<5r SUBSCRJPTlONj V- S Canada & Mex!co: One year ... ^_ 6ix months .. Three monthn ... 2 S Foraign Countrias: One yean ...... $1. 50 Single Copy 2 cents. ~ Ir* SLOVENSKI NAROD (SLO V E ^ 1 CJ F EOPLE) NAROČNINA! Za Zd- dr- Canado & Mexico: Celoletno . $1— Polletno . —*50 Četrtletno . —*C5 Za inozemstvo: Celoletno .- $1*50 Posamezna štev. 2 centa. VOL. IX. No. 36. — Phone: CortlarH 5188- ^—P NEW Y0RK — PITTSEURBG, PA,, četrtek, 28. oktobra (Thursdav, October 28.) 1915. V Geslo: .»Slovenijo Slovencem 4 ' — Leto [X. Št. 36. Danes ne more biti več niti najmanjšega dvoma, c da Srbije ne bi bila zapečatena. Prijeti od vseh strani, je pogibelj Srbije neizogib vavo plačilo čaka kraljeve morilce in sovražnike Avstrije. Simpatizirali smo Slovenci s Srbi, dokler jih nismo spoznali, danes pa ne moremo imeti usmiljenja z njimi, ko smo zado- bili prepričanje, da so nas prodajali m barantali z nami še predno so nas imeli. Tako se na svetu vse prej ali slej maš¬ čuje. Zmagovito prodirajo združene avstrijske in nemške čete v Srbiji naprej, in ko to pišemo, so se jim najbrže pri¬ družili že tudi Bulgari. Le-ti imajo že več kot pol Makedo¬ nije v rokah, in najvažnejša prometna sredstva so v oblasti zaveznikov. Avstriji je danes odprta pot v Bulgarijo. Usoda Srbije je zapečatena. . . 1 udi z drugih bojišč je poročati o samih zmagah zavez¬ nikov Na severnem bojišču podijo avstrijske in nemške čete Ruse pred seboj, in padca Rige ter Duenaburga je priča¬ kovati vsak čas. Novi poizkusi Rusov se otresti zasledujo¬ čega sovražnika so se izjalovili. V bojih z Rusi imajo zaznamovati Avstrijci jako lepe uspehe, Posebno uspešni so bili pri na’ »dih zapadno od Czartorijska, kjer so pritisnili sovra' kljub njegovemu obupnemu odporu do Styra. Pri tem zopet ujeli mnogo sovražnikov, ter napravili lep bojni plen, Rusi obljubujejo novo ofenzivo, toda take obljube so že preveč znane, da bi jim bilo pripisovati kak pomen. Položaj na severnem bo¬ jišču je torej popolnoma povoljen. I ako je tudi na italijanski fronti. Labi so se te dni vrgli 7 vsu silo na avstrijske 'postojanke, a bdi so pognani iu-Lij s krvavimi glavama. Naj silne j ši boji so se vršili za Dober- dodsko planoto in tolminsko obmostje. Tuintam so Lahi imeli zaznamovati nekaj uspehov, toda junaške avstrijske čete so jih kmalu zopet pregnale. Avstrijskih postojank ni mogoče omajati. Potem je tudi Gorica zopet enkrat „padla“. Že več me¬ secev obstrejujejo Labi to mesto, ne da bi kaj dosegli. Ves njihov uspeh je, da izstrelki rušijo poslopja. Torej- neuspeh na vsej črti, medtem ko gonijo junaški avstrijski vojaki ka- celrnaherje da je veselje. 0 delovanju Angležev in Francozov v Dardanelih ni sko¬ raj ničesar čuti. Uvideli so, da jim ni mogoče si izsiliti pota v Carigrad. Da se pa lepše sliši, pravijo, da bodo tam operi¬ raj oče čete šle Srbom na pomoč. No, Srbije tudi ti ne rešijo. Ugoden je vojni položaj na zapadnem bojišču, kjer se bijejo nemške čete s Francozi. Francoske m angleške čete so kakor poročano imele nekaj uspehov v zadnji ofenzivi, sedaj jih pa Nemci zopet podijo nazaj. Kakor se poroča ofi- cijelno iz Berolina, so Francozi v zadnjih bojih zopet izgu¬ bili precej terena. Tako je torej s zadoščenjem ugotoviti, da je vojna sieča na vseh bojiščih na strani zaveznikov. Mnogo se sedaj piše, da ni izključeno, da se v dogled¬ nem času vendar sklene zaželjeni mir. V Londonu se šu ijo vesti, da bode bivši nemški državni kancelar Buelovv v kratkem predložil načrt mirovnih pogojev predsedniku Združenih držav in španskemu kralju. Načrt vsebuje pogoje, Pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir. la vest ima svoj izvor v Madridu na Španskem, potrjena pa ni j od nobene strani. Vojna zahteva ogromne žrtve, in kakor naznanja sloviti amerikanski špecijalist dr. Jacobi bode trajalo najmanj 5U let, predno doseže človeštvo ono fizično zrelost, ki jo je imelo Pred vojno. Sloviti učenjak pravi, da mora imeti usmrtitev toliko ljudi* in ohromelost drugih za posledico, da pridejo duševno in telesno slabejši otroci na svet. Strašna je vojna, je posledice! . . 0 Slovenski Ligi“ ni vredno, da bi izgubljali mnogo besed Nje prezident se je umaknil, ostale „ligaše“ je po tako sram, da se le malo oglašajo. Radovedni smo na lasa¬ nje, k. bo nastalo, kadar bode treba predložit, račune. Sled¬ njič P a še: kje je denar, k. je bil nabran? Odgovora ne bo¬ mo dobili, o tem smo prepričam. Kako dolgo se bodo dali naši ljudje še guliti? K POLOŽAJU NA BALKANU. Naša današnja fltka nam pojasnjuje položaj na Balkanu. Kakor javljeno, so izjavili aliirand, da pridejo § svojimi če¬ tami. ki se borijo .s Turki, Srbom na pomoč. To jim je pa skoraj nemogoče, kajti kakor ie razvidno iz zadnjih poročil, so Bulgari zavzeli Skoplje (Uskub), ter prodirajo povsod naprej, V najkrajšem času se združijo z avstrijskimi in nem¬ škimi četami, in ker so vse železnice v roki zaveznikov, ne morejo aliiranci podati pomoči, tudi če bi v resnici hoteli, Srbiji bije zadnja ura. ŠIBI SE MORAJO NEPRESTANO UMIKAT! PRED HRABRIMI AVSTRIJSKIMI ČETAMI, ■ ScSTST of PONESREČENA OFENZIVA ITALIJANOV, ŽE VEČ DNI SE VRŠIJO SILNO KRVAV! BOJI OB SOČI, — VSI NAPAD! LAH0N0V ODBIT! — PO¬ SEBNO NA D0BERD0TSK0 PLANOTO SO SE VRGLI POLENTARJI Z VSO SILO. London, Anglija, 28. okt. — Poročilo dunajskega vojnega minis¬ trstva naznanja, da so zaceli Italijani pred dnevi z novo ofenzivo, ki pa nima nobenega uspeha. Italijanska pehota se je s posebno silo vrgla na naše postojanke, toda povsod so bili vrženi nazaj. Na tirol¬ ski fronti so bili vrženi Lahi pri naskoku na avstrijske postojanke na planoti Vielgereuth s kdVavimi glavami nazaj. Tudi drugi napadi .so se izjalovili. Posebno hude izgube so imeli Italijani pri dveh naskokih na Mrzli Vrh. Južno od tam se je posrečilo Lahom zavzeti nek strelski jarek, toda z nasprotnim napadom smo ga zopet pregnali. Ko so al- pinci v drugič napadli so bili skoraj vsi uničeni. HRABROST AVSTRIJSKIH ČET. Tudi pri tolminskem obmostju so zaceli napadati Italijani, toda pri brezprimerni hrabrosti naših junaških čet se jim je naskok popol¬ noma ponesrečil. Kljub najsrditejšim napadom smo obdržali vse po¬ stojanke. Italijanski topi so posebno-hudo vzeli na muho Piavo.« Pri Zagori je sovražnik dosegel začasen uspeh, ponoči pa smo jih zopet pregnali. Izjalovil se je tudi naskok na Satanovo brdo. HUDI BOJI V DOBERDOBU. Najljutejši boji so se vršili v severnem delu Doberdobske plano¬ te. kjer so napadli Lahi avstrijske, postojanke z naj večjo silo. Toda p- d uničujočim ognjem Avstrijcev so se morali Italijani umakniti. Napadi Italijanov vzhodno od Tržiča istotako niso imeli nobenega upeha. Italijanski zrakoplovci so vrgli več bomb na Trst. Pri tem sta tila ubita dva civilista, dvanajst drugih pa jih je bilo ranjenih. LAŽI 0 PADCU GORICE. Te dni so poročali listi v Ameriki, da je Gorica padla. Da je to ecividna Jaž. je razvidni iz tega. ker ni ne potrdila te vesti, in tudi ne dementa. No, saj je pa Gorica že velikokrat ,,padla“, pa vslej se je še izkazalo, da so tozadevne vesti lažnjive. POTOPLJENA NEMŠKA KRIŽANCA, Berolin, Nemčija, preko Londona-, 26. okt. — Uradno se nazna¬ nja. da je nek sovražni potopljaški čoln na višini Libave uničil nem¬ ško oklopno križarico ,,Prinz Adalbert". Od posadke je bilo mogoče rešiti le nekaj mož. Poročilo se glasi: ..Dne 23. oktobra poslani brzojav admiralskega štaba nazna-nja, da se je potopila, na višini Libave križanca „Prinz Adalbert". Nek sovražni podvodni čoln je oddal dva strela nanj. Žal, da je bilo mogo¬ če rešiti samo majhen del možtva“. Potopljena nemška križarica je bila postavljena v službo leta 1901. Razrinila je vode za 9000 ton, ter je bila dolga 124 metrov. Vo- MILA KAZEN II MORILCA GHAHLTONA. j Como, Italija preko Pariza, 25. j okt. — Amerikanec Porter Charl- I ton. ki se je moral zagovarjati ! pred tukajšnjo poroto radi umora j svoje žene leta 1910, je bil danes I obsojen na šest let in osem mese- ! cev ječe. Porotniki so izrekli, da obtoženec ni popolnoma odgovo¬ ren za svoja dejanja. Ker je po¬ stal morilec deležen neke amnesti¬ je, mu ne bo treba ostati v ječi dalj kot 29 dni. Porter Charlton je umoril svo¬ jo ženo 9. junija 1910 v svoji vili ob jezeru Como. Charlton je bil ta krat 20 let star. njegova žena pa precej starejša. Nahajala sta se na poročnem potovanju. Pred po¬ roko se je imenovala Mrs. Neville H. Castle, ter je bila hčer Henry H. Scotta iz San Francisco. Charl- tonvje sin .bivšega zveznega sodni¬ ka v Porto Rieo. Paul ('baritona. Novoporočenca sta preživela medene tedne ob Como jezeru. Tu kaj je Charlton svojo ženo umoril, stlačil truplo v kovček, ter ga vr¬ gel v jezero. Nato se je odpravil v Ameriko. Prišedš v Hoboken, N. J., so ga aretovali, ker je bil medtem kovček s truplom naj¬ den. Mladi mož je priznal svoj zločin, ter izjavil, da je usmrtil ženo v divji jezi. ker je začela prepir. Tri leta so imeli morilca zaprtega v ječi v Jersey Cit.y in odvetniki so storili vse mogoče, 'da, bi ga oprostili. Zvezpo vrhov¬ no sodišče je pa končno razsodilo, da je treba Charltona. oddati ob¬ lastim v Italiji. To je bilo leta 1913. Od tedaj se je nahajal Cbarl ton v ječi v Como. Razpravo te zadeve, ki je povsod po svetu po¬ vzročila veliko zanimanje, so več¬ krat preložili. Berolin, Nemčija, 27. okt. -r- Za tretje vojno posojilo je podpisa- zila je s hitrostjo 21 vozljov. Posadka je štela v mirnih časih 591jnih dosedaj že več kot dve mili- častnikov in mož. jardi kron. AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO, Dunaj, preko Londona, 27. okt. O položaju na srbskem voj¬ nem pozorišču naznanja najvišje c. in kr. vojno vodstvo sledeče: „Armada generala Koevessa je pognala Srbe preko višin severno od Arangatelovaca. Srbska zadnja straža je bila južno od Slatine pognana v beg. ..Nemške čete, ki prodirajo naprej na obeh straneh Morave, so zavzele višine južno od Palanike in severno od Petrovea. Pri Oršovi (blizu romunske meje) se izkrcale čete so prekoračile Donavo, ter pregnale sovražnika zapadno od Kisdove. ,,Bulgari so prjšli preko Negotina ter so prekoračili srednji Ti- mok severno od Kajazevaca.“ PETR0VAC PADEL 'H Dunaj, 27. oktobra. — Vojno ministrstvo je izdalo sledeče poro- iilo: " **** ..Južno od Palanke so naskočili Nemci trdovratno branjene po- Jojanke Srbov ter so zavzeli Petrovac. V Mlava dolini so prekoračile 'družene avstrijske in nemške čete Donavo v bližini Oršove ter so padle v hribovito deželo vzhodno od reke. Sovražnik je pobegnil ter mstfil za, seboj mnogo orožja in streljiva. ..Bulgari so v zadnjih dneh prekoračili Timok na več krajih Na eli črti imajo zaznamovati uspehe. 3TV0RJEM PROMET MED AVSTRIJO IN BOLGARSKO-. London, Anglija, 2-7. -okt. — Poročevalec lista Times' ‘ brzojav- A iz Bukarešta, da so se umaknile srbske čete iz krajev ob Donavi, n Avštrijci so že prekoračili reko blizu Oršove. Od tam je omogočena Avstrijcem direktna zveza z Bulgarsko. 50 s munieijo naloženih par¬ nikov je zbranih pri Oršovi. x ZAVZETJE SK0PLJA, ' x ' Sofija, preko Londona, 26, okt. -— Ofieijelno se naznanja o pad¬ li srbskega Skopi ja sledeče:, Bulgari so prizadejali Srbom blizu Skoplja velikanske izgube. Končno je tudi mesto padlo. Ko se je podal sovražnik v beg, so ga bolgarske čete daleč zasledovale. MAŠČEVANJE MACEDONCEV NAD SRBE , Berolin, brezžičnim brzojavnim, petam, gg, pfej. — Iz Budimpešte so prišla poročila, ki naznanjajo, da gy se Macedomu aktivno udele¬ žili bt,;.fcv na. o: j -J:. ; iAupiju, tis. sj žmašču.lvjo p&d kate¬ rih neusmiljeni jarmu eu prišli pred dvema leti. Maeediinsko ljudstvo se'je uprlo ter takoj pri prvi priliki planilo na Srbe. SRBI PRIZNAVAJO SVOJE PORAZE. 1 Pariz, Francija, 26. okt. — Havaška časnikarska agentura na¬ znanja, da je naznanilo srbsko vojno ministrstvo dne 22. okt. sledeče: ,',Na severni fronti so se umaknili Srbi po obupnem odporu na levem bregu Mlava reke na črto od Velike Orahije in na desni breg Rasenice nazaj. Druge čete so s umaknile na desni breg Konbrohnice in desni breg Tourije. ,,Pri Višegradu in v Hercegovini se je posrečilo sovražniku s tremi bataljoni prekoračiti Drino, in opaziti je bilo tam močne čete. ,,Bulgarska fronta: Pod silnim pritiskom sovražnika v smeri na Kniaževae so se umaknili Srbi na obrambno črto tega mesta. Sovraž¬ niku se je posrečilo pri prodiranju na Kraljevo Selo doseči levi breg Timoka. * ;1 „V bližini Pirota se ni nič izpremenilo. Vsi sovražni napadi na južni Moravi so bili odbiti. „Po nekem poročilu iz dobrega vira so Bulgari zavzeli Skoplje 1 ’. PREHOD DONAVE PO PETURNEM OBSTRELJEVANJU. Pariz, Francija, 26. okt. — Čete zaveznikov so po prehodu Do¬ nave pri Oršovi okupirali na drugi strani se nahajajočo Tekijo v Sr¬ biji. Prehod je sledil peturnemu obstreljevanju sovražnih postojank. Po zavzetju Teki j e so začele predirati čete proti Brzi Palanki. Srbsko prebivalstvo je pobegnilo čez Donavo v Romunijo. POLOŽAJ V SRBIJI VEDNO KR1TICNEJŠI. London, Anglija, 25. okt. -— Vsako iz Srbije prišlo poročilo govori o vedno kritičnejših tamošnjih razmerah. Na severu so čete zavezni¬ ke-' im Bulgarov oddaljene druga od druge samo še 35 milj. Na jugu imajo Bulgari že polovico Macedonije v rokah. To pa pomenja, da imajo upadle armade glavna prometna sredstva že sedaj v oblasti. BULGARI V PRIZRENU. Atene, Grška. 27, okt, — Tukaj neofieijelno poročajo, da so Bul¬ gari zavzeli Prizren, ki se nahaja 37 milj daleč od Skoplja. OSVOJITEV CARIGRADA PONESREČENA AKCIJA, London, Anglija, 28. okt. — Prizadevanje aliirancev za osvojitev Carigrada je brezuspešno. Samo še nekaj milj razdalje loči armade Bulgarov in zaveznikov, in morejo se strniti vsako uro. Dosedaj so dobili Srbi le neznatno pomoč. Francozi še vedno niso v stanu, da bi začeli v Maeedoniji z ofenzivo, medtem ko Bulgari povsod uspešno prodirajo naprej. Kakor vse kaže, Srbi ne bodo mogli držati svojih pozicij. TURSKA STRAŽA NA ČRNEM MORJU, Jz Aten potrjujejo, da so osredotočene turške čete v Burgas, Var¬ na m drugih točkah na obali Črnega morja. Neko drugo poročilo pravi, da je prišlo iz Carigrada tudi 5000 nemških vojakov, ki bodo branili obal Črnega morja. NEUTRJENO MESTO RAZDEJANO. Berolin, Nemčija, 28. okt. — Prekomorska časnikarska agentura naznanja, cla je brodovje aliirancev glasom poročil iz Sofije obstre¬ ljevalo neutrjeno mesto Dedeagač, 25 oseb je bilo pri tem usmrčenih, drugi pa so našli smrt pod razvalinami. VLADA SE PRESELILA, Washington, D. C, 27. okt. — Amerikanski poslanik Vopika brzo- javlja iz Bukarešta, da se je amerikanski konzulat istočasno s srbsko vlado in drugimi inozemskimi konzulati preselil v Čačak. i 2 T A»gg", ». mm m ... ■ —. ■ lM urnnm-,^.m.irn ul i »um ,. »i ' ii!ii *-aauM»n*»:nr im POTEK ŠESTE BEDNE KONVENCIJE S. N. P. E, (Nadaljevanje.) kakor izkazujejo ra- se, kolikor je bilo mogoče, da ni- Jednota Suni, je kljub slabšim delavskim razmeram napredovala ua celi črti in na ta napredek smo lahko vsi potlosni. Z a časa zadnje kon¬ vencije smo imeli 179 dobro sto¬ ječih društev. Ustanovili smo od tedaj 56 podružnic; izgubili smo jih 5 , napredovali smo torej za 19 društev, tako, da imamo da¬ nes 230 krajevnih društev, ki le¬ po napredujejo. Ravnotako smo lepo napredo¬ vali na članstvu. Za časa zadnje konvencije je Jednota štela 8832 članov in članic. Na novo pristo¬ pilo jih je 6477, odstopilo in umr¬ lo jih je 3721, danes imamo 9675 članov in 1910 članic. Napredova¬ li na članstvu smo torej od zad¬ nje konvencije za 2753 elanov in članic. Ta napredek dokazuje, da različni napadi na Jednoto in nje odbor niso imeli niti najmanjše¬ ga efekta na napredek Jednote in tukaj je dokaz, da je Jednota napredovala bolj kot katera dru¬ ga organizacija. Zadnja konvencija mi je dala nalogo, da upeljero otroški od¬ delek, da stopi v veljavo 1 . janu¬ arja 1913, kar sem, tudi izvršil. Upeljal seip sistem, ki ni s 1 al čla¬ ne ki i imajo zavarovane svoje otroke do danes več kot $60 za moje delo y letu 1913. V tem od¬ delku je danes zavarovanih 2169 otrok. Od začetka tega oddelka je umrlo vse skupaj le 28 otrok, za katere smo izplačali svofo ‘ $1665 posmrtnine. V blagajni o- troškega oddelka je danes goto¬ vine $4117.79, katera svota je po- popolnoma ločena od premoženja Jednote, kar tudi pove poslova¬ nje, iu nima nobenega stika s in- korporacijo, Ta oddelek je bil ze¬ lo potreben in kakor vidite iz¬ vrstno napreduje. V teku treh let od 1. sept. 1912 do 31. avgusta t. 1. smo izplačali ogromno veliko bolniške podpore in sicer v 14569 slučajih vsoto sem uajel več moči v urad, dok¬ ler ni bilo toliko dela, da ga z enim pomočnikom nisva mogla re šavati kljub temu, da sva delala veliko izven uradnih ur. Kljub te¬ mu, da sem storil vse, kar sem smatral za svojo dolžnost in kar vem, da je bilo v korist Jednote. so se dobili taki, katerim nisem mogel ustreči. To je torej le del mojega po¬ ročila, drugo pa je v Glasilu, Kdor želi kakega pojasnila gle de računov in drugih stvari tem vselej ua razpolago in bom pojas¬ nil po potrebi in možnosti, koli¬ kor bo mogoče. Predlaga se, da se vzame poro¬ čilo glavnega tajnika na znanje. Podpirano in sprejeto. Glavni blagajnik poroča, da je njegova služba bila z ozirom na novi sistem, ki ga je zahteva¬ la zadnja konvencija zelo t,nrav¬ na, da je bilo treba veliko truda in se veliko učiti posebno glade uakupovanja bondov in je imel veliko sitnosti z denarjem, nalo¬ ženim na čekovnem računu. Glede društev poroča, da ni imel sitnosti niti kakega nespora¬ zuma. Isto tako se pohvalno izra¬ ža o sodelovanju vseh glavnih od bornikov, ki so veliko pripomo¬ gli, da se je vse tako točno in plo- donosno obneslo. Končno še poro¬ ča. da je deloval za Jednoto, ka¬ kor je najboljše mogel in znal in takoihoče tudi v bodoče. Predlaga se. da se vzame poro čilo glavnega blagajnika na zna¬ nje-. Sprejeto. Brat glavni zapisnikar poroča da je deloval vedno in povsod za interese Jednote, kolikor mu je bilo mogoče. Da je zapisnik sej iz vrševainega in celega glavnega odbora vodil, v kolikor je bilo mo goee točno in vestno. Pisal r;em 73 zapisnikov, katerih je 380 ;,tra ni in ki naredijo veliko knjigo. Nadalje poroča, da je bi! od kot kateri pa spregovorim obširnejši* ko pride zadeva na dnevni red, če bo treba o tem govoriti. Zadnji napadi na glavni odbor in pomožni odbor so pričeli pod pseudonimom Ahasver, ki so se potem izpremeuili v zadevo biv¬ šega brata Faletiča, ko je g. Mež¬ naršič z zapriseženo izjavo po“tr- dil, da sC pod imenom Ahasver skriva bivši brat Faletič. Zadevo je rešila šesta redna konvencija iu nepotrebno je, da govorim na- e o nji,,,-. . $266.791.50, kar je prihližno en- j . ,, , ,. kr« ve* kot m-ojkin tri hm. Od! J-**«*« ud mmjm v«ip mm ifei »Kli, liti ji! (S plovili Uli rdite! Us-M iid-imT-ki Slučajih v znesku $42.170.00. To¬ rej na vsakega člana $23.22, na članice $22.07. Podpora članic je narastla zadnje tri leta za $100.70 Slučajev smrti smo imeli v treh letih 219, za katere smo izplačali $111.987.33. Izplačanih bolniških podpor iz oškodninskega sklada je bilo v 19 slučajih $789.00. iz¬ plačanih poškodb in odpravnin za različne poškodbe in neozdrav ljive bolezni je bilo v 71 slučajih v znesku $13.509.50. Skupaj iz¬ plačanih posmrtnin, poškodb in odpravnin in bolniških podpor od 1. septembra 1912 do 31. avgusta 1915. je bilo $393.087,33 ali pa 64 od sto vseh vplačil. Jednota ima danes lepo števi¬ lo društev, katero se je v moji dobi več kot podvojilo. Ustanpvi- )i smo 117 krajevnih društev in, članstvo je narastlo za 6474, torej se je tudi več kot podvojilo in na blagajni smo napredovali za všo gornjo vsoto, kajti pred šestimi leli nismo imeli nobenega premo¬ ženja. Glede današnjega finančnega stanja, ki je glavno pri podpor¬ nih organizacijah, posebno po se¬ danjih zakonih, mi je čast poro¬ čati, da se je to od zadnje kon¬ vencije potrojilo kljub temu, da srno znižali prispevek za celih 15 c. na elanu mesečno potom refe¬ renduma. Ob peti redni konven- . oiji je bilo gotovine $71.879.06. Skupnih izdatkov $462.744.66, prebitek torej kakor kažejo ra¬ čuni $223.904.54. Napredovali finančno od zadnje konvencije smo torej za $152.025.48; premo¬ ženje na člana imamo torej da nes $19.33. To je napredek, kute rega sploh nismo pričakovali in če je kdo, ,da tega ne smatra zf napredek in ve pot, po kateri je mogoče boljše napredovati in če bodo .njegovi nasveti dobri, jo na¬ ša dolžnost, da .jih odobrimo so¬ glasno. Nalogo, katero sem izvršil na 5 redni konvenciji, sem izvršil koliko je bilo v moji moči. Ko bi bila Jednota moja .last, prepri¬ čan sem, da bi ne delal več in bi 1 bolj zvest, kot sem bil. Trudil sem zelo olajšalo njegovo delo. Poročilo glavnega zapisnikar¬ ja se vzame na znanje. Brat urednik poroča: Cenjeni bratje in sestre, cenje¬ ni zbor! Minila so tri leta trde¬ ga dela in treba. je. da dam odgo¬ vor za svoje delo zaupnikom, ki so jih poslala, krajevna društva S. N. P. J. na šesto redno kon¬ vencijo, da slišijo moje poročilo. Komaj je minilo peto redno zborovanje, črnilo se še ni posuši¬ lo na zapisniku, ko se je izvršil pr vi napad v javnosti na delegacijo pete redne konvencije. Člani, članice in glavni odbor se niso brigali za ta napad in uaj- brže je vsled tega vzrastel pogum sovražnikom S. N. P. J. in kon¬ cem leta so pričeli napadati dele gaeijo pete redne konvencije radi soglasno sprejete -resolucije -dru¬ štva ..Francisco Ferrer“, ki jo je predložil brat Molek. Napadi so se množili, dokler ni članstvo nastopilo proti listom,-ki so odpirali svoja predala so-vraž nikom Jednote. Polemika je nastala vsled Li ge. Časopisje, ki je agitiralo za Ligo, je napadalo vse Slovence ki se nočejo pridružiti Ligi, z iz dajalci naroda, ž.nparji itd. Bratje in sestre, ki niso bili na klonjeni Ligi, so dolgo časa pre¬ našali te napade, dokler se jim n pretrgala nit potrpežljivosti: in sc pričeli odgovarjati na izzivajoče napade. Sedaj sta bila glavni .it pomožni odbor prisiljena, da no sežetn vmes na podlagi ITi. členi ustave ..jednota svetu./ svojim članom v vsčh potrebah.“ Naro čila sta mi. da napišem članek in pojasnim, da volna ni Napisal sem dve daljši znan¬ stveni razpravi in sicer iz geolo¬ gije in 'ZVezdoznanstva, da se čla ni, ki niso imeli prilike hoditi v šolo seznanijo vsaj z začetnimi nauki omenjenih ved. Napravil sem nekaj 'prevodov iz leposlov¬ ja, spisal nekaj črt, ker priznam, da tudi leposlovje pomaga do izo¬ brazbe. Pisal sem članke o stro¬ kovni in zadružni organizaciji, o gradnji domov, da članstvo izpo- zna kolike važnosti sta strokovno in zadružna organizacija za de- avstVo, ker. skoraj- 99 od sto član st-va S. N. P. J. tvori delavstvo, n da izprevidi, da so lastni do¬ movi važne kulturne naprave za ves narod. Napisal sem mnogo agitatorienih člankov za S. N. P. J. po zaključku glavnega odbora in iz lastne inicijative. Glasilo je prinašalo tudi‘članke iz zdraviti ške vede, ki jih je napisal: idr. Kern, brat v Clevelandu, nekaj sem jih pa napisal sam kot lajik. Izšlo J? nebroj socijalnopolitie ni h člankov, v ka terih sem bodril delavce v smislu soglasno spre¬ jete Molekove resolucije, da se mora delavstvo politično organi zirati kot razred, ako hoče od¬ praviti kapitalizem, ki je njegov naj več j i so vr ažnik. V zadnjih letih so Se pričeli se¬ liti naši bratje na farme. Vsled tega sem priobčil več člankov in razprav o poljedelstvu in nasve¬ tov« kako naj se naseljujejo ua farme. Nauk . o umnem pol jedel stvu je ravnotako potreben z a farmarja, kakor članki o zadruž ni, strokovni in politični organi zaeiji za delavstvo. Med dopisniki so bili prav do topi, svQdii.il in sikhi S prvimi sem imel, rosik) jsh,] pisati čtzluSjnli mPjHiijHtijj k« pl šali V' vasmiii ft}ki>> noma smo na roko drug drugemu, da se hutaiieeu. ker urednuŠTvn in li¬ je vedno pravilna urejevalo. za 'pravništvo ni izplačevalo ra.mnov mesto Cleveland in Collimvood O.jin tudi ne sprejemalo naročnine članstva. Proračun je kalkulacija, vsi enega mnenja. A' dvorani na seji smo pozhali le svojo dolžnost ki nam jo je naložila peta redna konvencija, kakor tudi zaključki, sprejeti s splošnim glasovanjem. Glede uprave bo poročal brat upravitelj v zmislu sklepa zadnje letne seje. Napredek v članstvu dokazuje, da je bila Molekova resolucija, na mestu in da so se zmotili vsi ti¬ sti, ki so napadali delegacijo pete redne konvencije vsled te resoluei je. Članstvo se je pomnožilo sko raj za tri tisoč članov in članic, na raščaj v otroškem oddelku je pa tako krasen da nam se ni treba bal i za obstoj S. N. P. J. Naprej bratje in sestre! Nepre¬ nehoma naprej za našimi cilji in po do sedaj začrtni poti, ki se je izkazala kot pravilna pot do pra¬ vega napredka. In če bo članstvo S. N. P. J. jgvršilo sklope sedanje vsled narodnih nastal vprašanj, da ne gre v tej vojni za osvoboditev na rodov, ampak le zgolj za ka.pita listične interese. Kako Je član st-vo mislilo o tem vprašanju, sr odgovorila društva in svoje, oclg vore poslala glavnemu -t tajniki: ki jih lahko preeitam, .če . tako zahteva konvencija. Z ogromni večino so društva izrekla zaupni co glavnemu odboru. Polemika je bila tudi gledi združitve, ki je bila potrebna, o nal strogo po zaključkih glavne ga in pomožnega odbora. A 7 sl e d tega je bilo marsikaterikrat tre ba sedeti pozno v noči, da .se je izvršilo delo ob pravem času. V uredništvu se ne more poznati do ločenega časa za delo. temveč je treba delo izvršiti, da list izide ob pravem času, ne glede na to. ko liko ur se dela dnevno. Povprečno sem. napisal 24 stop- eV originalnega gradiva na te¬ den. To je šest sfnpcev na dan, Kdor je kedaj toliko spisal, ve ko- iko časa vzame tako delo. Ali s tem še ni delo dokončano. Treba jo citati korekture, list dati v forme iij seveda tudi treba citati mnogo listov, da se izbere pravo gradivo za tednik. Zelo važno je Vprašanje, če po- tane Glasilo dnevnik. Ne bom idaj podrobneje razpravljal o tem vprašanju, ker pride kasnejše na razpravo, temveč hočem le preci¬ zirati svoje stališče .glede tega vprašanja. Odprto priznam, da ni ineviiik. ki ga lastuje organizaci¬ ja, velike važnosti le za Slovence, v Ameriki, marveč tudi za Slovcn- e v domovini, posebno velike važnosti je pa za slovensko delav- ;tVo, ki komaj pričakuje, da izide ineviiik, ki bo odločno branil pra¬ vice delavstva. Bratje in sestre so se obračali m razne nasvete na uredništvo. Na taka, vprašanja sem odgovar¬ ja! točno. Brate in sestre sem več¬ krat svaril v člankih pred slepar¬ ji, posebno pred sleparskimi Zdrav niškimi zavodi, ki Zdravijo bolni¬ ke od daleč, ne da bi jih videli. Pri vseh, štrajkih, ki so obrnili splošno pokornost nase, sem od¬ ločno zastopal koristi štraji|ajo- redne konvencije, sem prenrjčsiij d« bo prihodnji odbor zopet luU lij narodi b'-foeia Mp^Rilkib k. P, »M za osvobodi tov dellvstvu k tao- dernega sužeasiva! Pred celim zborom obljubim, da bom tudi v bodoče delal z vsemi svojimi močmi za napredek S. N. P. -J., katere elan sem od njenega rojstva, za proevit, podporne or¬ ganizacije, ki je na človekoljub¬ nem in kulturnem polju izvršila v resnici veliko delo. Na pritožbe sem pripravljen od¬ govoriti, ko pridejo pritožbe dru¬ štev na dnevni red. Predlaga se, da se poročilo bra¬ ta urednika vzame na znanje Spre jeto. Brat upravnik poroča: Cenjeni bratje in sestre! Delegat je in delegati nje šesti redne konvencije S. N. P/J. v. prvi vrsti vas pozdravljam in vam Idi čem živeli! Delujte v proevit in splošno korist in blagor vsega članstva S. N. P. J. Nevzdržema naprej ! Kot va-m je znano po skic pu zadnje redne konvencije v Mil avaukee, sem bil izvoljen potom splošnega glasovanja za upravi¬ telja Glasila S. N. P. J. Ker je to delo tudi v splošnem interesu član stva S. N. P. J. in ker se nanaša na finančno stvar to poslovanje in je poleg vsega prva skušnja ali eksperiment in je bil vpeljan pri S. N. P. J. med zadnjo in šesto redno konvencijo, sem vsled tega apeliral na zadnji letni seji skup¬ nega glavnega in pomožnega od¬ bora, da se. mi dovoli,, da se smem udeležiti te konvencije in tako se¬ znanim cenjene delegate iu dele¬ gat in je in vse članstvo 'S. N. P. J. z mojim poslovanjem. Gl. in pomo¬ žni odbor sta v to dovolila in da¬ nes se nahajam med vami s sto jim skromnim poročilom, katero se glasi: Poročilo upravitelja zn čas od L jan. 1913. pa do 31. avgusta 1915. Društvenih pritožb ni bilo. Kazini par društev se je obrnilo z apelom, ako bi bilo mogoče, da bi se jim list poslal v njih naselbine Pritožili so se večkrat posamez¬ ni člani in članice, da ne preje¬ majo lista redno, kar pa smo ved- na čim hitreje mogoče popravili in uredili, kar dokazujejo naslov r - niki. kateri so tukaj in se lahko vsakdo prepriča in jih pregleda. Fakt pa je. da so večinoma elani naročniki sami krivi takih nepri- ik s tem; da. ko se preselijo, ne naznanijo svojih bivališč'društve¬ nemu tajniku in ne upravništvu Glasila. Ker se pa vedno tiska v tiskar¬ ni 2 odstotka več listov, kot se jih naroči, smo torej vedno imeli ne¬ kaj listov na razpolago in smo jih poslali, ako jih je kdo želel za nazaj po. več številk skupaj. Ta¬ ko je bila vsaj po ru šem mnenju večini vstreženo. Uredništvo in upravoištvo je dobivalo vedno razna vprašanja za vsakovrstne informacije in na¬ svete, kar smo tudi vedno in toč¬ no vsakemu odgovorili in vstregli, kot del naše dolžnosti. Z urednikom, glavnim iu po¬ možnim odborom in njih sklepi smo se vedno docela sporazumeli. •porov jokmo imeli med naho ki pa ne fnore od pravega 'računi diferovati za $300.00. (Dalje prihodnjič. ) pritožuje vsiea dejstva, d a so glavna mesta Rusije zopet, brez živil. Pomanjkanje municije je si¬ cer razumljivo v očigled tozadev- ne slabe industrije v Rusiji, toda Rusija je vendar v mirnih časih izvažala žito in živila v Nemčijo! In to deželo so hoteli izstradati, ki je pa to krizo srečno prestala. V Rusiji je vse drugače. ,.Rijee“ piše doslovno: „Mi zmrzujemo kljub bogati zalogi lesa in stra¬ damo, dasi je bila letina nad vse dobra. Primanjkuje nam sladkor¬ ja, medtem ko je Anglija v mir¬ nih časih z našim sladkorjem pi¬ tala svinje. Vojaka je razkrila na¬ šo največ jo rak-rano: da ni sploh nobene organizacije. Strašno je, da je treba v drugem vojnem letu izraziti take želje' POMANJKANJE ŽIVIL V RUSIJI. Iz Kodanja na Danskem poro¬ čajo z dne 26. pr. m.: — Ruski list. „Rijee“ se v nekem članku, naslovljenim ..Sramotne razmere' en dan preje: v nekaterih takih slučajih smo vstregli. Uravnali smo najlepšim potom vse zadrege/pri raznih poštnih u- radih tako. da je. bilo zadovoljstvo in da se nam ni bilo treba prito¬ žiti razen parkrat na glavni pošt¬ ni urad v 'Wash. D. C. : , in to g]e- 'fu.liiifiiii i/hi im cgjjjki iiodii piibuiga/ giavhlmti bjnlkii v j-ČIp pTA’ iivad, OgiaSAV šib0 imeti lotos ilekaj manj, oziroma že v zadnji polovi¬ ci lanskega leta je nastala dipre- sija. Temu je bila vzrok industri- jalne kriza in evropska vojna. Kriza je zadela ravnotako naš list kakor tudi vse druge slovenske liste v Zdr. državah. Bilo je tudi nekaj pritožb radi oglasov, katere pa smo vedno toč¬ no in vestno po naši zmožnosti re¬ šili. Glede oglasov smo prišli do zaključka, damo naročniki ali kup ei precej zakrivili, ker so vedno ali v največ slučajih čakali po pol ali celo leto predno so se obr¬ nili do npravništva s pritožbo in Dodatki. Reševali smo zadeve in jih tudi nekaj rešili v zadovolj¬ stvo naročnikov, kav dokazujejo pisma. Nekateri nas pa še do da¬ nes niso obvestili o rezultatu, če ravno smo jim dali vsa navodila in apelirali, da nas konečno ob¬ vestijo kakšen bo rezultat. Bili smo med prvimi, ki je na¬ znanil doti en o oglašujočo tvrdko iz Davtnn. O. poštni oblasti v AVasHingtomi. D. C. in tudi pošt¬ nemu inšpektorju v Cineinati, O. m kar je nam znano je dotična družba -.prejela svojo zasluženo kazen. Bili smo obveščeni od ne¬ katerih, da so prejeli svoj poslani denar nazaj. Oglase nezanesljivih vrdk smo ustavili, takoj ko so nas člani obvestili. Tmo.!: 'smo vodno hi imamo še ianos opazko v listu ..za oglase i/odgovorno ne uredništvo in ne upravn ištvo več kot dol o k on''. Uisaio se je večkrat v listu ra¬ zna pojasnila, glede oglasov, da se naj vsak pazi in natančno pre¬ priča o stvari predno kaj naroča no (%las;h. Mnogo oglasov smo zavrgli oz> roma jih nismo sprejeli, če ravno ■n nam poslali denar naprej, ta¬ ke. katere sni to smatrali za nevar¬ ne ali sumliiv BOJNE MAPE EVROPSKIH V nni 7 ‘PLETENIH DRŽAV V OBLIKI VEL E Z 20 STRANMI. S Arnu *:> CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika 14y 2 palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje ;; so v njej slike vlada rev vseh vojskujočih m držav ip onih, ki u se> le 'jf-igsijR njtifšli ? vej# ■ ioJiGht oUk Uftpa / 1 ta/V;.h ji / d «« » • sedinjl,vojni .Iruplrajb drsiva in ftao Ih prhi! Rdr“f rh \1 „ ter Pošlje obenem 25 ali 50 centov na V T •• i s i - ——- 4 fina n 0 x i o gTTTT ’ <«. ..... , IRETJE AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO, * Podpisi za tretjo avstrijsko v 19. OKTOBRA DO '(■a za- Cv Tretje J| °jno posojilo se spremil jo od y 30. N O V E M B R A. | H a v vrednostnih papirjih, kTse 0 -!- 10 SP - 1 ? da '^ a kot odstotka, | sakega 1 . fj V Podpisi se pošljejo dni verein), ki h osebno več ta- ; kih. ki zdravijo na dol je šlo v koš. Ig,o distanco i Proračun upravništva in uredni¬ štva Glasila: rani vrednostne * . b ? nžni družbi (AViener Bank-1 $ upravlja. -Vsak udeleženo T>«ipirje brezplačno eno leto in jih | V družbe. Ze ” ee dob * Potrdilo od dunajske bančve ^ ^ Cena S vojnega posojila fl() $ u Na zahtevo se ,vo,i v Avstro-Ogrski in NemV-' ' ' r ‘*«lnostni papirji kateremu- .^ Bloveneem v A™ 1 -I 1, Zli to posojilo. Kor so ji,!///!/ I’ 08 ' 1 «'" priporo*, v stori d„m/ T “ ; i""’ 80 ™'-».i-ko U<1 ^ potom pripomorejo d° « I ^ 1 t' Za Popfsnila ! $ $ % mi brati zmage. $1 50 . 00 , 'cniu- § da se npišcjc a ati s svojimi hrabri - 0 a tnpak posojila, za katero vami Pišite Proračun upravništva in urecl-' $ de Mimi. in Neir Mex. A r Cleve-ništva Glasila S. N. P. J. za čas '® UEX. m FEST --v - .... k— “™ ** ■ - v -• - -M’. -t*>. .gg. .f*>, ,M'~ K£fcOD ,f , 2 ?. oktobra, 1915 . : NASE TEKME U KRASNA DARILA SO SE UDE¬ LEŽILI DOSLEJ SLEDEČI NAROČNIKI IN NAROȬ NICE „SLO¥ENSKFGA NARODA 11 , John Recher je pridobil naročnik John Adamich je pridobil naročnikov za. Lucija Ribnikar je pridobila naročnikov za Anton Kelbel je pridobil naročnikov za Anton Udovič je pridobil naročnikov za.' Matija Leskovec je pridobil naročnikov za Frank Martinjak je pridobil naročnikov za Mike Porabe je pridobil naročnikov »za ... Anton Kropušek je pridobil naročnikov za Kdor še ni prečital tozadevnega oglasa na 5. strani ,,Slovenskega Naroda , naj to stori danes ter začne takoj nabirati naročnike. Uprava ..Slovenskega Naroda 1 *. ov za ..*. 48 dobitkov 44 dobitkov 38 dobitkov 32 dobitkov 16 dobitkov 8 dobitkov 8 dobitkov 8 dobitkov 6 dobitkov SAMO ZA NAŠE NAROČNIK RUSKI UJETNIKI NA SENCI BAJONETOV, FONOGRAF VREDEN $25— brez roga, najmoder¬ nejši zadnji model, velik 16x16x8 pal¬ cev, izdelan iz najbo- Ijega hrastovega lesa, pknsno politiran s fi¬ no ponikljanimi ko- »vinastimi deli. Igra vse Columbia in Vic- tor plošče Daje čist in močen glas, kate¬ ri se lahko po poljub¬ ni hitrosti uravnava. Navija se lahko med sviranjem. Znano nam je, da naš narod rad posluša lepo glasbo. JJa pa ne pade v kremplje raznim sleparijam, katere so se v zadnjem času pri nabavljanju fonografov dogajale, mu s tem nudimo priliko, da si lahko brezskrbno nabavi dober glasbeni stroj. Pogoj je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč¬ nino, ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $1.— in priloži še za fonograf $10.—, prejel ga bo z. obratna pošto. Za fonograf jamčimo. Komur bi ne ugajal, naj ga vrne na naše stroške, in povrnili mu bomo plačanih $10.—. Za dobavo teh fonografov, katerih vsak je vreden najmlanj $25.— in ga izpod te cene ne morete nikjer kupiti, smo sklenili po¬ godbo z dotično izdelovalnieo fonografov in je gori imenovana cena izključno samo za naše naročnike tako nizka. Na zahtevanje pošljemo tudi imenik plošč s slovenskimi napevi. Kdor želi preživeti vesele urice ob poslušanju krasne godbe in domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih večerih, naj se poslpži te, nadvse ugodne prilike. V prav« «.4be-..na dela Bi& s€**Ha>' l šteajtes-*s»i osemurni delavnik tri tedne. Strojniki, katerih je-po številu okoli 3000, pa se čakajo pd točit- ve. pm«A : PONUDBA—l KAKE OGROMNE SVOTE POŽRE VOJNA, „Eeondmist‘* v Londonu piše: Če bode trajala vojna še dve leti, kakor meni Kitchener, bodo zna¬ šali Stroški, prbračnnjeni na 5 mi¬ lijonov na dan, 3650 milijonov. Kako dolgo more to ogromno bre¬ me prenesti celo bogata Anglija? Državni dolg bi znašal v dveh le¬ tih 4000 ali 5000 milijonov, ob¬ davčenje bi se ,zvišalo na 400 ali 500 milijonov, "da se pokrije ta dolg. Ves kapital pa ne presega svot.e 15.000 milijonov, da bi zna šal torej dolg tretino tega. UTRINKI, Celi krneči >« predaji dsli ikatfcu imija i*to vredno**- , Še jjfc lahko izmeaji a gotani bo «1. viedoe predirate p _ (Ta pogodba ugasne 31, decembra 1915.) P. Lorillaid Co., Xne. 5 New York E st. 1760 ■ r. - is.ssr sr-TTm BBsa je čase so poizkušali Rusi v okolišju Styr začeli veliko ofenzivo, da bi s tem vplivali na Romunijo, da se pridruži zaveznikom* Toda ruska ofenziva se je izjalovila, in avstrijske ter nemške čete so v teh bojih zopet ujele mnogo Rusov. Na sliki jih vidi¬ mo, kako jih ženejo v vojno ujetništvo. ■bojazen PRED „ZAR0TNIKI" TRGOVSKE LADJE V NEVARNOSTI, DA JIH NEMŠKI .ZAROTNIKI" POŽENEJO V ZRAK. — „WORLD“ OB- JUBUUJE ZOPET ENKRAT NADALJNJA .RAZKRITJA 1 . Na zahtevo netvvorške policije sta bila v nedeljo aretovana v so¬ sednji državi New Jersev Robert Fay, baje poročnik v 16. prus¬ kem pešpolku, ter njegov svak Valter Sehloz. Aretirali so ju v V. Veehavken, N. J., ter sta ob¬ dolžena zarote. Robert Fay je po aretaciji izjavil, da ga je nemški tajni urad poslal na priporočilo njegovega polkovnega poveljnika v to deželo, z naročilom, naj one¬ mogoči izvoz orožja in streljiva sovražnikom Avstrije in Nemili* 1,0 VIIN 8 K E Pii H Mb SLOVENSKA KMfcČKA GODBA, 10>tnch 75c. (Canada $1.00). E 6057 Pastirska, Mazurka. Maškera, Polka. E 6058 Domžalski, Valček. Marzolin. E 6059 Mazurka Ljubica. Kmečki tramplan. E 6060 Planinski, Valček. Ribenška, Polka. ŽANE IZ LJUBLJANE. 10-lnch 75c. (Canada $1.00). E 6062 Mastne pripovedke. 1. Mastne pripovedke, 2. E 1626 Nov štajerski pies. Štajerska polka. E 1627 Štajerski kmetski ples z vris¬ kanjem, 1. del Štajerski kmetski nles z vris¬ kanjem, 2. del. E 1628 Kmečka I del lendler. Kmečka 2 del lendler. F. 162« Koračnica grenadirjev. Igra newyorSka vojaška godba. Zaročna mazurka. KVARTET PEVCEV ..GLASBENE v MATICE", LJUBLJANA. ' 10-lnch 75c. (Canada $1.00). E 6063 Domače veselje (narodna). Fantovski nabor (narodna). E 6064 O ja, zmiraj vesel, vesel (nar.) a) Bog je vstvaril zemljico, (narodna). b) Tam za goro škrjančki pojo, (narodna). E 6065 Na planincah, narodna. Krogospev: a) En hribček; bi Kranjski fantje. E 6066 šopek narodnih, l. Šopek narodnih. 2. E 6067 Dva nesrečna Italijana, narod. Oj ta soldaški boben, narodna. E 6068 Soča voda je šumela. Po polju že rožce cvetejo, nar. E 6136 Ne bom se možila. Slovenska kmečka godba, Ljubljana. Glihenga na semnju. Kon»6n prizor. Kvartet slovenskih E 6137 Sijaj, sijaj solncece. Kvaitet slovenskih pevcev Ponočni pozdrav, HtfilSn. t,u dovilc Bajde, z sprernljeva njem glasovirja, Ljubljana. RUDOLF TROŠT, OPERNI PEVEC (BARITON), LJUBLJANA-NEVV YORK. Z ORKESTROM. 12-lnch $1.25. (Canada $1.50.) E 5064 Mornar Nezvesta, Bodi zdrava (Vihar). Na tujih tleh. — (Nedved). 10-lnch 75c. (Canada $1,00). E 1870 Dekliška tožba — Slovenka, (Volarič). Da ne smem. (Vilhar). E 1873 Kaži mi, kaži. — Gvati, Cvat rožice. Vilhar. Z glasovirjem O zakaj si se mi vdala. (Vilhar) S premljevanjem orkestra. E 187tOj rožmarin, oj rožmarin. (Volarič).' Strune, milo se glasite. (.Tenko) E 1872 Pogled v nedolžno oko. Nedved Ružiči. (Vilhar.) KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZ¬ VAJANJE GOSP. DANILA, P. D * LJUBLJANSKI GIRARDI. 10-lnch 75c. (Canada $1.00). E 1826 Krsten Boter. Rajbnšku ženitvanjsku pismu. E 1827 Kohn na Balkanu. Cirkus „Zawatta“ (z godbo). E 1828 Naše babnce! .. . Oj Prešern, kje je poezija tvoj ga časa! . . , E 6121 Kako je Jerala „frajtar“ postal Na shodu ljubljanskih. MEZZOSOPRAN, POJE GOSPA MILKA SC H N El DO V A. 10-lnch 65c. (Canerla85). E 1609 Držimo skupaj. Polka hitra. Sezidal sem si vinski hram. E 1630 Polka na poskok. Tiček in Tičica. Narodni napet E lil .1 Veseljaška polka. Natoču.io v čaše svoje. E ICO V' A vsi; lj*ki pl« 8 - i o.jod me poznajo. E 1633 Klarinet duet. Oj blatna Vinška kaplja. ŽEPNO PERO, SVINČNIK in PEGAT l IMENOM in priimkom SAMO ZA NAŠE NAj.Xv.NIKE. iapišite svoje ime im priimek, pošljite 50 ia upravo lista, navedite svoj locni naslov, naročilo se bode takoj izvršilo. ;p, Mu m pofiiuMJtk Mi.li DiitšuJič vt .j wey t il.v, N. -I , iel* lil Oiffi Kiiai- zle v našelfi fiiČsLiJ; Newyorški anglčški anUvnik ,Worid“, ki piše. kakor mu na¬ rekujejo iz Anglije, naznanja, da zagotavlja aretovani „špijon Fay, da je iznajdel bombo, katero je pritrditi na zadnji konec to- vrnih parnikov z enim vijakom. Po gotovem času sproži delujo¬ čem vijaku razburjena voda sama od sebe neko pero, ki povzroči razstrelitev bombe. Pav pravi, da je pri svojem prihodu v Združene države svojo iznajdbo predložil stotniku v. Papen, vojaškemu kovnik priporočil nemškemu taj¬ nemu uradu, ki se peča s takimi zadevami, da je mogel oditi v Ameriko izvršiti svoj namen. Fa.v je po svoji lastni izjavi iz¬ našel sredstvo, po katerem je mo¬ goče povzročiti eksplozijo bombe brez elektrike. Svojo iznajdbo je dal tudi patentirati. Tajni urad na Nemškem je baje preskrbel vse potrebno za njegovo potova¬ nje v Združene države, z naroči¬ lom, da se obrne na tukajšnje za¬ stopnike Nemčije. Ti mn naj po vedo, «!i naj operira v Krtt-užtmlh državah ajl v Kanadi,, .Nemijta ataSej* v, Papen inJlo.vJd slo bi* la pa od ločno p, tu it« mm ms fjp dom v Združen ib ''državah, pač pa sta se izjavila, da bi bilo kaj ta¬ kega mogoče v Kafiadi S Fa.yom skupaj aretovani Scholz je inženir. V Nemčiji so ga spoznali nesposobnim za voja¬ ško službo. Semkaj je prišel pred štirimi leti, ter je delal kot risar nekje v New Jersey,'Aprila mese¬ ca je dobil pismo od Eaya, v ka¬ terem ga je pozval, naj. pride v New York. Fay ga je pozval v svojo službo, ter mu plačal $25.00 na teden. Oba sta se potem nasta¬ nila v Weehawken, N- J- Sehloz potem, ko je bila izrečena smrtna obsodba nad njo radi veleizdaje, i Dokazano je, da je Miss Cavell že več mesecev pomagala franco¬ skim in angleškim vojakom, da so ušli preko meje. Zarota je bila ob¬ sežna, in obsojena ter usmrčena MissCavell jo je vodila. General¬ ni guverner Belgije je opetovano izdal razglase, v katerih je svaril pred takimi cini, ter povdarjal, da zadene krivce težka kazen. Z Miss ''Cavell, katero je zadela smrtna kazen, je bilo obsojeno v -težko ječo še več drugih oseb. Vsi so priznali svoja kaznjiva deja¬ nja, ter tudi, da so si bili svesti posledic svojega prepovedanega dejanja. atašeju nemškega poslaništva, 4 e r, ociloono trdi, da nista spravila no- kapitanu Boy-Ed, nemškega mor- g pne bombe do eksplozije, ker sta ne njihovo pripravljanje preveč narniškega poslaništva v Wa- shington, D. ( ki sta mu pa ta-i denarja, Fa.y pa je dobil od nem¬ ške vlade-samo $4000. Po njego¬ vem zatrdila sta bila aretovana ko Sta izpolnjevala mehanizem,. m koj odrekla vsakatero pomoč, ako ne gre, v Kanado in od tam ope¬ rira. Fay zatrjuje, da razim Scholza nima 'nobenih sokrivcev, izimši onih, ki so mu prodali razstreli¬ va. Tudi odločno zanikuje, da bi bil v kaki zvezi s eksplozijami na parnikih ali v tnunieijskih tovar¬ nah. V ponedeljek je podal Fa.v izja¬ vo, v kateri pravd med drugim : ,,Aprila meseca sem prišel sem¬ kaj z namenom, da preprečim do¬ voz streljiva in orožja aliirancem. Prevzel sem sam vso odgovornost, ter sem tudi sam plačal stroške. Hotel sem preprečiti dobavo stre¬ ljiva za sovražno topništvo. Ne¬ resnične so trditve nekaterih ča¬ sopisov, da sem nameraval raz¬ streliti tudi zaloge municijških tovarn. S tem nimam ničesar opra viti*. Na vprašanje, ali je Fay njego¬ vo pravo imfc? ko vendar ne zveni nemški je izjavil, da se je že nje¬ gov stari oče tako pisaby Nadalje pravi Fay, da je šel po prihodu v Nevv Yorlt v Weehaw- ken. Večkrat se je tudi peljal na Staten Island, odkoder je opazo¬ val pota ladijskega prometa. Iz njegovih nadaljnjih podat¬ kov je razvidno, da je bil s svoji¬ mi preizkusi o učinkovanju bomb prav zadovoljen, ter je pričakoval velike uspehe. Bilo mu je v prvi vrsti ležeče na tem, da po možno¬ sti zamaši vir dobave aliirancem. Fay pravi, da ga je njegov pol- Tretji aretovanec Daesehe je.iz¬ javil na policiji v Hoboken, N. J., da je tri leta v Ameriki. Vojak ni bil nikdar. Četrti aretovanec .je dr. Otto Kienzle s štev. 309, zap. 86. ulica, poslovodja Kienzle Cloek Co. v New Yorku. Zaporno povelje zoper njega'je izdala vlad na oblast. Sedaj- iščejo še druge nemške. „žarotnike“. in kakor zatrjuje ,,Worid“, je pričakovati senzaeijonelnih ,,razkritij“, ki bo do najbrže take; kot vse doseda¬ nje — da bode treba spustiti are- tovanee na svobodo, ker niso ni¬ česar zakrivili.-'’— Na hethškeffi generalnem konzulatu pravijo, da ničesar ne vedo o kakem zarotni-- škern delovanju nemških agentov. Tudi ne izkazuje imenik nemških častnikov nobene.ga imena „Fay“ . Konzulat pravi, da aretovani Fay sploh ni Prus. Aretovanei čakajo zaslišanja v preiskovalnem zaporu brez pripu¬ stitve jamčine. Preiskava se na¬ daljuje ter bodemo o izidu svoje- časno poročali. usmrtitev ANGLEŽINJE CAVELL. Kakor se poroča od uradne strani, se inozemsko časopisje po nepotrebnem razburja radi usmr¬ titve Miss Edith Cayell, katero s.o ustrelili nemški vojaki v Bruslju ZADOŠČENJE AVSTRIJSKEMU POSLANIKU. K uit piiii.Či in 13; kj.i., .Uihtjogj 1 , j« ijospbl na vo prod.scdiii.kit w.ils(itiil dfjnpkli- eani avstrijski phslbnift V wštsii ingtomi, dr. Konstantin Diimba s svojo soprogo dne 24. okt, V Be rolin. „Vossische Zeitung 1 * nazna¬ nja, da je bil po virih dobro po¬ učenih krogov dr. Dumba od av¬ strijskega cesarja Fran Josipa po višan v plemski stan. Bivši poslanik je izjavil, da so popolnoma neutemeljene vbsti, da bi se: ga tekom vožnje ljudje ogibali na parniku. Nasprotno, ne samo Amerikanci, ampak tudi an¬ gleški častniki so se vedli naprara njemu povsem uljudno in prijaz¬ no. DELO m ŠTRAJK. ~ SZF0R V CLEVELANDU. Cleveland, Ohio, 25. okt. — Da¬ nes dopoldne, so naznanili urad¬ niki unije strojnikov, da je Natio¬ nal Acme Maiiufacturing Co. izpr- la svojih 1000 delavcev, ker niso hoteli sprejeti ponudbe desetur¬ nega delavnika s plačo za deset ur /Sedanji ' položaj je posledica agitacije za osemurni delavnik To gibanje strojnikov je imelo za posledico že več štrajkbv. 1000 strojnikov.Pearless Motor Car Co je na štrajku. Nekatere tvrdke sb zahteve strojnikov že pripozna- *le. Boston, IVlass. 26. okt. — Za stop niki štrajkujoeib težakov, kate¬ rih je po številu 1500, so naznani¬ li ‘mayorju Cufleyu, da so priprav ljeni predložili svoje pritožbe raz¬ sodišču v svrho razsoje. Unijski delavci sicer niso prijatelji držav¬ nega razsodiščnega odseka, a so se mu sedaj pripravljeni podvre¬ či, ampak samo, ako tudi železni¬ ca tako stori. Nameravana konferenca med železnicami in vodji štrajkarjev Se ni mogla vršiti, ker uradniki železnic niso prišli. Sedaj pravi¬ jo, da o konferenci niso bili obve sceni, Konferenca je bila odgode na za toliko časa, da bodeta imeli obe stranki priliko se je udeležiti, Scbenectadj,, N. Y. 25. okt. —■ Izimši elanov unije strojnikov se je vrnilo danes okoli 13.000 na- stavljeneav General Electric druž Otreti eno samo solzo-je. veliko' bolj častno kot preliti potoke kr¬ vi. # # Prijatelji pravijo, da so odkri¬ tosrčni ; to so pa le sovražniki. Njihova očitanja je tedaj treba vzeti kot grenka zdravila. # * * Najbolj naprijetni spomini so pač na pregrehe, katere so bile neinjene po lastni krivdi. In naj¬ težje je ravno te spomine pregna- i. človek pa, da si olajša dušo, išče slične in druge pregrehe pri drugih ljudeh. * # * Za človeka, ki te obmetuje z blatom, se ne zmeni. Zadoščenje bode na tvoji strani. * * * Prizanesti gadu ki te piči, dasi imaš priliko mn streti glavo je ravno tabo nepametno kot odpu¬ stiti onemu, ki ti je storil zlo. Bi¬ ti v talki h. slviča-jib plemenit je pregreha naprarm človeški družbi. 6 # # Vsakdo je sokriv lopovščine, Ulio odpusti, da si njemu zn a n ln P0V glfldi pot do vedno vfičjifi ln \wWm> # i i . Hialnc«! illoGmiii jjiHoniviiji Aa; ko Jjndij,. (ki ue vežejo \t sviijf’ srede vodnika, ki je stisHil pri prvi nevarnosti rep med noge, # * * Lah je vedno enak. Izdajstvo v srcu, v žepu revolver in bodalo. NAŠIM NAROČNIKOM NA ZNANJE. V zadnjih dneh nam ic došio veliko -vprašanj glede vojaških zadev. Mnogi naši rojaki so nam priložili tudi zneske po 50 c., mi¬ sleč. da tudi ričvi nuo za par stopinj na avstrijski konzulat po 50 c,, kakor je to storila svojčas Sakserjeva šifkartašnica. Da obvarujemo rojake pred nepotrebnimi fcti.ošbi, naznanja¬ mo vsem naročnikom »Slovenske*, ga Naroda 1 *, da izvršuje uredni¬ štvo ..Slovanskega Naroda 1 ' vse zadeve, ki so v zvezi z a vstrijskim konzulatom in katerih ne morejo opraviti naši naročniki sami, po¬ polnoma BREZPI kCNO. Le če je treba vrniti listine po pošti naj nam priloze poštnih znamk v pri¬ merni vrednosti, Uredništvo ,,Slovensk e ga Nar“. SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO DOBITE POPOLNOMA BREEPRAONO. Vsakemu našemu naročniku, ka¬ teri nam najde novega naročnika vsaj za pol leta in pošlje njegovo ime in naročnino (najmanje 50c) na upravo bode dobil na zahtev gori imenovane bojne slike za pok¬ lon brezplačpp Jp počraine prosto, H pošt«!) si bdiitd ihiluIS V ^Vdjfltu pro- •• i^hi času neJSdb iiko dolarjev na teden. ako se ta¬ koj obrne na: upravo »Slovenskega Naroda 1 * za pojasnilo. P 0 § L J I T E NAM 2-5 CENTOV V ŽNAMKAH IN MI VAM POŠLJEMO Ž OBRATNO POŠTO ffpc ibi. NAJNOVEjŠE URADNE VOJNE ZEMLJOV Dva zemljevida od Evrope v barvah, dva krajevna zemljevida, sedem vojnih kart z natančnimi podatki in številkami, ki se tičejo vojne. EVROPSKA VOJNA LETA 1914. SACHER SALES CO. 63 Park Row, New York. N. Y. DR. RICHTERJEV P A!N EKPELLER ZOPER REVMATIZEM, NEV- RALGIJO, OTRPNELOST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO IN ZOBOS0L Pi avi lek se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Od¬ klonile ga, ako na zavitku ne-najdete varnostne znam¬ ke 5s S i d r o“. Po 25 m 50 centov v lekar¬ nah ali pa naročite naravnost od E AU. RICHTER & GO. 74—80 Washington St., N E W Y 0 R K, N. Y. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! , s 8tO VINSKI NAROD",. 28. oktobra 1912 SLOVENSKI NA (SLOVENIC PEOPLE.) Established 1906. Published every Thursday. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Ine. Ffelix Dolinar, Preš. C. KolstacL See’y & Tre&s. AMERICAN IN ŠPIRIT. FOREIGN IN LANGUAGE ONLY- The best advertising Medium to reach the Slovenlo people In the United States and Canada- _ _ Entered as second class of mali matter at the New Tork Post Office under act of Congres3 of March 3- 1879._ pošljite po Post.. Express- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem Pismu na: — 8 »SLGVRNiiKI NAROD" 45 Vesey St. N e w Y o r k, N. Y. 9th YF.AB — Thursday, October, 28. 1915. ROD 1 — No. 36. »SLOVENSKI NAHOD« - DNEVNIK. Da: tako je! A ko nas bodo naši vrli pravi Slovenci l v nadalje tako vne-nno podpirali, kakor doslej, nam bode v doglednem času mogoče izdajati Slovenski Narod vsak dan, V delavnik in nedeljo, v petek in svetek, tako, da bodo imeli Slov enci Ameriki svoj prvi, pravi in popolnoma neodvisni DNEVNIK, kateremu morejo popolnoma zaupati v vseh ozirih. Kako je i .ogoče, da je Slovenski Narod v razmeroma prav kratkem času tako napredoval, da se more priprav¬ ljati z izdajanjem dnevnika, čegar udejstitev je danes vpra¬ šanje kratkega časa? Odgovor je lahak. Slovenci v Ame¬ riki riso tako neumni in zabiti, kakor menijo šifkartaški urednik-' in njihovi privrženci. Spoznali so, da zavzema Slovenski Narod popolnoma pravo stališče, m ker ni nave¬ zan na nikakšen „biznez“, kot n. pr. šifkarte ali drugačne obliko odiranja ljudi j, tudi noče izpremeniti svojih načel. V resnici, naši vrli rojaki so naš pravi slovenski list pozdravil: z velikim veseljem, in to tudi lahko dokažemo, kajti danes ima Slovenski Narod že blizu 5000 naročnikov in prav go¬ tovo vsaj štirikrat toliko bralcev! Ta, celo za nas nepriča= kovani napredek nas navdaja s upravičenim upanjem in po gumorn, da bodemo v kratkem počeli izdajati Slovenski Na¬ rod vsak dan. Naravnost ogromen uspeh ter neštevilna pri¬ znanja od strani čitateljev nam je najboljši dokaz, kako ve do ceniti naši rojaki vrednost nepristranskega lista. Vsem onim, ki so nam pomagali s širjenjem lista do tega uspeha, naša najiskrenejša zahvala. Dovoljeno naj nam bode, da nekoliko očrtamo zgodovi¬ no preporoditve svoječasno v Pueblo, Colo. izhajajočega Slo venskega Naroda. Ko se je začela evropska vojna, so začel? slovenski listi v Ameriki hirati, deloma radi tega, ker je od¬ padlo mnogo oglasov, potem pa, ker naročniki radi nenado¬ ma postalih slabih delavskih razmer niso mogli ponoviti na ročnine. V prvi vrsti pa zato, ker so se njihovi uredniki, po večinam sfalirani študentje in druge take korifeje, zagnali z vso besnostjo v našo domovino. Črtali so nam Avstrijo kjer se nahaja naša krasna Slovenija, kot nekaj ostudnega kar je treba ubiti. Z vso silo so zahtevali, da se PRODAMO Srhom in Lahom! Na sivo glavo avstrijskega vladarja Frar Josipa I ki je v življenju prestal toliko gorja, kot malo¬ kateri človek na svetu, so zlivali svoj gnoj, dobro vedoč, d Kakor hitro nam s sodelovanjem naših naročnikov ko¬ ličkaj dopustijo razmere, bodemo začeli za isto ceno izda¬ jati list najprej začasno po dvakrat na teden, To se more zgoditi v najkrajšem času —— mogoče da niti par tednov ne preteče, ko se to zgodi. Ako. se že sedaj naši prijatelji samo nekoliko potrudijo, nam pridobijo vsak vsaj enega naročnika* pridno širijo list in agitirajo zanj/potem se prav lahko uresniči želja večine Slovencev po popolnoma neod¬ visnem, nekraraarskem, poštenem dnevniku. In ta se bode imenoval SLOVENSKI NAROD! PRIDNO NA DELO, PRA¬ VI IN POŠTENI SLOVENCI, ZA PRAVI IN POŠTENI SLO¬ VENSKI LIST »SLOVENSKI NAROD«. SAKSID PROTI »RDEČEMU KRIŽU« V LJUBLJANE li, kako jih je gulil ter jih vlekel za nos. Čas je že bil, da so Sloven- zaeeli opuščati poneufflnevalni- co na Cortlandt Streetu. Imel bi Vam še veliko drugega poročati, pa se bojim, da Vam vza^ me preveč prostora. Državi Ohio preti „ta suha", Kaj bo potem, kdo ve? Kaj bomo počeli z našimi vinogradi! Končno Vas povabim, g. ured¬ nik, da, če dobimo „ta suhe", da nas pridete obiskat okoli sv. Martina, da bodete za botra pri — krstitvi. Pozdrav Slovencem širom 3dru- enih držav. Lakevvoodean, 'kdo no bodc/khcal radi takšnega neumnega gobezda- i - ■ k? • *-z »-J rpa na odgovor..Aiazaj v domovino radi umljivih vzrokov ne morejo, ker bFjih priprli radi starih grehov, zatorej: udri po Avstriji, kamor ne smeš več, udri po lepi Sloveniji, kate re ne boš videl več, udri po tukajšnjih Slovencih, laži, golju- fa|, FOSIL! jih , vtepi jim kako budalost v glavo, da se pre grešijo, da ne morejo tudi ti več tja, KJER JIM JE TEKLA ZIBEL J! Tako so pisali ti propadli tintomazi skoraj vseh listov, od katerih so pa nekateri že stisnili rep med noge, med njimi kot prvi — njihov prvak. Slovenci smo v nekaterih ozirih zelo čudni. „Drukana f beseda, ta drži za mnoge, in verujejo v njo, neglede v prvem hipu na to, kaj vsebuje. Pokazala se je tedaj potreba, usta novih iist, potom katerega bode mogoče rešiti tukajšnje Slovence pred velikansko nevarnostjo, ki jim je pretila oč strani raznih koristolovcev in propadlih lopovov. Pošteni ir zavedni Slovenci so se našli tukaj, ki so neoziraje se nr hoške, dragi čas in velik trud prevzeli list Slovenski Na rod. Težko je bilo začetkoma, velike svote je požrlo izda¬ jo je lista in še je treba doplačevati, a imamo že danes naj- bogatejše plačilo: Zavest, da smo storili za slovenski narod v Ameriki v kratkem času več, kot vsi drugi »slovenski« in ja Človek se mora v resnici kar prijeti za glavo, ko vidi zaslepije- t nekaterih tukajšnjih Slovencev, ki so vendar užili kolikor toliko jztjbrazbe in so na mestih, kjer naj bi služili izobrazbi in pouku na- la. Mesto tega pa izrabljujejo ta mesta in hočejo s silo pognati ake potom svojih trobil v blodnje. Pred nedavnim je svaril Sakser- v svoji umazani plenici Slo* V( ice, naj ne pošiljajo denarja za »Bdeči Križ", ker ga Nemei raz- df lijo med sebe. In, mesto tega, da bi Slovenci takoj uvideli, kam 1" 3 moli, da je ukazal fevajear svojim škr-ibentom zapisati to f s varijo edino-le iz tega vzroka, ker nas mrzi iz dna svoje črne duše, M r mu ni dovolj tega, da na najnesramnejši način guli naše ljudij, jif želi škodo še našim rojakom v starem kraju, so jo vdrli nekater- jilki za staripi koštrunom kot neumni jarci, Tako piše n. pr. „CIevelandska Amerika" v svoji številki z dne 22. okt., da naj Slovenci ne pošiljajo denarja v stari kraj za ,,Rdeči Križ", ker je dokazano v nebroj slučajih, da je bil denar poslan iz Amerike, pa Slovenci nikdar tega denarja videli niso. Vse pobere. Bernska vlada, ki razdeli denar le privržencem. Sakser da je poslal nad. $400.— na Kranjsko za »slovenske sirote", in še danes se vpra luje kje je ta denar, kdo ga je dobil. Urednik »Clevelandske Amerike" je vedoma zapisal laž. Ope- tovano smo že naznanili, da se nabirajo prostovoljni doneski za »Rde¬ či Križ" v Ljubljani, in da se delijo podpore za slovenske junake. Lojze tega seveda ne mara naznaniti svojim »braveem", ker je ja¬ rec, ki slepo sledi staremu kostrunu. Jezi ga tudi, ker je Slovenski Narod, započel akcijo za »Rdeči Kriz" v Ljubliani, ne pa njegova Malerika, in zato ubira soglasno strune s Sakserjevo nadušljivo har¬ moniko. Slovenci v Ameriki! Nasi bratje krvavijo v bojih z našimi so vražniki, ki bi se radi polastili naše lepe zemlje in nas potujčili, in mesto da bi vsi tukajšnji listi soglasno podpirali akcijo, ki je v prid našim junakom, ji nasprotujejo. Zakaj ? Ker se dajo slepo zapelja vati. Slovenci smo še vedno radi podpirali naše brate v stari domo vini in to v mirnih časih. Sedaj, ko je stiska pnkipela do vrhunca, naj bi jih pustili, kerSakser nima’ več tako ogromnega nepoštenega profita pri pošiljanju denarja, Prej ko je Sakser agitiral za »bedne med najbednejsimi", ker je lahko požrl pri vsakih sto kronah cele štiri dolarje tem sirotam, se mu je bolj izplačalo. Sedaj-pa »stop!", in trap, trap gredo jarci za njim. Kako dolgo še? Rodoljubnih Slovencev v Ameriki, ki imajo srce na pravem me stu, to ne sme motiti, in smo tudi prepričane, da jih ne bode. Sakser ja poznajo Slovenci že prav dobro, pa ga bodo kmalu še bolj. kmalu bo lahko na prste preštel značajne Slovence, ki bodo hoteli imeti še kaj opravka z njim! Rojaki, ne dajte še zapeljati. Sakser je izjavi!, da. je denar po¬ slal za slovenske sirote na Kranjsko, in danes vprašuje ta človek, ki naznanja v svoji umazani plenici, da naj sigurne j še in najhitrejše pošilja denar v staro domovino, kam je prišlo teh $400.00, kje so. No, Sakser bode ze vedel, človek, ki je oeiganil naše uboge delavce v že itak slabih časih za $4.00 pri vsakih 100 kronah, je zmožen vse¬ ga. Hm, kako lep izgovor: je pač vojna,-- Sicer pa se bomo s to zadevo o priliki še obširneje bavili. Danes pribijemo to, da se deli podpora, katero daje »Rdeči Kriz" v Ljubljani, v prvi vrsti ranjenim slovenskim junakom. Um¬ ljivo je, da tudi kak drug siromak kaj dobi, To je pa tudi popolnoma na mestu, kajti danes se borijo rama ob rami vsi narodi v Avstriji, in sama želeti,.bi,bilo».fla. M, ostali vatkio tako slo žni, kot ,30 ..sedaj. \ i % t A s ii?! t »■ n r:pi nnžURITE ZA DENARNO POŠILJA- CAS J TE V KOT BOŽIČNO DARILO SVOJCEM 'S. T V STARI DOMOVINI. ' vendar so ti prazniki pred Je sicer še' nekaj easa durmi. do Bosica, pa , lto „ x težko stari doiaovmi. Beda Mi . vs. «££££ v jne dobe, bivat, po lu»l. in žalost, stras se godi našim starišem, sestram m nedoletnim bratom, ko so njiho-. epe v priprostem vojaškem vi hranitelji na bojnem polju,_ce^ 2 ^n^ * kaki * bolnici. Beda in za¬ lest! Če pa smo pustili v' stari d orni -i — --- * 1 žl - iQ ra ;njeni v kaki j robu večno spanje ah pa_ I -1 ^ 2en0 iE dee o, zares tudi njim DOPIS!, ured- dopis Mocn Run, Pa, — Drag nik: — Prosim pir-iobeite t v priljubljenem nam listu »Sloven ski Narod", da bodo Slovenci v drugih krajih tudi kaj izvedeli o naših razmerah. Moje roke so si¬ cer bolj vajene lopate in krampa, kot pa peresa,' upam pa, da bode urednik moje napake popravil. Naznanim naj najprvo, da. sta nas obiskala pred kratkim brata Trošt, že med Slovenci v Ameriki kot slab denar znana srbska glu¬ mača. Potom plakatov sta vabila Slovence na svojo glumaško pred¬ stavo. l^Iislila sta si gotovo, da smo mi ubogi delavci dovolj, za¬ biti, da si za naše žulje napolnijo žepe. Žal da je med tukajšnjimi Slovenci še nekaj takih, ki so sed¬ li na lim »ligaškim" agitatorjema »opernima" pevcema Daši je kra¬ marska »liga" že davno pekopa- švajcarski tintomazi, ter popolno priznanje naše pa naroda Mi ne eremo ra denarjem — dokaz nizka nai&in. _.i“t * ' end “ “ “ ekaj "f mh pn : nimamo silkartasmce m je ne borno imeli, ne pošiljamo de¬ narja in ga ne bomo, kakor je povsem izključeno, da bi odirali na katerikoli drug način ,,drage“ rojake. Da pa moremo v popolni meri vršiti svojo dolžnost, je tre- denarja, da ga mečejo proč za po¬ stopače. Zgodilo se je, da je mo¬ ral »operni" pevec Trošt pri iska¬ nju dvorane tolažiti lastnika s tem, da bo plačal — po koncertu. ba, da se še bolj razširi naš list Slovenski Narod, katerega nei^ no se mu je vendar posreSll ° • |.e«|e i , es v e v, ClOt)it emn mnmirnri ml,«/, r, ...» ...... ... ... •i .... . | „ . „ v „ . : uuuiti nekega precej znanega Slo- sme manjkati m tj er, kjer se govori m tuj e naša lepa go - venca, ki je prevzel jamstvo za vonca. venca, troske. Tudi je bila kolekta za Vsak Slovenec, ki čuti slovensko, kateremu b.je srce' ligaSke agitatorje, ki je P a vrgla v i j . ,, 1 ,.. v v |Samo par centov. za našo ljubo domovino, bi moral biti naročnik našega lista kot Slovenec, se je izrazil, da poje angleški samo radi tega, da doka¬ že, koliko se je za časa enoletnega bivanja v Ameriki naučil. Kako so bili ligaši ponosni na tega „o- pernega" pevca, ki jo je, kakor piže Zeksar,. pobrisal z ligašino kašo. Čudno v resnici, da se še do¬ bijo ljudje, ki se; dajo na limanice takim blufarjem. Pozdrav zavednim Slovencem širom Amerike, »Slovenskemu Na¬ rodu" pa želimo mnogo novih na¬ ročnikov. Izpod Trebernika. Pueblo, Colo. — Sl. uredništvo t Sl. N." ; — Priloženo vam nosl¬ jam naročnino za vaš cen j. list, ter. vas obenem prosim, da mi od¬ merite nekoliko prostora v »Sl. N. Jaz berem tudi »Glas Naroda", pa.sem se ga že tako naveličal, da me; začne glava boleti, kadar ga eitam. Saj skoraj ne ve drugega pisati, kot od same »lige". Kaj vendar mislijo ti ligaši, da Sloven¬ ci v Ameriki ne vemo, kam pes ta¬ co moli, in za kaj jim gre. Ubogi, ljudje, ki do danes še niso izpre- videli, m še nadalje verujejo tem šlapam. Kam bo neki šel nabrani: denar. Nisem še bral, da Sloven¬ cem v stari domovini, ki so nam vendar najbljižnji. Ali mogoče v Srbijo ali Črnogoro? Če se ne bo¬ de prej razgubil in izginil..., Vsakdo je nespameten, ako da kak cent za Srbijo ali Črnogoro. Avstrija bode Srbom že dala, kar jim.gre, in tudi Zeksar s svojimi pristaši bode dobil odlikovanje, kht-ero je zaslužil. Njegov kra¬ marski list piše tako, da ga sploh ni vee za citati, o velikih avstrij¬ skih zmagali se mu pa ni zdelo vredno, zapisati besede. Samo Ru¬ si, Srbi in Črnogofei zmagujejo v njegovem listu, in tuintam pri¬ vošči Francozom kak uspeh. Za¬ kaj Zeksar ne obleče širokih hlač m si ubuje opanke da bi mogel tembolj igrati Srba ali Črnogor¬ ca. Morda odstopi kralj Peter, in Zeksar postane prva glava Jugo¬ slavije. Ligo je srečno pokopal, ni je-več obuditi, ker so oni časi že daVno prešli, ko So mrtvece obuja¬ li. Rojaki, ki so se zanimali za »li¬ go", naj molijo za blagopokojni- eo, njeni sorodniki naj jo pa čim- prej mogoče pozabijo, da jim ne bode preveč hudo. .IjTe vem, kaj bode Zejksar sedaj pisal v svoji plenici, ko »lige" hi vee. Skoraj gotovo je, da si bode kako drugo neumnost izmislil — da bi mu Slo¬ venci še nadalje polnili žepe. Zapeljani Slovenci nam hočejo govoriti, kako hudo je pod Avstri¬ jo. Ali mislite, da bi nam bilo dru¬ gje kaj boljše? Prav gotovo ne, pač pa 'slabše. Ne poslušajte, ro¬ jaki, ljudij, ki vas hočejo samo za¬ peljati. V Avstriji kjer je dve tre tipe Slovanov, je naša rešitev, naš obstoj. Pozdrav rojakom. J. G. a, božične praznike. Dohar- in otožnih spominov, ima se ne godi mnogo bolje. _ ^ ^ ^vih. Morda še kru- Še bolj žalostno bo jim o svetih božic-- ha ne bo.--;.: -i.- «* 'f Pomočite torej svojim drageem v- ? aj na pomoč ob Božiču, tem dnevu milih dvojno vrednost, je delo krščanske ljubezn . DolS C t p a ot S do?ta C rc'a<»M,rine. dvakrat dalja, radi voj*, uoiga je po- <- avstrijska posta iz Amerike Po ovinkih, skozi Skandinavijo hodi “ P kar in le nevDa^ni parniki pridejo za njo a pome . — do odhoda priliodnega parnika z avstrijsko pošto iz new- , * * 14 dni ^Na^okolnbat opoaarj. Prva Druga Narodna Banka v Pito. v svrho, da svojcem v stari domovini namenjeno bozic- burghu, Pa¬ no denarno darilo dospe k istim pravočasno. Tudi mi, iz naše strani, pozivljemo svoje rojake, naj se pozurz- io s svoj orni denarnimi pošiljatvami za božične praznike, da bodo iste dosegle svoj namen, biti namreč svojcem mil spomin m to.azba obnajljepših praznikih celega leta. Kdor hoče poslati denar, naj se obrne an Prvo Drujgo narodno. Banko v Pittsburghu, Pa. Ta vsem našim rojakoin širolin Amerik,^ dobro znana Banka pošilja denar v staro domovino z največjo gotf>. vostjo, s popolno garancijo za izročeni denar, najhitreje in ob haj- nižjih cenah. , Njen naslov je: First-Seeond National Bank, Pittsbjurgh, Pa., Corner Fifth Avenue & Wood Street. Adv. I NAS NOV! ROMAN »NIHILISTINJA« / Lakewood, Ohio, — Dragi ured¬ nik : — V tukajšnji slovenski na¬ selbini se je pred kratkim zopet oglasila Štorklja ter pustila pri družmi Čečelič krepko deklico. Seveda se ni manjkalo primerne¬ ga siavlja o priliki botrinje. Prav Z veliko težavo je »operni" pe-. Malenkostna naročnina $1.00 za celo leto, 50 c za pol leta' vec dobil dvorano, kjer je, hoteč in 25 c za četrt leta pač ne more nikogar plašiti. Poleg tega pokaza “ ST °' io " metaost ’ zapeI M ' .... li- v -i • v i . . -k° angleško pesem. Na vprašanje, dobijo celoletni naročniki se lepo darilo m druge ugodnosti, zakaj ne poje slovenskih pesmi dobro smo se imeli v prijatelj skeiii krogu pri obilo pogrnjeni mizi. Imeli smo v naši sredi tudi dobre pevce, ki so nas razveselili z lepimi slovenskimi pesmimi.. Ro¬ jak J. Župančič, nam je na svojo harmoniko zagodel, tako, da nam je vse prehitro potekel čas. Želi¬ mo obilo sreče priljubljeni rodbi¬ ni, kateri je kruta smrt v teku d.veh let pobrala že dva ljubljenč¬ ka. Omeniti moram, da se mi je »Slovenski Nabod" tako priljubil, da bi ga sedaj že prav težko pogre šal. Upam, da kmalu ne bo nobene slovenski hiše v Združenih drža¬ vah, kjer se ne bi nahajal ta pre- konstni list, Zeksarjev list nima med Slovenci v Ameriki nobenega kredita več, ker so ljudje spozna- POJEMANJE PORODOV. Znano je, da na Francoskem v družinah nimajo mnogo otrok. Na vadno le dva. Vzrok je deloma to, da hočejo starši sami od življe¬ nja'še kaj več imeti, kakor same skrbi z otroci, in ker nočejo, da bi se premoženja preveč drobila. Francoz stoji na stališču, da mo¬ ra svojim otrokom olajšati življe¬ nje; zato skrbi za njih vzgojo, bolj kakor je drugod navada, 'in varčuje z denarjem kolikor le mo¬ re. Saj človek, ki vstopi v življe¬ nje materij elno kolikor toliko podprt, pride veliko laglje naprej kakor človek praznih žepov. Ta sitem dveh otrok ima torej že s voj o korist za vsakega posamez¬ nika, je pa na drugi strani neod- pustna škoda za skupnost, za ves narod. Samo'narodi, pri katerih imajo družine veliko otrok, so kos tekmovanju. Odkod pa izvira strah pred Rusi, ki vlada pri vseh zapadnih narodih? Vendar le od tega-, ker se Rusi dosti hitreje množe, kakor drugi narodi, ker ima vsaka ruska družina veliko vee otrok, kakor povprek nem¬ ška ali francoska družina. Zdaj je mestni fizik dr. Shuetz v Liber- eah na Češkem obelodanil podat¬ ke o zdravstvenih razmerah v Li- bereah. Konstatiral je, da je če¬ dalje.manj porok in čedalje manj zakonskih otrok, pac pa se množi število nezakonskih otrok. Dočim pride na Francoskem na 1000 pre¬ bivalcev povprek 18.5 porodov, Z današnjo številko smo zaceli priobčevati začetek ro¬ mana »Nihilistinja", ki bode vsem-našim čita.teljem gotovo nad vse ugajal. Pisec tega romana je dober poznavalec raz¬ mer na Ruskem, katere je nad vse mično in zanimivo o- sal. Upamo, da bomo s tem našim novim romanom iz življe¬ nja čitateljem ustregli? Uredništvo. I I Y I 5! jih pride v 'VVarnsdorfu na češ¬ kem le 18.2 in v Libereah celo le 11.2. Torej je s porodi v nemških industrijalnih krajih na Češkem, še slabše kakor na Francoskem. Vzrok, je seveda soeijalnega zna¬ čaja. Na tisoče je ljudi, ki se ne- čejo oženiti, ker s svojimi zasluž¬ ki komaj sami izhajajo in vedo, da bi se njih razmere le na slabše obrnile, če bi imeli ženo in otro¬ ke. inenje na Francoskim, anjij Francija je sicer demokratična republika, toda popolnoma ven¬ dar ni odpravila odlikovanj. Križ častne legije, kateri red je usta¬ novil še cesar Napoleon I.. pode¬ ljuje republika še dandanes, ne le v vojnih, ampak tudi v mirnih ča¬ sih. Znano je, da se naziranje fr,an eoskega prebivalstva še vedno ni demokratiziralo, dasi obstoji relpu blika že 44 let. Francozi ljubijo redove in odlikovanja in hrepene po njih. Kdor ima red častne le¬ gije, nosi tudi v mirnih časih v le¬ vi naprsni gumbnici svoje suknje ’ rdečo roseto, vedno in povsoi. « Zdaj je precej katoliški pisatelj in politik Barree nastopil z željo, naj se ustanovi novo odlikovanje za vojake in je predlagal, naj se podeli vsem ranjenim. Bivni soci- jalni demokrat minister Mille- rand ni izpeljal svojega načela, kajti naznanil je, da dobe vsi te¬ žko ranjeni vojaki red častne le¬ gije. Časih je pač težko ustvariti harmonijo med demokratičnimi načeli in ljudskimi nagnenji, celo v republikah. ZA RDEČI KRIZ V LJUBLJANI. i Osrednji odbor »Rdečega križa v Ljubljani" sestoji i 2 nasled¬ njih elanov: . Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-¥ork City. Tajnik: JOS, PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brookljrn N Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOtb St. New-York Citv. Zastopnik JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brook!yn, N Y. ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St, New-V CELJSKE NOVICE. V zadnjih dneh ho bili po k»fm ni na mestnem pokopališču slede či vojaki na posU 4 ft»h ra boii- sen zadobljenib, Van: pešec Frane togaa. 04 n. pešpolka; pešec Anton '.Stez od 87. pešpolka; pe. sec Jtaez Cihlars od 91. pešpol¬ ka*; poddesetnik K. Tot od 34 . pešpolka; pešec Janez Konopae od 30. ernov.ojniškega bataljona in pešec L* Kleindl od 49. peš¬ polka. Tukaj je umrla gospa Ana Bothe, soproga knjigovodje mestnega mlina. Moriea Bothe — Polkovni zdravnik dr. Ernst D se ji je vnela obleka. De kle je dobila tako težke opekline, da je kmalu nato umrla. Solčava. — Tukaj smo pokopa¬ li dne 26. avgusta Jerneja Sušnik prevžitkarja v Solčavi. Rodil se je pokojnik leta 1835. v župniji Gozd na Kranjskem, prižel kot 18 leten fant- v Solčavo, in bil leta 1855. vzet k vojakom Leta 1859. se je udeležil vojske na La¬ škem in leta 1866 je bil v Ljub¬ ljani kot vaditelj vojaških novin¬ cev pri e. in kr 7. lovske-., bata Ijonu.' Potem je zopet prišel kot služabnik v Solčavo, kjer je ostal kot tak do svoje sive starosti. Bil je priden in zvest v svoji služ¬ bi, kar kaže, da je od zičctka svo¬ jega bivanja tukaj le pri štirih gospodarjih služil. V svoji zadnji službi je bil 34 let. Brati se je učil šele pri vojakih in je imel ve¬ liko veselje do čitnnjn Vojnik. — Dne 9. sept. ; vil ob državni cesti orožniški straimojster Mihael BrenkoviČ nekega sumljivega moža in zahte¬ val od njega, da se izkaže. Ko mu je preiskal obleko, ni našel pri njem nobenih potnih listih, pač pa tri generalštabne zemljevide — Štajerske, Kranjske in Koro¬ ške, 15 K denarjev in 6 ključev, s katerimi se morejo odpreti vsa ka vrata, Sumljivega človeka, ki se baje zove Janos Czergezy, je izročil celjski okrožni sodniji. Podbrezje pri Mariboru. — Nad premoženjem umrlega gostil ničarja Jožefa Rojko v Podbrež- ju je razglašen konkurz. Za kon- Aurzfiega komisarja je določen višjesodni svetnik dr. JVokaun, za konkurznega upravitelja pa odvetnik dr. Mravtag. Ciglenci. — V noči na 2. sept. so vlomili neznani zlikovci v hišo tukajšnjega posestnika Franca Rojko in mu odnesli raznih pred¬ metov v vrednosti 260 kron. Cesta Pilštanj—Grobelno. — Dolgo časa se je že odlašalo z de¬ lom okrajne ceste, ki bi vezala trga Kozje in Pilštanj preko Prevorja z Grobelnhn, Pred kratkim pa. se je poslancu in deželnega glavarja namestniku dr. Fr. Jankoviču ter kozjanskemu okrajnemu r-v-topu posrečilo, da se je začelo sedaj z deli za to prepotrebno cesto. In- ženerji so zadnje tedne pridno na delu. Za težka dela pri gradnji ceste se bodo zaposlili vojni vjet- niki — Rusi. V Lesičnem pri Pil¬ štanju se je ustanovilo vodstvo za gradnjo te važne ceste. pridelka (žolti tisk) za 1 kilo- x gram tako-le: 1 . veliki kqsi čude¬ či tisk 94 v., žolti tisk 1U4 v. 2. 5 kg. malih kosov rudeei tisk 86 'jj v., žolti tisk 104 v. 3. la v kockah v zabojih rudeei tisk 97 v. žolti tisk 107 v. 4. la v kockah v kar¬ tonih rudeči tisk 96 v., žolti tisk 106 v. 5. sladke n-jeva moka v za : bojih rudeči tisk 98 v., žolti tisk 107 v. . 6 . izvozni sladkor rudeei tisk 97 v., žolti tisk 107 r. 7. kri- * stalni sladkor rudeei tisk 93 v., j žolti tisk 103 v. Gorenje cene ve - 1 Ijajo za vse občine političnega}, okraja mariborske okolice (iz- vzemši mesto Maribor) izvzemši naslednje navedene občine, v ka terih se sladkorne cene zviiiaje za 1 vinar pri vsaki vrsti in sicer. Sv. Križ. oBe, Recenjak, Kurilen, 5 Lehen pri Ribnici, Lobnica, Po horje, Sv. Ana, Desno, Jelove! Makole. Sv. Martin na Pohorju, Sv. Anton v Slov. gor.. Sv. Trije Kralji v Slov. gor.. Senarska. Kremberg, Ragoznica, Žikarc!, Šetarova - Radehova, Drvanje, Spodnji Porčie, Spodnji Gašteraj Spodnji Zerjavci, Spodnja Veli¬ čina, Žimnica, Korena. Po ? 4. odst. 2 . namestniškega ukaza z dne 31. julija 1915. dež. kaz štev. 63, mora trgovec ta razglas v sve, ji prodajalni nabiti na vsakomur vidnem mestu KRANJSKO. Pet sinov v vojni imata oče in mati Jemc iz Žej pri Domžalah. Sin Karol se je po-desetih mese¬ cih oglasil iz ruskega vjetništva (bil je ranjen in vjet), Peter je pri pijonirjih, Lovrenc in Matija pri 17. pešpolku, Jaka je pa črno vojnik. KOROŠKO. MARIBORSKE NOVICE. Vsako Adri janskoi ti si bilo in ostaneš avstr! moremo tja lasim juna- valežno stisnili jarisko!” Mi sicer ne ^ dol v bojno črto k našim Jima kom. da bi jim h roko, da bi jim doneli to m on i. Pa naše srce je pn nji in storimo tudi za nje, k « r *> e Ših močeh. To so tudi vrli Jarem zadnjih dneh zopet z deja o ,.' a li Po šolskem vod- ' nabrala za podmorski Čehi 7 +noii se Lahi bojijo cola (tega ^ na skro mno na kmetih lepa potom c. b p > eani \ njem po stvu se je dir križa) gmotno stanje vsota 260 K. hi se je Te dni so se raznesle po Mari boru govorice, da je izbruhnila, v nekaterih vojaških bolnišnicah kolera. Zdravstvena oblast nam zatrjuje, da so te govorice neo- snovane in da v Mariboru ni kole re. Pojavilo se je samo nekaj slu čajev griže in legarja. vznemirjenje je nepotrebno. Mestni magistrat razglaša, da so se v zadnjem času pojavile razne težkoee pri nastanjen ju častni¬ ka v v zasebna stanovanja v Ma¬ riboru, ter poziva lastnike hfš, da raorajfc skrbeti za primerna stanovanja za častnike in nneti ista pripravljena ne glede na to ali so dotična stanovanja oddana zasebnikom ali ne. Za slučaj, < e bi lastniki hiš ne ustregli temu ukazu, hi jih zadele občutne re narne globe. — Dne 13, s ®P j6ro bra je tukaj umrla gospa Marija Sapotnik, vdova bivšega mariborskega brzojavnega urada _Mariborsko okrajno gla-vai stvo uradno razglaša: Temeljem $ 11 . ministerijalnega ukaza zdne 7 julija 1915., drž. zak. štev. 195 o uredbi (uravnavi) prometa sladkorjem, določajo se najvisje cene za sladkor v prometu male trgovine tako starega pridelka ..i„x: m.iri ir n k or tndi novega (rudeči tisk), PRIMORSKO. Podružnici Rdečega križa, v Se Žani so došli od 7. julija do 17. av¬ gusta sledeči darovi: Ga. Mimi Hvlilik 2 kg moke, pol kg. surove¬ ga masla in piškotin. Ga. \ esel 1 ■- kruhov, 1 steklenico malinovca Ga. Milena Pirjevec preostane 1 48 vin. Neimenovani 8 kg kave Ga. Amalija Černe 5 in pol kg pse nične moke. Gg. častniki v Uležan 20 kg riževe moke. Šolski otro: Rodiku K 3.49. Grof Ledohov sky K 4. Gostilniško omizje, uh brano po ge. Wolf K 20 (med te¬ mi gosp. Žnideršič K 10). Ga. Mar ta dr. Vereonova 1000 cigaret. \ spomin pokojnega sina učitelj; Josipa Mahoreiča darovali K 1C njegovi starši. G. oficijal Hiinig K 10. Mvrto pl. Scaramanga 1 skatljo piškotov. G. vitez Scara- nanga K 200. G. vitez Searaman- ga v napravo posteljnjakov za eventualno vojaško bolnišnico v Sežani K 500. C. kr. namestništvo Trstu, po e. kr. okrajnimi ^!a- arstvu v Sežani, iz zneska nabra¬ nega za okrepeevalno postajo v Štanjelu K 2200. G. Štefan Paxi- madi K 200. G. Maks Mihelčič K 30. G. notar dr. A. Rumer 12 vzglavnikov s 36 prevlekami. Gi¬ de. Zora Bekar 480 cigaret. Ga. Milena Pirjevec 20 paketov toba¬ ka. G. četovodja Zirps Albert na¬ bral K 10.10. G. Turk & Černe 17 kg pšenične moke. Od c. kr. sodni- garet. Ga. Dragica .fečenko, Pa- je v Sežani vsled neke poravnave K 10.'‘G. Myrto pl. Scaramanga 40 steklenic terana to 12 toplome¬ rov. Ga. Albina hahaur 1000 ci- in K 5. V roke ge. Marije Luize Fabiani, voditeljice okrepčevalne postaje v Štanjelu, občina Sta ujel K 152. C. kr. namestništvo v Trstu iz denarja nabranega za o men j eno okrepčevalno postajo K 600. Baron Kiman Ralli K 100 Ga. Aglaja pl. Manusi v Trstu K 100. Gdč. Štefe K 12. G. Oberst K 2. Potom c. kr. namestništva v Trstu: 10 kg kave, 20 kg čokola de, 9 steklenic citronovega eks- trata, 8 kosov salami, 2600 ciga ret, 50 portoriko smodk. G. ofii- cijal Vouk, ekstrata za 150 1. limo nade. Od Rdečega križa v Trstu 1 zaboj vina, 1 zaboj kondensira nega mleka, sladkorja, konjaka in čaja. Ekselenea baronica Friess Skene 5000 cigaret. Od vojaš uprave: 1 zaboj čokolade, 1 za¬ boj sardin in 6 steklenic ruma. Po g. majorju Fischer 2 kotla. Po g eetovodji Pogorelec 4 skati je ci garet. G. nadoflcijal Grassmayer 200 kifleeev in 10 štruc kruha. G kaplan v Dutovljah 3 steklenice penečega vina. G. Marija Fabjan Leopolda Kos, Marija Kos, Mari¬ jana Gerbec, Frančiška Kralj, An gela Fabijan, Marija Zega, Mari¬ ja Gerbec, Rozalija Gulič in Ant o nija Zlobec skupno 28 in pol li trov mleka. Umrl je na Dunaju dne 4. sep¬ tembra general infanterije Evgen baron Albori. Pokojnik je bil ro¬ dbin iz Trsta in svoj čas divizijo- nar v Ljubljani. Bil je potem ne¬ kaj časa deželni šef v Bosni in Hercegovini ter generalni ar¬ madni inšpektor. ZASTONJ VREDEN $ 3 do 5, ZASTONJ VREDEN S 3 do 5. VREDEN $ 3 do 5, ZASTONJ VREDEN $ 3 do 5, ZASTONJ GOTOVO IMA VSAKDO IZMED VAS TO ALI ONO SLIKO, BODISI SVOJO, BODISI SVOJIH ŠE ŽIVEČIH ALI ŽE UMRLIH DRAGIH, KI SI JO ŽELI IMETI V POVEČANI OBLIKI. IN SEDAJ SE VAM NUDI LEPA IN UGODNA PRILIKA, DA DOBITE TAKO SLIKO, IN TO POPOLNOMA BREZPLAČNO. TAKO POVEČANA SLIKA V NOVI IN ZELO PRILJUBLJENI, PODOLGASTO OKRO¬ GLI, IZBOČENI OBLIKI STANE POVSOD OD $3.—DO $5.—. ZA TOČNO REPRO DUKCIJO MALE SLIKE V VELIKO SE JAMČI. NAMEN TEGA DARILA JE RAZŠIRJENJE KROGA ClTATELJEV NAŠEGA LISTA IN UTRJENJE PRIJATELJSKIH RAZMER MED NAMI IN NJIMI. SLIKA KATERO VAM BOMO DALI POVEČATI IN KATERI BOSTE Z VESELJEM OD BRALI ČASTNO MESTO MED DRUGIMI SLIKAMI V SVOJI SOBI, BO TOČEN POSNE¬ TEK VAŠE MALE FOTOGRAFIJE. POŠLJITE NAM SVOJO NAJPRIIJUBLJENEJŠO SLIKO, PET NOVIH NAROČNIKOV NA „SLQVENSKI NAROD" IN CELOLETNO NAROČNINO ZA TEH PET NAROČNIKOV, T. J. $5,— Z NJIHOVIMI NATANČNIMI NASLOVI, PA BODO TAKOJ ZACELI DOBI¬ VATI NOVI NAROČNIKI NAŠ UST, A VAM DOPOŠLJEMO GORI OMENJENO POVE CANO SLIKO IN VAŠO NAM ZA VZOREC POSLANO FOTOGRAFIJO OBENEM, CE PA PRIDOBITE DESET NOVIH CELOLETNIH NAROČNIKOV NA »SLOVENSKI NAROD" TER NAM POŠLJETE NJIHOVA IMENA IN NAROČNINO, VAM BOMO DALI NAPRAVITI ENAKO SLIKO, TO PA V BARVAH KI IZGLEDA KAKOR ŽIVA. NE ODLAJŠAJTE, POŠLJITE NAM SVOJE SLIKE IN IZPOLNITE OSTALE POGOJE, DA ČIM PREJ DOBITE TO KRASNO DARILO. Uprava »Slovenskega Naroda". ♦ ' '6 — NIHILISTINJA. (Boman iz življenja.) Za „S1. N.“ — r. Temna noč je. Jesenski vihar divja preko ste¬ pe in na obrežju reke se nahaja¬ joča drevesa se globoko upogiba¬ jo pod silp jakega vetra. Megla se trga in valovi v čudnih podobah. Bleda luna pogleda tuintam izza temnih oblakov ter le slabo raz- svitljuje divje se peneče valove širi\ke reke. Na desnem bregu je iz surovo tesanih debelj postavljena borna koča. Brodnik biva v njej. Še gori svetilka v tem slabem človeškem bivališču ter osvetlji- va’ kaj žalosten prizor: Dva moža čuvata truplo neke mrtve dekliee neobičajne krasote. Truplo leži na slamnati preprogi na tleh. Dolgi, plavi lasje pokriva¬ jo nežno vitko, toda vendar polno telo- do kolen. Bledi obraz s krče¬ vito stisnjenimi, brezkrvnimi, ust¬ nicami ter široko odprtimi, tem¬ nimi očmi je moral biti v življe¬ nju nad vse krasa n. Obleka lepe mrtve obstoji samo iz lahke jutranje obleke, ter je popolnoma premočena. Tla okoli nje so vlažna, in vse kaže na to, da je. mladenka utonila. Poleg mrtve' stoji mlad mož, temno zroe pred-se. Postave je srednje, krepke. Njegovo ostro za¬ risane obrazne poteze izdajajo človeka velike energije. Lasje in brada so črni. S sklenjenimi rokami gleda na pred seboj ležeče truplo, solze mu lijejo po obrazu, medtem ko se mn krčijo roke v divjem bolu. Potem zopet previdno, kakor bi se bal, da jo obudi, pogladi lase in’obličje mrtve .ali jo prime za roko. V enem kotu liiše, baš tam, kjer brli pred izrezljano sveto podobo' mala luč, sedi na leseni prueici drug čuvaj. To je Ciril, brodnik, velike mo¬ čne postave. Dolga, siva brada skoraj popolnoma pokriva njegov obraz. Stari sivec, oblečen v kožuh ju SLOVbrn/tt jXAjš.&d". 28. oktobra 1»18. usnjate hlače ruskih kmetov, po¬ gleda večkrat otožno na mrtvo truplo in mladega moža. Potenj zopet zmaje z glavo, obrne pogled na sveto podobo, mrmrajoč pobož¬ ne besede, in njegove roke se kot nehote sklenejo k tihi molitvi. Veliko strašnega je danes doži¬ vel stari mož, še veliko strašnej- šega ga pričakuje ! Krasna mladenka, ki leži sedaj mrtva na tleh borne brodnikove koče, mu je bila znana kot vesel, srečen otrok, kateremu ni manj- kalo ničesar. Kolikokrat je slišal njen čist zvonki glas, ko je v preteklem po¬ letju večkrat: prišla, da se na nje¬ govem brodu prepelje preko re ko. Koliko ljubeznivih besed in srbrnih kopejk je dobil od te pri¬ jazne deklice, katera/se mu je zde¬ la kot bitje iz drugega sveta. In sedaj tak konec, vsega ko¬ nec ! Danes jo je potegnil s pomočjo onega mladega moža iz vode. Za¬ stonj je bilo vse prizadevanje, jo zopet obuditi k življenju. Sedaj čakata samo še na brez¬ srčnega lopova, ki je strl to nežno cvetko, jo. pognal v smrt. Zunaj divja vihar, valovi bije¬ jo ob obrežje. Brodnikova bajta se strese pri vsakem Sunku viharja, toda niti on. niti mladi mož se ne zmenita za divje gospodarjenje razburjenih elementov. Notri ni glasu, vse je mirno, le tuintam za¬ plapola lučiea pred sveto podobo. Mladenič, ki je pogledal na uro, sedaj vstane ter pokrije obličje mrtve s belim prtom. Nato se obr¬ ne k brodniku, ki ga plašno po¬ gleda. „Enajsta ura. je že, Ciril. Ali pri de zapeljivec pri tem peklenskem vremenu? Ali si prepričan o tem?‘ ga vpraša s hripavim glasom. ,,Gotovo, gospod!" še glasi od¬ govor. ,,Pride in mora priti. Nje¬ gov dopust je potekel, in včeraj pred njim prišedši sluga je za ju¬ tri zjutraj naročil na bližnji po¬ staji poštne konje v Kistenovko, do kamor bode jezdil. Vihar je kriv, da se je zapozni!". „Zame pride še vedno pravoča¬ sno, samo da pride, to je glavna stvar. Njegovo potovanje bode tukaj seveda prekinjeno, in obrni ti se bode moral v drugo smer, kakor nameravano. Da doživi pri tem presenečenja, ki ne bodo po njegovem okusu, je sigurno. Poro¬ čno potovanje z mrtvo ljubico v objemu je nekaj tako novega in pikantnega, da bode gospoda v pe trograjskih salonih še dolgo časa govorila o tem“, odgovori mladi mož posmehljivo, toda bolj zase kot za svojega tovariša, ki pri teh poluglasno govorjenih besedah plašljivo pogleda razburjenega mladeniča. • Ta začne sedaj hoditi gori in doli po sobi, ter tuintam pogleda vuu. Tudi Ciril vstane ter gre iz ko¬ če. Ko je zunaj, stopi njegov tova¬ riš k mizi. Na njej je zabojček v njem samokresi. Odpre ga in po¬ gleda orožje, ter se prepriča, da je v redu. En samokres vzame v roko, napne petelina ter s nameri na čelo. -»Mogoče bi bilo najboljše, Ma¬ ša, ako ti sledim", pravi pri tem ter pogleda na mrtvo. »Življenje ita.k nima več -vrednosti zame. —- Toda ne! Naj prvo se hočem in mo¬ ram maščevati nad njim in vso zalego!" pristavi nenadoma odlo¬ čno, ter vtakne samokres za pas. A 7 tem trenutku se začuje z dru¬ ge strani reke glasen klic. V očeh mladega moža se zažari divje veselje se mu bere na obra¬ zu. S klina na steni sname star plašč, vzame z mize še pasji bič ter obuje nad kolena mu segajoče škornje. Nato poklekne, razkrije obraz mrtve, in jo poljubi na hladne ustne. V tem trenutku stopi stari brod nik v sobo. Mladi mož vstane in se pogleda z njim. Razumeta se ta¬ koj. ,,Ali je on f ‘ vpraša tiho. ,,Da, gospod!" odgovori Ciril plašno. ,.Ali je sam!" ga drugi zopet vpraša. Ciril pokima. ba prelivati nedolžne krvi. Sedaj pa na delo!" zakliče mladenič ter divje pogleda okoli sebe Pri tem pograbi mrtvo truplo in Ciril mu je pomaga odnesti. Tako stopita s svojim bremenom v temno noč. Molče korakata k vodi, proti mestu, kjer je prikle¬ njen čoln, katerega rabi brodnik za prevažanje ljudi j. Vihar se je medtem polegel, me sec se je zopet prikazal izza obla¬ kov ter obseva s svojo medlo luč¬ jo nosača mrtve krasotice k čol¬ nu. Sedaj sta na brodu. Previdno polpžita truplo na tla, je zavijeta v belo rjuho, ter ovije- ta z močno vrvjo. Nato je spusti¬ ta v vodo, Potem odkleneta čoln ter vesla¬ ta čez reko. Brod se počasi premika čez vo¬ do. S tihima in mrko pred-se zro- čima veslačema je sličen mrtvaški ladji. Truplo mrtve deklice pa bo¬ ža luna s svojimi ‘srebrnimi žarki, in valovi poljubljajo njeno kra¬ sno telo. Na drugi strani vode čaka jez¬ dec na iskrem konju. Ogrnjen je v vojaški plašč, in na glavi ima belo čepico ruskih častnikov. Ob levi mu visi meč. Častnik, velik postaven mlad mož, je prav prikupi j ive vnanjo- sti. Sedaj seveda grbanči čelo in se jazi nad počasnostjo brodarjev. Končno le-ta dva pristaneta. »Kje sta bila tako dolgo časa, lopova!" zarentači častnik nad njima ter stopi s konja. »Moral sem še pritrditi zaboj z ribami, katerega je narasla voda hotela odnesti", odgovori Ciril s' ponižnim glasom. •»Sedaj pa urno, da pridemo na drugo stran!" zapove častnik os-or no ter povede svojega konja na brod. Kljub temu povelju pa se obračata brodarja tako počasno, da začne častnik vnovič rentačiti in ju preklinjati. Daši sta obrnila, brod prav pre¬ vidno, se je vendar zapletla vrv, na katerem je mrtvo truplo, v ve¬ je na bregu rastočega drevja. Ra- šuniljgnje na vodi. »Kaj pa je tam zadaj za bro- dom?" vpraša častnik jezno, ker mu brodarja nista bila dovolj ur¬ na. »Ne vem, gospod", odgovori Ci¬ ril, ki je imel dosti posla s čolnom. »Potem poglej, kaj je!" zapove Častnik. »Le sami poglejte, gospod, mi¬ dva morava vesi j ati". »In mene zadržuje moj konj, katerega moram držati 1 tepec!" zarentači častftik. Brod je medtem prispel do ne¬ kako sredi reke. Tu je Ciril tiho zažvižgal. Oba veslača ska posko¬ čila ter vrgla vesla v vodo. Še predno je mogel, častnik za- popasti. kaj se godi, in ko je bil brod na milost in nemilost izro¬ čen sredi vode razburjenim valo¬ vom, sta počila za njegovim hrb¬ tom dva strela. Obenem je čutil, da so vajeta, na katerih je vodil konja, prerezana. Strela sta zade¬ la konja. Le-ta se je vspel in se zvrnil v vodo. Vajeta je prerezal Čiri. Brod se je pri tem začel tako močno zibati, da bi tudi častnik padel v vodo, ako ga ne bi prijel Ciril z močno roko in ga pridržal. Jeze peneč se, poskoči častnik, potegne meč in se hoče vreči na Cirilovega tovariša, naenkrat pa obstane kot pribit. Vidi se, kakšna groza ga je na¬ polnila. Na zadnjem koncu broda stoji Cirilov tovariš, držeč samo¬ kres v roki. Njegovi črni lasje mu v vetru divje plapolajo po tem¬ nem čelu, iz njegovih oeij šviga plamen sovraštva, med poluodpr- timi ustnicami se mu bliščijo zob¬ je kot divji živali. Burno se mu dvigajo prsi. Plašč je od vrgel, in v svoji črni obleki, s smrtnoblc- dim obrazom, je poosebljena po¬ doba maščevalnega angjelii. Tn se¬ daj začne govoriti: ».Stoj, Vladimir Stepanič", za¬ grmi presenečenim častnikom „do volj je lopovščine, ko skušaš svojo inoč nad nemočnimi mladenkami. Poznaš me pač še. črvišče. in da¬ nes obračunava za vse. kar si mi prizadejal!" niku. Potem odvrže izstreljeni sa¬ mokres ter pr.ime za bič. , .Kaj h očes od mene; •Hvala Bogu, tako vsaj ni tre- di tega je bilo slišati nenavadno Preteče dvigne rol^o proti čast- Ivan Kri¬ stijanovi?" odvrne častnik, Ju se je medtem po glasu svojega na sprotnika prepričal, da pred njim ni duh, ampak sovražnik iz mesa in kosti. Prva velika groza ga je minila in trdnejše prime za im 1 ■ »Kaj naj pomeni ta komedija na vodi? Ako hočeš imeti zadoščenje, sem ti vedno na razpolago, Ca un hitro imamo zopet trdna tla pod nogami. Torej, kaj hočeš pravza¬ prav od mene?" »Zadoščenje?" se smeje porog¬ ljivo drugi.’ ..Ne, tega ne maram od tebe. Storil si mi toliko žalega, da tega ne izbriše vsa kri, ki se pretaka v žilah tvojega proklete ga života. Toda pojasnila hočem, lopov, o Maši. Kaj si storil z njo? Kje je moja nevesta, katero si mi ukradel?" ' »Ali je moja krivda, če je mene raje videla?" odgovori častnik po smehljivo. »Sicer je pa moj ro¬ man z njo pri koncu in ona je zo¬ pet. svobodna, zdrava in vesela. Vsekakor poroči starega generala Razimova, ki je že dolgo lazil za njo. Tako mi je vsaj zagotavljala kneginja Damarov še predvčeraj šnjim. ko sem se na Kudinovki po¬ slovil od nje, ter se hotel pripo¬ ročiti tudi ATaši. Le-ta je pa od¬ jezdila. To je vse, kar morem od¬ govoriti na tvoja vprašanja. Že¬ liš li še kaj več, Ivan Kristijano¬ vi?" Častnik se pri tem porogljivo pokloni svojemu nasprotniku. Ta ostane nepremičen, ter zre srpo na častnika. Vidi pa se, kaka jeza se ga je polastila pri predrznem čast nikovem govorjenju. Sedaj začne govoriti s tresočim glasom: »TJažeš, Vladimir Stepanič! Na¬ lagal in ogoljufal, zapeljal in one¬ častil Si Mašo. katero sem ljubil bolj kot svoje življenje. Smrti je dala prednost sramoti, in tu zadaj na vodi plava njeno truplo. Pre¬ pričaj se !‘ ‘ Pri tem pokaže na mrtvo. Mesec se je malo pred tem po¬ kazal izza oblakov, da je postalo popolnoma svetlo, Jasno in natan¬ čno je spoznati obraz mrtve. Častnik se je zganil pri .prvih, besedah svojega nasprotnika. Mi¬ ne ga njegova samozavest, katero je kazal dosedaj. Ko pa v resnici vidi mrtvo dekliško truplo, kate¬ ro je le predobro poznal, mu gro¬ za in strah omrtvita ude. Meč mu pade iz rok in prijeti se mora za stranice, da se ne zgrudi. (Dalje prihodnjič.) KOLIKO SLADKORJA SE RABI V AVSTRIJI? PO- V zadnjih tednih se je porabila v Avstro-Ogrski mnogo, večja množina sladkorja, kakor se je pričakovalo. Meseca julija se je porabilo v Avstriji 700.000 rae- terskih stotov sladkorja, torej za 200.000 meterskih stotov več, ka¬ kor meseca julija lanskega leta. Povprečno se je porabilo v polet¬ nih mesecih v Avstriji približno 400.000 meter skih stotov sladkor¬ ja vsak mesec. / NAŠI ZASTOPNIKI: Za Calumet, Mich. in okolico: gosp. Dr. JOSEPH PLAUTZ. Za Mesaba RancH: gosp. FRANK RANTASHA. ^ Za New York in okolico: gosp. JOSIP LAPAJNAR katere rojakom najtopleje priporočamo. U p r a va. ►j* »j* -t- -j* -*» -i- <$> -i» -t* -t- -j* ❖ •«* •*> -j* *♦> -t* -t- & | POZOR, GREATER NEW I YORŠKI ROJAKI! ❖ -{» ❖ , . A * Vinske trgatve so sedaj ze *•• skoro končane. Ker vem, da si »j. marsikateri naši rojaki sami iz- X *> prešajo vino, sem naročil veliko 4» * množino grozdja naravnost ir goric. ♦j. farmarskih vinskih goric. Tono J* grozdja, in to najboljšega groz- X dja, je dobiti pri meni po $40.— »J* $45.—. Kdor si želi nabaviti groz X dja za prešanje, y naj se nemudo- 4- ma obrite na mene. Kajti cene *** grozdju bodo bržkone radi poze- X be po vinogradih poskočile prav ♦t- vkratkem. Za obilno naročba se *;* priporoča 193 LEO ŠTRUKELJ, KNICKERBOCKER AVE. | | BROOKLYN, N. Y. £ PRVA-DRUGA NARODNA BANKA [#-*♦-*+♦***+******¥**-*< •t‘*->‘**+*¥*-i [ ***'l‘+*'M' t **-M‘**-l , +-»'*-* < *+**l , -*'M<**-M‘**********'» , + *+*' * ZGODOVINA PRVE-ORUGE NARODNE BANKE. Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu, Pa. Usta¬ novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughlin, vtemeljitelj današnje velike Jones and Laugldin jeklarske družbe, kakor »Pittsburg Trust & Savin ga Co", Banka se je tedaj nahajala na Pen n a A ve., blizo 1.1. ulice. V aprilu 1. 1852» kupila iri prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth Ward Banko, v. 1. 1853. imenovala se je Pitts/burg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na $ 200 . 000 . V tem času preselila se je na Wood Street poleg Fifth Avenue in to zemljišče je del lota, na kterem danes banka stoji. L. 1863. se je ime banko menjalo v First, National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka)« To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter naeijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat, $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. le Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v dodalo glavnici nadaljnih $100.000. letu 1832. se Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Schambergu, poznan pod imenom Max Schamberg & Co., kupljen In banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. • Mr. \Vm. F. Beukiser, ki je bil s tvrdko Max Scliamberg & Co. od leta. 1891. postavljen je bil za upravnika novega od clo-lka, in razun upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest, oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje tega oddelka že leta. 1912. povišalo na 44 oseb. V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,168.027.03. Dalje poglejte Statement od 2. septembra 1915. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ % ¥ ¥ ! . * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ f ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ CD a < cc o r-l Z co < -J > (ftiiiiiM L S Jil.C Mnmninnnn. jjjJJSJIM iBtMDCCDBDOBM -ggmpuamum > ifMl tOODMOEHiOlIBJ KHUtnmuinr.nni 1 1 < £ >—i Z 4 —M M O SO > C? CD POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANV PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč- ★ * * ¥ ★ ★ i ★ ★ ★ ★ + k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k i k k k k k k k k k k k k k k 5 * k k k A k k A k k A A * A k A k k i*4^+**********-Mr***********-**** **+ ******************** STATEMENT 0F THE F i R S T-S E G 0 N D NATIONAL BANK 0 F PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1915. RESOURCES Loans and Discounts ... $ 9,297,029.84 Overdrafts . 287.30 U. S. Bonds, at Par. . . . 3,601.000.00 Other Stocks and Bonds 4,366,088.22 Real Estate. Furniture and Fixtures . 1,178,104.17 Cash on band $1,526,470.90 Due from Pittsburgh Banks ... 695,014.84 Due from other Banks .. 2,689,456. 22 4,910,941.96 Due from Treasurer U. S. 198.000.00 $23^551~45L49 LIABILITIES Capital . $ 4,000,000.00 Surplus and Profits . .. 1,168,027.03 Reserves For Interest and Taxes _$ 24,224.15 SpecialReserve 295,988,54 320,212.69 Deposits . 14,581,711.77 Circulation $3,500,000.00 Less Due from U. S. Treas 18,500 00 3,481.500.00 $23,551,451.49 Mf- nost in varnost je naše geslo. !! ’****«-***¥♦**********♦********>♦>***********-*****¥****>♦ J*-**********************, V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI OFFICE RS B. F1NLEY, Chairhian of Board LA AVRENCE E. SAN DS, President FRANK F. BRiOOKS, Vice President and Cashier V": CLYDE C. TAYLOR, AsSistant. Cashier THOS. C. GRTGGS, Assistant to President WM. F. BENKISER, Manager Foreigu Department AV. J. FRANK, Assistant Manager Foreigu Department t¥¥¥¥4 4 4 ¥¥¥¥¥¥¥¥>¥I SAMO V AMERIKI, TEMUČ PO CELEM SVETU. Cor. Fifth Avenue and Wood St. PITTSBURGH L SLOVENSKI NABOD", 28. ckt-obr?( im’ * l— >—60 —05 —25 -50 MALi OGLASNIK. CLASSIFiED AD's. V/snted: iaborera- tor one Inaertion domestic help -.vork .. . Irsguires: for friends etc , „ othef notiees „ ,, ZA OGLASE Se’ PLAČAs Kdor išče: delavec za vsakikrat . $ 1 . Služinčad .. ,, . —50 delo ,, „ . —05 prijatelje itd- ,, . j. .■ —25 28 druge objavo . —.50 Naš pooblaščeni zastopnik za Cle¬ veland in okolico je gosp. POD SVOBODNIM SOLNCEM. , POVEST DAVNIH DEDOV. Spisal F r. F i n ž g a r. N. C. SPIGELSKI, 1135 VViliiamson Bldg, Cleveland, Ohio. katerega priporočamo rojakom. Uprava. NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI. (Ta vi'ki zanimiv roman se je začel v Sesti številki Slovenskega Naroda- Kdor era želi citati in ni prejel šeste in nadaljnih številk, naj si jih naknadno r , "'oč) (Nadaljevanje.) Stranka zelenih je raztrosila bogato plačane hujskače med ljudstvo, da je kričalo na despojno. žugalo carski palači s stis¬ njenimi pestmi in jo zmerjalo: Morivka! Gneča je naraščala; kakor povodenj je pokrila marmorni Kon¬ stantinov forum in obgrnila velikanska poslopja carske palače. Ka¬ kor bi se dvigali kričači iz zemlje, je naraščalo ljudsko valov je. Bili so tisoči med njimi, ki jim ni bilo mar Iztoka in Epafrodita. Ali tre¬ nutek je bil ugoden, da s*o lahko dali duška notranjemu gnevu in svobodno kričali in zabavljali na despojno in despota: Carska, palača, komaj zdramljena iz spanja, se je razburila. Azbad je bi! obveščen ob prvem jutru, kaj se je zgodilo ponoči. Sam je prijezdil v palačo, besnel nad eenturiji, bičal vojake in takoj po¬ slal oddelek Herutov in Germanov, da povežejo in odžene v ječo vse nočne straže. Bal se despojne in despota in hotel ukreniti vse, da se stvar ne izve. Ko je pa cul odposlance iz vojašnic, da je čez not izginilo ‘dvajset najboljših Slovenov — palatineev, da je ponoči jez dila konjiča skozi Adrianop.olska vrata in prevarala straže, .je bil zbe« an ; kričal je povelje za poveljem, da častniki niso vedeli, katero l’a. Frank Ambrož, Tooele, I tali. Jakob Ambrožič, Eveleth, SVlinn Jos. Aidich, Mihvaultee, Wis. Joe Abel, Blootovn Alab. john Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco, Cal. Frank Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj, Kellog Idaho. Josip Celin, St. Marys, Pa. T .Chadez za Reliance, Wyo. Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Radley. Kans. Joseph Dolinar za Broughton, John Debelak, Kvelcth, Milin. Tony Fedran, 1 .itle Falls, N. Y. Peter Fugina, So. Chicago, Ul. Jos. Goričan za Chicago, 111. John Grsich, Calumet. Mich. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Hribernik, (ilencoe, Ohio. John Jakše. Imperial, Pa. Frank Janškovecb. Peoria Til. Jerry Jerich, Pueblo, Colo, John Kočevar za Steelton, Pa. Matijs Kamin, Forest Citv, pa. Jos. Koss, Pittsburgh Pa. * Anton Komer, MlRvaukee, Wis. FpunH Merefli llvva uKppi wu, Jihs 'šum MiifflittKBSi Vri«. umi k£M ffšrtk PifPt G. p Mah Us.kčvso Hibi, h, Ojjlc friflk Likar, J.Biiiižlbbh, Pa. ilojž Liridii, tlfečnsbuig p 'a. Frank Lužar, !tuba napotiš, thd. Lovr. Mesarič, Milwaukee VVis. John Matecič, W. \Vinfield Pa. Ignacij Medved, Collintvood O. John MitcetiČ, Rankin, Pa. Mike Muhvič, Baltic Mich. Ant. M. Papich, Steelton. Pa. Mike Pavšek za Roswell, Pa. John Pezdirc za Reading - , Pa. Andrej Pirc, Ely, iMinn. Ivan Purnat, Little Falls N. Y. Jak Potočnik, Hostetter Pa. Frank Pucelj, Aurora, 111. Rudolf Puzelj, Barberton, O. Matt Reven, Moundsville, W. Ya Frank Rotar, Tioga, Colo. Jos. Stariha, Kast Helena. Mor.*. Joe Starina, Indianapolis, Ind. Anton Stavanja, Cleveland, Ohio. Jos. Simčič, Pittsbiirg, Pa. Peter Srnovršnik, Forest City, Pa, Wm. Thomas, Pittsburg\ Pa. Jos. Ulašič, Reading Pa. R. Valto, Miltvaukee, Wiš. John Vodovnik, Sheboygan, Wis. John 2ust, Midway, Pa. Iti prej izpolnili. Tu sedaj nenadoma bjika na ulici. Dvorjani, e so trepetale v strahu, evnuhi so se plazili kakor sence, prihuljeni, trepe¬ tajoči. Zatiskali so si ušesa in se skrivali po hodnikih. Zunaj je pljus¬ kalo valov je, kriki so navduševali tolpo, divji udarci so se oglasili na vrata carske palače. Teodora, se je prebudila in pozvala Spiridiona. Udarila je prvič s sbiuokosteniiu kladivcem na ploščo — udarila drugič — udarila razburjena tretjič, da se je razpočilo kladivce. Evnuha ni bilo. Pri¬ tekle so trepetajoče sužnje, padle na kolena prednjo in vzdihovale ..Upor! Buka! Groza na ulici! Palačo razdero !“ Teodora je pobledela, stisnila ustnice, črni senci svilenih obrvi -ta se vzburili. ..Po Azbada!“ je kriknila. Bližnje sp zbežale iz sobe, sredi nje je obstala Teodora. Razpuščeni lasje so se v temnih valovih usipali čez pleča in preko valujočih, razburjenih prsi. Rahlo se ji tresla po vsem životu, iz oči so ji gorele iskre poguma in samozavesti. Azbad je v hipu klečal pred njo in iskal z ustnicami belega šoln¬ ika. Despojna pa mu je odmeknila nogo, pozabila vse,dvorne -cere¬ monije, topotnila po mehki preprogi in ukazala: ..Udari! Kaj čakate?" „Jasna despojiia. — morje ljudstva — straža prešibka" -- — Azbad je slovkoval z drhtečim glasom in se ni upal ozreti se \ des¬ pojno, ki je. stala kakor Amazonka z dvignjeno pestjo pred njim. ..Udari, sem velela! Kolji in presekaj se skozi drhal ter išči po¬ moči na Kampu! Hodi!" Azbad je takoj ukazal oprostiti zvezane palatince in je s celo stražo udaril iz palače. Njegov lepi žrebec se je vzpel'in zaprhal, ko ga je pognal v množico. Krepki Hgruii so nastavili* kopja, o. ti so odprle studence krvi, drhfll so je preklala, divje tuljenje se je vaz- !«!»]>} no ilpojšem fonih Aih&r! _4 q si-Jih! biisibvita i pistiulitiskchi me „Citaj : ' ! .;e ponovil s suhim glasom despot. »Sveta despojna naj' se prepriča, kako je z njo božja modrost. Ko bi jo bil alušal in zatvo- ril Epafrodita, ne bi bruhal ta smrad iz njegovih ust. Opusti, des- pojna!“ Silenciarij je nadaljeval: »Na večer pred svojo smrtjo prihajam k tebi, kri barbarska, da se poslovim. V čisti udanosti sem trošil milijone — bedak — za despota. Za plačilo me preganjaš. Zakaj? Ker ti vlada slovita hot¬ nica, ker te je omrežila prešustniea, hči medvedarja. Tudi njej sem poklanjal .darov, da je pila iz čaše zmagoslavja — na moj ra¬ čun. Ko sem pa započel z njo dvoboj, ko sem otel kakor Suzana cisto Ireno, ko je Krist Pantokrator navdihnil barbara Iztoka, da je pahnil iz naročja prešustnieo Teodoro — mi je zaprisegla po- gibel. Sprejel sem to obsodbo. Toda prej sem .iztrgal iz ječe Iztoka in ga vrnil barbarom. Danes ti je bržkone množica pokazala, kdo je Epafrodit, in koga bolj ljubi — tebe ali mene. Ti imaš meč, jaz imam ljubezen. S to lepo zavestjo končavam svojo pot. Moji nežni živci, porojeni na grški zemlji lepe umetnosti, ne prenašajo več tvojega nasilja. Ko boš bral to pismo, vedi. da sem potopljen najboljšo jadrnico in z vsemi umetninami vred na dnu grških voda. (Je te vleče sila, pridi ponje. Moje posestvo je pa pred letom pro¬ dano po svetem pravu trgovcu Abiatarn. — Storil sem to iz us¬ miljenja, da si ne oskruniš grabežljivih rok. Pravni dokumenti so priloženi. Epafrodit". Vsi senatorji so se skrivili v .grozi. Azbad je pobladeval in zarde¬ val, Justinijanovo lice je porumenelo kakor vosek, Teodora je pa omahnila na tvorni, in omedlela. Despot sam jo je prestregel, dvignil v naročje, ozrl se na senatorje in s suhim glasom, ki se niu je trgal tresoč iz grla, izpregovoril: ..Satan je posodil čeljusti psu, da je ugriznil na smrt nedolžno sveto despojno! Sužnji so dvignili tron in odnesli Teodoro. Sam despot jo je spremil. Ko so položili onesvoščeno carico na svileno kr.esio v njeni sob? je pokleknil .J usti ni jim ob njej in ji položil roko na Čelo. Še p e ta j e je zval sveto Trojstvo, rotil apostole, naj otmo Teodoro. Počasi je odprla oči. Justinijan je vzkliknil:’ »Deo gratias!‘ ‘ .Ne boj se, moč se mi vrača. — O, da je ušel klevetnik!" —• »Mea eulpa, jasna-despojiia! Ko bi te bil slušal..." Teodora je trudoma dvignila roko in ga objela krog vratu. »Ker si apostol — moj predobri! Ali veruješ kleveti?" »Bogu verujem in tebi. ker s teboj je on". »iztoka sem zatvorila. da Vitinem tebe. Ščuval je zoper despota - in sedaj je otel -r- otet po lisjaku — o—- graeca fides.. »Božja modrost otme tebe — in po tebi mene — pravica božja naj plača samompriveu na dnu pekla ——— — „Ne veruj, despot! Graeca fides..." Teodora je zatisnila oči. »Ne verujem, despojna, ker ti veliš. Izgrebemo lisjaka!" Tedaj je vstopil dvorni zdravnik. Carica mu je odkimala z roko, da ga ne potrebuje. »Zaspim!' ' »Zaspi in pozabi!"... Ko se je vrnil Justinijan v zbor senatorjev, je Teodora takoj vstala. Omedlevico jo le hlinila, »Torej je zmagal satan — satan v njem. — Prokletstvo temu Grku!" — Hodila je razburjena po dragocenih preprogah. Ustnice §o se ji tresle. Glavo je povesila, v ušesih so ji šumele grozna besede iz Epa 13 S S S S s i S 53 BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo everas Gothard Ol! (Severovaga Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izyinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. Gena 25 in 5G centov. Štefan Plačko, iz Ma* rietta, N. Y. } nam je pisal sledeče: ‘'Trpel sem vsled bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let ter sem med tem časom poiskusal razna zdravila toda brez uspeha. Čital c era v Vagem Alma¬ nahu o Severovem Goth&rd- skera Olju ter sem ga pre- iskusil in so mi bolečine kmalu izginile. Lahko tu¬ di rečem, da je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam ga vsi m. k» trpijo vsled krajevnih bolečin. RANE, otiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, o- pektine in ožganine se hitrej zacelijo, ako se nadene S EVERAS Hsallng Ointmeni (Severovo Zdravilno Mazilo). Cena 25c. J ' Severove Pripravki so naprodaj v vsčii lekarnah. Zahtevajte samo Severove. Žavr* nit« nadomestitve., Ako var, ne more lekarnar založiti, naročite jih od nas. m j W. F. SEVERA CO. } Cedar Rapids, I©wa S ZASLEDUJTE BOJNE DOOODKE! Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬ kajo razne vojske. Polegtega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo poseči v boj. Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so nari¬ sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih mhp in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti, To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo »Slovenskega Naroda", leglo }>o siiTiumi ropu .man .u setvi! onsjfnvuo * jmiiumiitnč im- fTnfljtiivpii K'h k" P Jioni^valnl udarni «prpann P? v lUenol novipp nm w iTriil .I 1^.-- ziidiUi’ 41^ -' jifiiiiH iTsubžf IjbižkuMa ju. miTzu-u^irimijj!, liHitlj^ VlpPd JbiUhi kup ju čula i, jiimna. Jiotiilča barbar - -Tl Vfllfi A $T griiHil! i' UtiVuiib. Ji. jiiipiilvlj' hb M Sojijc. Kinb-f je vji h J j To nosi-anmiist je zaliičil njej --- despojni - v obrat! zviti ttpttfpodjh I šilibiiidiihj fei Vs ak rojak, kateri želi imeti kra¬ sen spomin naj nam nazna ni svoje ime, priimek in točen naslov. THE FIRST-SEC. N AT’L. BANK Cor. Fifth Ave & Wood Street. PITTSBURGH, PA. Dobro znani hotel in prenočavališče z SpstilniSkim obrtom in dovoljenjem točenja pijač, na dobrem pirostoru v neposredni bližini kolodvorov in par- niškUi pristanišč, posluje od leta, 1847, s® Prodaja zaradi ostarelosti lmitnika iti Ufimerava odpočiti se. Najpovoljnej- -i 1 'ORoji: Vprašajte ali pišite na: F. B e l° Narodni List, fii Park Rmv, New- POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na- birati naročnike za »Slovenski Narod v naših naselbinah po Združenih državah in Canadi naj nam to naznani. Uprava, I BREZPLAČNO | | Pošljemo vsakemu, kdor nam | naznani svoje ime, priimek in «5* I A točen naslov, krasno potopisno A knjižico okrašeno z lepimi sli- I karni- PISite: j I ■Cunard H. S. Co» Ltd. 21 „24 State St- Dep* S- Nev/ York- 4* klin HljriiJ.bV lii bbtaihHoV, sr jft množica umikala. Ker so pia od /adaj pritiskali! ii#)i*ojnč tolpe, begunci niso mogli bežati, ljudsko v« lov je jili jo stisnilo na jialatiiico. Pobesneli ljudje so grabili kopja voja¬ kom in jih lomili, žrebcu so trgali uzde. porezali povodce. Azbad je udarjal, da so rdeči curki brizgali krog njega. Konj se je splašil in podivjal. Predrzneši so držali Azbada za stremena, vlekli ga za noge in kričali: »Na tla s prešestnikom! Teodorin ljubimec je! Iztoka je pehnil v ječo! Epafrodita je umoril! Smrt mu!" Azbadu je omahovala roka, levica je iskala grive razbrzdanega konja. Bil je izboren jezdec — ali omahoval je v sedlu; kričal je povelja — toda palatinci niso mogli do njega. Z zobmi jih je grizla gneča, kopja so bila polomljena, vsled navala pa mnogi še do mečev niso mogli, da bi jih potegnili iz nožnic. Azbad je vtrepetal v zavesti, da je izgubljen. Ge ga potegnejo s konja, ga zmandrajo in uduš-e. Za¬ bodel je ostroge v konjske boke, plemenita žival je bolestno zarez- gtala, se pognala v skok in preko teles in glav divjala, kakor bi plula po morju. Tedaj so se nenadoma oglasile trombe konjiče. Drbal je onemela. Po Carski c-esti se je zablestelo oklopov — množica je kriknila in pljusknila vsaksebi. »Belizar! Belizar!" Togota se je izpremenila v plahost, vse postranske ulice, vsa Sol¬ zna dolina. Sužnji trg. vse je goltalo množice, in Belizar ni ne enkrat, udaril z zavihtelim mečem. V nekaj trenutkih je bil trg prazen, gluh _ drhal se je poskrila nenadoma, kakor je zrasla iz tal. Še tisto popoldne je sklical Upravda na posvet najuglednejše senatorje, povabil Belizar ja in Azbada. Seji je prisostvovala tudi Teodora. »Videli in culi ste jutro, da se je dvignila drzna množica in na valila na palačo svetega despota. Krmil sem narod, kakor Bog krmi ptice pod nebom; in ptice hvalijo Stvarnika, narod se je pa pobunil in psoval gospoda zemlje in morja. Govorite, kje tiči vir zla. kdo je šuntar. ki je zapeljal množico? Pri sv. Trojici, naj umre!" Kro" senatorjev je dolgo molčal v globokem spoštovanju. Ko so z molkom naznanili., kako svete so jim besede, ki so prišle iz ust 'despota _ se je dvignil siv senator, upognil koleno do tal in iz¬ pregovoril : »Jasni despot, zmagalec Afrike! Buko je dvignil — ; Epafrodit!" 4 Senatorji so pridržavali sapo in zrli v Justinijana kakor na božanstvo. »Epafrodit? Toženec? In eustodia libera? Azbad magister equi- tum. naj je ta grešnik še danes v vozi!" Senator, ki je klečal pred tronom, je prosil z očmi dovoljenja, da izgovori. »Nadaljuj, čislana starost!" »Naj milostno dovoli hlapcu vzvišeni despot, da mu dam sledeče dokumente, katere mi je izročil v jutro suženj od Epafrodita". .senator je segel v nedrije in pokazal pergamente. »Silencarij. vzemi in čitfij !" Tajnik je odpečatil pismo, ki je bih. naslovljeno na Upravdo. »Mogočni despot — —“ Tajnik je utihnil, roka se nm je tresla. Justinijan je imel uprte vanj bodoče oči, suhi roki sta trdo prijeli naslona ob tronn. »Silencarij, čit.aj! Vem, da odmeva iz pisma lajanje psa. Za to se gospod ne meni! Dalje!" »Mogočni despot, nenasitna posast, krvopija ljudska. Senatorji so se stiskali za prsi. mašili ušesa in se na široko pre- kri|evali preko ramen. Teodori je pobledelo lice, zlati nimb je tre¬ petal na glavi, purpur na vzburjenih prsih je drhtel. »Nehaj!" je kriknila silenciariju. Jn to žaljenje ja poslušal zbor senatorjev, Krivili so sc sivi možje hi si zatiskali ušesa. Hinavci! Njihovo srce se je pa radovalo, ko je brizgalo blato na ujej sveti nimb. Kako si zabriše te madeže? Ali bodo senatorji molčali? Tajna seja je. Ba — tajna! To se pravi, da. bo vsak, ko se vrne domov, tajno pošepetal skrivnost na uho svoji ženi in še prej svoji kurtizani. Te gredo v Zevksipove kopeli in bodo’ pod večer takisto tajno pripovedovale prijateljicam — in drugo jutro! bo govoril o pismu Bizanc na forih — seveda — ne javno, ampak govori! bo". Teodora je mislila, toda ni iznašla zatvornice, ki bi zaprla jez, preko katerega zašimri Epafroditova kleveta. »Naj govore" — je dejala, »Upravda ne veruje — za to mi je, za drugo se ne menim". Sarkazem Jascivke, ki je prebredla morje blata, ji je ob,senčil poteze na licih. Ustnice ji niso več trepetale, rahlo so se razširile in nasmehnile. »Ko sem otel kakor Suzana čisto Ireno" — tudi to je zapisal Epafrodit, je razmišljevala dalje. »Otel? — Kako otel? Mar je ni več med dvor junicami ? Morda je. menišič utekel z barbarom?" Ta misel jo je bolj zapekla kakor Epafroditova očitanja. Ves strup ljubosumja ji je presekal dušo. Ves strah pred carjem, vsa sra¬ mota pred Bizancem — vse je skopnelo kakor sneženi kosmič v juž¬ nem solnem Sesedla se je na kreslo in z vso vrojeno ji duhovitostjo snovala takoj načrte, kako se osvetiti Ireni, kako doseči Iztoka. — V tem je Upravda v tajni seji mirno‘razpravljal dalje važna državna? vprašanja. Govoril je o monopolu svile, o stavbah, vodovodih zlasti o cerkvi svete Sofije. Nobenega svetovavca ni bilo, ki bi se drznil najmanjšo besedico ugovarjati despotu. Koncem seje se je pa dvignil despot in slovseno proglasil: »Znano je vesoljnemu svetu, da je iskala preganjana kraljica Gotov. Amaluzuota. utočišča in tolažbe pri meni. Despot zemlje jo je sprejel, slušal njeno tožbo o krivicah in ji obljubil pomoči. Toda krivica je šla v službi hudega duha preko pravice in nabrusila nože zavratnim morivcein. Padla je kraljica — umoril jo je narod poda-; nikov. Zato pa je naloga despota, ki ji je obljubil pomoč, ki si je izbral za geslo življenja: »Boj krivici, hramba pravu!" — da se osveti njeno kri. Zato slovesno izročam poveljništvo armade v izkuše¬ no roko Belizar ju, ki naj osveti smrt Amalazunte in osvobodi Italijo izpod jarma morivo.ev". Vsi senatorji so se priklonili, Belizar je vstal in pokleknil pred Upravdo ter sprejel zlato verigo v znak vojne oblasti, Justinijan je razprostrl nanj roki in molil k sv. Sofiji, da ga navdahne in obsenei z duhom zmagavca. Ob tem slovesnimi trenutku javi dvorjan, da je prijezdil brzosel iz Adrianopola in želi oddati list jasnemu despotu. Pošilja ga magi¬ ster peditum '— Orion. Azbada je oblila rdečica ob tem poslanstvu. Senatorji so dvignili ^lave in osupli strmeli na Upravdo. »Maglste peditum — Orion?-V l'pnivda se je ozrl na Azbada. »Govori, odličnost, kdo je ta magister peditum — Orion? Ne spominjem se ga!“ Azbadu so se ježili lasje v strahu. Iztok je bil imenovan od Teo¬ dore in njega - - cesarski reskript je bil ponarejen — zato, da bi lažje uničila Iztoka. Ge zve Upravda — zadene kazen samo njega. Teo¬ dora se upraviči. »Magister equitrim, čemu pomišljaš?’* »Naj bom zadnji suženj v hipodromu, če kaj vem 6 tem imenu. Brzosel se moti". »Prinesite pismo!“ Silenciarij je šel iz dvorane, Upravda je sedel na prestol, naslo¬ nil glavo v koščene prste in gledal proti zavesi, kamor je izginil silen- ciarij. Vladal 'je molk. Senatorji so si z dragocenimi tunikami zakrili usta, da s? ne Hi čuta dihanje. Veg Bijsanc je vedel, da je bil Iztok od carja imenovan za magistra patatinskih pešcev. Vojaki so raznesli novico še tisti večer po menita Jn ITprsvflnv« vprašans? i UV.ihjH, ketsiTifUt h Siht!« Uim-ie« lii sr pjpglii tu. m fig*, jtj riali i š piabiohl- % IdVlUtaiuit jr Hštiliiiiiil IjpFiHN elit, Riižpečatll jv zavoj iii pOflIitii! eNfjlli Hfspot je mahnil z roko iti velel: »Kaj piše? Beri!" »Jasni despot ! Ker se nisem utegnil posloviti, zato se postavim sedaj Dolgujem ti zahvalo, ker sem se v vrstah tvojih vojakov izuril. Zato sprejmi za plačilo priloženo roženico. V njej so kamenčki iz Hilbudijeve če¬ lade. Vedi, da ga je prodrla pušica z mojega loka. Sedaj se vračam preko Homa k očetu — pod svobodno sobice, katero mi je hotela ugasniti za veke -— medvedarka Teodora. Po nagrado za to njeno ljubeznivost pridem sam — in z menoj vojs-ka Slovenov. Zahvali za ta obisk despojno. Iztok". Justinijan se ni genil. Na suhi dlani je počivala glav«, na obraza se ni gonila nobena mišica. Gledal je preko senatorjev na steno 1 , kjer je bila slika svetih Treh kraljev pod Hebrora. Počasi je izpregovoril, nc da bi gonil z glavo in trenil z očmi. ,.1’eklo se je odprlo danes in izbruhalo četo satanov. Toda des¬ pota ne uničijo. Kristus Pantokrator jih zatre. Belizar. vsi Sloveni morajo v Italijo na vojno! Azbad naj odbere nekaj IJerulov, ki naj slede ubeglim Šlovenom in temo magistru peditum Upravda Se je nasmehnil — preko Homa. Cie jih dobite, naj jih posekajo lia mestu. Ge jim uteko. naj gredo do Hunov in poiščejo Tunjuša, ki naj se takoj .oglasi v Bizancu!" — — — Ko so senatorji zapuščali dvoband, je pošepetal evnuh Azbadu, da mora hrzo k despojni. Slušal je. Toda v grozi se je tresel. Komaj je ušel jezi Upravde, ker ni despot povpraševal dalje o Orionu in smatral vse samo za zvijačo Slovenit, že mora k Teodori. Težak ho račun o Iztokovem' begu. Ponižno je dvignil oči y despojno, ko je klečal pred njo in ji poljubljal nogo. Toda hitro jih je povesil. Zakaj v njenih oči ni videl milosti. »Kje je Irena?" P »Pobegnila". »Z Iztokom?" »Ne, sveta despojna. Teden dni poprej". »Zakaj je nisi poiskal?" »Izginila je. kakor bi utonila v morju. Brez sledu". ..Isci jo, zvedi zanjo, plačuj vohune — sicer se mi ne prikaži več! — Kako si stražil Iztoka?" »Izdajstvo v hiši! bil od trgovca". »Tudi njega išči in išči Epafrodita, ki Ne verujem, lisjaku!" »Za Epafrodit oni je poslal jasni despot brzojadruico". »Tega te nisem vprašala! Pojdi!" Po tleh je drsal Azbad od despojne in odšel pobit in ponižan kakor zadnji suženj, ko ga pretepe gospodar z bičem. Ko je prišel iz palače, so že gorele zvezde na nebu. Divje je gonil žrebca preko for o v na Kalup v vojašnice, da izbruha srd in ponižan napuh nad nedolžnim i palatinci. V nizkih tabftanah. mimo katerih je jezdil, so pa popivali Epa« froditovi sužnji, svobodni in veseli, da so dobremu gospodarju iz¬ polnili zadnjo željo ter v jutro nahujskali narod v divjo buno zoper carja in carico. (Dalje prihodnjič.) Spiridion je izginil z Grkom. Podkupljen jel se ni utopil — nikdar. Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski Narod", najboljši slovenski list v Ameriki! j 5*-S-a ,.SLOVENSKI NABOD**, 28. oktobra 1915, CUNARD naj hitrejši parniki na svetu „M A U R E T A N I A" NEWYORK -^LIVERPOOLy pajhitrejša proga preko Liverpoola ?,a 7/k\\ N LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODFLOVITEV ZA LIVERPOOL m. t TU S C ANI A petek 29. oktob. 5. p. S A X 0 N I A sobota 20. novemb. 10. a. m. C A M E R 0 NIA petek 5. novb. 4. p. m. TUSCANIA petek, 26. novb. 4. p. m. Parniško pribrežje se nahaja na podnožju West 14. ulice North River, New York. Za daljnje podrobnosti obrnite se na: ^ THE CUNARD STEAMSHIP C0MPANY LTD. 21—24 STATE ST. NEW Y O R K. N. Y. ali njene pooblaščene zastopnike. V01NA !N FINANCE, t. 1 9 9 KOMUR JE i REBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA NAJ SE OBRNE NA NAS. i t T |‘ * 45 VESEY STREET ! I *c *? X j I I i ? jr i f I t | t ! I i* | Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli gj Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta | in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim |I mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. X Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr- ''jl niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. X Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo X naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. J> Vsakdo se more obrniti na nas glede: |* Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, Izbri¬ si sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjizb, užitkarskih '$ in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroe- | nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Arne- % riki in starem kraju. J; Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno- |* koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: „5 10 VENSKI NARO D“. N E W Y O R K, N. Y. JI d- «SU nr KRAJEN JE ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬ nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in pošlje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $ 1 . —), na upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. aAAAAAuAAAAAAAAAAAAAAAAAAALA« | Ali slo že kaj darovali za V ■ j 3 v oci kriz v Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narod", najboljši slovenski list v Ameriki! Malo sreče ima komisija, katero je poslala Anglija in Francija v Ameriko jjo novce, ki jim jih že tako hudo primanjkuje. Že to ne pomenja nič dobrega, da je bilo treba znižati svoto projektirane¬ ga posojila od ene milijarde za celo polovico. Potem pa so bili stavljeni še tako pogoji, da so prav malo v čast obema deželama, posebno Angliji, ki mora zastaviti ves svoj kredit. In posojilo Samo na sebi je doživelo v tej deželi po¬ polni fiasko. Kakor naznanja In¬ ternational News Service, je sin¬ dikat, ki je prevzel nalogo, spra¬ viti deleže med ljudij, polovico svote zopet potegnil nazaj, ker ni bilo povpraševanja. Nič manj kot 350 milijonov je tedaj ostalo, upajo pa oddati še 100 milijonov. Ker so tvorničarji munieije že v naprej podpisali velike svote (samo eden teh 35 milijonov sam) je jasno dejstvo, da se ljudstvo nič kaj ne zanima za to posojilo. Sam priznava sindikat, da je bila udeležba na pacifiški obali tako slaba, da so se pokrili komaj stro¬ ški. In ravno tam so upali napra¬ viti izvrstno kupčijo. Na osred¬ njem zapadli je bilo opaziti prav mlačno zanimanje, in samo na vzhodu, pred vsem v New Yorku, je bilo nekaj boljše. Ta financijelni neuspeh obeh bogatih evropskih držav je zelo značilen. Kaže nam veliko nezau¬ panje in mogoče ne neupravičeno bojazen, da bode s koncem vojne splošen bankerot evropskih dr¬ žav, ker ne bodo mogle poravnati svojih obveznosti. Neuspeh je tudi v veliki meri pripisovati okolišči ni, da je izjavil angleški baron Reading, načelnik komisije za na¬ jetje posojila, da bode udeležena tudi Rusija. To je pa izjavil šele potem, ko je bil že ustanovljen sindikat za sprejetje posojila. Iz¬ java je v popolnem protislovju s prejšnjimi, v katerih so zatrjeva¬ li. da je Rusija izključena. Rusija je.namreč že dolgo zna¬ na kot bankerotna. Ampak kako globoko tiči ta dežela v finančni mizeriji vedo samo oni, katerim so razmere dobro znane, finančniki, in ravno ti pridejo seveda v po štev pri tem. tVilliam Bayard Ha le je nekoliko odgrnil zagrinjalo in pokazal, v koliki meri bi bila prizadeta Anglija in Frncija v slučaju poloma carjeve države. Kakor zatrjuje v nekem tukaj šnjem listu, dolguje Rusija Fran¬ ciji že dolgo nad štiri milijarde dolarjev. Angliji pa približno po¬ lovico omenjene ogromne svote. Pri tem so pa finance Rusije tako slabe, da v zadnjih letih niti obre¬ sti tega dolga niso mogli plačeva¬ ti, da sta morali Anglija in Fran¬ cija plačati z davki svojih lastnih dežela 300 milijonov lastnikom ruskih papirjev. Tako torej dolg vedno le raste. Tudi finance Francije niso po godu Hale-ju. Ne more zapopasti, kako morejo priporočati tukaj¬ šnji denarni mogotci svojim ro¬ jakom nezasigurane honde dežele, ki je imela že pred vojno 160 do¬ larjev dolga na vsakega prebival¬ ca, in se je ta dolg povišal v pr¬ vem vojnem letu za. nad 9 mili¬ jard. Na Francoskem vrednostne listine vedno padajo, in kakor je razvidno iz pariškega borznega li sta z dne 19. sept. 1915, so padle francoske rente od početka voj¬ ne od 83 na 68, deleži Francoske Banke od 4575 na 4320, in oni Pa rižke Banke od 1385 na 790. In to so tri na jboljše vrednostne .listine na Francoskem. Kako more biti tedaj šele z drugimi! Kako je na Angleškem, je raz¬ vidno iz tega, da stojijo znane kon zole, narodni dolg Anglije, na 65 (preje 100). To je sedaj določena minimalna cena, izpod katere se ne smejo prodajati, ker bi druga¬ če še bolj padle. Rusija, znana kot vedno v stiski, se je sedaj odpo¬ vedala še monopolu na žganje, vsled česar je izgubila četrtino svojih dohodkov, skoraj 500 mili¬ jonov. Kako je pa v Avstriji in Nemčiji, Hale ne pove. Prav bli Ijantno umevno ne more biti, kaj¬ ti vojna požre ogromne svote, to da splošnega poloma se tamkaj skoraj ni treba bati, ker je ljud stvo hranilo. Vse to je postalo jasno ameri kanskemu ljudstvu, ki zato ni ho telo z denarjem na plan. Komaj jo bilo podpisano prvo posojilo po ]sindikatu, sc "e • 1 :y: - | drugem. Zopetni pa-ec angleške¬ ga funta šterlinga dokazuje, da je amerikanska borza dobila pomisle ke in dvome o evropskem finanč¬ nem stanju, kljub temu da je An¬ glija pred kratkim zopet poslala veliko zlata sem. Kako dolgo še bodo vojskujoče se države v stanu voditi vojno da¬ lje? • „V. Z.". A. -» IREDENTIZEM, Irredentisti so šli že pred izbru¬ hom vojne z Italijo tja čez mejo. V Gorici se je pripovedovalo mno¬ go, kako so si znali pomagati ven iz države, katero so tako sovražiii v kateri pa so vendar tako dobro živeli. Eden je šel čez Matajur, drugi je dobil pri Krminu pot tja čez. tretjemu se je posrečilo na dnu večjega ribiškega čolna pri¬ speli na tla blažene Italije. Kak mladenič je smuknil preko črno- ioltih mejnikov preoblečen v žen- sko obleko. V Italiji so razvijali irredentisti živahno gibanje za vojno. Kjerkoli so bili shodi za vojno, povsodi je bilo poleg polno irredentistov iz primorskih dežel in kakor sa nam pričala sproti do¬ hajajoča poročila, so bili izredno agilni prav goriški irredentisti. Čim manj italijanske krvi je bilo v takem ..neodrešencu" (za odre¬ šene" bi se smatrali še le potem, ako bi Italija zasedla Primorje), tem bolj glasan je bil v Italiji, tem bolj je hrepenel po vojni in klical po ,,odrešenju". Včasih kakemu takemu kričaču sreča ni bila po¬ sebno mila, v Benetkah so bili ne¬ kega takega „neodrešenca" na ne¬ kem shodu zoper vojno premika¬ stili, da je imel dovolj, ali druga¬ če pa so imeli besedo in opravljali so razne posle, služeč .,domovini" in delujoč na odrešenje primor¬ skih italijanskih dežel." Tisti slav ni goriški Brežina je hodil okoli tudi med beneškimi Slovenci in jih hujskal proti Avstriji, Špaca¬ pan iz Gorice in drugi so služili po kolodvorih kot vohuni, češ, ako bi prišel kdo iz Avstrije sem čez in bi hotel morda tam kaj poiz vedovati. kar bi oni imeli za vo¬ hunstvo, ali da bi prijeli kakega človeka, če tudi nedolžnega, ki pa bi bil po njihovem mnenju neva ren Italiji že zato. ker ga oni do¬ bro poznajo, da ni bil naklonjen težnjam take vrste, kakoršne so gojili irredentisti. Najbrže pa je bil ves ta vohunski posel primor skih irredentistov čisto nepotre¬ ben in brezuspešen... Radi takih ljudi pa so Slovenci v Gorici neizmerno trpeli. Irreden tisti so bili oni nevarni italijanski mdividuji, ki so v svojih konven tikljih snovali načrte proti Slo¬ vencem, pisali po svojih listili huj skajoče članke, prirejali demon¬ stracije, oboroženi s kamenjem in okovanimi palicami, prirejali ve¬ selice doma in na deželi, včasih bolj skrito, včasih bolj očito irre dentističnega značaja, in delali iz¬ lete v Italijo; v ta namen so služi¬ la razna športna in izobraževalna društva. Taka imena so nosila dru štva, ali ves šport in izobraževa¬ nje sta obstojala v kričanju „ev- viva 1’ Italia!" onstran meje na varnem, in „abbasso 1’ Austria!", ali zvečer ali po noči, polni ..lim¬ fe" in svetega navdušenja, so se vračali v domove v državo, katero so tam na oni strani tako iz srca preklinjali. In če je poklicana oblast v časih malce bližje stopi¬ la njihovemu početju, joj, kak krik in vik je nastal. Ako se je čutil tak-le irredentist kaj zadete¬ ga ali da mu celo kaj preti, to je bilo govora in pisanja o zatira¬ nju Italijanov in iz goriških in tržaških irredentističnih listov je odmevalo ogorčenje po listih v Benetkah, v Milanu in Rimu. Irre- dentizmu v Gorici je bilo dobro postlano in razvijal se je lepo da¬ lje in zajemal vedno več Italija¬ nov iz vseh slojev, Resnici na lju¬ bo moramo reči, da je bilo vedno Italijanov, ki so čutili pošteno av atrijsko, ki vršijo sedaj svojo dol¬ žnost na bojnih poljih, ali niso čutili potrebe, pobegniti iz drža¬ ve. Izčiščeno je italijanstvo Gori¬ ce kakor drugih delov* Primorja, eni so šli, drugi so ostali. Bili so časi v Gorici, ko so prav v miru živeli med seboj Italijani in Slovenci in kazalo je, da se bo¬ do mirno razvijali eni poleg dru¬ gih. Prepričani smo, da ako bi se bili nadaljevali oni časi, hi bili ži¬ veli tudi v zadnjem času eni in 4 » 4 » 4 * 4 » 4 * 4 ? Vienarni zavod -- OBLASTI PRVA-DRUGA V J narodna banka .nTSD ilR<:i,U J E N A L E T A kake odpovedi. K BANKE, domovino EM. Lastno poslopje- 4 4 * * «§» * * I I * * * * * * * * ! I 1 * * znatno znižane cene pri SILJATVAH DENARJA. PO- Cene so sliedeče: 5 Kron 10 . 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 100 200 300 & 5 1.65 2.4G 3.20 3.90 4.75 5.50 6.30 7.05 7.75 8.60 9.40 10.15 10.95 11.7C 12.50 13.25 14.05 15.50 %sr USTANOV 1 VL acujemo obresti SPREJEMAMO DENAK NA ULOZK^ -_ r; nDPOVEDL _ ULOŽKE IZPLAČUJEMO t N O Z E M N I O D D J Zdaj pošiljamo v staro 100 kron za Z/JAMČENJ THE FIR S T-S E G 0 N D NA 110 N AI BANK OOENEB FICTH AVEHUE AND WOOD ST. , _/ P,TTSBl,R L,iKu««. - _ _ p “‘' ?n ,,,kortn y, a „ t t ™ s ™ v ** 4 * 4 , 4,41 4 , 4 , 4 , 4 » 4 . 4 . 4 » — drugi mirno v dobrodejnem iim dajal, den.r.' POZOR! VAŽNO! POZOR! movanju za razvitek in napredek v mestu, ali buknila je na dan is¬ kra irrendentizma, kateremu je lilo osrednje ognjišče v Trstu, na¬ stalo je narodno sovraštvo, demon stracije, gonja in škode. Gonja je Šla tako daleč, da na primer niti nedolžnega moškega učiteljišča niso hoteli pustiti v mesto, stotina mladih dijakov naj bi bila že ta¬ ko nevarna italijanskemu značaja mesta, ali pred leti, ko ni bilo še ostudne gonje, ki je onečaščala Go rico, se je takratni župan goriški Mavrovaič potegoval za to, da bi prišlo slovensko in moško učitelji¬ šče v Gorico. Tod^ takrat je bilo vrženo po nemilih usodnikih v Ko¬ per v nesrečo učiteljstva in ljud¬ ske šole. Irredentisti v Gorici so 'radi ži veli od Slovencev, kadar se je šlo za „afarje“, takrat so govorili pridno in lepo slovensko, kadar pa je bilo kupčije konec in se je irrendentist okoristil, potem je bil Slovenec ,,ščavo maledetto“, s ka¬ terim ne sede italijanski gospod skupaj k mizi. Gele dneve zlasti tržne, .se ni. slišalo drugega okoli „boteg", kot slovenskega jezika in istotako po gostilnah, ko pa so odšli Slovenci iz okolice, potem jim je zrastel greben, polni sloven skega denarja so se zvečer vinjeni znašali nad mestnimi Slovenci, ki znan Slovenec ni bil noben va¬ ren pred njimi, vsaj ozmerjali so mirnega slovenskega pasanta s „ščavom", če ga že niso dejansko napadli. Kdor je kdaj živel v Go¬ rici kaj časa, nam to rad potrdi. Vse to ::a Italijane tako nečastno početje so vodili irredentisti, ki so sedaj odšli. Boj Slovencem, Slo vence uničiti, in Gorico priklopiti Italiji. Da bi bilo to priklopljenje tem lažje in tem bolj upravičeno, so hoteli vse Slovence poitalijan¬ čiti. Ali to se jim je temeljito iz¬ jalovilo. Slovenci na Goriškem so vstajali in vstali in kazali vedno očitneje, da je prazno tisto kri¬ čanje irredentistov, da je Goriško Gradiščanska italijanska dežela; pokazali so, da tvorijo ogromno večino prebivalstva v deželi in da tudi Gorica iz daleka ni tako ita¬ lijanska, kakor se derejo irreden- tistična grla. Pribijamo znova tr¬ do resnico, da. je Gorica štela 26 tisoč civilnega prebivalstva; med temi je izkazanih 12.000 Italija¬ nov, Slovencev se po vsej pravici sme šteli tudi 12.000, drugo so bi¬ li Nemci in druge narodnosti, ali Slovenci Slovenci, od tistih 12 tisoč Italijanov pa jih je komaj 2000 pravih Italijanov, vsi ostali so slovenskega pokoljenja in po žilah sknro vseh irredentistov teče žal slovenska kri. USMRTITEV EDITH GAVELL. V Bur sl ju je nemška vojaška oblast, pustila ustreliti neko An¬ gležinjo po imenu Ca veli, potem ko jo je vojno sodišče spoznalo — krivim izdaje. Miss favell je bila bolniška, strežnica. Obtožena je bila, da je pripomogla francoskim in. angle¬ škim vuiakom ter mladim Belgij¬ cem preko meje, da so mogli vsto¬ piti v armado aliirančev, da jih je skrivala, ter jim dajala denar. Pred vojnim sodiščem je nasto¬ pala deklica srčno in odkritosrč¬ no. Priznala je. da je storila to, kar ji je obtožnica predbacivala. Na vprašanje, zakaj je pomagala vojakom, da so ušli čez mejo tci potem v Anglijo, je odgovorila, da je mislila, da jih bodo Nemci usti e lili. In radi tega je smatrala za, svojo dolžnost, jih rešiti ter obe¬ nem pomagati svoji domovini. Obtožba in smrtna obsodba de¬ klice ie napotila amerikansko po¬ slaništvo v Bruslju, do tega, da je poseglo vmes. Poslanik Združenih držav je v zvezi s poslanikom j španske zelo delal na tem. da resi življenje obsojenke. Stopil je v zvezo tako s civilnim kot vojaš¬ kim guvernerjem Nemčije, ter ju pozval, da po možnosti dosežeta pomiloščenje. Toda dne 10. okto¬ bra zjutraj ob dveh je bila bolni¬ ška strežnica ustreljena po nem¬ ških vojakih. Umrla je hrabro, pripravljena na smrt. To so dejstva, razvidna iz ofici- jelne korespondence amerikanske ga poslaništva v Bruslju, ki je bi¬ la objavljena v Londonu. Poseben pomen je .pripisovati tem dejst¬ vom pismu, katero je pisal ame- rikanski poslanik \Vhitioek nem¬ škemu civilnemu guvernerju Brusi Ija. baronu Lancken. ter nemške¬ mu generalnemu guvernerju Bel¬ gije, baronu Bissiug. Pismo se gla si: ..Ravno sem izvedel, da je bila Miss Edith Cavell, ki je kot An¬ gležinja pod varstvom moje lega cije, obsojena po vojnem sodišču im smrt. Ne da bi se dotaknil vzro kov, zakaj je bila izrečena t.a ob¬ sodba, in na obdolžitve proti njej ki odgovarjajo po mojih infčr- macijah resnici, apeliram na veli¬ kodušnost. in človeški čut gene¬ ralnega guvernerja, da se zavza¬ me za obsojenki) Miss Cavell, in izprenumi smrtno obsodbo. ».Miss Cavell je predstojnica medicinskega zavoda v Bruslju ter si je stavila za svoj življenj¬ ski cilj. lajšati bolečine drugih. Začetkom vojne je pomagala Miss Cavell tako nemškim kakor dru¬ gim ranjenim vojakom. Če že ne iz drugega vzroka^ jo je v prizna¬ nje njenega plemenitega dela po¬ milostiti. • Ako so moje informacije toč¬ ne, je Miss Cavell vse odkritosrč¬ no priznala. Radi tega prosim, ge¬ neralnega guvernerja, naj jo po¬ milosti". Tako je torej pisal amerikanski poslanik, toda zaleglo to pismo ni nič. Edith Cavell je bila ustrelje¬ na. Razumljivo je, da je izvršitev smrtne obsode povzročila na An- i kansko ra.zbu . 31.00 . 46.50 400 ‘. 82 00 500 . 77.50 600 . 93.00 700 .. • 108.60 800 . 124.00 900 . 139.50 1000 . 153.50 2000 307.00 3000 460.50 4000 _„. 614.00 5000 . 767.50 6000 .. • • 921.00 7000 . 1074.50 8000 . 1 228.00 9000 138f.5J 10000 ... Ker ne vemo. koliko ča*a bodo t» nizke cene ostale, opozarjamo rojake, da se sedaj poslužijo te izredno ugod¬ ne prilike. Povejte o tem tudi svojim znancem. First-Second National Bank of Pittsburgh, Fa. Corner Fifth Ave. & Wood Street. Pittsburg, Pa. ••»•(»»»»••»•••»•saeseAesee 1 POŠLJITE SAMOI 25 centov urjenje, gleškem v m zadeva bode. nedvomno tudi v Ameriki igrala veliko vlogo. Ne oziraje se na drage okoliščine, ne smemo pozabiti, da je bila: obso¬ jenka ženska, da se je morala žen¬ ska postaviti pred cevi Po našem, mnenju dejstvo čisto na, kajti umor pušk. je sicer to postranskega pome- je umor in nikdo mma pravice ubijati. Tod ljudje ne mislijo tako. Ozi moramo na mišljenje in ženo strast drugih _ na ženost, ki se , polasti narodov. In t a razdraženost, ogor cenje. ze govori. Padi tega je ustrelitev te dekli- ? i ? na upravo .SLOVENSKE | GA NARODA' kot četrt- S letno naročnino in dobi¬ vali boste najugledneji in | najneodvisneji časnik v Ameriki. Polletna ? « • e e .. $0.50 S | o vas na naSe kra* 0 naročnina Celoletna naročnina (Opozarjam sne darove> 6 ee de be skega nad vse obžalovati. Mogoče bo dala ta izvršitev smrtne obsod- povod, da se sovraštvo angle- naroda napratn Nemčiji po vn .)ni ne bode tako hitro poleglo, kakor bi se sicer, ko bodo straho- . v °j ne davno pozabljene. Sili¬ raj, tak. ko ta, se globoko utisne ' K Potoin, in more preživeti sto- 1 * 1 ja. predno ljudje pozabijo, pre- dno se poleže narodnostno sovra¬ štvo. la tudi rteglede na to mora bi¬ ti vsakomur jasno, da so Nemci a on veliko napako, politično na¬ pako, ki j e veliki čin. tu hujša, kot zlo- a vsi rati se Tazdra- fazdra- časih celih Ne samo sebno tudi bode zadeva Edith Cavell nežna n SiJ o škodovala N deloma tudi A Nemčije. [ n strijo še ni inogla kljubovati stvu vsega i \ v AnjflijT ampak pe- v Združenih državah man emčiji, in s teni vstriji, zaveznici Nemčija, v zvezi z Av- tako mogočna, da bi srditemu sovra- sveta brez škode. ni- z: