tribuna TKIMJNAI 2. stran študentski časopis Volilni cirkus je končno prešel v svojo za-ključno fazo. Od besed smo prešli k deja-njem. Po evidentiranju in kandidiranju so prišle na vrsto volitve. Volitve ali zgolj gla-sovanje? Glasovanje ali zgolj potrjevanje? Potrjevanje ali zgolj obkroževanje? Kdo od nas je sploh prebral imena vseh Ijudi na spisku, ki ga je obkrožil? Kdo od nas te Ijudi vsaj bežno pozna? Kdo od nas vsaj malo pozna njihovo delo? Kako razrešiti dilemo, ali so naše vplitve najbolj ali najmanj de-mokratične? Že sama postavitev vprašanja nam daje vedeti, da smo ustvarili edinstven sistem volitev. A odgovora ni. Še najbližje bi bili, če bi vse skupaj poimenovali farsa. Kot že mnogokrat doslej se je tudi na tem področju našega političnega sistema pri-merilo, da je normativni okvir »dobro« po-stavljen, a ga praksa slabo izpolnjuje. Si-stem predvideva pretok in usklajevanje in-teresov od slehernega občana do najvišje-ga političnega vrha. Iz leta v leto povečuje-mo število interesov, ki prebijejo bariero marginalnosti in ki se uspejo artikulirati v javnem življenju. Sistem je dober, a ga slabo izvajamo. Ideološka predpostavka, ki očitno zahteva zamenjavo Ijudi in ki jo mnogi apologeti na-šega sistema radi vlačijo po zobeh. Toda, ali ni napaka tudi v stroju, če ne deluje? Ali ni treba narediti tak stroj, da ga bo človek mogel uporabljati? Ves povojni sistem smo zgradili na predpostavki homogene in brez-konfliktne družbe, praksa pa je kazala rav-no obratno. Normativni red tega ni upošte-val in s tem je samo še povečeval razkorak. Različnih interesov in konfliktov nismo pri-znavali in smo jih tajili, včasih celo zatirali. Vse kar nam je uspelo ustvariti, sta apatič-nost in apolitičnost. Ideološko gledano je za oblast ugodno, če so njeni podaniki apoli-tični. V luči razvoja družbe pa je to vse prej kot pozitivno. Ogromno energije ostane na tak način neizkoriščene/še huje pa je to, da se mnogi svoje energije sploh ne zavedajo. Toda, ali ne pomeni visok odstotek udelež-be na volitvah (čeprav je nekaj nižji kot na prejšnjih) zanikanje apolitičnosti. Odstotek je veliko višji kot v deželah strankarskega pluralizma. NE. Volitve so postale zgolj ri-tual. Na njih potrjujemo našo usmeritev, a ne zato, ker se z njo strinjamo, temveč zato, ker alternative ni. Da delegatov, ki jih voli-mo, spjoh ne poznamo, je najbolje dokazal Franc Šetinc (ki bi jih moral najbolje pozna-ti) v intervjuju za Radio Študent, ko je takoj po volitvah priznal, da delegata iz svoje kra-jevne skupnosti sploh ne pozna, a mu vsee-no zaupa. Ni rešitev v tem, da se naš sistem razvije v smeri strankarskega pluralizma. Res je, da tam različne stranke ponujajo različne programe, vendar ti programi med seboj niso alternativni, nasprotni. Ne razli-kujejo se v vsebini, temveč v formi, razen nekaj lepotnih popravkov. Prava demo-kracija zahteva več alternativnih progra-mov in katere nosilce lahko ob neuspehu lahko odpokličemo. Če pa imamo vedno prisoten samo en program, pa se nosilcev niti ne splača odpoklicati. Ravno zato so vo-litve pri nas zgolj rituai in je škoda vsakega dinarja, ki ga zapravimo zanje. Vsi pa niso bili tako plebiscitarni. Odpovedali so štu-dentje. Volitve niso uspele na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (!) (referendum za statut je že drugič propa-del), Filozofski fakulteti, Visoki šoli za so-cialne delavce, Biotehnični fakulteti (odde-lek za Živilsko tehnologijo) in na Pedagoški akademiji, kjer so sploh pozabili voliti (sic!). Io seveda lahko pomeni, da so študentje bojkotirali volitve. Na Fakulteti za sociologi-jo, politične vede in novinarstvo so celo vi-seli plakati nekega študenta, ki je zaradi ne-demokratičnosti postopka pozival k bojkotu volitev. Vendar pa je tukaj vseeno treba omeniti drug problem. Naše fakultete so še zmeraj obsojene na »glavarino«, torej, da dobijo denar, odvisno od števila vpisanih. Kdo Je[bo] zmagal na voli~ tvah? NASI DELEGATI!?! Zato ogromno naraste odstotek fiktivnega vpisa. Na FSPN je na primer vpisanih pri-bližno 750 študentov, a jih kot redni študent te fakultete nisem videl niti tretjino, niti takrat ne, ko se delijo frekvence in inskripcije. V nadaljnjem procesu volitev so pred nami tudi volitve novega Predsedstva Uni-verzitetne konference ZSMS (P UK ZSMS) in s tem hkrati tudi izvolitev novega ured-ništva TRIBUNE. Te volitve bi morale biti že decembra, a so žal na »slavni« programsko volilni konferenci propadle. Na njej (v bistvu pa že veliko prej, najbolj očitno pa ob boj-kotu) je nastal nepremostljiv prepad med P UK ZSMS in Delegatsko konferenco Štu-dentskega centra (DK ŠC). Konferenca, ki je pred začetkom obetala, da bi lahko po-stala primer, kako naj bi v naši družbi volitve sploh potekale, je žalostno (farsično) pro-padla. Če smo pričakovali, da bomo na njej slišali dva altemativna programa, smo bili krepko opeharjeni. Zaradi nesposobnosti P UK ZSMS in trdoglavosti DK ŠC nismo uspeli slišati niti enega programa. Prisotno je bilo zgolj obojestransko zmerjanje, ki pa bolj sodi na kakšno mediteransko pijaco. Ali bo druga programsko volilna konferen-ca, ki je napovedana za 25. marec, uspela? Očitno bo uspela le, če bosta obe sprti stra-ni dosegli. kompromis, vsaj glede poteka konference. Korak v tej srneri je že bil dose-žen s tem, da sta obe strani skupaj_sestayili delovno predsedstvo konference. Četudi bi konferenca uspela, s tem še ne bomo rešili nakopičenih problembv. Zlasti bo treba ne-kaj spremeniti v delu Osnovnih organizacij ZSMS (00 ZSMS) na fakultetah, saj le te ve-činoma ne delujejo. Njihovo delovanje je zreducirano na organizacijo brucovanj, -ijad, volitev. Ob takem delovanju ni čudno, da ni nobene množičnosti. Dokler se ne bojo ukvarjali s konkretnimi študentskimi problemi, ne bodo prebili okvirja »zbirokra-tizirane« organizacije. Primer delovanja ne-katerih 00 ZSMS ob bojkotu je lahko dobro izhodišče, vendar pa bi bilo treba delovanje razširiti. Do takrat pa nas bo permanentno mučil problem nesklepčnosti. Za nesklep-čnost niso krivi študentje, temveč 00 ZSMS. Ali to pomeni, da bomo dobili tudi novo uredništvo na TRIBUNI? Žal sem za odgo-vornega urednika samo en kandidat. V de-cembru smo bili še trije, a sta druga dva kandidata med tem časom odstopila od kandidature. V tem času, od novega leta pa do sedaj, sem se trudil, da bi z delom doka-zal svojo kandidaturo. To sem počel kot v.d. odgovornega urednika. Tako moj program na volitvah ne bodo samo prazne obljube, temveč konkretne številke, ki jih imam za sabo. Za mesto glavnega urednika sta dva kandidata. Eden od njih je Andrej Rus. Ni mi jasno, zakaj je kandidiral za to mesto, če je večkrat poudaril, da mu ni všeč koncept TRIBUNE (mislil je na prejšnje uredništvo. Kaj misli o zdajšnjem, ne vem). Naloge in opravila glavnega urednika so Dolj tehnične narave. Skrbi za nemoteno delovanje, taj-ništvo, distribucijo in finančno stanje. Na tem nestu se je drugi kandidat, Stanislav Vidovič, vtem času zelo izkazal. Uspelo mu je v kratkem času urediti nekatere neureje-ne stvari, ki so se vlekle leta in leta. Izredno mu je uspelo racionalizirati poslovanje, tako da bomo letos verjetno prvič izplavali iz rdečih številk. Vse to pa se je poznalo tudi na kvaliteti časopisa. Prvič po dolgem času smo začeli redno izhajati vsakih štirinajst dni. Od novega leta pa do sedaj smo izdali sedem številk. Začeli smo tudi zopet prido-bivati bralce, tako da je prodaja začela na-raščati. Članki, kot so intervjuji z Ouretičem in Vidmarjem, o štrajku tednika Mladine, o zlo-rabi psihiatrije v politične namene, so imeli širši odmev v naši javnosti. Polagoma pa smo si oblikovali tudi nekaj rdečih niti, ki se vlečejo y vsaki številki. To so rubrike: Kritič-na analiza političnega sistema, Tehnologi-ja, Psihiatrija ter od te številke Reforma uni-verze, kjer smo nekaterim strokovnjakom in političnim funkcionarjem poslali ista vpra-šanja na temo reforme univerze. Prvi je na to tematiko odgovoril Emil Rojc, te čase naš najbolj napadani politik. TRIBUNA ga ne brani, vendar ga tudi slepo ne napada. Na-jlažje bomo dali oceno o njegovem delu skozi dialog. Že vnaprej pa nam mora biti jasno, da on ni edini krivec za takšno šol-stvo. S tem pa ne zmanjšujemo njegove osebne odgovornosti. Tudi krog sodelavcev nam je uspelo raz-širiti, vendar pa se novih ne bi branili, še zlasti ne na področju kulture. Nima šmisla, da bi govoril, da se bo uredništvo trudilo od-pirati teme širšega družbenega pomena itd. Mislim, da so številke, ki so za nami, naj-boljši koncept dela zdajšnjega uredništva (kot sem poudaril že v udovniku 8. številke). Zato upam, da nam baza ne bo odrekla svojega zaupanja in se bomo končno zne-bili tega, v.d.-ja. Ne bi rad do konca ostal v.d., če pa že mora biti tako, bi pa prosil še za sebe, kot individuuma, enega v.d.-ja-Naša predvolilna parola je: ZA D0M0VIN0 BI ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE ZA TRIBUNO PA Bl ŽRTVOVALI DOMOVI-NO IN ŽIVLJENJE Zatorej VOTE FOR ME V-D-ODG-URED-: ROBERT BOTTERI PSIHIATRIJA JE DRUŽBENA SLUŽBA ZA NEZLOČINSKO DELIKVENCO Janez Rugelj je bil rojen leta 1929 v revni kmečki družini v Mirni pri Novem mestu. V narodnoosvobo-dilnem gibanju je sodeloval od leta 1943. Po osvoboditvi je ostal v JLA. Študiral je medicino in postal specia-list za psihiatrijo. Ko je leta 1970 iz-stopil iz JLA, je imel čin podpolkovni-ka. Pričel se je ukvarjati z družbeno rehabilitacijo alkoholikov. Tri leta je vodil center za zdravljenje alkoholi-kov na psihiatrični kliniki. Sodeloval je pri ustanavljanju več kot 100 klu-bov ozdravfjenih alkoholikov širom po Slovenjji. Leta 1974 so ga zago-vorniki tradicionalne psihiatrije za-menjali in mu skušali preprečiti izva-janje skupinske, družinske terapije alkoholikov. Ob težkih pogojih in brez sodelavcev je nadaljeval z delom in razvil metodo skupinskega družin-skega zdravljenja alkoholikov v dis-panzerju. Ljudje težko razumejd bistvo funkcioniFa-..:¦ n[a psihiatrije. Mislijo, da je psihiatrija kla- : sicna medicinska VEDA ZA POMOČ Iju-dem v stiski. Sam se s takšno opredeiltvijo ne strinjam. Sprejemam mnenje antipsihiat-rov, zlasti mnenje ameriškega psihiatra SZASZA, ki trdi, da je psihiatrija družbena sfužba za nezločinsko delikvenco. Sodob-na družba je z nuklearno družino strukturi-rana tako, da se mora nujno znebiti mote-čega člena. Nekdanja patriarhalna družina je imela vse funkcije, tudi zdravstveno. V tej točki se razlikuje od sedanje nuklearne dru-žine, ki je neprimerno ožja od patriarhalne. Patriarhalna družina je lahko prenesla vse motnje, nuklearna družina pa ne more pre-nesti nobenega človeka, ki je bolan - teles-no ali duševno. Za resno bolne Ijudi zato obstajajo.bolnišnice, hiralnice, domovi za ostarele. Človeku ni več omogočeno dosto-janstveno umirati, ker je to v nasprotju z in-tencami družbe. To velja tako za Vzhod kot za Zahod. Ni razlike. Represivne, orwef-tovske akcije so prisotne povsod. Za ra-zumevanje psihiatrije je potrebno upošte-vati tudi to dejstvo. Družba razpolaga z raz-ličnimi mehanizmi, s katerimi nadzoruje Iju-di, ki motijo produkcijski proces. Za nadzor tistih, ki produkcijo zelo motijo, ima polici-jo, sodstvo, zapore, za manj moteče pa psihiatrijo. Za tiste, ki imajo trajne psiho-so-matske težave, pa obstajajo domovi za os-tarele. To so trije mehanizmi za odstranje-vanje Ijudi, ki ne morejo izpolnjevati svojih dolžnosti v mezdnem odnosu. Primarni represivni psihiatrični ukrepi glede disidentov so ukrepi, s katerimi sodiš-če - s pomočjo izvedenca-psihiatra - obso-di človeka za domnevno kaznivo dejanje na zapor. Tem psihiatrom-izvedencem, ki so-delujejo pri nadzorovanju disidentov, pravi-jo tudi žandarji v belem, saj so ti tisti, ki od-večnega človeka »analizirajo.« To se doga-ja zadnjih petdeset let povsod, vendar to ni tako zaskrbljujoče. Bolj preti sekundarna psihiatrična represija, ki je veliko bolj rafi-nirana in težje dojemljiva. Oporečnika, disi-denta, nekonformiste, kakorkoli jih že ime-nujete, ziomi samo okolje, in sicer z rafini-ranimi psihološkimi sredstvi. Ljudje, ki jih okolje zlomi, morajo prej ali slej poiskati psihiatrično pomoč, če se pred tem seveda ne zatečejo k alkoholu, delikvenci ali če ne naredijo samomora. -Bolj ali manj je vsak sebi zvesti človek v današnji družbi, ki po-skuša biti avtentična, slej ko prej zlomljen z rafiniranimi psihološkimi sredstvi, pri tem pa se na koncu tako ali tako mora znajti pri psihiatru. Psihiatri pa, čeprav mislijo, da de-lajo dobro, z uporabo pomiril takšnega člo-veka postopoma uničijo. Kdorkoli je v naši družbi zaradi resne duševne stiske dele-žen psihiatrične pomoči, je odpisan. Ne poznam niti enega človeka, ki bi mu psihiat-rična pomoč omogočila povratek v normal-no življenje, da bi se docela rehabilitiral. Zdravljenje s pomočjo tradicionalne psi-.hiatrije (uporaba pomiril) pomaga samo družbi, da se znebi odvečnih, nepotrebnih Ijudi. To je vsajeno v osnovno naravo druž-be. Družba preprosto ne more funkcionirati drugače. Vse moteče Ijudi pač postavi na stranski tir na tak ali drugačen način. Zato imamo opravka tudi z alkoholizmom, ki ni drugega kot vsesplošno sprejet množični genocid nad nemočnimi in manj sposobni-mi. Če upoštevamo dejstvo, da je Ijudi pre-več, lahko vsaj delno razumemo, zakaj do-sledno onemogočamo znanstveno uteme-Ijeno zatiranjc alkoholizma. Danes imamo v Jugoslaviji šest milijonov Ijudi preveč: po milijon alkoholikov, nezaposlenih, navidez-no zaposlenih in zdomcev in dva milijona upokojencev. To pa so pri nas tabu teme. Zakonito funkcioniranje te civilizacije, ki gre ad absurdum, je, da se skuša znebiti Iju-di, ki so odvečni. Na svetu ni osebe.ali in-stitucije, ki bi imela toliko moči, da bi bila to sposobna preprečiti. To je posledica avto-matizma funkcioniranja družbe in neizobra-ženosti Ijudi. Sam sistem izobraževanja je tak, da Ijudi ohranja v nevednosti in nerazu-mevanju. Intelektualci sicer mehanizem nadzorovanja Ijudi razkrivajo, če ni mogoče ničiti, rajši izberejo pot počasnega samo-mora, kot pa pot do zahtevnega programa za rehabilitacijo osebnosti. Psihiatrija, h kateri se zatečejo, jim nudi le pomirilo, po-zabo, omogoči jim, da ne delajo. Psihiatrija torej samo izpolnjuje globoke želje množi-ce obupancev - počasnih samomorilcev. Sodobna družba s pomočjo psihiatrije ne-konformista zlahka označi za norca. S tem je usoda označenca zapečatena. Tak člo-vek lahko svojo označenost preseže le izje-moma in z neverjetnimi napori. Moj pro-gram zdravljenja alkcholikov je prizadeva-nje, s katerim skušam aktivirati Ijudi, da bi s svojim lastnim delom skušali preseči ozna-čenostz alkoholikom, norcem, itd. približno tako, kot je Sartre prikazoval v Svetem Ge-netu. Sodobna družba si poskuša nadeti av-reolo humanizma. Zato si ne more privoš-čiti preveč političnih procesov proti druga-če mislečim. Da teh procesov ne bi bilo, mora družba najeti psihiatrijo. Verjetno sami dobro veste, kako se y psihiatriji kupi človeka, še posebej pri naši kadrovski po-litiki, kjer so zaželeni mediokriteti (po- z delpm, pa z gandhijevskim vzorcem -gla-dovrio stavko. V sodobni družbi je gladov-na stavka edini etično neproblematičen način upora - ponudiš svoje življenje, ne da bi zahteval življenje drugih. Stvar druž-be je, da zahteve sprejme ali pa ne. Toda družba protestniku nikakor ne bi smela z nasiljem preprečiti, da z gladovno stavko do smrti protestira proti obstoječi orwe-lovščini. V današnji družbi je bistvo sprevr-ženega humanizma v tem, da je orvvellov-cem omogočeno nekonformistične ustvar-jalce privesti do duševnega zloma (alkoho-lizem, norost, samomor), ustvarjalci pa pro-ti orvvellovcem ne smejo protestirati do kon-ca - njihova gladovna stavka ne sme iti do konca, do smrti, do herojskega samomora s samospoštovanjem. V Jugoslaviji sta na-sproti Ijudem, ki izberejo tak način upora, že spet postavljena psihiatrija in medicina, ki represivnim institucijam pomagata pri pri-silnem hranjenju protestnika. Psihiatrija se ne more znebiti represivne funkcije, kot se država ne more znebiti policije, sodišč in zaporov, ker so Ijudje za državo tako pro-blematični, da jih le-ta mora imeti na var-nem - pod ključem. . Ljudje (alkoholiki, kadilci, narkomani, de-beluhi...), ki se v tej družbi ne morejo ures- vprečneži). Vsak povprečnež mora pristati na lastno prodajo vrednosti in na to, da bo funkcioniral, kot od njega zahteva sistem. Mene ne bo nikoli nihče najel, da bi dajal kakršnokoli izvedensko mnenje o kakrš-nemkolidelikatnem primeru.Toje nemogo-če. Rajši bi se pustit ustreliti, kot da bi napi-sal kaj proti svoji vesti. Noben probtem ne bi bilo narediti razis-kavo, s katero bi ugotovili, kakšne so oseb-nostne značilnosti Ijudi, ki množično produ-cirajo izvedenska mnenja. Izvedenska mnenja so zelo dobro plačana (zanimivo je, da psihiatri v glavnem ne želijo zdraviti al-koholikov, radi pa pišejo izvedenska mne-nja o alkoholikih), vendar psihiatre k temu privlači tudi dominacija nad človekom, ki jo omogoča izvedensko mnenje, saj je včasih močnejše od sodbe. Pri nas dela psihiatrija čisto tradicionalno -hospitalizira posameznika. Nata način ga tudi označi. Moje stališče je sledeče: Ne sme se hospitalizirati samo posameznika, ampak vso družino ... Če gre za zdravlje-nje, je potrebno hospitalizirati vso družino. Če gre samo za odstranitev posameznika, je jasno, da je treba hospitalizirati samo nje-ga. Škoda.pa je, da to deia psihiatrija. To nai dela policija, ne pa psihiatrija. V Sloveniji ni študentski časopis stran 3 bilo objavljeno nobeno znanstveno delo, ki bi dokazalo, da je tradicionalna psihiatrija pustila za sabo rezultate. Družba ne zahte-va od hospitalne dejavnosti psihiatrije no-benih rezultatov - razen že omenjenega nadzorovanja in odstranjevanja. Psihiatrija se čuti ogroženo. To je razvidno tudi iz se-rije člankov, ki jih je objavila Marijana Von-čina v Nedeljskem dnevniku. Nobeden od psihiatrov, ki so v tej seriji člankov sodelo-vali, ni postregel s konkretnimi rezultati, am-pak so vsi hoteli dokazati dobrodeino, hu-mano delovanje sodobne psihiatrije. Sam v takšno delovanje psihiatrije ne verjamem, čeprav razumem, da je družbeno potrebno. S tem ko moteče subjekte pomirimo s pomi-rili, izničimo njihovo vitalno energijo, ki je potrebna, da se dvignejo iz niča, v katerem so. Kako naj se psihiatrični bolnik dvigne iz niča, če ga zatolčemo z raznimi pomirili, če ga zaznamujemo kot norca, alkoholika itd. Izobraženci niso sposobni ali pa nočejo dojeti rafiniranega,- v družbo vpreženega delovanja psihiatrije. To bi bilo potrebno, saj družba potrebuje svojo altemativo tudi v psihiatriji. Psihiatrija je dandanes polna ra-finiranih mehanizmov za indoktrinacijo in ideologizacijo posameznikov. Ljudem, ki bi se s pomočjo alternativnih zvrsti psihiatrije radi izognili počasnemu samomoru, bi mo-rali omogočiti, da to storijo. Morala bi ]im omogočiti, da bi se usposobili za presega-nje označenosti in da bi se iz lastne ozna-čenosti dvignili tako visoko, da jih etiketa ne bi več prizadela. Sam skušam Ijudi dvigniti tako visoko, da etikete, ki jim jih dajejo dru-gi, sprejemajo neprizadeto. V tem je vsa umetnostzdravljenja psihiatričnih bolnikov. S tega stališča je zanimiva analiza oseb-nostnih značilnosti t.i. psihiatričnih izveden-cev, ki so dobesedno najeti označevalci po-sameznikov in ki ji hkratko malo lahko ime-nujemo prodane duše. Družba za tovrstne procese ne nosi nobene odgovornosti - to je vgrajeno v mehanizme njenega delova-nja. VeJiko, boij je nevarna sekundarna psi-hiatrična fepresjja. Ne poznam niti enega človeka, k-i je prišel do dna in bi ga potem rešila tradicionalna psihiatrija. Takšnega človeka n\ sposoben pokazati niti en psihia-ter, ki se ravna po napotkih tradicionalne psihiatrije. Po drugi strani pa mi, ki v celoti zavračamo »terapevtske« postopke tradi-cionalne psihiatrije, lahko pokažemo Ijudi, ki jih je psihiatrija že odpisala, medtem ko so se pri nas dvignili na visoko raven kva-litetnega življenja in se vsestransko reha-bilitirali. Razgovor vodila Stane in Mare, zapisal pa Stane (tekst je avtoriziran) Stop4 števifka 44, 6-12. 11. 1976. \z teksta Zandarji v belem, avtor Bogdan Finžgar. Dr. Rugelj: »Tudi v naši psihiatriji je veliko nasilja. Seveda veliko bolj »bla-gega«. Priznavajo ga celo kolegi v včerajšnji številki ITD. Odkar sem os-veščen psihiater, razmišljam, se spra-šujem, zakaj je v psihiatriji nasilje sploh možno in kako ga preprečiti. Možno je zato, ker ima psihiater neiz-merno oblast nad Ijudmi. Oblast pa ima zato, ker dela brez kontrole jav-nosti. Družba se nekako ne vtika v psi-hiatrično delo z Ijudmi.« »Znanost je vedno bolj prepričana, da ima večina psihiatričnih bolezni svoje korenine v bolnem družinskem in delovnem okolju obolelega. Zato psihiatrično in čustveno prizadetega posameznika ni mogoče učinkovito zdraviti, če hkrati ne zdravimo tudi nje-govega okolja. Takega zdravljenja pa se naša psihiatrija skrajno nerada lo-teva. Njena nehumanost torej ni samo v neprimernih postopkih, temveč tudi v opustitvi smiselnih in potrebnih tera-pevtskih dejavnosti.« Janez Rugelj: Osmi svetovni kon-gres socialne psihiatrije Zagreb, 16-22.8. 1981; zapiski (poročilo in razmišljanja), objavljeni v Reviji za kri-minalistiko in kriminologijo, št. 32, 1981, stran 321-326. V Sloveniji so dosežki zdravljenja alkoholikov tako slabi, da jih nihče ne upa objaviti. Napihniti se jih ne bodo upali, saj vedo, da bomo terjali doku-mentacijo zaradi njihovega preverja-nja. Na žalost sem v Sloveniji edini, ki redno objavljam dosežke svojega dela z alkoholiki (stran 324). 4. stran študentski časopis rOgraill dela evidentiranih kandidatov za PUK ZSMS iz aktivov ZSMS - v ŠC V svojeo programu izhajamo iz dejetva, da fedanje JTedsedstvo UK ZSMS v LJubl,joni ni uepeČno prestalo preizkuLn,1et ki Jo Je predenj poetavil eprilo 1985 priČeti studentski bojkot. V tem dogejanju VLK ZSMS ni poetala koncentreci.in iniciotiv in spoeob-noeti tietega dela študenteke populocije,ki Je bil aktiven. Narobe,.iz dneve v dan Je potrjevaln svojo togo in okostenelo, ze nove, drugačne in boljše forme življenja nesposobno organi-zecijsko ctrukturo, kntere skrbjno rigidne mehHnizme je nepre-stano utrjevalo tudi predsedstvo samo, ki se je epremenilo iz koordinatorje študentskib sktivnosti v temeljnega nosilca re-presije in disciplinarenje čtudentov. V tem pogledu imajo prav tiflti študenti, ki 60 prepričani v to, da je v t&kšni org^niee-ciji nemoralno delovfiti, vender pa veČine meni, kljub obstoječe-inustenju resigniranosti, de Je potrebno izkori6titi vsako (pravzapr&v edino) možnost organiziranega delov»inja študentske mladine. KlJuČno vprešenje danee je - in to vprašanje postavljamo v it-hodieče naŠege progrema - kako efirmirati vlogo UK ZSMS kot edihe študenteke organizaci.ie in ksko to edino študentsko organizecijo ne približati, empak vr niti rezlaŠčenim in demo-reliziranin StudeptBkim množicam. Za doeegen;)« tega cilja pa mornmo korenito predrugačiti nejprej Bame netode dele ln v skledu 8 tem tudi vrebino dela. De bi to uatvarili, morarao rszbiti sedenjo UK ZSKS, ki tlači svobod-n Je Junija leni podprlo predsedatvo UK Z6IJ6 proti volji predstevnikov žtudentskih domov. Prisilna upra^ pdseni direkten napad ne delo eatnoupravnih organov v ŠCt Še slaati pa na delo Delegatske konference (SK). Svoj obetoj Je upra-ˇičile edino z isterjavo stenarin in z njihoTim ponovnim povišanjem. 2.Naaudoaa moreao konatitulrati organa Čtudantakaga aerriea, ki bodo upravljali in raspolagali z u6tvar;JeniBi^arad8tYi. Pradraaa si aoraao prisadarati sa to, da bl d«l a>adatar na-¦enili *• financlranja Študantekib intarasnib 'tfbjavnosti, še slaati. snanatrano¦ v raziBkoralnegai dajia ičtndaatov t d«l aredatrr «arBQbvfinoionix«ai^« Itud^jaka litaratura, aal bi Jih naaenili za tebnično okrapitar Badia študant,dal za ua-tanevi^anje študentake tiakarna, del pa bi Jih vrnili fttudan-ton t študantekib domovih, ker aaniao, da Je to aocialno najbolj depriviligirena akupin« študentov. RazBiel^aao pa tudi o uatanovitvi Čtudentake banke. Možnosti ze to bomo pro-uČili BkupaJ a preaatevniki »nivarze. 3.Takoj aoraao preverltl kvalitefco delovanja Studantakib dele-getov t DFO, DPB in 616-ib. Temeljni kriterij za določenj« kvalltata njlnovega delovanja ;J« zaatopanda študanteklb in-t«r«Bov na ˇeeta teh nivojib. Za študanteki intaraa p .Jauje-bo tieti interee, ki eo ge Studentje izrezili ne zborib Žtudentov ali pa v kakfcni drugi Jevni in odprti obliki zdru-?evi*nje ln izjavljanje. Na poavetu a .predatavniki veeh lju-bljanakib fakultat bomo predlagali odatop veeb tistlh Štu-dentaklb delegatov, ki svojega dela ni:ao opravljjeli a t«Bi kritariji. *.Preko Univerzitnaga evata, Pedego?ko - znenetvenaga eveta ne univarzi in Izobrff.evalne skupnoati ai bomo prizadavali za uresničevenje družbenih in ekonomnklb pogojev, nujno po-trebnib z& notranjo reforoo univerze. Od Blovenskega Izvr-šnega sveta in SkupžČino SRS bomo zsbtevali zvieanje deleža ared8tev za vtgojo in izobrr*evan;Jet vendar ne na r&čun povečanja dajatev iz gospodarstva. Izvržni evet nej pridobi sredrtva iz nealednjih virov: - ukine naj tiakanje takšne politično - propegandne literatu-ret ki $a ia nejbolj korlatno lehko uporablja DINO6 in ni-kakor n* upravižu^e eredatev, ki a Tlagajo vanjo, - »manJŠa naj •• d«l«< aradatav ze politično aanlfaatna ak-eij«, ki ao po rroji patrlotakl funkoiji kontr»«produktim«: oliapiada, unlrarslada in -redpostavljamo, de ,1e tn politika tgrajena bolj nc sistemu zvez in poznunstev, kakor pn n« veeh drufrjh eksplicirenih kriteri^ih. Gkupaj z drngimi UX 86MS po Jugosltviji pr^ si bomo priz.hdevc-li ze temf da bi V6e Titove štipendijake aklfcde portevili pod okrilje univerze. Univerze naj bo tiste, ki podeljuje te štipendije naJboljSim žtuUent«m. b) Velik in nerečcn problem pa predstsvlja tudi prebrena štu-dentov in profesorjev po razdelilniceh r>rehrane na ffikultetah, kakor tudi v študentski menzi. Na te:r področju bomo ntjjprej pričeli z akcijo vr&Čanja veeh sredstev zt> Eubvencionir&nje atudenteke prehrane ntz«J v Štirenaijske aklader SEK pri univerzi pe oora takoj preučiti vbc mozne druge Tire za prido-bivanje t«h sredstev. Ukinlli bomo tudi aonopol Študentakaga cantra nad pripravljanjas hrane, ker aenlno, da 3« konkuren-ca nejboljše zdravilo ze neapo8Obnetštudentake kubin^e pa pre-ko n te?a;}8 oddali nejbol^eou ponudniku. e) Prizadev8li ai bono za tea, db ftudantaki eenter prične fun-kcionirati kot ust&nova posebnega dru?benege pomena, Našo moČ pri uresničev^nju te zehteve konstituirojo stanov&lci vseb lju bl^anekih itudentskib donov, kl so dok&zali, da ao ee sposob-ni 6Bir.oorp;r.niziroti. fltudentski domovi ph y.otrebu,1«Jo tudi rfe-clon lno uporabo. ] ri uprbvlj&nju itudentskih donov ee morA povečati vpliY Btajiovalcev, eej so cdini, ki ao reeni6no Z9int«r«(>ir'uii zB. vz-ir-Ievanju in rentabilno poslovfin^e domov. d) Izradno zoakrbljujo« ^e tudi pad©c kvalitate Studijakega proceea, k.»r velja Še z^lasti zt družboslovne fakultete, ki jih Je (tudi) politično foroirouc reforoi. univerz« npjbol.1 pri-zudelu. >reprirani emo, dt^sDa nivo in dinnmika predavonj od-visn;i predv6em od stroltovne usposobljenosti profeeorjev in od njihovih spoBobnosci motivir&n,-}e ftudentov zh fttudij. 2eto znh- tevPBo dej«nLko ukinitev kriterija morclno politi^ne n«opo-rernoetiv kadroveki politiki nn rsvni univerze. >diiio alter-nntivo na tem podro^Ju predatevl.inta strokovno us^osoblJenoBt in ped(fkork? etikf vsttkega nosilcr izobra?eva lnept> proceea. e) Zahtevftmo tudi ukinitev predmeto SLO in DSZ po vseb fakulte-tab. Te p 'edmet ni nikomur potreben, fstudcntom pi- od?iri ssttio čas in energijo: s to oroblem&tiko so se vsi sezntnili že v svojem predhodnem Lolanjut z njo se seznrinjajo v krojevnih skup-nostih, fantje p^ eb•- že pred prihodom m fakulteto odslu-žili voja--dki rok. Tak predmet ne sodi na univerzo, ker^je"bie-tveno pod njenim nivojem. Patriotska vzpoja in politir.ne soci-elizacija ftudentov pe Je implicitno vsebovona že v številnih drugih "družbOElovnih" predmetih, kot so rezlirne veriecije aamouprfivljanja, politologije in sociologi,1e. f) V okviru univeree bocto vzpodbujeli tudi etrokovno sodelovanje z vseai drugimi evrppakimi univerzani, okrepiti ps norfcmo zlesti mednnrodna etudentska sreflanje in nednarodno izmenjevo žtudentov. .TakoJ raoremo pričeti z ustenevljfinjeni obštudij6ke dejrvnoeti na revni univerze. NJen profesionalni krder predsttvljajo obs-toječi ktidri v LC. Foraelna struktura obštudijske deJavnoBti je oper.*:tivno telo, ki skrbi zh usklf.jevanje in realizaci^o progranov obžtudijske dejavnosti po posameznih fcskulteteb. Zh svot1e delo Je odfovorna ftudentekito predr.tf.vnikom ze občtu-dijsko dej^vnost. v.brtudijBkLj dejf.vno6t v C pa nuj se reorpa-niziru po principu Ffc.-noorftmj znci Je fitudentov; v.'-.-. nredttvi. predidejo v roke ftudentov po poBHmeznib blokib, trotijo pa Jih n>- podlegj svo,1ih profrr*niov. i:vot1e delo lehko UEklaJuJejo nA DK, Zotij pa odjrov.irjtijo zborom nt'd«»d« J« Meribor. 12. Proučili boBO tudi mo?nost za ustcDovitev ?tudenLske tiEkarn 13.f.pS profrraa bomo dopolnili z vseni pobudami, ki bodo pri-hfejsle iz žtudentakib vrat. Voljs in potencial 1B000 študentov m I3ubl,1en6ki Univerzi Je ena od teBelJnih pred-poctavk za uresni?itev tege progrHma. To pa laplicitno poae-ni tudi naše nenehno prinotnost nf. zborih ntudentov po fakultetah in zhorih fitanovnlcev v ŠD Borie Redosavl.iaviČ, Miran Kalin, Gaao Loze^, Brnnko ^ˇ•ti«i6l f^iren Leejsk, Prn^Vo jjfnuderl, ^lekmnder ?erdin, Bnni^el rn^vR,! Boris Purgar študentski časopis stran 5 r —> Iz programa dela UK ZSMS za leto 1986 V času, ko se ocenjuje delovanje celotne-ga političnega sistema, ko smo soočeni z zahtevami po drugačnem delovanju sub-jektivnih sil in ko je naša družba vsak dan bolj postavljena pred dejstvo gospodarskih težav in imperativ razvoja, moramo študen-tje opredeliti svojo vlogo v družbeni stvar-nosti. Moramo uveljaviti svoje intelektualne potenciale (in to že zdaj), moramo jasno po-vedati, kakšna je naša vloga v družbi (in kako hočemo), moramo biti ustrezno orga-nizirani, 6e hočemo doseči zaželene spre-membe znotraj obstoječega, in moramo ve-deti, da pot za dosego sprememb ni vedno kratka in lahka, a da je vseeno potrebno vztrajati na njej. To pomeni, da potrebujemo mladinsko oranizacijo, ki bo znala prisluhniti našim potrebam in ki bo skupaj z drugimi organi-zacijami naše potrebe tudi realizirala. Verjetno ni nikogar, ki bi lahko bil zadovo-Ijen z takšno mladinsko organizacijo, kot jo imamo sedaj. Ne samo na univerzitetni rav-ni, tudi drugod počiva vsa mladinska orga-niziranost na delu zanesenjakov, ki se spo-padajo z obilo težavami, bodisi s težavami pri svojem delu, bodisi s kritikami (žal naj-večkrat pasivne večine), da mladinska ox-ganizacija deluje forumsko. Posebne težave so tudi pri mladinskem organiziranju na fakultetah. Vse prevečkrat se dogaja, da so 00 ZSMS po fakultetah iz-vrstni organizatorji športnih tekmovanj, spoznavnih večerov in brucovanj (ker je to najučinkovitejši način, da se mladinska or-ganizacija približa svoji bazi), manj pa je in-teresnega strokovnega združevanja. V po-govorih s predstavniki 00 ZSMS se je po-trdila stara resnica, da je težko izbrati štu-dentske predstavnike v samoupravna tele-sa fakultete in v organe mladinske organi-zacije. Ocenjujemo, da je to posledica ne-zadovoljstva mladih z dosedanjim delom mladinske organizacije. Močno se je raz-raslo prepričanje, da mladinska organizaci-ja ni organizacija, ki bi zagotovila, da bi se realizirali njihovi interesi. Tako prepričanje izhaja iz že kar apriorističnega nezanima-nja mladih za sodelovanje pri vsem, kar ima rahel pridih »političnega«. S tom pa sa na smafno ttrkilati, kajtl č« aa odpovamo po-litičnamu odlo6anju, bo o nas nakdo odlo-čal namaato naa... Potrebno je spremeniti stanje, kjer študentje večinoma niso sezna-njeni z dogajanji, ki jih neposredno zadeva-jo, ker je zelo slaba komunikacija že med študenti in njihovimi predstavniki nafakulte-ti. Tudi komunikacija med osnovnimi orga-nizacijami in UK ZSMS ni najboljša. V letoš-njem šolskem letu je P UK ZSMS začelo z obiski osnovnih organizacij, kar naj bi bila v prihodnje stalna praksa (poleg običajnih posvetov s predstavniki 00 ZSMS, ki so vsaj enkrat mesečno) vsaj enkrat v semest-ru. Stališče predsedstva je, da so take akci-je nujne iz dveh razlogov: - samo s skupnim nastopom in usklajeva-njem različnih mnenj znotraj UO ZSMS lahko pričakujemo izboljšanje družbeno ekonomskega položaja - tako se bomo izognili forumskemu nači-nu delovanja, obenem pa bodo osnovne organizacije dobile več informacij o re-zultatih svojih prizadevanj. Zaradi teh razlogov je potrebno vztrajati in krepiti sodelovanje z osnovnimi organi-zacijami, čeprav prvi rezultati niso vedno najbolj vzpodbudni (zlasti je premalo inicia-tive s strani osnovnih organizacij). Da bi bila informiranost večja, načrtuje predsedstvo tisk informacijskih biletenov, ki naj bi izjajali vsaj enkrat mesečno. To pomeni, da naj bi se v predsedstvu izoblikovaia posebna sku-pina, ki bi skrbela za informacije. Razen pri-pravljanja informacijskih biltenov pa naj bi ta skupina sodelovala tudi s študentskim časopisom Tribuna in z Radio Študent. Na koncu bi želeti opozoriti na nekatere usmeritve delovanja Univerzitetne konfe-rence ZSMS Ljubljana pri reševanju aktual-nih vprašanj glede položaja študentov. Moramo poudariti, da delo Univerzitetne konference ni nikoli bilo in ne bo usmerjeno tako, da bi ta delovala po svojem programu neodvisno od programov drugih institucij političnega sistema, ki skrbijo za položaj mladih v izobraževalnem procesu. Zato moramo ocenjevati učinkovitost Univerzi-tetne konference skozi oceno učinkovitosti omenjenih institucij in skozi uspešnost re-ševanja obravnavane problematike. Delovanje Univerzitetne konference ne sme biti usmerjeno samo v reševanje pro-blemov socialno-ekonomskega položaja študentov v smislu življenjskih pogojev, pač pa tudi v razreševanje teh vprašanj na vseh tistih področjih dela in življenja študentov, ki opredeljujejo njihov položaj v vzgojnoizob-raževalnem procesu. Univerziletna konferenca mora s svojim delovanjem poseči na eni strani v procese dograjevanja posameznih delov vzgojno-izobraževalnega sistema, na drugi strani pa v uresničevanje zastavljenih nalog in ciljev pri izvajanju le-teh. Osnovna naloga, ki je pred nami in ki jo bomo lahko opravili \9 a akupno in usklaje-no akcijo z vsami dejavnikl na Univerzi, še posebej z Zvezo komunistov, je ustvariti po-goje, da bodo študentje prek svojih delega-tov in delegacij izražali in uveljavljali svoje interese v saitioupravnih organih institucij, ki opredeljujejo osnove družbenoekonom-skega položaja študentov. Kljub vsem dejavnikom, ki tako ali druga-če zavirajo potek akcije, te ne smemo voditi kampanjsko in brezglavo reševati diužbenoekonomski položaj študentov in UK ZSMS. ampak na podlagi dobro izdela-ne analize trenutnega stanja. Le tako lahko pričakujemo, da bodo študentska samoup-rava in njeni citji končno zaživeli v pravi luči. 6. stran študentski časopis KRITICNA ANALIZA POLITICNEGA SlSTEMA INTERVIEW KRITIČNA ANALIZA POLITIČNEGA SISTEMA V tej številki nadaljujemo z rubriko Kritič-na analiza političnega sistema. V prejšnji številki je rubrika zaradi tehničnih težav žal izostala. V prihodnje obljubljamo, da se to ne bo več primerilo. Še enkrat pozivamo vse zainteresirane, da lahko pošljejo svoje prispevke. Tema je dovolj široka in je ne mislimo omejevati, tako da se lahko pri-spevki nanašajo na vse aspekte političnega sistema. ____________________ROBERT BOTTERI DR. ZDRAVKO TOMAC - prof. na fakulteti za politlčne vede v Zagrebu VPRAŠANJE: Ali Kritična analiza delo-vanja političpega sistema v sedanji situa-ciji predstavlja vizijo za izhod \z nedvomno obstoječe družbene krize? Naloga Kritične analize ni bila ustvariti novo vizijo. Začela je s predpostavko, da je bila strategija razvoja naše družbe določe-na že na AVNOJ in s kontinuiteto revolucije. Ves ta čas smo menjavali institucije, gradili naš sistem v različnih razmerah, toda stra-tegija je ostala ista. Naloga Kritične analize je bila ugotoviti, zakaj se ta strategija ne uresničuje. To pomeni, da je ZKJ določila strategijo, v praksi pa je ZKJ v nekaterih glavnih točkah odstopila od uresničevanja te strategije. VPRAŠANJE: V vaši knjigi Deset let po-zneje navajate eksistiranje paralelnega (sivega) sistema kot glavni razlog za dis-funkcijo sistema._____________________ Ocena, ki sem jo dal pred dvema letoma in ki je naletela na sumničenje, je s Kritično analizo popolnoma potrjena. Kritična anali-za ugotavlja, da se je ravno v času ustavnih sprememb (73-76), ko je nastala potreba po novih gospodarskih pogojih, novem de- narnem in bančnem sistemu, novem siste-mu investiranja, ohranil stari sistem družbe-ne reprodukcije. To še posebno velja za si-stem investiranja, ki je še nadaljo ostal od-tujen od OZD. DPS in politične strukture so mimo ustave postale dominantni faktor v sistemu investiranja. Kar 80 % vseh inve-sticij je ostalo zunaj družbenega dela. Poli-tični faktorji na nivojih republike in pokrajine so načrtovali ambiciozne plane razvoja in iskali finančna sredstva zunaj združenega dela. Ker teh sredstev ni bilo, sta postala iz-vorambicioznih planovemisijedenarja(fik-tivni kapital) in zadolževanje v tujini. Vse to pa se je dogajalo ob zatiranju ekonomskih zakonitosti. Vsaka DPS je za svoje ambi-ciozne plane zahtevala nizko obrestno mero, daljši rok za odplačilo ali pa celo sredstva, ki jih ni bilo treba vračati. To nas je privedlo do tega, da se je vsakemu posa-mezniku splačalo investirati, družbi v celoti pa ne, saj je prihajala v vedno težjo situaci-jo. Namesto združevanja dela in sredstev, samoupravnega povezovanja, razpolaga-nja delavcev s sredstvi in rezultati dela je nastal nov sistem, nov model etatizma, kjer ni več govora o klasični državi in zato priha-ja do povezave poslovodnih, bančnih, up-ravnih, izvršnih in političnih struktur, ki zunaj obstoječih institucij odločajo o bistvenih problemih. Delegatski sistem je postal mlin, ki melje, a ne daje žita, ker je tisto, kar bi moral ta mlin mleti, iz njega izvzeto. Prof. Bi-landžič prihaja do podobne ugotovitve, ko trdi, da nismo opustil politbirojskega načina odločanja, temveč da smo ga samo spre-menili. Ta način ne deluje več znotraj insti-tucij sistema, temveč eksistira v tem speci-fičnem etatizmu. Sklep Kritične analize \e, da je treba v okviru ustave in naše strategije radikalno spremeniti stanje v praksi. Spre-meniti pa bo treba tudi nekatere normativne rešitve (posebno zakonodajne) in tudi tiste ustavne rešitve, ki niso bile dovolj precizne ter so s tem omogočile, da ta paralelni si-stem eksistira in funkcionira. VPRAŠANJE: Ali lahko »bajtovska« eko-nomska politika predstavlja izhod iz sla-bosti samoupravnega sistema? »Bajtovska« ekonomska politika ima več dobrih strani. Z Bajtom se je treba strinjati v tem, da brez ekonomske prisile ne rnoremo zagotoviti racionalnega obnašanja subjek-tov, ki razpolagajo z družbeno reprodukci-jo. Tega se ne da zagotoviti z ideološkim prepričevanjem. Problem naše družbe je, da so številni subjekti gospodarskega in političnega življenja v položaju, v katerem se jim neracionalno obnašanje splača. Glavno vprašanje vsakega sistema je, kako omogočiti najhitrejši gospodarski razvoj in kako najuspešnejše reševati družbena pro-tislovja. Kapitalizem to rešuje s tem, da vsak, ki neracionalno gospodari s sredstvi in kapitalom, ekonomsko propade. Državni socializem pa to rešuje z državnim planira-njem, s tem, da preliva sredstva iz ene pa-noge v drugo odvisno od kazalcev, ki jih usmerja sam. Samoupravljanje je nekje vmes med obema modeloma. Temelji na družbeni lastnini. Da bi družbena la^tnina res funkcionirala, mora naš sistem omogo-čiti racionalno uporabo družbenih sredstev. V tej točki se strinjam z Bajtom, da je glavna naloga političnega sistema, da vsakega pri-sili, naj racionalno uporablja družbena sredstva: VPRAŠANJE: Princip konsenza je v naši teonji hkrati najbolj hvaljen in najbolj gra-jan. Del teoretiKov trdi, da je to princip srednjega veka ter da ga je zato treba uki-niti, drugi del pa trdi, da je to princip, ki skupnost naredi močno. Konsenzualno odločanje in sporazume-vanje sta bistvo socialističnega samo-upravljanja. Smisel samoupravnega siste-ma je, da Ijudje s čim manj posredovanja politične oblasti uresničujejo svoje pravice in dolžnosti. Samoupravljanje je nemogoče brez sporazumevanja, dogovarjanja in usklajevanja družbenih norm. V tem smislu so napadi na konsenz obenem napad na bistvo samoupravljanja. Druga stvar pa je, koliko je v današnjih razmerah možno izlo-čiti večinsko odločanje. Zavzemam se za princip konsenza in sem odločno proti tis- tim, ki trdijo, da je večinsko glasovanje ve-liko bolj demokratično. Vendar pa širjenje konsenza izven ustavnih okvirjev (kjer za-gotavlja nacionalno enakopravnost) lahko pripelje do blokade sistema.____________ VPRASANJE: V Kritični analizi je relativ-no malo prostora namenjeno vlogi ZK. Prof. Zupanov v svoji knjigi Marginalije v družbeni krizi pravi, da sta v naši družbi pri-sotna dva nasprotna principa: delegatska struktura družbe, ki raste od spodaj na-vzgor, in princip demokratičnega centra-lizma v ZK. Prof. Bilandžič pa postavlja vprašanje, ali nista v nasprotju federalni princip države in princip centralizma v par-tiji. Ali se tudi partija federalizira? Še vedno se nahajamo v prehodrnem ob-dobju. ZK teži k spremembi enopartijskega sistema v idejno in vodilno silo delovnih Iju-dj in delavskega razreda. Na tej stopnji raz-voja produktivnih sil še ne moremo pričako-vati spontanega razvoja samoupravljanja. Cisto samoupravljanje je v tej situaciji ne-mogoče, saj za to ni pogojev, vendar pa gre razvoj v to smer. Kar se tiče federalizacije ZK, bi poudaril, da se v teoriji zavzemamo za demokratični centralizem, v praksi pa ga mnogokrat negiramo. Mislim, da mora znotraj ZKJ nastati politična federalna struktura, ki ne bo samo izražala ra-zličnih dnevnih interesov republik in pokrajin. Na-rediti moramo takšen CK in vodstvo ZKJ, da posamezni deli ne bodo izbiraii svojih dele-gatov neodvisno od celote, ampak bo tudi celota lahko potrdila te delegate. V tem smislu bo treba tudi spremeniti nekatera določila v statutu ZK. Vendar pa bi ta usme-ritev lahko imela tudi negativne posledice, kolikor bi se sedanja praksa nadaljevala, ki je taka, da ZK prevzema nase tudi odloča-nje o tistih stvareh, o katerih bi morale od-ločati delegatske skupščine. Na ta način deluje ZK predvsem kot enopartijski sistem in s tem parafizira delegatski sisterrT, ki tako deluje zgolj kot forma. DAVOR GJENERO prevedel: R.B. lEFORfTifl I študentski časopis stran 7 REFORMA UNIVERZE Zahteve po reformi Univerze segajo že v šestdeseta leta. Od takrat pa do prvih kon-ceptov reformirane Univerze so se okolišči-ne, ki določajo družbeno delovanje, spre-menile, se pravi, spremenile so se v času od zamisli do izvajanja reforme. Vendar pa na osnovi naših izkušenj menimo, da vse te ispremembe še bolj osvetljujejo tiste točke, kjer morajo biti učinki reforme Univerze naj-jasnejši: - Univerza mora biti eden od motorjev družbenoekonomskega razvoja. Da pa bi to postala, je potrebno enakopravno in medsebojno povezovanje združenega dela in Univerze. - Prav tako mora Univerza z reformo po-stati pomembnejši politični subjekt, kot je io sedaj. - Reforma mora prinesti kvalitetnejši študii. Ta zahteva meji tudi na nuinost kadrovskega prestrukturiranja (pomladi-tev kadrov), večjl pomen in (tudi material-no) situacijo znanstveno-raziskovalnega dela, kamor moramo biti poleg znanstve-no-pedagoških delavcev vključeni tudi študentje. - Reforma mora doprinesti k taki politič-ni socializaciji študentov, da bodo le-ti spoznali svoj položaj v družbenopolitič-nem delovanju. Dogodki v letu 1985 so po-kazali, da se študentskih problemov ne more in ne sme ločevati od celotne družbe-ne problematike. Takšno je študentsko vi-denje nalog, ki jih mora reševati kontinui-ran proces reforme. Zanima pa nas, če je bil koncept reforme dovolj široko zastav-Ijen, da bi lahko realizirali omenjene nalo- 4 ge (in seveda tudi tiste, ki jih v našem pis- n mu nismo omenili). Kakšno je, glede na pričakovanja, uresničevanje reforme v pr-vem letu? Kakšni so pozitivni rezultati iz-vajanja reforme in kakšni negativni (kje so vzroki zanje)? S tem razmišljanjem se uredništvo Tribu-ne obrača na vas in vas prosi, da do srede februarja napišete vaše videnje reforme Univerze in tako sodelujete v vaši anketi. Za sodelovanje se vam najlepše zahva-Ijujemo. Študentski časopis TRIBUNA Vaša vprašanja na temo »reforma Uni- srze« so me k sodelovanju vzpodbudila idi zato, ker so postavljena v širši družbeni ontekst tega procesa, ker opozarjajo na Irše družbene vidike reforme in je ne zožu- lio zgolj na ožji programsko-institucionalni viik Univerze. Tak pristop je žal vse prere- )k v kritikah, ki pregledujejo uresničeva- e preobrazbe našega vzgojno-izobraže- ilnega sistema. V duhu vaših vprašanj je bil zastavljen di koncept reforme visokega šolstva. To razvidno med drugim iz dejstev, da smo irati z vsebinsko prenovo izobraževalnih fogramov zastavili tudi uveljavljanje novih užbenoekonomskih odnosov v izobraže-inju, prek katerih naj bi se tesneje poveza-interesa uporabnikov in izvajalcev. Uve-ivili smo nove pristope k družbeno-imoupravnernu planiranju kadrov in izob-ževanja, razširjali delegatsko upravljanje sokih šol s tripartitno enakopravno ude-žbo učiteljev, študentov in uporabnikov, blikovali posebne izobraževalne skup-isti in strokovne svete v njih, uveljavljali Inose neposredne svobodne menjave ila in načelo celotnega,,prihodka v finan-ranju VTO in VDO itd. Žal pa je tudi v tej eri družbene preobrazbe prihajalo do raz-irakov med deklariranim in želenim ter ijanskimi družbenoekonomskimi pogoji razmerji. Očitno je, da le-ti uresničevanja ših družbenih vidikov in smotrov reforme leh slovenskih Univerz v praksi ne vzpod-ijajo dovolj. Nenazadnje, kdo je v fazi na-tovanja reforme lahko predvideval, da se mamesto postopnega povečevanja dele-idružbenega proizvoda za šolstvo tako itro nadaljeval trend njegovega upada-a? In dalje, tudi del uporabniških OZD v ;ri materialne proizvodnje še vedno ne rejema in ne uveljavlja svojega deleža log ob reformi izobraževanja. Torej: na vaše prvo vprašanje, ali je bil incept reforme dovolj široko zastavljen, im posredno že odgovoril, seveda pa bi lo potrebno več prostora nameniti analizi rokov, zakaj tega koncepta kot takšnega uveljavljamo dovolj dosledno tudi v aksi strokovnega, samoupravnega, po-ovodnega in družbenopolitičnega izvaja-areforme Univerze. Nekaj ugotovitev v tej neri nakazujejo že tudi vaša videnja nalog ga procesa. Svoje mnenje bi strnil samo y dva komen-rja k vašim vprašanjem, in sicer: Kako vi-m vlogo naših Univerz v nadaljnjem pro-jsu reforme. 0 nekaterih dosežkih, ki so jub slabostim na dlani, naj spregovorijo iti, ki so največ prispevali k njim. In to so av delavci, uporabniki in študentje v tistih sokošolskih OZD, ki so se strokovno, raz-kovalno in samoupravno najbolj povezale združenim delom. Primeri Elektrofakulte- EMIL ROJC ODGOVORI NA VPRAŠANJA "TRIBUNE" te, nekaterih VTO in FNT, Fakultete za stroj-ništvo, Ekonomske fakultete, Akademije za likovno umetnost in še nekaterih, bi lahko povedali marsikaj vzpodbudnega v tej sme-ri in njihovi soudeleženci v neposredn: svo-bodni menjavi dela, kot so Iskra, Krka, Gc-renje, Aero, Slovenija-papir in drugi tudi. Glede vloge Univerze v reformi visoko-šolskega izobraževanja bom ostal samo pri dveh vidikih. Prvi je ta, da se Univerza lahko uveljavlja kot politični subjekt, kot subjektiv-na sila v smislu Kardeljevega pojmovanja tega dejavnika le, če bo čim širše vgrajena v vse pore gospodarskega in duhovnega življenja, v vse člene dolgoročnega progra-ma stabilizacije in v vse institucije samo-upravnega političnega sistema. Pot druž-benopolitične afirmacije je predvsem pred Univerzo samo. Stvar političnih in samo-upravnih dejavnikov znotraj družbenopoli-tičnih skupnosti in združenega dela pa je, da ji pri tem prihajajo nasproti z obema ro-kama in odprtih vrat. In drugo, obe slovenski Univerzi imata ob nekaterih sedanjih protislovjih in razpotjih reforme izobraževanja, zlasti usmerjenega, pomembno nalogo, da skupaj z gospodar-skimi in drugimi družbenimi dejavniki ovrednotita dosežke in slabosti dosedanje preosnove izobraževanja na vseh ravneh. Obenem naj bi prispevali zlasti k čimjasnej-ši osvetlitvi nekaterih novih družbenih, eko-nomskih, tehnoloških in drugih razvojnih okoliščin, ki marsikatero reformno usmeri-tev izpred dvanajstih ali desetih let preme-ščajo v drugačno luč. »Reforma« reforme v tem in takem smislu je vnovičen imperativ družbenega razvoja zaradi novih zahtev, ki si jih postavlja naše hitrejše vstopanje v teh-nološko razviti svet. Odsevati bo morala v »generaciji novih programov« in v korenitih spremembah obstoječe programske struk-ture, pa tudi v organizacijski strukturi usmerjenega izobraževanja, ki se bo mora-la prilagajati izobraževanju ob delu. Samo to pa najbrž ne pomeni, da ti neo-gibni popravki reforme postavljajo pod vprašaj temeljne smotre reforme: to je uve-Ijaviti tesnejšo zvezo med delom in uče-njem, med materialno sfero in izobraževa-njem, doseči celovitost planiranja vseh vidi-kov družbene reprodukcije, uveljaviti inte-res in vpliv delavcev in šolajočih se na izob-raževalno kadrovsko poiitiko v družbi in do-seči enak družbenoekonomski položaj uči-telja in drugih delavcev v združenem delu. Te širše družbene predpostavke reformne-ga procesa na vseh ravneh in delih izobra-ževanja dejavnosti ostajajo aktualne tudi v prihodnje, saj so izraz bistva naše družbe-noekonomske in politične ureditve. EMIL ROJC 8. stran študentski časopis MONTY socialistična revolucija, demo- JOHNSONt Kracija in politični pluralizem Dolgo vrsto let je mednarodno komunistično oanje mislilo, da slehema socialistična revoluci-ja privzema oblike vstaje, državljanske vojne in oblasti sovjetov, katere je formirala velika okto-brska revolucija. Izkušnje drugih socialističnih re-volucij do konca druge svetovne vojne so prived-le do spoznanja, da obstaja mnogoterost oblik, ki jih socialistična revolucija lahko zadobi odvisno od družbenih pogojev, tradicij in mednarodnih de-javnikov. Ne glede na to, kakšne so njene oblike, pa socialistična revolucija postavlja v jedro to, da ¦jelavski razred in njegovi zavezniki prevzamejo )blast nad državo z namenom, da izgradijo novo družbo, ki bo temeljila na družbeni lastnini in nad-zoru. Antikomunisti izkrivljajo našo koncepcijo so- ialistične revolucije, da jo lahko potem napadajo Dt nedemokratično. Tako Henry Kissinger izjav- ta. »Odkar obstajajo komunistične partije, je bilo njihovo vodilno načelo vztrajanje na tem, da mora manjšina kot avantgarda delavskega razreda os- vojiti oblast in vsiliti svoja stališča ostalemu pre- bivalstvu. To omalovaževanje demokratičnih po- stopkov je ravno tisto, kar zgodovinsko loči ko- ¦nunistične partije od socialističnih strank.«1 Že v Komunističnem manifestu sta Marx in ngels poudarila, da je »proletarsko gibanje za- astno, neodvisno gibanje ogromne množice v in- 3resu te množice.«2 Engels je v svojem uvodu iz 3ta 1890 opozoril na to, da je Marx uresničil »za- nji triumf idej, predstavljenih v Manifestu samo i izključno prek intelektualnega razvoja delav- ikega razreda, kot je nujno moralo slediti iz zdru- žene akcije in diskusije.«3 Oba sta posebno zavračala in kritizirala pogled, ki ga Kissinger pripisuje komunistom, dejansko pa je last Blanquija in njegovih pristašev, o katerih je Engels 1874 zapisal: »Iz Blanquijeve koncepcije vsake revolucije kot coup de main revolucionar- ne manjšine samoumevno sledi nujnost diktature, )otem koi revolucija uspe: diktatura, a seveda ne elotnega revolucionamega razreda, proletariata, mveč malega števila tistih, ki so izvedli coup in so se že vnaprej organizirali v diktaturo enega več posameznikov.«4 Lenin je, podobno zavračajoč blanquizem leta 1917 dejal: »Kadar večina Ijudi, ker še ne razume, zavrne, da bi prevzela oblast v svoje roke, manj-šina, seveda revolucionarna in sposobna, ne more vsiliti svoje življenje večini Ijudi.«6 V resnici pa je bila celotna dejavnost Lenina in boljševikov od aprila do oktobra 1917 podvržena temu, da bi os-vojili večinsko podporo ne samo »sprednjih vrst revolucionarnih razredov«, temveč »v deželi na-sploh«. Bodisi da je mirna ali nasilna (in ne glede na in-stitucionalne oblike), je socialistična revolucija te-meljno demokratična takrat ko si za cilj zada os-vojitev večine (tako »politične« kot »artmetične«), to pa ob sodelovanju množic v boju za vzposta-vitev družbe, v kateri bi bila politična in ekonom-ska oblast v rokah delovnih Ijudi. RAZŠIRJENA DEMOKRATIČNA KONTROLA Glede na objektivne razmere je stara imperia-listična dežela, kot je Britanija, že dolgo zrela za socialistično revolucijo. Kar se tiče subjektivnih razmer, pa je še daleč od tega. Kapitalistične in reformistične ideje so se globoko zakoreninile v večino prebivalstva. Britanski komunisti spozna-vajo, da se vladajoči razred v deželi, medtem ko s kapitalistično ureditvijo dela nasilje in zadržuje svojo vladavino, »primamo opira na dejstvo, kako so milijoni Ijudi prepričani, da je kapitalistični sis-tem naravna pot za organiziranje družbe, da je resnično demokratičen in da ne obstaja realnejša in boljša altemativa.«7 Naša strategija socialistične revolucije se za-čenja pri razumevanju tega položaja in izhaja iz ocene, da bo pot naprej dolga in zamotana. Načr-tuje preseganje kapitalističnih idej v toku politič-nega, ekonomskega, ideološkega in kulturnega boja, v katerem so sklenjena zavezništva okrog delavskega razreda, vključno s srednjimi sloji, no-vimi družbenimi silami in gibanji. Demokratična kontrola bi se vse bolj širila in delovni Ijudje bi pri-dobili zaupanje v lastne sposobnosti za vodenje družbe. Ko bi bili Ijudje pritegnjeni takšnim bojem, bi komunistična partija in druge socialistične sile skušale izvajati hegemonistično vlogo, izpodbija-joč kapitalistično ideologijo in kulturo ter etične vrednote. Nadaljevale bi z dvigovanjem politične zavesti na vsakem prizorišču in pojasnjevale, za-kaj socializem lahko zamenja kapitalizem. Socialistično revolucijo v Britaniji vidimo ne kot [ enodejanko, temveč kot proces boja, v katerem bi izvolitev novega tipa Laburistične vlade v rokah levih politikov predstavljala pomembno stopnjo. (Laburistična stranka je v Britaniji množična stran-ka, utemeljena na delavskem razredu, medtem ko je Komunistična partija le majhna stranka.) Takšna levičarska delavska vlada bi začela izvajati po-membno demokratično preobrazbo britanske družbe, vključno z demokratizacijo sestave in strukture dežave, katere odločilen sestavni del so tudi oborožene sile in policija. Znotraj in zunaj par-lamenta bi jo podpirala in spodbujala obsežna de-mokratična zveza, v kateri bi bil delavski razred vodilna sila. V toku ostrih razrednih bojev, ki bi to odprli in v katerih bi okrepljena Komunistična par-tija imela zelo pomembno vlogo, bi se delavsko gibanje pomaknilo v levo. To bi odsevalo v sestavi in programu naslednjih vlad levice, v katerih bi po-skušali zgraditi osnovo za to, da bi bila KomuniSj/j tična partija vse bolj angažirana v gibanju Laburis-tične stranke proti levi. Politične in ekonomske centre oblasti bi uspešno prevzeli delovni Ijudje. Zadnjo stopnjo tega procesa pa bi predstavljal re-volucionarni prehod v socializem. Ta perspektiva v celoti utemeljuje demokratični proces tako, da bi se dialektično povezal in konč-no spojil s socialistično revolucijo. »Razviti de-mokracijo do skrajnosti«, je zapisal Lenin v Drža-vi in revoluciji, »najti oblike za ta razvoj, jih preve-riti v praksah itd.... vse to je ena od sestavnih na-log boja za socialistično revolucijo. Če jih vzame-mo ločeno, socializem ne bo prinesel nikakršne demokracije. Toda v dejanskem življenju demok-racija nikoli ne bo Vzeta ločeno', Vzeta bo skupaj' z drugimi rečmi, uveljavila bo svoj vpliv na eko-nomsko življenje in spodbujala preoblikovanje le-tega in ekonomski razvoj bo vplival na njen obrat itd. To je dialektika žive zgodovine.«8 V tem procesu vidimo parlament ne kot orga-nizacijo buržoazne državne oblasti, ki ga je treba pomesti proč, kot zahtevajo trockisti, ampak kmot produkt zgodovinskih bitk za demokracijo produkt, ki ga je mogoče spremeniti v glavno orodje socialističnega spreminjanja. Lokalna vladna telesa bi bila demokratizirana in ob njih bi v skupnostih rasle temeljne organizacije, v.indust-riji pa bi imele med procesom odločanja vse po-membnejšo vlogo. SOCIALISTIČNI PLURALIZEM tna od najveCjih ovir pri naraščanju članstva Komunistične partije in podpore volilcev v naši deželi, ki se nam zdi bistven del predstavljenih perspektiv, je razširjeno prepričanje, da so naši dolgoročni cilji nedemokratični. Na široko se ver-jame, da bi socialistična družba, za katero deluje-mo, sprožila zmanjševanje varovalnih pravic in svoboščin in kcncentracijo politične oblasti v ro-kah vladajoče skupine, ki ne bi bila podvržepa učinkoviti demokratični kontroli. Vprašanje, ki ga delavci pogosto zastavljajo komunistom, se glasi: »Če izvolimo takšno vlado, kot jo vi želite, ali se jo bomo lahko znebili in postavili drugo, če s;e tako odločimo?« V novem programu The British Road to So-cialism poskušamo dati nedvoumne odgovore na te ugovore in vprašanja. Kot pogosto izjavljajo naši nasprotniki, ti odgovori ne predstavljajo tak-tičnega podviga z namenom, da bi preslepili nep-revidni. Nitri ni, kot nam včasih sugerirajo naši pri-jatelji, svobodna privolitev v prevladujočo bur-žoazno ali socialdemokratsko ideologijo nena-čelna. Nasprotno, pomeni globoko načelno pozi-cijo, skovano na naših kongresih, ki so izhajali iz temeljnih demokratičnih koncepcij Marxa, Engel-sa, Lenina in Gramscija, iz analize razmer in tradicij naše dežele ter izkušenj socialističnih držav. Naš program potrjuje naše poglede, »da bo boj za doseganje in izgradnjo socializma potekal v razmerah političnega pluralizma. To pomeni, da bodo vsem demokratičnim strankam, vključno s tistim, ki nasprotujejo socializmu, zagotovljene politične pravice in pravica do zakonitega tekmo-vanja za oblast na volitvah. Izražanje rasističnih pogledov bi bilo seveda prepovedano z zakonom. Uradno stališče delavskega gibanja, vključno s komunistično partijo, je spoštovati sklep volilcev, in vlada levice bi odstopila, če bi izgubila na volit-vah.«9 Enačiti socialistični pluralizem, ki mu Komunis-tična partija v mnogih razvitih kapitalističnih deže-lah, kot je naša, zaupa, z buržoaznim pluralizmom, pomeni pomešati institucionalne oblike z razred-no vsebino. Buržoazni pluralizem je past in preva-ra. Ko teoretiki buržoaznega pluralizma govorijo, da je oblast v njihovi deželi razpršena med različ-ne bloke interesov, skrivajo vsebino nedemokra-tične oblastne koncentracije v tistih družbah, v ka- študentski časopis stran 9 terih državi in ekonomiji vlada monopolni kapita-lizem. Osnova za socialistični pluralizem, kot ga mi načrtujemo, je prelom te monopolne oblasti in nadomestitev le-te z oblastjo delavskega razreda in njegovih zaveznikov, kar v bistvu ustreza tradi-cionalnemu marksističnemu konceptu diktature proletariata. Velika poslovna prevlada tiska bi bila končana, prav tako pa tudi privilegirani položaj konservativne stranke, ki od monopolov ne bi več prejemala krepke finančne podpore, kot jo dobiva danes. V takšni situaciji bi državo in ekonomijo nadzorovali Ijudje, katerih večina mnenja bi se iz-kristalizirala v toku javnih razprav, k čemur bi pri-speval tudi pluralizem strank, organizacij, intere-sov in pogledov. Mi načrtujemo socializem, ki zagotavlja občut-no širšo demokracijo, kot so jo Ijudje spoznali v kapitalizmu, z razširitvijo popolnega demokratič-nega nadzora, z razlastitvijo monopolov in vzpos-tavljanjem socialistične lastnine in planiranja teh z utrditvijo državljanskih svoboščin in demokratič-nih pravic, ki so se utrdile skozi stoletja bojev. To bi omogočilo svobodo ne le drugim socialistič-nim organizacijam, katerih sodelovanje bi poteka-lo na enakopravni osnovi, temveč tudi sovražnim strankam, ki bi bile pripravljene delovati v okviru zakona. Kako lahko našim Ijudem opravičimo za-nikanje pravic takšnim strankam v socialistični demokraciji, pravic, ki jih kapitalizmu sovražne stranke uživajo v buržoazni demokraciji? Izgledalo bi, kot da nimamo zaupanja bodisi v Ijudi, bodisi v zmožnost socializma, da bi obdržal podporo Ijudi, potem ko bi ga začeli izkušati iz prve roke! Na-sprotno, mi verjamemo, da so takšne stranke in ideje, ki jih le-te izražajo, bolj učinkovito premaga-ne v odprtem spopadu, kot pa s potiskanjem v podtalnost. Kot demokrati verjamemo v večinsko pravilo; kako lahko zavrnemo spoštovanje do sklepov vo-lilcev tudi v neugodnem primeru za levico ali so-cialistično vlado, ki bi bila poražena na volitvah? Ljudje v deželi, kot je naša, dajejo velik pomen svojim težko pridobljenim pravicam, da z večino izbirajo stranke, ki jim bodo vladale. Bili bi hudo ogorčeni in upirali bi se zahtevi vsake vlade ali stranke, ki bi dala veto na njihovo izbiro, če bi so-dili, da je v nevarnosti, prepoznavanje njihovih last-nih najboljših interesov. Socialistična vlada bi s prizadevanjem za takšen veto sovražnikom so-cializma izročila zastavo demokracije, okrog ka-tere bi zbirali nesoglasje Ijudi, da bi s tem podprli svoje reakcionarne ugovore. Položaj bi bil seveda popolnoma drugačen, če bi realne sile poskušale uporabiti oblast za kljubo-vanje svobodno izraženemu sklepu Ijudi, s tem da bi se zatekle k sabotaži ali uporabile oboroženo silo proti vladi levice, kot to z neposredno vojaško in politično podporo Reagana in imperializma ZDA poskušajo storiti v Nikaragvi in kot se jim je to tragično posrečilo storiti v Čilu 1973. leta. V takšnem položaju se ne bi obotavljali uporabiti na-silja, da bi zatrli takšne nezakonite in protidemok-ratične akcije; spravili bi se nad vse politične stranke, ki bi se vpletle. Tako bi bilo zastavo de-mokracije videti na strani socializma in levice. Vendar smo prepričani, da bo obseg podpore, ki bi jo morali zgraditi in utrditi na vsaki etapi raz-voja v smeri socializma, vključno s tisto v oboro-ženih službah, hkrati z ugodnim mednarodnim raz-merjem sil, vključno z razmerjem sil v Zahodni Ev-ropi, do tedaj omogočil socialistično revolucijo v naši deželi brez državljanske vojne ali vojaške in-tervencije. ročijo oblast stranki in spremenijo vlado brez ka-kršnekoli revolucije.«1' Državljanska vojna in intervencija, ki so jo mladi Sovjetski državi vsilili njeni nasprotniki, ter pogoji, ki so vladali kot posledica obeh, niso omogočale kontinuitete političnega pluralizma, ravno tako tudi ne zakonite opozicijske stranke in njihova glasila, kar je bilo načeloma za zgodnje obdobje sovjetske oblasti. Toda v veliko bolj ugodnih po-gojih, v katerih smo predvideli razvoj socializma v večini zahodnih dežel, ki jim jih bodo žrtve Sovjet-skih Ijudi in pozneje drugih socialističnih in antiim-perialističnih sil pomagale izpeljati, smo prepriča-ni, da bo takšen pluralizem možen in da bo zago-tovil boljše okoliščine za zdrav razvoj socialistič-ne demokracfje. SOCIALISTIČNA DRŽAVA V takšnih okoliščinah bi bilo mogoče izvesti so-cialistično revolucijo in začeti z izgradnjo socialis-tične družbe v razmerah maksimalne socialistič-ne svobode tudi za naše nasprotnike. Daleč od tega, da bi zmanjševali vlogo komunističnega vodstva v tem procesu: takšen socialistični plura-lizem bijo naredil pomembnejšo, ker bijo vodstvo moralo izvajati iz dneva v dan, zlasti v bitkah z na-sprotnimi idejami, ki bi sprernljale kontinuirano javno izražanje, pa tudi na radiju in televiziji. Takš-no vodstvo bi bilo lahko učinkovito samo kolikor bi komunisti zadržali in razširili podporo Ijudstva. Ta podpora pa ne bi mogla biti ustanovljena en-krat in za vedno z »dokončnim izborom« Ijudi (če uporabim Stalinov izraz)1, Saj bi izključila možnost izbora Ijudi med strankami. Koncepl: takšne »do-končne izbire« je povsem v nasprotju z Leninovo koncepcijo socialistične demokracije, ki določa popolno in stalno sodelovanje Ijudi pri upravljanju njihove dežele- tako pri neposrednem kot pri po-srednem nadzoru nad tietimi, ki so jih izvolili prek predstavniških institucij. Tako je januarja 1918 do-kazoval superiornost sovjetskega sistema s tem, da v primeru, »če so delovni Ijudje nezadovoljni z iihovo stranko, lahko izvolijo druge delegate, iz- Ne glede na to, ali zgodovinske okoliščine do-voljujejo takšne oblike strankarskega pluralizma v ,sleherni dani socialistični državi, so pluralistične strukture, ene ali druge vrste, po mojem bisfvena značilnost socialistične demokracije. Lenin je to jasno spoznal v sporu o sindikatih v bojševiški partiji v letih 1920-21. Zaradi tega je emfatično za-vrnil Trockijev »administrativni pristop«, ki je pozi-val k vgraditvi sindikatov v državni aparat na plitki sladkobesedni osnovi, češ da oba predstavljata delavce in da ni logično pričakovati, da bi sindikati branili delavce pred njihovo lastno državo. Lenin je govoril o »delavski državi z birokratskimi distor-zijami« in dokazoval, da delavske organizacije mcrajo »zaščititi delavce pred njihovo državo«.13 Sindikatom se ni treba več spoprijemati z razred-nim ekonomskim bojem, temveč »z ne-razrednim 'ekonomskim bojem", kar pomeni, spopadati se z birokratskimi distorzijami sovjetskega aparata, varujoč materialne in duhovne interese delovnih Ijudi z načini in sredstvi, ki so nedostopni temu aparatu itd.«14 Argumenti, ki jih je povedal Lenin o položaju sindikatov v socialistični državi, potrjujejo dejstva, da obstajajo različni interesi in pogledi, ki morajo biti zadovoljeni i.n ki morajo dobiti institucionalni izraz. Dejansko niso relevantni samo za sindikate, temveč, po analogiji, za najširšo vrsto drugih orga-nizacij, tako nacionalnih kot lokalnih, ki neodvisno izražajo interese in poglede različnih delov prebi-valstva. Če obstaja neustrezen predpis za takšne organizacije in če hkrati ni »sistematično določe-na razmejitev« med stranko in državo,15 obstaja nevarnost resne koncentracije oblasti na vrhu. Če razpoložljive poti niso v vsakem trenutku sposob-ne za svobodno izražanje kritike in tudi nasproto-vanja vladni politiki, narašča nezadovoljstvo in fr-stracije potisnjenih. V ekstremnih primerih to lah-ko vodi v izbruh, ki preseneti državo in_partijsko vodstvo in šele nato pripelje do izboljšave, ki bi bile lahko storjene veliko prej in dosti manj bole-če. V tem oziru je zelo pomemben obseg tiska, ki svobodno kritizira, prinaša alternativna stališča in razkrinkava zlorabe ne glede na to, kje se doga-jajo. Obstoj neodvisnih organov tiska, ki so v ro-kah javnih organizacij in jih ne upravlja ali nadzo-ruje noben center, določuje primeren način zain-tereširanje javnega mnenja z dnevnimi tokovi in za zagotavljanje popolnega obveščanja ter mobiliza-cijskih akcij proti spretnim administracijam, birok-raciji in zakonitim krivicam. Ob najpopolnejšem možnem razvoju nepos-redne demokracije in samoupravljanja (o kate-rem se moramo veliko naučiti od Jugoslavije) so-cializem zahteva predstavniške institucije, ki so dejansko forumi za javno pretresanje državne in ekonomske politike, in institucije nove zakonoda-je. Pomanjkanje nasprotovanj v takšnih razpravah bi ustvarilo vtis, da so vse velike rešitve že odlo-čene vnaprej v manjših telesih za hrbtom običaj- nih Ijudi, katerih pogledi ne igrajo vloge v spreje-manju odločitev in dajejo (zgolj formalno) pritrdi-tev zakonodajnim telesom. To pa lahko samo po-novno okrepi tendence v smeri politične apatije in privatizacije, s katerimi je treba obračunati po pr-vem obdobju revolucionamega navdušenja. Graditev socializma povzroča veliko povečanje države po obsegu in po namenu kot posledica prehoda produkcijskih sredstev v družbeno last-nino (državna lastnina bo v prvem obdobju cen-tralna, 'toda ne njena edina oblika'. Zato je še po-sebej pomembno dialektično presoditi dvojni značaj socialistične države ter protislovje njenih demokratičnih in nedemokratičnih potez. Ko je Lenin presojal potrebo po državi v graditvi socia-lizma, je v Državi in revoluciji zapisal, da je »na-pačno razumeti socialistično kritiko kot kritiko vsake države nasploh«.16 Z odobravanjem je navedel Engelsov napad na vsa »vraževerna čaščenja države«, ki »je v najbolj-šemprimeru zlo, katerega je podedoval proleta-riat po svoji zmagoviti borbi za razredno prevla-do... dokler se generacija, vzgojena v novih, svo-bodnih družbenih razmerah, ni sposobna znebiti celotne državne ropotije.«17 Močne izravnavajoče sile so potrebne zato, da zadržujejo birokratske in odtujevalne poteze, ki jih izkazuje tudi socialistič-na država. Zato socialistična demokracija zahteva stalno negovanje demokratizacije državnega aparata in obstoj pluralizma močnih demokratič-nih organizacij in časopisov, neodvisnih od apara-ta, ob kar najširšem sodelovanju Ijudi v samoup-ravljanju in odločanju. Pritiski v smeri birokratizacije so gotovo po-udarjeni v razmerah zaostalosti, kakršne so bile tiste, v katerih so bile mnoge, čeprav ne vse ob-stoječe socialistične dežele prisiljene, da so za-čele graditi socializem. Toda kritična ocena njiho-vih izkušenj, tako negativnih kot pozitivnih, je tudi pomembna za nas. Sicer bi prezrli našo nevarnost birokratskih in tehnokratskih tendenc v državi, vla-dajočih strankah in družbenih organizacijah, ki jih bo treba premagati, ko se bo gradil sonializem v razvitih industrijskih deželah, kot je Britanija. Pre-pričani smo, da lahko začnemo postavljati osnovo za preseganje le-teh že v kapitalizmu, to pa z bo-jem za povečano kontrolo delovnih Ijudi obeh spolov nad vsakim aspektom političnega, eko-nomskega in družbenega življenja; ta tako tvori bistveni del naše strategije socialistične revoluci-je. Monty Johnston je eden vidnejših publicistov Britanske Komunistične partije. Objavlja teoret-ske in politične tekste o problemih socializma v Vzhodni Evropi in na zahodu, reportaže o zanimi-vih dogodkih v socialističnem bloku (npr. vdor Sovjetskih vojaških enot y ČSSR, ko je bil ravno v Pragi, Poljski dogodki). Že več let se udeležuje zbora marksistov v Cavtatu. Tekst, ki ga tu objav-Ijamo, je njegovo predavanje na tretjem medna-rodnem kolokviju na temo Subjektivne sile socia-lizma na politični šoli CK ZKJ Josip Broz tito v Kumrovcu oktobra 1985. n .... Prevodi I.L References ' »The Peril of Eurocommunism«. Time (New York) 20 June 1977, p. 10. 2 K. Marx/F. Engels, Collected Works (Moscovv/London, 1976), Volume6, p.495. 3 K. Marx/F. Engels, Selected VVorks (Moscov/London, 1950), Volume I, p.30. 4 K. Marx/F. Engels, Werke (Berlin, 1962), Volume 18, p.529. • V.I.Lenin, Colleoted Works (Moscow/London, 1969), Volu-me41,p.433. ' V.I.Lenin, »Can the Bolcheviks retain State Power?«, Selec-ted Works (Moscow/London, no date), Volume 6, p.293. ' The Britteh Road to Socialism (London, 1978), p.9. • V.I.Lenin, Collected Works (Moscovv/London, 1964), Volu-me 25, p. 452-3. Emphasis in original. • The British Road to Socialism, pop.47-48. 1 In his lnterview with the First American Labour Delegation 9 September 1927. " V.I.Lenin, Collacted Works (Moscovv/London, 1964), Volu-me 26, p.498 12 V.I.Lenin, Collected Works (Moscovv/London, 1965), Volu-me 32, p,48. 13 Ibid, p25 14 Ibid., p.100. Emphesis in original. 15 XI. S'ezd R.K.P. (b), Stenograficheskiy otchet (Moscow, 1961), p.525. 16 Lenin, Coliected Works, Volume 25, p.398. Improved tran-slation from Lenin, Gosudarstvo i Revoliutsia (Moscow 1969), p.29. 1' Lenin, Collected VVorks, Volume 25, p.453. KOflGPEB 10. stran študentski časopis INTERVIEW VIKA POTOCNIK TRIBUNA: Kakšna so razmerja Sveta za vzgojo in izobraževanje do strokovnih služb in Skupščine izobraževalne skup-nosti SRS, kakšni so kanali prenašanja stališč, mnenj in sklepov in kakšna je de-janska realizacija le-teh v vašem mandat-nem obdobju? Bi lahko navedli temeljne specifičnosti? VIKA: Če sprva pogledamo na udeležbo mladih pri delegatskih funkcijah v omenje-nih institucijah, ugotovimo, da je veliko mest nezasedenih. Mi mladih Ijudi tam ni-mamo. Vzrok za to lahko iščemo v pomanj-kljivostih v sami mladinski organizaciji, ko pri prenosu oz. menjavi kadrov nismo uspe-li zapolniti teh mest. Večinoma smo proble-me mladih obravnavali v srednjem usmer-jenem izobraževanju, na drugi strani pa smo se soočili z razreševanjem socialno-ekonomskega položaja mladih v srednjih šolah in na univerzah. Prek dolgih in zaple-tenih kolesij smo skušali doseči spreminja-nje določenih normativov in dosegli, da Skupščina I. skupnosti pokriva osebne do-hodke delavcev v študentskih in dijaških domovih in da so se istočasno premaknile stvari okoli amortizacije in investicijskih vla-ganj, ob tem pa so bile izpeljane zadnje faze izgradnje študentskih in dijaških do-mov. Manj uspešni smo bili v strokovnih svetih, ki v bistvu spreminjajo oz. sprejema-jo programe za izobraževanje. Tam se je naš glas skrčil predvsem na pismeno ko-munikacijo in na žalost ugotavljamo, da so se naše pripombe malo upoštevale. Po-stavljeni so bili pogoji za spremembe sin-tezne evaluacije o srednjem Ul, ki je bila ob-Ijubljena že za december 1985. I., a je do zdaj še ni. Na zadnji seji je RK postavlla za-htevo, da naj bi bila evalvacija izdelana šL letos, na njeni osnovi in osnovi štuvilnih pri-pomb mladih pa naj bi bile že z novim šol-skim letom v srednješolske programe vpe-Ijane nujne spremembe (in ne šele z letom 1987/88, kot hočejo nekateri - in to pred-vsem spremembe, ki se tičejo perečih pro-blemov, kot so: skupni izobraževalni pro-grami, tuj jezik, zasičenost programov, po-navljanje snovi itd. TRIBUNA: In kako je z VlP-i na Univerzi? VIKA: Najprej bi se do reforme opredelila na splošno. Prvič: reforma je bila postavlje-na na stare temelje (za stvari, ki so postav-Ijene na stare temelje, lahko že vnaprej predvidevamo rezultate) Drugič: finančna sredstva, namenjena za izpeljavo reforme, so bila močno okrnjena. Glede na to, da so uspehi reforme odvisni tudi od razpoložlji-vih materialnih sredstev, lahko tudi po tem presojamo, kakšni bodo. Torej lahko rečemo, da pri izpeljavi refor-me ni bila upoštevana ena od osnovnih po-stavk, to je ekonomski kriterij, razen tega pa je bilo marsikaj že z idejnega stališča ne-razčiščeno. Za primer poglejmo, kaj pome-ni izobraževanje za delo in kaj za nadaljnji študij. Celotna reforma se je prevesila v izo-braževanje kadra za ta trenutek, za včeraj in danes, ne pazajutri. Stem smo prišli vfazo, ko osebni dohodek učiteljev ne pomeni družbeno vrednotenega dela, ampak pod-cenjeno delo (in tudi kader, ki nastaja v iz-obraževalnem procesu, je rezultattega na-grajevanja). Normativi za plačevanje srednjega in vi-sokega šolstva povzročajo relativno veliko razdrobljenost, posledice tega pa nosijo predvsem študentje in učenci. Pri celotni reformi dajemo vse premalo poudarka na notranjo reformo, to je na spremembo učenca oziroma študenta v kreativnega, kri-tičnega oblikovalca lastne misli. Že če po-gledamo vpisno politiko, vidimo, da poteka po principu razpoložljivih sedežev, ne pa znanja učencev oz. študentov. Dokler bo ta družba vrednotila izobraže-vanje po kriteriju številaglav, ne patudi gle-de na prottukt, kvaliteto in vlogo pri razvoju, ki jo izobraževanje igra, toliko časa bo tudi financiranje takšno, kot je. Osebno sem gle-de izdelave kriterijev na kvalitetne kazalce v bližnji prihodnosti skeptična, saj bi to pome-nilo radikalno poseganje v sam proces iz-obraževanja, za kar pa ni prevelike priprav-Ijenosti. Naslednji problem, ki bi ga v povezavi s tem omenila, je pomanjkanje pripravljenos-ti družbe, da bi sfera znanosti in izobraže-vanja dejansko omogočila deklarirano družbeno finančno podporo. Sredstva, ki jih danes namenjamo tej sferi, so glede na za-hteve po finančnih sredstvih zgolj kaplja v morje. Posledice zdajšnjega slabega finan-ciranja so se tako globoko zarezale v izob-raževanje, da bo potrebno kar nekaj časa, da se bo ta ekonomska situacija vsaj malo ublažila. Dokler bomo investirali zgolj v delovno intenzivno industrijo, ki je največji porabnik NK delovne sile in energije, toliko časa iz-obraževanje in znanost ne bosta pridobila osrednje družbene funkcije. Ne glede na reformo ali pa prav zaradi nje se zdajšnja generacija, ki se usposablja za leto 2000, prilagaja trenutnim potrebam. Takšna izob-razbena struktura in znanje, ki sta pri nas prisotna, predstavljata zavoro za kakršen-koli napredek, razvoj. Poleg tega pa je pri nas znanje, pridobljeno z delom, marsikdaj večji promocijski faktor kot pa znanje, pri-dobljeno z izobraževanjem. V Sloveniji je stopnja nezaposlenosti okoli 2 %. Tako kot nekateri sociologi tudi sama menim, da je lahko takšna majhna nezaposlenost zavora zajjstvarjanje kritič-nosti in konkurenčnosti. Če konkurence ni (predvsem za višji in visok kader), če nimaš določenega procenta kadra na »zalogi« (kajti s tem lahko ustvariš konkurenco), je lahko to v določenem momentu tudi zavora za hitrejši razvoj. TRIBUNA: Torej naj bi izobrazba postala tržna vrednost? VIKA: Ne izobrazba, znanje. V drugih re-publikah (prim. Makedonijo) smo lahko za- sledili kampanjsko, politično zaposlovanje. Pri tem prihaja do tehnoloških viškov, kajti vlaganje v razvoj terciarnega in kvartarne-ga sektorja ne poteka istočasno. To pušča-mo povsem ob strani. Mi zaposlujemo v ob-stoječe, to pa zahteva NK in manj kvalifici-rano delovno silo, ki je neizobražena, nein-formirana. Prav slednje dejstvo pa je pogoj za manipulacije. TRIBUNA: Lanskoletni bojkot plačeva-nja stanarin študentov v ŠD je sprožil dolo-čene probleme, ki se še vedno parcialno rešujejo, na ta način pa se rešuje le del štu-dentskih problemov. Kakšna so po tvojem mnenju nadaljnja pota sistemske rešitve problema socialno-ekonomskega položa-ja in kako se bo ZSMS vedla v prihodnosti na tem področju? VIKA: Bojkot je bil izraz dolgoletnega tla-čenja problemov. Prvič je bilo tu vseskozi odprto vprašanje statusa in financiranja štu-dentskih domov, drugič pa je v štirih letih štipendija realno padla za več kot 20%. Edina potza razreševanje ekonomskih pro-blemov, ki se mi zdi v tem trenutku realna, je štipendijska politika. Osebno sem sicer proti subvencijam, vendar dokler ne bomo imeli ustreznega števila štipendistov, bo ta korektiv nujen. Opozoriti pa moram na pro-blem, ki se pojavlja pri razreševanju štu-dentske problematike, namreč, oslanjamo se predvsem na populacijo, ki živi v štu-dentskih domovih, medtem ko pozabljamo na študente, ki živijo kot podnajemniki. Re-ševanje problematike teh študentov vidim tudi v izpolnjevanju Odloka o podnajemniš-kih razmerjih, ki je bil sprejet za področje mesta Ljubljana. Razen tega bi bilo dobro, če bi izpeljali idejo o »informalnicah«, »biro-jih«, kjer bi lahko študent ob ponudbi odda-jalcev iskal cenejše in kvalitetnejše stano-vanje zunaj ŠD. TRIBUNA: Bili smo priča propadli volil-no-programski konferenci. Kje vidiš razlo-ge za propad (oz. kakšna [e realacija RK ZSMS do UK ZSMS in DK v SC) in kako gle-date na spor med bazo v bazi? VIKA: Po dogajanjih v štud. domovih in kritikah, ki jih je dajala DK, je bilo jasno, da bo sama konferenca najverjetneje seštevek vsega nezadovoljstva. Mislim, da je bila konferenca premalo pripravljena glede vprašanj, ki so bila celo leto odprta, razen tega pa kasnimo pri razreševanju vseh iz-postavljenih vprašanj. Do same konference bi morali pripraviti analizo, ki bi pokazala, koliko je kdo naredil, kaj je ostalo nerealizi-rano in zakaj. Razmerje med DK in UK ne bi imenovala konflikt. Tu gre za različna gibanja znotraj študentske populacije, ki so vedno obstaja-la, in mislim, da se ta problem da premostifi na strpen način, ki bi enakovredno upošte-val sogovornika, ne pa ga že vnaprej dis-kvalificiral (kar se je dogajalo tako pri DK kot pri UK). Po propadu konference je sle-dilo obdobje premora, streznitve. Mislim, da bo naslednja konferenca uspešno pri- pravljena in da bodo vsebinska vprašanja prevladala nad parcialnimi interesi. TRIBUNA: Bi se ti strinjala s tr^itvijo, da je aktivnost, ki je bila v začetku »zelena«, pravična in da je prerasla v pojem, s kate-rim smo okarakterizirali propad program-sko-volilne konference, to je v »strankar-ski boj«? VIKA: Raje bi namesto pojma stranke uporabila besedo gibanja, med katerimi je prišlo do nasprotovanja zaradi različnih poti, ki so jih pri razreševanju problemov zagovarjali. Izhajajoč iz vsebine vidimo, da je DK imela nekatere upravičene kritike na delo UK, po drugi strani pa je v času, ko so se stvari začele premikati, delovanje DK vse preveč imelo poudarek na nerealnem obtoževanju UK-ja, ta pa ni bila sposobna priznati lastnih napak, ki so bile objektivno in subjektivno pogojene. Na konferenci so ta vprašanja in obtoževanja zgubila vsebin-sko osnovo, ki so jo imela, in je potem zgle-dalo, kot da gre za strankarski boj enih, ki hočejo vse razrušiti, in drugih, ki so maksi-malni ustvarjalci in jih prvi totalno onemo-gočajo pri njihovem delu. TRIBUNA: Ali misliš, da obstaja mož-nost, da se na drugi konferenci izognemo temu, kar se je zgodilo na prvi? VIKA: Računam na zdravo pamet. Upam, da postopno prihajamo do spoznanja, da še ena neuspela konferenca pomeni dejan-sko klofuto ne samo UK, ampak tudi štu-dentski populaciji in mladini kot taki. TRIBUNA: Pred nami je kongres ZSMS. Ali vidiš možnost, da se konflikt, ki je na-stal med študenti Ijubljanske Univerze, podaljša do kongresa? V analizi osnutka gradiv za kongres nista besedi študent in Univerza namreč niti enkrat omenjeni. Ob vsej predhodni debati nas zanima, če se bo problem izobraževanja in znanosti ekspli-ciral na kongresu v intenzivnejši obliki. VIKA: Letošnji kongresni dokumenti sq osredotočeni na nekaj ključnih vprašanj (družbeno-ekonomski odnosi, razvoj itd.), medtem ko je kongresni odbor sprejel vodi-lo, da naj platforma ne bi zajemala proble-mov, o katerih je bilo že veliko napisanega ob 11. kongresu ali pa sb bili tema številnih problemskih konferenc. Stališče do izobra-ževanja je v kongresnih gradivih opredelje-no splošno in izraža zgolj zahtevo po dru-gačnem vrednotenju in nujnih spremem-bah v tej sferi. Drugače pa je podrobna, konkretna izdelava stališč do izobraževa-nja vsebovana v ključnih usmeritvah. Pose-ben poudarek je dan na socialno-ekononi-sko problematiko, medtem ko je treba šele vnesti večji poudarek na vlogo Univerze in znanosti v družbi - vlogo Univerze kot sa-mostojnega subjekta-tako pri oblikovanju programskih zasnov in ciljev kot tudi pri večjem vplivu na družbena gibanja. GIDO PETRETIČ MARKO POVŠE KOMENTAR2 komu bo/je odzvonilo? Dejstvo je, da evalvacija usmerjenega izobraževanja ni izdelana. Zakaj ni izdela-na? Iz zgodovine nam izkušnje kažejo na to, da se vse mračne, da ne rečemo nega-tivne oziroma neuspešne ukrepe skuša pri enostranski analizi zadeve obiti. Tako je tudi z evalvacijo. Rezultati usmerjenega iz-obraževanja so nepričakovani, dejansko nesprejemijivi, saj smo priča popolni zane-maritvi raziskovanja, iniciativnosti, kopiče-nju izobraževalnega programa, enostran-skosti, ki s specializacijo nima nikakršne zveze, etc. Nezadovoljstvo je med dijaki, pričakovati pa ga je tudi med študenti, koli-kor tega že ni bilo. Če poskusimo oceniti delo pri reformi izobraževanja, potem se ni-kakor ne moremo izogniti določenim ne-zaupnicam pri kandidiranju za najvišje funkcije v skupščini SRS. Ko t.im. »vsestran-sko razvita osebnost« izraža svoje nezado- voljstvo, se moramo nujno vprašati, zakaj evalvacije ni in zakaj nezaupnice so. Je to nezaupanje v strokovne institucije in dolo-čene Ijudi? Po drugi strani naletimo na izpad udelež-be študentov na določenih delegatskih mestih. Mimo tega ne moremo! Pri ustaljeni praksi odločanja na področju izobraževa-nja vidimo tudi vzroke apatije. Opredelitve mladinske organizacije se ne upoštevajo vedno. To lahko osmislimo s tem, da ne upošteva vedno prizadetih, to je dijakov in študentov. Ali je potem sploh še čudno, da delegatske zastopanosti ni. Vsakršno na to navezano »učinkovitost« zavračamo s kon-trektnimi pobudami, ki so ostale brez efek-ta: evalvacija, skrajšanje obsega ur, sistem štipendiranja. Iz nejasnega odgovora pri vprašanju o razmerjih RK ZSMS do UK ZSMS in Dele-gatske konference je razvidno, da mladin-ska organizacija nikakor ni (še vedno) reši-la problema ukvarjanja s samo seboj. Ta manko je že kar kroničen in tudi simptoma-tičen za to družbeno politično organizacijo. Ali kompetentni svettorej ne more vzposta-viti dejanskih skupnih meril in usmeritev, ki bi zajela učečo se mladino in uspoštevala različne interese, ki se vsekakor pojavljajo. Ali pa je resnica kje drugje. Ne nagibamo se h hierarhičnemu usmerjanju, temveč svetovanju in povezovalnemu karakterju. S tem ni rečeno, da svet ne dela ali da RK ni učinkovita, temveč da vsaka trezna kritika pripomore k boljši nadaljnji izvedbi. Izobraževalni proces ohranja in reprodu-cira obstoječa družbena razmerja. Kot tak je usmerjen bolj k discipliniranju in obliko-vanju delovne sile za trenutne potrebe pro-izvodnega procesa in birokratske vladavi-ne, kot pa temeljni marksistični zahtevi po razvijanju družbenopolitične zavesti mladih Ijudi. Obstoječe izobraževanje onemogoča uveljavitev intelektualnega potenciala mla-dih Ijudi. Stihijsko in politično koncipirana reforma vzgojnoizobraževalnega procesa je samo še ena od možnih poti v »vsestransko (ne)razvito družbo«, potencira moč družbe-ne, tehnološke in intelektualne nerazvitosti. MARINA LUKŠIČ MLADEN PETRETIČ MARKO POVŠE študentski časopis stran 11 BOJ ZA MIR TRAJNA NALOGA Nacionalni odbor za mednarodno leto miru (Tanjug, Beograd 26. feb.) Nastopil je poslednji, zgodovinski trenu-tek, ko se srečujemo z nujo po ukinitvi voj-ne kot sredstva za razreševanje raztičnih mednarodnih protislovij. V tem letu rniru moramo storiti vse, da v vsakem človeku ši-roko razprostremo spoznanje, da se naha-jamo pred katastrofo. Tako je na prvi seji nacionalnega odbora za leto miru dejal predsednik tega odbora dr. Grličkov. Na seji tega odbora (ki ga je na predlog Zveznega sekrateriata za zunanje zadeve in Jugoslovanske lige za mir osnovai Zvez-ni izvršni svet) je bil sprejettudi program ak-tivnosti za spoštovanje leta miru na notra-njem in mednarodnem nivoju. Naloga od-bora pa je, da aktivnosti organizira in koor-dinira. Opozorilo, da se svet nahaja pred katast-rofo, ni le preprosta in za krajši čas politično podtaknjena dramatizacija, ampak groba realnost, je rekel Grličkov ter opozoril na dejstvo, da se oboroževalna tekma nadalju-je, da se poglablja prepad rned razvitimi in nerazvitimi in da so pota sporazumevanja vse ožja. Od tod tudi naloga za vse progre-sivne Ijudi v svetu, da demistificirajo vse- mogoče strategije v svetu, ki na ta ali oni rva-čin branijo ali propagirajo tezo, da je mir možno obvarovati le z oboroževanjem. S tem tudi opozarjamo, da se mora vsak po-sameznik in vsaka skupnost na zemlji pri-četi zavedati svoje usode kot neizbežne žr-tve vojne, če bi do nje prišlo, je rekel Grlič-kov. Na seji je bilo poudarjeno, da je leto 1986 kot mednardno leto miru potrebno izkoristiti za širjenje Jugoslovanskega mirovnega gi-banja na vseh nivojih in v vseh okoljih. Tako gibanje pri nas zunaj uradne in državne po-litike (ki je bila v okviru neuvrščenosti k temu cilju vedno obrnjena) praktično niti ne obstaja. To leto pa daje priložnost, da se »glas za mir« prebudi v širših okvirih, v vsa-kem posamezniku. Rečeno je bilo, da imajo v obeleževanju leta miru posebno vlogo mladi, pa vendar se morajo v to akcijo vključiti vsi, od znan-stvenoraziskovalnih organizacij do sred-stev informiranja. Izogibati se moramo for-malnih in manifestativnih obeleževanj leta miru ter stremeti za akcijami, ki bodo moti-virale kar se da veliko Ijudi. Vse akcije mo-rajo imeti trajen značaj. Komentar: NO COMENT! POLITIČNO NEPRIMERNO V zapisniku seje Sveta za SLO pri Repub-liški Konferenci SZDL z dne 23. 1. 1986 je bilo med drugim rečeno naslednje: »Prav tako so člani sveta menili, da je akcija mi-rovne skupine pri RK ZSMS pred novim le-tom (proti vojnim igračam) bila politično neprimerna (čas in prostor, v katerem se nahaja Jugoslavija), pa tudi sicer bila silno enostransko prikazana glede na značaj in vlogo JLA v našem konceptu. Objektivno akcija tudi ni prispevala k opopularizaciji vojaškega poklica, zato bi bilo potrebno v bodoče takšne in podobne akcije, ki imajo širši odmev, bolje skoordinirati, da se napo-ri ne izključujejo.« KOMENTAR: 1. Namen naše akcije »Dajmo otroku možnost«, ki je sicer širše zasnovana (od povezovanja z vzgojitelji in varuhi do vpliva na starše, medije, vzgojno izobraževalne sisteme) in je bil decembrski sklop stojnic le delček celovitejšega koncepta mirovne iz-obrazbe, je vzpodbujati in opozarjati na po-men nenasilne vzgoje, vzgoje kritičnih, av-tonomnih in tolerantnih Ijudi, ki bodo znali konflikte reševati na miren način, z medse-bojnim sodelovanjem, spoštovanjem in po-znavanjem. Vzroki, da dandanes odnosi ne temeljijo na principih nenasilja, tičijo nam-rečtudi vtradicionalnih načinih vzgoje in iz-obraževanja, tako v krogu družine, vrtca, okolja in šolstva. Z akcijo smo hoteli starše ob novoletnih nakupih igrač opozoriti na pomen in odgovornost, katero nosijo ob iz-biri igrače, ki implicira otrokov domišljijski, motorični, kreativni, emocionalni ali intelek-tualni razvoj. Šlo je torej za aktivnost na ni-voju posameznikov - staršev, ki smo jih opozorili na njihovo vlogo pri doseganju ideala nenasilne vzgoje. Hkrati smo na to vlogo opozorili tudi proizvajalce igrač in distribucijske mreže. V prvi vrsti pa smo opozarjali na pomen otrokove igre in se tru- ili za popularizacijo »Dobre igrače« - na-ziva, ki ga po vseh merilih o primernih igra-čah podeljuje komisija za oceno igrač pri Skupnosti otroškega varstva: V teh merilih ni nobenega govora o politični vlogi igrače, je pa precej govora o psiho-pedagoški, zdravstveno-higienski in tehnološki neopo-rečnosti. Iz zgoraj citiranega zapisnika bi lahko namreč sklepali, da imajo igrače po-litični pomen, in dalje, da igrajo v tem pogle-du igrače ključno vlogo, saj je akcija, naper-jena proti le-tem, označena kot politično neprimerna. Akcijasamaje usmerjenakidealu miru in nenasilja in je v svojem izrazu dejansko enostranska, saj pojmuje ta ideal kot brez-Dogojno pogojen z avtonomnimi in miro-ijubnimi posamezniki in torej osredotočeno implicira prizadevanja za mir od spodaj -torej od posameznika navzgor. Vsi se zave-damo, da predstavljajo prizadevanja za mir praktično nedojemljivo razvejeno proble-matiko (mednarodna, notranja ureditev, po-sameznik), a se moramo v svojem delu pri posameznih projektih pač osredotočiti na Dosamična izhodišča in nivoje. 2. Z nami so kot strokovnjaki sodelovali: Dddelek za psihologijo s FF (strokovnjaki 70 oredšolsko vzgojo), proizvajalci igrač, vzgojitelji in otroci iz številnih vrtcev, Skup-nost otroškega varstva s komisijo za oceno igrač (prispevala je tudi finančna sredstva) ter Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki je nosila vlogo soorganizatorja. Torej je bila akcija koordinirana s tistimi, ki so za obrav-navano problematiko odgovorni in poklica-ni. K sodelovanju smo povabili tudi Zavod za šolstvo ter Komite za vzgojo in izobraže-vanje pri SZDL, vendar se na naše vabilo na pogovor 0 sodelovanju (13. 12. 1985) do sedaj niso odzvali. 3. Šama akcija, izpeljana v decembru, se niti v svojem globljem niti v dobesednem pomenu ne dotika vojaških ali političnih in-stitucij oziroma konceptov, saj je usmerje-na k idealu nenasilja na nivoju posamezni-ka (mar čas in prostor, v katerem še nahaja Jugoslavija, potencirata nujo po nasilne-žih?). Zato se tudi nikakor ne more nanašati na značaj in vlogo JLA v našem konceptu, razen v primeru, ko bi pristali na to, da je vse, kar je (od posameznikovih čustev do šolst^a, znanosti in industrije), brezpogojno povezano z JLA in termin civilna družba ne bi večobstajal. Menimp, dajeto v nasprotju z dejanskim stanjem. Če pa bi vendarle bilo tako, bi pomenilo, da je družba v celoti mi-litarizirana in da si je vojaški aparat (prav vseeno v kakšnem imenu!) podredil celotno družbeno življenje. To bi pomenilo, da ]e družba spremenjena v kasarno. Bojimo se in obenem verjamemo, da so tudi pri nas nekateri posamezniki ali celo skupine (ki lahko postanejo sprožilci pritiska v politič-nem življenju), ki si kaj takega želijo in, še huje, v vojaškem redu in kasarniškem idea-lu vidijo rešitev iz sedanje krize. Opozorimo naj, da je že Marx, utemeljitelj ideologije, na katero se sklicuje oblast pri nas, označil ta ideal za primitivni kasarniški komunizem, za grobo obliko zatiranja in nesvobode. Morda ni odveč dodati, da je tak ideal v na-sprotju tako z načeli pluralizma in demokra-tičnih prizadevanj za humanejšo stvarnost kot s temeljno vizijo naše družbe. Zato od-ločno in brezpogojno zavračamo to in vsa-ko podobno nasilno, grobo in ideološko pri-mitivno politiziranje naše aktivnosti - tako tiste konkretne, ki jo je obravnaval imenova-ni forum na SZDL, kot sleherne druge. In to ne le zato, ker popačeno, (za zdaj ne bomo rekli zlonamerno) prikazuje našo dejavnost in ji podtika tuje cilje in namene, ne le zato, ker je torej potencialno nevarno za naše delo v pnhodnosti, ampak zato, ker je po našem najglobljem prepričanju potencial-no nevarno za celotno družbo. Ko poudar-jamo, da naša akcija »Dajmo otroku mož-nost« ni v nikakršnem odnosu do JLA in konceptov SLO, pa seveda ne izključujemo dejstva, da ima mirovna skupina nekaj dru-gih projektov, ki pa se vprašanj koncepta SLO in JLA tičejo direktno (ugovor vesti, rekrutacija žensk...). 4. Akcija ima tako pomen popularizacije humanih odnosov, pa tudi poklicev. Če je njen učinekta, da izključuje popularizacijo vojaških poklicev, je to posledica dejstva, da je vojaški poklic v tem času in tem pro-storu nujnd zlo. Torej je nujno in je zlo. Upa-mo, da se strinjamo, da si vojne in agresije nihče ne želi, in da prejšnja trditev potemta-kem drži predvsem ob dejstvu, da se Ju-goslavija v prvi vrsti zavzema za odpravo vojne kot sredstva za reševanje konfliktov. V preseganju obstoječe prisile, ki narekuje oboroževanje in krepitev obrambnih-vojaš-kih konceptov, pa se kaže tudi nuja po po-pularizaciji mirovne vzgoje tako na nivoju odnosov med posamezniki kot na nivoju odnosov med narodi. Sicer pa je nesmiselno (in še nekaj pri-devnikov bi se našlo) pričakovati, da bi na eni strani morali vojaške poklice popularizi-rati tudi z otroško igro, na drugi strani pa, da bi bila to naloga mirovne skupine. Spomnimo naj tudi na našo vsejugoslo-vansko borbo za mir kot trajno nalogo. Na-cionalni odbor za mednarodno leto miru (1986), ki ga je na predlog Jugoslovanske lige za mir in Zveznega sekretariata za zu-nanje zadeve osnoval Zvezni izvršni svet, je na svoji prvi seji 25. februarja 1986 sprejel smernice in program, ki poudarja, daje le-tošnje leto priložnost, da se »glas za mir« prebudi tudi v širših okvirih, v vsakem člo-veku, v vsakem državljanu. Akcija »Dajmo otroku možnost« teče v širšem konceptu mirovne izobrazbe sicer že od leta 1984 in uparno, da bo v letošnjem letu miru naletela še na širšo podporo. Svei za SLO pri RK SZDL naprošamo za podrobnejšo in celovitejšo argumentacijo mnenja o naši akciji. Za delovno skupino za mirovna gibanja pri RK ZSMS Marko Hren Tomaž Mastnak 12. stran študentski časopis MADE IN MISTERIJ JAPONSKEGA RAZCVETA (Z DRUGE STRANI) PO VOJNI JE JAPONSKO GOSPODAR-STVO DOSEGLO IZJEMNO RAST, VEN-DAR PA MORAJO JAPONCI DANES ZA TAKO HITRO RAST PLAČEVATI ZELO VE-LIK DAVEK - DELI GOSPODARSTVA SO NERAZVITI, IZVOZ PA JE JAPONSKA ČRNA TOČKA. Japonska, država v vzhodni Aziji med Ti-him oceanom na jugovzhodu in Japonskim morjem na severozahodu, dežela vzhajajočega sonca, ki leži na štirih velikih otokih (Kokaidu, Honshu, Shikoku in Kyus-hu) in nešteto manjših otokih s površino 369.413 km2 in s 119,3 milijona prebival-cev (kar pomeni 320 prebivalcev na km2), je danes predmet mnogih razprav, predvsem med ekonomisti in politiki. Država, ki je bila y drugi svetovni vojni poražena in na katero je padla prva atomska bomba v zgodovini, je v šestdesetih letih z gospodarskimi uspe-hi začela dosegati vse najbolj razvite za-hodnoevropske države in svojega mecena, ZDA. Zahodni sociologi so začeli temeljito preučevati japonski gospodarski čudež in konec šestdesetih let sta izšli dve knjigi, Pri-hajajočega japonska superdržava Herma-na Kahna in Japonska kot številka ena Ezra Vogela. V teh knjigah in v številnih raziska-vah, ki so jima sledile, so zapisane vse šte-vilke o japonski gospodarski rasti od vojne naprej. Pomanjkljivostteh raziskavje vtem, da se niso ukvarjale s preučevanjem druž-benega stanja na Japonskem, ki je pred-stavljalo pogoje, v katerih je lahko prišio do gospodarskega čudeža. Nihče pa še ni za-pisal cene, ki jo je moral japonski narod pla-čati, da je do teh uspehov sploh prišlo - in to ceno plačujejo še danes. Med ekonomisti ni sporov o tem, kaj \e zdrava ekonomija kake države. To je stanje, ko država v ekonomiji doseže stopnjo nulte rasti, kar pomeni, da je gospodarska rast, ki presega sedem odstotkov na leto, znak ne-razvitega gospodarstva. Rast japonskega gospodarstva je bila res spektakularna: prve dni po ameriški akupaciji je gospodar-ska rast presegla osem odstotkov, kar je za obdobje obnove nasploh povsem razumlji-vo. V letih od 1958 do 1962 je rast dosegla 9,9 odstotka. V naslednjih letih je naftni šok kljub predvidevanjem o novi rasti prek de-set odstotkov povzročil rast gospodarstva le za 5,3 odstotka. Padec se je nadaljeval in v letih od 1973 od 1977 je bila rast le še 3,8 odstotna, v letih do 1984 pa se je rast sta-bilizirala na nivo štirih odstotkov. EKONOMIJA KOLESA Takšna rast pa je že prinesla prve težave. Prinesla je uspehe v gospodarstvu, na dru-gi strani pa puščala kup nerazrešenih vpra-šanj. Nekateri ekonomisti poskušajo pri-merjati današnje stanje v japonskem gos-podarstvu s kolesom in imenujejo japonsko gospodarstvo kar »ekonomija kolesa«. Kolo je po definiciji vozilo, ki je nestabilno. Ko pride v gibanje, ga le-to stabilizira. Hitre-je ko gre kolo, manj težav ima voznik z rav-notežjem, počasna vožnja pa je povezana z bojem za ravnotežje. Japonsko gospo-darstvo se nahaja v obdobju zmanjševanja hitrosti gospodarske rasti in to mu povzroča težave z ravnotežjem-kotkolesarju, ki vozi počasi. Japonska je prišla, kot smo že rekli, iz druge svetovne vojne poražena in poruše-na. Gospodarstvo so Japonci obnovili s po-močjo injekcij ameriške finančne in tehno-loške pomoči. Življenjski standard je bil ni-zek. Nizki dohodki delavcev in težki pogoji za de'o so bili sprejeti zaradi tradicionalne discipline v deželi. Stalne in mnozične mig-racije iz vasi v mesto so prinašale novo, motivirano delovno silo. Pri hitri rasti so po-magali tudi bivši japonski koncerni, imeno-vani »zaibatsu«, ki so bili pred vojno glavno gibalo japonskega militarizma. Ti koncerni, ki so združevali več gospodarskih vej - pro-izvodnjo, predelavo, trgovino - so z inves-ticijskimi sredstvi ravnali zelo fleksibilno. Posamezni deli korporacije so se odrekali deležu sredstev v korist tiste veje, ki je bila zaradi ugodnih tržnih razmer v prednosti. Ravno ta gibljivost sredstev je bila bistvena karakteristika novega japonskega kapitaliz-ma. Hiter razvoj je slonel tudi na učinkoviti in produktivni jeklarski industriji. Tej so lah-ko sledile še druge veje, ki so z njo poveza-ne: ladjedelništvo, strojegradnja in avtomo-bilska industrija. V teh vejah je bil storjen največji napredek, prodor pa je sledil tudi v industriji električnih naprav oziroma v elek-troniki, čeprav Japonci v razvoj teh vej sploh niso veliko vlagali. Niso si izmislili niti tranzistorja niti fotoaparata niti motornih ko-les. Vse kar so storili, je bilo to, da sq spret-no prilagodili tuje izume svoji industriji, pre-kopirali delo drugih, tako da danes na vseh naštetih področjih krepko vodijo pred sve-tom. Najbolj pa so se usmerili v predeloval-no industrijo, ki prinaša tudi največ akumu-lacije. Tako vidimo, da so zelo razvili neka-tere sektorje gospodarstva, istočasno pa drastično zanemarili druga področja, ki so danes zelo nerazvita. Japonska je, to ni skrivnost, siromašna dežela. Večji del nje-ne površine je prekrit z gorovjem (82 odstot-kov) in le petifro površine obsegajo rodovit-na polja in kotline. Ima zelo malo surovine, tudi nahajališč premoga in nafte ni, tako da večino surovin uvaža. Sama se ne more niti prehraniti, ker lahko zadovolji le 60 odstot-kov svojih potreb po hrani, razen tega pa je kmetijstvo tudi najslabše razviti del gospo-darstva, kar vidimo že po cenah, ki so med najvišjimi v svetu. In sedaj, ko gospodarska rast ni več očitna, se kažejo tudi negativne strani tega čudeža. S temi se bomo ukvar-jali v nadaljevanju. JAPONSKA (NE)PRODUKTIVNOST Govorili smo že o visoki produktivnosti, ki je pomagala japonskemu gospodarstvu do hitrega vzpona. Vendar Japonska po pro-duktivnosti v resnici sploh ne prednjači v svetu - bistveno so zmanjšali razliko v pri-merjavi z zahodom, vendar se je distanca ohranila. Največja težava tega gospodar-stva je v nesorazmerju. Nekateri sektorji, kot so proizvodnja jekla, avtomobilska in-dustrija, elektronska industrija, so dosegli višek produktivnosti za svetovne razmere, istočasno pa so nekateri deli gospodarstva zelo neproduktivni, predvsem kmetijstvo (posebej proizvodnja riža), trgovina, distri-bucija in celotna administracija. Danes je v svetovnem merilu japonska proizvodnja na delavca manjša od ameriške (15 dolarjev na delavca), belgijske (14 dolarjev), fran-coske (14 dolarjev) in nemške (13 dofarjev na delavca).Z 10,4 dolarja na delavca Ja-ponci prehitevajo le Britance (10,1 dolarja na delavca). Japonski ekonomisti se zato ukvarjajo z vzroki disparitete v produktiv-nosti njihovega gospodarstva. Največja te-žava je, kakor so ugotovili, v nesorazmerju med produktivnostjo »modrih« in »belih« ovratnikov. Japonski delavec za strojem ali tekočim trakom sploh ne zaostaja za sve-tovnimi merili najvišje produktivnosti (torej so »modri ovratniki« zelo produktivni), po-sebej ker mu pomagajo »jekleni ovratniki« (roboti), vendar pa je produktivnost »beliw ovratnikov« - managerjev, organizatorjevj uslužbencev in drugih spremljevalnih oseffl - tako nizka, da zmanjšuje celotni učinelB »modrih ovratnikov«. V velikih japonskih firmah velja pravilc dosmrtne zaposlitve. Ta podjetja vabij< splošno izobražene in disciplinirane mlad< Ijudi, ki jih kasneje modelirajo po svojih za mislih in iz njih naredijo svoje kadre. Ta na čin ima prednost v tem, da z zaposlitvijo n težav, vendar pa tudi veliko pomanjkljivosti Preorientacija v tovarni terja nove profilc delavcev, mnogi pa se niso sposobni pre orientirati. Tako se je pomnožilo število us lužbencev, administratorjev, ki so zelo sla bo produktivni ali pa sploh nič ne delajo Zanje imajo poseben izraz, ki ga lahko pre vedemo takole: »Ijudje, ki gledajo skoz okno«. V japonskih podjetjih se napredova nje glede statusa in dohodka ujema z dol: žino delovne dobe, kar je privedlo do tega da stari in za delo nesposobni usdužben3 zasedajo prestižna mesta za pisalm/m/ stro« blizu okna. Japonska pisarna je namreč v^ lik prostor, kjer dela sto in več Ijudi, bližinaB okna pa je merilo statusa. Ob oknu ponavaj di berejo časopise in gledajo na ulico ter nis ne delajo. Takšnih uslužbencev pa je čeda* Ije več. O zmanjševanju števila teh usluž« bencev nihče ne razmišlja. Priznajo le, da jih je več kot četrtina povsem odveč, vendaiB tudi za ostale tri četrtine nihče ne ve, kolikc« jih res potrebujejo, medtem ko so v obdobjJ hitre rasti lahko skrili vse slabosti tega sis« tema, ker so dobro poslovali.______¦ Neučinkovitost najbolj ilustrira primer trl govine. Japonska industrija zelo učinkovitJ in poceni pridela artikle, a ko ti zapustijo to-J varno, pridejo v zelo gosto mrežo distribu-J cije, kjer grejo najprej skozi desetine rokj preden pridejo do porabnika. Mreža veletr-« govcev, posrednikov in distributerjev \M tako gosta in neučinkovita, da zelo poveča« ceno izdelkovjaponske industrije nadoma-« čem trgu. Tako je izdelek japonske indus-1 trtije v Ameriki cenejši kot na JaponskemM pa čeprav so vmes še stroški transporta irl carine. V sektorju distribucije je nannreč dval do trikrat več zaposlenih po enoti proizvodai kot v distribucijskih mrežah zahodne Evro-J Najhuje zaostaja japonska produktivnosfl vvitalnem sektorju kmetijstva IndeksirajmoJ če je japonska produktivnost v kmetijstvul 100, je ameriška 412. Tragično je, da zaos^ tajajo v najvažnejšem sektorju proizvodnjej hrane, pri rižu. V ZDA pridela 10 milijonovl ton riža letno le 10.000 farmarjev, za pride-i lavo iste količine riža pa na Japonskem po-J trebujejo kar milijon in pol Ijudi. AmerikancJ pridelujejo riž na velikih površinah z zelal razvitimi metodami obdelave, na Japon^ skem pa riž proizvajajo na majhnih parce-lah, tako da nihče od pridelovalcev ne more dati velikega pridelka. Vendar Japonci ne uvažajo tujega riža, ki je poceni, pač pa od-kupujejo ves domači riž, ki je seveda zelo drag (cena riža na svetovnem trgu je štiri da petkrat nižja kot na Japonskem). Ni pa riž edini tak artikel. Govedina je astronomsko draga, medtem ko sadja ne morejo kupiti niti bogati. Vzrok za to je nizka kupna moč prebivalstva kljub visokim plačam. Japon-ska pa se ne more, kot rečeno, niti sama prehraniti. Nizka produktivnost japonskega kmetijstva je posledica političnih odločitev-Japonska je bila pred vojno kmetijska drža-ya in kmetje so imeli neproporcionalno ve-lik del zastopnikov v parlamentu, vendar se stanje ni spremenilo do zdaj. Vladajoča konservativna stranka podpira nerazumlji-ve zahteve kmetov, ki sploh ne plačujejo davkov, tako da jim država odkupuje ves idelek in jih subvencionira, da še naprej oizvajajo najdražjo hrano na svetu, davek iplačujejo meščani. Visoke gospodarske rasti, ki bi prekrila nenjene luknje, ni več in za.to odvečna bi-kracija, višek zaposlenih in nerazvito netijstvo postajajo veliko breme japon-iega gospodarstva. rrOMATIZACIJA IN (NE)KOMPJUTERI-^CIJA OZNE TEŽAVE izvažajo toliko kot zal-odne države. Poglej-mo skupaj vrednost izvoza v letu 1985: Ja-ponska je na drugem mestu za ZDA in sku-paj z ZRN, ki pa ima pol manj prebivalcev. Torej pa tem kriteriju.spet zaostajajo. Če pa pogledamo delež izvoza v skupni gospo-darski aktivnosti držav, vidimo, da je Japon-ska izvozila le 14 odstotkov svoje skupne proizvodnje, pred njo pa so ZRN (28), Ka-nada (27), Velika Britanija (22), Francija (21) in Italija (20 odstotkovj. Seveda pa mora Japonska uvažati surovine in energijo in tako so stroški japonskega uvoza dvakrat večji kot vrednost, ki jo gospodarstvo dobi s celotnim izvozom. Japonci namreč neradi povečujejo cene izvoznim izdelkom (če-prav so v to prisiljeni) in zato profiti od izvo-za sploh niso takšni kot pri nekaterih deže-lah v razvoju, sploh pa ne takšni kot v raz-vitih deželah. Torej ima japonski izvoz hude posledice za domači trg. Proizvodnja, na-menjena izvozu, je v izgubi, japonska eko-nomija v celoti pa ne propada, torej je jas-no, da nekdo krije izgube. To je seveda ja-ponski državljan, ki mora na domačem tr-žišču kriti izvozne izgube z visokimi cena-mi. škodo na področju viderekorderjev, kjer so zaradi strahu pred domačo konkurenco iz-delale kar tri formate kasetnih glav, prav tako pa delajo laserske video-diske v več formatih, kar bega vse japonske proizvajal-ce teh rekorderjev in navadnih videorekor-derjev, ki bodo z nastopom laserskih video-diskov in rekorderjev kmalu ob prirmat. Sony je tako uničil nekaj svojih dobrih modelov, ker je v pičlih treh mesecih dal na trg tri nove rekorderje, samo da bi pariral japon-ski konkurenci v svetu. To je privedlo do reorganizacije tega japonskega giganta in velikega padca vrednosti delnic na borzah. To je le nekaj momentov. Bistvene težave pa imajo Japonci s poznavanjem ekonom-skih zakonitosti. Svojih izdelkov ne izvažajo načrtno, na široki fronti, pač pa to delajo v valovih, v sunkih. Svetovno tržišče je sicer večje od japonskega, vendar pa ni nelimiti-rano za absorbcijo artiklov. Tudi svetovni trg se zasiti. Če pa temu dodamo še druge neekonomske faktorje, kot so protekcionis-tične mere tujih vlad, ki ščitijo svoja tržišča, je jasno, zakaj se japonski izvozniki ne znajdejo. Ne ve se sicer, če so lekcije, ki so jih Japonci dobili v zadnjem času, kaj za- aponsko poznamo tudi po veltkih izvoz-^hih. Ne glede na masovni izvoz av-jv, videorekorderjev, ur, tranzistor-'.itomihkoles pa Japonci vseeno ne DMfVt Američani so tudi odkrili to japonsko pre-varo. Njihova avtomobilska industrija v Det-roitu je zaspala in z izvozom na njihovo tr-žišče so jih presenetili Japonci. Ti pa so prekršili nepisani zakon čiste trgovinske menjave, ker so sprejeli zelo nizek profit v izvozu (in ne s poceni delovno silo, kot so mislili najprej) in so tako porušili odnose na tržišču avtomobilov. S tem pa so profite mo-rali zmanjšati tudi Američani in prav to jih tudi boli. Vendar tako ni le v avtompbilski in-dustriji, pač pa tudi v gospodarskih vejah, kjer je produktivnost nizka. Razen tega lah-ko kupec ugotovi, da je isti izdelek cenejši y New Yorku kot v Tokiju. Vendar razlika ni v dampingu, temveč med zelo spretno in učinkovito ter poceni distribucijsko mrežo y svetu ter s carinskimi in drugimi omejitvami obremenjeno mrežo na Japonskem (o tem kasneje). Vse to lahko pripišemo japonski misel-nosti, ki se ni toliko ozirala na profite kot na to, da bodo zaposlili vse prebivalce. Japon-ci so vodili politiko množičnega zaposlova-nja, kar jim je prineslo hitro gospodarsko rast. Ta rast pa je pripeljala do zasičenja ja-ponskega tržišča in danes morajo Japonci kljub izgubam izvažati za vsako ceno. Dru-gim deželam se to dogaja zaradi tega, ker nimajo konvertibilne valute in potrebujejo tuja plačilna sredstva, pri Japoncih pa je to stvar poslovne orientacije. S tem morda uničujejo tudi konkurenco, ker mora sled-nja cene prilagajati japonskim. Več primerov priča o tem, da so japonske firme v boju za primat na svetovnem trgu naredile toliko napak in izgubile toliko ener-gije v nelojalni konkurenci, da je čudno, kako so sploh preživele. Naradile so veliko legle, vendar bodo le-ti morali spremeniti svoje ravnanje, če hočejo doseči boljše iz-vozne rezultate. Svojo konkurenco morajo omejiti na domači trg in v izvoz kreniti mo-tivirani s profiti, ne pa s plasmajem proizvo-dov za vsako ceno, drugače bodo tuje vla-de našle kup protekcionističnih mer, ki bodo Japoncem zaprle izvozne ventile za daljši čas. UVOZNE BARIERE Na svetovnem trgu se japonsko gospo-darstvo, kot smo videli, bori z vsemi sred-stvi, da bi prehitelo in prevaralo konkurente, na domačem terenu pa se izogiba konku-renci, ker ga država ščiti z zidovi protekcio-nističnih barier, carinskimi in drugimi. Ja-ponska sedominacije uvoženega blaga ne bi nikoli ubranila, če ne bi bilo njeno doma-če tržišče zaščiteno s protekcionističnimi merami. V ta namen uporabljajo carine in podobne mere, dodatne davke na promet, zaščitne takse in druge ukrepe. Vendar je Japonska morala neprestano zmanjševati carine, saj je postala članica Generalnega sporazuma o trgovini in carinah (GATT). Zato pa japonska obrambna linija deluje na drugačen način: Japonci imajo zelo kom-plicirano mrežo standardov, predpisov o testiranju kvalitete biaga in zelo zapleteno distributivno mrežo, spuščajo pa se tudi na zelo mračno področje »instrukcij« in »napotkov« o tretmaju uvoznega blaga, Ve-čino teh mer si izmišlja japonska birokraci-ja,.ena najmočnejših in najmanjpreučeva-nih birokratskih mašinerij vsvetu. Poglejmo nekaj strašnih primerov. študentski časopis stran 13 Recimo, da hoče neki farmacevtski gi-gant izvoziti na Japonsko nov proizvod. Za to mora ta artikel poslati najprej na testira-nje kvalitete v japonske laboratorije. Ustavi se že na carini, ker carinik meni, da je pq-šiljka prevelika (seveda to stori po instrukci-jah vlade) in tujcu ne ostane nič drugega, kot da to pošiljko vrne domov in pošlje manjšo. Nato japonski laboranti vrnejo po-šiljko, ker je premajhna za testiranje. Poši-Ijanje vzorcev sem ter tja povečaf stroške proizvoda, pa tudi čas beži. Šele tretjo ali četrto pošiljko spustijo skozi vse a-teste in preko vseh zaprek. Medtem pa so Japonci že začeli preučevati pošiljke in delati svoje artikle po vzorcih blaga, ki je bilo namenje-no uvozu in je čakalo na carini. Drugi primer pa je sploh eklatantan in do-kazuje, da Japopci včasih nočejo poznati niti osnovnih načel logike. Japonska pitna voda ni dobra, vrelcev mineralne vode pa tudi nimajo. Zato so bili prisiljeni uvažati mi-neralno vodo, vendar ne za dolgo. Sprejeli so predpis, da morajo tuji izvozniki mineral-ne vode le-to pasterizirati na 100° C. To je seveda popolnoma nemogoče opraviti, vendar so vse sicer upravičene prigovore odbijali toliko časa, dokler sami niso razvili izdelave domače mineralne vode sumljive kvalitete. Danes sicer uvoz mineralne vode dovoljujejo, a cene so tako visoke, da ne ogrožajo cenenih alkemijskih ekstraktov domače industrije. Cene so visoke zato, ker Japonci uvajajo še en povsem neekonom-ski prijem: v carinske dejatve in v končno maloprodajno ceno vštevajo stroške trans-porta, zavarovanja in propagande. Tretji primer je iz avtomobilske industrije. Pri uvozu avtomobila carina ni posebna prepreka. Res je, da carino plačaš ne le gle-de na ceno avtomobila, ampak tudi glede na stroške transporta, zavarovanja, distri-bucije itd. Ob vsem tem pa moraš plačati še različne davke: davek na luksuz, na težo av-tomobila, na prostornino motorja. Imajo pa še posebej nerodne predpise o tem, katere pogoje mora avto izpolnjevati, da ga sploh lahko izvoziš na Japonsko. Razen tega te predpise neprestano menjavajo, in to tujce tudi najbolj jezi. Naslednji primervzemimo iz prehrambe-ne industrije. Japonci uveljavljajo prakso »pozitivnih seznamov«, v katere zapišejo, katere sestavine y hrani, zdravilih in kozme-tiki lahko proizvajalec uporabi. Tako izvoz-nik teh artiklov, katerim stalno dodajajo nove, boljše sestavine, ne more izvažati proizvoda na Japonsko vse dotlej, dokler Japonci te nove sestavine ne uvrste na »po-zitivni seznam«. Jasno pa je, da tega ne sto-rijo, vse dokler sami ne odkrijejo postopkov za izdelavo teh artiklov. Največji zapleti so pri zdravjljh, kajti japonskafarmacevtska in-dustrija je nerazvita. Japonci tako zahteva-jo, da teste, ki so jih uvozniki opravili že v svetovno znanih centrih, ponovijo še na Ja-ponskem, ker je baje njihov organizem dru-gačen od organizma ostalih narodov. Kakš-na je v resnici razlika med švedskim ali ameriškim in japonskim mišem - tega pa še nihče ne ye. Priti na japonsko tržišče ni nemogoče, je pa zelo drago in težko. Njihovi predpisi, standardi in običaji se zelo razlikujejo od vsakdanje prakse. Za prodor na njihovo tr-žišče moraš izvesti celo kampanjo, poznati njihov jezik, stanje natrgu, cel spekter pred-pisov, narediti specifične raziskave in tam odpretipredstavništva in distribucijske mre-že. Vse to še izplača le za proizvode, ki so perspektivni za dlje časa. Doslej je to uspe-lo le IBM, Coca-coli, Mac Donaldu, Olivett}-ju in Parkerju. Večina podjetij pa vse delo raje prepusti japonskim podjetjem, ki pa za to poberejo večji delež profitov. Naša podjetja so poskušala uvažati na Japonsko, vendar mi ne bi bili mi, če ne bi ostali zvesti svoji površnosti. Pred leti smo bili v svetovnem merilu prvi izvozniki vina na Japonsko, danes pa so pred nami že Španci, Bolgari, Avstralci in Kitajci. Vzroka sta dva: vino smo izvažali v cisternah in za-spali na lovorikah. V tem času je namreč rasla potreba po vinu v steklenicah, česar seveda nismo videli, in smo izgubili primat. Pridelovalci vina in drugi naši izvozniki na Japonsko mora poznati japonske metode, njihovo poslovno filozofijo in mentaliteto, niti en naš gospodarski predstavnik pa še ni poskusil premagati največje prepreke v so-delovanju z Japonci - njihovega jezika. No, Japonci bolj potrebujejo svetovni trg, kotta potrebuje Japonsko. Protekcionizem se bo počasi umaknil in trend prodora na njihov trg bo vse hitrejši. Tisti, ki bo znal iz-koristiti priložnost in se usidrali na njihovem trgu, bo tam lahko prisoten še lep čas. VideJi smo torej, kje so Japonci dosegli največuspehovin kje so njihove luknje. Go-voriti o japonskem gospodarskem čudežu ni nesmiselno dejanje potrebno pa je paziti, da tega čudeža ne mistificiramo. Videli smo namreč, da ima palica vedno dva konca ... DARIJAN KOŠIR [Napodročju kompjuterizacije in robotiza-leso Japonci storili velikkoraknaprej. Ja-Inska industrija je danes visoko avtomati-ana. Več kot polovica vseh industrijskih botov, ki jih danes uporabljajo v svetu, so itjaponskih tovarn. OECD je ocenil, da lajo Japonci 27000 robotov, ZDA 15000, IN pa 8800 industrijskih mbotov. Pred-ist pred drugimi na področju industrijske botizacije pa Japonci niso dosegli zaradi oje iznajdljivosti, marveč zrato, ker na Ja-nskem sindikati (ki se y zahodni Evropi in )A najbolj upirajo uvajanju robotizacije) iloh ne obstajajo ali pa so zelo šibki. Sin-oti pa so najslabši v kovinski in elektroin-istrijitervelitni avtomobilski industriji, kjer vamarji sploh prepovedujejo obstoj sindi-tov. To je obenem področje, ki je na Ja-mskem in v svetu najbolj avtomatizirano. Od vseh robotov jih imajo največ v avto-Dbilski in elektronski industriji (60 odstot-v). Deset odstotkov jih je v predelavi plas-e, ostalih 20 odstotkov pa jih je v ladjedel-štvu, tekstilni industriji in drugje. Indust-ski roboti se večinoma nahajajo v velikih /arnah in močnih firmah, ker srednje in Dbno gospodarstvo še nima možnosti za tomatizacijo. Ti roboti, posebej v avtomo-skih industrijah, opravljajo večino najtež- Idel, od varjenja, barvanja in lakiranja na-3j. V elektroindustriji prevzemajo dela, ki opravljajo bolje, točneje in učinkoviteje lljudi. Kompjuterizacija je torej zajela Japon-o. Predvsem podjetja v elitnih gospodar-ih vejah uporabljajo kompjuterje. Na pod-;ju administracije, servisnega sektorja in Dbnega gospodarstva pa spet zaostajajo. ub vsemu pa tudi najbolj kompjuterizira-)aponske tovarne (kot npr. Toshiba) za-tajajo za zahodom, ko gre za uporabo fmpjuterjev. V ZDA imajo tudi manjše fir-i povprečno že po en terminal na zapo-mega, v Toshibi pa je samo en terminal sedem zaposlenih. O razkorakih nam jveč pove področje personalnih kompju-jev. Japonci uporabljajo ameriške kom-iterje Apple, IBM, TRS ali Commodore in iclair, vendar pa še nobena japonska to-rna ni uspela skonstruirati takega raču-Inika. Vsako leto tekmujejo enkrat do akrat med seboj v razvoju novih modelov redno je novi model »boljši, modernejši, folucionarnejši« , softvvara pa ne izdelu-o. Na svojih kompjuterjih lahko uporab-jo le nekaj programov, za druge namene morajo kupiti že nov kompjuter. Vzroki zaostajanja so različni. Izobrazba kultura Japoncem ne omogočata, da bi prilagodili načinu razmišljanja, ki je po-ben za delo s kompjuterji. Pozabiti pa ne lemo še njihovih težav s pisavo. V pisar-kih dejavnostih sploh ni volje niti želje po jjanju kompjuterizacije. Japonci so tudi dicionalisti. Navadili so se na deio s pa-ji in stotine slabo plačanih deklet sedi za pami, ki so prekrite s papirji. Nihče niti po-sli ne na to, da bi ustvaril atmosfero, ki bi nesla novo računalniško miselnost. Te-'e so tudi že v šolskem sistemu. V Av-iliji 80 odstotkov učencev osnovnih šol orablja kompjuterje, v ZDA in Kanadi 40 stotkov, na Japonskem pa jih je leta 1984 orabljalo le 0,53 odstotka učencev. V dnjih šolah je boljša situacija, a še ved-je zaostanek velik. Okoli 56 odstotkov sh srednjih šol na Japonskem ima vsaj kompjuter, v Veliki Britaniji, na primer, pa jjo vse srednje šole do deset kompjuter-. Japonci so zaostali tudi na področju ko-mikacij. V ZDA imajo že deset javnih baz datkov in kompjuterskih informativnih temov, na Japonskem pa so le z velikimi avami leta 1984 spustili v pogon svoj si-m, in to samo v glavnem mestu, celo dr-fo pa bodo prekrili z informacijskim sis-lom šele čez dve leti. Tako morajo Ja-ici vložiti še precej truda, da bodo avto-tizirali industrijske obrate in da bodo gnili produktivnost na raven, na kateri so les vse razvite zahodne države. 14. študentski časopis J.G.Miler: žrelu na poi V ŽRELU ŽIVLJENJA(4) Opravičilo bralcem V 10. številki Tribune je prišlo do neljube napake, za katero se opravičujemo Kle-menc Andreju in Mihu Klepu, kot tudi vam, spoštovani bralci. Tekst Cosifan tutti\e pre-vedel Miha Klep in ne Klemenc Andrej, kot je zapisano. uropna gospoaicna, ki je ona nasieanja na vrsti, je dolgo kot v skrbeh vila koščene členke in nemirno mežikala s sivimi očki. Na bledičnem obrazu ji je pisalo, da je v živ-Ijenju marsikaj prestala, a v izmikajočem se pogledu ji je tlela tiha sreča. Končno je za-čela s presenetljivo mehkim glasom pripo-vecfovati, sprva odsekano in neodločno, kot bX|e|elela odnehati, kmalu pa so se njene besčde zlile v spokojen, jasen tok. '»Kar imam povedati, če naj božgodba resoična, a hkrati poučna in nevsakdsmja, je - (dasiravno ne močno razburljivo, kaj šele zabavno) - nekoliko svojsko, namreč na način, ki bo kmalu vs.em jasen; vsekakor se zanašam na vašo molčečnost, tovariši v stiški... Zadeva je zaupna, saj je od njene tajnosti odvisna sreča nekaj bitij, katerih eno predstavljam sama. Rodila sem se na južnem Tirolskem spomladi 1950. leta očetu komisarju in ma-teri prodajalki; slednja je ob porodu umrla, oče pa je prevzel na pleča vzdrževanje in izgradnjo številne družine, trop lačnih ust. In to je bil strašen oče. Vešč zapovedovanja ter hkrati Ijubitelj razbrzdanega življenja, mi je v spomin vtrl marsikatero grenko uro. Po drugi plati pa mi ni nikoli primanjkovalo jest-vin, oblačil ali šolskih potrebščin, kot tudi mojim bratcem in sestricam ne. To prizna-nje je bilo nujno, saj bi ne bilo pošteno z bla-tenjem pokojnika opravičevati mojega se-dajšnjega razmerja. Pehajoč se za zajetnejšim kosom kruha smo med znano dobo prosperitete prispeli v tole državo, ki je prav tedaj potrebovala veščega in izkušenega komisarja. Imela sem težave z jezikom, pogosto pa so m-e tudi dečki v šoli pretepali, žalili in otipavali. Vendar vse to ni bilo omembe vredno v pri-merjavi z razvojem, ki je zajel očeta. S svo-jimi novimi poklicnimi tovariši se je poga-njal do skrajnih meja človeške radoživosti in razposajenosti. Domov ga ni bilo pred jutrom, na mizi ga je moral čakati topel ob-rok, praviloma pa nas je malčke tudi prete-pal. Vse to smo prenašali brez očitkov, če-prav mrkih obrazov. Marsikdo še očeta nima, smo si dopovedovali. In njegovo živ-Ijenje v resnici ni bilo lahko. Le kako naj vam popišem grozo, ki me*je popadla ob tragičnem dogodku tistega zim-skega jutra. Očeta ni bilo od nikoder, kar nas seveda ni vznemirjalo. Topli obrok sem pustila na robu štedilnika in se odpravila v šolo. Na pločniku, prav pred vhodnimi dver-mi, se mi ie v mraku posmehovala bela spa- ka, iskreča se v roju drobnih snežink. Bilo je truplo mojega očeta, s polomljeno stekleni-co prebodeno^kozi srce. Brez zavesti sem se zgrudila. Prvo, kar smo otroci sklenili, je bilo, da storilcu ne bomo prizanesli, četudi bi mu morali siediti do konca sveta. Vloga mašče-valcajebiladodeljena meni, ki sem bilana-jstarejša in s tem že krepko prebičana od gorja. Ostali so se zaposlili v rudniku, tudi najmlajši, komaj šestletni, je že zbirat pre-mogov drobir. Spali so pod mostovi, glodali plesnive skorjice kruha in mi, uporabljajoč pri tem poštne nakaznice, pošiljali tiste skromne fičnike. Na črnem trgu sem si os-Krbela pištolo, lugerja, in moje življenje se je prelevilo v eno samo božje tavanje po de-želi. Več let sem tako križarila, pomanjkljivo oblečena, a brez uspeha. Organi pregona so že davno odnehali, jaz nisem. Ko mi ni preostalo nič več drugega, sem se jela vla-čiti po krčmah; komurkoli, ki me je le hotel poslušati, sem opisovala strašno metodo, s katero je bil ubit moj oče. Tako sem prišla na sled. Sled je bila sprva medla in neizoblikova-na, bolj ugibanje, niti ne opremljeno z ime-ni. S časom pa se je krepila, se dopolnjeva-la in ostrila. Izvedela sem še za več podob-nih primerov, dasiravno ne povsem zanes-Ijivih. Kar je bilo v resnici pomembno, je bi!o to, da so me vsi vodili pred ista vrata. Ko je končno umanjkal sleherni dvom, sem se napotila na razkriti naslov. V zatohli veži sem zastonj čakala dokaj dni. Pestili so me razburjenje, lakota in mraz. Navsezadnje, bila sem že nečlc\/eš-ko izčrpana, sta sredi noči prispeli zgrMjen1 postavi, zaviti v plašče. Skrite za nek? kšno smrdljivo ropotijo me nista opaziii, vsttpili sta v stanovanje. Vse je ustrezalo opisu; od-prla sem vrata, ki tako aH tako niso bila op-remljena s ključavnico. Človeka sta m.e po-gledala. Z obema rokama sem dvignila tež-ki luger in dobro pomerila. Kot ste gotovo uganili iz dramatične obar-vanosti mojega pripovedovanja, nisem sprožila. Vame sta zrla dečka, komaj kaj več kot dvajset let stara, bleda, utrujena, spokojna, iz oči pa jima je vela neskončna otožnost, tako značilna za ponižane in raz-žaljene. Zvesto orožje je vztrepetalo in se povesilo. Oblilo me je usmiljenje in občutek mistične pripadnosti. Dandanes mi je vsedobro poznano in ni je stvari, ki bi me začudila. Tedaj pa sem ži-vela v saniski omotici. Pred menoi se ie raz- Ime J. G. Milerjaje širšemu krogu bralstva prejkone poznano predvsem. v povezavi z afero, ki je pred leti tako razburila del jav-nosti. Vendarpaje bil Milerpo lastnih zago-tovilih v vrtinec tedanjih spornih dogodkov vpleten povsem slučajno in protj lastni volji, težke in pogosto neslane obtožbe, ki jih je s takšno vnemo širilo časopisje, pa kaže pripisati nekaterim izmed njegovih zaprise-ženih nasprotnikovf katerih imena bi danes ne povedala več prav ničesar. Dovolj zgo-voren }e bil tudi Miler sam, ko je kmalu po škandalu na tiskovni konferenci izjavil, da »gre za puhloglavo klevetanje, dialektične pomije, ki si ne zaslužijo drugega kot sko-rajšnje izginotje v ropotamici zgodovine«. Ne izgubljajmo torej več besed in se po-svetimo - kar bo edino tudi zares plod Milerjevi književnosti. V zvezi z te-to z bilo prelitega niti približno toliko črniU vsled nesrečnega incidenta. Komaj o1. bo še kdo spomnil pisateljeve prve zl novel Majavi svet, dasiravno je knjižic izidu požela laskava priznanja in doh \ ; celo nekaj prevodov. Njegov nadaljnji opus, od Dežele zveri in zbirke pesmi Bes očakov pa do romana Onstran življenja, je v celoti usmerjen v izgradnjo svojskega, neponov-Ijivega sveta nečloveške estetike in tostra-nosti osvobojene refleksije. Ozek krog po-znavalcev ga že dolgo uvršča med vidnejše ustvarjalce našega časa. Briljantna, a težko dostopna spekulacija, hermetičen jezik, bizarna in mestoma mor-bidna fantazmagorija ter, ne nazadnje, brezhibna vpetost avtorjevih osnovnih sno-vanj v orjaški sistem, kidopušča razumeva-nje posameznih konstruktorjevzgolj znotraj celotnega opusa, vse naštetoje seveda dod voljšenmzlog, da sejenašapozornosttom ratin nal&m mestu usmenla drugam. GreM delce, kjme pogosto izmika tudi pozornoim najbolj^vnetih raziskovalcev Milerje\M umetnošti, po principu Dekamerona napism no zbirko z delovnim naslovom V žrelu žim Ijenja. Pravzapravje to nedokončan, le vrM kopisudtiranje MMiWWW CdtM naštalih v n^ . d'objih, kM kaže, zgolj avtorju v razvednio. V treh zvem kih je ohranjenih kakih šestdeset sestam kov, še enkrat toliko pa jih je nedokončaniM ali podanih zgolj v osnutku. Močno različrm variante nekaterih zgodbic prezentirajo a\ torjevo pristopanje k vprašanjem, ki so g zaposlostala, k svojim krhkim in občutljivh motivoms številnih, često presenetljivih i med seboj nasprotujočih si vidikov. l oponrib/te robu je moč razbrati, daje neki tere izmed zgodb morda nameraval razvii poglobtt&jih prestrukturirati v zahtevnejš oblikč, fcčesar bi utegnilo nastati katero ii med defcki so tako značilno zaznamoval njegovapivanje in nehanje. Vsekakorbi bii za zadovoljivo osvetlitev Žrela žMjenja pc trebna izčrpna in prodorna analiza rokop sa, karpa seveda daleč presega naše moi nosti in moči. Podajmo torej le nekaj najnut nejših opomb, da bi olajšali branje in dožh Ijanje peščice kolikor le mogoče zaključe nih odlomkov, ki so nam dostopni in ji bomo predvidoma natisnili v nekaterih im med prihodnjih številk. Končno smo prl nam prvi, ki smo se odločili priobčitr katero ofl Milerjevih del. I Osnovni okvir zbirke je podan na posem nem listu (do pred kratkimje veljalza izguok Ijenega) v obliki grobega osnutka, tako dfl ostaja precej nejasen in odprt. Očitno gm za skupino popotnikov - njih število ni ugm tovljeno - ki so se v nenavadnih okoliščM nah znašli v nekem skorajda skrivnostnem prostoru, za nedoločen čas odrezani o sveta. (K. Kallham trdi, da gre za nekakšn razpadlo krčmo, morda votlino, Tarkov p se zavzema celo za bolnišnico.) Čas si si veda krajšajo s pripovedovanjem zgodbk ki naj bi bile predvsem resnične terpo moi nosti plod lastnega izkustva. Pripovedova ci se držijo vrstnega reda, pri čemerpa nis povsem dosledni. Nekakšen starček po imenom Loman nastopi namreč kar trikra Zgodbe, kijihje Miler napisal kot zadnje, pfl s često nečitljivo pisavo ter natrgano fabM lo, v kateri mrgoli nedoslednosti in napam že nakazujejo razvoj težke avtorjeve bolem Naš izborobsega nekaj zgodnejših izdem kov, ki sta jim skupna prostodušen, lahkm ten, pogosto celo okoren slog in enostavnM nezahtevna problematika. Vse skupaj brau cu seveda ne more omogočiti, da bi si zgrM dil podobo o J. G. Milerju - pisatelju, uparm pa, da bo deležen nekaj sproščujočega 1 privlačnega brania. ____ L krival nov svet, poln gorja, kakršnega dotlej niti v najmračnejših siutnjah nisem poznala. Da bi ne bila nerazumljiva, bom sedaj stvari seveda močno poenostavila, čeprav se bo-jim, da bo s tem moje pojasnilo pridobilo zgolj na površnosti. Izkazalo se je, da sta bila moja nova tova-riša nesrečna raa mnogovrstne načine, ki so večinskim ijudem povsem nedostopni. Res je, mojega očeta sta prebodla; šlo pa je za grd incident; v svojem zagoverfnem grobi-janstvu je mož često brez povpda nadlego-val šibkejše od sebe. Moja prijatelja, sicer plaha in samotna človeka, sta bila v hipu, ko se je obregnil obnju, deležna nekega še prav posebnega razpoloženja; in že. Kar v resnici hočem povedati, Ijubi poslušalci-in tu se še posebno bojim nerazumevanja -pa je nekaj drugega. Samotna človeka sta trpela do te fantomske mere, da pripetljaj z očetom niti ni predstavljal kake pomembne epizode v njunem življenju, gledano z nju-nega zornega kota, seveda. Se več: dogod-ka se nista prida dobro spominjala, ugibala sta celo, ali je do istega z njune strani sploh prišlo. O neizpodbitni krivdi ju je prepričal predvsem moj slikovit opis strašne metode, ki sta jo bila pri dejanju uporabila. Sedaj srčno upam, da sem jima življenje nekoliko ublažila, olajšala. Njuna stalna pri-sotnost je vsekakor učinkovala na nekatere spremembe v mojem videnju sveta. Iz dne-va v dan smo si bližji. Res pa je, da mi ne-malo težav z vestjo vzbujajo zneski, sad žu-Ijavih rok mojih bratcev in sestric iz revirjev, ki prihajajo redno v obliki že omenjenih na-kaznic. Komaj je dovolj, da životarimo iz dneva v dan. Medtem smo se namreč poro-čili, podarila sta mi hčerko, ki se imenuje kratko »Zverinica«. Polje, 10. marec 1986 Spoštovano uredništvo TRIBUNE! Lansko leto ste v vašem listu objavili moje pismo, v katerem sem rekel, da je moja usoda taka, da moram živeti, trpeti in umreti v umobolnici, čeprav sem duševno popolnoma pameten in zdrav. Zdaj pa mis-lim takole. Gotovo ste že slišali o takoimenovanem »Bermudskem trikotniku«. To je območje v bližini Amerike, pokopališče ladij in letal, tri-kotnih strahov. Kdor gre tja z ladjo, se več ne vrne nazaj. To je neraziskano območje zemlje, nerazložen pojav. Torej, če moram jaz celo življenje živeti in trpeti v norišnici, je bolje zame in za človešt-vo, da dam življenje za znanost. Imam tole idejo. Da bi se iz celega sveta zbrala skupina tovarišev, ki bi šli v Bermud-ski trikotnik in dali življenje za znanost. Iz celega sveta skupina pacientov, ki nimajo več možnosti živeti izven norišnice. In bi šli z ladjo v Bermudski trikotnik, trikotnih stra-hov. Kdor gre tja, se več živ ne vrne nazaj. Prosim spoštovano uredništvo, objavite to moje pismo v vašem listu. Da bi začeli postopek za odpravo v Bermudski trikotnik, postopek za to junaško dejanje. Kranjc Ivan Bolnica Polje 61260 Polje Opomba uredništva: tekst ni lektoriran, ker bi tovrsten poseg v tekst najbrž naredil več škode kot koristi. Ljubezen 1 Ptički pod nebom letajo, pa že vsaka ima svoj par, jaz pa sem ena revna stvar, sam Bog ve, kje je moj par... 2 A) Teza - Prezir - Smrt ' B) Antiteza - Borba - Družba C) Sinteza - Kavs - Samota D) Soteza - Eros - Sanje 3 Nikdar ne boš sama, jaz pri tebi bom, Trdna vez med nama bo zrušila dvom. Amo te, carissima, felicis fortunae filia. 4 Eksistira pa Bpg (Dieu = Deux), absolutno ravnotežje dveh večnih monad v eterični Ijubezni; brezkončni etemitatični Ljubezni, Ljubezni brez konca in kraja. Ta Ljubezen je večna, vse druge Ijubezni so ali začasne ali utripajo-če... Tudi Kristusova Ijubezen je bila utri-pajoča, če ne bi bila utripajoča, bi večno živel; kot Bog Oče, kot Bog Oče s svojo (-im) SO-. IVAN KRANJC KLUB NARCIS VELIKA DVORANAŠTUDENTSKEGA NASELJA 27.3. -JASNA KNEZ IN STUDIO ZA IZRAZNI PLESTROJEKCIJA DIAPOZITIVOV 3.4. -HARI MARGOT -KONCERT CANKARJEV DOM IN SILVO 2NIDARŠIC IMATA IN NUDITA V UPORABO: 24-kanalni magnetofon SONY 24-kanalni mixer PHILIPS monitorji JBL AMS RMX -16digital reverb EMT-24o reverb etc......... instrumrnts: VAMAHA STEINWAY etc. CANKARJEV DOM VSE TO V NOVEM STUDIU CD CD CD CD CD na telefonu: 221-121 /219 ČASOPIS ŠTUDENTOV UNIVERZE E. KARPEUA V UUBLJANr Izdaja UK ZSMS, Ljubljana. URED-NIŠTVO: Robert Botteri (v.d. odg. urednika), Stanislav Vidovič (v.d ql. urednika), Marko Gašperlin, ,Ujža Barič, Mladen Petretič. STAI.NI SOPELAVCI: SaSo Paneu, Jasmin DrzaniČ, Klemenc Andrej, Boris Kononenko, Albjz Krivograd, In^r Lukšič, Igor Omahen, Marko p>w*p. nBLIKOVANTJE: BoStjan STV Botas, Maruša Zorec. ^ rKTOR1RAN3E:V!d .Sggl- IZg A-j JS^ATELJSKI SVET: Turk Danilo #S (predsednik), WaTtaMacedonr Ik::. .....--iiiriiiTiMiiiF^irv'u ^^'tiiJiMHi iSfc:-..; Oasmin Držanič, Bojan Klenovšek, u>^, , Jda Novak, A!eL Kardeli. Breda ^^^^^« ~ HP. bdspeihn. riSK: Tiskarna Ljudska J^ ^^ Dravica. Priorava BEP Dnevnik ^- NAJLEPSA HVALA DAVORJU GRGICEVICU ZA ZNATNO POMOC PRI LIKOVNI OPREMI ŠTEVILKE TEHNICNA REDAKCIJA