IZDAJA FIZKULTURNO ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Prireditve v čast 29. novembra Leto V, == Štev. 47. LJUBLJANA, 19. novembra 1949 FIZ KULTURNI TEDNIK zm dvsg slovenskega športa V petek, dne IS. t. m. se je pričela na Fizkulturni zvezi Slovenije široka športna anketa, ki ima namen, po temeljiti analizi dela športnih organizacij v naši republiki, postaviti smernice za nadaljnje delo in podvzeti ukrepe, ki bodo zajamčili še večji razvoj vseh športnih panog v LRS. Anketa je pričela najprej razpravljati o problemih atletskega športa, vendar se bodo sestanki v prihodnjih tednih še nadaljevali in bo obravnavana problematika prav vseh športov, ki so na prvem sestanku dobili osnovo in materijal, na kakšni bazi naj se omenjena anketa razvija. Športno anketo je otvoril predsednik FSZ, minister tov. Polič, nato pa je športni sekretar FSZ tov. Serpan v kratkih obrisih očrtal napake in težave, ki zavirajo dvig športa v naši republiki. V sledečih referatih in diskusijah posameznih strokovnih delavcev, predvsem pa iz govora predsednika FSZ tov. Poliča, se je že na prvi anketi razčistilo veliko problemov in vprašanj, na katerih bo anketa lahko v bodoče nedvomno uspešno nadaljevala in zaključila svoje delo. Pri ocenjevanju napak in pomanjkljivosti posameznih športnih organizacij in pri iskanju vzrokov teh napak, je treba imeti v vidu vedno dve merili: subjekt i v ne in obje k t i v n e težave. To pomeni, da mora vsaka organizacija pri analiziranju ovir vedno kritično ugotoviti. v kakšni meri so te ovire posledica slabe organizacije ali nedelavnost lastne organizacije, oziroma v koliko so ovire izven okvirja te ali one organizacije. Ena izmed pomembnih ovir, ki vplivajo na dvig kvalitete športnih panog, je nezadostna prehrana športnikov. Nh-ši športniki pogosto še nimajo tiste potrebne hrane, ki bi jim s svojo kalorično vrednostjo omogočala moderen, sistematičen trening in dosezanje vrhunskih rezultatov. Toda če poiščemo vzroke temu nedostatku, moramo priznati, da razne osnovne organizacije, društva, klubi itd., niso vedno v zadostni meri poskrbeli, da bi bile te ovire odstranjene. Vse preveč se te ovire samo ugotavljajo in razpravljajo, postavljajo se tudi sklepi ■za izboljšanje dela in odstranitev ovir, toda človeka, ki bi te sklepe spravil iz papirja v dejanje, največkrat ni. S pravilnimi prijemi, dobro organizacijo in spodobnim kadrom, bi se te težave lahko skoraj povsod odpravile, saj je nešteto možnosti, kako odpomoči tem težkočam (ustanavljanje menz. ekonomij, delitev četrtega obroka itd.). Važno pa je pri tem, da športnikom res kvalitetno izboljšamo hrano, po kalorični vrednosti ter da vodimo kontrolo, kdo uživa te prednosti in kako. Problem rekvizitov je tudi pereč. Pdgosto naši rekviziti še ne odgovarjajo po kvaliteti in tudi produkcija ne more kriti vseh širokih potreb. Toda spet je tu Melika subjektivna hiba, ki se izraža v slabi razdelitvi rekvizitov. Zelo velike so tudi organizacijske napake. Na terenu imamo danes ogromno primerov divje, nesistematične, neorganizirane fizkulture. Postavlja se sedaj vprašanje, kako zajeti to spontano in neorganizirano fizkulturno dejavnost v naše vrste, v redno, sistematično delo. Ravno tega vprašanja, vprašanja množičnosti in povezave z masovnimi organizacijami, zlasti z LM in sindikati, mnoge organizacije še niso znale našiti. Včasih je tudi krivda na posameznikih, na mladincih ali mladinkah, ki v razkrinkavanju nezdravih elementov v fizkulturni organizaciji- zm-mefo nepravilen in preoster knterij ter s -PRESENEČENJI Vj ČETRTFINALE TEMOViANJA ZA POKAL FLRJ PARTIZAN I. in HAJDUK Letošnje tekmovanje, ki je po številu udeležencev največje, se bliža zaključku, V preteklem tednu so bile na sporedu tri odložene tekme iz osmine finala. Naša krila in beograjski Metalac sta igrala v rednem času neodločeno, pa tudi podaljšek igrk ni prinesel odločitve, zaradi česar je šele žreb določil za zmagovalca moštvo Naših kril. V četrtek sta se na igriišču Crv*"e zvezde najprej pomerila Crvena zvezda in Dinamo (Pančevo), nato pa Partizan I. in zagrebška Lokomotiva. Medtem ko i« imela Crvena zvezda lahek nos el s svojim nasprotnikom, ki ga je učinkovito premagala, je bila igra med Partizanom in Lokomotivo lepša in razburljivejša. Partizanu je šele v drugem polčasu uspelo, da je premagal borbeno in tehnično enakovredno moštvo Lokomotive. Četrtfinalne tekme so prinesle dve presenečenji. Včeraj sta igrala rezervno moštvo Partizana in splitski llajdnk. Čeprav je bila tekma v Beogradu, so Hajdukove! veljali za favorita Toda z lepo igro so igralci Partizana premagali slabega nasprotnika z visokim rezultatom-Največje presenečenje pa je nedvomno poraz prvega moštva Partizana, Katerega so danes premagala Naša krila, ki so se tudi letos uveljavila v polfinalno tekmovanje. Druga tekma med Crveno zvezdo in zagrebškim Milieionarjem se je končala s pričakovano zmago Beograjčanov. Biidučnost iz Titograda je na svojem igrišču dosegla nad novosadsko Slogo tesno zmago. V polfinalu bodo torej igrali Naša krila, Crvena zvezda, Budučnost in Partizan IX. Maša krila : Partizan 3:8 (0:1) Beograd, 20. nov. Veliko presenečenje so priredila danes Naša krila v četrtfinalu nogometnega tekmovanja za jugoslovanski pokal. Premagala so Partizana I. z rezultatom 3:1 (0:1). Zmaga Naših kril je popolnoma zaslužena ter je rezultat velike borbenosti in prizadevnosti vsega moštva. Državni prvak Partizan je igral dokaj neurejeno in neučinkovito. V prvem polčasu je Partizan že v 4. min. dosegel po Atanackoviču vodilni gol. Kmalu za tem pa je Atanackovič zastreljal kazenski strel, tako da je imel Partizan do odmora malenkostno prednost, V drugem polčasu je takoj v začetku Bo-rovič izenačil. Ta gol je v veliki meri zakrivil vratar Partizana Šoštarič, ki je izpustil zelo lahno streljano žogo. Eno minuto po izenačenju je sodnik izključil Valoka, ker je udaril srednjega napadalca Naših kril Pečenčiča. V 6. min. je dal Petrovič drugi gol za Naša krila. Od takrat so Naša krila igrala vse bolje. V predzadnji minuti je Borovič dosegel še tretji gol za Naša ' krila. Tik pred koncem tekme je sodnik izključil še Strnada (Partizan), ker je hotel udariti svojega nasprotnika. Partizan je igral zelo nervozno in mestoma surovo. Tekmi je prisostvovalo 16.000 gledalcev. Sodil je Mlinarič iz Zagreba. C. g¥8zda s Milcimer1 3:1 (2:1) Beograd, 20. nov. Današnja tekma med Crveno zvezdo in zagrebškim Mi- licionarjem je bila odigrana na zelo blatnem terenu in sta obe moštvi igrali dokaj slabo. Zmaga Crvene zvezde 3:1 (2:1) je kljub temu zaslužena, ker je bila Crvena zvezda dokaj boljše moštvo. Gole so dali Tomaševič in Vukosavljevič ter Takač za Crveno zvezdo in Medvež za Milicionarja. Tekmi je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Sodil je Lalič. Budučnost : Sloga 2ii (1:1) Titograd, 20. nov. Domača Budučnost je v današnji tekmi z novosadsko Slogo zmagala šele v podaljšku dvakrat 15 minut. Regularna tekma se je končala neodločeno 1:1 (Ll). Oba gola za Budučnost je dal Celebič, za Slogo pa Vukosavljevič. Tekmi je prisostvovalo 3000 gledalcev. Sodil je Mrkobrad. Partizan 81- : Hajduk 4:2 (2:1) Igrišče Orvene zvezde v Beogradu. Gleda.] cev 10-000 Gole so dali za Partizana: Čirič (3. min-), Mihailovič (6. min.), He-škov (Sl. min.) in Belič (83. min*)» za Hajduka (37. min.) in Vid jak (63. min.). Partizan : Lokomotiva 4:3 (1:2) C. zvezda : Dinamo (P) 4:0 (2:0) Naša krila : Metalac 2:2 (0:2) Odred je zopet razočaral Na stadionu Odreda ob Tyrševi cesti je bila danes prijateljska noogmetna tekma med slovenskim ligašem Odredom in beograjskim Radničkim, članom srbske lige. Tekma se je končala z nepričakovano visoko zmago gostov 3:0 (2:0). Baclmeki : Odred 3:0 (2:0) 2e zadnjič smo omenili, da je moštvo Odreda v slabi1 formi. Nekdanje hibe in napake se zopet vse vidneje izražajo iz tekme v tekmo. Lepa nogometna igra zahteva od sehernega igralca vse nujne vrline, predvsem borbenost, požrtvovalnost in smisel za skupno igro. Tudi tehnično znanje in sistem igre sta nujna činitelja za dosego končnega uspeha. Razen borbenosti in požrtvovalnosti manjkajo slovenskim igralvem vse omenjene lastnosti. Izrazit primer zelo slabe igre je bila nedvomno današnja prijateljska tekma, v kateri Ljubljančani že dolgo niso tako razočarali ljubitelje nogometa kakor tokrat. Razen srednjega krilca Lesjaka ne moremo reči niti o enem igralcu, ki bi pokazal vsaj približno lepemu nogometu podobno igro. Vse napadalne akcije proti nasprotnikovemu golu so Ljubljančani Izvajali skupinsko, s čimer so ustvarjali gneče, tem odbijejo mnoge delavolne funkcionarje. Toda kljub napakam posameznikov s te ali one strani, je ta problem še vedno nadvse aktualen in se stalno postavlja pred nas vprašanje: kako zajeti mladino in člane sindikatov v čim večjem številu v fiz-kulturo? V današnji situaciji je zlasti mladina vse premalo aktivna v fizkulturnem življenju. Izgovori, da se mora mladina mogno učiti ne drže, kajti mladina se je vedno in povsod učila, pa je kljub temu vselej tudi našla čas za fizkulturno in športno udejstvovanje. Vprašanje prostorov kaže spet težave dvojnega značaja: objektivnega in subjektivnega. Danes je dejstvo, da imamo vse premalo dvoran, stadionov, bazenov in drugih športnih objektov. Toda vprašati se moramo, po čigavi krivdi? Ali so fizkul-turne organizacije res vse storile. da bi se število teh objektov povečalo in zadostilo vsaj do neke mere velikim potrebam terena? Zgleden primer pravilnega odosna do izgradnje objektov je SŠD »Kladivar« iz Celja, ki je lani izgubil svoj stadion. Toda namesto da bi s pravilnim postavljanjem na določena mesta izvajali posamezne poteze premišljeno in učinkovito. Današnja tekma, ali bolje rečeno slaba igra igralcev Odreda, naj bo resen opomin, da mora slovenski ligaš nujno in čim prej začeti s sistematičnim treningom, kakor je bilo to v poletni sezoni, ko smo z veseljem uš i- - SL Gligorič, edini doslej neporaženi igra lec na letošnjem prvenstvu dušil številne gledalce. Drugo mesto je nepričakovano zasedel Železničar iz Novega Sada, na tretjem mestu je Mi-licioner iz Zagreba, četrta je Crvena zvezda iz Beograda, peti je Železničar iz Beograda. Preseneča nas slaba igra igralcev zagrebške Mladosti, kajti pričakovati je bilo, da se bo prav med moštvom in Spartakom razvila največ-za borba za naslov prvaka. Medtem ko so člani zagrebške Mladosti povsem odpovedali, se je razvila v ženskih vrstah Spartaka in Mladosti huda borba za prvo mesto. Sele zadnje igre, ko je prišla do veljave večja izkušenost članic Spartaka, so morale Zagrebčanke kloniti boljšim Subotičan-kam. Na tretjem mestu pa je Crvena zvezda iz Beograda. Tudi v igrah mladincev je bilo pričakovati, da si bo prvo mesto osvojil Spartak. Pač pa je bilo vprašanje, kako si bodo mladinska moštva drugih republik porazdelila ostala mesta. Tu nas je prav prijetno presenetil Udarnik iz Kranja, ki si je osvojil drugo mesto takoj za mladinci Spartaka, Dolinar, Bajič in Temii-novičeva državni prvaki Subotica, 20. nov. V nadaljevanju namizno teniškega prvenstva FLRJ so bile v zaenjih dneh odigrane igre posameznikov za člane, mladince in članice. V igran članov je bilo pričakovati, da si bo osvojil prvo mesto Vilim Harangozo, ki je na vseh letošnjih mednarodnih tekmovanjih, pa tudi v igrah moštev prejšnje dni pokazal največ znanja in veliko izkušenost. Toda proti pričakovanju se bo moral lanski prvak Harangozo zadovoljiti v letošnjem letu z drugim mestom. V finalni igri je igral z drugim članom naše državne reprezentance Žarkom Dolinarjem, ki ga je premagal z rezultatom 3:1 (12:21. 21:14, 31:14, 31:14). Član kranjskega Udarnika Gramatči-kov je bil zelo uspešen, saj si je priboril vstop v finalno igro za prvenstvo mladincev. Član Spartaka Bajič, ki ga poznamo iz nedavnih mednarodnih tekmovanj, je brez večjih 'težav premagal svojega tekmeca z rezultatom 2:0. V finalu članic je osvojila prvenstvo talentirana igralka Spartaka Temuno-vičeva, kj je premagala Čovičevo, prav tako članico Spartaka, z rezultatom 3:1 Drugo mesto no svetu v streljamu z vojuško puško, Eden najNečlih uspehov ugosiovanskih športnikov Ko smo pred približno dvema mesecema spremljali slovenske strelce, med drugimi tudi Cestnika, Mihorka in Planinca na državno prvenstvo v Beograd, smo jih vprašali, kako se mislijo odrezati na svetovnem prvenstvu v Buenos Aires u, kamor naj bi šli po ldončanem državnem prvenstvu. Dobro se spomnim Mihorka, ki se je nasmehnil in dejal, da sv se dobro pripravili in, da bodo ’ skušali doseči čim boljše mesto. Pero je dodal, cla bo huda konkurenca, da pozna skoraj vse znane strelce svetovnega slovesa, saj se je z njimi že mnogokrat pomeril. Vendar pa — hudomušno se je zasmejal — »z nami bodo morali računati!« Jugoslovanski strelci so se za pred-stoječe svetovno prvenstvo odlično pripravili. Večtedensko iogorovanje v Srbiji, nenehen trening doma po strelskih družinah in zavest, da se bore za ugled naše domovine na športnem polju, vse to jim je dajalo moč, da so tako odlično zastopali našo državo v inozemstvu. Nestrpno smo pričakovali prvih poročil. Ko so prišla smo se razveselili. Pred odhodom naši strelci niso povedali preveč. Bili so trd oreh najboljšim svetovnim mojstrom, in so jih tudi večkrat premagali. Njih največji uspeh pa je bilo drugo mesto v streljanju z vojaško puško, ki je najvažnejša disciplina na svetovnih prvenstvih. Uvrstili so se za Švedsko, in pred Švico, Argentino, Finsko, Norveško, Cileom in ZDA, torej pred samimi favoriti prvenstva. To je bil največji uspeh Titovih fizkulturnikov po osvobojenju in predstavlja za svetovno javnost veliko presenečenje. Premagali so države, ki so bile v ekipnem tekmovanju večkrat svetovni iprvaki. Tako je bila švicarska ekipa na 12 svetovnih prvenstvih od 1924. leta do danes prva devetkrat. ZDA dvakrat, a Finska enkrat. Te države, v katerih ima strelstvo veliko tradicijo, so letos za nami. V njihovih ekipah so bili mnogoletni svetovni prvaki in rekorderji, ki so tudi danes med najboljšimi, podleči pa so morali našim mojstrom. Na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 1947 smo zasedli sedmo mesto s 2405 krogi. Na letošnjem prvenstvu pa smo bili drugi s 2491 krogi. Švedska je bila prva s 2534. Švica tretja s 2486, Argentina četrta s 2484, Finska peta s 2452 krogi. Slede Norveška 2372, Čile 2367, ZDA 2290 krogov itd. Vrstni red tekmovalcev članov ekip, je bil na-, slednji: Ergen (Šved.) 529, Frostel (Šved.) 520, Vilela (Braz.) 518, Prau-hart (Jugosl.) 514 itd. Prvak sveta v streljanju stoje je postal večkratni svetovni rekorder Švicar Birkler s 117 točkami, drugi pa je Kratochv/ill (Jugosl.), ki je zaostal samo za eno točko. V streljanju leže si deli Cestnik prvo mesto s še dvema drugima strelcema. Člani naše ekipe so se uvrstili takole: Prauhart 514, Kratoch-will 507, Cestnik 503, Mihorko 485, Momir Markovič 482. Zlato medaljo je osvojil Prauhart s 514 točkami, srebrne medalje pa je dobilo pet. naših strelcev: Kratochwill, Petrovič, Cestnik, Planinc in Mihorko, medtem ko sta bila z bronastimi medaljami odlikovana Tošnič in Momir Markovič. V streljanju z vojaško puško za posamezni plasman je Kratochwill dosegel enako število točk kot zmagovalec — 260. Bil je drugi medtem, ko je Prauhart bil v skupnem plasmanu tretji, Tošnič četrti, Momir Markovič šesti, Mihorko sedmi in Cestnik enajsti. V streljanju s puško težkega kalibra sta Prauhart in Pianine dosegla po 523 točk in dobila srebrno medaljo, Cestnik pa je s 510 točkami dobil bronasto. Mihorko je s 576 točkami v streljanju s precizno malokalibrsko puško dobil bronasto medaljo. V dneh od 5. do 10. decembra se bodo naši strelci vrnili z »Radnikomcc v domovino. V sedmih dneh svetovnega prvenstva so se borili s 300 najboljšimi svetovnimi strelci. Naša ekipa je z jugoslovanskim grbom na prsih, častno zastopala našo domovino in potrdila dejstvo, da je pot razvoja, po kateri stopajo vsi naši športi, med njimi tudi strelstvo, edino pravilna in da bomo na tej poti dosegli še več takšnih ali pa še lepših uspehov. StrelsMa zveza Jugoslavije jim pripravlja prisrčen sprejem, ki se rrut bomo s svojimi čestitkami brez razliki pridružili vsi. O SODELOVANJU 1E10VAPNE MEZE » ŠPORTNIMI ORGANIZACIJAMI 1'Slovadna organizacija le pri nas najobsežnejša in tudi najbolj pomembna fizkulturna organizacja. To važno mesto ji daje nalogo množičnosti in vststranosti, ki naj bi se v obliki splošne telesne vzgoje gojila do vseh društvih. Poleg splošne telesne vzgoje, ki se vrši z redno vadbo ločeno za posamezne oddelke, je naloga telovadne organizacije, da prireja množična tekmovanja v mnogoboju, v vseh športnih panogah in v polaganju norm za tizkulturni znak. Delo telovadnega društva ie tedaj jako obsežno, hkrati pa tudi ne docela enostavno, zlasti kadar je govora o idealnem izvrševanju dolžnosti društva. Tu se postavlja pred upravo in zlasti pred vaditeljski zbor nebroi problemov, ki jim je treba vsem hkrati posvetiti največjo pozornost. Tu je treba zadostiti težnji po množičnosti, in kar je najpomembnejše vsem oddelkom ie treba nuditi osnovno, toda zadostno telesno vzgojno izobrazbo v obliki, ki je posameznemu oddelku najbolj pristopna. Ker pa ima telovadna organizacija več različnih tipov društev, bi bilo treba za tiste, ki imajo opremljene telovadnice in vaditeljski kader, sestavljati poseben program in tam kjer je oprema pomanjkljiva Spet posebnega-Povsem ločeno in s posebno pozornostjo pa bi bilo treba izbirati vadbeni program — ali bolje način dela — v takih krajih, kjer so društva brez sredstev in brez tradicije, kar je posebno očitno v nekaterih predelih na vasi. , Reševanja vseh teh problemov se Telovadna zveza ne more in ne sme lotiti samo s svojega stališča, marveč mora pritegniti najširši krog strokovnjakov iz obstoječih športnih organizacij. Le na tak način bo mogoče doseči prav®no delo v že trdnejših društvih ter v šibkejših društvih na vasi in v tistih industrijskih centrih, kjer do danes fizkultura še ni dosegla zadostnega razmaha. TELOVADNA DRUŠTVA SO BILA DOSLEJ V SVOJEM DELU PREOZKA V' Sloveniji je ustanovljenih 250 telovadnih društev. Ker vsa ta društva danes še nimajo telovadnic, nimajo popolnega orodja in tudi ne izurjenih vaditeljev je razumljivo, da je med njimi nekaj takih, ki od ustanovitve še niso storila ničesar. Največ pa je seveda takih, ki se omejujejo le na posamezne prireditve ali tekmovanja, se pred društvenim nastopom ali akademijo razžive, toda njihova aktivnost po storjeni nalogi tudi takoj ugasne. Le malo ie društev, ki so kos vsem nalogam in. ki čez vse leto brez prestanka delajo- Ker so to naša najboljša drnštva, ki naj bi bila za vzgled, ie prav če si bežno ogledamo njihovo delo. Predvsem uprave društev niso organizirale rednih delovnih sestankov vaditeljskega zbora, kjer naj bi se skupno predelovala vadbena snov za posamezne oddelke. Od tod tudi razlog, da se vaditelji pri vadbi v pretežni večini poslužujejo samo prostih vaj, (ponekod smatrajo zletne proste vaje celo za poglavitno snov splošne telesne vzgoje), izpuščajo pa množice telovadnih iger ter osnovne prvine iz različnih športov. Največja napaka vaditeljev ni v tem, da se poslužujejo telovadnega orodja, saj so vaje na orodju močno koristen sestavni del splošne telesne vzgoje, marveč v tem, da prihajajo k vadbam docela nepripravljeni^ Za telovadno uro se ie treba pripraviti, premisliti kaj se bo vadilo ta in ta dan, določiti vodnike vrst in jih z vadbeno snovjo seznaniti. Pri tej reči so načelniki društev večinoma odpovedali. Zato je bila vadita enolična, često pa tudi dolgočasna- Velika napaka je bila tudi v tem, da so se društva omejevala zlasti v zimskem času izključno na redno vadbo, opuščala pa so organizirano smučanje m poleti plavanje, atletiko ter zlati športne igre. Napaka ni samo v tem. da se v redilo vadbo niso vnašale v dovoljnj meri osnovne prvine teh panog, marveč je še večja zabloda v mišljenju, da društva pcsamepne šnorte lahko goje v večjem obsedu samo tedaj, če osnujejo šnortne sekcije. Da bi se uspešno odpravile te napake, je nujno potrebno osnovati redne vaditeljske sestanke, p0 drugi strani Pa je potrebno tudi glede tega navezati stike z vsemi šnortnimi društvi, zlasti pa tam, kjer nimajo telovadnic. TELOVADNA ORGANIZACIJA JE ZE V DELOVNIH STIKIH S SMUČARSKO ZVEZO Pred nedavnim je bil na telovadni zvezi prvi sestanek Odbora za smučanle pri TZS s predstavniki Smučarske zveze. Ze od lani sta bili obe zvezi v delovnih stikih, saj je bil predsednik Odbora za smučanje hkrati tudi član izvršnega odbora pri Smučarski zvezi, Ker je bilo to sodelovanje zelo koristno, se ie jiokazala potreb* po še večji povezavi m ta je danes upostavljena, že na prvem sestanku je bil točno opredeljen delokrog obeh zvez rešeno vprašanje razdelitve rekvizitov, postavljeni načelni sklepi glede’ vzgoje naraščala itd. Zlasti je pomemben dogovor o vzajemnem prirejanju množičnih smučarskih tekmovanj, kjer ho telovadna organizacija v glavnem izvršila mobilizacijo in organizacijo. Smučarska zveza pa bo s svojimi strokovnjaki omogočila strokovno izvedbo nosamepzne prireditve Z največjim sodelovanjem bodo prirejeni tečaji za učitelje smučanja, dalje se bodo skupno reševali problemi za organizacijo smučarskega dne, skupno se bodo sestavljal! programi za delo s pionirji na snegu In sploh vse tekoče naloge telovadne zveze v zimskem času. Pomemben je tudi dogovor o »suhi« ormravi smučarjev pred naslonom zime. V bodoče bodo telovadna društva vsako lesen vključevala v redno vadl.o tako snov, ki bo široko pripravljala mladino za Smučanje Take vadbene načrte bodo sestavili strokovnjaki vzajemno z ene in druge strani. Tako v bodoče smučarskim društvom ne bo več treba prirejati posebne smučarske telovadbe, ker bodo nač povsod v telovadnih društvih lahko zadostili pripravi za zimo-,-esodelovanje ho koristilo telovadnim društvom zavoljo raznolikosti „ela. -a mora priti v vsa društva, smučarska društvu in sekcije na bodo r svoj delokrog sprejemala ie primerno iztirjene tekmovalce. LE NA PODLALI SODELOVANJA S ŠPORTNIMI ORGANIZACIJAMI BODO TELOVADNA DRUŠTVA KOS SVOJIM NALOGAM Poleg komisi! za posamezne oddelke so pri TZS še odbori za atletiko, šjiortne igre. plavanje, športno telovadbo in kakor že rečeno tudi za smučanje. V doglednem času bo pri TZS ustanovljen tudi odbor za težko atletiko. Vsaka od komisij bo sestavljala celoten vadbeni program za svole oddelke, dolžnost športnih odborov pa bo, da bodo pospeševali vnašanje prvin iz njihove športne panoge v te vadbene načrte. Naloga športnih odborov ho tudi prirejati speciallne tečaje izven rednih tečajev za vaditelje in prirejati množična tekmovanj* v posameznih panogah. Vse to sicer ne v vrhunskem merilu, toda v najožji povezavi s pristojno športno zvezo, ker bo le na ta način zajamčena pravilna strokovna smer. Tak« se tudi glede terminov nikoli več ne bo dogajalo, da hi telovadna društva prirejala n »r. atletska tekmovanja istočasno s športnim društvom, kar je doslej onemogočilo pojjoln uspeh obeh prireditev in hkrati ponekod razvijalo celo nezdrave ambicije in nekakšno neosnovano konkurenco. Naslednja reč, ki je tudi močno pomembna, bi bilo sodelovanje športnih strokovnjakov konkretno pri društveni tvelovadbi. V kolikor se doslej vaditelji v najboljših društvih niso posluževali osnovnih prvin jz športov, bo dolžnost teh strokovnjakov prihajati od časa do časa v telovadia društva ter tam pri vadbi seznanjati mladino s svojo športno panogo. Tako se bo visoko dvignila vrednost društvene vadbe, zajamčena bo pravilnost vseh inštrukcij, omogočeno ho zbiranje novih nadarjenih tekmovalcev in končno bo 7 obeh strani dana podlaga za ugotavljanje športnih sekcij Docela odveč bi bilo govoriti o velikanskem pomenu takega sodelovanja za telovadno organizacijo. Tu je zadeva docela jasna. Posebej je treba poudariti veliko korist, ki jo bodo imele športne organizacije. Dejansko doslej iz upravičenih razlogov ni bilo zaupanja v dotok športnega kadra iz telovadnih društev. Zategadelj so sl vsa športna društva zagotavljala svojo lastni kader. Delo z večjo množico mladine, ki v večini orimerov ni hila dovolj nadarjena, 'pa je na eni strani obremenjevalo športna- društva z delom, ki bi ga morala ooravljatl telovadna društva ter na drugi strani zaviralo treninge z nadarjenimi tekmovalci, kar ie končno noglavitna naloga športnih društev Tako ho s nravilnim sodelovanjem vseh flzkultnrnih organizacij in J nravilnn razdelitvijo delovnih področij, dana prava smer splošni telesni vzgoji hkrati pa ho dana trdna indlaga za večji dvig kvalitete » '-ortnih društvih m JE S FIZKULTMl 001101 Telovadno društvo Žirovnica je agilno, dobro podeželjsko društvu. Gradijo si svojo smučarsko skakalnico in oddelki redno vadijo v novo zgrajenem fizkulturnem domu. No, pa se ustavimo kar pri tem domu, ker se je okoli njega napletel lep niz raznih stvari. Lepega dne, ni se dolgo tega, prideta na . Fizkultumo zvezo Slovenije dva odbornika Telovadnega društva Žirovnica. Kaj ima to opraviti s fiz-kulturnim domom, boste vprašali. Malo pv-trpljenja, prosim, lepo vse po vrsti. Torej prišla sta na Fizkulvumo zvezo Slovenije vsa prepadena in očividno prepolna pritožb. Vsedeta se za mizo in začneta pripovedovati. »Sedanji tizkulturni dom je bil v surovem stanju gotovo že teta 1938. Med okupacijo je propada) in bi danes o njem verjetno ne bilo več dosti sledu, če ne bi bilo fizkulturne organizacije, ki se je obvezala, da bo dom popravila in dogradila. In res! Član! TD Žirovnica so pljunili v roke, zgrabili za orodje in dom dogridili. Vse je šir v redu. uprava društv in fiz-kultumiki so bili zadovoljni in veseli, kratkomalo — vse v redu in prav. Takrat pa so se spomnili krajevni funkcionarji, da jim je potrebna dvorana za sestanke, prireditve itd. Najbolje bi pač ustrezala nova telovadnica. Nastala sta dva tabora. Na eni strani omenjeni odborniki, zadovoljni z lahko rešitvijo težkega vprašanja, na drugi strani fizkultumiki. ki s prahom, smetmi, neredno vadbo itd. nikakor ne bi bili zadovoljni. Kaj pa zdaj? Odborniki so hoteli telovadnico, fizkultumiki pa je niso dali. Pa so ti Stran poslednji mislili: »No, pametni odneha, in če smo dogradili veliko, bomo pa še malo dvorano za razne sestanke itd.c In res. Rečeno, storjeno. Kmalu je bila tudi ta dvorana pod streho in izgledalo je, da bo sedaj ostala koza cela. volk pa sit Pa ni bilo tako. Funkcionarji z novo dvorano niso bili zadovoljni in so kategorično odbijali, da bi sestanke opravljali tam. Zakaj se seliti — če pa je v telovadnici tako prijetno! To pa še ni vse. Pojavila se je tudi godba in ker je zelo pridna in agilna ter ima mnogo vaj, je zahtevala svoj prostor. Kje? V telovadnici seveda! Fezkultumiki pa, večno nezadovoljni, se njso strinjali in so jim dali posebne prostore v svojem domu. Tako, tudi godba je pod streho. Pa še ni bilo konca. Oddati so morali tudi prostore dvema strankama ki stanujeta sedaj v domu, za hišnika, ki bi držal zgradbo v redu in skrbel za snago, pa ni prostora. Prišel je konec meseca. Treba je poravnati račun za elektriko — 4000 dinarjev Čigav je dom? Last TD Žirovnice. Društvo plačaj, čeprav si porabilo toka samo za 500 din, ostalo pa godba, množične organizacije itd. Fizkultumiki iz Žirovnice pa bi radi imeli telovadnico čim lepšo Z veliko muko so si nabavili parket. Treba bi ga bilo samo še vložiti. Takrat so pa rekli okrajn; činitelji: »Ne! Parketa pa ne. Je škoda materiala. Dvorana je namenjena za — kino! Tako. To je naša poslednja beseda.« »Kako za kino?!« so se razburjali fizikulturniki. »Dom smo popravili sami — čeprav se nam obljubili, da nam boste pomagali. Pripravili smo vam dvorano dali smo prostore godbi, prl-mejduš — pustile nam vsaj telovadnico!« »Ne, pa ne! V telovadnici bo kino in konec. Vi pa, no, da, da bo to \ Žičnica na Vrfirano in »Porentov dom« zgrajena* O priliki proslave našega največjega praznika, 29. novembra, ho v Kranjski gori pomembna slovcnost. V sredo, dne 30. t. m. bosta otvorjena in izročena svojemu namenu dva važna lizkulturna objekta in sicer žičnica na Vitranc in pa nDom Janeza Porente«. Žičnico na Vitranc je pričela graditi Fizkulturna zveza Slovenije lansko jesen. Velika večina del je bila napravljena s prostovoljnim deiom, zlasti ljubljanski smučarji in fizkultumiki so se v tem pogledu izkazali in Je marsikatero nedeljo odšla brigada do 200 prostovoljcev na Vitranc. Pri gradnji so se pojavile velike težave, ker ni bilo dobiti raznega specialnega mate-rijaia, n. pr. koles pri žičnici in slično. Tu sta priskočili na pomoč železarni na Jesenicah in v Gušianju, kjer so s prostovoljnim deiom izven plana napravili potrebne dele konstrukcije, tako da je danes žičnica gotova in bo v par dnett ze sluzila svojemu namenu. Drug pomemben objekt je »Dom Janeza Porente,« posvečen spominu našega olimpijskega telovadca, ki je padci za časa okupacije kot talec. Tudi to zgradbo -je pričel zidati gradbeni odsek FZS lani na jesen. Na temeljih nekdanje stavbe, ki pa je popolnoma pogorela, je bil v kratkem zgrajen popolnoma nov dom, ki je danes že tudi opremljen in lahko sprejme do 100 oseb. Stavba je bila zgrajena s kvalificirano delovno silo. Pri gradnji so se pojavljale velike zapreke, n. pr. s centralno kurjavo itd. Vendar so delavci in vodstvo premagali vse ovire, tako da Je danes stavba gotova in lepo opremljena. Dom bo služil predvsem za razne tečaje Telovadne in Smučarske zveze, pa tudi za druge športne prireditve ter bo na ta način v zimski, pa tudi v letni sezoni, močno razbremenil Planico. Otvoritev teh dveh objektov je vsekakor pomemben uspeh za nadaljnji razvoj fizkulturne organizacije, predvsem za dvig našega smuškega športa. Fizkultumiki v Mežici grade vzpeniačo Za razvoj smučarstva so planinski predeli gornje mežiške doline zelo ugodni. Vsak, kdor st želi v zimskih mesecih razvedrila v zasneženi naravi in čuti veselje do smuškega športa, bo prišel v naših krajih v družbo navdušenih smučarjev-Iizkulturnikov, ki ga bodo popeljali na znana smučišča Smrekovca, Kaduhe, Grohota ali Uršlje gore. Mnogi naši flzkulturnik! so tudi vztrajni borci za socializem in udarniki ter novatorjl v našem rudniku. Na njih vzpodbudo sta se obe fikulturni društvi sindikata mežiškega rudnika odločili izdelati po en gradben projekt za razvoj smučarskega športa. Tako gradi sedaj TD žerjav dve moderni skakalnici, od katerih bo ena za 70 metrske skoke. Obe skakalnici je projektiral ing. Stanko Bloudek. TD Mežica pa se je odločilo zgraditi nad 100 m dolgo vzpenjačo na lepa smučišča okoli grautove ln encl-jeve domačije. Zamisel mežiških tizkulturnikov po graditvi vzpenjače ni nova. že lansko leto so bili k temu cilju storjeni prvi koraki. Tako se je že lani traslrala vsa proga. Zapele so sekire skozi gozdove njači sko-zl gozdove pro-sta. Tudi elektrifikacija je bila izvršena in s tem gotova prva faza. dela. Okoli 800 udarniških ur agilnih fizkulturntkov-smu-čarjev je bilo izvršenih in kmet Knci-Praper ni mogel verjeti, da je tudi v njegovo gorsko domačijo prlsvetlla električna luč. Toda tudi ta uspeh je pomenil šele osnovo. Ogromno je bilo potrebno materiala, tako lesa, jeklenih vrvi, motor ln stotine drugih drobnarij. Tukaj je priskočil na pomoč direktor mežiškega rudnika tovariš Marinko Valentin, ki sam najbrže ni smu-čar-fizkulturnik, vendar pa ima kot dolgoletni član Partije vedno razumevanje do takih akcij. »Kar ima. rudnik starega materiala, ki za rudniške potrebe ni uporaben ln ga lahko odstopimo za vzpenjačo,« je naročil glavnemu mehaniku tovarišu Tavčarju, »naj se poišče in da na razpolago.« Tako je stara obrabljena dvigalna vrv iz Moreingovega Jaška bila določena za vzpenjačo. Iz starih nerabnih delov Je skupina elektrikarjev Izdelala elektromotor. Prav tako Je bil zagotovljen tudi potreben les. Tudi nova skakalnica za skoke do 70 metrov bo kmalu gotova VEČ POZORNOSTI LETNIM SKUPŠČINAM TELOVADNIH DRUŠTEV V novembru in decembru je čas za občne zbore po telovadnih društvih. Navzlic temu, da je minilo že nad pčlovico novembra Telovadna zveza še ni prejela prav nobenih resolucij in sklepov, obveznosti ter zagotovil k izboljšanju dela v bodočnosti, kar je do kaz, da doslej izvedeni občni zbori niso bili zadosti temeljito pripravljeni. Ker se na občnih zborih polaga obračun dosedanjega dela in sprejemajo sklepi za bodočnost, ni vseeno, kako se priprave iz-vrše. Občni zbor mora biti prelomnica, mora biti največji doprinos k odpravi napak in izboljšanju dela. Posebno pozornost je v pripravah posvetiti novemu odboru. Kandidirati je treba take uprave društev, ki se bodo zavedale svojih nalog, ki jih bodo tudi izvrševale, kratko malo, ki ne bodo samo uprave na papirju. Pri izberi kandidatov ni poglavitno, da so to že izurjeni strokovnjaki, najvažnejši je čut odgovornosti, ki ga mora imeti vsak odbornik do telovadne organizacije. Zlasti od vaditeljskega zbora z načelnikom in sekretarjem so odvisni vsi uspehi društva. Zato naj bo pri izberi kandidatov načelo: najboljše ljudi v uprave društev. PJISlOVENni Jurhar Tone je delovodja v elektro-delavnlci na obratu Glančnik. Po službi pa svoj prosti čas podeli različnim organizacijam.. Kot predsednik PDS je vodil gradnjo planinske koče na Grohotu, danes pa dela aktivno v društvu, na čigar čelu stoji. Svoje strokovno znanje prenaša na druge v organizaciji Ljudske tehnike, za katero odgovarja kot referet v izvršnem odboru KSS-a Mežica, poleg tega je agilen flzkulturnik ln ljubitelj šaha — eden najboljših šahistov v Mežici. Ko je upravni odbor fizkulturnega društva v Mežici razpravljal o zaključnih delih na vzpenjači, je bil zopet tovariš Jurahr tisti, ki Je sprejel obvezo, da izvede delo do konca. In delo na trasi je pred nekaj tedni znova zaživelo. Prišli »o v pomoč Sipek, Ceeovnik, Mauhler, Basnlk in še mnogi drugi, začeli so postavljati drogove, tako da se sedaj delo pod neposrednim vodstvom tovariša Jurharja iz dneva v dan bolj bliža koncu. Smučarji fizkul-turniki so sl zadali obvezo do 15. decembra dokončati delo. — Dosedanji uspehi kažejo, da bo ta naloga uresničena. Postavljena eo že vsi drogovi in v prihodnjih dneh bodo začeli z montiranjem vrvi. Danes že marsikateri smučar gleda s hrepenenjem prvih belih snežink, da bodo lahko preizkusili svojo novo vzpenjačo. V. Z. Na tvidenže »To zimo pa bomo smučali, da bo veselje«, tako je vneto in veselo hitela pripovedovati naša državna mladinska prvakinja, Mara Ermanova, ki jo poznamo že nekaj let kot navdušeno smučarsko tekmovalko. Poleti naša smučarska sekcija ni mirovala, ampak je vsak član za sebe, na svoj način uril telo, tako v zdržljivosti, kakor tudi v spretnosti, brez katere si ne moremo misliti uspešnih nastopov. Prav zanimivo je bilo opazovati mladinskega prvaka v skokih Janeza Goriška, ki je dan za dnem spretno preskakoval raznovrstne ovire v hribu nad St. Vidom. Samo teh par besed poznane tekmovalke nam priča, kako nestrpno in z veseljem pričakujejo tekmovalci novo smučarsko sezono. Letošnjo zimo pričakujejo slovenski smučarji mnogo bolj pripravljeni ka- TEI ŽIROVNICA? vprašanje rešeno, lahko dogradite prosvetni dom v Breznici in se tam udomačite Mi vam ne bomo delali zaprek.« Ko so dobili fizkultumiki ta odgovor, so se spomnili na zgodbo o ježu in lisici. Saj jo poznate?! Upravičeno so se spomnili na to basen. Saj so jih iz njihove telovadnice v zadnjem času kar naganjali, jo uporabljali brez odobrenja uprave za svoje svrhe in to vedno češče. Sicer pa — saj so fizkultumiki dokazali, da znajo graditi, popravljati in delati. Delali so prostovoljno v Žirovnici, naj pa še v Breznici, saj je dela dovolj!« Zaradi tega sta prišla dva odbornika TD Žirovnica na Fizkultumo zvezo Slovenije. Celotnemu odboru namreč ne gre v glavo, da bi predstavljali lisico, ki jo je jež izrinil lz brloga, mi pa bi sj dovolili še neko pripombo: Zakaj krajevni činitelji ne bi usmerili svojega pogleda na nedograjeni dom v Breznici, ki leži bolj pri roki, to se pravi, je obdan od vasi, medtem ko je Žirovnica, čeprav ob železniški progi, kmečkemu prebivalstvu od rok. Zakaj ne bi množične organizacije popravile ta prosvetni dom in tam odprle kinodvorano? Prepričani smo, da bi tudi fizkultumiki pomagali in to zelo pomagali, saj bi kino bil tudi njim v prid in so nedvomno tudi najtesneje povezani s kulturnim kakor tudi s splošnim življenjem množičnih organizacij. Tu ni razlike. Kdo pa so fizkultumiki in odbor, ki jih zastopa? Delavci iz jeseniške železarne, kmetje, mladina ln vsi so brez dvoma tudi člani drugih organizacij. Zdi se nam. da bi bilo dobro, če hi se krajevni činitelji malce razgledali in se pozanimali za to, kakšno vlogo ima telesna vzgoja v naši socialistični državi. kor prejšnja leta. Po uspelem mednarodnem planiškem tednu, so slovenski smučarski tekmovalci sicer prekinili z nastopi na sneženih poljanah, niso pa opustili raznovrstnih načinov urjenja telesa, ker so se dobro zavedali, da brez pravočasnih predpriprav nj mogoče misliti na uspešno prihodnjo sezono. Kakor rečeno, so naši smučarji v vseh letnih časih marljivo in vestno trenirali. Pa bo kdo vprašal, kakšen pa je bil ta njihov trening, ko je vendar že zgodnje spomladansko sonce stopilo poslednje prigišče snega? Aipi-nistika, razne šporne igre, atletika, akrobatika itd. so nudile našim smučarjem dovolj priložnosti, da so si urili duha in telo. Večina tekmovalcev pa je nedeljo za nedeljo odhajala na znano poletno smučarsko progo za Akom, kjer je večni sneg. Poleg te naloge pa je slovenske smučarje čakala v letošnjem letu prav tako važna naloga zgraditi nove skakalnica in pripraviti nove proge za smuk in slalom. Vsa ta dela so v glavnem izvršena, tako da moremo pričakovati kvaliteten in kvantiteten dvig v našem smučarskem udejstvovanju. Ze smučarski mnogoboj, ki je bil pred nedavnim v Ljubljani, nam je pričal, da je smu-čarstvo resnično zajelo najširše plasti našega naroda. Množična udeležba, predvsem s strani naših najmlajših obojega spola, je prepričala organizatorje, da bodo v letošnji zimi imeli obilo posla ne samo z vrhunskimi prireditvami, ampak tudi na tekmovanjih lokalnega značaja, V različnih krajih Slovenije so si športna društva organizirala nove Etnučarske sekcije, kjer bo mladina v polni meri dobre volje in nadarjenosti ter z nasveti Smučarske zveze Slovenije, prav kmalu postala središče splošne pozornosti. Ce pregledamo koledar zimsko-šport-nih prireditev, bomo videli, da bo v tej sezoni tekmovalni program najpestrejši. Čeprav vemo, da je Gorenjska najprikladnejši kraj za izvedbo kakršnega koli tekmovanja, je Smučarska zveza porazdelila razna prvenstva in nastope po različnih krajih Slovenije, ker je takšna porazdelitev za množične nastope nadvse pametna in koristna. Pri vsem tem pa je razumljivo, da vsak smučar, ki se je morda šele to leto pričel aktivno udejstvovati, še ne bo mogel nastopati v najpopolnejši tekmovalni opremi. Res je, da je prav oprema bistveni del uspešnih nastopov, vendar danes še ni mogoče izgotoviti smučk, smučarskih čevljev, vetrovk itd. v tolikšnem številu, da bi bil opremljen zadnji smučar v naši republiki. Posamezna društva In sekcije bodo že morala toliko skrbeti, da bodo njihovi najboljši zastopniki tako obuti, oblečeni in opremljeni z dobrimi smučmi, da bodo na tekmovanjih mogli pokazati svoje znanje in nadarjenost. Ko smo torej ugotovili to pomanjkljivost, se ne smeta zaradi tega zmanj- Na vsakem večjem smučarskem tekmovanju lahko vidiš Ante Gnidovca, ki je eden izmed najagilnejših smučarskih organizatorjev slovanskim reprezentantom, da si bodo utrdili svoje znanje pridobili izkušenj ter si privzgojili mednarodnega tekmovalnega duha. Na vseh dosedanjih mednarodnih tekmovanjih so naši smučarji dokazali visoko vrednost jugoslovanskega smučarskega športa, s takšno organizacijo, o kateri smo pravkar govorili, pa bodo prav lahko v bližnji bodočnosti uspešno kljubovali najboljšim svetovnim tekmovalcem. Pri pregledu smučarskih tekmovanj, moremo ugotoviti kvaliteten dvig v alpskem smučanju, to je v smuku in slalomu. V teh disciplinah je največji množični porast v vrstah naše mladine in zato so tudi v tej disciplini največji uspehi. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da je za tekmovanje v takih najmanj zanimanja. Smučarska zveza Slovenije je storila vse potrebno, da bodo naši smučarski učitelji na tečajih posvetili tej disciplini največjo pozornost. Jasno pa je, da morajo sama društva, odnosno smučarske sekcije SKUPŠČINA TELOVADNEGA DRUŠTVA IHAN V nedeljo 13. novembra je bila v Ihanu četrta redna letna skupščina TD Ihan. Po otvoritvenih oficielnostih so posamezni referenti podali poročila. Sekretar TD Ihan tov. Rak Franc je poudaril, da se ima društvo zahvaliti za uspehe in napredek v preteklem letu predvsem borbi za pravilno politično in strokovno linijo. Razveseljivo je dejstvo, da mladina v znatni meri prevzema delo v svoje roke. V društvu je bilo doslej osvojenih 63 fizkulturnih značk, to se pravi, da je znak osvojilo preko 50% članstva. Članstvo je opravilo tudi 1435 prostovoljnih ur na raznih objektih. Po referatih je sledila plodna diskusija in razdelitev nagrad. Društvo je sprejelo tudi nove obveznosti za leto 1950. S skupščine so bile poslane pozdravne resolucije CK KPS, Telovadni zvezi Slovenije ter okrajnemu komiteju KPS Kamnik. Vsled tehničnih ovir je SSD Bratstvo iz Hrastnika svoj jesenski kros izvedlo šele 3. novembra. Start in cilj sta bila na nogometnem igrišču. Tekmovalo je 101 tekmovalcev. Rezultati so bili naslednji: Člani: 1. Zorko Karel, 2. Zadel Andrej, 3. Komlanc Ludvik. Mladinci: 1. Obermajer Rajko, 2. Tavčar Ladislav, 3. Tavčar Bruno. Pionirji: 1. Laneger Roman, 2. Umek Edi, 3. Jager Avgust. Po krosu je smučarska sekcija iz vedla atletski mnogoboj. V nedeljo 13. novembra je nogometno moštvo N6ve Gorice odigralo v Trstu drugo tekmo za nogometno prvenstvo STOJ-a, tokrat proti mlademu moštvu Montebeilo iz Trsta. Zmagalo je boljše moštvo iz Nove Gorice z rezultatom 5:3 (2:2). V začetku počasna in mrtva igra se je v drugi polovici prvega, še bolj pa v drugem polčasu zelo razživela. Moštvo Nove Gorice je igralo dobro, bilo je skoraj ves čas igre v premoči, samo netočni streli napadalne vrste so bili krivi, da ni bil rezultat še višji. S TEM NAPISOM JE BIL IZPOPOLNJEN ZADNJI FILMSKI KADER ZIMSKOŠPORTNEGA FILMA DOMAČE PROIZVODNJE »PLANICA 1949.« FILMSKI NAPOVEDOVALEC JE OB KONČNI SCENI ŽELEL NAŠIM SMUČARSKIM TEKMOVALCEM IN ORGANIZATORJEM NOVIH USPEHOV V PRIHODNJI SEZONI, KI JO MORAJO NASI SMUČARJI PRIČAKOVATI DOBRO PRIPRAVLJENI. Sati polet In veselje onih smučarjev, ki se bodo morali to zimo zadovoljiti s še nepopolno opremo, kajti merodajni forumi bodo tudi njim v prihodnjih letih omogočili nakup najboljših zimskošportnih rekvizitov. Rekli smo, da je smučarski šport zajel najširše plasti našega naroda. Istočasno pa so naši voditelji poskrbeli, da se bo smučarsko življenje tudi kvalitetno dvignilo. Večina važnejših tekmovanj bo v letošnji sezoni z mednarodno udeležbo. Nam vsem je znano, da so naši najboljši smučarji Izredno nadarjeni, primanjkuje pa jim mednarodnih izkušenj. Tekmovanja z mednarodno udeležbo bodo omogočila jugo- Iz tekmovanja za fizkulturni znak V letošnjem letu je bilo doslej od prijavljenih 13.192 tekmovalcev za fizkulturni znak osvojenih 4.881 znakov, in sicer: 2.810 mladinskih, 1.431 bronastih, 430 srebrnih in 210 zlatih znakov. Poleg tega je bilo doslej osvojenih tudi 9.296 pionirskih fizkulturnih znakov. Pri tem so se najbolj izkazali okraji Dolnja Lendava, Poljčane in pa Ljubljana' mesto.. Cfcraj"Dolnja Lendava je osvojil 579 mladinskih, 683 bronastih, 104 srebrne in 29 zlatih znakov; Poljčane pa 300 mladinskih, 110 bronastih, 21 srebrnih in 10 zlatih znakov. Srednja fizkulturna šola v Ljubljani se je letos v tekmovanju za fizkulturni znak posebno izkazala. Prav vsi gojenci teflonujejo za fizkulturni znak, večina pa je znake že tudi osvojila, nekateri tekmujejo celo drugič in tretjič. Letos je fizkulturna šola osvojila 17 mladinskih, 3 bronaste, 43 srebrnih in 44 zlatih znakov, od teh 2 zlata znaka že tretjič, 26 znakov pa drugič. Med okraji je treba pohvaliti tudi dravograjski okraj, ki je prvi v Sloveniji dosegel visoko število osvojenih pionirskih znakov, in sicer 1.850. Slabo pa je v tem okraju glede ostalega tekmovanja za fizkulturni znak. Kakor doslej je tudi še sedaj ena največjih napak, da okraji sploh ne pošiljajo poročil s terena ter ne zahtevajo fizkul-tumih znakov, Eelo vestni so v tem pogledu (fkrajl Ljubljana mesto, Ljutomer, Dol. Lendava, Maribor, Šoštanj, Novo mesto, Ptuj Poljčane Tolmin in Kamnik, ki so v redu poslali svoja poročila. Kljub ponovnim urgencam pa niso poslali nobenih poročil okraji Črnomelj, Celje, Gorica, Radgona, Idrija, Jesenice, Kočevje Krško, Grosuplje, Črnomelj in še nekateri. Tak odnos do nadrejenih forumov je vsga grajanja vreden in kaže, da se posamezniki, ki v svoji organizacij odgovarjajo za fizkulturni znaik. sploh ne zavedajo svojih dolžnosti. skrbeti, da se bodo njihovi člani vsestransko vzgajali, torej tudi v tej disciplini, ker le na ta način bomo najhitreje dobili smučarske tekače, ki bodo na isti tehnični ravni, kakor naši slalomaši in skakalci. Pa še nekaj besed o prihodnjem planiškem tednu. Se vedno sta nam v svežem spominu sijajni zmegi Polde in Muleja, ki sta v ostri mednarodni konkurenci dokazala vrhunsko sposobnost na letošnjem planinskem tekmovanju. Tema dvema so se močno približal; še nekateri drugi tekmovalci, ki nestrpno pričakujejo novo zimsko sezono. Tudi prihodnji planiški teden bo naša največja zimskošportna prireditev. Kakor je že poročalo dnevno časopisje, bo na tem tekmovanju sodelovalo ;»reko sto inozemcev, ki si vsi poleg tekmovanja želijo ogledati tudi lepoto naše domovine Nedvomno čaka naše organizatorje težka naloga, saj bodo morali ob tej priložnosti .zastaviti vse sile, da bo organizacija bi-ezhibna. Prepričani smo, da bodo naši smučarski voditelji tudi to pot pokazali vse svoje organizacijske zmogljivosti, kakor v preteklem letu, ko so jim predstavniki smučarskih ekip Švice. Švedske Finske in Avstrije enoglasno priznali mojstrske sposobnosti v organizaciji. L. M. PJLDOMOVINI J SRBIJA SVETOZAREVO. — Prejšnjo nedeljo je bilo tukaj prvenstvo Srbije v namiznem tenisu, na katerem so zmagali moški moštva Spartak (Subotica), moški posamezno Vilim Harangoz-o (Spartak), ženske ekipe: Spartak (Subotica), ženske posamezno: Temunovič (Spartak), mešani pari: Temunovlč:Gal>rii6 (Spartak), mladinci (moštva): Železničar (Beograd), — mladinci, posamezno: Bajc (Spartak). BEOGRAD. — D vit naša znana atleta in večkratni rekorder Peter Šegedin m tekač Ci-vene zvezde Boris Jankovič sta bila to dni operirana n,a slepiču. Zaradi tega tudi nista tekmovala, na crossu »Politike«. BEOGRAD. — Reprezentanca Jugoslavije v rokoborbi, ki bo sodelovala prihodnje leto na prvenstvu Evrope, bo pričela trenirati prihodnji mesec na Palic« pri Subotici. Trening bo vodil švedski trener. HRVATSKA ZAGREB. - Na namiznoteniškem prvenstvu Hrvntske, ki je bilo prav t%ko preteklo nedeljo v Zagrebu, pa so sl priborili naslov prvaka — moški (ekipe): Mladost (Zagreb); moški posamezno: Vogrinc; moški pavi: VogrSnc-Valkovič; ženske (ekipe): Mladost (Zagreb); ženske posamezno: Drek (Mladost); ženske (pari): tlrek-Kononeko; mladinci (moštva): Mladost (Zagreb)i mladinci posamezno: Soljačlč (Mladost). OSIJEK. — Boksarski dvoboj med domačim Tekstilcem in Našimi krili seje v teku na im metrov. Tu je povpreček le vsa povojna leta stalno na leti višini, letoe *e nekoliko slabši od lani, l.-etos ne Mmo, da ni bilo eprinterke, ki bi bila sposobna teči izpod 11 sek-, nego tudi rezultata blizu 13 sek. ni bila nobena sigurna. 14-letoa Poldka Petauerjeva je prva v tablici, vendar rezultata ni ponovila. O njeni mladosti bi morali voditi več računa in je ne obremenjen vati s prepogostimi in zanjo pretežkimi tekmovanji. Njeno preobremenjenost so jasno pokazali rezultati ob koncu sezone. 160 m ntfflšE muBOhjiE htmtob Čeprav so v pretekli sezoni popolnoma . . , .1 _ l _ _ a * mrt 11 I uti 13.1 Petauer K 13.4 Rehar K 13.4 Cerar E 13.5 Posinek K 13.5 Knez K 18.9 13 9 Majcen Pusliinek K L 13.9 Uršič ToL 34.0 Repovž K 14.1 Konout E povpreček 1946 — 13.50 1947 — 13-51 1948 — 13.67 Na 200 m se je Cerarjeva lepo razvila, vendar se je pokazalo, da bo sčasoma tudi ta proga zanjo prekratka in bo prešla na 200 m. Mora pa prej razviti vse svoje možnosti na 200 m-Petauerjeva ima sicer dober rezultat, vendar letos še ne bi smela teči 200 m-Bebarjeva je 800-metrašiea, ostale v tablici pa so v glavnem tekle to progo iz klubskih potreb, brez specialnega tre- ninga. 200 m 27- 2 Cerar 37.3 Rehar 28- 2 Petauer 28.7 Beti ar 29.8 Kumero 30.1 Menard. 30.3 Murnu s 30.4 Kregelj 30.5 /Sima 30.6 Lužnik St *£&!." su 'us^i^alpaofeg v letošnji sezoni odličnega odriva, preciznega in pravi - ——° nega zaleta tudi rezultati dobrega obvladanja težke »sweeney« tehnike. Posl-nekova je od lam napredovala in je bila ves čas dokaj sigurna na 145 cm. Graničarjeva ni uspela ponoviti lanskega rezultata. Petauerjeva ima tudi v tei disciplini še velike možnosti. Ostale so v glavnem izenačene, z malimi izjemami, še mlade skakalke. Višina 155 Knez 146 Posinek 140 Gradišar 140 Petauer 135 Sima 135 Rant 135 Konout 133 Kosi 132 Uršič 132 Birman K K K K E ZLj. E ŽMb Tol-Št. Vid poviprožek 1946 — 135.8 1947 — 136.5 1948 — 135.2 1949 — 138.3 V skoku v daljino se je ves čas vodila borba med Majcnovo in Knezovo. Rezultat te borb c je bil večkrat popravljeni slovenski rekord. Čeprav sta samo ti dve atletinji izraziti skakalki v daljino, ni ostre razlike med zgornjim i” spodnjim delom tablice in je zato povpreček dokaj dober. Velike možnosti razvoja imajo še mlade skakalke: Petauer, Pust '"k in Uršič. Daljina 4-75 G-radišar K 4.74 Pustmek Lit. 4«. 6.5 Berčič ŽLj. 4.56 Uršič Tol povpreček 1046 — 1947 - • 1948 — 1949 — V nedeljo, dne 27. t. m. bo ob f«. url j^podo^tifni ^mTadtei,1 feUaniee H’1’ kolesarski jesenski cross. Udeležili se gl» 13‘® ®na priredivev slovenskih SSK.*-!*™ ‘S,vh-i«, «».=) (levo) oh železniški progi, okoli H. , nrireditev naših kolesarjev v udeletvovali v raznih večiih in manjših nastwiL m so iMit'lj&?w ■ «■<& irt TtssMt, širom«. Od bitnega" Meata pomazani n.1 težkkih kolesih drveli po Ljubljanskih i- i _i; . 'Map/xi1npm dnitli 1949 — 485.5 strelišču, od cestnega, mata .a v Od metov je najboljša krogla. Deri- “'‘‘po nedeljsUm ctossu bo sezona končana. Tudi za nje bo nastopti čas počaka, iva ie že v začetku sezone pooravlla kolesa’ bodo začasno mirovala, koUesar.il pa bodo s o 1 Mane* Ijali za bodočo sezopo. kova je že v začetku sezone popravila republiški rekord z odličnim rezultatom. 15-letna Kotlučkova je že po treh mesecih treninga napredovala za več ko dva metra in vrgla bolje od starega rekorda, Njen nagli napredek ni samo rezultat njene izredne nadarjenosti, ampak tudi pravilnega treninga in izrabe iztez-ne sile nog, Izgleda, da smo v Kotlu-škovi dobili atletinjo, ki bo v nekaj letih dosegla mednarodno vrednost ia jo lahko smatramo za eno največjih letošnjih pridobitev jugoslovanske ženske atletike. Ostale v tablici niso ravno specialistke, razen Sivčeve, ki ima še precejšnje možnosti napredka. Krogla se pripravila uer Disk je slaba disciplina in je zadovoljiv samo rezultat Medveževe. Kofolova je trenirala premalo časa, da bi prišla v formo. Tudi tu ima Ivotluskova še velike možnosti razvoja. Od ostalih lahko smatramo za metalko diska edino Jugovo, ki je od lani napredovala za o metrov. E K K K ŽMb E ŽMb E E Sl-gr. končal z zmago Tekstilca z rezultatom 10:6. ZAGREB. — Na kvalitetnem erossu zagrebških študentov ie zmagal med moškimi Nikola Jojčič (medicina), med ženskami pa Solata Markuš (filozofija)* V skupnem plasmanu je zmagala med moškimi tehnična fakulteta, med ženskami filozofska fakulteta, v skupnem plasmami mo-ških in žensk pa filoeofska fakulteta. ZAGREB. — V nadaljevanju tekmo-viadjia UirvMtskei lliige so bili doseženi dasledtoji rezultati: Lokomotiva - Dinamo 8:4, Split : Tekstilec (Osijek) 13:3. Ostale tekme so biile zaradi gostovanja rokometašev i* Zagreba na Dunaju preložene. PULJ. — Na tekmovanju v hitri hoji na ie km, ki je bilo v nedeljo v Pulju, je Erminio Juričič (Pulj) v času novega državnega rekorda dosegel čas 46:69,0, na drugem mestu je Govorcin (Trst) s časom 48:62,0, na tretjem pa Oozzija (Trst) s časom 56:12, REKA — Na Reki so gostovali nogometaši zagrebškega Jeiditnetva, ki so od. liigmaili prijateljsko tekmo z domačim Kvaimeirjem. Zmagal je Kvamer z rezultat,om 5:0 (1:0). ZAGREB. — Na klubskem kolesarskem prvenstvu zagrebškega Jedinetva, ki je bilo na 26 km dolgi progi, Zagreb—Stu-pnik—Zagreb, je zmagal Milan Poredskl pred Osrečkim in Horvakom. BOSNA IN HERCEGOVINA SARAJEVO. — Nogometaši novosadske Sloge so odigrali v Sarajevu dve nogometni tekmi z domačim Sarajevom. Pm povpreček 1946 — 29.23 1947 — 29.82 1948 — 28.93 1949 — 29.01 Na 808 m bi bil povpreček mnogo boljši, ako bi resno trenirali prvi dve z lanske tablic'. — Hepovž in Kokotec. Zlasti za Repovševo je velika škoda, da je pustila atletiko. Bebarjeva je letos šele začela specialno trenirati 806 m in je * marljivim trekingom uspela že izenačiti slovenski rekord. Grabarjev* le napredovala od lani za 8 sekund I opol-na začetnica, a nadarjena je Blaževa, ki se bo hitro spustila iz.POd i-38. Med Hornjim i« spodnjim delom tablice ]C tudi tu prevelika razlika. V tablici manjka Cerarjeva, ki je v štafeti pretekla 866 m v 2:29.0. 86» m 2:25.2 Beibair K 2:27-2 Grabar K 2:32.6 Repovž K 2:36.0 Blaž E 2:37.1 Bememik E 2:39.0 Muraus 2Mb 2:39.2 Lužnik Sl. gr. 2:41.8 Kovač Ko 2:42-1) Kokoteo K 2:42.2 Žele K povpreček: 1046 — 2:45.0 1947 — 2:38.6 1948 — 2:36.6 1949 — 2:36.0 V zaprekah je izrazita specialistka samo rekorderka Posinekova, ki je bila letos v držvi brez konkurence. Njen največji uspeh pa je zmaga nad odličnimi Italijankami v Bologni. 80 m zapreke 5.35 Majcen 5.31 Knez 4.85 Petauer Cerar Posinek Rehar 4.81 4.79 4.78 K K K E IC K 12.24 Deržek K 12.23 Kotlušck E 10-52 Majcen K 10.11 Sima E 10.07 Sivec SL.gr. 9.85 Knez K 9.80 Med. vtž K 9-33 Rehar K 9.16 Jug E 9.10 Černe ŽMb 36.32 Disk Medvež K 32.61 Deržek K 3350 Kofol E 31.29 KotiuSek E 30.14 Jug E 28.49 Šuster Pečarič ŽMb 27-39 Ž Lj 26.98 Cvetko ŽMb 26.84 Baumkirchner Lit 26.66 Korošec ŽMb povpreček 1946 — 26-09 1947 — 27.68 1948 — 29.13 1949 — 29.92 povpreček 1946 — 9.44 1947 — 9.70 1948 — 10.09 1949 — 10.24 še slabše ie v kopju, ki je najslabša ženska disciplina. Kotluškova ]e tu napredovala mnogo manje kot v krogli, vendar je zmaga nad RadosavlJeričev0 v Bologni zanjo pomemben uspeh in je bila tudi v tei disciplini reprezentativ- __1--- i,, Ai 1. ^ npam!)U trA_ Waterpolo in skoki v vodo v pretekli sezoni 12.5 Posinek K 18.1 Knez K 135 Rehar K 13.8 Petauer K 14.3 Šuster K 14.7 Orehek E 14.7 Sima E 15.6 16-2 Muraus Divjak ŽMb ŽMb 16.7 V arhovnik E povpreček 1946 — 15.1 1947 — 14.6 1948 — 14.7 1949 — 14.5 Skoki v višino in daljino sta najboljši ženski disciplini. Zlasti v skoku v vl5 »o je napredek znaten, kar je zlasti zasluga odlične Ivanke Knezove, ki ie naša naj- Pred dvemi leti smo še lahko ugotavljali, da je Ljubljana — poleg Maribora, ki je kazal zelo skromne začetke, — edini center, kjer se goji waterpolo v Sloveniji. Do letos se je situacija že zelo močno spremenila. Letošnje slovensko prvenstvo v plavanju, ki je bilo združeno z waterpo-lom, je pokazalo, da razpolagajo vsa vodilna društva v plavanju z water-polo ekipami. Jasno je, da ne moremo tu še govoriti (razen pri Enotnosti ln Poletu) o tehniki igranja, kondiciji, brzini. Se manj o kakem sistemu igre, vendar pa je že samo ta ugotovitev razveseljiva. Med novimi ekipami je največ požrtvovalnosti in borbenosti pokazalo društvo Rudarja. Našim ekipam seveda primanjkuje osnovnih rekvizitov — waterpolo žog — tako da si morajo pomagati z nogometnimi ali odbojkaškimi, manjka jim tehničnega vodstva, ki bi jim pokazalo osnovne tehnike, taktike, sistema in treninga igranja »vaterpola. Vse te pomanjkljivosti bo treba sčasoma odpraviti, vendar lahko še danes govorimo o ugodnih pogojih za nadaljnji razvoj waterpola v Sloveniji. ... , Ce bi se ustavili še pri naših glavnih dveh waterpolo ekipah, bi ugotovili tole: Enotnost — v jugoslovanskem merilu — je precej zaostala za velikim razvojem, ki so ga napravila ostala društva I. zvezne lige Njen problem pa bo v bodoče postal še bolj pereč s prenehanjem igranja star.] ših igralcev, ki še zdaleč ” seboj solidne zamenjave v mlajše naraščaju. To se je točno^pokazato na slovenske mprvenstvu Mariborski Polet, ki lani še daleč ni bil dorasel Enotnosti, je premagal II. m Enotnosti (v katerem je *8ral mladinec!). Ce pogledamo za. Prumer samo moštvo zagrebške Miadostj. je s svlojim pomlajenim, m« (Ježič, Somodi, Stipetič, Kozinc) redno napredovalo, lahko vidimo, kakšno važno vlogo igra vzgoja mladega kadra specialistov-waterpolistov. Pri nas še vedno velja nekako stara praksa, po kateri je »odsluženi« pla-vač »vstopil« med waterpoliste. Polet je mlado moštvo sestavljeno iz samih aktivnih plavalcev, ki se zaradi tega odlikuje po brzini in borbenosti, Njihov trening so bila doslej tekme! Seveda zaradi tega ne moremo govoriti še o izdelani tehniki obvladanja žoge, sistemu itd- Opažali pa smo, da je igra mladega moštva od tekme do tekme boljša, da pa je treba še trdega in resnega dela za doseganje večjih uspehov. V SKOKIH SE POLAGOMA BLIŽAMO PREDVOJNEMU NIVOJU Tudi v skokih je bilo prvenstvo Slovenije ona prireditev, kjer smo si lahko ustvarili jasno sliko o stanju našega skakalnega športa. Že številna udeležba tekmovalcev nam je povedala, da se število skakačev iz sezone v sezono veča. Enotnost je kot slovenski prvak vzgajala predvsem pionirski kader skakalcev, medtem ko je Polet osredotočil delo bolj na mladinski kader, med temi zlasti na ženske. Danes imamo v Sloveniji 46 tekmo- vaicev-skakačev, od tega 12 skakačic. Zlasti bo morala Ljubljana kot center plavalnega športa v bodoče skrbeti za bolj sistematičen dvig ženskega in najmlajšega pionirskega kadra z organizacijo skakalnih šol po načinu plavalnih. Naši glavni kvalitetni predstavniki te panoge so Pribošek, Dobrin, Ja-novski in Keber. Pribošek je s povečanjem težkoče skokov še vedno ostal državni prvak, medtem ko je bil Dobrin, ki je šele letos pričel z vadbo težjega programa, še nesiguren, tako da kljub svoji veliki nadarjenosti ni lan. j,e zmagala s, u... u z rezultatom 2:1, Irug-i dan pa ie bil rezultat tekme neodločen 2:2 MAKEDONIJA SKOPLJE. — Prijateljska nogometna ekm,a med nogometnima reprezentanca-na Skoplja itn Zagreba se ie končala z risoko zmago Skoplje z rezultatom 'UL gtrathe Sportnr V nedeljo 13. novembra se je končalo prvenstvo mariborske oblasti v kegljanju ki je dalo prvega službenega prvaka. Mariborski železničar in Polet sta nastopila s štirimi, Ptuj pa z dvemi tekmovalci. Prvenstvo Je osvojil Vidmar Franc (Železničar), 2. Gomol Bogo (Polet), 3. Klep Franc (železničar). V nedeljo 6. novembra so tekmovali šahisti »Podjetja Kamnik« in »Tovarne upognjenega pohištva Duplica« na petih deskah. Zmagalo je moštvo Tovarne upognjenega pohištva Duplica z rezultatom 5:0. Tudi kal takega se ne sme več ponoviti k ZSSK !r&£y~ s s 5 erasrtsrssr s šaš*«*?.* »ifs dva meseca po dospeli prošnji. — lz neznanin vi u « noVem-dvobotem železničar odkazal tekmovanje in ga preložil na 6. e hi, Dm pred tekmo javlja OTO Kamnik TD Domžalam, ki je dalo rllen treh vse tekmovalce, da se odpotuje z opolldanskim vlakom LjU Prišel' je 6. november. Mllamlnci so dopoldne po dežju tekli n» čakalo ^zVn” tekmovalce iz Mengša in Kamnika. Takoj potovanja iz a vodstvo in sklenil izvesti dvoboj med je tovariš iz društva prevzel v Ljubijani ZOpet razočaranje. Domžalami n Ze ePn’^ n^reditFa in tekmovalce Ljubljane, zaman EE rBBd rv m—s atlCEdLStoZskrbnik telovadišča v Tivolliju je vedel povedati, da danes tam ne bo nobenih tekem ... rezultata. Kopje 36-94 Kotlušek 84.15 Rehar 32.28 Deržek 30.75 Muraus 30.18 Orehek 29.85 Gravner 28.86 Baiumkirchneir i/ Helsinkih se že pripravljalo u Onmpiiske igre 1952. leta Naslednje, to ie 14. olimpljskelgrekibod^leto M». Finskem, so prav za prav 6e dtiee, vsaj *an|zataru ki moraio v prc- , le po radiu ali časopisju. Drugače tis()če podrobnosti, da bo ostalih dveh m poj letih urediti na Sto 1 traiajo funkcioniralo vse ASSEr rSkisrtoAMa.. „-.«■ ...-».»k,,, ,s; *-%!Sg%gg& ssrs ln športnih organizatorjev vsega sveta. Snortne s i i kak$[)0 S««5ye,,J l.kmjAd.l 1» SS, zami za novinarje 'ta Zaton* i sir m ► P v jk orfranizaciisl(ega ko- Msra as8&"C5S ra i&Mr0 *.......................... o katerih priobčujemo nekaj zanimivosti za "»4. čltateije g dosedanjo ureditvijo tekališča prireditelji niso bili zadovoljni in so zato napravili novo. Morah so zmanjšati nogometno isrii.V. kljub tema m bo tekal išče nekoliko daljše kot 400 m. Na tekniiS6n bo zamenjali tudi ligaške, ker so bili le srednje kakovosti m niso ustrezali tako veliki prireditvi. ZA TEKMOVALCE BODO ZGRADILI 6TIRT VASI V STADIONU BO PROSTORA ZA 76 069 GLEDALCEV Bodoči olimpijski stadion v Helsin-h Ivi lahko spre ime trenutno edialcev (torej mani kot. stadion CDJA ,rttean v Beogradu!), bo znatno pove-n tako. da bo v njem. prostora z« ,19» gledalcev. Pnrediteln računajo pri (ln bodo dali za svoje rojake na izjjiolavn le polovico prostem v stalo in. .ločim lm polovmn rezervirana za Lo-z.emce. katerih pričakujejo torei zelo e.lilto V prvi vrstil imajo v mislih Sv«-e, ki'na j M jih prišlo 20.000. poleg tega a še 10.000 Skandinavcev. D očim je bilo na olimpijskih igrah v Berlinu 3-660 tekmovalcev in lam , v Londonu 4.eflil, ie predvidenih v Helsinkih rekordno število 7.000. Za vso to Bfiars; wis™?t nimi sobami in posebnimi kuhinjami za vsako narodnost, pri čemer seveda llc bo manjkalo finske sadne, V posameznih olimpijskih vaseh bo Majcen — daljina SAS ŽMb 817 » Rehar — 809 m 2:25.2 E 779 Grabar — 890 m 2:27.2 ŽMb 743 Cerar — 200 m 27.2 Lit 735 Rehar — 268 m 27A MATIIR HANC najuspešnejši slovenski ate! Kateri ljubitelj športa in zlasti atletike ne pozna izvrstnega tekača na srednje proge in večkratnega državnega reprezentanta Matije Hanca? Matija Hanc se je rodil v prekmurski vasi Dolnja Bistrica pri Dolnji Lendavi. Zgodnjo mladost je preživel v svoji rojstni vasi. Ko je nekoliko odrasel, je odšel po poti večine naših prekmurskih Seljakov, ki so v težki borbi za vsakdanji kruh, spomladi odhajali na sezonsko delo v inozemstvo ter se jeseni vračali domov s trdo prigaranim, bornim zaslužkom. Tako je Matija prepotoval skoraj vso Evropo, poizkusil je skoraj vse poklice — od rudarja pa do težaka - pristaniškega delavca. Svojo športno karljero je začel razmeroma zelo pozno, šele s 23. letom. Kakor večina naših atletov je tudi Matija »odkritje krosa«. To je bilo na nekem krosu JA leta 1946. Odslej je šla njegova športna pot strmo navzgor. Prišel je v »Partizana«. Ze leta 1947 je na državnem atletskem prvenstvu v Celju startal za ekipo »Partizana«, kjer je tekel vse proge od 400 do 5000 metrov. Isto leto je bil tudi član reprezentance Beograda na atletskem dvoboju Beograd : Budimpešta. Tekel je 800 in 400 m v časih 1:59.9 odn. 52,6 min. Jeseni je bil demobiliziran ter je stopil v celjsko društvo »Kla-divar«. Naslednje leto, 1948, je bilo zanj leto afirmacije njegovih velikih atletskih sposobnosti. Na državnem prvenstvu v spomladanskem krosu v Beogradu je dosegel 5. mesto. Isto leto je postal republiški prvak v tekih na 800 in 1500 m. Postavil je tudi dva nova slovenska rekorda, in sicer v tekih na 800 (1:56,1) ter 1500 m (4:01.5). LETOS JE DOSEGEL VIŠEK DOSEDANJIH USPEHOV Sozona 1949 je bila za Hanca nadvse bogata. Bil je večkrat član državne reprezentance, in sicer na dvobojih Jugoslavije z Belgijo v Bnislju ter z Avstrijo in Švico v Zagrebu. Na državnem prvenstvu v Beogradu je zasedel prvo mesto v teku na 800 m s časom 1:56.6 ter prvo mesto v teku na 1500 m (3:55.4). Na Istih progah je postavil dva nova slovenska rekorda, ki sta rezultata mednarodne vrednosti — na 800 m 1:54.3 in na 1500 m 3:55.4. To je v skopih rezultatih kratka, a uspešna pot našega atletskega rekorderja. NJEGOVE MOŽNOSTI RAZVOJA SO SE VELIKE Hanc je danes star 27 let. Visok je 173 cm, težak v polni formi okoli 67 kg, močnih prsi in koščene postave. Kljub temu, da je za atleta že v zreli dobi, so vendar možnosti njegovega razvoja še ogromne, saj imamo iz prakse nešteto primerov in znanstvenih dokazov, da atleti — zlasti dolgoprogaši — s solidnim življenjem in sistematičnim treningom dosežejo svoj višek šele po 30. letu. Tudi Matija ima vse pogoje za to. Je izredno soliden, živi, kot mora živeti pravi športnik: ne kadi in ne pije. Trenira zelo vestno in marljivo. Kje so njegove največje perspektive? Večina strokovnjakov je mnenja, da bo dosegel svoj višek na 1500 oz. 5000 metrov, kajti izkustva zadnjih let in tudi poslednje olimpijske igre kažejo, da sta si progi 1500 in 5000 m zelo sorodni, podobno kakor 400 in 800 m ter da progi 800 in 1500 m ne gresta skupaj. Matijo osebno sicer najbolj veseli 600-metrska proga, toda' nedvomno je, da se bo lotil prog 1500 in 5000 m, ker Ima tu dosti večjo bodočnost. ALI BO HANC DRUGO LETO TEKEL 1500 m 3:52.0? Mnogi strokovnjaki to potrjujejo in so mnenja, da bo Hanc prihodnje leto — seveda če se bo pozimi dovolj zgodaj specializiral In če bo imel vse ekonomske in tehnične pogoje za trening — postal drugo leto tekač evropskega formata. Računajo, da se bo predvsem posvetil progi 1500 m, kjer bo lahko dosegel rezultat okoli 3:52.0. To je Imel že letos nekajkrat priliko doseči oz. se temu rezultatu vsaj približati, če bi tekel bolj taktično. Hanc je sicer izreden talent, silno marljiv, njegova tehnika teka je skoraj perfektna, ima pa to hibo, da se preveč zanaša na svoj siloviti finiš. Ce bi svoje sile na tekmah bolj taktično razporedil, bi lahko dosegel dosti boljše rezultate. Tako je bil n. pr. letos na državnem ekipnem prvenstvu v Zagrebu v teku na 1500 m še 300 m pred ciljem na dvanajstem mestu, v cilj pa je prišel s časom 3:58.6 prvi pred Segedinom in ostalimi najboljšimi tekači. Ce bi takrat tekel bolj taktično in ne računal samo na finiš, bi nedvomno dosegel še boljši čas. Hanc ni samo izvrsten atlet, on je tudi marljiv delavec. Zaposlen ie v Celju na planski komisiji, kjer je referent za delovno silo. V svojem poklicu je Izredno marljiv, pogosto je po cele dneve pri poslu v pisarni, kljub temu pa še vedno najde časa, da vestno in vztrajno opravlja svoj težki trening. ' Haneov največji rival je Cera), naš državni rekorder na 800 in 1500 m. Večkrat sta se že srečala ta dva izvrstna tekača na atletski riundi, toda le enkrat je uspelo Hancu priti na cilj prvi. To je bilo v Bruslju na 800 m o priliki dvoboja Belgija : Jugoslavija. Toda Hanc je atlet velikega formata, soliden ln ambiciozen. Ce bo šel naprej po dosedanji poti, smemo od njega pričakovati ne samo novih rekordov, ampak tudi velikih športnih zmag, ki bodo še bolj dvignile slavo slovenske in jugoslovanske atletike. Stran S PO NOGOMETNI TEKMI AVSTRIJA JUGOSLAVIJA ®lgr@beislge p®še%e9 temveč Hitrost je odločujoči činitelj nogometne igre Občuten poraz jugoslovanske nogometne reprezentance z izbranimi avstrijskimi igralci, ki so preteklo nedeljo zmagali v Beogradu s 5:2, je rezultat pravilnega razmerja moči nasprotnikov na tej tekmi. Avstrijci so igrali zelo dobro, posamezniki pa so bili celo boljši od naših igralcev. Pomanjkljivosti in napake našega vodstva, ki so bile prikazane na tej tekmi, niso za naše nogometne strokovnjake nekaj novega, temveč se to ponavlja iz tekme v tekmo. Za čsis tiovercSkega Sieste premalo okorišča z raznimi viri, kakor so direktorski fondi, dotacije, pomoč množičnih organizacij itd. Problem koncentracij e-oz. dekoncentracije je prav tako velikega pomena za nadaljnji razvoj športnih panog. Koncentracija atletov v enem društvu ali klubu, je zgrešen pojav. To vprašanje lahko sicer včasih dopustimo pri kolektivnih športih, n. pr. nogometu, kjer 2 sli 3 po-edinci, razkropljeni vsak v svojem kraju, ne pomenijo ničesar, kot kolektiv pa le predstavljajo zaključeno, homogeno celoto. Pri atletiki, ki je individualni šport, pa je drugače. Koncentracija atletov lahko privede do tega, da bi šport postal sam sebi namen, da bi gojili šport zaradi športa samega. Če bi dopustili to koncentracijo, se društva ne bi trudila z vzgajanjem in zbiranjem kadra, ne bi šla v širino, kar bi bil vsekakor negativen pojav. Osrednja točka pri presojeva-nju vseh problemov pa je vedno človek. Neprestano moramo imeti pred očmi kriterji, ako ta ali ona stvar našemu delovnemu človeku škodi ali koristi, če to merilo izgubimo iz vida, pomeni, da smo zašli v slepo ulico, iz katere ni izhoda. Tak šport lahko postane sam sebi namen. Zato je treba Šport in vse probleme okoli njega vedno gledati s stališča, koliko koristi našemu delavcu in kmetu, koliko pomaga dvigati njegove det ovne in obrambne sposobnosti, kajti samo tak šport bo podpirala naša ljudska oblast in Partija, samo tak šport bo koristil izgradnji socializma v naši 'državi. G sestavi naše vepre-»entance Moštvo, ki je preteklo nedeljo igralo kot reprezentanca Jugoslavije p roti Avstriji, je bilo sestavljeno od naših najboljših igralcev. Morda je bilo vprašanje o dvojici, ki ne bi sodila v reprezentanco, vendar tudi ta sprememba ne bi bistveno vplivala na potek in učinek igre. Zakaj ne? Zaradi tega, ker so imeli Avstrijci večje znanje. Posamezniki so bolje obvladali žogo, pa tudi kot celota so imeli več smisla za skupno igro. Tehnično znanje naših igralcev, o katerem se je toliko in toliko pisalo, da je to njihova največja kvaliteta, se je tokrat izkazalo za nepravilno in napačno. Akrobatske poteze in žongliranje z žogo niso tiste odlike, katere mora obvladati reprezentativni igralec, da bi bil dober tehnik, s čimer naj bi pokazal učinkovito in koristno igro. — Najvažnejši in odločujoči činitelj sodobnega in modernega sistema nogometne igre je nedvomno hitrost. Ali je tehnika točnega in hitrega podajanja žoge v akciji res nedosegljiva našim nogometašem? Vsekakor ne! Tega se je laže naučiti, kakor nekoristno preigravati, kot so delali Čajkovski L, Vukas in Bobek, ki so sicer kot posamezniki dobri nogometaši. Hitre, enostavne in učinkovite akcije Avstrijski nogometaši so na nedeljski tekmi s svojimi hitrimi, enostavnimi, toda učinkovitimi napadalnimi akcijami na gol Jugoslovanov napravili našemu gledalcu najboljši vtis. Jugoslovanski igralci često igrajo s hitrim in ostrim tempom, toda hitri tempo igre našega moštva ne pomeni, da so tudi napadalne akcije hitre in enostavne. In četudi igrajo Jugoslovani z najhitrejšim tempom, so napadalne akcije na nasprotnikov gol vedno prepočasne. Treba se je zavedati, da je celo najhitrejši igrač, ki hiti z žogo in spotoma preigrava nasprotne igralce, počasnejši od igralca, ki teče po igrišču brez žoge, ali pa od žoge, ki leti po zraku ali po zemlji od enega do drugega igralca in se ne zadržuje pri nobenem igralcu več kakor je to potrebno. Laže je igralcu, da poda žogo prostemu soigralcu, ali v prazen prostor (samo v smeri proi nasprotnikovemu golu), kjer bo dobil žogo tisti, ki je hitrejši, odločnejši in ki bo v naletu podal žogo naprej svojemu prostemu tovarišu. Hitra igra brez enostavnih in duhovitih kombinacij ne bi imela pravega smotra. S hitro igro se doseže pozicijska prednost, z enostavnimi in hitrimi kombinacijami pa se ustvarjajo priložnosti za streljanje na gol. Priti do nasprotnikovega gola po najkrajši in najhitrejši poti in omogočiti enemu izmed peterice napadalnih igralcev, da neovirano strelja na gol, to je smisel nogometne igre! Kombinacije naših igralcev so često komplicirane tako, da jih gledalci in igralci težko spremljajo. Nogomet se igra za gole! »Kdor več strelja, ta ima tudi več možnosti, da doseže gol,« to je geslo vseh naših moštev. Na nedeljski tekmi so Jugoslovani v prvih 15. minutah poslali na nasprotnikov gol deset streljanih žog, s čimer so ustvarili med gledalci ugodno razpoloženje, imeli so tako imenovano terensko premoč toda goli? Ni jih bilo! Na gol so streljali veliko, to pomeni, da so imeli naši nogometaši izredne priložnosti za končni uspeh, toda streljane žoge so venomer letele poleg ali preko gola. Iz tega se vidi, da naši napadalci niso bili samo neučinkoviti, temveč so pokazali tudi neznanje pri streljanju na gol. Od 28 strelov proti nasprotnikovemu golu, med njimi dva kazenska strela, bi bilo lahko samo šest golov, v vseh drugih primerih pa so bile žoge usmerjene daleč od svojega cilja. Torej nogomet se igra za gole in zmaguje samo moštvo, ki doseže več golov, ne glede na večjo ali manjšo terensko premoč, ali na lepoto igre itd. Napačna taktika Avstrijski nogometaši so našim igralcem kakor tudi strokovnjakom dobro znani, saj so v pretekli sezoni jugoslovanska moštva večkrat igrala z najboljšimi avstrijskimi klubi. Jugoslovani so igrali v nedeljo po sredini igrišča, katerega je nasprotnik kontroliral najbolje in z največ igralci, s čimer so napravili taktično napako. Bobek, Mitič in Čajkovski II. so večkrat skupinsko prodirali proti nasprotnikovemu golu, med potjo nekoristno pregravali in s tem ustvarjali gneče, iz katerih je bilo nemogoče streljati na gol. Branliec Stankovič, z razliko od Goliča, ni »držal« desnega krila Striticha, ki je bil boljši in hitrejši od njega. Dovoljeval mu je, da je prejemal podane žoge neovirano, poleg tega pa tudi ni imel čuta odgovornosti, kajti puščal je nasprotnikovega igralca s? nemar in menjaval mesta celo z Vu-kasom! S tako igro je omogočil nasprotniku, da je grobo napako spretno in dosledno izkoristil. K slabi igri Stankoviča je pripomogla tudi slaba igra krilske vrste, ki niso »vedeli«, kakšna je njihova naloga. Kolesarska cross »Triglava« Ljubljana, 20. nov. Danes dopoldne je priredilo TD Triglav kolesarski cross. Poleg Triglava so bo crossa udeležili Krim, železničar, Miličnik in Domžale z znanimi mlajšimi tekmovalci Vidalijem. Zanoškarjem, Giavarttl-jem, .Eojino, Permetorrl in drugim. Teke movaii so1 na dveh progah: juniorji in seniorji na 15 km, turisti na 8 km. Prvi so star tali turisti na S km. Takoj v Začetku se je odcepila trojica tekmovalcev z Rojinom na čelu in vodila do cilja. Zmagal je Rojina (Triglav) v času 23.05. drugi Belič (Trgi) 23 :10, 3. Naglič (Trgi) 23 :14, 4. Gregorin to v organizacijskem. ali pa v strokovnem pogledu ni zadovoljeval. Nujno potrebno je poudariti ob tej ugotovitvi premajhno pomoč Republiških in Oblastnih fizkulturnih organov Okrajnim strelskim ter Okrajnim telovadnim edborom, ki so mnogokrat prav radi tega izgubljali širšo perspektivo ter se izgubljali v vseh mogočih manj važnih problemih. To je predvsem občutno pri uvajanju novega naprednega načina splošne telesne vzgoje ter pri vzgoji novega strokovnega kadra. Z utrditvijo oblastnih fizltulturnll odborov in sestavnih organizacij bc dana široka možnost aktivne pomoč Okrajnim fizkulturnim vodstvom ir preko njih osnovnim organizacijam pri katerih moramo stremeti za čin solidnejšo utrditev. Ravno občni zbori, ki se vršijo širom celotne oblasti v vseh osnovnih organizacijah, morajo te probleme organizacijske in strokovne učvrstitve telovadnih, planinskih in športnih društev ter strelskih družin, rešit; kar se da najboljše, ter se s tem boriti za dosego tistih ciljev in nalog, ki so bile postavljene fizkulturni organizaciji za sociaSistično vzgojo našega ljudstva. Nogometna prvenstva evropskih držav AVSTRIJA. - 10. kolo: Austria : Oberlaa 7:2, FAC : Sturm 5:1, Bapid : Wienna 6:0, Gloggnitz : Wacke