Češka jim je darovala 4 t.iktorje. Zadruga ima tudi svojo prodajalno, kjer dobiš vse od bonbonov do obleke in koles. Povedal je, da vsi delajo z velikim navdušenjem, ker vedo, da čimveč delajo, tem več bodo imeli.
Slovenske roditelje, ki bi še Kdaj dobili taka ali podobna vabila za vpis svojih otrok v italijansko šolo vabimo, naj ta vabila enostavno vržejo na o-genj. Nikomur se ni treba bati, da bi zaradi tega imel kake sitnosti. Mi Slovenci imamo svoje šole, ki v ničemer ne zaostajajo za šolami z italijanskim učnim jezikom in ki so torej enakovredne italijanskim.
Pri tem se moramo zavedati tudi nečesa, namreč dejstva, da je- bila slovenska šola pridobljena po zaslugi težke in krvave borbe. Zato moramo to dragoceno pridobitev tem bolj ceniti in upoštevati!
_							
1	m	j	ii	i	i	i	i
Nogometni turnir ZKM
Športna komisija Zveze komunistične mladine v sodelovanju z ZDTV organizira na čast III. kongresa ZKM nogometni turnir za mladince od 15 do 21 let. Turnirja se lahko
V soboto so sprejeli, v bolnico 13-letno dijakinjo Lauro Pertot, stanujočo na Miram ar skem drevoredu, iki si je pri-padcu v neki trgovini zlomila ipodlahtniico leve roke. Pridržali so j,o na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v kakih 40 dneh.
*** Na Istrski cesti je filobus v soboto 'podrl 5-letnega Francesca Iavarone iz Istrske ceste 17, V bolnici so mu izprali manjhne praske in ga nato poslali domov
*** Z ar adii, tihotapstva z ameriškimi cigaretami, je bil v soboto 27-letni Giovanni Meula iz ul. Torricelli obsojen na 1 mesec zapora In na 1,400.000 lir denarne kazni. Finančna straža ga je zasledila aprila letos v bližini Cerovel'j, ko je vozil avto «Fiat 500», v katerem so finančniki našli 50 kg ameriških cigaret. V avtu je bila še druga oseba, ki se ji je pa .posrečilo zbežati.
*** V -nedeljo zvečer so gasilci iz Trsta rešili iz 215 m globoke jame pri Bazovici 4 jamarje, ki se jim je vrv,nata lestev odtrgala z mesta, kjer so jo pritrdili. Eden izmed jamarjev je ostal pri jami, kar je bila prava sreča za ostale štiri. Čakal je nekaj ur, da se vrnejo na povr-
šje, ker jih ni skrbi j en obvestil ,policijo.
bilo nazaj lig-
nja je nato poklicala gasilce- , *j> p
rp<5ftt;nlni mlrz»i Ii St3	^llll
reševalni akciji sta sodeiv' tudi dva člana planinskega 6hyj: štva CAI.	j Msni
*** Zaradi nedovoljene % ka)) sesti orožja, streljanja na ',ue vnem prostoru in poškodoV» j Sl^len javnega premoženja se bodo ri ^ rali zagovarjati pred zaveznici j.. * vojaškim sodiščem dr. Arriž0 (: f u
rabei, njegov sin Giuliano Id 6^E1
Obto2{~ se na
j atei j Fabio Peterlin, so na začasni svobodi.
*** V sredo je 21-lefcni	*3 v e
<1 s»o
Malalan, stanujoč v Banih ‘Djji ‘Dora na Opčinah s svojo vesp0 JJi ti0 ^
Hrevati-na. j t)n . zadnjem sedežu vespe	1
letnega Antona uicv«,»-
je se$4 .
31-letna Silvestra Škabar i1 ^ Jl nov. Vsi, -trije so na srečo ( hn nesli le nekaj lažjih prask. \ i, b t vatinu so nudili prvo pom0* j< bolnici.	j Uti
*** Zaradi počene zračni^. Vla<j-v sredo težak tovornik zadeVr'lipli bližini Sesljana ob skalo. Z»1 f močnega sunka se je voziloh0 c n ilo na levo -stran ceste. s° l r,0 . 21-letni Guglielmo Barlova ,,l ^ n (Videm), je
Mortesi iana popolnoma nepoškodovan.
rokah in obrazu Je bil
I i
*** Zaradii hudih opekis razu Je bil v sy ^iča prepeljan v bolnico 20-letni > 'Voji]
Siri se ogorčenje zaradi gonj‘e proti dr. Toaldu
Zgražanje nad izrazito fašisti- jiniran v Rimu» z absolutno pren
ČESTITKE — Novoporočence-ma Silvi Kodram in Dragotinu Pegan iz Saleža iskreno čestitajo ZKM in PD «Rdeča zvezda» iz Saleža, ki jima želijo obenem mnogo let srečnega in zadovolj-njega življenja v zakonskem stanu. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo.
čno kampanjo, kii je bila sprožena v Trstu proti dr. Toaldu, ravnatelju tukajšnjega zavoda za socialno zavarovanje INAM1, zavzema v zadnjem času vedno večji obseg. Protestu naših listov se pridružujejo tudi druge politične struje in sploh vse pošteno javno mnenje, in to ne samo pri nas. Sramotna afera je prišla v široko javnost tudi v Italijanski republiki, kjer vzbuja splošno o-gorčenje.
Za listom «Il Mondo» se je o-glasil prejšnji teden tudi socialdemokratski organ «La Giustizia», iz katerega povzemamo nekaj odlomkov.
«Ud 9. avgusta je ravnatelj tržaške podružnice INAM dr. Luigi Toaldo, proti svoji volji odsoten iz Trsta. Na ukaz predsedstva zavoda Je (bt se reklo1 «kon-
povedjo, da se iz katerega koli razloga vrne na sedež v Trst... Za svoje nadrejene, posebno za glavnega ravnatelja zavoda dr. Virginija Savolni ima dr. Toaldo «težko napako». Dočim je bil nd-i’edeni gospod človek gotove fašistične predanosti, je dr, Toaldo pripadnik osvobodilnega gibanja, iskren socialist in prepričan federalist...». «Giustizia» opisuje nato kako so se odvijali dogodki ter razgalja izbruhe mladih /ašl-stov, ki so bili «ogorčeni», ker je dal dr. Toaldo postaviti v gostišču za mlade turiste napis v petih jezikih, med temi tudi v slovenščini. Nesramno gonjo so takoj podprli «Giornale di Trieste», glasilo fašista Rina Alessija in «Messaggero Veneto», ki šteje v svojih vrstah nekaj sodelavcev gaulajterja Relnerja.
Članek piše nadalje, da je bil
dr. Toaldo 9. avgusta nujno poklican v Rim, kjer so mu ospora-vali pravico, da se zanima za politiko in celo pravico, da vodi še nadalje gostišče. Uvedla se je baje preiskava o vsem njegovem delovanju, ker mu očitajo neprt-stranost prt ravnanju z osebjem, bodisi da pripada Delavski zbor-ntci ali Delavski zvezi STO. Omenjeni list pravi, da je bilo baje poslano v Rim s strani italijanskega političnega svetovalca pri VU poročilo, ki je za dr. Toalda neugodno.
Članek tako le zaključuje: «Vprašamo zaradi tega vlado naše dežele, ali ima uradnik pravico misliti s svojo glavo in imeti svoja politična prepričanja, kt niso v nasprotju z ustavo ,ali pa mora misliti ,z glavo svojega glavnega ravnatelja? Odgovor je nujno potreben, in biti mora jasen, brez vsake dvoumnosti».
g io Angeli iz Lonjerske c.
Se
Nesreča se je pripetila v do^fl 1 kleti, ko je pri prižgani čistil z benzinom svoj motor- ^ n adorna se je bencin vnel l1’,/ ; vzročil eksplozijo. Nastal Je .V požar, katerega pa so gasili koj pogasili.
* * *
4
rt' j-43
V dneh od 16. do 22. t. je v tržaški občini rodilo trok in 1 mrtvorojen, umri0 37 oseb, porok je bilo 83.
Nagrajeni na festiva^
V natečaju za najlepši k°sza grozdja, ki je bil razpis®11,,)» festival tiska, je ocenjev3,1j-komisija podelila nagrad« kor sledi:	v»<
I. nagrado prejme
i*
Leopold s Proseka, II. n n#1 Mercandel z Griže (‘Miiie
III. Ota Josip iz Boljunc'T fliii Odbor festivala s tem P .^o-toplo zahvaljuje vsern '.^vt gradnikom za darovano »
dje in drugo sadje.
m* o
RUDOLF BLAŽIČ (B‘as Založništvo «DELA»n(.a v Tiska tip. RIVA, Torrebi® -	"
Dovoljenje AIS
Spr ^ega Itito . d"sg(
0i8ira
,ljaci
% lIJ- «Z
Na
«c
S
e r
Kon
S o
£*te' ,l]sk
<ičn
H,
el:
«S"