FLOSARSKI BAL FURMANSKI PRAZNIK GORNJEGRAJSKI PRAZNIK ZAGOVARJANJE IN VEROVANJE TELEFONSKI IMENIK ZA LJUBNO TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o. PONUDBA MESECA - PO ZELO UGODNIH CENAH: * CEMENT (Trbovljet Umag) vreča 450,00 SIT * KERAMIČNE PLOŠČICE (Labin, Jugokeramika, Keramix) m2 600,00 - 1.300,00 SIT * POHIŠTVO (v Blagovnici Ljubno) ob takojšnjem plačilu do 30% popusta * SLADKOR (v 50 kgL vrečah) kg 66,00 SIT * ŠOLSKE POTREBŠČINE izvensezonske cene Omogočamo plačilo s čeki (1 + 3), boni, M - kartico in nakupe na potrošniški kredit (1 + 4, samo 8% obresti na ostanek dolga) (za keramične ploščice - brez obresti) Pri nakupu nad 30.000,00 SIT 10 % popust (razen kmetijske mehanizacije) ■■ >■ TRGOVINA M - ZKZ MOZIRJE LOVSKA DRUŽINA SOLČAVA Lovska družina Solčava prireja 15. in 16. avgusta v Lovskem domu 11. solčavski LOVSKI DAN z naslednjim programom: 15. avgust: - ob 12. uri nagradno streljanje z lovsko puško - ob 17. uri ob zvokih priznanega ansambla, dobri kapljici in gamsovem golažu, vesela zabava pozno v noč. - ob 20. uri razglasitev rezultatov strelskega tekmovanja in podelitev nagrad: 1. nagrada: muflon-trofeja 2. nagrada: gams-trofeja 3. nagrada: srnjak-trofeja in še več praktičnih nagrad. 16. avgust: - ob 12. uri se nadaljuje zabavni program. Zabavali vas bodo Solčavski fantje in Fantje iz Šoštanja Na jedelniku lovske specialitete. Vljudno vabljeni! /O ljubljanska banka Splošna banka velenje d.d. _______________Velenje____________________________ BLAGAJNIŠKI ZAPIS ZA INVESTITORJA, KI ZNA želite ohraniti realno vrednost svoiih sredstev? Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so nominirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti. Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mera je fiksna in znaša 8% letno. Če postanete lastnik blagajniškega zapisa LB Splošne banke Velenje d.d. lahko le-tega: - uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite; - podarite, prodate ali zastavite; - hranite do njegove zapadlosti in ga nato vnovčite v naši banki; - zastavite pri naši banki za pridobitev kratkoročnega kredita; - predčasno, t.j. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom; - predčasno prodate preko borznega posrednika na borzi. Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v Službi sredstev, likvidnosti in vrednostnih papirjev, Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah RUDARSKA.ŠOŠTANJinMOZIRJE.________________________ IllilllllllllllllfllllJIIIIIIIIIIIIlill NASLOVNICA tekmovanje dvovpreg na Furmanskem prazniku vMozirju foto: Ciril Seni KAZALO str. ZLORABA DROG - REŠNA ■' ^ ■ PR EIZKUŠNJ A-četrtidel........4 .ŠTEVILO PRE8IVALGEVVOBČI NI ;:M02 IRJE;....................4 PREDSTAVLJAMO VAM; PRODAJALNO REGINA........................... 4 GORNJEGRAJSKI PRAZNIK--POSEBNOSTVNAJBOLJŠEM.. , . ...5 BiLJE FLOSARSKI BAL................8 -FURMANSKI'PRAZNIK............... 8 :f; ELEFONSKl IMENIK ZA LJUBNO 08 SAVINJI .................9 DOBRA VOLJA PRED VSEM OSTALIM.13 BREZ NASLOVA.....:.............13 LEPA NEDELJA V KOKARJAH...........13 ZAGOVARJANJE IN VEROVANJA.... „14 ZASLOVENSKEPLANINE...... ......„.14 Savinja z dreto - -NEKOČ IN DANES?.............. 15 KRONIKA................. ......15 ANAPURNA - LETOS VELIKI CILJ -NAŠEGAALPINIZMA........,, ,15 POŽARNE PREGRADE.......... 18 NAGRADNA KRIŽANKA ...............18 Skoraj neprekinjeno žge, tako da večinoma delamo in mislimo le na pol. Se celo tisti, ki večino časa prebijemo v senci, zdržimo le tako, da imamo noge v "lavorju" in roke na "kriglu"piva. Zdi se mi, da je mladi val piscev v prejšnji številki precej prevetril časopis. Podobno je tudi s to številko. V eni od naslednjih številk bomo predstavili novo podjetje Logarska dolina d.o.o. in njihovo vizijo poslovanja. V tej številki pa se nadaljujejo predstavitve turističnih prireditev - Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, sledi Luče. Želimo vam prijetno poletno lenarjenje, če pa že kaj delate, delajte previdno, ker ima vročina svojo moč. Lep pozdrav! Marko Lenarč ič Ko sem se pretekli teden odpravljal k Igli na pogovor z Robijem Supinom, se me je že v Nazarjah lotevala slaba ^.^91 volja zaradi obupne ceste, po kateri se bom moral peljati do cilja. Ne vem, kdo vse bo še moral obiskati Zgornjo Savinjsko dolino, da se bo cesta, za katero vsi na ves glas zatrjujemo, da je pogoj za razvoj turizma, pričela “ M^tr- Wm obnavljati oziroma rekonstruirati. Namestnik ministra za ceste mag. Fatur je bil baje pred kratkim na obisku v Lučah kar optimističen, kdor mu naivno verjame, mu kar naj. Cestni minister Kranjc namreč v svojih izjavah ne omenja nič drugega kot slovenski cestni križ, ki da mora biti gotov do leta 2005. Vse ostalo je v drugem planu. Zgornja Savinjska dolina verjetno ni niti v tretjem planu, če nekoliko pesimistično sodimo po tem, koliko so nam razni politični veljaki obljubljali in koliko imamo. Kmalu bo dve leti od naravne katastrofe, po kateri nas je spoznala Slovenija. Verjetno je že napočil čas, da pričnemo razmišljati o tem, na katero karto bomo stavili v prihodnje, ko bodo poplava in njene posledice za marsikoga le še nadležen spomin. Franci Kotnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPS! d.o.o Nazarje 22, telefon 063 831 957 Sofinancer SO Mozirje, Glavni in odgovorni urednik- Marko Lenarčič, uredniški octoor: Marko Lenarčič, A Videčnik, R. Pintar, E: Mavrič, P. Kotnik; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPS! 52810-601-19030: Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1 m 15 v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92} šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora; Prispevke podpisujte s polnim imenom fn naslovom m naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata, Uredmdvo si pridržke pravico krajšanja besedil Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. mm ( aktualno gospodarstvo ;; Zloraba drog - resna preiskušnja četrti del - KAKO RAVNATI, ČE UGOTOVIMO, DA NAŠ MLADOSTNIK JEMLJE DROGO? Za mnoge beseda droga pomeni bolezen, odvisnost, ki ima v končni fazi vedno izhod v smrti. Vendar dejansko to ne drži. Strokovnjaki ugotavljajo, da večina (okrog 70%) od teh, ki so z drogo poskušali po parih letih preneha sama, ker to zanje ni več aktualno, oziroma preneha s pomočjo svojcev, staršev, prijateljev. Le manjši delež pa postane zasvojen s trdo dorgo (opij - igla). Dejstvo pa je tudi to, da vsi, ki so postali zasvojeni so najprej pričeli z mehko drogo (marihuarVa, hašiš), zato do zlorabe mehke droge ne smemo ostati brezbrižni in jo omalovaževati. V trenutku, ko starši ugotove, da njihov otrok jemlje drogo, je še kako potrebna ustrezna reakcija. Starši so v teh trenutkih prizadeti, zaskrbljeni, jezni, razočarani, pogosto se počutijo osramočene. Vendar kljub temu poskušajmo ostati mirni. Poskušajmo se izogibati obtožb, očitkov, iskanja krivde pri mladostniku, njegovih prijateljih, sebi, grožnje s policijo. Povejmo mladostniku koliko nam pomeni in mu zagotovimo svojo pripravljenost pri odpravljanju težav. Omogočimo mu pogovor, v katerem bo 'mladostnik uvidel nesmiselnost in škodljivost svojega ravnanja in skupaj z njim poskušajmo najti razloge, da drogo opusti. Vzpodbujajmo ga, da se obrne na prijatelje, ki niso okupirani z drogo, med katerimi bo našel sprostitev in zabavo ter se pričel ponovno ukvarjati z aktivnostmi, ki jih je včasih imel rad. Starši pa ponudimo svojim mladostnkom topel in varen dom, kamor se bodo radi vračali. Pri vsem tem ne pozabimo, da so to mladi ljudje z ogromnimi zdravimi potenciali, katerim smo odrasli (t.i. širša družba) dolžni ponuditi možnosti, da te potenciale izkoristijo in odrastejo v osebnostno zrele in zadovoljne odrasle ljudi. Zato je najbrž prav, da vsak od nas pogleda vase in se vpraša, kaj lahko stori za to, da bodo našim mladostnikom dostopne možnosti za zdravo uveljavitev in gradnjo samozavesti, da bodo v družbi uveljavljene prave vrednote in mladim ne bo potrebno posegati po kemičnih nadomestilih, ki jim omogočajo beg iz vsakdanjosti. Center za socialno delo Mozirje MARJANA VERŠNIK-FALE dipl.psih. Število prebivalcev v občini Mozirje Sekretariat za gospodarstvo, plan in finance občine Mozirje je na podlagi popisa prebivalstva preteklo leto posredoval podatke o številu prebivalcev v naši občini. V 1.1991 je bilo v Mozirski občini 16633 prebivalcev, od tega je 8113 moških in 8520 žensk. Glede na popis ’81, se je skupno število prebivalcev povečalo za 922 (1.’81 15711 pr.). Gospodinjstev je bilo 1.’81 4584 ter 1.90 5216. Istega leta je bilo 230 rojstev ter 166 umrlih. Kot zanimivost še to, daje bilo 1.90 v mozirski občini registriranih 6200 vozil. vs Predstavljamo vam: prodajalno REGINA Če je človek celo delovno dobo z ljubeznijo zvest svojemu poklicu, je razumljivo, da se po upokojitvi težko privadi na drugačen način življenja. To se je zgodilo tudi Regini Žehelj, ki je bila dolga leta poslovodja zadružne trgovine v Bočni, pa kasneje v Gornjem Gradu. Trgovska žilica ji ni dala miru, zato se je lotila zasebne trgovine. V Bočni je bila to prva privatna trgovina, poslovala pa je samo v popoldanskem času. Tega je danes že dobri dve leti. REGINA ŽEHELJ: Okolje je novo trgovinico zelo dobro sprejelo. S primernim odnosom do kupcev smo pridobili njihovo zaupanje in s časom je rasel njihov pritisk, naj trgovino odpremo vendar celodnevno. To smo končno storili pred letom dni, istočasno sem prodajalno prenesla na snaho Andrejo. Promet se je tako še povečal. SN: Očitno ste s tekočim poslovanjem kar zadovoljni. Povsem brez problemov pa prav gotovo ne gre? REGINA ŽEHELJ: Največji problem je prostorski. Nujno je potrebno povečati prodajalno, če želimo še popestriti ponudbo. Trenutno intenzivno razmišljamo kaj storiti: zgraditi prizidek k hiši, najeti večje prostore, tretje variante že skoraj ni. V najkrajšem času se bomo morali odločiti. SN: Kaj pa pravzaprav ponujate v vaš trgovini? REGINA ŽEHELJ: Ponudba trgovine zajema predvsem živila, krmila vseh vrst, perilo in nekaj malega ostale konfekcije ter gradbeni material po naročilu. Posebej opozarjam na ponudbo mesnin domačega proizvajalca in zelo pester izbor mlečnih izdelkov. Občasno imamo akcijsko prodajo posameznih artiklov, cene pri nas pa so v glavnem tako ali tako diskontne. M gospodarstvo 1 politika SN: Če ste se s ponudbo prilagodili potrebam strank, ste to storili verjetno tudi z delovnim časom? REGINA ŽEHELJ: Res je. Delovni čas prodajalne je od 7.00 do 19.00, ob sobotah 7.00 do 13.00, ob nedeljah od 9.00 do 11.00. Sicer smo pa itak vedno pripravljeni ustreči cenjenim kupcem. Na razpolago jim je naš telefon 842-090, na katerem sprejemamo večja naročila in po želji blago dostavimo na dom. SN: Se slednje možnosti kupci pogosto poslužujejo? REGINA ŽEHELJ: Predvsem starejši to možnost z veseljem izkoristijo. Nam samim pa je v dokaz, da delamo dobro to, da se krog kupcev širi v Šmartno, Gornji Grad, Radmirje in širšo okolico. Skupaj s tremi zaposlenimi se trudim čim bolj prisluhniti žljam potrošnika. SN: Vaše zaključne besede? REGINA ŽEHELJ: Kaj naj še rečem? Zahvaljujemo se vsem dosedanjim kupcem za zaupanje z željo, da ostane nakupovanje v naši prodajalni zanje in za nas še naprej obojestransko zadovoljstvo. Vse, ki nas še ne poznajo, pa vabim na obisk v prodajalno Regina v Bočni. Prav neverjetno koliko energije izžareva iz gospe Žehljeve kljub temu, da je že upokojenka. Na tihem pomislim - ta bi bila lahko vzgled številnim mladim trgovkam, ki ... Ampak to bi bila že vzgoja, za kar pa so poklicani drugi. Le čevlje sodi naj Kopitar, kajne? Tekst in foto: KF Gornjegrajski praznik -posebnost v najboljšem v Ce so gornjegrajski organizatorji lansko leto z grenkobo v srcu morali zaradi znanih vzrokov odpovedati takratni čebelarski praznik pa so lahko nad uspehom letošnje prireditve zadovoljni kot še nikoli. Osrednji dogodek gornjegrajskega praznika je bila brez dvoma nedeljska povorka, v kateri so predstavili utrip življenja od Bočne do Nove Štifte. Pohvalno je, s kakšno predanostjo sodelujejo Bočani in Novoštifčani vsako leto pri organizaciji prireditve. Prav gotovo tudi v tem tiči kanček uspešnosti. Povorka, letos boljša in bogatejša kot kdajkoli doslej, prav gotovo za vzgled tovrstnim prireditvam po Sloveniji, je privabila v Gornji Grad množico ljudi od blizu in daleč, ki so z velikim zanimanjem spremljali oživljanje, pa čeprav le za kratek čas, opravila in običaje, ki jih je po večini zob časa že iztrgal vsakdanjiku in jih potisnil v kot zgodovine. Že sam začetek povorke je naznanjal nekaj posebnega. Grb Gornjega Grada in pa čudovito okrašen voz z rižarni, katerega so pripravila dekleta iz Nove Štifte, sam cvet deklet, sta popeljala v slavnostni mimohod vsa društva iz Gornjega Grada, pa čebelarje, ki so z veseljem delili čebelje dobrote sladokuscem, žanjice iz Florjana, pa mlatiče iz Lenarta, gozdarje, kmečke žene, ki so se predstavile s pravo kmečko malico, celo znani savinjski želodec ni izostal, prikazali so vrtanje lesenih cevi, pa čiščenje semena, izdelovanje kmečkega orodja, gostilniško življenje, "nazbevk", stiskanje sadja, izdelovanje škopa, cepitev sadnega drevja in še bi lahko naštevali. Na lep način se je predstavilo tudi domače podjetje Smreka s svojim novejšim “Tolkec" žlahtna pijača kmečkih prazniku. na gornjegrajskem foto: Edi Mavrič Vode po tej ceni sicer ne bo, spomin na tiste čase pa ostaja živ. foto: Edi mavric Bočani so na izviren način prikazali gostilniško življenje. foto: Edi Mavrič programom. Za vse razposajene, predvsem pa žejne gledalce so poskrbeli gostinci iz Bočne in Gornjega Grada, ki so uspešno gasili žejo vsem, ki so se jim grla osušila. Bogat program so v nadaljevanju prireditve izvajali plesalci plesne skupine Urška, čebelarji so pripravili zanimivo in poučno tekmovanje v žičenju, da o standardnih točkah kot sta vleka vrvi in pa tekmovanje plesnih parov, za katerega kot kaže zanimanje upada, saj je letos sodelovalo samo šest parov, ne izgubljamo besed. 23. gornjegrajski praznik so zaokrožili jadralni padalci, ki so dogodke na prireditvenemu proštom budno spremljali iz zraka in pa lokostrelci, ki so željnim obiskovalcem demonstrirali veščino steljanja z lokom. Še celo vreme, sicer nenaklonjeni sopotnik gornjegrajske prireditve, to pot ni mešalo štrene prizadevnim organizatorjem. In prav je tako, preveč truda, odrekanja in skrbi so prireditelji vložili v praznovanje krajevnega praznika, ki je potekalo vse od Šnohorske nedelje. Marljivi, predvsem pa utmjeni organizatoiji si nedvomno zaslužijo počitek. tekst in foto: Edi Mavrič čebelarji, tako kot vsako leto medenih ust in rdeča nit prireditve. foto: Edi Mavrič Bil je Flosarski bal Tradicija in navada je že, da sta prva sobota in nedelja v mesecu avgustu rezervirani za tradicionalno turistično prireditev Flosarski bal. Letos tudi. Vreme je bilo bolj kot naročeno. Vse od četrtka, ko so se nekatere prireditve ob tej slovesnosti že začele, pa do nedelje, je sonce udarilo s svojo največjo močjo. Sicer pa je bilo možnosti za ohladitev veliko. Petek zvečer je bil namenjen zlasti domačemu, ljudskemu petju. Prijetno pripravljen program je popestril konec vročega, napornega dne. Obiskovalcev je bilo veliko; mlado in staro, vse se je prepletalo. Dekleta so postregla z izvrstnimi domačimi 32. tradicionalni flosarski bal dobrotami, marsikomu so se zasvetile oči ob pogledu na torte, pecivo, kolače... Kaj pa glasba? Edino pri tej so (baje) Ljubenci udarili mimo. Saj je na Ljubnem veliko harmonikašev in godcev, ki spravijo ljudi v veselo razpoloženje, pa so morali po glasbo kar v Solčavo? Bila je sobota, od katere so si domačini največ obetali. V Vrbju se je nabralo ogromno ljudi. Franc Vodušek, po domače Levarjev iz Juvanje, je najstarejši flosar V kolikor nisi plačal vstopnine, si 100 SIT-ov tako ali drugače pustil pri enem izmed šankov. Vrbje je zaradi del, ki tam potekajo, nekoliko spremenjeno, vendar podoba ponoči ni pomembna. Plesna ploščad je še vedno stala tam kot ponavadi, na njeni levi so imeli standardno mesto Ljubenski ribiči, nov pa je bil Flosarski šank, ki ga je upravljala ljubenska mladina. Na drugi strani ploščadi so svoje mesto imeli radmirski gasilci, potem pa sta imela svoj položaj dva nova privat šanka. Pametna naložba. Ponudbo je zaokrožila gostilna Pevec z dobrim sladoledom. Prostora, kjer bi si po vročem dnevu ali po poskočnem plesu ugasil žejo tako res ni manjkalo. Tudi za lakoto je bilo poskrbljeno, pečenka, hrenovke na žaru, golaž, nepogrešljiv pomfrit... Brez pritoževanja, prosim. Cene? Zmerne. Konkurenčne, seveda. Odlično je bilo poskrbljeno za vožnjo med oblaki na t.i. vesoljski ladji. Na vrtiljaku, ki se je zavrtel skoraj do zvezd, si lahko srečal nekaj letnega otroka in dedka. Noro in čudovito, ne ? Cena 100 SIT ni nikogar ovirala. Glasba je bila zadovoljiva mladim in starim. Plesalo in veselo je bilo do jutra. Še nedelja in konec bo veseljačenja. Letos brez povorke, ki pa je po mojem mnenju ni nihče preveč pogrešal, saj se ti pri 30 stopinjah res ne ljubi prerivati med množico ljudi na vročem asfaltu. Prikazali pa so nam udiranje flosa, vožnjo z njim, krstitev novega flosarja in pogovor z najstarejšim korenjakom, ki je v "tistih časih" plul po tujih vodah in krajih. Nekaj družabnih iger z vodo napolnjenimi baloni, tipična domača igra v domačem narečju in popoldne se je spremenilo v večer. Smeh, dobro počutje, veselje. Za glasbo so poskrbeli Čuki, sove pa so skovikale na plesišču. Obiskovalcev nekoliko manj, saj je za nedeljo ponedeljek, to pa pomeni nov delovni dan za delovne ljudi. Mi pa smo delovni ljudje. Tako nekako je minilo 32. veseljačenje na Ljubnem. Naslednje leto bomo veseljačili 33-tič. Bomo? Ljubenci obljubljajo, da bal bo. Če bomo le živi in zdravi. Počakajmo. tekst:Petra Slatinšek foto:Ciril Sem flosarski krst Furmanski praznik Mozirje, 25.-26. julij 1992 Preteklo je 10 let in Konjeniški klub Mozirje je ponovno organiziral turnir v preskakovanju ovir. Tokrat v okviru večje Turistične prireditve - Furmanskega praznika. Biva furmani, današnji spretni vozniki dvovpreg, so lahko z domačimi konji in opremo pokazali svoje znanje na predtekmovanju v soboto popoldan, prvih šest pa se je pomerilo še v nedeljo popoldan v finalu. Tu je zmagal Ivan Goličnik, drugi je bil Jože Marolt, tretji pa Jože Češnovar. Tekmovanje v preskakovanju ovir je v celoti potekalo v nedeljo. Začelo se je že dopoldan s predtekmovanjem turnirskih jahačev kategorije A1 na višini zaprek 100 cm za uvstitev v kategorijo A2. Prvih dvajset je torej popoldan preskakovalo ovire na višini 110 cm. Primož Rifelj, edini predstavnik KK Mozirje, je s konjem Jorom zasedel zelo dobro deveto mesto. Po slavnostnem "mimohodu" lepo okrašenih vozov in kočij (starinski obračalnik, voz s sodi, voz z žganjekuho, s hlodi,..) je sledilo tekmovanje s postopnim izločanjem. Se pravi, dva jahača s konjema tekmujeta istočasno na vzporednih progah z ovirami. Kdor si nabere več kazenskih točk, pa izpade. Začetna višina ovir je bila 120 cm. Po finalnem tekmovanju dvovpreg v spretnostni vožiji med zaprekami pa je napočil za mnoge najbolj napeti del dneva: skok v višino - naskok na državni rekprd 192 cm. Organizatorji' so kasneje priznali, da nov državni rekord pravzaprav ni bil pričakovan, čeprav so pogoji bili pravzaprav idealni (večerni hlad). Domnevali so pač, da v Sloveniji trenutno ni dovolj dobrih konjev. Na začetni višini 142 cm se je pomerilo 13 tekmovalcev, za preskok sam pa je bilo več kandidatov. Šestnajstletna dijakinja Maja Novak iz Gotovelj je edina s konjem Greceom preskočila najprej 193 cm, nato pa še 197 cm in s tem postavila nov slovenski državni rekord. Za Maja Novak - rekorderka Delovna vprega nagrado je dobila Smrekino brunarico. Mogoče bo mlada prvakinja kdaj posegla tudi v višine rekorda bivše Jugoslavije (202 cm) ali celo sveta (247 cm). Tekmovanje v preskakovanju ovir je spadalo v uradni krog republiških tekmovanj. Stroški, ki niso bili ravno majhni, so se pokrili delno s prispevki sponzorjev, drugo pa iz gostinskega dela. Sponzorjev bi bilo še več, če bi bilo več časa za organizacijo. Na turnirju je sodelovalo 68 konj. Predsednik KK 'Mozirje in hkrati predsednik organizacijskega odbora te prireditve g. Drago Rifelj je poudaril, da bi Slovenija lahko postala druga Avstrija glede na športno in turistično razvitost konjeništva. KK Mozirje, ustanovljen I. 1979, je tb leta 1981 izdal elaborat o zgraditvi kapacitet v smislu usmerjene kmetije, pa ni bilo iz tega nič. V Sloveniji se je v tem smislu razvijala le Lipica. KK Mozirje pa ima v načrtu razviti konjeništvo na Golteh in tako dati naši dolini še privlačnejšo podobo. V KK Mozirje so konji izključno last posameznikov, vsak pokriva svoje stroške (razen če gre za zelo pomembnega jahača - potem nastopi akcija za sponzorstvo, da se omogočijo dobri treningi in trenerji, tudi "zunaj"). Drugače so konji lahko last sponzorjev (Gotovlje) ali pa kluba (Celje, Ljubljana). V Mozirju poskusi "podružbljanja" niso uspeli, razmišljajo o delniški družbi. Pogojev za treniranje novih jahačev ni, ni poligona, potrebnih štal, trenerje si "izposojajo" od drugih klubov,.. Razmišljajo pa o (pol)profesionalizaciji jahačev. Nekaj takšnih se je udeležilo tudi turnirja v okviru Furmanskega praznika. Zadovoljstvo tekmovalcev, obiskovalcev in prirediteljev kaže, da zamisel članov KK Mozirje in sekcije Mlajevcev o srečanju vseh, ki se ukvarjajo s konji (kar Furmanski praznik pravzaprav je), ni bila slaba. Obiskovalcev se je v dveh dneh zvrstilo okoli 3000 - vsak je našel kaj zase. Od stalnih navijačev in spremljevalcev tovrstnih turnirjev, do veseljakov, ki jih najdeš na vsaki veselici. Furmanski praznik je bil prijetna popestritev v naši poletni turistični ponudbi. tekst: V.A. foto:Ciril Sem Seznam telefonskih naročnikov KRAJEVNA SKUPNOST LJUBNO A A A AMBROŽ FRANC, LJUBNO 87/A 841-106 ARNIČ IVO, SAVINA 20 841-513 ATELŠEK -ALOJZ, SAVINA 36 841-247 -FRANC, RADMIRJE 68 841-358 -FRANC, RADMIRJE 111 841-097 ATLŠEK ALOJZ, PLANINA 33 841-133 B B B BANKO ELIZABETA, JUVANJE 8 841-396 BASTL- FLUDERNIK IVAN, LJUBNO 78/B 841-403 BENDA DANICA, RADMIRJE 59 841-083 BEZOVNAK IVANKA,JUVANJE50 841-397 BEZOVNIK FRANČIŠKA,SAVINA 59 841-098 BIŽIČ MIRA, SAVINA 841-509 BLEKAČ -IRENA, OKONINA 14 841-314 -RADO, JUVANJE 4/A 841-178 BOLKO UROŠ, LJUBNO 134 841-212 BOŽIČ JANEZ, LJUBNO 138 841-400 BRGLEZ - ALOJZ, LJUBNO 73 841-016 -ANTONIJA, RADMIRJE 85 841-347 -FRANC, RADMIRJE 64 841-274 -MARIJA, RADMIRJE 114 841-049 -STANE, RADMIRJE 69 841-275 BRUNET -FRANC, LJUBNO 161 841-531 - JOŽE, LJUBNO 22 841-266 BUDNA -BERNARD, LJUBNO 129 841-224 -FRANJO, LJUBNO 110 841-209 -JELKA, LJUBNO 15 841-303 - JOŽE, PRIMOŽ 8 841-213 - JOŽE, LJUBNO 213 841-363 BURJA IGNAC, TER 89 841-179 ERCEGOVAC IRENA, LJUBNO 41 841-017 ERMENC -ALOJZ, TER 80 841-341 - ALOJZ, MELIŠE7 ,-.841-326 - ALOJZ, GOSTILNA PRIMOŽ N.H. 841-043 - ANTON, MELIŠE4 841-082 -BRANKO, LJUBNO 155 ' 841-183 - ELIZABETA, LJUBNO 196 841-242 -FRIDO, RADMIRJE 82 841-215 -IVAN, LJUBNO2 841-752 -SLAVKO, PRIMOŽ 10 841-058 F F F FALE BENO, LJUBNO 7 841-304 FAŠUN - ANDREJ, MIZARSTVO OKONINA 25 841-176 -IVAN, OKONINA 6 841-340 FEDRAN LUDVIK, BOČNA 5 841-390 FIRŠTMARKO, RADMIRJE 83 841-072 FLUDERNIK - MARČUN JOŽEFA, LJUBNO 182 841-232 FUŽIR - JOŽE, MELIŠE N.H. 841-334 - VIDA, MELIŠE10 841-335 G G G GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO 841-416 GERMADNIK PETER, TER 62 841-064 GOLOB MARTIN, TER 7 841-089 GOMINŠEK ANTON, LJUBNO 137 841-231 GORNIK MARIJA, LJUBNO 95 841-161 GOVEK -FRANC, OKONINA 22 841-140 -PETER, OKONINA 5/A 841-143 GOZDNO GOSPODARSTVO,DELAVSKI BLOK 66 841-005 GRČARMARIJA, LJUBNO 144 841-540 GRUDNIK -DARINKA, OKONINA 50 841-060 -FRANC, TER 86 841-075 - JOŽE, SAVINA 9 841-080 C C C CAJNER -FRANC, LJUBNO 186 841-108 -IVANKA, PLANINA¡2. CERAR 841-408 -IVANKA, TER 5 841-319 -MARIJA, PRIMOŽ 80 841-227 -MILAN, LJUBNO 146 841-135 -OLGA, LJUBNO 192 841-102 -RADO, TER 4 841-086 CESTNO PODJETJE CELJE, DELOVODSTVO RADMIRJE v v v c c c 841-373 ČEPLAK VERA, SAVINA 88 ČERNIVŠEK 841-388 - JOŽE, JUVANJE 15 841-193 -MARIJA, OKONINA23 841-318 ČOPAR KAREL, MELIŠE9 D D D 841-142 DEŠMAN JOŽE, PLANINA 14 841-063 DETMAR JANEZ, PRIMOŽ 52 841-101 DRUŠKOVIČKARL, TER 75 841-092 E E E EDL PETER, OKONINA N.H. 841-154 H H H HREŠAN MARIJA, TER 6/A 841-515 HRIBERŠEK -BRANE, RADMIRJE 74 841-407 -IVAN, SAVINA90 841-512 HUDEJ - JOŽE, TER 60 841-070 -STANKO, TER 34 841-071 HUDOHMET FRANC, RADMIRJE 101 841-273 I I I IKOVIC MARJETA, SAVINA 87 IRNAR -FRANC, RADMIRJE 112 -STANKO, RADMIRJE 29 ISKRA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO FERITOV IN NAVITIH KOMPONENT N.C J J J JAKOP IVAN, SAVINA 38 841-128 JAMNIK -ALOJZ, JUVANJE 5 841-177 -ANA, TER 74 841-332 -FRANC, TER 10 841-088 JERAJ - ALOJZ, SAVINA 29 841-004 -ANTON, SAVINA 61 841-208 - FRANJO, PRIMOŽ 79 841-052 841-387 841-259 841-251 841-211,841-230 - IVO, LJUBNO 36 841-032 - JOŽE, PRIMOŽ 19 841-243 -MILAN, GOSTILNA OKONINA 2 841-164 -TATJANA, PRIMOŽ 841-514 -VINKO, SAVINA 48 841-033 JEZERNIK IVANKA, TER 21 841-124 JURJEVEC -EDI, JUVANJE 1 841-511 - FRANC, MELIŠE 8 841-349 -JANEZ, JUVANJE 29 841-517 JUVAN -FRANJO, PRIMOŽ 5/A 841-168 -IVANA, LJUBNO 102 841-241 - MAKS, LJUBNO 126 841-034 - MARTIN, LJUBNO 23 841-305 K K K KAKER -ANTON, SAVINA 51 841-061 -JANEZ, SAVINA 18 841-344 -JANKO, SAVINA 51 841-203 -FRANC, PRIMOŽ 59 841-516 KAMPLIN ANA, LJUBNO 204 841-219 KLADNIK -ANIKA, SAVINA 81 841-278 -FRANCKA, LJUBNO 169 841-184 -JANEZ, PLANINA 25 841-172 -MARJAN, RADMIRJE 66/A 841-279 -MARKO, RADMIRJE 66 841-283 -RADO, PLANINA 24 841-137 KLEMENČIČ -ALOJZ, RADMIRJE 90 841-376 -IVAN, LJUBNO42 841-171 KLEMENŠEK -ALOJZ, TER 3 841-503' - JOŽE, LJUBNO 221 841-364 -ROK, LJUBNO 105 841-412 KLINAR FRANC, PRIMOŽ 20 841-295 KOLENC -CIRIL,MELIŠE2 841-157 - ERNA, LJUBNO 74 841 -401 - FRANC, LJUBNO 25 841-002 - MAJDA, HOMEC-BRDO 12 841-077 KOPIN BOŠCO, LJUBNO 34 841-292 KOPITAR MARIJA, RADMIRJE 5 841-385 KOPUŠAR -ANA, RADMIRJE 2 841-276 -FRANC, PRIMOŽ 33 841-103 -JANEZ, PRIMOŽ 6 841-127 -MIRAN, LJUBNO201 841-235 -SIMON, PRIMOŽ 2 841-204 KOSMAČRAJKO, SAVINA 45 841-131 KOTNIK JOŽE, SAVINA 841-504 KOVAČ IVAN, SAVINA 47 841 -343 KOVINARSTVO LJUBNO, LJUBNO N.C. 841-290 KRAJEVNA SKUPNOST LJUBNO OB SAVINJI 841 -415 KRAJNC -ALOJZ, TER 1 841-009 -IVO, TER 6 841-087 KRALJ - CIRIL, LJUBNO 200 841-410 - JOŽE, LJUBNO 37 841-054 KRAMAR MARKO, LJUBNO 163 841-185 KREBS ' -ALBIN, SAVINA 45/A 841-338 -FRANC, TER 6 841-325 KRIVEC LUDVIK, RADMIRJE 110 841-256 KRIŽNIK BOŽO, OKONINA 45/A 841-000 KRUMPAČNIK - ANTON, SAVINA 53 841-205 - FRANC, SAVINA 83 841 -284 - RUDI, LJUBNO 63 841 -037 -RUDI, HOMEC BRDO 13 841-013 KRZNAR MARTIN, MELIŠE 1 841-348 KUMPREJ - ALOJZ, SAVINA 31 841 -006 -JOŽE, TER 64 841-191 - JOŽE, TER 37 841-422 -KONSTANTIN, TER 37 841-766 - MARTIN, TER 63 841-189 KUNEJ ERVIN, LJUBNO 190 841-119 L L L LAKNER - JOŽE, LJUBNO 27 -ROMANA, LJUBNO38 LEKARNIŠKA POSTAJA, VODNIKOVA 1 LENARČIČ JOŽE, JUVANJE 21 LENKO JANEZ, TER 25 LESJAK -IVANKA, LJUBNO 160 -TILKA, LJUBNO 92 LEVAR ALOJZ, TER 13/A LIHTENEGER FRANC, LJUBNO 19 LIK LIZA, LJUBNO 187 LIPOVO FRANC, SAVINA 44 LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA VELENJE AGENCIJA LJUBNO OB SAVINJI LJUBLJANSKE MLEKARNE RADMIRJE LOJEN -ALOJZ, PLANINA 41 -RAJKO, RADMIRJE 84 LOMŠEK IVAN, LJUBNO 67 LUŽNIK SLAVKO, OKONINA 7 841-417 841-427 841-011 841-380 841-500 841-237 841-425 841-329 841-413 841-353 841-138 841-040 841-095 841-132 841-261 841-402 841-316 M M M MAJCEN DANIEL, TER 28/A 841-331 MARANŠK MILAN, LJUBNO 18 841-129 MAROVT -ANTON, SAVINA 10/A 841-394 -CVETO, LJUBNO 58 841-429 - IVAN, LJUBNO 39 841-055 -MARTIN, TER 3 841-093 -ZDRAVKO, LJUBNO 60 841-001 MATJAŽ ŠTEFAN, LJUBNO 211 841-220 MEDIČ BRANKO, LJUBNO 135 841-221 MELAVC IVANKA, LJUBNO 69 841-790 MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE - BLAGOVNICA IN SAMOPOSTREŽBA 841-020 - KMETIJSKI OBRAT 841 -003 -SAMOPOSTREŽBA 841-035 - TRGOVINA RADMIRJE 841 -372 -TRGOVINA OKONINA 841-174 - ŽELEZNINA 841-505 MERMAL JOŽE, PRIMOŽ 85 841-044 MERX GOSTINSKO PODJETJE TURIST -GOSTIŠČE PLANINKA 841-021 MIČINMARTINA, LJUBNO 175 841-117 MIKLAVC STANKO, SAVINA 23 841 -091 MLINAR ZVONKA. LJUBNO 115 841-163 MURKO ALOJZ, LJUBNO 81 841-386 N N N NADLUČNIK -FRANC, RADMIRJE 106 - FRANČIŠK, LJUBNO 64 NAGLIČ -ALOJZ, JUVANJE 16 - JOŽE, SAVINA 70 NAPOTNIK ANTON, LJUBNO 156 NARALOČNIK -BOJAN, PEKARNA LJUBNO 66 -SIMONA, LJUBNO 206 NAREKS MILKA, LJUBNO 50 NASTRAN MATIJA, LJUBNO 199 NATEK MAJA, LJUBNO 122 NERAT IVAN, LJUBNO 148 NOVAK -ANTON, OKONINA 49 -JANKO, OKONINA 44 -JELKA, OKONINA N.H. - JOŽE, OKONINA 9 -STANE, OKONINA31/A 841-377 841-783 841-307 841-282 841-337 841-008 841-381 841-046 841-162 841-300 841-360 841-167 841-218 841-311 841-169 841-145 0 0 0 OBOJNIK - JOŽE, PLANINA 13 841-139 - KAREL, RADMIRJE 88 841-252 OREHEK MARIJA, LJUBNO 170 841-186 OREŠNIK - ANA, GOSTILNA PRI KUMRU, LJUBNO 70 841-056 -DANILO, SAVINA 54 841-202 -FRANC, SAVINA37/A 841-134 -JANEZ, LJUBNO 122 841-074 - JOŽE, PRIMOŽ 90 841-301 OSNOVNAŠOLA, LJUBNO 54 841-012 OSOVNIK FRANC, RADMIRJE 23 841-253 P P P PAHIČ JOŽICA, LJUBNO 8 841-306 PAPEŽ - ALOJZ, LJUBNO 45 841-042 -FRANC ML., LJUBNO45 841-298 PAVLOVIČ LUDVIK, OKONINA 37 841-228 PEČNIKMILKA. PRIMOŽ 37 841-125 PETKOVŠEK VINKO, OKONINA 51 841-226 PETRIN VIDA, SAVINA 85 841-234 PETROL LJUBLJANA, BENCINSKI SERVIS SAVINA 841-024 PEVC ANGELA, RADMIRJE 28 841-254 PEVEC -FRANC, RADMIRJE 9 841-378 -IVAN, SAVINA 82 841-025 -IVAN.MELIŠE6 841-312 PINTAR RAJKO, LJUBNO 187 841-351 PLATOVŠEK VILKO, LJUBNO 85 841-223 PLESEC -JANKO, LJUBNO 120 841-057 -STANKO, SAVINA32/A 841-214 PLESNIK FRANJO, LJUBNO 44 841-121 PLEŠNIK JOŽE, LJUBNO 56 841-426 PODBREŽNIK JOŽE, RADMIRJE 70/A 841-287 PODKRIŽNIK - IZTOK, LJUBNO 61 841-320 -JANKO, RADMIRJE 55 841-079 -JERNEJ, LJUBNO N.H. 841-365 - JOŽE, SAVINA 85 841-107 -MARIJA, TER 42 841-336 -ŠTEFKA, LJUBNO 167 841-361 -ZDENKA, LJUBNO 174 841-187 PODLESNIK -CIRIL, SAVINA 90/A 841-267 - FRANC, SAVINA 4 841-068 -JANKO, TER 39 841-302 - JOŽE, TER 58 841-216 -MILAN, PRIMOŽ 87 841-126 -ZDRAVKO, TER 25/B 841-323 PODLINŠEK MOJCA, SAVINA 78 841-236 PODMENINŠEK -ANTON, LJUBNO218 841-366 -FANIKA, SAVINA 84 . 841-238 - JOŽE, TER 12 841-328 -STANKO, LJUBNO 125 841-510 PODPEČANANTON, LJUBNO 180 841-019 POLIČNIK -FERDO, LJUBNO 187 841-130 - FRANC, OKONINA 49 841-166 -FRANC, JUVANJE27 841-192 -FRANČIŠKA, RADMIRJE 61 841-359 - JOŽE, LJUBNO 81 841-036 -MAKS, RADMIRJE 99 841-384 - MAKS, MIZARSTVO SAVINA 6 841-031 POSTAJA MILICE MOZIRJE - ODDELEK MILICE 841-022 POŠTA TELEGRAF TELEFON -UPRAVNIK 841-122 - OKENCE IN TELEFONSKA GOVORILNICA OB DELAVNIKIH OD 8. DO 18. URE OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE POTOČNIK -ANTON, HOMEC BRDO 11 -FRANC, LJUBNO 31 - MARIJA, HOMEC BRDO 39 POVH FRANC, LJUBNO 3 PREK VERA, RADMIRJE 21 PRIČA ANTON, OKONINA 4 PR IS LAN -CIRIL, RADMIRJE 18 -FRANC, RADMIRJE 8 -IVAN, RADMIRJE 100 841-383 - JOŽE, SAVINA 26 841-324 -STANKO, RADMIRJE 7 841-262 PUSTOSLEMŠEK - FRANC. SAVINA 62 841-062 - JOŽE, JUVANJE 19 841-758 R R R RADAN NADA, LJUBNO 24 841-048 RAKUN -ANKA, LJUBNO 26 841-050 -FANIKA, SAVINA 14 841-047 - JOŽE, RADMIRJE 24 841-197 - JOŽE, RADMIRJE 25 841-258 -MARJAN, LJUBNO N.H. 841-367 - STANISLAV, AVTOMEHANIČARSTVO PRIMOŽ 81/A 841-114 REPENŠEKSTANKO, PRIMOŽ 13 841-155 RETKO -ALOJZ, PLANINA 1 841-421 -IRENA, LJUBNO215 841-368 RIGELNIK IVAN, PLANINA 35 841-246 RIHTER IVAN, RADMIRJE 71 841-264 ROBNIK -FRANČIŠKA, SAVINA 60 841-159 - JOŽEFA, RADMIRJE 46 841-342 -MARIJA, OKONINA 11 841-317 ROČNIK -ANTON, SAVINA 50 841-206 -JANEZ, TER 65 841-501 ROP -IRENA, LJUBNO 164 841-369 -JANA, FRIZERSKI SALON LJUBNO 49 841-420 - JOŽE, LJUBNO 200 841-419 ROSCIVAN, PLANINA 5 841-136 S S S SAVINJA MOZIRJE - TRGOVSKO PODJETJE - POSLOVALNICA MALINA 841-418 SEDOVŠEKTONE, OKONINA 3 841-165 SEM IVANKA, RADMIRJE 40 841-263 SKUPŠČINAOBČINE MOZIRJE, KRAJEVNIURAD 841-010 SLAPNIK STANKA, PRIMOŽ 85/A 841-182 SLATINŠEK -FRANC, SAVINA40 841-240 -MAKS, RADMIRJE 34 841-194 -OSKAR, SAVINA 28 841-110 SOLAR STANKO, PRIMOŽ 61 841-007 SOTOŠEK GORAZD, LJUBNO 56 841-428 SOVINŠEKIVO, PRIMOŽ 88 841-405 STERMECKI LEV, RADMIRJE 16 841-198 SUHOREPEC FRANJA, LJUBNO 183 841-115 SUROVINA, GLEJ: MOZIRJE SUŠNIK JOŽE, SAVINA 25 841-763 V V V sss ŠERBELA-RUPNIK M ARIKA, LJUBNO 114 841-084 ŠKORJANC ANICA, PRIMOŽ 3 841-113 ŠPENDE JOŽE, OKONINA 27 841-789 ŠPRUK ANDREJ, LJUBNO 187 841-352 ŠTIGLIC -FRANC, LJUBNO 194 841-229 -FRANC, RADMIRJE 45 841-345 -FRANČIŠKA, JUVANJE 6 841-398 -MARIJA, OKONINA 8/A 841-507 ŠTORGELJ - FRANC, RADMIRJE 78 841-271 - RUDI, RADMIRJE 78 841-357 T T T TERBOVŠEK - JOŽE, OKONINA 45 841-144 -MELITA, OKONINA 47 841-313 TERNIK JOŽE, JUVANJE 18 841-308 TESOVNIK -MARTIN, SAVINA 30 841-118 841-906 841-195 841-406 841-073 841-430 841-196 841-225 841-374 841-257 -NIKO, SAVINA 15 841-772 - JOŽE, SAVINA 1 841-762 TEVŽ JUSTA, LJUBNO 26 841-414 TOSTOVRŠNIK -ALEŠ, RADMIRJE 62 841-291 -ALOJZ, PRIMOŽ 82/B 841-222 -DANIJEL, TER 26 841-201 -IGNAC, PRIMOŽ 57 841-245 -JANEZ, TER 33 841-248 TOŠ ALJA, LJUBNO 209 841-321 TRBOVŠEK - FRANC, RADMIRJE 77/B 841-268 -MILKA, LJUBNO 84 841-053 TRBOVŠEK-REMIC ANDREJA, LJUBNO 84 841-239 TROGAR BOGDAN, LJUBNO 166 841-362 u u u UGOVŠEKANTON, PRIMOŽ 81 841-141 UNZ ENOTA LJUBNO 841-158 URANK IVAN, LJUBNO 12 841-502 V v v VALTE -FRANC, LJUBNO 107 841-156 - JOŽICA, LJUBNO 87 841-104 VEGRAD GIP VELENJE, PE LESNA N.C. 841-112 - VODJA P E 841-099 - PRIPRAVA DELA 841-015 - SAMSKI DOM MOZIRJE GLEJ MOZIRJE -OBRATMIZARSTVOŠOŠTANJGLEJŠOŠTANJ -OBRATŽAGAŠOŠTANJ-METLEČEGL.ŠOŠTANJ VELAM JOŽICA, JUVANJE 11 841-508 VEZOČNIK -FRANJO, LJUBNO 106 841-217 - MARTINA, GOSTILNA LJUBNO 841-038 -VIDA, LJUBNO 17 841-026 VITANC -ZLATKO, SAVINA 57/A 841-160 - ZLATKO, ELEKTRO DELAVNICA SAVINA 57 841-109 VODUŠEK - JOŽE, PRIMOŽ 25 841-181 -MARIJA, JUVANJE 20 841-330 -RENATA, RADMIRJE 6 841-265 VOLOVŠEK - FRANC, MIZARSTVO LJUBNO 121 841-014 -ZDRAVKO, LJUBNO 122 841-200 VRATANAR MIRKO, JUVANJE 26 841-346 VRŠNAKIVAN, HOMEC BRDO 5 841-078 VRTAČIČ -IZTOK, BIFE LJUBNO 841-100 -PAVLA, LJUBNO 8 841-027 VRTAČNIK JOŽE, RADMIRJE 14 841-272 Z Z Z ZAGOŽEN -DRAGO, TER N.H. 841-769 - JOŽE, TER N.H. 841-210 -KARL, TER 9 841-094 ZAGRADIŠNIKIVAN, LJUBNO 197 841-310 ZAJC - FRANC, TER 40 841-423 - JANEZ, LJUBNO 87 841-404 ZALESNIK VIKTOR, PRIMOŽ 35 841-105 ZALEZNIK FRANC, SAVINA 2 841-759 ZAMERNIK -FRANC, LJUBNO 118 841-116 -FRANC, LJUBNO N.H. 841-217 ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD SPL. ZD. MOZIRJE - ZDRAVSTVENA POSTAJA 841-018 -ZOBNA AMBULANTA 841-309 V V V z z z ŽELEZARNA RAVNE KOVINARSTVO LJUBNO D.O.O. N.C. 841-111 ŽUNTER MAKS, OKONINA 18 841-173 ŽUPNIJSKI URAD - LJUBNO 841-028 - RADMIRJE 841-096 Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. PE Samopostrežna trgovina Ljubija 831 -058 PE Kmetijsko preskrbovalni center - KPC 831-040 PE Elektro Ljubija, Cesta na lepo njivo 6 831-047 PE Trgovina Vrtnarski center Ljubija 831-045 PE Mesnica Mozirje, Mozirje 831-497 PE Kemozaščita Mozirje, Mozirje 831-871 PE Diskont Mozirje, Mozirje 19 831-485 PE Trgovina Kokarje, Kokarje 831-069 PE Trgovina Šmartno ob Dreti, Šmartno ob Dreti 74 842-072 PE Trgovina Bočna, Bočna 129 842-005 PE Samopostrežna trgovina Gornji Grad - PSO 842-049 PE Trgovina s tehničnim blagom Gornji Grad PSO 842-016 PE Tekstil Gornji Grad (v sklopu blagovnice) 842-036 PE Mesnica Gornji Grad (v sklopu blagovnice) 842-049 PETrgovina Nova Štifta, Nova Štifta 842-062 PE Kmetijska preskrba Spodnja Rečica, Sp.Rečica 14 831-656 PE Trgovina Rečica, Rečica ob Savinji 831-995 PE Trgovina Radmirje, Radmirje 11 841-372 PETrgovina s tehničnim blagom, Radmirje 11 841-504 PE Prodajalna Okonina, Okonina 11 841 -788 PE Trgovina diskont Ljubno, Ljubno ob Savinji 93 841-035 PE Blagovnica Ljubno -bela tehnika, Ljubno 35 841-020 PE Železnina Ljubno, Ljubno 93 841-505 PE Tekstil Ljubno ob Savinji, Ljubno 35 841-020 PE Samopostrežna trgovina Ljubno, Ljubno 35 841-020 PE Mesnica Ljubno, Ljubno 35 841-020 PE Prodajalna Konjski vrh, Konjski vrh 4 844-027 PESamoposrežba Luče, Luče 105 844-016 PE Železnina Luče, Luče 105 844-024 PE Trgovina Solčava, Solčava 846-014 Dobra volja pred vsem ostalim Vaščani Z labra so še enkrat dokazali, da se z medsebojnim razumevanjem in dobro voljo premagajo vse težave in vsakodnevne tegobe. Pri izviru hudournika Pekel so s prostovoljnim delom in pomočjo Srečka Urtelja st. postavili manjšo leseno hišico poleg že obstoječega nogometnega igrišča. Oba objekta bosta na voljo za uporabo vsem društvom in organizacijam kroja Nazarje. Svečano otvoritev so v nedeljo, 19. julija popestrili z nogometnim turnirjem, sledila pa je čisto zaresna veselica z ansamblom. Kjer se vaščani razumejo med sabo, res ni prostora za probleme. Med nje sodi tudi cerkev Device Marije v Kokarjah. Farani so vseskozi skrbeli, da cerkev ne bi propadala, a tudi ob letošnjem prazniku (Karmelska mati božja - 16.julij) so nedeljo po tem pripravili slavje, ki spominja na nekdanje lepe nedelje v naših krajih. Ob tej priliki in slovesnosti se je zbralo veliko število ljudi od blizu in daleč, saj so blagoslovili novo obnovljen cerkveni zvonik, ki je dobil bakreno prevleko. Podružiična cerkev Device Marije se prvič omenja leta 1624, vendar pa je stala že davno pred tem. Poleg nje, na južnem predelu je bila še kapelica sv. Ane, obe pa sta bili visoko obzidani, torej lahko trdimo, da je kokarska cerkev bila taborna in je služ ila za obrambo pred Turki. Opisano stanje je vidno na sliki iz leta 1650, ko sta tako cerkev, kot tudi kapelica še imeli lesena nadstrešna stolpišča, nista bili obokani, ampak sta imeli lesene ravne stropove. Brez naslova Pusta, velika, siva hiša... Ljudje, ki se ne poznajo... Stopnice, ki vodijo v neskončnost... V njihovi majhni sobi je gorela luč. Na stenah so se poigravale čudne sence. Hladen zrak, ki je prihajal skozi okno, je dajal občutek svežine. Bilo je že pozno, pa vendar ni bil zaspan. Misli, ki so napolnjevale njegovo glavo, mu niso dale spati. Neznosna bolečina je pritiskala nanj. Nek vsiljen odmev mu je risal podobo minulega dne. v Bilje dovolj močan, da se je soočil z resnico in se uprl neumni usodi. Spoznal je, da je njegove solze ne bodo obudile. ... za vedno je odšla. Seveda je sedanja zunanja podoba cerkve posledica večkratnih prezidav in pozidav. Kapelico sv. Ane so podrli, tako tudi obzidje, sestavine oltarjev pa so prenesli iz kapelice v cerkev. Že Avgust Stegenšek opisuje v svoji knjigi Dekanija Gornjegrajska znamenito podobo, ki ponazarja procesijo gornjegrajskega opata Kasparja Pintarja. Z njo je bilo izprošeno končanje uničujoče zime in od tedaj dalje so se ljudje zatekali h Kokarski Mariji za pomoč v najrazličnejših skrbeh in tegobah. Stegenšek meni, da gre pri sedanji podobi za kopijo, ki je bila narejena leta 1599 po izvirniku, ta je moral biti iz leta 1450 -1460, to je iz časa gornjegrajskega opata Kasparja. Žal je tako, da so številne votivne podobe in pisne želje, ki so jih ljudje skozi desetletja nameščali za oltarjem in pod podobo Kasparjeve procesije, uničene. Posebna zanimivost bi v današnjih časih bile podobe in želje mater, ki so prosile Kokarsko Marijo za srečno vrnitev svojih mož in sinov iz raznih vojn. Veljalo je prepričanje, da je priprošnja za vrnitev vojakov v kokarski cerkvi največ, kar lahko zaskrbljena mati stori. Pod Kasparjevo podobo, če jo smemo tako poimenovati, visi še ena znamenita podoba, ki izpričuje zahvalo ujetnika Turkov, ki se je na ta način zahvalil Kokarski Mariji za svojo vrnitev. Na njej je besedilo: "En soldat u Turshi jezhi iz shelezja ukovarjen, je skus pomozh Marije Kokarske iz jezhe biu reshen. Shou je zhes wode ino po suhim persho se je Mariji tosem sahvalit...". Spodaj pripis "ponouleno 1854". To pa pomeni, da je podoba znatno starejša in je tedaj bila le prenovljena. Na zunanji steni, tik vhodnih vrat je vzidan nagrobni spomenik plemeniti gospe, umrli v Vrbovcu 28. februarja 1612. Gre za Evo Sovie von Ditrichstein, rojena Gallenstein. Ploščo je dal namestiti njen soprog Albrecht Freiherr von Ditrichstein. Ker v tistem času nazarska frančiškanska cerkev še ni stala, je domnevati, da je pač kokarska bila najbližjaVrbovcu. Ko je dr. Fran Miš ič zbiral podatke za svoj zapis V porečju bistre Savinje, ki je izšel leta 1933, je že videl v cerkvi številne votivne slike in napise, pa tudi predmete kot sablje, bergle, kite las in podobno, dočim sablje pod sliko "turškega Soldata" že ni bilo več, tudi ne njegove kape o kateri govori napis na sliki. Mišič omenja znani kokarski napev: "Kelnarca rajtngo povej, mi smo daleč domej, tam v teh trdih Kokarjah, tam kjer je glina domej... Pesem o turškem vojaku, ki je pritrjena ob sliki v cerkvi je po mnenju Mišiča napisal domačin Ivan Bider -Martinek. Ne le kokarska cerkev, tudi kraj sam skriva veliko zanimivosti. Tu so nekoč delali sloviti kokarski lončarji, imenovali so jih črnolončarji, ker so izdelovali črne lončarske izdelke. Vsaj v glavnem je bilo tako. Ta rokodelska zvrst je v Kokarjah doma kar se pomni. Ko je gornjegrajska gosposka želela lončarje zaščititi in jih je povezala v ceh, je ta štel 47 mojstrov. Sprehod skozi Kokarje daje torej veliko več, kot le videz lepo urejenega kraja, je zgodovinsko, narodopisno in kulturno pestro naselje. A. Videčnik KF Nič več ni jokal.. Anita Atelšek narodopisje Lepa nedelja v Kokarjah V naši dolini so številni kulturno-zgodovinski spomeniki za katere obiskovalci naših krajev premalo, aii celo nič ne vedo. ■ narodopisje jj liggg illSill zgodovina ggggggg| lllill Zagovarjanje in verovanja Domače zdravilstvo ni poznalo le raznih vrst pripomočkov kot so denimo čaji, obliži, povoji in podobno, poznalo je tudi zagovore, uroke in odgajalna znamenja. Ta slednja naj bi poslužila kot obramba pred raznimi bolezenskimi nevarnostmi. V času kuge so med drugim svetovali: "Dobi tisto travo med lešjam raste, ko ima na vrhu one Černe bobike ino vrhe tiste trave persebi nosi. Se ne bo treba kuge bati!" Gre torej za neke vrste talisman, ki naj obvaruje pred kugo. Podobne nasvete je zaslediti še za druge težke bolezni, pa tudi za nesreče. Torej tudi pred nesrečami bi naj bil človek obvarovan, če določen predmet ali rastlino s seboj nosi. Nekateri narodi še v današnjem času trdno verjamejo v uroke. Tudi pri nas je to bilo razširjeno, saj so ljudje verjeli, da se človek ne sme zameriti beraču, da ga ta ne bi zaklel ali uročil, seveda je več teh verovanj. Posebno razvito je to še vedno v nekaterih azijskih državah, pa tudi v Afriki. Tako mi je pred nedavnim pripovedoval neki proučevalec ljudske medicine v Afriki, da vrači posameznih plemen tudi Evropejcem "začarajo" določene dele telesa, denimo noge, da so varni pred kačjim pikom. Ko so prešli del poti po pragozdu se je res znašel pred črno mambo, pa jo je dobro odnesel. Vrač mu je dal na zapestje še nek obroček, na katerem je bila kost, s katero bi moral v primeru pika takoj drgniti na mestu kačjega ugriza. Za nobeno ceno pa vrač ni hotel povedati za kost katere živali gre pri tem. Najrazličnejša verovanja so bila tudi med našimi ljudmi živa. Tako so v okolici Gornjega Grada verjeli, da je najhujši veter tedaj, ko se kdo obesi, ali da je treba hudemu vetru dati božičnih otrobov, drugod so dali živini, ki je šla na pašo, na kruh malo žegnanega vina, to jo naj bi varovalo pred nesrečami v planini, kost od žegnanega mesa zakopljejo ali pa položijo za streho, da bi bila domačija varovana, kadar grmi in bliska zažgejo veje, ki so jih odlomili na Telovo, šentjanževke so dajali na kresni večer na okno, da bi z njimi pokadili otroke za zdravje, gospodinja je vrgla za vsakim sumljivim človekom vodo, da ne bi hiši kaj hudega storil... Podobnih verovanj je bilo še veliko. Vsa tukaj omenjena verovanja so zbrana v naših krajih! Lahko torej razumemo, da so ljudje tudi verjeli v moč raznih zagovorov, ki so rabili za zdravljenje ljudi in živine. Potek zagovarjanja je bil vedno povezan z določenimi skrivnostmi, to verjetno zaradi strahospoštovanja navzočih. Nekatera dejanja so ob tem bila povsod po dolini enaka, druga spet različna v gornjem delu od tistih v spodnjem delu doline. Če so zagovarjali šen, so pri tem uporabljali največkrat še kakšen predmet, s katerim so vlekli po bolnem delu telesa. Tako je v Solčavi moral biti kamen na tri ogle, pobran izpod mostu, preko katerega so nosili mrliče, drgnili pa so vedno po telesu navzdol. Jože Podbrežnik-Ravničar iz Solčave je zagovarjal šen, tako, da je trikrat zapored odšteval, besedilo, ki se je glasilo: Šenov je devet, jih ni devet, jih je le osem, jih je le sedem, jih je le šest, (in tako dalje) in ko je prišel do enega, je močno zamahnil z roko, kot da vrže nekaj preko rame in glasno vzkliknil: "ni nobenega". Ponekod so pred zagovarjanjem ali med samim potekom tudi molili, tako je znan primer, ko so trikrat pihnili na obolelo mesto, zmolili tri očenaše in češčene Marije, vlekli s kamnom od zgoraj navzdol in ob tem je glasil zagovor: "Ti si sedemdesetih sort! V imenu Križanega Jezusa in svete Trojice, beži ven iz teh kosti, iz te krvi, in iz drugih reči..." V naših razmerah je namreč znanih sedem vrst šenov, nekateri trdijo, da jih je veliko več. A. Videčnik ZA SLOVENSKE PLANINE V drugi polovici prejšnjega stoletja so se vse bolj vnemali narodnostni prepiri na tedanjem Spodnjem Štajerskem. Nemci so se smatrali gospodarje v mestih, dočim je podeželje bilo slovensko in slovenski kmet se je po kmečki odvgzi tudi že zavedal svoje biti. Če se je tedaj nakanam, narediti naše kraje in ljudi v njih nemške, uprla razumniška mladina na čelu z odličnimi rodoljubi, se je tudi v planinstvu oaprla polemika glede planinskega sveta, ki naj bi tudi dobival nemško podobo. Najprej so si stali nasproti dobro povezani nemški planinci, ki so že delovali v tedanjem Deutsch und Österreichischer Aplenverein. To društvo je imelo svoje podružnice tako na kranjski, kot tudi na štajerski strani. Za naše prilike so bili pomembni planinci celjskega D.u.O.A.V., ki so si vsebolj prilaščali razne pravice v planinskem svetu, tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah. Te so bile malo pred prelomnico stoletja še posebej predmet hudih razprtij zaradi poimenovanja. Nekateri, predvsem nemški znanstveniki so se navduševali za to, da bi imenovali gorovje "kamniško", drugi so spet dokazovali, da je najbolje, če se imenujejo Savinjske Alpe, saj, kot je Josip Brinar napisal v Planinskem vestniku, ne kaže poimenovati neko gorovje po mestu, ki je ali pa ga ni, pač pa je bolje upoštevati ime po “vekoviti reki", pri tem je mislil na Savinjo. Posebno znani prijatelj slovenskih planincev in raziskovalec naših gora, dr. Johannes Frischauf se je boril, da bi govorili in pisali "Savinjske Alpe". Trdil je, da "kamniških" nikoli ni bilo, saj so tam v kamniškem koncu vedno govorili o Grintavcih, kot skupnemu imenu za sedaj imenovane Kamniško-Savinjske Alpe. Da so bile stvari resnično zaostrene, dokazuje tudi članek v nemški Tagespost iz leta 1893, ki med drugim navaja...poziv nemškim alpinistom za posebno aktivnost v savinjskem koncu, da bi s tem vnesli v to prekrasno pokrajino nemški jezik, običaje in kulturo kot obrambo pred navalom slovanskega vpliva (pisec govori o "poplavi" slovanskega vpliva). Jasno je, da so tedaj vladajoči tujci imeli na voljo časopisje, oblastno moč in seveda denar, vsega tega pa Slovenci niso imeli ali pa vsaj v znatno manjšem obsegu. Kot navaja Fran Kocbek v svoji knjigi Savinjske Alpe (Celje, 1926), so člani nemškega alpskega društva od kmetov odkupovali pravice označevanja in izgradnje planinskih poti, vendar le z manjšim uspehom in to zaradi zavednosti in vse večjega vpliva slovenskih planincev. Vendar pa so imeli nemški planinci že številne postojanke v naših hribih. Kljub vsem osebnim nevšečnostim je J. Frischauf v svoji monografiji Die Sannthaler Alpen (Jahrbuch d.O.T.K., 1877) med drugim zapisal: "Ve ponosne višave ste mi razodele svoje skrivnosti in dovolile, da ž njimi seznanim bodoče obiskovalce. Prijatelji planin, pojdite tja in glejte sami! Kajti Ojstrica, Planjava, Skuta, Grintavec, Kočna, Ravni, Vodine, Okrešelj so premagani od "Savinjcev" in so odložili vse človeku sovražno bistvo ter vabijo vse prijatelje planin k obisku Savinjskih Alp". Pisec teh in še brezštevilnih drugih misli o naših planinah je bil zaradi takšnega odnosa do slovenskih planin preganjan in predčasno upokojen. Kocbek navaja dalje, da sta s Frischautom leta 1895 načrtovala večji obisk planincev v Logarski dolini. V ta namen bi potrebovali tam tudi hotel, to pa je bilo zelo zahtevno načrtovanje in povezano z velikimi sredstvi. Ustanovili so zadrugo Rinka, ki naj bi omogočila gradnjo hotela v Logarski dolini. Prispevke so vplačale slovenske hranilnice in druga slovenska društva. Seveda pa je bila gradnja vezana na predhodno izgradnjo cestne povezave, na to je predvsem opozarjal dr. Frischauf. Fran Kocbek navaja, da je z Logarjem sklenil dogovor, ki bi omogočil ureditev prvega nadstropja Logarjeve hiše v tujske sobe, vendar pa si je ta pozneje premislil, tudi zadruga Rinka je postopno zamrla. Vendar pa je želel Janez Piskernik, ki se je leta 1863 priženil k Plesniku, urediti zavetišče za planince. Kot zaveden Slovenec je to tudi storil, vendar se je pri zgodovina Nemcih zadolžil in ko dolga ni mogel odplačati, so prevzeli s strani D.u.O.A.V. iz Celja kočo v svoje upravljanje. Zaslužen je predvsem za označevanje številnih gorskih poti in dobro vodništvo. Letos mineva 100 let od pobude za ustanovitev Slovenskega planinskega društva, ki jo je sprejela skupina Piparjev na Stolu. Res je bilo nato leta 1893 to društvo ustanovljeno. Fran Kocbek je takoj za tem dal pobudo za ustanovitev Savinjske podružnice SPD, ki jo je dejansko tudi ustanovil, ustanovni občni zbor pa je bil v Mozirju, 28. avgusta 1893. Tako je bil postavljen branik slovenstva v naših planinah. A.Videč nik Savinja z Dreto - nekoč in danes ? Zgornja Savinjska dolina, ki obsega celotno območje občine Mozirje, je bila nekoč znano turistično področje po svojih naravnih lepotah, čudovitih gozdovih in z bistrima rekama Savinjo s slapom Rinka in Dreto, ki prihaja izpod Menine planine. Zob časa, vojna vihra in povojna socializacija naših vasi ter gradnja industrije je pripomoglo, da se je naša dolina temeljito spremenila. Vse to se je odrazilo tudi na naših vodah in njihovih vodno-gospodarskih objektih. Z ribiškim kolegom iz Ribiške družine Ljubno, Marolt Francem, sva zbrala podatke o stanju voda in njihovih objektih pred letom 1945 za področje RD Mozirje in RD Ljubno. Zbirala sva jih vse od leta 1955, ko sem vstopil v vrste ribičev. Najin namen je bil zbrati te podatke za ohranitev spomina na nekdanje stanje. Posredovali pa so nama jih "flosarji", lesni trgovci in gozdni posestniki, kajti gospodarska dejavnost je v preteklosti bila močno vezana na vodo. RD Mozirje danes gospodari z ribjim življem v vodah rek Savinje in Drete s pritoki. Reko Savinjo zajema od gornjega Kolenčevega jezu v naselju Grušovlje do spodnjega letuškega jezu, ki je bil pred poplavam zelo znan. Reko Dreto pa zajema s celim tokom, od izvira do izliva. Reka Savinja je v preteklosti imela naslednje jezove in objekte: 1. Spodnji letuški jez 2. Zgornji letuški jez je napajal z vodo obrat tovarne barv v Letušu in malo elektrarno 3. Mozirski jez 4. Delejev jez je napajal mozirsko in ločko strugo ( v letošnjem letu je v rekonstrukciji). Na mozirski strugi so bili naslednji objekti: Delejeva žaga z jezom, dve krajevni žagi, Goričarjeva žaga z jezom, Podsedenškov mlin z jezom in Kosovo žago, krajevna elektrarna in jez pri tovarni barv v Ljubiji, ki je napajal mlin za mletje barv in hišno elektrarno. Na ločki strugi pa so bili Kovačev jez z žago in kovačijo, Mlinarjev jez, Papežev jez z žago, Vivodova žaga in Kokaljeva žaga. V reko Savinjo se na tem področju izlivajo manjši potoki: - potok, imenovan Tri potoki, na katerem so bili naslednji jezovi in objekti: Sabotinov jez z mlinom in žago, Acmanov jez z mlinom, Molovski jez z mlinom, Smodižev jez z žago, Kocjenčkov jez z žago in mlinom in Bukovčev jez z žago. (se nadaljuje) Franc Pogelšek kronika 29. 7. 92 je ob 12. uri izbruhnil požar v čebelnjaku Antona A. iz Bočne. Do požara je prišlo, ker je lastnik v čebelnjaku pozabil prižgano cigareto, ki je postala vir vžiga. Požar je čebelnjak popolnoma uničil. 2. 8. 92 je ob 10.30 uri prišlo do prometne nezgode v Robanovem kotu. Veronika G. iz Robanovega kota je nepravilno prečkala cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal pod vplivom alkohola voznik osebnega avtomobila Karol K. iz Ljubnega ob Savinji. Pri trčenju je Veronika G. dobila hude telesne poškodbe, na vozilu pa je nastala večja materialna škoda. Zoper oba so podali predlog sodniku za prekrške. V noči na 3. 8. 92 je Aleksander N. iz Grobelnega vlomil v bife Igla in odnesel manjšo količino denarja in materialnih dobrin. Toda že v Laškem so ga policisti dobili in koristi od kraje ni bilo kaj prida. Zoper njega bo podana ovadba na temeljno javno tožilstvo. 5. 8. 92 se je zgodila prometna nezgoda na lesenem mostu v Podvolovljeku, do katere Je prišlo zaradi poškodb na mostu. Voznik osebnega avtomobila Ivo P. iz Podvolovljeka je zapeljal na most, pri tem pa se je na njem dvignila deska in odtrgala zadnje desno kolo. Vozilo je odbilo v ograjo, sopotnica v avtomobilu se je pri tem lažje poškodovala. Zoper JP Komunala, ki je vzdrževalec tega mostu, bodo podali predlog sodniku za prekrške. šport Anapurna - letos veliki cilj našega alpinizma Osrednja akcija slovenskega vrhunskega alpinizma bo himalajska odprava v južno steno Anapurne (8091 m). Član te odprave bo tudi Robi Supin iz Luč. Anapurna (8091 m) zavzema posebno mesto v zgodovini alpinizma: bila je prvi osemisočak, na katerega je stopila človeška noga (Francozi 1950). Ko so bili doseženi vsi najvišji vrhovi, so tudi v Himalaji prišle na vrsto stene. In spet je bila Anapurna tista, kjer se je začelo novo obdobje: leta 1970 so Angleži preplezali njeno južno steno, prva veliko steno kakega osemtisočaka. Ob tem pa Anapurna spada med težje in nevarnejše himalajske velikane. Slovenci smo se v njeno kroniko zapisali z neuspešnim poskusom v južni steni leta 1983, tudi skupna odprava s Hrvati pozimi 1990/91 s severa ni uspela, pač pa je Slavko Svetličič sam jeseni 1991 deloma po novi smeri preplezal zahodno steno, vendar mu je močan veter prepreči 1 vzpon na vrh. Anapurna je torej predzadnji osemtisočak, na katerem Slovenci še nismo bili. Od nepalskih oblasti smo dobili dovoljenje za jesen 1992. Tako bo 12 članska odprava v času od 20.9. do 10.11.1992 skušala na klasičen način ponoviti angleško smer v južni steni in preplezati novo smer med angleško in poljsko. Ob tem bo Anapurna deseti osemtisočak za Vikija Grošlja v njegovi akciji "8000+", nekaj mlajših alpinistov se bo preizkusilo in usposobilo za Himalajo, o odpravi bo posnet film in diapozitivi. Celomi stroški same odprave bodo znašali USD 80.000. O sami odpravi smo se pogovarjali s prvim Zgornjesavinjčanom, ki mu je uspela uvrstitev v državno odpravo, Robijem Supinom. Robi Supin: Z alpinizmom sem se začel ukvarjati leta 1983. V tem času sem opravil okoli 400 vzponov različnih težavnostnih stopenj vse do 8.stopnje (največja do sedaj je stopnja 11-). V domačih stenah sem opravil preko 50 prvenstvenih smeri. V tem obdobju sem bil tudi udeleženec treh odprav: leta 1987 v Perujske Ande, kjer sem se prvič povzpel na višino preko 6.000 m, leta 1989 v Indijo, kjer sem plezal s Silvom Karom in Frančkom llillii! šport in rekreacija : ; oglasi Robi Supin: V teh dneh sem sredi intenzivnih fizičnih priprav na vzpon. Ukvarjam se z vsemi športnimi panogami, od zdaj naprej bom stopnjeval plezanje. V začetku sptembra s kolegom iz odprave načrtujeva vzpon na Mt. Blanc, da se delno aklimatizirava. Z mislimi je že ves čas v Himalaji. Scenarij poti je okvirno znan. Treba se je torej le še čimbolje pripraviti. In še temnejša plat medalje. Robi Supin je že pred dvema mesecema naslovil prošnjo za finančno pomoč odpravi vsem večjim podjetjem v občini in IS SO Mozirje. Odgovor je prejel le od slednjega, ki pa je bil negativen. Res čudno, kajti ko človek pogleda plakate za lokalne turistično - zabavne prireditve, sponzorjev ne manjka. Mar smo res tako zakrneli v svoji nerazvitosti in obrobnosti, da ne znamo ceniti vrhunskega športa? Očitno je tako. Kljub temu pa - srečno, Robi Supin! Tekst in foto: KF Podjetniki, obrtniki, farmarji POSREDUJEMO DEVIZNE KREDITE: OD 140.000 DO 500.000 ats - dolgoročne kredite (6-60 mesecev) na podlagi nepremičninske garancije - vpis hipoteke (zavaruje zavarovalnica Adriatic, Triglav, Tilia) - letna obrestna mera 9,1 - na podlagi INOGARANTA UREDIMO HITRO IN KVALITETNO Tel. 063 831-660 Knezom, in leta 1990 na S125 m visoki vrh Nanga Parbat, kjer je celjski odpravi, katere član sem bil, slabo vreme preprečilo dosego cilja. Sam sem takrat osvojil višino 7.200 m. Upam, da bo letošnja odprava uspešna. Zaposlitve Robi Supin nima. Pravi, da za delo ni problema, saj kdor hoče delati, delo tudi najde. S trpkim priokusom pripomne, da je kandidiral za mesto v profesionalni enoti TO v Velenju, na psihofizičnih testiranjih dosegel 2. najboljši rezultat, zdaj pa zaradi pomanjkanja sredstev enota očitno sploh ne bo formirana. Anapurna z vrisano angleško smerjo MERX SAVINJA Podjetje trgovine, turizma in proizvodnje p.o. V skladu s 47. členom Statuta razpisuje delavski svet podjetja dela s posebnimi pooblastili in odgovronostmi: (REELEKCIJA) 1. VODJA KOMERCIALE 2. VODJA RAČUNOVODSTVA Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da Imajo najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri - da imajo tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih Mandat za opravljanje razpisanih del traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15-tih dneh od objave na naslov: MERX "SAVINJA" p.o. Mozirje, Na trgu 14 63330 MOZIRJE, s pripisom za RAZPIS. oglasi T S SUPIN TRGOVINA Luče ob Savinji telefon: 063/844-054 -TURISTIČNE INFORMACIJE (kmečki turizem, penzioni, zasebne sobe, planinske poti, Snežia jama) -DARILNI BOUTIQUE - BISTRO VRT odprto vsak dan od 8. do 22. ure Osnovna šola Mozirje objavlja prosto delovno mesto čistilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 17.8.1992. Kandidatke naj pošljejo prijave v roku 8 dni po objavi. O izbiri bomo obvestili takoj po preteku časa za prijave. ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD rdeča dvorana 63 320 Velenje, Šaleška 3 telefon: 063/855-741,054-641 Sl želite prijetne družbe, vam je vroče, se želite osvežiti? Pridite na velenjski bazen, kjer vas čaka čista in prijetna voda vsak dan od 10. do 19. ure. Cena vstopnic: Dnevna karta za odrasle 150 SIT, za otroke 80 SIT. Desetdnevna karta za odrasle 1.350 SIT, za otroke 720 SIT. Priporočamo vam družinsko vstopnico, ki velja za 4. člane 350 SIT. Vljudno vas vabijo delavci ŠRZ RDEČA DVORANA VELENJE TURIZEM BOUTIQUE KRAMER’S Graščina Vrbovec Nazarje Tel. 832-404 vam nudi: - bogat izbor ženskih in moških hlač, bluz, tunik, srajc, mikic, ženskih kostimov, otrobe konfekcije - lovsko - gozdarski kotiček - predsezonska ugodna prodaja bund V boutiqu KRAMER’S kupljeno, je modno in poceni, to všeč je meni, otrokom in pa ženi! zahvale i ZAHVALA ob smrti ljube žene, mamice, stare mame in prababice VIDE KOLENC se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče vence ali sv. maše. Za dolgoletno skrb za njeno zdravje se iskreno zahvaljujemo dr. Kelemenu. Še posebej smo hvaležni mozirskim pevcem, gasilcem GD Rečica ob Savinji, govorniku Grudnik Jožetu in g. župniku Vratanarju iz Radmirja ter p. Primožu iz Brezij za lepo opravljen pogrebni obred. Z alujoč i vsi njeni ZAHVALA V neizmerni bolečini smo v petek 31 .julija 1992 v Bočni položili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta in starega očeta GORNJEC JAKOBA Iskrana hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav tako najlepša hvala dr. Natekovi in sestri Angelci Šuster za zdravljenje in nego, govorniku za lepe poslovilne besede, vsem gasilcem iz Bočne, pevcem cerkvenega pevskega zbora in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči žena Katica in hčerka Ida z družino gasilci za vas Ul | ' ' flllll 1 za razvedrilo j ■ 111 mmm Hilli Požarne pregrade Požarne pregrade preprečujejo širjenje požara med posameznimi prostori in zgradbami. Izdelane morajo biti iz takih snovi in na tak način, da bo zanesljivo onemogočen prenos ognja s požarnega mesta v sosednji prostor ali zgradbo. Požarne pregrade ne smejo imeti razpok ali odprtin. Požarne pregrade postavljamo med zgradbami z različno namembnostjo in v zgradbah z isto namembnostjo, če so dolge več kot 20 m. Takšne morajo biti tudi obodne stene in stropi tistih prostorov, v katerih so večje požarne nevarnosti (kurilnice, skladišča gorljivih tekočin, delavnice ipd.). Vsi nujni prehodi in inštalacijske odprtine pa morajo biti zaprte ali zatesnjene z ustreznimi sredstvi (požarnimi vrati ipd). Poarne pregrade v obliki sten med zgradbami morajo biti pri gorljivih kritinah speljane vsaj 30 cm čez streho, če kritina ni gorljiva po moramo požarno pregrado zaključiti neposredno pod kritino, ki jo najbolje položimo v zidno malto. Najboljše poarne pregrade med prostori in zgradbami so iz naslednjih gradbenih materialov: - polna opeka - vsaj 12 cm debeline - voltlaki - vsaj 19 cm debeline - beton - vsaj 10 cm debeline - siporeks - vsaj 10 cm debeline « Požarne pregrade moramo zidati tako čvrsto, da se ne bodo zrušile med požarom! Požarna pregrada je tudi zid dimnika, ki obdaja dimnovodno tuljavo. Tudi ta zid mora biti brez nezaščitenih odprtin, čvrst in dovolj debel, da se ob njegovi zunanji strani ne morejo vžigati eventualno naložene gorljive snovi. Skozi požarne pregrade in skozi zidove dimnika >ne smejo biti speljani nikakršni gorljivi deli (npr. lesene konstrukcije). Pozor! Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in v avtomobilu ustrezen ročni gasilni aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbitze si ga že danes! Naročite ga lahko pri svojem gasilskem društvu ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov, oziroma naprav. Obč inska gasilska zveza Mozirje NAGRADNA KRIŽANKA U 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 TT“” 15 16 17 '121 18 19 lili 20 21 22 23 24 25 ¡¡¡¡J 26 27 28 3 38 91 32 33 34 35 36 37 38 39 ' 1 41 42 43 n 44 45 43 ime in priimek: naslov: VODORAVNO:1)Odvodni kanal za odpadne vode; 7)Staroperzijska kraljica; 13)Ameriški atlet, zmagovalec štirih olimpiad (Alfred); 14)Preval v Julijcih 15)Rožene plošče v kitovih ustih; 16)Citroenov avto; 18)Čas enkratnega kroženja zemlje okoli sonca; 19)Pripadnik Inkov; 20)Domače žensko ime; 22)A1riška žival 23)NikoŠtritof; 24)Bogovi ljubezni upodobljeni kot dečki; 26)Rudi Zavrl; 27)Astat; 28)Bog smrti v starogrški mitologiji; 29)Osnovna šola; 30)Jelenov glas; 32)lme grškega košarkarja Galisa; 33)Avstralski ptič; 34)Nekdanja jugoslovanska mladinska organizacija; 36)Barva kože; 37)Oblika imena Stanislav; 38)Reka pod Kavkazom; 40)Drugi šumnik v abecedi; 41)lme filmskega igralca Eastvvooda; 42)Voditelj; 44)Spalna vreča; 45)Sestavni del batnih strojev 46)lme francoskega smučarja Bouveta; NAVPIČNO:1)Tovarna na Ljubnem; 2)lme in priimek nekdanjega slovenskega telovadca; 3)Meso pod Uralom; 4)lme glasbenika Sossa; 5)Kocbek Edvard; 6)Vrsta minerala; 7)Pridevek; 8)Strumica; 9)...Aviv; 10)Paradiž; 11)Pripadnice enega od narodov Švice; 12)lme in priimek ljubljanskega nadškofa; 17)Mesto v Maroku; 20)Glavno mesto Jordanije; 21 )Grški polotok; 24)Anton Trstenjak; 25)Jadranski otok; 31)lslamska sveta knjiga; 33)Radikal ogljikovodika (množina); 35)Obroki hrane; 37)Sestavina piva; 39)Celovški hokejski klub; 41)Cestno prometna informacija; 43)Radij; 44)Stane Dolanc; Obvestilo reševalcem Rešitevkrižankeizl 3. številke: Peseta, gotika, amater, Otoman, Riga, Ars, Mata, ala, Kloto, mat, Ma, Kritina, LO, Ado, Tjaša, mol, rama, ara, Jani, image, Y, Helij, bireta, morija, očenaš, omaka KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS ime in priimek: naslov : podpis: Med prispelimi pravilnimi rešitvamismo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada:blago po izbiri v vrednosti 3500,00 SIT PAPEŽ Minka, Ljubno 46 63333 Ljubno 2. nagrada:blago po izbiri v vrednosti 2500,00 SIT OREŠJIK $ela, Solčava 27 63335 Solčava 3. nagrada:blago po izbiri v vrednosti 1500,00 SIT BELAK Jakob, Šandrova 8 63330 Mozirje Nagrade prevzamejo dobitniki v Boutiqu KRAMER'S v Nazarjah. Pravilno rešeno križanko iz te številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 17.avgusta'92 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4 63331 Nazarje, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih prispeva trgovina REGINA iz Bočne. 1 .nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3500,00 SIT 2. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2500,00 SIT 3. nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1500,00 SIT S A VINJA NUDI POSLOVALNICA SAMOPOSTREŽNA MOZIRJE tel. 831-631 Pralni prašek 3/1 564,60 SIT Mehčalec Ciklama 4/1 329,70 SIT Vino Laš