Etnolog 18 (2008)
EGIPTOVSKI OTROCI IN NJIHOVE VARU[KE ALEKSANDRINKE
Daša Koprivec
167
IZVLEČEK
V prispevku avtorica predstavi pomemben segment ženske delovne emigracije z Goriške v Egipt v 19. in 20. stoletju, in sicer varovance slovenskih varušk v Egiptu. Zanje se je v slovenskem prostoru uveljavil izraz aleksandrinke. Avtorica predstavi različne skupine varušk: poročene matere, samske ženske in mlada dekleta; predstavi spomine varovancev na svoje varuške, spomine varušk na varovance in prisotnost varovancev v zavesti potomcev aleksandrink. Predstavi, kako so se stiki med varovanci in njihovimi varuškami ohranili vse v današnji čas in, na drugi strani, kako se stiki med varovanci in potomci aleksandrink v današnjem času na novo vzpostavljajo. Avtorica predstavi dognanja in gradivo iz svojega etnografskega raziskovanja na Goriškem od leta 2005 do 2008.
Ključne besede: izseljenstvo, ženske, Goriška, Egipt, aleksandrinke, varovanci, potomci, pričevanja, spomini
ABSTRACT
The article presents a special segment of women's economic migration from Goriška to Egypt in the 19th and 20th centuries - the charges of the Slovene nannies in Egypt. The name commonly used in Slovenia for these women is aleksandrinke - Alexandrian women. The article presents the different groups of nannies: married women single women, and young girls; it then describes the charges’ memories of their nannies, the nannies’ memories of their charges and the presence of the charges in the awareness of the descendants of the Alexandrian women. It then relates how contacts between the charges and their nannies have been maintained to the present day and, on the other hand, how contacts between the former charges and the descendants of the Alexandrian women are newly established in the present. The article is based on the fndings and material from the research the author carried out in Goriška from 2005 to 2008. Keywords: emigration, women, Goriška, Egypt, Alexandrian women, charges, descendants, stories, memories
Daša Koprivec
Metodolo{ki okvir raziskave
Raziskovanje migracij aleksandrink konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, poglabljanje v vedenje o tem migracijskem pojavu z Gori{ke v Egipt, je poglabljanje v zelo kompleksno shemo ekonomskih, socialnih, dru`inskih in drugih odnosov, ~ustev, spominov in ohranjene materialne dedi{~ine, vse hkrati, kajti vse te sfere so tesno prepletene med seboj. In tako je tudi pri raziskovanju in pri razmi{ljanju o varovancih aleksandrink.
Varovanci pravzaprav niso zelo prisoten del pogovora o aleksandrinkah, bolj so v ospredju razlogi za njihova odhajanja in razmere v dru`inah, ki so jih aleksandrinke pustile za seboj doma. Tekom svoje raziskave pa sem vse bolj ugotavljala, da obstajajo v razmerjih do varovancev {tevilne specif~ne podrobnosti, ki se ka`ejo na ve~ ravneh. V prispevku bom zato spregovorila o varu{kah, o varovancih in o tem, kako so slednji ostali prisotni v `ivljenju svojih varu{k tudi po tem, ko so se vrnile domov.
Najprej je potrebno spregovoriti o tem, da so bile varu{ke treh vrst: prve, ki so bile poro~ene matere, druge, ki so bile vse `ivljenje samske, in tretje, ki so to delo opravljale kot mlada dekleta pred poroko. Pri tem se bom naslonila na ustna pri~evanja varovancev, varu{k in njihovih potomcev, na pisno gradivo (pisma, napisani spomini in pri~evanja) in na ohranjeno materialno kulturno dedi{~ino, ki jo potomci aleksandrink od leta 2006 predstavljajo v obliki krajevnih razstav ali jo hranijo na svojih domovih. Preteklo obdobje `ivljenja v Egiptu, ki ga v svoji raziskavi zajemam, je ~as od leta 1922 do leta 1958, to je ~as, do katerega spomini potomcev aleksandrink na varovance njihovih mam in non {e se`ejo in so mi o njih lahko osebno pri~ali; za pri~evanje o njihovih ohranjenih stikih danes pa zajemam obdobje od leta 2005, ko sem tovrstna razmerja v svoji raziskavi lahko neposredno raziskovala in opazovala.
Najbolj prisotna podoba aleksandrinke v na{i ob~i zavesti je podoba poro~ene matere, zlasti dojilje; in ta lik se na razli~nih ravneh tudi najbolj ohranja. Zanje prevladuje mnenje, da so v Egiptu `alovale za svojimi otroki, ki so jih pustile doma, ko pa so se vrnile domov, so pogre{ale svoje varovance, na katere so se ~ustveno navezale v Egiptu.1 To poglavje je zelo kompleksno, prav zaradi mo~nega ~ustvenega naboja v spominih potomcev aleksandrink; je pa z raziskovanjem varovancev tudi najtesneje povezano, saj so matere odhajale od svojih otrok, da so lahko dojile varovance. S tem poglavjem so povezane {tevilne `ivljenjske zgodbe, ki smo jim pri~e {e danes. To so spomini otrok aleksandrink, ki so kot dojen~ki ostali brez mater in v oskrbi drugih ljudi, kar vklju~uje tudi to, da so jih dojile druge `enske. Njihove usode so bile razli~ne: nekatere so matere rodile doma in po dveh ali treh mesecih od{le za dojilje v Egipt, lahko pa so bili rojeni tudi v Egiptu in so jih matere mesec ali malo ve~ po porodu poslale v oskrbo domov. Gre za bole~e zgodbe, o katerih pa potomci aleksandrink danes `e lahko govorijo.2 Na podlagi svoje raziskave ugotavljam, da se je prav o dojenju tujih otrok doma {e dosti
1  Povzeto po besedilu na razstavi V spomin aleksandrinkam, v Prva~ini 2007.
2  Ena tak{nih zgodb je bila javno predstavljena na otvoritvi lokalne muzejske zbirke z naslovom V spomin aleksandrinkam, v Prva~ini julija 2007, in tudi na sami razstavi. Strinjam se z mnenjem, da imajo tak{ni dogodki v skupnosti tudi pomembno skupnostno terapevtsko vlogo. Povzeto po Ingi Miklav~i~ -Brezigar; Koprivec: TZ 10 (2008).
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
te`je govorilo kot pa o dojenju aleksandrink njihovih varovancev v Egiptu. Vendar je bilo tak{nih usod otrok aleksandrink od leta 1922 dalje veliko in tudi pri~evalcev je {e dosti. Prav zaradi te {tevilnosti lahko postavim hipotezo, da je bilo dojenje doma organizirano, kar je bilo pravzaprav nujno za delovanje sistema odhajanja mladih mater za varu{ke v Egipt. Vanj so bile vklju~ene sorodnice ali druge `enske v vasi, ki so poleg svojega otroka dojile {e otroka `enske, ki je morala iti za zaslu`kom v Egipt. “So jih dale v dobre roke, ne,” mi je dejala pripovedovalka, ko je imela v mislih odhajajo~e matere za dojilje v Egipt.
Migracije aleksandrink sodijo v tisto podro~je delovnih migracij v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja, ki je zahtevalo lo~eno `ivljenje migrantov od svojih dru`in; in ~eprav ta pojav, gledano primerjalno, ne pomeni izjeme v primerjavi z
169
nekaterimi drugimi emigrantskimi procesi v Evropi v tedanjem ~asu (glej na primer Valetov 2008), je bil na ravni vsakokratne dru`inske izku{nje vendarle izjemen, ker je {lo za tako veliko spremembo v dru`inskem `ivljenju in ker je vsaka dru`ina lo~itev do`ivljala in pre`ivljala na njej specif~en na~in (George Sheba 2005), kar `elijo zajeti tudi etnografske raziskave.
V pri~ujo~em prispevku `elim dati mesto tudi tistim varu{kam, ki niso bile poro~ene in niso imele otrok in so varovale otroke bodisi kot samske `enske ali pa kot dekleta. Nekatere med njimi so ostale samske celo `ivljenje in so pri eni dru`ini ostale tudi ve~ kot dvajset let. Nekatere so se vrnile domov na Gori{ko, se tam poro~ile in po poroki spet prihajale v Egipt, ali pa tudi ne. Skupni imenovalec njihovim zgodbam je pravzaprav zelo velika raznolikost v `ivljenjskih poteh aleksandrink. Nekaterim je `ivljenje z dru`ino varovancev pomenilo pozitivno izku{njo in popolno vklju~enost v dru`ino delodajalca, kar je po ve~ kot dvajsetletnem skupnem `ivljenju tudi razumljivo; spet druge so pri{le le za tri leta in so hrepenele po svojih doma ter se `elele vrniti. Varovanci aleksandrink so pomembni za nadaljnje raziskave, saj so bili najpomembnej{i del `ivljenja aleksandrink na “drugi strani”, to je tam, kjer so opravljale svoje delo in tudi `ivele svoje `ivljenje. Prav pri aleksandrinkah gre za to, da njihovo delo ni bilo samo zaposlitev v klasi~nem ekonomskem pogledu te kategorije, ampak, da je za~etek njihovega dela pomenil tudi drasti~no prekinitev z na~inom `ivljenja pred odhodom v Egipt. Pri tem je bila zelo pomembna ~asovna dimenzija, saj so aleksandrinke kot dojilje ali varu{ke od{le od doma za ve~ let. Tri leta je bila tista minimalna doba, za katero se je “spla~alo” oditi, da je dekle ali `enska lahko nekaj zaslu`ila. Zelo pogosta so bila petletna obdobja, nato devetletna; lahko pa se je bivanje varu{ke pri dru`ini raztegnilo tudi na petnajstletno odsotnost z doma. Znani so primeri, ko so aleksandrinke ostale v Egiptu celo 37 ali 45 let ter {ele po Sue{ki krizi leta 1956 zapustile Egipt in se vrnile na Gori{ko.3
Delo slovenskih varu{k in dojilj je potrebno vklju~iti v kontekst razli~nosti poklicev, ki so jih na{e `enske opravljale v Egiptu. Prav tako je pomembna ~asovna komponenta. Pri~evanja potomcev aleksandrink o njihovih mamah in nonah dojiljah so vezana prete`no na ~as pred prvo svetovno vojno pa nekako tja do leta 1925, ko so `enske {e precej pogosto odhajale za dojilje. @e konec dvajsetih let 20. stoletja pa so odhajale vedno
Koprivec: TZ 1–15 (2005–2008).
Daša Koprivec
Naslovnica vabila na razstavo V spomin aleksandrinkam, ki je bila na ogled v knji`nici v Novi Gorici od 20. maja do 10. junija 2008, v organizaciji Dru{tva za ohranjanje kulturne dedi{~ine aleksandrink Prva~ina.
manj in predvsem {ele, ko so njihovi otroci `e dopolnili dve ali tri leta, tako da so se zaposlovale bolj kot varu{ke.4 Deloma to lahko povezujemo s koncem obdobja najhuj{e rev{~ine, ki je Gori{ko zajela neposredno po prvi svetovni vojni, ko so `enske prijele za vsakr{no delo in tako od{le tudi za dojilje v Egiptu. ^etudi bole~e, pa je bilo to delo v Egiptu najbolje pla~ano in za dojilje so v dru`inah delodajalcev tudi najbolje skrbeli. Zato tega dela tudi ni mogla dobiti vsaka. Proti koncu dvajsetih in v za~etku tridesetih let 20. stoletja je najhuj{i ekonomski pritisk popustil, toda `enske so {e vedno odhajale; a zdaj najpogosteje tiste, ki jim je na primer za posledicami prve svetovne vojne nekaj let po njej umrl mo` (obolevali so za razli~nimi boleznimi, najpogostej{a vzroka za smrt
Ibid.
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
mladih mo`, starih okoli 30 let, pa sta bili plju~nica in jetika kot posledici dolgotrajne iz~rpanosti in zastrupitev, ki so jih dobili tekom vojne) in niso na{le drugega izhoda za pre`ivetje dru`ine kot odhod v Egipt. Otroke so pustile v varstvu materam ali ta{~am, same pa so si na{le delo kot varu{ke, sobarice, kuharice. Bolj izobra`ene med njimi, ki pa so bile po ve~ini samske in mlade, so na{le delo tudi kot guvernante, dru`abnice in {ivilje. Sredi tridesetih let 20. stoletja najdemo v Kairu in v Aleksandriji `e veliko kompletnih slovenskih dru`in.5 Menim, da vsaj v tem obdobju ne moremo ve~ govoriti o izklju~no `enskem izseljevanju s slovenskega etni~nega prostora v Egipt, ampak slednje preraste v sobivanje razli~nih dru`in ali celo rodbin v Egiptu, ko so dru`insko skupnost sestavljale none, njihovi poro~eni otroci, vnuki iz razli~nih sorodstvenih vej, bratranci, sestri~ne, samske tete, strici itn. Uveljavili so se razli~ni mo{ki poklici kot {ofer, mehanik, vrtnar, mlinar, delavci v avtomobilski ali naftni industriji, tudi kak{en uradnik se najde med njimi. V tridesetih letih `e v marsikateri dru`ini skrb za ekonomski standard prevzame mo{ki; in po besedah informatork in informatorjev tudi slovenske `enske v Egiptu, ko so se poro~ile, niso ve~ delale. Zaposlene so bile samo do poroke, kar je v kontekstu raziskovanja aleksandrink pomemben podatek.6 Omenjeno prakso pa je prekinila druga svetovna vojna. Slovenci v Egiptu, ki so ve~inoma prihajali iz Primorske, so bili tedaj ve~inoma italijanski dr`avljani, Italija pa je bila v tej vojni nasprotnica Franciji in Veliki Britaniji, ki sta imeli protektorat nad Egiptom. Razmere zanje so se za~ele slab{ati `e ob napadu Italije na Libijo in Etiopijo, po letu 1940 pa so vsi slovenski fantje z italijanskim dr`avljanstvom postali neza`eleni tujci. Tako reko~ vse slovenske mo{ke v Egiptu, ki so bili italijanski dr`avljani, so zaprli v t. i. zbirna tabori{~a. Toda tudi ko so jih izpustili, se niso vrnili domov; veliko se jih je vklju~ilo v partizansko gibanje. Na slovenskih domovih v Kairu in v Aleksandriji so skrb za pre`ivetje dru`ine spet v celoti prevzele `enske, kot varu{ke, kuharice, sobarice, {ivilje. Uveljavila pa se je {e dodatna dejavnost, to je bilo oddajanje sob lastnega ali najetega stanovanja podnajemnikom, ki je vklju~evalo tudi skrb za njihovo prehrano. Do za~etka {tiridesetih let 20. stoletja so si slovenske dru`ine v Egiptu namre~ `e toliko opomogle, da je marsikatera imela veliko stanovanje v nekak{nem svobodnem najemu. Stanovanje sicer ni bilo lastni{ko, pla~evati je bilo potrebno skupne stro{ke v ve~ji stanovanjski hi{i, vendar so lahko dele stanovanja svobodno oddajali. Zato se je marsikatera `ena odlo~ila za to dejavnost. Seveda pa so v tem ~asu za delo morale poprijeti tudi h~erke, celo tiste, ki so komaj kon~ale osnovno {olo. Najve~krat so na{le delo kot varu{ke in se tudi priselile k dru`ini varovancev ter tako razbremenile svojo primarno dru`ino. Zanimivo je, da se je v za~etku petdesetih let ta situacija ponovno za~ela spreminjati. Po pri~evanju informatork iz tistih dru`in, ki so v Egiptu ostale tudi po sue{ki krizi, se pravi {e do konca petdesetih let 20. stoletja, v tem obdobju ponovno nekako ni bilo primerno, da bi bila `enska zaposlena. Ena od informatork je pripovedovala, kako v tem obdobju o~etu skoraj celo leto ni upala povedati, da dela. O~e si je v tistem ~asu na{el zaposlitev v Siriji in domov v Aleksandrijo je prihajal vsakih {est mesecev. Ob njegovem prvem obisku je pripovedovalka vzela dopust, da je bila lahko tisti teden o~etove prisotnosti doma, da
Ibid. Ibid.
Daša Koprivec
ni ni~esar opazil. Tedaj je bila stara blizu dvajset let in po kon~ani administrativni {oli je opravljala delo tajnice v podjetju. Ob o~etovem drugem obisku mu je kupila lepo pi`amo in na njegovo za~udeno vpra{anje, ali ji je mama dala denar, mu je s te`avo upala povedati, da se je tudi sama zaposlila. O~e je novico zelo te`ko sprejel.7 Zagovarjal je tradicionalne dru`inske vrednote in h~erini `elji po zaposlitvi in izobra`evanju ni `elel ustre~i, pa~ pa jo je videl v okviru zakonske zveze, brez ambicij po zaposlitvi. V za~etku {estdesetih let 20. stoletja je zato h~i s svojo `eljo po zaposlitvi, ki je bila tudi odraz `elje po samostojnosti in po osebni uveljavitvi, ponovno tr~ila ob tradicionalne vrednote. ^e se lahko izrazimo metafori~no, so “v srcu `enskega zaposlovanja, v Egiptu” po ekonomski stabilizaciji dru`be vsakokrat ponovno o`ivele tradicionalne dru`inske vrednote. In tudi v lu~i tega lahko morda bolje razumemo, kako te`ko je bilo v ~asu velikih ekonomskih stisk mo{kim na Gori{kem “posoditi” svoje `enske v produkcijske mehanizme “velikega sveta” (glej tudi Fuchs Ginnis 2005).
Fant in pupke v spominih njihovih varu{k
Redko {e lahko v dana{njem ~asu spremljamo odnos med varovancem in aleksandrinko in se o njem neposredno pogovarjamo, kot to velja v primeru gospe Marije iz Bilj. Gospa, rojena leta 1912 v Biljah, ima za seboj zelo bogato `ivljenjsko zgodbo. Od doma, v Egipt, je od{la `e, ko je bila stara 18 let, razlog za njen odhod pa je bil ekonomski (o tem glej Koprivec 2006: 102). [ele po enainpetdesetih letih, leta 1982 se je ponovno za stalno vrnila v doma~o hi{o v Bilje. Ve~ino ~asa je bila zaposlena kot sobarica pri razli~nih dru`inah v Aleksandriji. Delo sobarice se ji je tudi veliko bolj dopadlo kot delo varu{ke, pravi, saj “Tiste, ka so imele otroke, so morale pono~ ustajat, ka otroc so pono~ jokali, ne. Pa tudi niso ble proste ob nedeljah, tiste, ka so ble za otroke, so ble proste ob ~etrtkih popoldan, men je blo pa v{e~, da sem bla prosta ob nedeljah, kot so ble moje prjatelce, pa smo {le u cerku in tako, ne.”8
Zadnjo zaposlitev je na{la leta 1958 pri dru`ini Sohyoun, v kateri je bil mo` kirurg, po rodu Palestinec, `ena pa je bila francoskega porekla, rojena v Egiptu. Spoznala sta se v Bejrutu, kjer se jima je leta 1958 rodila h~i Nayra. Kasneje sta se preselila v Aleksandrijo, kjer se jima je leta 1960 rodil sin Karim. Gospa Marija je pri njih dobila zaposlitev kot sobarica. Pri dru`ini je bilo zaposlenih pet oseb. Imeli so varu{ko, ki pa je bila Egip~anka, saj si je gospodar `elel, da bi otroci znali arabsko. V 60. letih so bili v Egiptu `e novi ~asi in jasno je bilo, da bo osrednja kultura ostala arabska in ne ve~ evropska ali judovska, kot je to veljalo do leta 1952. Pri dru`ini so bili {e kuhar, {ofer, vrtnar in Marija kot sobarica. Z njimi je Marija ostala polnih {tiriindvajset let, `iveli pa so skupaj v Aleksandriji, v Bejrutu in v Bostonu, ZDA. Pot jih je najprej vodila iz Aleksandrije v Bejrut, kjer je imel gospodar sorodnike, potem, ko se po politi~nem preobratu v Egiptu v Aleksandriji ni ve~ po~util tako dobro. In Marija pravi:
“Za Evropejce je bilo takrat zelo kriti~no. Gospodar je delal v bolnici, ki je bila gr{ka; ma prej so bile tiste 'uniformiranke', so ble vse Evropejke, ma pol je blo vse
Dokumentacija SEM: AO6–22.
Koprivec, Valentin~i~-Furlan: VHS 10–2007.
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
zamenjano, ne. Gospodar se tam ni po~utu ve~ prou, ni blo ve~ zaupanja, za Evropejce
je blo zelo kriti~no.”9
Leta 1970 so iz Bejruta od{li v ZDA. Gospo Marijo so povabili s seboj. Sprva ni bila preve~ navdu{ena nad odhodom v Ameriko in ob tem je povedala: “Kaj sem pa hotla, stara sem bila `e skoro 59 let, ve~ kot 35 let sem delala v Egipti in noben ni oblubu, da ~e bi pr{la domov in da bi delala vsaj pet let tukaj, da bi dobila pokojnino. Gospodar je reku, '^e ne boste zadovoljna, pridete nazaj'. In tako sem {la in sem delala do 70. leta starosti, veste. Sre~a, da sem {la, druga~i ne bi imela nikol te pokojnine. Ino, sem dobila majhno pokojnino, imam samo ameri{ko, veste.”10
Po prihodu v Boston je dru`ina Sohyoun zmanj{ala {tevilo zaposlenega osebja, tako da je bila Marija varu{ka, sobarica in gospodinjska pomo~nica v eni osebi. Varovanka
173
Nayra je tedaj imela 12 let, varovanec Karim pa 10. Z njimi je ostala {e nadaljnih enajst let in pol. Pri svojih sedemdesetih pa je gospa Marija sklenila, da se vrne domov: “Otroc so odrasli, so bli `e samostojni, fant je `e delal, punca se je imela za poro~it…”11
Z otrokoma se je lepo razumela in pravi: “Ti otroc so me mel prou za mamo, bi jst rekla. Sm dosti z njimi mela potrpljenja in to. Sej ne, da ni bla dobra mati, ma tako, so se zelo zelo navezali, ne. En na druzga smo se ...”; “Fant me je mel {e bolj rad kukr punca. Oba no. Samo s fantom smo se bl razumli, veste. To je zna~aj, ne. Smo se bl razumli.”12 In prav Karim jo je `e ve~krat obiskal na njenem domu v Biljah, nazadnje celo v marcu 2007, potem ko je minilo `e petindvajset let od njenega odhoda od dru`ine Sohyoun. Vezi se niso pretrgale. Nadaljevale so se z dopisovanjem ob vsakem njenem rojstnem dnevu in ve~jih praznikih, v nekaj zadnjih letih pa je dopisovanje bolj ali manj zamenjal telefon. Ob~asno jo pokli~ejo vsi dru`inski ~lani, varovanca Nayra in Karim pa tudi nekdanji gospodar in njegova `ena. “[e zmerej telefonira, {e kar ne odneha ... in bomo zmerom v stiku,” pravi gospa Marija. Dru`inske fotografje Nayre in Karima ter njunih otrok krasijo zdaj osrednji prostor Marijinega doma v Biljah.13
Izrazi, ki sem jih zasledila med varu{kami tekom svoje raziskave, so bili fant, punca, pupka, otrok, izraza varovanci med njimi nisem sre~ala. Prav tako kot izraz aleksandrinke, prihaja tudi izraz varovanci iz dosedanjih raziskav, saj oba izraza lahko najdemo `e v prvih delih Dorice Makuc (1993) in Inge Miklav~i~ - Brezigar (2002). Oba izraza sta se uveljavila kot termina, v pogovornih z informatorji pa sem ju zasledila zelo redko. Vsekakor ne v prvi generaciji, to je pri samih varu{kah, pa~ pa pri njihovih vnukih in pravnukih.
Tako se tudi gospa Alberta iz Prva~ine spominja svojih dveh pupk. Gospa Alberta se je leta 1944 zaposlila kot varu{ka pri dru`ini Arslanyan, ki je bila armenskega rodu in je `ivela v Aleksandriji. Spominja se svojih varovank Anaiz in Lucy, tedaj sta bili stari {est let in pol in pet let. Alberta je tedaj imela 16 let in je `e deset let `ivela v Aleksandriji. Kot {estletna deklica se je pridru`ila svojim star{em in postala v Aleksandriji ~lanica
Ibd.
Koprivec: TZ 11 (2008).
Koprivec, Valentin~i~-Furlan: VHS 10 –2007.
Dokumentacija SEM: AO5–13.
Koprivec: TZ 8 (2007).
Daša Koprivec
Marija ^erne in njen varovanec Karim Sohyoun, s katerim je bila od leta 1960 do 1982. Fotografirana sta ob njegovem obisku v Biljah marca 2007. (Iz dru`inskega arhiva M. ^erne)
{ir{e rodbine, saj je tam in v Kairu `ivelo in delalo ve~ njenih sorodnikov. V Kairu je bila o~etova mati, v Aleksandriji pa mamina mama, mamini dve sestri, o~etova sestri~na, nekaj Albertinih bratrancev in sestri~en in {e bi lahko na{tevali.14 Alberta se je zaposlila po kon~ani osnovni {oli. Delo varu{ke je bila njena tretja zaposlitev. To je bilo `e v ~asu druge svetovne vojne, njen o~e je bil kot italijanski dr`avljan v zaporu, skrb za dru`ino je prevzela mama, ki je za~ela z oddajanjem sob velikega petsobnega stanovanja, ki so ga tedaj imeli v Aleksandriji. Vsak zaslu`ek je bil dobrodo{el.
“Sm si dobila slu`bo, sm bla vzgojiteljica, za dve pupki, ko ta starej{a ni mogla hodit v {olo, k je bla mal slabotna ... Onde sm bla po pol drugo leto pr njih, sm mela se u redi, so me spo{tavali. Ino sm bla dokler nism {la domov.”15
V dru`ini Arslanyan so imeli tri otroke, poleg dveh pun~k {e fantka, ki je imel ob Albertinem prihodu osemnajst mesecev, vendar pa je imel svojo varu{ko. Alberta je bila zadol`ena za varstvo obeh pun~k. ^eprav je sicer `ivela v Aleksandriji, se je morala k dru`ini priseliti, saj je bilo skupno `ivljenje z dru`ino in varovanci osnova dela varu{ke. Poleg tega pa je bilo to ugodno tudi za Alberto in njeno dru`ino, saj je imela pri gospodarjih hrano, poskrbljeno pa je bilo tudi za njene druge osnovne potrebe; pravzaprav je svoji primarni dru`ini prina{ala samo zaslu`ek, ekonomskih skrbi v zvezi z njo pa niso ve~ imeli. Alberta je svoj zaslu`ek dajala mami.
14 Koprivec: TZ 14 (2008).
15 Dokumentacija SEM: AO7–07.
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
Ena od mnogih vo{~ilnic, ki jih je od svojih varovancev prejela Marija ^erne. (Iz njenega osebnega
arhiva)
Svojega obi~ajnega skupnega dne z varovankama pa se gospa Alberta danes spominja takole:
“Zjutro, kadar smo vstali, sm gledla, da so pun~ke se umile, sm jih preoblekla, ino polej, za fru{tek sm gledala, da imaju, ino polej smo {le mal vn ... Smo {le u '`ardin', ne vem, kako bi rekla ..., u park, ja. Ino potlej smo pr{li domov, je blo kosilo. Sm pazla, da smo jeli, jst sm jela s pun~kami ... posebej. Inu ... zgodej popoudne smo imeli dve uri, k smo se u~ili, ne. Ino polej, nazaj pod no~ smo {le ven.”16
Delo ni bilo naporno in Alberta ga je z veseljem opravljala. Vendar leta 1946 se je odlo~ila za odhod domov v Prva~ino, kjer jo je ~akala poroka s fantom, doma~inom, s katerim sta se leta 1943 spoznala prav v Aleksandriji. Njenega dela kot varu{ke je bilo po letu in pol konec, pa vendar se obeh varovank {e zelo spominja, ~eprav je od tedaj minilo `e dvain{estdeset let. Posebno starej{e, ki je bila zaradi okvare vratne mi{ice potrebna {e bolj potrpe`ljive in skrbne nege. Po prihodu domov je Alberta stike z dru`ino Arslanyan kmalu izgubila, saj se je dru`ina prav tako leta 1946 odselila v Ameriko.
Med varovanci slovenskih varu{k zasledimo mnenje, da so bile tako priljubljene tudi zaradi tega, ker niso bile poklicne varu{ke, ki bi imele izdelana stroga pravila vzgoje in obna{anja, ki bi se jih bilo treba brezpogojno dr`ati, ampak so to bila dekleta in `ene, ki so se znale dru`inam in otrokom prilagoditi, ki so imele rade otroke in so znale delati z njimi (Hladnik - Milhar~i~ 2008: 23). Tako kot v primeru Alberte, katere varu{ki sta
Ibid.
Daša Koprivec
bili `e tudi obe njeni noni, ena v Kairu in druga v Aleksandriji, nato pa {e njena mati, je tudi sicer veljalo, da so bile slovenske varu{ke za`elene; in {tevilne bogate dru`ine so prosile tiste, ki so `e imele slovenske varu{ke, naj jih pozovejo, da bi privabile v Egipt {e svoje sorodnice, prijateljice, sosede. In {tevilo prihajajo~ih je intenzivno raslo, vse do leta 1935.17
Egiptovski otroci v zavesti potomcev aleksandrink
Varovanci so ohranjeni v spominih otrok aleksandrink, njihovih vnukov in pravnukov, pa tudi v {ir{i sorodstveni in dru`inski mre`i. Imena kot so Hamid, Lulu, Vito, Luciano, Roger, Mary, Fredy, Karim in druga, {e `ivijo v dru`inah potomcev aleksandrink. Nekateri jih imenujejo kar judi~i, sre~ala pa sem tudi druge, zanimive izraze, kot so dojenci in egiptovski otroci. Dolo~ena nadaljnja poimenovanja, kot so “razvajen~ek”, “lumpa” in drugi izrazi, s katerimi se spominjajo varovancev svojih mam in non, odra`ajo tudi njihova ~ustva in vrednotenja. Otroci aleksandrink so jim dajali svoje nadimke, tako je Lulu postal v dru`ini otrok svoje varu{ke “Lul~ek, zaradi katerega mame ni domov.”18 V~asih so varovanci – hote ali nehote – {e dodatno posegli v usodo dru`ine svoje varu{ke. Tako se je gospa [tefanija, h~i aleksandrinke iz Batuj, spominjala, da se je mama po enajstletni odsotnosti `e vrnila domov, trdno prepri~ana, da za stalno. Tedaj pa je v dru`ini, pri kateri je slu`ila, umrl eden od malih sinov in njegova mati je tako vztrajno prosila varu{ko, naj se vrne, vsaj za kratek ~as, v uteho ostalima dvema sinovoma, da je Marija iz Batuj ponovno od{la v Egipt. Samo za nekaj mesecev, je bilo re~eno. Za~etek druge svetovne vojne pa je njeno vrnitev prestavil za ve~ let, saj potovanje iz Egipta v Evropo ni bilo ve~ mogo~e. Gospa [tefanija, katere mama je v Egiptu delala 21 let, se je tega spominjala takole:
“Pol sem mela pa 13 let, ko je mama pr{la. In tistikrat je misnla, da bo doma. Pol je pa tisti fant umrl, kamor je ona bla. In mama njegova je stalno prosila, pa sam za en mesec, pa sam za en mesec, da bi spet pr{la dol ne. Pol sta se o~e in mama zgleda pogovorla in je mama {la spet nazaj. Ampak pol je pa pr{lo to, da je pr{la vojska, da so morje zaprli, pa ni mogla it domov, je pr{la {ele '46. leta. Takrat sem bla pa jaz `e
stara mula.”19
V dru`inah potomcev aleksandrink se spominjajo, da so jih te imele v~asih prilo`nost obiskati – kadar so spremljale dru`ine svojih varovancev na poletni oddih v Evropo. Najpogostej{i destinaciji sta bili Francija in Anglija, pa tudi [vica in Irska. Poleti, ko je bila v Kairu in v Aleksandriji huda vro~ina, so mondene dru`ine od{le na oddih v razna evropska mesta – Benetke, @enevo, Nico, Pariz. Z njihovimi otroki so potovale tudi varu{ke. ^e so bile v dobrih odnosih z delodajalci, ~e so bili ti “usmiljeni in razumevajo~i”, so lahko iz Trsta, ki je bil izhodi{~na luka teh potovanj iz Egipta v Evropo, sko~ile na kratek obisk doma~ih. Ti obiski so bili lahko veseli in razburljivi, ~e je pri{lo domov dekle, lahko pa so bili prav travmati~ni in bole~i, kadar je bila obiskovalka mati, ki je s seboj pripeljala tudi svojega varovanca, ki se ni niti za trenutek odlepil od
17 Dokumentacija SEM: AO8–08.
18 Koprivec: TZ 6 (2007).
19 Dokumentacija SEM: AO7–05.
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
177
Fredy Stern, ki ga je od leta 1928 do leta 1930 varovala Feli~ka Peric iz Bilj. (Iz dru`inskega arhiva Nede R. Bric)
Daša Koprivec
nje. Med temi obiski, praviloma opravljenimi v naglici, je bila mati razdvojena med svojim otrokom in varovancem; zato ni ~udno, da so se zapisali v travmati~no izku{njo dru`inske zgodovine. O tem je pripovedovala tudi gospa Neda:
“Ta na sliki je Fredy. Ampak tale Fredy je bil, po mojem, tak razvajen~ek! In tle sta gospa in gospod in Fredy, majhen {e, na Dunaju. In moja nona je bla tudi z njimi. In ko so se vra~ali domov, je bla nona u Trstu zgleda tko `alostna, ker je bla u Trstu in ni mogla it domov. In je gospa, ko je vidla, da je to tko, je rekla: 'Ah n~, pa pejmo mi u te Bilje!' So oni vsi {li u Bilje in so bli en teden al 14 dni tam. In to je pa ta slikca, ki je ~ist `e raztrgana in uni~ena, ampak se mi zdi neprecenljiva, ker to je voz o~itno, ne, in grejo ~ez Vipavo. In to je ona, ka dr`i Fredya in tole je boga Danila. Njena h~i. Ampak
ona dr`i oba “svoja” otroka, mislm, dr`i svojga in tega dojenca skupi ... In pol je nona
178
pisala, kako grozn ji je blo, in tudi nono ji je pisal, kako je blo njemu hudo, ka jo je h~i
potem klicala ob vseh urah, tudi pono~i se je zbujala, in tako naprej.”20
^eprav gre za dogodek iz daljnega leta 1929, se je s svojo ~ustveno mo~jo in
intenzivnostjo ohranil v dru`ini Felicite Peric iz Bilj, ki je varovala Fredya v Aleksandriji
od leta 1928 do leta 1930, {e v tretji generaciji vse do danes.
Ta intenzivna prisotnost dru`inskega spomina spodbuja danes pripadnike
tretje ali celo ~etrte generacije potomcev aleksandrink, da sku{ajo poiskati varovance
svojih non, ki imajo danes tudi `e vsi preko sedemdeset let. ^etudi so se stiki povsem
izgubili in jih ni `e ve~ desetletij, je bil internet tisti, ki je omogo~il ponovno vzpostaviti
medsebojne vezi. Mladi, ki znajo ravnati s spletnimi iskalniki, znajo zgolj na podlagi
imen varovancev svojih non najti njihove naslove in vezi med varovanci in dru`inami
aleksandrink vzpostaviti popolnoma na novi osnovi. Tretji ali ~etrti generaciji potomcev
aleksandrink komunikacija v angle{kem jeziku ne pomeni nobene ovire, kot to
pomeni njihovim star{em. Jezikovni razvoj je namre~ presko~il eno ali dve generaciji:
aleksandrinke so bile tiste, ki so znale komunicirati v ve~ jezikih, v angle{~ini, franco{~ini,
italijan{~ini, nem{~ini; osnovno{olski sistem v Sloveniji je v petdesetih letih 20. stoletja
njihovim otrokom dolo~il srbohrva{~ino kot tuji jezik in jih v splo{nem znanju jezikov
precej omejil, razvrednotil pa je tudi jezikovna znanja, ki so jih nazaj domov prinesle
aleksandrinke. Tako so danes vnuki in pravnuki tisti, ki jih `eneta radovednost in `elja
po vzpostavitvi stika z drugo, druga~no kulturo, katere del so bile njihove none, in ki
hkrati opravljajo tudi komunikacijsko vez med svojimi star{i in varovanci svojih non.
Varovanci aleksandrink se nad novimi stiki odzivajo pozitivno presene~eni in priznavajo,
da tudi v njih na novo prebujajo {tevilne spomine na Egipt, ki so ga morali v svoji
mladosti nenadno zapustiti, in na varu{ke, ki so jim dajale ljubezen in vzgojo. Tudi za
njih ti stiki prihajajo v  “sentimentalnem ~asu”, v obdobju starosti, ko so spomini na
mladost vsak dan bolj prisotni.21
Dokumentacija SEM: AO5–10. Koprivec: TZ 15 (2008).
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
Odnosi med varovanci in njihovimi varu{kami aleksandrinkami
Varu{ke so bile tesno povezane z dru`inami svojih varovancev. Pri njih so stanovale, jedle, vzgajale in bile ves ~as prisotne. S svojimi varovanci so si delile tako reko~ vse ure dneva, pogosto so si z deklicami delile tudi sobo. Zjutraj so bile one tiste, ki so jih zbudile, umile, poskrbele za njihov zajtrk, jih spremile v {olo – ~e so bili `e toliko stari –, jih po {oli po~akale, poskrbele za njihovo kosilo, se popoldan z njimi u~ile, jih nato spremile v park, da so se igrali, nato spet poskrbele za njihovo ve~erjo, jih umile in pospremile k spanju. ^e so si z varovanci delile sobo, so tudi ve~erne ure izkoristile za pogovore in vzgojo. Ali kot pravi v knjigi svojih spominov Ellis Douek, varovanec Marije Koron iz Batuj:
179 “Matere so bile nekoliko oddaljene in povezovali smo jih z bolj{imi in pomembnej{imi
stvarmi. Niso se ukvarjale s ~isto~o, strani{~nimi zadevami ali z dnevnimi obroki. Niso
imele opravkov z na{imi napadi ihte ali z neprijetnostmi vsakdanjega `ivljenja in
nekatere izmed njih, tako so mi povedali drugi otroci, so bile skoraj vedno odsotne.”
(Douek 2004: 39)
Varu{ka je v dru`ino prinesla svoj zna~aj, svoje navade in svoje vrednote, zato je bil njen vpliv na varovance veliko bolj dolgoro~en, kot se je morda sprva zdelo, da bi lahko bil. Postale so novi dru`inski ~lan, ves ~as prisoten, tudi deset, petnajst ali celo ve~ kot dvajset let. Zato so pri~evanja varovancev aleksandrink za slovenske raziskovalce {e posebej pomembna, saj pomenijo dragocen vir informacij in pogled “z druge strani”. Pomembna so za raziskovanje tega, kaj so na{e varu{ke prinesle v svet, kamor so od{le na delo, in kak{ne sledove so tam pustile, saj so bile dosedanje etnolo{ke raziskave usmerjene prete`no na to, kak{ne vplive so prinesle s seboj nazaj domov.
Varu{ke so lahko na primer v dru`ine nekatoli{ke veroizpovedi prinesle tudi svojo katoli{ko vero. Vnesle so novosti v prehrano, jedi iz Primorske, kot so njoki, polenta, jedi iz testenin, potico, katerih okusov in vonjev se nekateri varovanci aleksandrink spominjajo {e danes. Nekatere so svoje varovance nau~ile italijanskega jezika in tudi slovenskih izrazov. Svoje varovance so spremljale na poti odra{~anja, zato njihov pomen ni bil samo v izpolnjevanju vsakodnevnih opravil, temve~ se je njihova vzgoja zapisala tudi v psiholo{ko podstat odra{~ajo~ih otrok. O tem je na primer spregovorila tudi Claudia Roden, prav tako varovanka Marije Koron iz Batuj:
“Marija je nam otrokom dala ~ustveno in fzi~no varnost. Na{a varu{ka je bila kot skala, na kateri je stala dru`ina. Vedno je bila tam, vedno smo ji lahko zaupali, ji povedali vse ali jo spra{evali stvari. Marija mi je vedno dajala ob~utek, da naj storim tako, kot sama ~utim in verjamem. Podpirala me je, podpirala me je v tem, da se nisem kar strinjala z vsem.”22
Pri svojem dosedanjem raziskovanju sem se najpogosteje sre~ala z varovanci v judovskih dru`inah, ki so jih vzgajale na{e varu{ke, ~eprav so te varovale tudi otroke v gr{kih, armenskih in drugih dru`inah.23 Claudia Roden in Ellis Douek izvirata iz
Dokumentacija SEM: AO8–03. Koprivec: TZ 1–15 (2005–2008).
Da{a Koprivec
Jo`ica Vetrih, ne~akinja in Claudia Roden, varovanka Marije Koron, slovenske varu{ke v Egiptu. Marija Koron je bila pri dru`ini v Kairu zaposlena od leta 1934 do leta 1956; Claudia Roden pa je njene sorodnike prvi~ obiskala v letu 2008. Sre~anje je bilo ganljivo in prisr~no. Foto: Metka Tabaj, marec 2008. (Original
hrani dru`ina Tabaj, Nova Gorica)
judovske dru`ine, ki je v Kairu, v predelu Zamalek, pre`ivela ve~ kot trideset let, preden so se leta 1956 tudi oni odpravili iz Egipta (zaradi `e omenjenih dru`benih in politi~nih sprememb v Egiptu v drugi polovici petdesetih let 20. stoletja) (Koprivec 2006). Od leta 1934 do leta 1956 je z njimi v Kairu `ivela tudi varu{ka Marija Koron, ki je bila ob svojem prihodu stara 32 let. Bila je `e izdelana osebnost, samska in brez otrok in je nadaljnjih dvaindvajset let svojega `ivljenja posvetila trem otrokom v dru`ini Douek – Ellisu, Claudii in Zakiju. Zahvaljujo~ zlasti Claudii in Ellisu, ki sta jo v svojih delih ve~krat omenila (Claudia 1997; Douek 2004), je njeno ime postalo znano. Po njunem pripovedovanju je bila Marija mo~na osebnost, deloma tudi stroga in var~na (“She was Prusish in a way”). Svoja `ivljenjska prepri~anja je pogosto podajala v obliki pregovorov, ki so ozna~evali njeno, kot se je izrazil Ellis Douek, `ivljenjsko flozofjo. Rekla kot “Morda je bolje tako, to je bo`ja kazen”, “Kogar bog tepe, bog ljubi”, “Blagor poni`nim, ker bodo povi{ani” in druga so pustila sledi v njegovem dojemanju sveta tudi v obdobju zrelosti in {e danes. O tem pravi:
“Marija je imela izdelano flozofjo, da se rodimo z enakimi koli~inama sre~e in nesre~e in da moramo z njima shajati v tem in v naslednjem `ivljenju. Trpljenje in bedo je jemala kot nekak{na potrdila, ki jih bo mogo~e unov~iti na sodni dan. To je pomenilo, da je pozdravila vsako nesre~no obdobje v svojem `ivljenju, ker je prispevalo h kon~nemu obra~unu. Vrsta manj{ih nesre~ je bila celo idealna, ker so se vse {tele v njeno dobro in hkrati nobena posamezna ni bila po svoje uni~evalna. ^eprav se mi je njen na~in
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
soo~anja z `ivljenjem s~asoma zdel zabaven in sem jo poslu{al z naklonjenostjo, lahko sedaj, ko gledam nazaj, v tem prepoznavam izvor pomembnega dela mojega lastnega pristopa k `ivljenju. Tako domnevam, da je Marija zaslu`na za nenadni val optimizma, skorajda zadovoljstva, ki me preplavi, kadar udari nesre~a — vzgajala me je tako, da naj za vsak minus pri~akujem nek plus, ~eprav je ta v mojem primeru omejen na tuzemsko `ivljenje, ker nimam potrebnih duhovnih dimenzij, da bi obra~un odlagal v naslednje `ivljenje.” (Douek 2004: 101)
Pri~evanja varovancev aleksandrink so pomembna in zanimiva, ker z njimi – naj bodo pisna ali ustna – postane celotna zgodba o na{ih aleksandrinkah na neki na~in bolj resni~na. Ko iz njihovega pripovedovanja sli{imo podobno, kar smo doslej spoznavali prete`no iz pri~evanj aleksandrink, se pripovedi obeh zdru`ujejo v nekak{no skladno
181
celoto. Zato sem tudi gospo Claudio v pogovoru povpra{ala o njenem tipi~nem dnevu v otro{tvu, ki ga je pre`ivela pod varstvom svoje varu{ke Marije:
“Najprej je bila seveda {ola. Hodila sem v angle{ko {olo v Heliopolisu, ki je bil takrat {e v pu{~avi. Po nas je pri{el avtobus in nas je vse pobral na postajali{~u, ki je bilo blizu na{ega doma. To je bil {olski avtobus in Marija nas je peljala dol s {olskimi torbami in z vsem in z nami po~akala na avtobus. Potem smo se odpeljali in ko smo se vrnili, po navadi okrog ene ure, nas je pri~akala na postajali{~u. Popoldne nam je pripravila ~aj in hrano in potem smo se igrali. Star{ev po navadi ni bilo doma, o~e je bil v slu`bi, mama pa s prijatelji ali v klubu in vedno je imela neke aktivnosti. Ko smo bili {e zelo mladi, smo bili kar divji. Res smo bili kar divji otroci in mislim, da je Marija imela te`ave zaradi nas. Bilo mi je `al zaradi tega, ker tega nisem hotela. Obe{ali smo se na vse mogo~e stvari in metali stvari z balkona ali se prepirali z drugimi stanovalci. Bila je posebna stavba z velikimi balkoni. Ve~ino ~asa smo pre`iveli na balkonu, tam smo se igrali. Imeli smo veliko bratrancev in sestri~en, ki so `iveli v bli`ini in vsi so hodili k nam. Marija je bila del te na{e velike, raz{irjene dru`ine. Mislim, da je imela polne
roke dela z nami.”24
Varovanci torej lahko pri~ajo o svoji vsakokratni dnevni izku{nji bivanja z varu{ko, vendar pa tudi o drugih dimenzijah skupnega `ivljenja. Spregovorijo o odnosih v dru`ini, o odnosu med materjo in varu{ko, pa tudi o lastnem lovljenju ravnote`ja v ~ustvenem razmerju do matere na eni in do varu{ke na drugi strani, kar se je pogosto pokazalo za zelo zapleteno:
“V~asih sem se ~util razdvojenega med tema dvema `enskama, med svojo materjo in mojo varu{ko Marijo, ker sem ju imel rad obe in v svojih mislih sem se sku{al izogniti temu, da bi se izneveril eni na ra~un druge. [e celo danes, v svojih mislih in v spominih, ~utim nujo, da bi ohranil ravnovesje v prese`ku ljubezni in naklonjenosti do ene in do druge.” (Douek 2004: 39)
Varovanci spregovorijo o zelo raznolikih skupinah Judov v Aleksandriji in Kairu. Nekaj te raznolikosti zasledimo `e v pri~evanjih aleksandrink in njihovih potomcev, ki te razlike ozna~ujejo s slu`enjem pri judovski dru`ini z angle{kim potnim listom, pri judovski dru`ini s francoskim potnim listom, pa pri judovski dru`ini, v kateri se
Dokumentacija SEM: AO8–03.
Daša Koprivec
je govorilo {pansko, nem{ko, francosko, angle{ko, katalonsko, portugalsko, gr{ko, armensko, odvisno pa~ od tega, pri kateri dru`ini je bila varu{ka zaposlena25. Iz tega lahko sklepamo na raznolikost teritorialnega izvora judovskih dru`in, ki so po letu 1860 za~ele intenzivno prihajati v Egipt. Egipt, ki je po dr`avljanski vojni med severnimi in ju`nimi dr`avami Severne Amerike in po izgradnji Sue{kega prekopa zasedel mesto svetovnega pridelovalca bomba`a in trgovanja z njim, je v tem ~asu pritegnil tudi mno`ico pridelovalcev in trgovcev (Egipt 1997: 931–933). Kairo je bil trgovsko sredi{~e in center trgovine med vzhodom in zahodom, poleg bomba`a so bili trgovsko blago tudi kava, ~aj, porcelan itd., Aleksandrija pa je bila kot mediteransko mesto z ugodnej{o klimo, najbolj ugodna za `ivljenje, in pomembno sredozemsko pristani{~e.26
Prav varovanci, ki so sami izhajali iz tak{nih dru`in, so pomembni pri~evalci
182
etni~ne in kulturne raznolikost v Egiptu v obdobju od 1860 do 1960. V tem obdobju so v Egiptu `iveli {tevilni narodi, Francozi, Nemci, Angle`i, Italijani, Slovenci, Egip~ani, Kopti, Grki, Armenci, Sirci, Turki, Libanonci, Afri~ani in raznolike judovske dru`ine. Te so se v razli~nih obdobjih priselile v Egipt iz Anglije, Francije, Italije; iz [panije in Portugalske `e v ~asu inkvizicije; po razpadu Otomanskega cesarstva pa zlasti iz Tur~ije, iz Balkanskih dr`av pa tudi iz Rusije in Poljske itd. V to raznoliko skupnost so sodile tudi slovenske varu{ke; in prav tako angle{ke, francoske, gr{ke, italijanske in egip~anske. Zanimivo je, da so se na podlagi svojega porekla tudi dru`ile in grupirale, ~esar se Claudia Roden spominja z naslednjimi besedami:
“Ko smo bili {e majhni, smo vsak dan hodili v park, v 'Grotto Gardens'. Tja so prihajale vse razli~ne varu{ke in se po skupinah namestile v razli~nih delih parka. Vse Slovenke so sedele v velikem krogu in mi mal~ki smo bili v sredini, tako da nismo mogli
uiti.”27
Prav tako kot pri potomcih aleksandrink si pomagamo ustvariti sliko o `ivljenju njihovih varovancev na podlagi njihove leposlovne in strokovne literature, in prav tako so {e posebno dragocena njihova neposredna pri~evanja, kadar imamo mo`nost in prilo`nost priti do njih. Pomembne so komunikacije med varovanci, v katerih se spominjajo svojih varu{k, ki pa jih ne poimenujejo z izrazom aleksandrinke, saj je bil ta izraz domi{ljen v slovenskem prostoru, ampak na primer z angle{kim izrazom “Slovenian nunnies”, pa tudi “Yugoslav-Italian nanny” (Roden 1997: 3), “Les Cairenes” (Hladnik - Milhar~i~ 2008: 21), itd.
Imeti varu{ko je bilo v tistih dru`inah normativ. [tevilne dru`abne aktivnosti so se namre~ odvijale v imenu sklepanja poslov, pri ~emer sta sodelovala oba roditelja, ki sta bila zato precej zaposlena in pogosto odsotna. Tako so temeljno funkcijo vsakdanjih opravil in skrbi za otroke prevzele varu{ke. In varovanci so ve~krat poudarili, da se ne spomnijo niti enega dneva v otro{tvu brez varu{ke. Med varovanci in varu{kami so se vzpostavile mo~ne ~ustvene vezi, ki jih varovanci tudi ozna~ujejo z besedami kot:
25 Koprivec: TZ 1–15 (2008).
26 Delno povzeto tudi po predavanju raziskovalke in prevajalke Barbare Skubic, predavanju z naslovom Od gradnje do krize: Sue{ki prekop, oblikovanje egip~anske države in kaj so tam ~ez po~ele Slovenke, ki je bilo organizirano v okviru festivala Egipt v Ljubljani, v Cankarjevem domu 5. marca 2008.
27 Dokumentacija SEM: AO8–03.
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
“Moja varu{ka mi je bila kot mama. Bili smo pravzaprav njeni otroci.”28 Na te vezi pa niso pozabile niti varu{ke, ko so se vrnile domov, saj se jih spominjajo {e celo njihovi potomci mnogo let kasneje, kot na primer v dru`ini prane~akinje Marije Koron, v kateri sem se pogovarjala v ~asu obiska Claudie Roden: “Teta je imela te otroke ko za svoje, se jih je dostikrat spominjala in jih omenjala.”29
Politi~na in gospodarska sprememba v Egiptu v za~etku petdesetih let 20. stoletja je za evropske in judovske dru`ine pri{la pravzaprav zelo hitro in nepri~akovano, po besedah informatorjev nih~e ni bil pripravljen na tako radikalen politi~ni rez in na tako veliko spremembo v `ivljenju. Spremembe je sicer napovedovala `e ustanovitev Izraela leta 1948, s katerim je Egipt takoj stopil v vojno in tudi prepovedal vsako trgovanje skozi Sue{ki prekop s to dr`avo, pa vendar tega v vsakdanjem `ivljenju ni bilo tako
183
mo~no ~utiti. Odlo~ilni sta bili nato {e leti 1952 in 1956; prvo zaradi t. i. egiptovske revolucije, ki je vzpostavila samostojno egiptovsko dr`avo s predsednikom Naserjem na ~elu, kar je pomenilo konec dotedanjemu angle{kemu protektoratu nad Egiptom, ter v letu 1956 voja{ki napad Izraela, Anglije in Francije na Egipt, zaradi nacionalizacije Sue{kega prekopa, ki ga je Egipt podr`avil, se pravi izlo~il iz angle{ke nadoblasti. Zaradi vojne napovedi in vojne so morali vsi tujci, ki niso imeli egiptovskega dr`avljanstva, zlasti pa tisti z angle{kim in francoskim, Egipt zapustiti, njihovo premo`enje pa so nacionalizirali. Tako je bilo v ve~ini primerov tudi konec skupnemu `ivljenju na{ih varu{k in varovancev, v manj{em {tevilu so Egipt zapustili skupaj, se pravi, da so na{e varu{ke lahko ostale pri istih dru`inah. Ker so gospodarjem v ve~ini primerov premo`enje zaplenili, so se tudi oni podali v negotovi svet in v tak{ni situaciji se niso odlo~ili vzeti slu`in~ad s seboj. Potem, ko so si v tujini opomogli, ~e so si, so poiskali in zaposlili novo osebje. Tako slovenske varu{ke kot dru`ine, pri katerih so delale, so se odselile po vsem svetu, v Avstralijo, Kanado, Brazilijo, Argentino, ZDA, pa tudi v evropske dr`ave, na primer v Italijo, Francijo, Veliko Britanijo, [vico, Belgijo; nekaj slovenskih dru`in je pri{lo tudi v tedanjo Jugoslavijo, zlasti na Gori{ko; judovske dru`ine so se v poleg zgoraj na{tete dr`ave odselile tudi v Izrael, v nekatere azijske de`ele itd. “Skopnel je na{ skupni svet, in vse se je dogodilo tako hitro,” je dejala Claudia Roden (Hladnik - Milhar~i~ 2008: 22).
Tudi zaradi tega, ker skupnega `ivljenja na{ih varu{k in njihovih varovancev ne moremo ve~ neposredno opazovati, so spomini, pisma in v manj{i meri ohranjena materialna kultura tisto, kar pri~a o nekdanjem skupnem `ivljenju v Egiptu. Na{teto je pomembno za spoznavanje `ivljenja v Egiptu, v multietni~ni in multikulturni skupnosti, v prvi polovici 20. stoletja, s posebnim poudarkom na vpra{anju, kak{en je bil tamkaj{nji polo`aj slovenskega prebivalstva. In to je pot za nadaljnje raziskovanje enega pomembnih emigracijskih tokov, ki so zajeli slovensko etni~no ozemlje od druge polovice 19. stoletja naprej.
Koprivec: TZ 1–15 (2005–2008). Dokumentacija SEM: AO8–05.
Daša Koprivec
LITERATURA
BARBIC, Ana; MIKLAVCIC - Brezigar, Inga
1999a Domestic work abroad : a necessity and an opportunity for rural women from the Gori{ka borderland
region of Slovenia. V: Gender, migration and domestic service. London, New York : Routledge. Str.
164-177. 1999b Ob~asne migracije pode`elskih `ena na Gori{kem : gospodinjsko delo v tujini - nuja in prilo`nost
neko~ in danes. Glasnik SED 39, {t. 3-4, str. 39-48.
BRIG, Neda R.
2005   Trieste–Alessandria EMBARKED : {torija od le{andrink. Ljubljana : Maska produkcija.
DOUEK, Ellis
2004   A Middle Easteren affair. London : Peter Halban Publishers.
EGIPT
1997   Egipt. V: Veliki splo{ni leksikon. Ljubljana: DZS. Str. 931-933.
FUG HS Ginnis, Rachel
2005    Gender and poverty in nineteenth-century Europe. Cambridge : Cambridge University Press.
GEORGE Sheba, Mariam
2005   When women come frst : gender and class in transnational migration. Berkeley, Los Angeles, London : University of California Press.
GERHARD, Ute ... [etc.] (ur.)
2005    Working mothers in Europe : a comparison of polices and practises. Cheltenham, Northhampton : Edward Elgar.
HENSHALL Momsen, Janet (ur.)
1999   Gender, migration and domestic service. London, New York : Routledge.
HLADNIK - Milharčič, Ervin
2008   Claudia Roden, pisateljica: otro{tvo sem pre`ivela na otoku sredi Nila. Dnevnik 58, {t. 56 (8. 3. 2008), str. 20-23.
KALG, Aleksej
2002   Poti in usode : selitvene izku{nje Slovencev z zahodne meje. Koper : Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko ... [etc.]
KOPRIVEC, Daša
2006   Aleksandrinke - `ivljenje v Egiptu in doma. V: Etnolog 16, str. 97-115.
MAKUG, Dorica
1993   Aleksandrinke. Gorica : Gori{ka Mohorjeva dru`ba.
MIKLAVCIC - Brezigar, Inga
2002   Aleksandrinke. V: Aleksej Kalc: Poti in usode : selitvene izku{nje Slovencev z zahodne meje. Koper :
Zgodovinsko dru{tvo za ju`no Primorsko. Str. 65-68. 2008   V spomin aleksandrinkam. Zlo`enka. Nova Gorica : Dru{tvo za ohranjanje dedi{~ine aleksandrink
Prva~ina.
MUR SI G, Rajko
2004   Etnologija s ~ustvi - pogled s strani. V: Etnolog 14, str. 49-62.
PERCO, Daniela
2002   L’emigrazione delle balie da latte dalle Prealpi venete. Belluno : Museo etnografco della provincia di Belluno.
PUHAR, Alenka
1982   Prvotno besedilo `ivljenja : oris zgodovine otro{tva na Slovenskem. Zagreb : Globus.
RODEN, Claudia
1997   The book of Jewish food. New York : A. A. Knopf.
VALETOV, Timur
2008   Migration and the household : urban livinf arrangements in late 19th- to early 20th- century Russia. V: History of the family 13. London: Elsevier, str. 163-177.
VIRI
AO
Avdio kasete:  Kustodiat za slovenske izseljence in zamejce SEM: 2005-2008 ( Da{a Koprivec).
TZ
Terenski zvezki: Kustodiat za slovenske izseljence in zamejce SEM: 1-15 (Da{a Koprivec).
Egiptovski otroci in njihove varu{ke aleksandrinke
BESEDA O AVTORICI
ABOUT THE AUTHOR
Da{a Koprivec, mag. etnologije in univ. dipl. sociologinja kulture, muzejska svetovalka, zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju. Njeno temeljno podro~je delovanja je evidentiranje, hranjenje in raziskovanje kulturne dedi{~ine slovenskih izseljencev. Sodeluje pri ve~ pomembnih projektih: Stanje arhivskega in muzejskega gradiva med slovenskimi izseljenci v Nem~iji; Tradicija ro~nih del kot odraz ohranjanja in spreminjanja slovenske identitete v Avstraliji; Prisotnost in vrednotenje dedi{~ine aleksandrink v `ivljenju njihovih potomcev. Od leta 2002 je ~lanica AEMI (Association of European Migration Institution). Od leta 2004 je tudi urednica znanstvene periodi~ne publikacije Etnolog.
Da{a Koprivec has an MA in ethnology and BA in sociology of culture. She is a museum adviser employed with the Slovene Ethnographic Museum. Her basic feld of work is the documentation, preservation, and research of the cultural heritage of the Slovene emigrants. She currently participates in several projects: The condition of archival and museum material among the Slovene emigrants in Germany; The tradition of needlework as a refection of the preservation and transformation of the Slovene identity in Australia; The presence and consideration of the heritage of the Alexandrian women in the lives of their descendants. She has been a member of AEMI (Association of European Migration Institutions) since 2002, and has been editor-in-chief of the scientifc periodical Etnolog since 2004.
185
SUMMARY
THE EGYPTIAN CHILDREN AND THEIR NANNIES –THE ALEXANDRIAN WOMEN
The articles introduces the author’s wide-ranging study on the Slovene nannies in Egypt, in particular in Cairo and Alexandria, in the frst half of the 20th century. At the time it was fashionable with wealthy families in Egypt to have a European nanny; these nannies were in charge of the children of mainly Jewish, English and French families, as well as Greek and Armenian ones. Nannies were not only from Slovenia, but also from England, Germany, Greece and other countries. Further research work will therefore be aimed at a comparative analysis of the position of the Slovene nannies among the other European nannies who came to Egypt. The present article presents the frst stage of the research, that is the memories the charges from Jewish families have preserved of their Slovene nannies after over half a century. The article includes all three sides: the nannies’ memories of their charges, their children’s memories of the “foreign” children their mothers and grandmothers nursed in Egypt, and the memories the charges have of the Alexandrian women. The article draws on the ethnographic research Koprivec has been carrying out in Gori{ka since 2005. She has collected many stories from nannies and their descendants, as well as some stories from charges of the Alexandrian women, who based on their scientifc or literary activities have won world fame, and who mention their Slovene nannies in their works – among others Claudia Roden and Ellis Douek. Koprivec has also kept track of the contacts and visits between the charges and the families of their nannies in recent years and highlights their mutual efforts to keep in contact. At a certain moment in time - the 1952–1956 period – crucial changes to Egypt’s political system forced both the families of the charges as well their nannies to leave the country. From 1869 to 1952, Egypt provided a living to all, to the big producers of cotton and its merchants, allowing many immigrant Jewish, Greek, Armenian, French, and English families to acquire considerable wealth, as well as to their nannies, who were from a rural environment of the Slovene ethnic territory and had access to the crumbles of Egypt’s richly laden table. After 1952 the fate of either group was similar: they left Egypt and migrated to all parts of the world - Australia, Canada, Argentina, the USA, and individual countries around Europe. Therefore. their memories, letters. and to a minor
Da{a Koprivec
degree the material culture that has been preserved, bear witness to their former common life in Egypt, since no direct ethnographic research can be carried out on the spot. The life stories and preserved material sources are therefore all the more important to the ethnologist in his or her attempts to reconstruct life in Egypt in a multiethnic and multicultural community in the frst half of the 20th century, with special emphasis on the question what the position of the Slovene nannies was in this community.
186
Etnolog 18 (2008)
GRADIVO ARTICLES
187