9 '7 71 580"3 72009 številka 8 Leto 1 Cena 190,00 SIT 2. avgust 2000 Ilegalcev v brežiški Dijaški dom ne bo Brežice - Ministrstvo za notranje zadeve je odstopilo od namere, da bi za potrebe policije oziroma za delovanje Centra za odstranjevanje tujcev najelo objekt nekdanjega Dijaškega doma v Brežicah. Kot je zahteval župan Vlado Deržič v protestnem pismu ministrstvu, tako v stari kot v novi sestavi, je konec julija dobil pisni odgovor ministra dr. Petra Jambreka, ki odstop potrjuje. Župan je ob tem povedal, da občinski proračun nakupa ne bi prenesel, tudi Občinski svet se zanj na njegov predlog ni odločil. Poudaril pa je, da se vključuje v reševanje prodaje zaradi težkega položaja lastnika doma, sevniškega podjetja SGP Posavje. Ob finančnih težavah v tem podjetju, ki jim jih povzroča prav omenjeni Dijaški dom, tega so dobili Jfot finančni vložek pred dvema letoma ob gradnji srednje šole v Brežicah, še vedno ne vedo, kaj z njim. V SGP Posavje Sevnica pa prihaja tudi do menjav direktoijev. Sredi julija je namreč po nekaj več kot polletnem mandatu Braneta Musarja zamenjal Albert Mrgole, ki prav zaradi reševanja finančnih težav in zagotavljanja plač, zagovaija prodajo. S.V. V____________________________________________________J Potres - precej strahu brez materialne škode Posavje - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v petek 28. julija ob 20.57 zabeležili močan potresni sunek. Kot so sporočili iz Republiškega urada za geofiziko, je bilo žarišče potresa 84 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v bližini Brežic, potres pa so čutili tudi prebivalci Krškega, Brestanice in okoliških krajev. Magnituda potresa je dosegla tretjo stopnjo po Richterjevi lestvici, učinki potresa v širšem nadžariščnem območju pa peto stopnjo po evropski potresni lestvici. Uradni viri poročajo, da je povzročil le strah, škode pa ne. Sola življenja na Razborju pod Lisco Razbor - V tem kraju pod Lisco so ustanovili še en center skupnosti Srečanje, prvi tovrstni v srednjem in vzhodnem delu Slovenije. Staro šolo, ki so jo obnavljali nekaj več kot mesec in pol, je ob navzočnosti ustanovitelja skupnosti Srečanje don Pierina Gelniiinjja blagoslovil pomožni mariborski škof dr. Anton Stres. Odprtja sta se udeležila tudi soproga predsednika republike Štefka Kučan in predstavnik Lions cluba Krško Boris Rostohar, ki je ves čas pomagal pri gradnji. Šest mladih fantov seje tega dne veselilo vstopu v novo življenje. Sicer pa naj bi bilo v program vključenih od 10 do 15 fantov. Don Pieri-no se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri vzpostavitvi skupnosti. V govoru, ki ga je zbrana množica z navdušenjem spremljala, je med drugim poudaril, da je za Slovenijo velika sreča, da ima štiri centre, namenjene tistim, ki so se spustili v svet omame in potem spoznali, da želijo zaživeti drugačno, predvsem pa zdravo življenje. Šola na Razborju je četrta tovrstna ustanova za zdravo življenje v Sloveniji in 232. v svetu, upravljal pa jo bo Zavod Pelikan Karitas, ki je bil poleg don Pierina glavni donator. Za Mir in dobro naj vas spremljata na vaši poti, je bila želja množice, ki se je udeležila odprtja šole življenja. Don Pierino Gelmini in člani skupnosti Srečanje med cerkvenim obredom. obnovo stare in razpadajoče šole so porabili približno osem milijonov tolaijev, pri tem pa so jim pomagali še številni drugi dobrotniki. V izjem- no kratkem času so v poslopju uredili jedilnico, kuhinjo, shrambo, dve spalnici, sanitarije in posebno sobo za goste. Glavni terapevt skupnosti bo slovenski fant, ki je že uspešno končal terapijo, svoje življenje pa posvetil delu v skupnostih. na strani 3 ... Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške na pogovoru v Slovenski vasi Slovenska vas - V Gostišču Kalin sta se sestala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Lojze Peterle in Tonino Picula ter v “neformalno ~ formalnem” pogovoru obravnavala več nerešenih vprašanj, ki jih državi v letih od razpada prejšnje države še nista uspeli razrešiti. V izjavi za javnost sta se zavzela za nov način pristopa k reševanju odprtih Meddržavnih problemov. Po mnenju obeh je večina problemov zgolj tehnične narave, pristojni ministrstvi obeh držav pa že pripravljata koncept in program dinamike njihovega reševanja. “Slovenija sodi med tiste evropske države, ki se intenzivno pripravljajo na vstop v Evropsko unijo, zato si nikakor ne more dovoliti, da bi jo na tej poti še dodatno obremenjevalo breme nerešenih vprašanj s sosednjo in prijateljsko državo Hrvaško,” je med drugim povedal slovenski Vnanji minister Lojze Peterle. ...na strani 2 Zunanja ministra Lojze Peterle in Tonino Picula Nov diiavni rekord Primoža Kozmusa Zagreb - Na hrvaškem Atletskem odprtem državnem prvenstvu v Zagrebu se je član Atletskega kluba Fit Brežice Primož Kozmus v metu kladiva odlično predstavil. Primož je namreč postavil nov državni rekord, saj je orodje zalučal kar 74,85 m in izboljšal svoj rekord kar za 151 centimetrov. Mladi atlet, ki je po besedah trenerja Vladimirja Keva v letošnji sezoni odlično napredoval, še vedno lovi normo za nastop na letošnjih olimpijskih igrah. Resnica je, da je normi vse bližje, manjka mu le še 65 centimetrov, tako daje vse, kar potrebuje, nastop na primernem tekmovanju, ki pa se mora zgoditi do 20. avgusta Primožu želimo veliko športne sreče. Sicer pa o uspehih brežiških atletov berite... ' ...na strani 10y Kostanjeviška noč Kostanjevica na Krki - Tamkajšnje turistično društvo, sekcija Šelmarija je tudi letos organiziralo priljubljeno prireditev - Kosta-njeviško noč. Nič novega ni, daje bilo obiskovalcev veliko in prireditev je več kot uspela. S promenadnim koncertom jo je slovesno začela domača godba na pihala, ki obeležuje peto leto delovanja. Letos pa so v goste povabili še člane Godbe na pihala iz Šentjerneja in skupaj so potem razveseljevali občinstvo. Seveda ne smemo pozabiti na ko-stanjeviške mažoretke. Sicer pa: bolj ko se je nočilo, bolj je bilo veselo. O ognjemetu se še danes govori, zamujal je eno uro, a ga je bilo vredno počakati, kajti bil je nadvse lep. K.M. 4 iz vsebine... a Pod lupo Srečanja ministrov... ...stran 2 in 4 Gospodarstvo Kdaj končan stečaj Prevoza?... ...stran 5 Kmetijstvo Namakalni sistemi blažijo sušo... Kultura ...stran 6 Angleška kultura na Rajhenburgu... jj1 ...stran 8 Glasba Intervju z Janom Plestenjakom... ...stran 14 Jernej in harmonika - nerazdružljiv par Jernej Kolar, domačin iz Dolenje vasi pri Artičah, mladi virtuoz na diatonični harmoniki, se lahko pohvali z mnogimi uspehi na tekmovanjih harmonikarjev. Mnogo mu pomeni uspeh na letošnjem tekmovanju v Italiji, kjer je postal evropski prvak na tem instrumentu. ...na strani 14 OPRAVIČILO! Zaradi okvare na tiskarskem stroju so nekatere barvne strani v tej številki SavaGlasa čmobele. Vsem bralcem se iskreno opravičujemo. UREDNIŠTVO ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264 POD LUPO Peterle in Picula za drugačno reševanje odprtih vprašanj med državama Slovenska vas - Hitre in velike spremembe narekujejo hitro prilagajanje in ukrepanje. Slovenija je med tistimi državami, ki se resno pripravljajo na vključitev v Evropsko unijo, zato je treba zakonsko urediti veliko področij, ki v naši državi še vedno niso prilagojena evropski zakonodaji. Mednje sodijo tudi odnosi do štirih sosednjih držav, posebno poglavje pa so stiki s Hrvaško. Prav zaradi prihodnjega sprejemanja odločitev, ki naj bi razrešile več odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, sta se v Slovenski vasi sestala zunanja ministra Lojze Peterle in Tonino Picula. Krški svetniki svojega dela pred -počitnicami niso dokončali Krško - Članom občinskega sveta ni uspelo končati dela pred poletnimi počitnicami. Zapletlo se je že na začetku, ko bi morali nadaljevati 17. redno sejo, vendar je večina svetnikov odločila, da pred tem, odločanjem o predlogu sklepov na podlagi ugotovitev Računskega sodišča Republike Slovenije, R izvolitvijo podžupana in sprejetjem statuta raje opravijo 18. G redno sejo občinskega sveta. m Kot sta povedala v izjavi za javnost, je bilo srečanje zelo koristno, saj sta se dogovorila, da bodo sporna vprašanja odslej reševali drugače. Slovenski minister Lojze Peterle je opozoril na sedem zadev, neposredno povezanih z obema državama, in sicer na mejo v Piranskem zalivu, lastništvo in odnose glede Nuklearne elektrarne Krško, dolgove nekdanje Ljubljanske banke, gradnjo Pimske avtoceste, jadransko-jon-sko pobudo, vključitev Hrvaške v trilateralo Italija-Madžarska-Slo-venija ter na vprašanje sukcesije in nerazrešenih problemov v zvezi z nasledstvom nekdanje skupne države. Slovenski minister se je zavzel za njihovo takojšnje reševanje in sprejel pobudo hrvaškega kolega, da se predsednika vlad obeh držav septembra sestaneta v Zagrebu. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula se je strinjal s Peterletom, daje bilo srečanje potrebno, in izrazil zadovoljstvo, da sta se dogovorila o novem načinu reševanja odprtih meddržavnih vprašanj. Slovenski vladi in njenim predstavnikom se je zahvalil za podporo, ki jo Hrvaška v mednarodnih institucijah še kako potrebuje in ji jo slovenska stran stalno zagotavlja, zato je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija z vzpostavitvijo schengenskega protokola na svoji južni meji sprejela tudi take standarde, ki bodo hrvaškim državljanom omogočali lažji prehod državne meje. V Sevnici bodo gradili stavbo TVD Partizan, staro bi tako ali tako zaprli Svetniki so se izrekli za nadomestno gradnjo skoraj “sedemdesetletnika” Sevnica - Na 18. redni seji, ki so jo z vsemi prejšnjimi kot edini v Posavju tudi dokončali, so se po besedah župana Kristijana Janca končno odločili, da bodo nekaj zgradili in ne le popravljali že dotrajano. Šlo je za las, saj so mnogi opozarjali, da si “mestni” spet gradijo zase na račun krajevnih skupnosti. Nekdaj ponos Sokola je bil zgrajen leta 1933 in kljub vzdrževanju mu zob časa ni prizanesel. Robert Perc, zadnja tri leta predsednik upravnega odbora, je povedal: “Poleg tega, da objekt ni ravno v ponos kraju, v katerem stoji v središču mesta, je treba omeniti še njegovo dotrajanost. Ker je strop precej načet, tla niso več ustrezna, vsi sanitarni prostori pa so relativno dotrajani kljub dokaj rednemu vzdrževanju, je račun pokazal, da je gradnja glede na delež državnih sredstev ustreznejša kot adaptacija. Starost in vamostno-higienski standardi dvorane ne dopuščajo več izvajanja športne vzgoje in rekreacije v njej, zato bi jo, ne glede na vse, prihodnje leto zaprli.” Z gradnjo, za katero so se odločili sevniški športniki, ne bodo spreminjali gabarita, ampak bodo izkoristili le možnost dviga dvorane in v celoti uporabili podstrešne prostore. Letos septembra se nameravajo z izdelano projektno dokumentacijo prijaviti na razpis ministrstva za šolstvo in šport ter Fundacije RS za šport, naslednjo pomlad pa naj bi začeli graditi. Staro poslopje bi porušili, novo pa naj bi stalo do jeseni, tako da bi ga pred zimo že lahko uporabljali. Po mnenju projektanta je naložba vredna približno 217 milijonov tolarjev, natančna Finančna konstrukcija in dinamika financiranja projekta pa bosta znani jeseni oziroma najpozneje spomladi pri- hodnje leto, ko bodo znani tudi rezultati razpisa. Predlagatelji pričakujejo, da jim bo poleg lokalne skupnosti finančno nekoliko pomagalo še ministrstvo za šolstvo in šport, saj dvorano uporabljajo srednja šola in deloma tudi športne fundacije. Svetniki so potrdili, da se bodo letos zagotovila sredstva za projektno dokumentacijo, da bo občina vodila postopke pridobitve potreb- nih listin in se bo izvedel javni razpis za izvajalca. Le s težavo pa so se odločili, da finančno sodelujejo, vendar ob krajevni skupnosti in sredstvih iz naslova stavbnega nadomestila, do največ polovice ovrednotene naložbe. V odgovor tistim, ki so bili proti takšni odločitvi in so jo utemeljevali z zapostavljanjem obrobja, je svetnik Imperl opozoril, daje objekt potreben tudi zaradi vprašljivosti obstoja edine srednje šole v občini in da ni prav, da bi moralo mesto čakati, da ga dohiti podeželje. Suzana Vahtarič Glede sprejetja maloobmejnega sporazuma je hrvaški minister povedal, daje zanje zgodba že končana, medtem ko je minister Peterle izrazil pričakovanje, da b<5 Ustavno sodišče Republike Slovenije v najkrajšem času izdalo odločbo o skladnosti oziroma neskladnosti predlaganega sporazuma s slovensko ustavo. “Če je sporazum ustaven, ne vidim nobenih zadržkov, da ga na eni izmed prihodnjih sej ne bi potrdil tudi slovenski parlament,” je povedal Iaijze Peterle. D. K. Ely se je izneveril Brežice - V času festivala, naj bi v Brežicah izmenjali listini o trajnejšem sodelovanju z angleškim mestecem Ely. Vendar se je bratstvo skrhalo. Kajti na županov urad je prišlo pismo tamkajšnjega mestnega sveta, v katerem obžalujejo, ker se niso izreki i za povezovanje. V zadnje pol leta so se namreč že povezali z mesti v Italiji in Franciji. Nekako istočasno pa je župan Vlado Deržič ob poslovnem obisku pri sadjaijih v občini Bad Redkesburg opazil veliko jxxk>bnost med občinama. Ideja se je hitro porodila in ob prvih dogovorih sta oba župana naklonjena povezavi med mestoma, še zlasti, ker naj bi obstajala vrsta podobnih dejavnosti v obeh občinah in bi tesnejše sodelovanje na kulturnem in gospodarskem področju koristilo obema. Ob jesenski razstavi bi tudi formulirali listino o sodelovanju s skupnimi izhodišči in se ob plodnem sodelovanju kmalu tudi pobratili. S.V. novelirani program sprejet in bodo dt finančna sredstva za zapiranje za- m gotovljena že v proračunu za leto U] 2001. 1 Po 18. redni seji so krški svetniki nadaljevali 17. redno sejo in spre- v jeli predlog sklepa o financiranju n( političnih strank v občini in pora- ^ čunu za preteklo obdobje. Na nj Isti cc m sv vi rii cc sc v ju Brez posebnih razprav so sprejeli predlog odloka o ureditvenem načrtu namakanja na območju Kalce - Naklega, osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organiziranju Poklicne gasilske enote Krško in dali soglasje k njenemu statutu, potrdili so dogovor o načinu financiranja zavoda Kulturni dom Krško, izdali soglasje k statutu krajevne skupnosti Krško ter potrdili predlog sistematizacije delovnih mest v vrtcih v krški občini. Posebno pozornost so namenili poročilu delovne skupine za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo v zapiranju. Svetniki so po zelo burni razpravi sprejeli več sklepov in podprli predlog za spremembo programa zapiranja rudnika Senovo, ki predvideva, da bi ga zaprli do konca leta 2003. Predstavnikom vodstva rudnika so naložili, da v koordinaciji z vladnimi organi in državnim zborom zagotovijo, da bo dnevnem redu sta bili še točki izvolitev nepoklicnega podžupana in sprejetje statuta občine, vendar so svetniki iz vrst LDS očitali županu, da je njegov predlog za izvolitev drugega podžupana prenagel in da se z njimi kot partnerji na podlagi sporazuma o tem ni dogovoril. Nato so svetniki LDS in ZLSD sejo občinskega sveta zapustili. Glasovanje o izvolitvi krškega podžupana je sicer bilo, vendar je glasovalo le 14 svetnikov, zaradi česar je bil občinski svet nesklepčen, tako da bodo krški svetniki svoje delo najbrž nadaljevali šele septembra. H. U. C S d, P n Bo pokrajina Posavje zaživela? Jože Avšič in Branko Janc sta po obsežnem zakonu o hidroelektrarnah na spodnji Savi zdaj vložila še predlog zakona o pokrajini Posavje. Z njim naj bi Posavju omogočili enakovreden in z drugimi deli Slovenije primerljiv razvoj, zadovoljevanje interesov ter urejanje in izvajanje potreb državljanov in gospodarstva, ki presegajo zmogljivosti občin, poudarjata predlagatelja. Krški poslanec pravi, da sta se za ta korak odločila potem, ko je državni zbor marca letos sprejel predlog zakona o koroški pokrajini. Čeprav se že pripravljajo podobni zakoni tudi v preostalih, za zdaj le statističnih regijah, je posavski vložen kot drugi. Kot pravi brežiški poslane«, se tako po devetih letih, odkar je bila sprejeta slovenska ustava, začenja proces regionalizacije. Želja po uradnem priznanju Posavja kot pokrajine je tlela že dolga leta. Najprej se je konkretno izrazila z ustanovitvijo Sveta s sprejetjem Deklaracije o ustano- K vitvi pokrajine Posavje, ki so jo * podpisale politične stranke vseh 5 treh občin. Predlagatelja poudarjata, da je r za Posavje pomembno predvsem to, da izraža zahtevo po svoji pokrajini, in čeprav v tem predvolilnem času ne upata na skorajšnjo 0 obravnavo predloga, opozaijata, da je treba državo nekako prisiliti, da | pripravi krovni zakon in končno 1 uredi področje regionalizacije. S. V. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Odmev medijem Zaradi netočnih informacij in zavajanja javnosti v članku Dela, objavljenem dne 6.7.2000 pod naslovom "Brežiški kmetje jezni", izjavljam: Članek se začenja kar z izmišljotino, da ne uporabim besede laž. Novinar g. Matej Košir namreč govori o izjavi tajnika brežiške občine Ferda Pinteriča (in ne Pintariča), ki je dvignila kar nekaj prahu. Trdim z vso verodostojnostjo, da kakršnekoli tovrstne izjave nisem nikoli in nikomur izrekel. Novinarja resnično prosim, naj mi pove vsaj zu enega človeka, ki je slišal, kakršnokoli tovrstno izjavo z moje strani. Če si novinar s svojo poklicno etiko lahko dovoli, da svoje miselne konstrukte podaja v tuja usta in jim pri tem v svoji domišljiji zagotovi tudi primeren avditorij, potem si mu v bodoče ni potrebno vzeti niti tistih treh minut časa, ko nenapovedan "vdre" v pisarno, ampak lahko bombastične članke in novice proizvaja kar sam. Sicer je objavljen članek poln tudi drugih neresnic ali polresnic, ki jih tu ne bom komentiral. Strokovna služba Občine Brežice lahko z dejstvi od- govori na vse navedbe in bo to tudi storila. Seveda ostaja odprto vprašanje razlogov za takšno pisanje, obstaja tudi pričakovanje po zahtevani objavi mojega odgovora, zu kakršnokoli opravičilo pa najbrž tako ali tako ni upanja. Omenjen članek je tipično šolski primer, kaka je potrebno določeno temo, ki bi jo sicer bral le manjši del populacije, "popraviti" do te mere, da je zanimiva za vse. Resnica pa tako ali tako ni več pomembna, mar ne ?! Tajnik Občine Brežice Ferdo Pinterič Ops, tole pa zaboli Bilo je pred dobrim mesecem dni. Veliko sem slišala o poceni nakupovanju v trgovini Begros na Jesenicah na Dolenjskem. Pa sem si rekla, odlično, če je res poceni, zakaj pa ne. Prišla sem do trgovine, parkirala avto in se kot poštena državljanka naše ljubke deželice skupaj s svojo mladino odpravila v trgovino. Najmlajši sem zaupala majhen otroški nahrbtnik z vsem svojim skromnim bogastvom, dokumenti, nekaj tolarji in nepogrešljivim letečim telefonom. Vstopili smo skozi glavni vhod in prijazna, nasmejana prodajalka se je približala še predno smo imeli čas vstopiti skozi drugi vhod: "Dohar dan, molim vas torbu ostavite pred vrati-ma u ormariču ", je z nasmehom in silno prijazno zažvrgolela, jaz pa: "Dober dan, kaj prosim?" Mladenka pa še enkrat: "Molim, da torbu ostavite u ormariču, ne smete s tor-bom u trgovinu." Namerno sem še enkrat v slovenskem jeziku vprašala , kaj želi, čeprav tekoče obvladam hrvaški jezik. Malo mi ni bilo vseeno, da sem v Sloveniji, v slovenski trgovini, kjer so menda slovenski prodajalci, in pošteno me je zabolelo, da je deklica vztrajala z najinim pogovorom v hrvaškem jeziku. To je bilo prvo, drugo pa, ne vem, zakaj ne smem vstopiti z majhnim na-hrbtničkom, v katerem imam samo nujno potrebne stvari. Čudno, ne rečem, da hi bila to velika torba. Takšnih stvari res še nikjer nisem doživela. Saj je čisto prav, da se zavarujejo, ampak to je bilo pa vseeno malo preveč. Človek se, še predno sploh vstopi v trgovino, počuti, kot da je storil kaj slabega, nepoštenega. Izvolila sem biti užaljena, zato sem se obrnila in rekla:Hvala lepa, nasvidenje!" Mladenka se ni več zanimala zame, posvetila se je tistim, zaradi katerih je očitno v tej službi, hrvaškim kupcem, kajti po tej gesti sodeč domačin dobi občutek, da je nevreden gost omenjene trgovine in da v njej sploh nima kaj iskati. Ne vem, morda se je to meni zgodilo zgolj slučajno in samo meni, morda je deklica mislila, da domači kupci ne kupujejo pri njih, pa vseeno. Slabe volje sem se odpravila v Slovensko vas, ki je dobesedno na slovensko-hrvaški meji, kajti Jesenice so vendarle korak ali dva od meje. Tam sem pričakovala podoben sprejem, pa sem se uštela. Prijazno in v slovenskem jeziku so me pozdravili in sprejeli tako, kot pravi znani stari rek: "Kupec je kralj! ” In to je bil pravi balzam za ranjen in užaljen slovenski ponos. Saj nočem pretiravati in največkrat me podobne stvari ne motijo, a vztrajanje prodajalke, ki je bila več kot očitno Slovenka, pri hrvaškem jeziku, kajti kasneje je nekaj momljala v slovenščini, me je pa tako razjezilo, da ne morem molčati. Beba Marčun, Terme Čatež t II tran 3 TEMA Šola življenja na Razboiju pod Lisco Vrata k soncu, vrata upanja, vrata življenja Razbor pod Lisco - S slovesno mašo, ki jo je vodil škof dr. Anton Stres, se je na Razborju začela prireditev ob odprtju šole življenja skupnosti Srečanje, katere ustanovitelj je don Pierino Gelmini. Tega dne se je rodilo novo upanje za šest mladeničev, ki so se odločili, da ne želijo več živeti v svetu omame. Zupljani Razborja so odprli svoja srca, pokazali razumevanje in sprejeli medse njih, ki potrebujejo pomoč, razumevanje in ljubezen. Žal se v preteklosti pri nas niso vsi kraji izkazali s tem, zato je dejanje Razborčanov še toliko bolj vredno pohvale. S pomočjo dobrih ljudi, donatorjev, Lions cluba Krško in izjemnega patra Karla Gržana je stara šola, pripravljena v mesecu in pol, sprejela prvih šest mladeničev, članov skupnosti Srečanje. Sveta Maša, ki je bila v tamkajšnji cerkvi, je bila neobičajna, saj se ne zgodi velikokrat, da bi med cerkvenim obredom slišali navdušene aplavze množice, tokrat pa je bila ta izjema še kako upravičena. V nabito polni cerkvi in pred njo so zbrani navdušeno pozdravili don Pierina Gelminija in njegove varovance. Slovenska Karitas je leta 1992 v sodelovanju z voditeljem skupnosti Srečanje, italijanskim duhovnikom don Pierinom Gelmi-n[) Droben, sočen sadež, ki ga rad poješ, ko dozori, mamica z njim te razveseli, ko iz njega marmelado ali kompot naredi. Skrit v trdi je lupini, iz njega delajo sladice, torte, kekse in poti- (EOipjRlU) (qajo) Ta je pa malo večji, tudi sočen in slasten, le včasih te moti, da žameten je na otip. (A3>(S3jq) Zelen je in kosmat, v njem pa vitaminov toliko, da prešteti jih ne znaš. (D!5!) šolar šolko Unescov tabor v Pišecah Pišece - Štirinajst otrok iz vse Slovenije, med njimi tudi begunci s Kosova, ki so zdaj v zbirnem centru v Postojni, se je udeležilo Unescovega tabora v Pišecah. Otroci so preživeli lep in zanimiv teden. In kaj so počenjali, da je bilo tako lepo? Marsikaj! Na primer pobarvali so cisterno, ki jo boste zagledali na začetku Pišec, pekli domač kruh in jabolčni zavitek, kopali so se v Čateških toplicah in se zelo veliko igrali. V četrtek so jih obiskali še učitelji s Kosova ter Bosne in Hercegovine. Otroci so jim pripravili zelo lep sprejem in program, predstavili so jim Pišece, povedali so, kaj so v teh dneh počeli, z video posnetki pa so obudili spomin na lanske počitnice, ko so v Pišecah gostili pregnane otroke s Kosova, ki so bivali v zbirnem centru v Mariboru. Seveda so bili nad krajem zelo navdušeni in kar malo žalostni, da je teden tako hitro minil. Otroci so v en glas zatrdili, da so domačini zelo prijazni, še posebno pa so bili navdušeni nad vodjo tabora Rut Zlobec, ki je, kot pravijo, sploh ne bodo pozabili. Rut bi morala dobiti kakšno nagrado za svoja dobra dela! Ob slovesu so pripravili razstavo za starše in posadili drevo prijateljstva, ki ga boste prav tako srečali na začetku Pišec. Ta dan smo se pridružili mladim prijateljem. Bilo je tako ... V Soli so se zbrali vsi otroci, kajti priprava na razstavo je resno in odgovorno delo. Toliko lepih trenutkov, da je bilo težko izbrati najlepše! Z zlatimi črkami so zapisana imena vseh štirinajstih učencev, ki so v Pišecah preživeli teden dni, ki ga še dolgo ne bodo pozabili. Preden smo posadili javor, drevo prijateljstva, smo se še enkrat slikali. Seveda vsi tisti, ki smo bili pri roki. •. m Fantje so imeli težko in odgovorno nalogo. Izkopali so jamo, ki mora biti dovolj široka in globoka, da bo javor lepo rasel. Medtem ko so fantje opravljali svoje delo, so se deklice postavile pred objektiv, skupaj z drevesom prijateljstva. Javor je romal iz roke v roko in utrinjale so se skrite želje. Potem je Jožica Župančič posadila drevo prijateljstva. GLASBA intervju Jan Plestenjak - Gorenjec na Primorskem Jan Plestenjak je eden vodilnih pop pevcev pri nas, s čudovitim in močnim glasom, ki očara vsakega poslušalca, predvsem pa ženske. Prav gotovo se ga ne bi branili niti Španci niti Italijani, saj kdor ga vidi, zagotovo misli, da je iz teh krajev. Vendar pa je Jan povezan tudi z Brežicami. Prav tu sta svojo ljubezensko romanco doživljala njegova starša. Kako to, da sta na zmenke hodila prav v Brežice? Moj oče je bil pilot. To je bistveni razlog, saj je delal na letališču. Zato sta seveda takrat, ko je oče delal, svoje romantične trenutke preživljala v tem čudovitem mestu. Velikokrat razmišljam, ko se tukaj sprehajam, ali sta morda hodila prav po tej ulici ... Pa ti je, ko se sprehajaš po brežiških ulicah, kaj znano? (Smeh.) Ja, v podzavesti. Sicer pa, če bi se sprehajal po mestu, bi se oboževalke najbrž kar vsule za tabo. Morda res, vendar se ljudje velikokrat čudijo in sprašujejo, kako da sem sam, ko pa imam vendar toliko oboževalk. Mislim, da je vzrok za to priljubljenost. Prav gotovo! Torej si zdaj samski? Sem. Pravzaprav nisem sam, imam veliko prijateljev, predvsem v Strunjanu, kjer živim. Nimam pa stalne spremljevalke. Ali je morda z leti težje najti ustreznega partnerja? Ja, tudi to je res. Sicer pa z mano ni biti preprosto. Sem kar zahteven in sem zelo zaljubljen ali pa sploh nisem. Po horoskopu sem namreč oven. Tvoja najnovejša plošča ima tako lep, romantičen naslov AMORE MIO. Torej je povezana z ljubeznijo? Vsekakor. Ljubezen je nekako rdeča nit plošče, ki ima nekakšen italijanski prizvok, in temu primeren je tudi njen naslov. Je italijanski prizvok morda povezan tudi s tvojo zadnjo ljubeznijo Ivano, svetovno znano pevko in zvezdo iz Italije? Tudi, poleg tega so pri plošči sodelovali italijanski glasbeniki in producenti. Veliko mi je pomagal Ivanin brat. Kaj je bilo prej - odločitev, da boš plošFo naredil v italijanskem slogu, ali Ivana? Že od nekdaj poslušam italijanski pop. Nekako mi je blizu, blizu je tudi našemu slovenskemu popu. Od nekod moraš črpati. In glede na to, da živim na morju, ne morem svojih skladb črpati iz hip-hopa ali bluesa. Nekako blizu so mi poskočni ritmi in seveda mediteranski prizvok. Si ploščo snemal v Italiji? Ne, ampak v McMillanu v Ankaranu in Metroju v Ljubljani, res pa so bili na snemanju tudi ti ljudje. Z njimi sem se že pred snemanjem posvetoval o zvoku, ritmih in vsem, kar sodi zraven. Plošča pa, moram reči, zveni zelo sveže in to je tisto bistveno, kar smo želeli doseči. Kako so te sprejeli svetovno uspešni glasbeniki oziroma kako so sprejeli našo glasbo? Moj album jim je zelo všeč. Naj povem, da je Ivana producentka vokalov na plošči, in ko je slišala pesem Smeh in solze, me je vprašala, ali jo lahko odpoje na svojem albumu. Seveda sem ji dovolil. Sicer pa so to čisto normalni ljudje. Skromnost je stvar veličine. Nekdo, ki res nekaj doseže, zna biti skromen. In to so ti ljudje. Si morda pomislil, da bi ploščo naredil tudi za tuji trg? Lahko se zgodi, da bom kakšno od pesmi naredil v angleščini in španščini. Poznam tudi nekaj vplivnih ljudi, ki bi mi lahko pri tem pomagali. Vendar stojim na realnih tleh, saj te taka stvar lah- ko kaj hitro udari po glavi. Zakaj ne bi kakšne skladbe posnel v italijanščini? Po zunanjem videzu se mi zdiš kot pravi Italijan. Ne, tega pa ne. Italijansko bi se moral naučiti zelo dobro, tudi živeti bi moral tam, sprejeti njihovo miselnost. Moral bi biti pravi Italijan. V italijanščini bi lahko pel, če bi to želel plasirati, na primer, v Nemčiji. Ne pa v Italiji. 'Zakaj pa razmišljaš o španskih skladbah? Ja, vendar ne za španski trg. Špansko bi lahko pel v Italiji, recimo. Ugotovila sem, da si malo pretkan! Počasi, po ovinkih bi le nekako prišel na italijanski trg. Malo pa že moraš biti. Sicer pa so to neka pravila igre. Tako to je. Zunaj stvari tako delujejo. In vse se lepo izteče. Pustiva zdaj Italijo. Omenil si, da Živiš na morju. Glede na to, da si Gorenjec, kako se znajdeš v teh vročih krajih? Zelo dobro. Hišo imam v Strunjanu in edino, kar je slabo, je to, da se polenim, ko sem dlje časa tam. To naredita iz človeka vročina in tisti zrak. Preprosto postaneš len. Torej so Primorci malo leni? Malo pa res! In če živiš na morju, kam se odpraviš na dopust? Na morje! Na otok Vis. Kako? Z morja greš na morje? Ja, tam imam prijatelje in na Vis smo kot družina hodili dvajset let. Nestrpno me že pričakujejo, saj lani nisem mogel tja zaradi albuma, ki sem ga pripravljal. Če se na našem morju dogajajo stvari počasi, potem moram povedati, da so tam “obrati” še počasnejši. S tabo gre gotovo tudi katera od tvojih kitar? Brez tega pa ne grem nikamor! Menda imaš zelo visoko glasbeno izobrazbo. Študiral si tudi v ZDA. Za sabo imam kar 16 let šolan- ja na kitari. Od teh sem eno leto študiral v Ameriki. Tam sem v enem letu naredil kar dva letnika. Še vedno pa imam odprta tri leta študija. Za to sem dobil ameriško štipendijo, in ko pridem, pridem. To mi ne bo propadlo. Pa se boš vrnil? Ne, mislim, da za to zdaj ni več potrebe. Svoje sem se naučil. Drugo ti da praksa. Glede na to, da je študij v Bostonu tudi zelo drag, bom pošteno premislil, ali je smiselno vse to še nadaljevati. Tvoja mama Dora Plestenjak je akademska slikarka. Gotovo je umetnost naredila nate velik vtis, saj si tudi ti umetnik. Vsekakor je. Mamino slikanje je name res naredilo velik vtis. Tudi moj bratje umetnik. In moram povedati, da je mama vedno mene spraševala za mnenje o slikah, čeprav uradno nisem slikar. Tudi jaz imam v sebi te slikarske spretnosti. Se boš kdaj v prihodnosti ukvarjal s slikanjem in šel po maminih stopinjah? Za zdaj o tem ne razmišljam. Ne moreš biti enako dober v dveh takšnih smereh umetnosti, kot sta glasba in slikanje. Zdaj sem glasbenik. Morda, ko bom v letih, se bom lotil tudi risanja. Vsekakor si velika umetniška duša. Preselil si se na morje, ukvarjaš se z glasbo in se imaš lepo. Resje. Živim čudovito življenje in res imam srečo, da mi je to omogočeno, da si to lahko privoščim. Ne vem, ne vidim se kje drugje. Tako kot živim zdaj, sem najbolj srečen. Skleniva ta pogovor s tvojim albumom. Kako bo s tvojo glasbo v prihodnje? Imam že nekaj novih skladb v ognju. Pripravljam snemanje videospota in jeseni koncerte. Prideš kdaj tudi k nam? Če me boste povabili, z veseljem! Majda Arh - Sevšek slovenska narodna glasba lestvice RADIO fB REŽICE M *%* 1» 99,9 KIH* Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec” SLOVENSKA LESTVICA 1. ČRTA - SLAVKO IVANČIČ 2. MINI BIKINI - KINGSTON 3. NE KLIČI ME - NUŠA DERENDA 4. SMEH IN SOLZE - JAN PLESTENJAK 5. DAJ - VILI RESNIK 6. ZALJUBLJENA - MAJDA ARH 7. NA KARIBE - SUNNY ORCHESTRA 8. NAJRAJŠI SN’ PA S TEBOJ - MI 2 9. OH, BABY - SOUND ATTACK 10. KO GA SANJA - FLIRT TUJA LESTVICA L IT’S MY LIFE - BON JOVI 2. ŽAO MI JE - LETEČI ODRED 3. TRY AGAIN - AALIYAH 4. I WANNA KNOVV - JOE 5. BE WITH YOU - ENRIQUE IGLESIAS 6. MOPE - THE BLOODHOUND GANG 7. POISON - FRENCH AFFAIR 8. THE WAY YOU LOVE ME - FAITH HILL 9. I REMEMBER YOU - RICK 10. CI SEI TU - NEK LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE. L NAJINA SREČA - ans. Vigred 2. FANT Z DEŽELE - ans. Lipovšek 3. LJUBEZEN NA RECEPT - ans. Marjana Kočevarja 4. SOSED SOSEDU - Trio Frančič 5. KAJ NAJ ZAPOJEMO VAM - ans. Darka Atelška r KUPON ZA GLASOVANJE Glasujem za slovensko pop skladbo:___ Glasujem za tujo skladbo:____________ Glasujem za narodno zabavno skladbo: Moj naslov:__________________________ Kupone pošljite na naslov: Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Jernej Kolar - evropski prvak Jernej Kolar prihaja iz Artič, za njim pa je že kar dolga pot, ki jo zaznamuje ljubezen do glasbe. Igrati je začel pred šestimi leti, za kar ga je navdušil stric Mirko Kolar, in to Jernej tudi vedno s ponosom pove. Bil je učenec Tonija Sotoška, zdaj pa že sam stopa na pot učitelja harmonike. Ob samostojnem igranju se posveča tudi svojemu ansamblu, s katerim bo posnel prvo kaseto. Kljub uspehom ostaja skromen, saj pravi, da je veliko dobrih harmonikarjev in on je le eden tistih, ki imajo mogoče tudi malo več sreče, predvsem pa dobro znanje. Ob vseh obveznostih si vzame čas tudi za prijatelje. Kaj ti pomeni naziv evropski prvak na igranju diatonične harmonike, ki si ga prejet v Attimisu? Zelo veliko. To je bil nekakšen vrhunec v moji karieri. Mislim pa, da me uspeh ne bo preveč zanesel, kajti to si vsakdo zasluži. Je pa naziv zame velika čast. Na tekmovanju sem se predstavil s priredbo Tonija Sotoška Venček narodnih in njegovo skladbo Proti Brusnicam. V Attimisu sem nastopil tudi v kategoriji parov, skupaj z Matejem Pečanom sva zasedla drugo mesto. Letos si se udeležil Že sedmih večjih tekmovanj. Bil si r Jamianu r Italiji, na Babni Gori, na Krki, v Hinjah, v Attimisu, na Ločici pri Vranskem in Ratežu, kjer si osvojil prvo mesto v svoji kategoriji in obranil naslov absolutnega zmagovalca. Vedno si torej na vrhu. Kaj je potrebno za to? Do tega sem prišel z veliko vaje in truda ter moralne in finančne pomoči staršev, katerim sem še posebno hvaležen. Zlasti pa sta potrebna trud in veselje. Tekmovanja zahtevajo tudi pripravo. Na vsakem je zelo huda konkurenca, izbrati pa je treba tudi skladbe, ki so primerne za določeno tekmovanje. Treba je dobro odigrati, zadnjo besedo pa ima komisija. Tek- movanje na Ratežu je kar naporno, saj poteka ves dan, vendar je po vsakem nastopu, pa tudi po dobri uvrstitvi, nepopisno veselje. Imaš tudi svoj ansambel - Trio Jerneja Kolarja. Mislim, da se kar dobro predstavljamo. Skladbe smo že izbrali in najbrž jih bomo decembra že začeli snemati. Jernej Kolar nerad govori o ciljih. Vesel bo, če bo tako dobro igral še naprej, tudi s svojim ansamblom. Šicer pa se bo prepustil času in ta bo pokazal njegovo sposobnost, znanje ... Posebnih načrtov nima. Tako kot vsak harmonikar pa si tudi on želi zmagati na Zlati harmoniki Ljubečne. Mi mu vsekakor želimo, da bi mu to uspelo, tako kot tudi v Postojni to nedeljo, ko se bo pomeril v polfinalu. Srečno, Jernej! Srečko Pavkovič Jernej Kolar s pokaloma in svojo harmoniko Tunke v Valvasor pubu Krško - Valvasor pub je po mnenju velikega števila ustvarjalcev primeren prostor za najrazličnejše kulturne dogodke, od literarnih večerov, likovnih razstav do glasbenih koncertov. Tako sta v organizaciji krške zveze prijateljev mladine minuli teden v pubu nastopili rockovs-ki skupini Zmajev rep in Tunke ( na fotografiji ). Prireditev je bila namenjena mladim, predvsem tistim, ki počitnice preživljajo doma. In teh, vsaj sodeč po udeležbi, v Krškem in bližnji okolici nikakor ni malo. Navzoče sta navdušili obe skupini. Člani Zmajevega repa so zaigrali veliko avtorskih skladb, po mnenju poznavalcev dokaj solidno. Prijetno pa je presenetila tudi skupina Tunke. Z znanim repertoarjem in preigravanjem priredb svetovno znanih glasbenih skupin, kot so The Rolling Stones, Guns & Roses, Led Zeppelin, so spet potrdili, da gre za resnično dober rock & roli band, kijih v posavskem prostoru v zadnjem desetletju kar nekako manjka. D. K. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil in subvencioniranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gosprvlarstva v Občini Brežice (Ur. list RS, št. 27/98) objavljata Občina Brežice in Razvojni center Brežice - javni zavod, na podlagi odloka o proračunu Občine Brežice za leto 2000 (Ur. list RS, št. 26/2000) in sklepa upravnega odbora Razvojnega centra Brežice z dne 17. 7. 2000, v sodelovanju z Novo KBM, d d, Cesta prvih borcev 6, Brežice (v nadaljevanju banka), RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA IN USTANAVLJANJA ENOT MALEGA GOSPODARSTVA Predmet razpisa Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil in subvencioniranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Brežice (Ur. list RS, št. 27/98) so predmet razpisa sredstva za dodelitev dolgoročnih posojil v višini 32.000.000,00 SIT. 1. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo enote malega gospodarstva, katerih sedež je v Občini Brežice. Sredstva za razvoj se lahko dodelijo: - samostojnim podjetnikom posameznikom, - malim družbam do 50 zaposlenih, - občanom, ki nameravajo odpreti obrtno ali podjetniško dejavnost, - kmetom in lastnikom kmetijskih zemljišč, ki imajo status kmeta ter razvijajo dopolnilno dejavnost. Sedež upravičenca in kraj investicije morata biti na območju Občine Brežice. Upravičenec je lahko tudi investitor, ki bo po koncu investicije prenesel sedež v Občino Brežice, kar zavaruje z akceptom v višini posojila oziroma subvencije. 2. Prednostna merila za dodelitev posojil Sredstva se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki poleg pogojev banke večinoma izpolnjujejo naslednja merila: - zagotavljajo nova delovna mesta - vlagajo na demografsko ogroženih območjih občine, - vlagajo v dejavnost, ki omogočajo razvoj turizma - vlagajo v razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetijah, - vlagajo v deficitarne dejavnosti, - vlagajo v dejavnosti, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja - dopolnjujejo proizvodne programe preostalega gospodarstva v občini, - vlagajo v razvoj obrtnih in osebnih storitev. 3. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročna posojila: - nakup, graditev in adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove ali generalno obnovljene opreme, - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitve, - razvoj in pospeševanje turizma, kmečkega turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - nameni, ki so v skladu z navedbami 2. točke. 4. Pogoji za dodeljevanje posojil Prosilec lahko vloži zahtevek za posojilo, s tem da višina posojila ne sme presegati 30 % predračunske vrednosti investicije in 10 % skupne mase razpisanih sredstev. Če višina razpisanih sredstev ni porabljena v celoti, se lahko prosilcem, ki so se prijavili na razpis, dodeli tudi več kot 10 % razpoložljivih sredstev, če so zainteresirani in to dopuščajo pogoji banke. Odplačilna doba je največ 5 let. Obrestna mera je TOM + 2 %. Kreditni potencial zajema 32.000.000,00 SIT. Stroški posojila: 0,7-1 %, minimalno 25.000,00 SIT in morebitni drugi stroški (stroški zemljiškoknjižnega zavarovanja ipd.). Zavarovanje posojila: hipoteka, akceptni nalog, menice, depozit, drugo. Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb poteka pri banki. Banka bo na podlagi predložene dokumentacije prosilcev, ob upoštevanju svoje poslovne politike in zahtev tega razpisa, oblikovala predloge za dodelitev posojil in jih poslala v presojo upravnemu odboru Razvojnega centra Brežice. 5. Vsebina vloge Vsebina vloge za posojilo je razvidna z obrazca (zahtevani osnovni podatki podjetja -posojilojemalca), ki ga prosilci dobijo na sedežu Razvojnega centra Brežice, Cesta prvih borcev 3, Brežice. Vloge morajo biti izpolnjene na originalnem obrazcu in oddane skupaj z zahtevano dokumentacijo na sedežu Razvojnega centra Brežice. Za pridobitev posojila je potrebna naslednja dokumentacija: 1. vloga za pridobitev posojila 2. poslovni načrt oziroma investicijski program 3. načrt prilivov in odlivov za dobo kreditiranja A. Gospodarske družbe: - kopija sklepa o vpisu družbe v sodni register, - kopija obvestila o identifikaciji in razvrstitev po dejavnostih za poslovni subjekt (Statistični urad RS), - podpisni kartonček Agencije za plačilni promet, - zaključni račun za preteklo leto (bilanca uspeha, bilanca stanja), - poročilo BON (2 ali 3), ki ga izda Agencija za plačilni promet, - periodični obračun poslovanja. B. Samostojni podjetniki: - priglasitvcni list - obrazec l/l in 'h - ter obrtno dovoljenje za vse prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, - potrdilo o premoženjskem stanju, - licence (za avtoprevoznike), - kopija davčne napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za preteklo leto z vsemi prilogami (bilanca stanja, bilanca uspeha), - zadnja odločba DURS o davku na dohodek iz dejavnosti, - potrdilo DURS o dobičku v preteklem letu in o plačanih davkih. C. Kmetje: - odločba o statusu kmeta, - potrdilo DURS o katastrskem dohodku, - potrdilo DURS o plačanih davkih, - potrdilo o prilivu na ŽR za tekoče in preteklo leto, - potrdilo o premoženjskem stanju, - pogodbe z zadrugo ali podobno, ki dokazujejo prodajo po pogodbi. 6. Rok za prijavo Rok za prijavo je 45 dni po datumu te objave. Vlogo za dodelitev posojil pošljite na naslov: Razvojni center Brežice, Cesta prvih borcev 3, 8250 Brežice. 7. Obravnavanje vlog Če vloga ne vsebuje zahtevane dokumentacije oziroma ne izpolnjuje splošnih pogojev iz 1. točke razpisa, se zavrne. Kreditni odbor banke bo obravnaval vloge in jih poslal v presojo upravnemu odbora Razvojnega centra Brežice. Kandidati bodo obveščeni o rešitvi vlog v 30 dneh po koncu razpisa. Sklep o podelitvi sredstev sprejmeta župan in Razvojni center Brežice na predlog upravnega odbora Razvojnega centra Brežice. Prosilci lahko dobijo vse informacije v zvezi z razpisom na sedežu Razvojnega centra Brežice, Cesta prvih borcev 3, 8250 Brežice oziroma po telefonu: 07/49-90-680. OBČINA BREŽICE ŽUPAN Cesta prvih borcev 18 8250 Brežice RAZVOJNI CENTER BREŽICE Javni zavod Cesta prvih borcev 3 8250 Brežice kino Kulturni dom Krško Petek, 4.8., ob 20. uri Brezglavi jezdec, grozljivka; sobota, 5.8., ob 20. uri Brezglavi jezdec, grozljivka; nedelja, 6.8., ob 20. uri Brezglavi jezdec, grozljivka; petek, 11.8., ob 20.uri Patriot, akcijska drama; sobota, 12.8., ob 20. uri Patriot, akcijska drama; nedelja, 13.8., ob 20. uri Patriot, akcijska drama. Kino servis Brežice Petek, 4.8., ob 19. in 23. uri Stigmata, horor, ob 21. uri Glasba mojega srca, glasbena drama; sobota, 5.8., ob 19., 21. in 23. uri Stigmata, horor; nedelja, 6.8., ob 19. in 21. uri Stigmata, horor; ponedeljek, 7.8., ob 21. uri Stigmata, horor; torek, 8.8., ob 21. uri Stigmata, horor; sreda, 9.8., ob 19. in 21. uri Kolesa, thiller; četrtek, 10.8., ob 19. uri Kolesa, thiller, in ob 21. uri Patriot, spektakel; petek', 11.8., ob 19. uri Kolesa, thiller, in ob 21. uri Patriot, spektakel; soboto, 12.8., ob 19. uri Kolesa, thiller, in ob 21. uri Patriot, spektakel; nedelja, 13.8., ob 19. uri Kolesa, thiller, in ob 21. uri Patriot, spektakel; ponedeljek, 14.8., ob 18. in 21.uri Patriot, spektakel; torek, 15.8., ob 18. in 21.uri Patriot, spektakel; sreda, 16.8., ob 18. in 21.uri Patriot, spektakel. GRADITELJI POZOR! Kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade po zelo konkurenčnih cenah. Dušan Tržan s.p. GSM: 041/ 642-762 MHZ telefon: 07 .W(!. 8611 taks: 07 .Vlili. 870 d ( -maji: uredniki"! Iv-lini.ii ■■■ mmumrn mali oglasi Prodam akustično kitaro-Cremona, letnik 1918, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Naslov v uredništvu Radia. V Brežicah v neposredni bližini obvoznice oddamo skladiščne prostore v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v izmeri 90 m2. Informacije na številki 041-757-465. Prodam Peugeot 405 GR -lux 1.8, letnik 1993. Delno po-škodovan.Telefon: 0608-61-980 Kupim kubik suhih hrastovih plohov, debeline 80 cm. Telefonska številka 041-788-222. Prodam nedograjeno hišo 9x 11 metrov v vasi Čerina, 3 kilometre izven Brežic, s 1.500 m2 zemljišča. Ogled bo možen 4.8.2000 na parceli ves dan. GSM 031-568-009 - Marija. Prodam štiri nove gume Sava 185-14, po polovični ceni. Pokličite 0608-64-502. Supetar na Braču - Ugodno oddamo sobe ali ležišča v zasebni hiši, z možnostjo uporabe kuhinje in sanitarij. Parkirni prostor je zagotovljen. Informacije na tel. št. 00385 21 373 832 ali 00385 21 630 276. Prodam RENAULT 11, GTL, letnik 87.kovinske svetlo sive barve, registriran do 24. novembra 2000, dobro ohranjen, cena 150.000 sit. Informacije na številki 041-227-612. EKIPA EKIPA EK/PjA RADIO BREŽICE in ČASOPIS SAVAGLAS vabita k sodelovanju j novinarje in tiste, ki hi to delo želeli opravljati. Pokličite nas ali pa sc osebno oglasite na naslovu našega-; j uredništva. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. špranje in okenca posavcev Ponujena roka za upanje življenja Je župnik kapucin na Razborju pod Lisco, tisti, ki ga poleg duhovniškega poklica še posebno zanimajo stiske mladih. In največ svojih moči je posvetil prav njim - odvisnikom od mamil in alkohola. Na Razborju, kjer je dušni pastir, je v sodelovanju z domačini, don Pierinom, ki skrbi za odvisnike po vsem svetu, očetom Francem Prelcem iz Portoroža in Zavodom Pelikan Karitas organiziral šolo življenja skupnosti Srečanje. Nekdanja opuščena šola je zdaj dom petnajstih odvisnikov, Karel Gržan pa pravi, daje to dom prenove in upanja, ali kot je rekel don Pierino: “Če si v temi, ne preklinjaj teme. Poišči luč!” Posebej za Špranje in okenca Posavcev, zlasti pa mladim, ki jim je mamilo lažna tolažba, je napisal: “Zadnja postaja linije B rimske podzemeljske železnice. Ljudje hite drug mimo drugega, zatopljeni v svoj svet, svoje skrbi, svoje življenje. Redki turisti si prihajajo ogledovat mogočne brezdušne stavbe, ki jih je dal postaviti sebi v čast in spomin Mussolini. Blizu postaje, na majhnem trgu, je skupina fantov in deklet od dvanajstega, trinajstega leta naprej - mladi rimski narkomani. Prihajajo, da bi prisluhnili utripu njihovega življenja. Pred devetimi leti je bil to moj prvi stik z uživalci mamil. Z vsakim srečanjem je stiska v duši globlja in trdnejše prepričanje o zlaganosti naše civilizacije. Sedel sem na vlaku in čakal na odhod. Pogled se mi je ustavil na deklici. Morda je imela trinajst, štirinajst let. Nemima je bila. Na rokah je nosila psička. Njen nemir je naraščal, dokler ni s krikom padla na tla in se zvila v krčih abstinenčne krize. Obraz se ji je pačil v grozljivi stiski bolečine in obupa. Majhnega, zbeganega psička je vse močneje stiskala k prsim, kakor da bi hotela iz drobne živalce izžeti ljubezen, za katero je bila ustvarjena njena duša, pa je ni dobila. Dobila je svet bleščeče plehkosti užitkarske družbe. Vlak je odpeljal. Krik deklice pa me ni izpustil. Nenehno vzne- mirja, nenehno kliče in terja odgovor. Včasih se zbudi močna želja, da bi razbil zlaganost, ki jo že toliko časa malikujemo. Pa vem, da v tem ni rešitve. Rešitev je drugačna. V ta svet stiske bi moralo stopiti veliko luči, ki bi prinašala upanje in nakazovala smeri k bolj človeški podobi sveta. Biti kot ponujena roka, ki se je lahko drugi oprime in se izkoplje nazaj v življenje. 23. julija so se na Razborju pod Lisco odprla vrata skupnosti Srečanje - šole življenja. Priznanje Razborčanom za njihovo ponujeno roko in izziv tistim, ki mislijo, da bodo z mislijo samo nase rešili svoje življenje. Svoje življenje rešuješ, če ga rešuješ drugim. Nekdo je ta zakon zapisal v stvarstvo. In prej, ko ga razberemo, bolje za nas in še za koga.” Žan Kosec fotoreportaža Pohodniške točke v Posavju Vabijo nas Sveti Vid, Sremič in drugi V mesecu juliju, času dopustov, ko vsi odhajajo na morje, smo se tudi mi potrudili in tistim, ki jim morje ne diši oziroma nimajo časa za daljši dopust, pripravili nekaj predlogov za zanimive enodnevne izlete. Tistim, ki vam daljši pohodi niso všeč in imate raje avtomobile, priporočamo obisk Sremiča. Ko se povzpnemo nanj, se nam odpre pogled na celotno krško polje, lahko pa se tudi okrepčamo v tamkajšnji restavraciji. Za tiste bolj pohodniško razpoložene je kot nalašč Sveti Vid, s katerega se odpira pogled na Brežice. Če pa se slučajno mudite v Šentjerneju, ne smete zamuditi priložnosti za obisk Javorovice. To je le nekaj zamisli za zdravo in zanimivo enodnevno počitnikovanje. Poskusite! Med vinogradi in senčnim gozdom se vije pot do Svetega Vida; ko pridete na vrh, pa nikar ne pozabite ppzvoniti v cerkvici in si kaj lepega zaželeti, morda se vam želja uresniči! Pogled z Razborja na kumpoljsko dolino; lepo obdelana polja kažejo, da tam Živijo pridni ljudje. •*«* ifljfrv. Javorovica poleg tega, da ponuja izvrsten razgled, slovi tudi po tem, da so si jo za svojo postojanko med drugo svetovno vojno izbrali partizani. Sremič je bil vedno priljubljena izletniška točka, kjer se nam odpre pogled na celotno krško dolino. Andrej Stopar SavaGlas, 2.8.2000 Medtem ko smo v prejšnji številki opozorili na obupne razmere na mejnem prehodu Orešje, moramo tokrat pohvaliti pozorne “bralce”, ki so takoj ob izidu časopisa še isti dan vse uredili. Ali bodo tako prizadevni tudi tokrat, ko pišemo o cesti, ki vodi do tega prehoda in na kateri čaka voznika hudo zoženje pri Lukšu v samem ovinku, kjer se brežina že tretje leto bori z mejno Sotlo ... Domačini bi lahko nekoliko lepše odlagali smeti v bližnja zabojnika, saj okoli njiju nastaja že pravo malo smetišče. V eni od sevniških krajevnih skupnosti imajo le enega zaposlenega, a kot ugotavljajo svetniki, ima ta na papirju kar dva regresa. Za tiste, ki bi radi na kavico z razgledom - še malo potrpite, kajti vse je že menda nared za najvišjo postojanko v brežiškem mogotcu. In bog ne daj, da je v njem ostalo še kaj vode, da nam tudi kavice ne potegnejo na dolgo. Menda je brežiški župan zmožen čudeža. Kako tudi ne, ko že ob spraznjeni občinski malhi zdaj končno tudi menda zares zaposluje še kolega Franca, da bo seznanjal javnost z dogodki v občini. Eden prvih bo utemeljevanje njegove plače. Kadar stari ne morejo ali nočejo, radi pravijo, da na mladih svet stoji. To dokazujejo tudi v Pišecah, in če že grdobe na začetku naselja ne morejo premakniti, so jo vsaj polepšali. Naj tudi njej rožice dehtijo in ... Težka je rudarska. Še posebno, če zaradi višjih interesov zaprejo rov, v katerem je rudar kopal “kruh” za svojo družino. Na Senovem so rudniški rovi v večini že zaprti, ostajajo pa mnoga nerešena vprašanja, med njimi gotovo tista o upokojevanju rudarjev. Menda veliko njihovih kolegov iz revirjev nima takšnih problemov, ker naj bi revirski politični botri za to čisto drugače poskrbeli, kot so to storili njihovi kolegi v Krškem oziroma na Senovem. Kako je na Senovem, vedo najbolje senovski knapi sami. Težko in ne ve se, kako dolgo bo še trajalo. Zapiranje rudnika naj bi, po nekaterih napovedih, trajalo še skoraj tri leta, toda to se “za prmejduš”, žal še ne ve. Se pa ve, da bo potrebno potegniti črto in ugotoviti, kje se je zalomilo. Drnovškova vlada je favorizirala reševanje negotovega zasavskega položaja in nekateri pravijo, daje to razumljivo. Toda isti spet pravijo, da se na Senovem pač ni dalo drugače, kar je velik nesmisel in zavajanje tukajšnjega življa. Govori se, da so bili subjektivni interesi posameznih lokalnih veljakov nad interesi celotne skupnosti in zato naj bi padle že prve kazenske ovadbe. Toda nič se ne ve, ali odgovorni preiskujejo resne namige o velikih nepravilnostih, celo krajah, utajah in akcijah, v katerih naj bi šlo za veliko oškodovanje družbenega premoženja. Na koncu bo spet tako: ali ne bodo nikogar, ali pa bodo tiste, ki pri vsem tem sploh nič nimajo.