Tedertske novice. Mariborske novice. Mariborski ribiči, ki noč in dan ribijo, a malo ali skoraj nič ne ujamejo, so zapazili te dni v Melju, kako je po Dravi plavalo elaveško truplo. Ribiči so potegnili truplo na kopno. Doslej se je na utopljencu samo ugotovilo, da je slarček od 65 let. — V jMariboru je velika tkalnica češk« tvrdke Doktor in drug. V tej tvornici za platno je odkrila polkija tatvino platna v skupni vrednosti 50 tisoč dinarjev. V nedeljo, dne 26. julija je opazilo vodstvo tovarne Doktor in drug, na Ruški cesti, da so prejšnjo noč vdrli neznani storilci t skladišče in odnesli precej platna. Policija je takoj odredila obsežne poizvedbe ter je že drugi dan zaprla Franea Oeserja, ki je razpečaval ukradeno platno. Polidja je našla pri njem okoli 200 melrov platna iz omenjene tovarne. Oeser, star 49 let, je bil večkrat kaznovan, nned drugim tudi radi vloma v vilo Nauer v Lajtcrsbergu ki se je zgodil pred tremi leti. Sedaj pa sta prišla v roke polkije prava dva vlomika, in sicer Franc Rus in Eduard Parger. Moža sta pravkar nesla iz tovarne veliko balo platna v izmeri okoli 50 m. Oba aretiranca sta znana in nevarna viomilca; Rus, star 24 kt, je pristojen v Temenico pri Litiji in je sedd radi tatvine že tri leta v ječi; njegov tovariš Parger, slar 26 let, je po poklicu strojni kljueavničar, doma \z Rogaške Slaline in je bil že kaznovan radi tatvine na 5 in pol lela težke ječe. Svoj vkanilski posel v tovarni Doktor in drug sta izvrševala skoro tri tedne, ukradeno platno sla razpečavala v Sludencih in okolici. Dvakrat na teden sta se vozila v Celje, Zagreb in Ljubljano in druge kraje, kjer sta najbrž tudi razpečavala blago in izvršila spotoma, kakor se domnc\a — več vlomov (vlom v manufaktumo trgovino gosp. Kapusa v Šoštanju, ki se je bil zgodil pred dobrim tednom.) Po dosedanjih ugotovilvah sta Rus in Parger poikjradla v tovarni Doktor in drug nad 4000 m blaga, pr<-d.vsem platna za rjuhe, v celokupni vrednosti 50.000 D. Smrtno je povozil zadnjo nedeljo ponoči na državni cesti pri Framu mariborskega agenta Hubačka z avtomobilom sin framskega labrikanta olja g. Rrajnca. DKrajnc je prehitro vozil, Hubaček je drveči avto prepozno zagledal. Avtomobil je zgrabil nesrečneža za roko in »ato ga vrgel pod kolesa. Težko poškodovanega Hubačeka so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je pa po d-veh urah izdahnil. V Dolgošah pri Mariboru je doslej še neodkrit uzmovič vlomil v hišo neke posestnice in ji izmeknil denarja in raznih drugih dragofenosti v skupni vrednosti 3000 D. iNesreča pri vožnji z motoniim kolesom. V nedeljo se je peljal iz Avstrije skozi Maribor na obisk k sorodnikom v Slovenjgradec Irgovec Anton Reichtendorfer s ¦svojo materjo in šoferjein jMartinom Gradišnikom v mo•tornem kolesu s priklopnim sedežem. Pri Breznem v Dravski dolini pa se je niolor nacnkrat prekucnil. — Reicbtendorfer in Gradišnik sta si spahnila desni roki v rami, dočim je bila gospa Reichtendorfer samo obtolčena. • Isti dan, ko so smrtno ponesrečenega sina pokopali, je iimrla ludi njegova mati. Zadnjo nedeljo popoldne se je hotel iti kopat poseslniški sin iz Laporja 18 let stari Gmnzej. šel je po železniškem tiru proti ribniku grofa Attemsa, ki je kmalu za bistriškim predorom. Ravno na ovinku \z tunela proti Poljčanam na lakozvani Brežnici se je hotel Gumzej izogniti nasproti prihajajočemu tovornemu vlaku. Prestopil je na drugi železniški tir, po katerem je v tem bi-pu pridrvel brzovlak iz Maribora. Brzovlak je ubogega mladeniča vrgel pod kolesa in ga popolnoma razmesaril. — V nedeljo, ko se je smrtno po- . nesrečil sin, je bila njegova mati previdena. V torek so ' pokopali sina in isti dan mu je umrla mati. j Loterija v Ptuju. V nedeljo, dne 26. julija se je vršilo ob navzočnosti tisočglave množice žrebanje efektne loterije na ¦vrtu pri Zamorcu. Krasni konjiček je pri žrebanju nemirno čakal na svojega novega gospodarja, ali tedaj se ni nihče oglasil. Kanja je zadela štev. A 82, Sin- gerjev stroj D 3228, kolo Č 4473. Kdor je kaj dobil, naj se oglasi. SEZNAM izžrebanih številk efektne Ioterije v Ptuju. A — 13, 49, 82, 88, 97, 145, 170, 720, 788, 839, 940, 948, 1063, 1066. 1067, 1079, 1276, 1314, 1514, 1515, 1564, 1673, 1745, 2068, 2310, 2360, 2421, 2590, 3039, 3072, 3147, 3538, 3619, 3704, 3705, 3807, 3838, 3850, 4075, 4523, 4748, 4862, 4987, 4999. ' B — 209, 245. 315, 451, 578, 634, 744, 745, 1046, 1268, 1655, 1708, 1811, 1938, 1964, 1996. 2104, 2377, 2389, 2443, 2566, 2609, 2804, 2920, 3030, 3051, 3108, 3139, 3175, 3232, 3335, 3349, 3595, 3602, 3695, 3845, 3959, 4016, 4285, 4383, 4503, 4642, 4698, 4818, 4844, 4874, 4931. C - 95, 154, 695, 808, 843, 942, 1066, 1099, 1148, 1267, 1347. 1395,, 1431, 1734, 1758, 1762, 1953, 1956, 1968, 2316, 2407, 2609, 2683, 2706, 2855, 3077, 3265, 3389, 3508, 3599, 3682, 3700, 3757, 4178, 4278, 4336, 4439, 4545, 4623, 4785, 4882, 4984. Č — 43, 131, 279, 705. 860, 984, 1005, 1011, 1020, 1238, 1306, 1310. 1342, 1428, 1469, 1645, 1702, 2263, 2303, 2414, 2461, 2492, 2772, 2836, 2895, 3085, 3511, 3618, 3882, 3893, 3929, 3944, 4080, 4248, 4473, 4980. D — 70, 234. 357, 396, 480. 528, 668, 701, 1010, 1019, 1189, 1407, 1622, 1872, 2093, 2278, 2670, 2732, 2787, 2793, 2795, 2808, 2912, 2983, 3078, 3228, 3250, 3259, 3324, 3365, 3503, 3608, 3665, 3939, 4567, 4716, 4751, 4767, 4879. E — 105, 140, 211, 349. 387. 422, 591, 677, 732, 849, 961, 977, 1048, 1127, 1167, 1180, 1204, 1406, 1418, 1679, 1758, 1855, 2376, 2468, 2624, 2768, 2774, 2848, 2889, 2914. 2999, 3161, 3181, 3209, 3316, 3355, 3684, 3726, 3821, 3993, 4165, 4188. Vsaki naj pazi na številko in črko. Kdor je kaj zadel, naj pošlje svojo srečko in potem dobi zadeti dobilek. Ako kdo želi vedeti, kaj je dobil, naj vpošlje znamko za odgovor. Kdor ne dvigne svojega dobitka v enem mesecu, zapade v korist orgelj. Novice od Sv. Bolfenka v SIov. gor. Orlovska prireditev v nedeljo, dne 19. julija se je izvršila po sporedu v veliko veselje številnih damačinov in tujih gostov. — Uspeh je razveseljiv enako za blagajno šentruperskih Orlov, ki je prinesla prireditvi lep dobiček, kakor iudi za našo mladino, ki jo je lep nastop Orlov in Orlic vzbudil in navdušil za višje ideale, tako da hoče zdaj vse biti Orel in Orlka. Srčna hvala vrlim sosedom za trud in podbudo! — Tudi šala je včasih nevarna. jPretekli teden so si mlatiči pri nekem kmetu razobesili zastavo na slemenu gumne, kjer so mlatili. Fant iz Bišečkega vrha pa je splezal med tem, ko so šli mlatiči k obedu, na streho, da bi jim za šalo vzel zastavo. Drugi Ijudje pa so ga zapazili in so začeli vpili: fant je holel naglo bežati, pa je pri lem padel s strehe in si zlomil obe nogi. Zdaj je v bolnici v Ptuju. — Ne zgodi se vsak dan, kar se je lu zgodilo pri viharju prejšnji pondeljek. Mlatiči so ravno nalagali na njivi velik voz pšenice; močen vihar pa je prevrnil celi voz na ravni njivi popolnoma, tako da so kolesa štrlela kvišku. — Mlatev je končana; z njo so zadovoljni posestniki in delavci, kajti tako lepega, čistega in čvrstega zrnja ni dala žetev že dolgo vrsto let. Niti stari ljudje ne pomnijo tako bogate in izdatne žetve kakoršna je letošnja. Bog je pač vedei, da smo je bili potrebni; že v večjih hišabJ je zmanjkalo Itruha, ker je bilo lani tako malo zrnja, da so morali mnogi že kupovati moko. Oče nebeški pač lepo skrbi za nas. Bodi mu prevdana hvala za to! Dva moška zgorela. Od Sv. Jurija na Ščavnici smo prejeli tole grozno vest: Kmet Lojz Senčar iz občine Slaptinci le legel s svojo družino bolj pozno k počitku in mislil drugo jutro začeti z mlatvijo. Senčar je imel v službi hlapca in pastirja, ki sta oba po kmetski navadi spala na podu v senu. Okoli polnoči je pri Senčarjevih nenadoma in iz doslej še nepojasnjenega vzroka izbruhnil požar. Sencar in njegova družina, dasi so bili v irdnem spanju, so se še \endarle pravočasno zbudili in si oteli z naglim begom golo življenje. Hlapca in pastirja je doletela žalostna in grozna smrt. Oba sta se prekasno zbudila, ubežati nista več mogla in obkžala sta v plamcnih. Šele drugi dan so izvlekli iz pogorišča ostaiike obeh ponesrečencev. Gasiki so prihiteli še precej hitro na mesto nesreče, a na kako uspešno brambo ni bilo niti misliti, z največjo ležavo so otdi iz gorečega hleva živino, konje in svinje. Senčarju je zgorelo vse in je škotfa tem občuinejša, ker je bil zavarovan le za malenkostno svoto. Ta grozna nesreča se je zgodila v noči od 24. na 25. t. m. Talovi na ddu pri Sv. jMiklavžu pri Ormožu. V poštni urad Sv. jMiklavža pri Onnožii se je splazil predzadnji pondeljek neznan azanovič in ukradel poštni pečat, vcč pisemskib znamk in pa v predalu se nahajajočo štampiljko gostilničarske zadruge v Onnožu. V isli noči je bilo v ormoški okolici raznim posestnikom ukradenih 25 kokoši. Vremenska nesreča povzročila milijonsko škodo. Iz Šmartna «b Paki poročajo: Dne 24. julija je zadela nažo občino velika vremenska nesreča. Celi dan je bilo jako soparno. Ob 4. uri popoldne so se začeli oblaki kopičiti od severne strani. Ob 5. uri popoldne pa je začelo deževati tako, kakor najstarejši ljudje ne pomnijo. Utrgal se je oblak. Deževalo je eno uro neprenehoma. Vmes je bil tudi silen vihar. Ljudje so gledali s strahom, kaj bo. In res, naenkrat so začeli hudourniki silno naraščati, od ¦vseh strani je voda drla skupaj s silno naglico. Dolina je bila naenkrat polna vode. Voda je nesla s sabo, kar je dobila na poti. Debela, težka bukova bruna, več centov težke skale, pesek itd. Vse to je voda naplavila na njive in travnike ter vse podsula na debelo s kamenjem. Iz vinogradov in njiv je voda odnesla prst na ceste, na njive pa nasula kamenja. Ljudje so pravili, kako so plavali po vodi divji zajci, da bi si rešili življenje. Veliko jih je utonilo, nekaj so jih polovili tudi ljudje. Pogled na opustošena polja je silno žalosten. Pri postajališču Paškavas je voda 20 m na dolgo pretrgala železniško progo tako, da vlak, kateri je bil ravno nekoliko prej odpeljal iz Šoštanja, ni mogel naprej, ter je moral s potniki vred čakati, da je prišel drugi pomožni vlak iz Celja in da so progo za silo popravili, da je peljal vlak naprej. Ljudje so morali goniti živino iz hlevov v druge, bolj zavarovane hleve. Silno so prizadete občinske ceste, posebno ona na Hudem potoku. Tukaj je cesta popolnoma uničena. Kjer je prej bila cesta, teče sedaj \oda. škode je samo pri tej cesli več stotisoč kron. Istotako je voda tudi druge ceste silno poškodovala, nekatere tako, da se sploh ne bodo dale več popraviti, ampak se bodo morale prestaviti na drugo mesto. Tako na primer je uničena cesta v Igavec in Lokovico. Da bi to mogli občani sami popraviti, je izključeno. Škode je na milijone. Na več mestih so se tudi ndirali veliki plazovi in napravili veliko škode. Na n€katcrih mestih so plazovi zasuli ceste. Skoro po vseh cfestah v Malem vrhu, Velikem vrhu in Gavcih je pramet nemogoč. Ljudstvo je čistoobupano. Pomoč je nujno potrebna. Novice iz št. Ilja pri Velenju. Tukaj se je vršil 10tedenski gospodinjski tečaj, katerega se je udeleževaJo16 deklel in ki je končal dne 12. julija z razslavo žcnskih: ročnih del, sadnih, mlekarskib in kuharskili izdelkov gojenk. Popoldan so priredile gojenke predstavo gledališke igre »V posredovalnici« s petjem. Na to je bila po— gostitev povabljenih gostov. Dne 16. julija so imele g<ijenke javno skušnjo in 20. julija so napravik tkuperi" izlet v Maribor. Kakor smo se prepričali in slišimo, je bil uspeh tečaja zelo dober. — Tudi naši dolini ni prizaneslo letošnje splošno neurje. Dne 15. julija je divjala silna nevihla s točo. Največ so trpeli vinogradi; voda je nesla zemljo v doline in napravila globoke jarke po trsnLh nasadih. Dne 20. julija se je nadaljevalo. Nižje lege so bile v Irenutku pod vodo. Na travnikih in njivah jmamo pesek in kamenjc. Okrog 5. ure je udarila strela v gospodarsko poslopje Janeza Korena v Silovi. Velj^ta in lepa stavba je bila v hipu vsa v plamenu. Domači so bili v vinogradu, sosedje so rešili krave in nelcaj svinj somorali zaklati. Zgorela je vsa krma, razni stroji, d\ra voza in mnogo orodja. Novo sušilnico za hmelj, ki je že začela goreti, so ohranili. Požarna bramba iz Velenja je prihitela na pomoč. škoda se ceni na 200.000 D in je le delama krha z zavarovainino. V manjši meri se pa ponavljajo nevihte brez konca. Ukiaden konj. Posestniku Francetu Mavriču iz Ncve Štifte pri Gornjem Gradu je dne 21. t. m. izginit s tpašnika konj, takozvani »Rotšimel«. Mogoče je bil ukraden, mogoče pa se je tudi kam zatekel. Konj }e 4 kta star, širok, nizke postave in ima belo liso sredi čela. Ker je posestnik konja s to izgubo občutno prizadet, naj vsakdo, kdor bi o njem kaj zvedel, sporoči to lastoikii proti primemi nagradi. Obenem se svari pred nakupom lega konja. Požig. V Rifengozdu pri Tremarju blizu Celja je 29 let stari Miliael Zorko požgal iz maščevanja svojim sorodnikom 6 poslopij, ki so pogorela do lal. Po celonočnem beganju se je požigalec javil orožnikom v Laškem, ki so ga odpeljali v celjske sodne zapore. Zorko je orožnikom izjavil, da je v času svetovne vojne moral služiti na fronti. Doto, ki so mu jo njegovi stariši zapustili so njegovi varuhl v vojnem času spremenili v vojno posoijlo, za katero ni mogel dobiti niti vinarja. Nedavno je bil odpuščen iz službe kot rudar. V jezi nad svojjmi sorodniki, ki so ga baje spravili ob njegovo doto, je pcstal požigalec. Bela vrana med talovi. Dne 20. decembra 1918 je bil od žandarmerije aretiran CMo Tkalc, rojen 1897 in pristojen v celjsko okoliško občino, radi tatvine neke krave, katero je imenovani izvršil v istem času v Št. Jurju ob juž. žel. Iz zaporov okrožnega sodišča je pa pobegnil dne 6. jan. 1919 in ušel roki pravice pod tujim imenom. Pieživljal se je po Bosni kot rudar in drvar,. dokler se mu ni zahotelo po domačem kraju. Tudi vest se mu je pričela oglašali. Zato se je prostovoljno javil tainošnjim polkijskim oblastem, ki so ga v pondeljek privedle v Celje in oddale spet v zapore, da bo tu presedel svojo kazen. Cerkvene novice iz Kostriviiic« pri SlatLni. V vseh. narodih in jezikih naj se Bog slavi. Te besede nam slopajo v spomin, ko se cerkveni obredi opravljajo v slovenskem jeziku. Tudi v Kostrivnki na spomin&ko nedeljo blagoslovitve cerkve so se čhali evangeliji v slovenskem jeziku, kar je napravilo lep utis na župljane. Zopet se je povečala lepola naie župnijske cerkve z ucvo ot)hajilno mizo, izrezlano iz lesa, ki slane 15.000 kron. Miza je r s lep kinč cerkve, Bogu v čast in v ponos Kostrivčanom. Po dolgem času odkrit uiuor. Lansko leto je meseca junija v Harmki blizu Dobove brez skdu izginil posestnik Franc Šuler. Vsa poizvedovanja orožnikov so bila brez uspeha. Nekega dne pa je prišel k orožnikom sin pogrešanega, Martin Šuler s pismom, katerega je pisal oče iz Maribora, da je odšel na Francosko. V pelek pa je v to temo nenadoma zasvetil nov žarek. V Harmici so bili na obisku neki Zagrebčani. NŁk otrok — Zagrebčan se je igral z domačo vaško deco. Med igro se je ta otrok sprl s Šulerjevim sinčkom Slavkom. Slavko mu je pa zagrozil: »Ako ne boš tako napravil, te bom po glavi, kakor je atek starega očeta!« Te besede je slišal slučajno ondotni orožnik. Posrečilo se mu je, da je po izpraševanju izvedel od Šularjevega sinčka podrobnosti umora. Njegov oče Martin in mati sta ubila starega oeeta Franca in ga zakopala na njivi, kjer je rastla koruza. Oba zakonca in sorodnike, je orožništvo takoj aretiralo. Kakor smo zvedeli, se je dal poleg obeh niorikev zapreti nek orožnik. Prisluškoval je pogovoru obeh. Mož Martin Šuler je ženo rotil, naj se ne izda, nakar je žena izjavila, da tega ne bo storila in da si raje pusti meso rezati s telesa, kakor da bi priznala. Boji se samo, da ne bi sin česa izdal. Sodna komisija je v prisotnosti obeh izkopala truplo, ki je bilo komaj pol metra globoko zakopano. Skozi celo leto so njivo orali pa do trupla niso prišli. Z vlaka se nudi na prizorišču, ki je komaj 40 m oddaljeno od žel. lira, silno mučen prizor. Vsa njiva, na kateri je rastla koruza, je pomandrana, v sredi pa je razkopana, kjer je ležalo truplo umorjenega. Zakonca M. Šuler in njegova žena sta umorila pokojnega, ker sla hotela dobiti njegovo posestvo, ki je je še vedno držal v roltah. Petkratni roparski unior. V vasi Saranovo pri Natalincih v Srbiji so roparji umorili peteročlansko družino trgovca Koste Diinitrijeviča in nato hišo izropali. Zaprli so več kmetov iz sosedne vasi Mramorci, ki so osumljeni, da so izvršili zločin, a dozdaj vsi laje. CiriJova tiskarna v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »C i r i 1 o v e k n j i ž n i c e« : 2. zvezek: dr. Lenard: Jugoslovanski Piemont. 7 D. 3. zvezek: dr. Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest. 4 D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D. 6. zvezek: Melvilk: Gladialorji II. del 10 D. 7. zvezek: Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Orczy Dušica. Roman. I. del 16 D. 9. zvezek: Conan Dojie: V libijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Bernett: Živ pokopan. Povest. 8 D. 11. zvezek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do duhovnika). 16 D. 13. zvezek: E. Lcšnik: Šumi, švimi Drava. Čiiice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Slovenske gorice 7 D. Ugodne vesti za revmatične. Po zadnji svetovni vojski trpi lisoče in lisoče Ijudi na revmaiizmu in iščejo zdravja za se po raznih kopališčih. Med tem je znano, da je mlad ruski zdravnik in bakteriolog dr. Ivan Rahlejev iznašel zdravilo Radio-Balsamica, izredno sredslvo proti vsem vrstam revmatizma. Zdravilo Radio-Balsamica dr. Rahlejeva temelji na principu proteinove terapije, pa je pripravljen za zunanjo uporabo. Pri uporabi zdravila Radio-Balsamica se revmatiene bokčine jako hitro izgubijo in nastopi popolno ozdravljenje. — Radio-Balsamica ima tudi to prednost, da je popolnoma neškodljiv za srce, ne zapušča nobenih sledov ne na koži ne v organizmu in se po uporabi popravi ves organizem, lcar dokazujejo priznanja profesorjev in zdravnikov. Bolniki. ki so se skozi leta zdravili po raznib kopališčih in lekih, se ozdravijo po dveh do treh stekknicah tega čudodelajočega z;dravila. Zdravilo se izdeluje in prodaja v laboratoriju Radio-Balsamica dr. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 4-3. 830