ŠOPEK JAGOD NA POROČNI DAN Strani 20-21 ZNAMKE RK- ŽIVA GROZA Stran 5 ODSTEKANA OTVORITEV Stran 40 ŠT. 20 - LETO 58 - CELJE, 15.5.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim ZAKAJ JE UMRL ŠTIRILETNI ROBI? Stran 26 2 DOGODKI UVODNIK Prostovoljni mus Kaj pomislite, ko slišite Rdeči križ? Na humanitarnost, prostovoljnost? La- ri-fari - zaradi dogajanja v zadnjem letu večini Slovencev pridejo na mi- sel nepravilnosti, posojila, razdelje- ni milijoni, vozni park, hčerinska podjetja... To, kar se je dogajalo zRKv minu- lem letu, presega vse meje humani- tarnosti, na žalost pa so namesto pra- vih krivcev umazani vsi. Kar priznaj- te, da postrani gledate še aktivista iz sosednje ulice. Ali da vam še na misel ne pride kakšen prostovoljni prispevek, čeprav ste v preteklosti še primak- nili kakšen tolar. Nekaj je v ozadju. Zgodbe, ki se slišijo med ljudmi, in ki smo jih glasneje slišali v Tednu RK, so včasih v resnici zelo čudne. V teh zgodbah se tudi delo aktivistov iz sosednje ulice kaže v čudni luči. Teden RK, v katerem so prodajali (=vsiljevali?) dopla- čilne znamke za vsako poštno pošiljko in vozovnico, je stvari le še poslabšal, pogrel in zaostril. Zakaj samo RK, druge humanitarne organizacije pa ne; zakaj ta dobro- delni prispevek ne velja kot olajšava za dohodninsko na- poved; kam bodo spet dali denar... Nad prisilnim zbira- njem denarja niso ogorčeni le navadni ljudje, tudi neka- teri pravniki poudarjajo, da je zakon v marsičem protiu- staven. Deset let stara zakonska določila namreč omogo- čajo monopolni položaj slovenskemu RK, druge humani- tarne organizacije pa si lahko podobne predpise le želijo. Vprašljivo je tudi, ali se za humanitarne namene sploh lahko predpisuje obvezno dajatev. V tujini so takšni pris- pevki večinoma le prostovoljni - in tudi v Sloveniji bi mo- rali ostati v takšni obliki. Svoje poslanstvo bo humanitarna organizacija morala spet dokazovati. Pa ne od začetka, najprej se bodo morali izkopati iz globokega moralnega minusa. Čeprav, kot ka- žejo ovadbe, je Rdeči križ Slovenije v ta minus porinil eden, po mnenju mnogih izjemno sposoben posameznik, Mirko Jelenič. In zaradi tako ali drugače »plasiranih« milijonov izpuhtijo tudi vse oblike pomoči, človekoljubnost, huma- nitarnost, poslanstvo... Ne glede na zagotavljanja, da naj bi šlo za dobrobit RK in ne glede na trud tistih, ki si na terenu v resnici prizadevajo. »Sedanjost je marsikdaj obremenjena z dediščino, ki se je ne da zbrisati kot krede na tabli. Ne verjamem v hitre spremembe. Želim pa si imeti čas, da bi s konkretnim delom ljudi prepričali, da je organizacija vredna zaupa- nja,« pravi sedanji generalni sekretar RKS Srečko Zaje. Pot do zaupanja bo dolga. Zagotovo. URŠKA SELIŠNIK Dan zmage je v Topolšici počastilo precejšnje število ljudi. Zmagi v čast in opomin v zdraviliškem parku To- polšica so v petek s slove- snostjo obeležili spomin na 9. maj leta 1945, ko je nemš- ki generalpolkovnik in po- veljnik nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo Aleksander Lohr podpisal kapitulacijo svojih enot. Slovesnost sta pripravila Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Topolšica, ki na ta dan praznuje tudi svoj kra- jevni praznik. Osrednje slo- vesnosti se je udeležil mini- ster za obrambo Anton Gri- zold, ki je v slavnostnem na- govoru povedal, da so se s pomladjo leta 1945 uresni- čile sanje milijonov Evropej- cev. Minister Grizold se je zahvalil vsem borcem NOB- ja za prispevek pri obrambi slovenskih interesov v drugi svetovni vojni in veteranom vojne za Slovenijo za njihov prispevek pri obrambi slo- venske samostojnosti. »Svet, v katerem živimo danes, je neprimerno prijaz- nejši od nekdanjih časov, pa nam vendar ne dopušča lah- komiselnosti in brezskrbno- sti, saj so vojne in grozo- dejstva, četudi oddaljeni, vseskozi naš spremljevalec. Opominjajo nas, da si je tre- ba za dragoceni vrednoti, mir in svobodo, prizadevati in zanju kdaj tudi kaj žrtvo- vati. Zavedamo se, da se varnost države v današnjih varnostnih okoliščinah i zagotavlja več zgolj na nj ni meji, ampak v mednan nem okolju,« je povedal ii nister Grizold in dodal, se ne smemo in ne more^ odrekati niti naj manj šei delu svoje zgodovine,, zlasti ne tiste, ki je slov^ ski narod že pred pol s| letja uvrstil med zavezi^ ke narode demokratični sveta. KRATKE-SLADKE Nezanimivo Moziije Za gradnjo trgovskega cen- tra v Mozirju so se (posred- no in neposredno) potegovali Mercator z Zadrugo, Era s Sa- vinjo in Engrotuš. Torej sa- mi »naši«. Za tuje trgovce z novci Mozirje očitno ni za- nimivo. »Političlli vrilff v Celju Marijan Šareč, eden od naj- bolj znanih imitatorjev slo- venskih in tudi tujih politi- kov (redno nastopa v TV Po- pru) je v Celju požel prizna- nje, kakršnega najbrž doslej še ni bil deležen. Na otvori- tvenem ceremonialu Celjskih mesnin je najprej kot pred- sednik države Janez Drnov- šek, nato pa še kot premier Tone Rop, minister za zdrav- je Dušan Keber, poslanec Sašo Peče in na koncu še kot bivši guverner France Arhar očit- no tako prepričljivo nagovoril ljudstvo, da zdaj mnogi Ce- ljani (ki na oder očitno niso dobro videli), mislijo, da je »vsa slovenska politična sme- tana« v Celju tudi zares bila. In so ogorčeni, ker so si za zabavo in zastonj hrano lah- ko vzeli čas, na otvoritev Mla- dinskega pevskega festivala pa ne morejo priti. Deveti maj v Sloveniji imamo »čedno« navado, da obeležujemo vse mogoče dneve - saj veste, dan ta in ta, pa pomladni dan, dan zemlje, dan mokrišč, dan gradbenikov, dan vina... Ka- kor kaže, smo letos še najmanj praznovali dan zmage. Ob vseh mogočih prireditvah in proslavah na Celjskem so dan zmage obeležili samo na To- polšici. Še sreča, da 9. maja poslej praznujemo tudi dan Evrope, tako da se bo sploh še obdržala kakšna prireditev. Mariborsica čez poicopaiišče Dela ustavljena zaradi najdbe okostij na opuščenem pokopališču Dela pri obnovi Maribor- ske ceste v Celju so v torek popoldan začasno ustavi- li, Med urejanjem novih ko- munalnih vodov so delav- ci CM Celje v bližini cerk- vice sv. Maksimiljana, nas- proti avtobusne postaje, na- leteli na več okostij. Gre za posmrtne ostanke ljudi, ki so jih pokopali na že davno opuščenem poko- pališču ob cerkvici. Ogled so opravili kriminalisti, zdravstveni inšpektor, pred- stavniki pogrebnega zavoda Veking in predstavniki mest- ne občine. Zdravstveni inš- pektorje odredil začasno us- tavitev del in postopek, kot ga v 38. členu narekuje Za- kon o pokopališki in po- grebni dejavnosti. Ivanka Turnšek z zdravstvenega inšpektorata je povedala, da morajo sedaj strokovno od- kopati opuščeno pokopališ- če in vse najdene posmrtne ostanke prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi. Franc Kelhar iz podjetja Veking je v sre- do dopoldan potrdil, da so že pripravljeni na prekop posmrtnih ostankov, dela pa bodo opravili v najkrajšem možnem času. Okostja so našli na globini 4 metrov, po- kopani pa so bili drug nad drugim. Posmrtne ostanke bodo začasno prenesli v re- zervno grobnico na celj- skem mestnem pokopališ- ču. »Čim prej pa bi morali steči dogovori o ureditvi skupne grobnice in spomin- skega obeležja, da bo zad- nje počivališče ljudi, ki so bili pokopani ob Maksimi- Ijanovi cerkvici, dostojno,« je povedal Kelhar. Na CM Celje v sredo î traj še niso vedeli, kdaj I do lahko dela nadaljevi predvidevajo pa, da potrei poseg ne bo povzročil P velikih zamud pri obnovi' riborske ceste. БВ Foto: GREGOR KAI Dela na Mariborski so začasno ustavili zaradi najdbe okostij. - Št. 20 - 15. maj 2003 íra»GODKI 3 !Stare grehe bodo dolgo plačevali \¡ KS Planina bodo do leta 2006 brez četrtine denarja za redno dejavnost, dolg pa bodo plačevali še leta 2007 jentjurski občinski svetniki danes ¿etrtek) razpravljajo o zadolženo- |in načinu odplačevanja dolgov KS nina. S tem je izpolnjena tudi zah- a svetniške skupine SLS, ki je apri- izt rajala, da bi o zadolženosti Pla- čanov in finančnem stanju obči- na zadnji dan lanskega leta raz- vijali na izredni seji. Zaradi zmanj- ja stroškov so z županom Štefa- n Tislom sklenili dogovor, da mo- itne nejasnosti razčistijo na red- seji, a pred dokončno obravnavo sprejemanjem predlogov občinske- proračuna za letos in prihodnje ;ot kaže poročilo, ki so ga pripravili bčinski upravi, so se razmere na Pla- j zaostrile v letu 2000, ko je krajev- skupnost namesto predvidenih do- rt 5 milijonov za naložbe porabila kar preko 20 milijonov tolarjev. V is- tem letu je ob poroštvu občine^ri Ban- ki Celje najela še 10 milijonov tolarjev posojila, ki ga kasneje ni zmogla od- plačevati. V občinskem svetu so o za- dolženosti Planinčanov prvič govorili maja lani, ko so tudi naročili revizijski pregled poslovanja za zadnji dve leti, od sredine lanskega leta pa je imela kra- jevna skupnost zaradi izgubljene tož- be s samostojnim podjetnikom Mirkom Kovačem, ki mu ni plačala opravljene- ga dela, tudi blokiran žiro račun. Po lani avgusta opravljenem pregle- du vseh obveznosti KS Planina je skup- ni dolg znašal 51,2 milijona tolarjev. V občinski upravi so izdelali tudi program odplačevanja dolgov, ki pa ga občinski svetniki niso tudi uradno potrdili. No- vo občinsko vodstvo je po novem letu doseglo poravnavo z dvema večjima up- nikoma; podjetnik Kovač, ki so mu Pla- ninčani z oljrestmi vred dolgovali že več kot 28 milijonov je pristal na po- plačilo 12 milijonov tolarjev, poravnavo pa so dosegli tudi s podjetjem Daka. Aprilske odprte obveznosti Planinča- nov tako znašajo slabih 28 milijonov tolarjev, do vključno leta 2006 pa bo- do 12,7 milijona poplačali tako, da bodo vsako leto ostali brez četrtine denarja, ki KS pripada za redno dejavnost. Od- prtih ostaja še okoli 15 milijonov to- larjev, za katere šentjurska občina pred- laga, da se skladno s sredi februarja skle- njeno Pogodbo o poravnavi in pristo- pu k dolgu zmanjša za 12 milijonov v breme letošnjega občinskega proraču- na, dobre 3 milijone tolarjev neporav- nanih obveznosti pa bo Planinčanom ostalo za poplačilo še v letu 2007. IVANA STAMEJČIČ Razlikovanje po znanju, ne po spolu Na Dobrni so slovenske poslovne dame (in nekaj moških) razpravljali o neenakosti med spoloma erme Dobrna so minuli rtek in petek gostile slo- iske menedžerke in pod- Qice na simpoziju 21. letje - stoletje enakih ka- rnih možnosti. Namen ipozija je bil predvsem dstaviti težave žensk v veniji in Evropi pri za- slovanju, enakopravni klicni poti ter pri uve- i'ijanju na področju izo- iževanja, v gospodars- I in politiki. laziskava, ki so jo opravi- fiag. Karin Sirec Ranta- prof. dr. Polona Tominc prof. dr. Miroslav Reber- ;iz Ekonomsko-poslovno ultete Maribor, kaže, da v Sloveniji razlike med ìkìmì in ženskami pred- m v plačah, ki pa so odvi- ' od števila zaposlenih isk v posamezni dejavno- sti. V gospodarskih dejavno- stih, kjer je odstotek žensk večji od 30 odstotkov, se za vsak dodatni odstotek zapo- slenih žensk v panogi plače žensk znižajo za dobra 0,2 odstotka. V panogah, kjer pre- vladujejo moški, pa se za vsak nov odstotek zaposlenih žensk plače žensk zvišajo za dobre 4 odstotke. Kljub tem podatkom pa še vedno velja, da so v Sloveniji ženske na istih položajih povprečno za dobrih 11 odstotkov slabše plačane kot moški. Od vseh slovenskih podjetij jih le 27 odstotkov vodijo ženske. V razpravi so podjetnice razlagale predvsem možno- sti združitve kariere in dru- žine. Prof. dr. Maca Jogan dejala, da »ni dovolj, da smo ženske pogumne in da ima- mo veliko znanja. Pomem- bno je tudi, da bi se moški veliko bolj kot doslej vklju- čevali v tista dela, ki so nuj- na za obstoj vsakega posamez- nika in vsake družbe.« Po be- sedah Joganove še vedno ve- lja pravilo, da je ženska ti- sta, ki skrbi za družino, kar se pozna tudi pri zaposlova- nju. »Po raziskavi o zaposlo- vanju žensk pred nekaj leti bi se dve tretjini delodajal- cev ob vseh enakih pogojih odločili za moškega kandi- data, ker pričakujejo, da bo ženska nekaj dni odsotna za- radi družine,« je še dodala Jo- ganova. Po besedah dr. Miča Mr- kaiča razlike med ženskami in moškimi niso več toliko očitne. V novi ekonomiji gre predvsem za razlike med bolj in manj izobraženimi. Bis- tvo nove ekonomije je na- mreč povečevanje gospodar- ske učinkovitosti z novimi idejami. Zato so bolje pla- čani delavci z višjo izobraz- bo, po katerih se je povečalo tudi povpraševanje. Izobraz- ba je namreč motor rasti za vsako gospodarstvo. Mrkaič pravi, da je ključ do enakih kariernih možnosti predvsem vlaganje v izobrazbo. ŠPELA OSET Po raziskavah prof. dr. Lidije Andolšek-Jeras delež žensk med univerzitetno izobraženimi narašča. Leta 2001 je znašal že 62 odstotkov. Kljub temu večino vodilnih mest še naprej zasedajo moški. Na čelu raziskovalnih orga- nizacij je le 0,7 odstotka žensk, ki delajo na tem področ- ju, med vladnimi funkcionarji je le petina žensk, med 31 veleposlaniki so samo štiri ženske... Ženske so zelo sla- bo zastopane tudi v predstavniških telesih na lokalni in državni ravni, malo jih je med prejemniki nagrad, priz- nanj in odlikovanj. Cako se rešiti državnega makadama ' petek je obiskal Obsotelje pro- tni minister Jakob Presečnik, ki pojasnil prizadevanja za rešitev iav s cestami, ki jih imajo v obči- li Rogaška Slatina ter Rogatec. Po rtkovem sprejetju rebalansa dr- ^ega proračuna, ki znižuje zne- Í za cestno področje, je pojasnil, to na državne ceste ne bo vpliva- 'icer pa je v občini Rogaška Slati- pred uradno otvoritvijo križišče v liplatu, ki je med pomembnejšimi 'ožbami v državi. Slatinčane zdaj >ebej zanima ureditev mestnega kri- ia pri Elektru (na začetku notra- ' obvoznice iz celjske smeri), za 'pripravljajo tehnično dokumen- ijo, z deli pa bi začeli prihodnje Prometne težave prav tako povzroča križišče na Takalcah (na območju Sv. Križa), kjer bo občina naročila študijo variant do konca maja. Sicer pa je žu- pan Branko Kidrič dodatno pojasnil, da bo križišče na Takalcah v bodoče le še dvokrako, ne več trikrako. Na zunanji slatinski obvoznici bi le- tos poskrbeli za sanacijo od 150- do 200- metrskega odseka, za ostalo v prihod- njih letih. Slatinčani so lani izdelali tu- di študijo kolesarskih stez, letos pa na- daljujejo z izvedbenimi projekti. To in prihodnje leto bo med drugim oprav- ljena tudi modernizacija preostanka ma- kadamske državne ceste Rogatec-Majš- perk, tako na območju slatinske kot majš- perške občine (rogaški del je zaključen). Minister je na kratko opisal tudi na- črte v občini Rogatec, kjer je letos v pla- nu posodobitev ceste Kozminci-Žetale- Rogatec. Tam bo prišlo v kratkem do javnega razpisa. V Rogatcu bodo letos uredili mejni prehod, pri čemer mora prometno ministrstvo poskrbeti za ure- ditev ceste do prehoda. V tej občini naj bi prihodnje leto poskrbeli tudi za most čez Draganjo, v centru Rogatca. Sicer pa je minister v Rogaški Slatini posebej izpostavil, da je v državi še ved- no veliko državnih makadamskih cest. »S klasičnimi rekonstrukcijami jih še dol- go ne bomo rešili, zato imamo projekt enostavnejših preplastitev, za tam, kjer ni predviden tovorni promet.« Delovni naslov projekta je protiprašna zaščita, pri čemer bi poskrbeli za »enoslojni« as- falt. To bi naložbe seveda bistveno po- cenilo. BRANE JERANKO ЖЛ IN PROTI Je podražitev upravičena? Lekarniška zbornica Slovenije je s 15. aprilom poviša- la ceno zdravil brez recepta, zato so se slednja podražila za 73 tolarjev, končne cene nekaterih zdravil pa so za državljane višje tudi za 13 odstotkov. V lekarnah podra- žitev utemeljujejo s povečanim obsegom dela, v mini- strstvu za zdravje pa so ogorčeni in opozarjajo, da si lekarnarji že zdaj glavnino dobička kujejo s prodajo na trgu. »Za oblikovanje cen se uporab- ljata dva načina; storitveni za zdra- vila na in brez recepta, ki se dobijo le v lekarni, ter maržni za druge izdelke in zdravila, ki se dobijo v lekarnah in specializiranih trgovi- nah. Storitve so nabor opravil v pri- pravi in izdaji zdravil, imenovan zelena knjiga, in so ovrednotene s točkami. Ena točka je 5 minut far- macevtovega dela. Veleprodajno ce- no določa s pravilnikom finančno ministrstvo in znaša 85 odstotkov povprečne cene zdravila v treh referenčnih državah; Italiji, Franciji in Nemčiji. K njej prištejemo storitev za izdajo zdravila oziroma t.i. vročitev. Vrednost storitve je enotna ne glede na nabavno ceno, ki lahko znaša nekaj sto, tisoč ali desettisoč, izjemoma celo več stotisoč tolarjev za zdravilo. Do podražitev pride zaradi dviga cen proi- zvajalcev ali vrednosti storitve, ki se je za prodajo zdravil brez recepta za 2,63 odstotka zadnjič spremenila marca 2002. Vred- nost normativa in sam normativ za prodajo zdravil brez recep- ta določi Lekarniška zbornica Slovenije. Od 15. aprila znaša normativ za prodajo posamezne škatlice zdravila 0,35 name- sto prejšnje 0,26 točke, vrednost točke pa je enaka. Spremem- bo so narekovali spremenjen način dela v lekarnah v zadnjih letih ter večja časovna obremenitev in odgovornost farmacevta pri samozdravljenju. Za slednje se na lastno pobudo, brez zdrav- niškega recepta, odloča vse več ljudi, zelo pa se je povečal tudi obseg zdravil za samozdravljenje. Med njimi je tudi veliko preklopljenih zdravil, ki se v višjih jakostih in dozah predpisu- jejo na recept, v manjših pakiranjih z nižjo koncentracijo zdra- vilne učinkovine pa se prodajajo tudi brez recepta. Zato je nujno več izobraževanja, informiranja in nasvetov uporabni- ku. Farmacevt mora upoštevati številne dejavnike tveganja, večkrat pa se zgodi, da tudi napoti k zdravniku bolnika, ki se je odločil za samozdravljenje. Za vse to pa je potreben čas.« Lilijana Grosek, direktorica JZ Celjske lekarne: »Iz bilance stanja slovenskih le- karn je razvidno, da lekarniška dejavnost v zadnjih letih izkazuje presežek prihodkov nad odhod- ki. Kar za 6,3 milijarde tolarjev je naloženih v kratkoročne fi- nančne naložbe. V letu 2002 so lekarne po načelu denarnega to- ka izkazale presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,1 milijar- de tolarjev, pa obračunskem na- čelu pa celo v višini 2,1 milijar- de tolarjev. Iz naslova javne službe so lekarne lani po na- čelu denarnega toka izkazale 63 milijonov tolarjev pre- sežka prihodkov nad odhodki, kar pomeni, da je bil sko- raj celoten dobiček dosežen iz dejavnosti na trgu, v katero sodi tudi prodaja zdravil brez recepta. Lekarniška zborni- ca je ravnala v skladu z Zakonom o lekarniški dejavnosti, ki določa njeno pristojnost za določanje načina oblikova- nja cen zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, ki niso predmet pogodb, sklenjenih z ZZZS. Vendar v ministrstvu za zdravje menimo, da glede na izkazane rezultate poslo- vanja v preteklih letih ni bilo nobenih razlogov za tak ukrep. Nasprotno. Ob upoštevanju dejstva, da so bili presežki iz poslovanja ustvarjeni na račun očitno previsoko določe- nih cen storitev v lekarniški dejavnosti, ki jih plačujejo uporabniki, je tak ukrep neposredno v škodo državljanov in v nasprotju s prizadevanji Vlade RS za znižanje inflaci- je v letu 2003. Glede na zaostrene finančne razmere v zdravs- tvu ter presežke, ki so jih lekarne ustvarile v preteklih letih in jih bodo ob enakih pogojih poslovanja tudi letos in v prihodnjih letih, bi bilo korektno, če bi lekarne do- datno kakovost storitev, ki jih nudijo državljanom (npr. svetovanje) vključile v obstoječe cene storitev.« Dr. Dušan Keber, minister za zdravje: Št. 20-15. maj 2003 - 4 DOGODKI Tekač na dolge proge Mihajlo Lišanin. Mož s kitko, spleteno ob strani gla- vi, s sivo bradico in živah- nimi očmi. Visoke, atletske postave. Doma iz vasice La- zac v osrčju Šumadije. Go- vori slovensko s srbskim naglasom. Živi v Štorah, ču- ti se Celjana. Po srcu in de- janjih je globalist. Deluje na vseh kontinentih in v šte- vilnih državah sveta, kjer se mladi likovniki in njiho- vi mentorji odzivajo na med- narodne razpise revije Li- kovni svet. Je njen ustano- vitelj in urednik od leta 1995. Zgodba o njegovem delu in obstanku v likovnem sve- tu, zlasti na domačem pra- gu, bi lahko bila tudi zgod- ba tekača na dolge proge... In Mihajlo Lišanin to v re- snici tudi je. Nadarjenega tekača na dol- ge proge je leta 1974 iz Srbije uvozil pokojni Valter Štajner, trener Atletskega društva Kla- divar Celje. Deset let je bil član tega društva, v nekdanji Že- lezarni Štore pa je bil kot stroj- ni tehnik zaposlen v projek-? tivnem biroju. Ustalil se je, si ustvaril dom in družino in življenje bi mirno teklo na- prej, če ne bi v njem tlela ži- lica, da se osamosvoji. Kar je tudi storil. Več kot deset let je od te- daj. Odprl je firmo, ki se je prva v Sloveniji lotila oskr- bovanja osnovnih šol z likov- nim materialom. A tekača na dolge proge to ni ustavilo. Ve, da mora biti ves čas izjema, če hoče uspeti ali vsaj opozo- riti nase, in imeti tudi trdo kožo. Z revijo Li- kovni svet je uspel prepriča- ti Celje in svet (ali bolje svet in Celje) o svo- jih namerah, da z medna- rodnimi likov- nimi razpisi in razstavami otroških del briše meje sve- ta, promovira Celje in Slove- Mihajlo Lišanin nijo in postav- lja središče dogajanja v knež- je Celje. Še več in višje. Tja na Stari grad, kjer že tretje leto vodi Galerijo likovnih del mla- dih. Prej so bili vrsto let graj- ski prostori prazni, hladni in vlažni. Zdaj jih zapolnjujejo dela niladih s celega sveta in obiskovalci, ki jih našteje okoli 15 tisoč na leto. Mihajlo Liša- nin uporno šprinta od vrat do vrat veleposlaništev v Slove- niji in uspe mu doseči, da pri- dejo ti velmožje v Celje odpi- rat mednarodne razstave. Us- pe mu pripeljati v Celje likov- nike in njihove mentorje od Novosibirska do Mexico City- ja, Norveške, Japonske, Tur- čije in Pariza... Le zakaj nismo tako zanimivi tudi za Celjane? se sprašuje Mihajlo Lišanin. Ve- sel je letošnjega občinskega priznanja, bronastega celjske- ga grba. Čepravjeprišlo za priz- nanji in nagradami iz tujine, je bila to prva in prava potrdi- tev za delo v Celju, pravi Мг^ hajlo Lišanin. Rezultate svo- jega dela rad podkrepi s šte- vilkami in presežniki. Nespor- no je, da ima Galerija likov- nih del mladih bogato zbirko umetnin, saj je doslej na raz- pisih sodelovalo 70 tisoč likov- nikov iz 60 držav sveta. In po- streže še s podatkom, da je bi- lo v tujini doslej 32 razstav iz arhiva Likovnega sveta. In da je v knjigi obiskov na gradu vpisanih tri četrt tujcev. Pove- dati in dopovedati želi pred- vsem domačim obiskovalcem, da je obnovljeni grad, ki čudi in navdušuje tujce, vreden tu- di domače pozornosti. In pri obisku gradu galerije skoraj ni moč prezreti... Samotni jezdec na gradu je pogosto zdoma. Po svetu. No- coj (četrtek) odpira razstavo v Cetinju, prihodnji mesec bo v Novem Sadu. Nato ga čaka pot v Novosibirsk. Bolgarijo. Turčijo. V tej vlogi se počuti kot promotor Slovenije in Ce- lja. Večino teh poti si plača sam. Včasih mu priskoči na pomoč kdo od sponzorjev. Ali pa občina." Žogica je vržena, poti na- zaj ni. Da bi jo kot tekač na dolge proge ujel, ne dvomi. Le včasih ne ve, komu bi jo podal naprej. Kakorkoli že. Mihajlo Li- šanin hrani neprecenljivo zbir- ko del mladih likovnih umet- nikov. Medtem so zrasli in odraščajo. Postajajo svetov- no znana in njihova prva, zgodnja dela hrani prav Ce- lje. In nehote se moramo spomniti dragocenih prvih del, še skic in čačk svetovno znanih slikar- jev. Picassa, denimo. Ne- katere umet- nike spremlja Mihajlo že od mladih nog. Zgodba Belo- rusa, ki ni imel niti os- novne šole in se je v snegu in mrazu več ki- lometrov vo- zil na likovne tečaje in končal študij, bo predstavljena oktobra s samo- stojno razstavo na gradu. Med kupi likovnih prispev- kov s celega sveta, ki jih Mi- hajlo počasi in skrbno arhi- vira, se skriva še za zajetno knjigo takšnih zgodb in zgod- bic iz likovnega sveta danes mladih. Jutri morda znanih umetnikov. Minuli teden je na temo tihožitje Mihajlo v opravi grofa Hermana pode- ljeval priznanja letošnjim na- grajencem 8. mednarodne- ga razpisa. Kdo ve, ali bi bi- lo to žlahtnim Celjskim po- godu. A šlo je za odprtje naj- večje razstave na svetu na te- mo tihožitje, delo avtorjev starih do 20 let iz 45 držav sveta. Dogodek, obarvan s ple- som, glasbo in obiskom žu- pana je bil razlog za izbor v rubriki Ime tedna. MATEJA PODJED Foto: ALEKS ŠTERN Dve svečki za projekt To sem jaz Zavod za zdravstveno varstvo Celje se kot razisko- valna in osrednja regijska zdravstveno-preventivna institucija ukvarja tudi s problemi mladih na poti nji- hovega odraščanja. Tako je pod okriljem in v organiza- ciji strokovnjakov zavoda ter zunanjih sodelavcev predlansko spomlad zaži- vel projekt To sem jaz s spletno svetovalnico www.tosemiaz.net. Po dveh letih je projekt presegel vsa pričakovanja. Spodbudila ga je raziska- va, nastala na vzorcu tisoč najstnikov in dijakov celjske regije. Dala je namreč alar- mantna sporočila: da kar po- lovici mladih manjka samo- zavesti, da je 45 odstotkov takšnih, ki jim primanjkuje optimizma in da se odvisno- sti od droge boji tretjina najst- nikov. In še zelo resno spo- ročilo iz raziskave vsak če- trti najstnik občasno pomi- sli na samomor, ko išče iz- hod iz notranje stiske! Mag. Ivan Eržen, dr. med., direktor Zavoda za zdravstve- no varstvo Celje, je na novi- narski konferenci poudaril, da so z doseženimi rezultati pri projektu To sem jaz več kot zadovoljni. Mladi, ki ima- jo danes toliko problemov, da iz njih težko najdejo pra- vo pot, so zlasti v spletni strani našli dragoceno svetovalko. prijateljico in zaupnico. Ta- ko so od aprila 2001 pa do danes na spletni strani zabe- ležili že 102 tisoč obiskov mladih in 1 milijon 226 ti- soč pregledanih strani, ki so namenjene informiranju mla- dih o najrazličnejši vsebinah s področja ljubezni in spol- nosti ter samopodobe. Forum na spletni strani se je v dveh letih delovanja razširil tako po številu vprašanj, ki so jih postavili mladi, kot po raz- ličnosti tematik in številu spletnih svetovalcev. Na za- četku jih je bilo enajst, da- nes jih je devetnajst. Tudi Po- menki, ki so namenjeni splet- nemu komuniciranju med najstniki, so dosegli svoj na- men, saj se mladi, ko 'пц nasvete, vse pogosteje оЦ čajo na svoje vrstnike. V celjski regiji se je v pi| jekt To sem jaz prostovo| no vključila več kot pol vica vseh osnovnih in srq njih šol. I Tako se z izvirnim in opj mističnim pristopom kr^ samopodoba mladega člo^ ka, ki je ena najpomembnj ših lastnosti za preživetje sodobnem času, je ob obli nlci projekta poudarila m^ Damjana Podkrajšek, i med., specialistka šolske m dicine. MARJELA AGRI _03 regija na Škisovi tržnici Tradicionalne Škisove študentske tržnice na ko- pališču Ilirija v Ljubljani se je minulo sredo udele- žilo tudi sedem študent- skih klubov s Celjskega oziroma iz regije z omrež- no številko 03. Študentski klub mladih Šentjur (ŠKMŠ), Klub štu- dentov Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic (KŠDD), Klub študentov šmarske re- gije in Obsotelja (KŠŠO), Študentski klub Žalec (ŠKŽ), Šaleški študentski klub iz Velenja (ŠŠK),Klub zgornjesavinjskih študen- tov iz Mozirja (KZSŠ) in Študentsko društvo DUM iz Celja (ŠD DUM) so se pred- stavljali na skupnem pro- storu. Osrednja tema štu- dentske tržnice je bilo po- letje, kamp in plaža, v klu- bih pa so lahko sprostili svo- jo domišljijo in se predstav- ljali po svoje. Študenti s Celjskega so izbrali skupen naslov predstavitve FKK oziroma Ful Kul Kamp in ker je bilo tudi vreme iz- jemno vroče, so lahko kam- piranje odlično predstavi- li. Klubi 03 regije so skupen projekt izkoristili za med- sebojno povezovanje, ob tem pa tudi za predstavitev svojih občin in območja kot celote. IS Klavnica v javni raigrnitvi UE Šentjur je skladno z zakonodajo pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka h klav niči, rekonstrukcije prostorov za klanje prašičev, grad njo prizidka (hladilnice) ter gradnjo plinske postaje za utekočinjeni ogljikov dioksid in propan butan družbe Mesarstvo Šentjur razpisalo javno razgrni- tev za čas med 14. in 28. majem. V teh dneh si lahko zainteresirani v prostorih DE Šentjur ogledajo projektno dokumentacijo, vključ no z dopolnjenim Poročilom o vplivih na okolje, javnj obravnava z zaslišanjem predstavnikov investitorji pa bo v torek, 27. maja. Za mnenja in pripombe bc odprta posebna knjiga pripomb. Glede sprejemlji- vosti naložbe za okolje pa v podjetju KOVA, ki je pri pravilo presojo vplivov na okolje, ugotavljajo, da se kakovost bivanja, vključno s hrupom, emisijo vonjav, zrakom, površinskimi vodami in podtalnico, v oko- lici klavnice ne bo poslabšala. IS Dvorec za vrnitev v vsakdai Slovesnosti ob 40. oblet- nici psihiatrične dejavnosti v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju so se udeležili tudi dr. Ivan Sto- par, ki je spregovoril o zgo- dovini dvorca, Mirko Zu- pančič, ki je predstavil svoje izkušnje iz časa, ko je bi- val v sanatoriju, Milan Ko- pušar, župan občine Šoštanj in Ivan Gusič, prvi uprav- nik dvorca od časa, ko so ga pričeli uporabljati za psi- hiatrične dejavnosti. Oddelek, ki deluje kot ena od sedmih enot Psihiatrične bolnišnice Vojnik, je edini sa- natorij v Sloveniji, namenjen za izboljšanje kakovosti živ- ljenja za ljudi, ki doživljajo izkrivljeno oziroma odtuje- no realnost (shizofrenija, blodnjave motnje). Depresiv- nim, osamljenim in starejšim ljudem pomaga ekipa uspo- sobljenih strokovnjakov najti smisel bivanja, zdraviti po- magajo različne odvisnosti, sanatorij pa je namenjen tu- di bolnikom, ki trpijo zara- di sodobnih bolezni (sindro- mov izgorelosti in kronične utrujenosti). V dvorcu, ki je bil zgrajen leta 1575, sedaj pa je v po- stopku denacionalizacije, je na voljo 25 postelj ter sobe za skupinsko delo, delovno terapijo, dnevni prostor in am- bulanto. Stavbe obdaja lep srednjeveški park, v okolici hiše je vrtnarija z rastlinjakom in obdelovalna zemlja ter de- lavnica za ustvarjalne spret- nosti. »Osnovni namen zapo- slenih je, da bi ustvarili čim bolj sproščeno in prijetno vzdušje, da lahko bolnik po- novno zaživi in se vrne v svoj vsakdan,« je ob praznoval 40. obletnice dvorca, kati ga nadaljnja usoda zaradi I stopka denacionalizacije znana, povedala Vlasta P ko, dr. med., ki že vrsto vodi enoto v Ravnah. M Foto: GREGOR КА^ Št. 20-15. maj 2003 TEMA TEDNA Znamke RK - živa groza Nejevolja zaradi znamk Rdečega križa - Prispevek po zakonu - Aktivisti na terenu nadaljujejo poslanstvo Danes se izteče Teden Rdečega iža, v katerem so aktivisti po li Sloveniji pripravili več akcij, liiko nejevolje pa so med Ijud- i, predvsem zaradi lani odkri- I nepravilnosti v slovenskem {, vzbudile sicer že tradicional- ; doplačilne znamke, ki jih le- jo na poštne pošiljke in vozov- ce. Gre za zakonsko določeni pris- vek od prodanih vozovnic za javna evozna sredstva (avtobusne, že- sniške, letalske ali ladijske vo- ivnice) in od poštnih znamk. Vi- 10 obveznega prispevka, 19 to- jev za doplačilno znamko, je do- lila vlada. Lani je bil prispevek olarjev nižji. V RKS so računali, bodo s tem denarjem zbrali 40 ilijonov tolarjev, ki naj bi jih na- mili izključno za dobrodelne na- me. Napadi na nedolžne Zadeva seveda ni tako preprosta, it razlagajo v RKS. Že od četrtka na udaru nič hudega sluteči us- žbenci za poštnimi okenci, na že- miških ali avtobusnih postajah... Idziv med ljudmi je podoben ži- grozi. Še nobeno leto doslej ni lo takšnega ogorčenja in še niko- prej nismo bili zaradi teh znam- : lopovi in kradljivci,« pripove- ijejo zaposleni na drugi strani ;enc, ki so po zakonu prisiljeni odajati majhne bele znamkice z nako RKS. Da so morali ljudem jansko vsiljevati omenjeno znam- I, da se razburja večina uporab- kov poštnih storitev oziroma kup- V vozovnic ne glede na starost in I se pogosto dogaja, da ljudje no- jo plačati. Potem uslužbenci pač ne prile- 10 znamk, nekateri so iz svojega pa poravnali tistih par tolarjev... i pa so jih preprosto nehali pro- jati pred zaključkom tedna, če- av so jih še imeli v zalogi. »Ni- hiur ne gre za 19 tolarjev niti za mkico. Razburjajo se zaradi te- ga, kar se v RKS dogaja. Če bi bili ljudje prepričani, da gre denar v prave roke, ne bi bilo problema. Nikoli. Tako pa cele dneve, nič krivi in nič dolžni, poslušamo pripom- be in različna zmerjanja,« pravijo na celjski železniški postaji. Prispeveicpo zaiconu »Oblika zbiranja finančnih pris- pevkov v tednu RK velja samo za RKS, ker tako določa Zakon o Rde- čem križu Slovenije (Uradni list RS št. 7/93). 28. člen tega zakona do- loča, da >mora pravna oseba ali po- sameznik, ki samostojno opravlja dejavnost v medkrajevnem in med- narodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu ali opravlja dejavnost PTT, obra- čunati fizičnim in pravnim osebam, ki uporabljajo njihove storitve, pris- pevek v korist Rdečega križa Slo- venije. Prispevek se obračuna od vsake prodane vozovnice, oziroma od vsake poštne pošiljke v notra- njem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revi- je,« odgovarjajo v RKS na vpraša- nje, zakaj velja ta oblika pomoči samo za njihovo, ne pa tudi za dru- ge humanitarne organizacije. Očitno prispevek razburja mar- sikoga, saj so v RKS še v torek po- poldne čakali na uradni odgovor s strani Davčne uprave RS o tem, za- kaj prispevek ne velja kot davčna olajšava pri napovedi za odmero dohodnine. Tina Cerne v imenu RKS pravi, da se je tovrstno vpra- šanje letos sploh prvič pojavilo. Za- kon o RK je bil namreč sprejet pred dohodninskimi napovedmi oziro- ma uvedbo DDV. Mogoče se sliši čudno, ko pri 19 tolarjih govori- mo o davčni olajšavi, vendar ne le posamezniki, predvsem v nekate- rih podjetjih, tudi na Celjskem, po- šiljajo po več tisoč pošiljk dnevno. Čeprav, priznavajo naši sogovorniki s pošte, se v podjetjih še najmanj razburjajo. In kam sploh gre zbrani denar? Območna združenja bodo po za- ključku Tedna Rdečega križa po- slala poročila, na osnovi katerih bo komisija razdelila prihodke. Lani je komisija predlagala delitev, ki jo je potrdil tudi Glavni odbor RKS, in sicer v razmerju 70 odstotkov za območna združenja in 30 od- stotkov za sedež RKS za kritje stroš- kov priprave in vodenja tedna RK. Območna združenja so prejela sredstva na osnovi posredovanih poročil o izvedenih aktivnostih v Tednu RK, in sicer za izvajanje pre- davanj in akcij, za socialne progra- me, za razdelitev humanitarne po- moči, oblačil in obutve..., podob- no pa bo po zatrjevanju Tine Čer- ne tudi letos. Pospravljanje preteklosti Odpor med ljudmi je seveda pov- zročilo nečedno poslovanje najviš- jega vrha Rdečega križa Slovenije. Zgodba je skoraj predolga, da bi jo še enkrat pogrevali, gre pa v bistvu za to, da so si v RKS izplačevali pre- visoke plače, da so posojali denar in zlorabljali položaj. Na sodiščih trenutno potekata dva postopka v zvezi s preveč izplačanimi osebni- mi dohodki in odpravninami, in si- cer proti nekdanjemu generalnemu sekretarju RKS Mirku Jeleniču (s' položaja je odstopil februarja la- ni) in njegovi namestnici Darji Hor- vat. Jeleničeva druga namestnica Neva Petek je še vedno zaposlena v RKS, saj so v vodstvu ugotovili, da je njena delovna pogodba tako dobro napisana, da je manj škode, če jo obdržijo v službi na delov- nem mestu, ki formalno ne obsta- ja, kot če bi jo odpustili. Sedanji predsednik RKS Janez Remškar je napovedal, da se bo organizacija v prihodnje bolj pos- večala starostnikom, generalni se- kretar organizacije Srečko Zaje pa je minuli teden predstavil finanč- no poročilo za lani. Tako so v eno- ti Mirje, kjer je sedež RKS, gospo- darili s 529 milijoni tolarjev, po- slovno leto pa so zaključili z 2 mi- lijonoma tolarjev presežka. Ta gre predvsem na račun več denarja za krvodajalstvo, ki ga dobivajo od mi- nistrstva za zdravje (lani okoli 113 milijonov), višjega zneska sredstev iz Fundacije za financiranje inva- lidskih in humanitarnih organiza- cij (lani 146 milijonov), zbranega denarja od »sporne« prodaje znamk in vozovnic ter prihodkov od pro- daje premoženja. Sicer nameravajo po zagotovilih generalnega sekretarja Srečka Zaj- ca zaupanje v delo RKS povrniti s pospravljanjem za preteklostjo, no- vimi akcijami, poštenim delom, transparentno porabo sredstev in rednimi stiki z mediji brez spletk. »Dogodke v preteklosti lahko žal samo obžalujem in nanje ne mo- rem vplivati,« je v Pop TV Klepe- talnici povedal Zaje. »Kar se je do- gajalo na Mirju 19, ni RK v celoti, ampak samo njegov najbolj izpo- stavljen del. Večina prostovoljcev na terenu je ohranila (in ves čas ime- la) jasno orientacijo, kaj je tisto delo, ki takšni organizaciji pritiče. Po- novna povezava Mirja 19 in pro- stovoljcev bo prinesla rezultate ne še jutri, ampak kmalu.« Dostojanstveno na terenu RK je v Sloveniji organiziran kot društvo, ki deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 1.200 kra- jevnih organizacijah v Sloveniji. Odzivi med aktivisti RK na terenu so različni - od tega, da je pone- kod zaradi afere odstopilo celot- no vodstvo krajevnih odborov, da afera vpliva na manjše število kr- vodajalcev in nižje donacije do te- ga, da iz organizacije izstopajo po- samezniki. O zameri ljudi niti ne govorijo... »Za Laško lahko rečem, da so ljud- je spoznali, da na terenu delamo za svoje ljudi ter da članarina in prostovoljna sredstva ostajajo v na- šem kraju,« je poudaril sekretar OZ RK Laško Vlado Marot, ki ocenju- je, da se je članstvu v območnem združenju odrekel zgolj odstotek članov in da so dokaj dostojanstveno prenesli zadevo. »Kar se afere tiče, smo seveda nezadovoljni, ker se zgodba še ni končala. To se bo zgo- dilo, ko bodo odpustili sporni za- posleni delavki in ko bo Jelenič od- govarjal, kot je treba.« Rdeči križ kot humanitarna or- ganizacija deluje od leta 1863, Slovenci pa so se, takrat še pod habsburško vladavino, ustano- viteljem RK pridružili še isto le- to. Leta 1993 sta Mednarodni od- bor RK in Mednarodna federaci- ja RK in Rdečega polmeseca priz- nala Rdeči križ Slovenije kot sa- mostojno in enakopravno člani- co mednarodnega gibanja RK. Danes gibanje deluje v skladu z ženevskimi konvencijami ter te- meljnimi načeli, ki so humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. Tudi zato se laški RK, podobno pa je tudi v nekaterih drugih območ- nih združenjih, na svoj način distan- cira od dogajanja v Ljubljani. Sicer delajo po svojem statutu in v skladu s predpisi mednarodnega RK ter iz- vajajo aktivnosti, kot so si jih začr- tali v načrtu. Pomembno je, pravi Marot, da ljudi aktivno vključuješ v delo RK - potem poznajo položaj, vedo, kako stvari tečejo in zaradi tega je delo bistveno lažje. »Krajev- ne organizacije RK morajo priprav- ljati občne zbore, na katerih se po- da točno poročilo o pridobljenem denarju, njegovi porabi ter načrtih za prihodnje,« je prepričan Marot. KO RK se financirajo s članarino in prostovoljnimi prispevki, sredstva pa se porabijo za delo v kraju - torej za obiske starejših, razne oblike po- moči, različna predavanja in akci- je, delo krožkov RK v šolah... Za- posleni v območnih združenjih RK dobivajo plače iz državnega prora- čuna, denar, ki ga pridobijo s krvo- dajalskimi akcijami, tečaji prve po- moči, donacijami... pa porabijo iz- ključno za svoje akcije. Vlado Ma- rot poudarja, da so območna zdru- ženja samostojne pravne osebe s svo- jim statutom - torej so samostojna in neodvisna od dogajanja na državni ravni ter da se predvsem borijo v okolju, kjer so. »Aktivnosti tečejo,« priznava Marot, »čeprav je včasih zoprno.« URŠKA SELIŠNIK Foto: AŠ, MM Vlado Marot, sekretar OZ RK Laško, ki velja za enega najbolje organiziranih v Sloveniji. Tudi na železniški postaji so kupci vozovnic nadirali nič krive prodajalce vozovnic, ki so jim zaračunavali še prispevke za RK. Znamka, ki je povzročala veliko nejevolje. St. 20-15. maj 2003 6 GOSPODARSTVO Laščani že vedo Končna odločitev o prevzemu Pivovarne Union bo znana sredi junija - Pivovarna Laško bo letos spet izplačala dividende Direktor Urada za vars- tvo konkurence Andrej Pla- hutnik je konec minulega tedna Pivovarni Laško, Pi- vovarni Union in Interbre- wu poslal povzetek dejstev in stališč, ki jih bo upora- bil pri odločbi, s katero bo Pivovarni Laško dovolil ali prepovedal prevzem ljub- ljanske pivovarne. Poleg te- ga je Laščanom tudi sporo- čil, kakšni so dodatni po- goji, pod katerimi bi dovo- lil koncentracijo. V Laškem se morajo do njih opredeli- ti najkasneje do 28. maja, urad pa naj bi končno od- ločbo izdal sredi junija. V Laškem torej že vedo, kako se je odločil urad, od- ločitve o tem, ali bodo do- datne pogoje sprejeli ali ne, pa še nimajo. Za kaj natanč- no gre, ne želijo govoriti, češ da gre za zaupne podatke. Po pisanju nekaterih časopisov, ki pa se naslanjajo na neu- radne vire, naj bi urad Laš- čanom med drugim naložil, da morajo zapreti vse distri- bucijske centre po Sloveni- ji, preko katerih opravijo na domačem trgu okrog tretji- no vsega prometa. Letos nov nadzorni svet Na skupščini delničarjev, ki bo 13. junija, bo uprava Pi- vovarne predlagala, da bi po enoletnem premoru letos spet izplačali dividende. Zanje bi namenili nekaj manj kot 874 milijonov tolarjev dobička iz leta 2000, dividenda pa bi zna- šala 100 tolarjev bruto na del- nico. Preostanek bilančnega dobička, ki v celoti znaša 4,3 milijarde tolarjev, naj bi os- tal nerazporejen. Lastniki pivovarne bodo ju- nija odločali tudi o novem nadzornem svetu, saj sedanje- mu oktobra poteče mandat. Kapital naj bi po novem za- stopali Mirjana Dime Perko iz dzu Triglav, nekdanja eko- nomska svetovalka bivšega predsednika Milana Kučana Olga Jakhel Dergan, svetova- lec uprave Istrabenza Gorazd Čuk, direktor Slovenskega za- varovalniškega združenja Mir- ko Kaluža, Marko Planinšec iz KBM Infonda in Boris Za- vršnik iz celjske podružnice Nove Ljubljanske banke. Nadzorni svet pivovarne je ocenil, da je uprava lani uspešno vodila družbo in nekatere načrte celo prese- gla, Ustvarili so okrog 19,5 milijarde tolarjev čistih pri- hodkov od prodaje in mili- jardo 947 milijonov tolarjev čistega dobička. Na doma- čem trgu piva so ohranili več kot 50 odstotni tržni de- lež, izvoz pa so povečali na dobrih 40 odstotkov. Za predstavnike delavcev so bili v nov nadzorni svet že izvoljeni Andrej Kebe, Bojan Košak in Marko Jugovič. JANJA INTIMAR Neurejena dokumentacija Maximo Na okrožnem sodišču v Celju je bil prvi narok za preizkus terjatev do celjske Libele Maxima. Podjetje je šlo v stečaj februarja letos, brez dela pa je ostalo 16 de- lavcev. Kot je povedal ste- čajni upravitelj Rudi Hra- mec, ima zaradi neurejene dokumentacije podjetja pre- cej težav pri vodenju stečaj- nega postopka. Za kar 210 od skupno 276 milijonov tolarjev terjatev, ki jih je prijavilo 64 upnikov, se zato ni mogel izjasniti, priz- nal pa je 61 milijonov terja- tev, ki so jih prijavile banke in delavci. Večji del terjatev izvira še iz časa prisilne po- ravnave, saj podjetje, ki je bilo zadnja leta v velikih finanč- nih težavah, svojih obvezno- sti sploh ni poravnavalo. De- lavcem, za katere se še vedno ne ve, ali jim je podjetje za zadnja tri leta sploh plačalo prispevki za pokojninsko ¿ varovanje. Maxima dolgujej nekaj plač in regresov. Kal, bodo poplačani vsi upniki, ^ zdaj še ni jasno, saj likvid^ ci j ska vrednost do sedaj qq njenega premoženja znašaj okrog 20 milijonov tolarje, Topra se držijo stečaji V minulih dneh je Cel} ostalo še brez enega tek stilnega podjetja. Sodisi je objavilo stečaj podjetj Primar, ki je izdeloval športno konfekcijo in f bilo lastnik nekoč zname nite blagovne znamke To per. Stečaj je predlagal edin lastnik Peter Privšek (bil j eden zadnjih direktorjev tc varne Toper), saj je bilo pod jetje prezadolženo in je imd Io že dlje časa blokiran žirj račun. Ob samo dveh mili jonih tolarjev kapitala i imelo lani kar 28 milijonoi tolarjev izgube. Zaradi ste čaja je delo izgubili šest Ijii di. Ob ustanovitvi pred d? vetimi leti je v podjetju de lalo več kot dvajset tekstil- nih delavk, vendar je že pre¿ tremi leti večji del proizvod nje in zaposlenih vzelo v ш jem podjetje Prokon. Priii šek je takrat napovedovä da bo proizvodne zmoglji vosti postavil v Srbiji, raz mišljal pa je tudi o širitv maloprodajne mreže. : Je tik pred stečajem tudi Prebold? Vodstvo Tekstilne tovaro Prebold, kjer so minuli p< tek vendarle dobili februai ske plače, je v začetku te( na predstavnikom sindikl ta in stavkovnemu odbor odgovorilo še na nekaj vpri šanj, ki zanimajo delavcf Direktor Vinko Žohar rt bi med drugim pojasnil, v k( likšni meri je bila prisilna џ ravnava smiselna in koliko te jatev je podjetje že poravrt lo, delavce pa tudi zanimi zakaj imajo v tovarni proki rista in kakšno plačo preü ma ter zakaj komercialne р^ sle za podjetje opravljajo à nanji sodelavci. Sindikat jef di zahteval finančni načrt, W ko bo podjetje izplačalo zal stale plače, vendar z odgovi ri še zdaleč ni bil zadovolje! saj jim direktor ni postremi z nobeno številko. Zato je" Žoharja zahteval, naj do ^ nes pripravi dodatna, pre< vsem pa poštena pojasnila Kot je povedal predsedn" sindikata v družbi Tkanine f^ lan Jambrovič, bo vodstvo dikata storilo vse, da bi lavce čimprej rešilo iz teŽ^ Ali to pomeni, da bodo i'' lavci sami predlagali stečaj'' varne, pa ni želel ne potrilj ne zanikati. Nova tovarna Ceijsiciii mesnin V Celjskih mesninah so včeraj poskusno zagnali no- vo tovarno za predelavo mesnih izdelkov, ki trenutno velja za največji in najbolj sodobni objekt te vrste v Slo- veniji. Naložba je bila vredna nekaj več kot 2,5 milijarde tolarjev, z njo pa bo podjetje podvojilo proizvodnjo in izpolnilo vse pogoje za pridobitev izvoznih žigov. V novi tovarni, ki ima v dveh nadstropjih ILOOO kvadratnih metrov površin, dela 120 ljudi, od tega so jih 60 zaposlili na novo. Zmogljivosti proizvodnje so tolikšne, da lahko zdaj na dan predelajo 30 ton mesa oziroma do 200 ton na me- sec, kar je dvakrat toliko kot doslej. Kot je povedal direktor Izidor Krivec, so za nov objekt preko programa Sapard za prilaganje evrop- skim standardom dobili 200 milijonov tolarjev nepovrat- nih sredstev, ves preostali denar pa so zagotovili sa- mi. »Brez lastnikov, ki se že vsa leta odpovedujejo divi- dendam in celotni dobiček vlagajo v razvoj, ter brez de- lavcev, ki so se dopovedali višjim plačam, si tako veli- ke naložbe ne bi mogli pri- voščiti. Je pa res, da bi bilo brez nove tovarne ogrože- no naše nadaljnje poslova- nje,« je poudaril Krivec. V kratkem bodo v Celj- skih mesninah obnovili še hladilnico, ki bo prav tako ena največjih v Sloveniji. S tem bodo zaključili teme- ljito prenovo podjetja in se prilagodili vsem evropskim tehnološkim in veterinar- sko-sanitarnim standar- dom. To pa pomeni, da bo- do pridobili vse tri ovalne žige, ki bodo podjetju omo- gočil neomejeno proizvod- njo in prodajo na vseh tr- gih. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Celjske mesnine takoj po drugi svetovni vojni. ...in danes. Dobiček v razvoj V Zdravilišču Laško brez dividend, v načrtu nov vvelness hotel in termalni center V Zdravilišču Laško so lani zaključili večletni na- ložbeni ciklus v prenovo vseh obstoječih objektov ter ureditev dodatnih noči- tvenih zmogljivosti. Zdaj načrtujejo gradnjo vvelness hotela in termalnega cen- tra, skupščini delničarjev, ki se bodo sestali 27. maja, pa bodo predlagali, da 36 milijonov tolarjev preosta- lega bilančnega dobička znova razporedijo v rezer- ve in namenijo za nadalj- nji razvoj. Razmerje med gosti, ki pri- dejo v mestece ob Savinji po sprostitev, in bolniki, ki pri- dejo na medicinsko rehabi- litacijo z napotnicami ZZZS, je že v korist prvih. V zdra- vilišču so pred leti gostili pre- težno bolnike z napotnica- mi, zdaj pa je v strukturi go- stov že 55 odstotkov turistov. V Laškem so marca po šte- vilu nočitev med 15. sloven- skimi zdravilišči zasedli 7. mesto in tudi 7-odstotni trž- ni delež nočitev v hotelih. Hitreje kot v drugih zdravi- liščih se je v Laškem pove- čevalo število nočitev, saj so ustvarili kar 20-odstotno rast, kar je precej več od zdra- viliškega povprečja, kjer se je do konca marca število no- čitev povečalo za en odsto- tek. Nadzorni svet Zdravilišča Laško je že pregledal in po- trdil lansko poslovno poro- čilo in skupščini delničarjev, ki se bodo sestali 27. maja, predlagal, da preostanek bi- lančnega dobička v višini 36 milijonov tolarjev tudi letos razporedijo v druge rezerve iz dobička, ki jih Laščani na- menjajo za razvoj zdraviliš- ča. Lanski poslovni načrt so v zdravilišču presegli, podat- ki za letošnje prve štiri me- sece pa so prav tako obetav- ni. Letos naj bi v zdraviliš- ču ustvarili 114 tisoč noči- tev, do konca aprila pa so že presegli 40 odstotkov načr- ta. Po besedah direktorja mag. Romana Matka, je zdravilišče še posebej dobro zasedeno med prazniki, tu- di med zadnjimi prvomaj- skimi, ko so le malce zao- stajali za povsem polno za- sedenostjo med velikonoč- nimi prazniki. V primerjavi z lanskim ob- dobjem je v prvih štirih me- secih občutno porasel obisk v savna centru, kjer so na- šteli za 12 odstotkov več go- stov, za slabo tretjino več je bilo masaž, kar za 80 odstot- kov več pa je bilo opravlje- nih storitev nege obraza in telesa. Do konca aprila so za- beležili preko 37 tisoč no- čitev, kar je za petino več kot v enakem lanskem obdob- ju. Tolikšen porast pripisu- jejo dejstvu, da lahko po za- ključku temeljite prenove vseh zdraviliških objektov ter ureditvi dodatnih noči- tvenih zmogljivosti zdaj več ponudijo gostom. V prvih štirih mesecih so ustvarili 850 milijonov tolarjev pri- hodkov, kar za 15 odstotkov presega lansko raven, za ne- kaj odstotkov pa tudi letoš- nji poslovni načrt za to ob- dobje. IVANA STAMEJČIČ Št. 20-15. maj 2003 - GOSPODARSTVO 7 Prvi Tuš Ol bo na Hudinji Letos bo Engrotuš zgradil štiri bencinske črpalke - Še z enim multikonom se obeta hud konkurenčni boj i;eljski trgovec Mirko Tuš ^ poleg trgovinske in ki- ^atografske dejavnosti fel ukvarjati še s toče- ni goriva. Za začetek bo k v Sloveniji postavil štiri (icinske servise Tuš Ö1 - i bo v Celju, drugi v Ma- oru, lokacijo ostalih ih pa v podjetju za zdaj ne želijo razkriti. Celj- servis naj bi začel dela- e prihodnji mesec, stal bo pred Planetom Tuš, je v šestih mesecih, od- :so ga odpri, po besedah ektorja Engrotuša Alek- idra Svetelška prinesel čakovane rezultate, romet v bipermarketu si- še ni tolikšen, kot so na- ivali, je pa zato obisk mul- na presegel pričakovanja, rvih letošnjih štirih me- ih si je namreč filmske dstave ogledalo 167.000 li, kar je za 160 odstot- 'več kot lani v enakem ob- iju, ko so Celjski kinema- rafi (po novem niso več lostojno podjetje, ampak ebna dejavnost znotraj En- tuša) imeli v mestu le dve odvorani. Septembra bo [Totuš hipermarket z mul- nom odprl tudi v Novem stu, o tem, kaj si misli o fnem multipleksu v Celju, aj bi zaživel prihodnje leto ipaj z Mercatorjevim tr- pkim centrom na Hudinji, Aleksander Svetelšek pravi: »V Celju ni prostora za dva multikina, saj je že naš Planet večji, kot so potrebe mesta. Vsekakor nas čaka hud konkurenčni boj.« Jug fallico počaka Kinematografska dejavnost je za zdaj edina, s katero se namerava Engrotuš širiti pre- ko državnih meja. Seveda jih na ozemlju bivše Jugoslavi- je zanima tudi odpiranje tr- govin, tudi analize trgov so že opravili, vendar za sedaj ne nameravajo narediti še ni- česar. »Prepričani smo, da ne bomo prav nič zamudili, če bomo s prodorom na jug, kjer nas zanima predvsem srbski trg, počakali še nekaj časa,« pravi Svetelšek. Lani so v Engrotušu, kjer je zaposlenih že nekaj več kot 1.350 ljudi, dosegli 25- odstotno rast. Imeli so 50,6 milijarde tolarjev prometa, kolikšen je bil čisti dobiček, pa nočejo povedati. Direk- tor Aleksander Svetelšek pravi le, da je bil »dober«. Za letos načrtujejo, da se jim bodo prihodki od prodaje povečali na 62,5 milijarde tolarjev, kar jim bo, glede na rezultate v prvih mese- cih, tudi uspelo. Do konca aprila so imeli namreč za 18,4 milijarde tolarjev pro- meta, V veleprodaji so gle- de na lansko poslovanje za- beležili 34-odstotno rast, v maloprodaji 23-odstotno, v gostinski dejavnosti pa so zrasli kar za 80 odstotkov. Namesto tujih trgov bo En- grotuš raje še naprej osvajal slovenska mesta. V treh le- tih želi namreč podvojiti tržni delež in ga s sedanjih 11,3 po- večati na 22 do 24 odstotkov. Rast naj bi bila predvsem or- ganska, s širitvijo lastne pro- dajne mreže, čeprav ne izklju- čujejo tudi kakšnega »primer- nega« prevzema. Letos bodo za naložbe na- menili 13 milijard tolarjev. Poleg Novega mesta so se raz- širili še v Logatec, kjer bodo že junija odprli supermarket, z gradnjo začenjajo tudi v Murski Soboti, kjer bodo prav tako imeli supermarket, v kratkem pa naj bi dobili gradbeno dovoljenje še za Ma- ribor, kjer so se za zdaj mo- rali odpovedati načrtom o multikinu, bodo pa namesto tega v štajerski prestolnici zgradili svoj največji objekt doslej. Kaj vse bo v njem, še ne želijo razkriti. Aleksan- der Svetelšek pravi, da bodo poleg supermarketa še mno- ge dejavnosti za prosti čas in zabavo. JANJA INTIMAR Foto: GREGOR KATIČ Aleksander Svetelšek, Mirko Tuš in Zoran Janković. V Engrotušu so prepričani, da v Celju ni prostora za dva multikina. luteks slabše, vendar dobro alski Juteks je v prvih ih mesecih prodal 3,6 lijona kvadratnih metrov Jih oblog, kar je za 17 stotkov več kot v enakem iskem obdobju, in ustva- 2,4 milijarde tolarjev ce- lega prihodka, iot je povedal predsednik ave Milan Dolar, je bila t prodaje sicer manjša od îrtovane, vendar se iz me- à v mesec povečuje. V pr- dveh mesecih je bila več- le za 5 odstotkov, aprila se je v primerjavi z ena- 1 lanskim mesecem pove- Î že za 34 odstotkov. Do- le prepričan, da bodo tak- ' trend ohranili do konca Kot razloge za začetno ^>§0 prodajo od pričako- navaja recesijo, nego- razmere zaradi vojne v (u, težave pri transportu skromnejšo gradnjo zara- '^ude zime. 'ljub vsem težavam so v '^ksu v prvem trimesečju imeli 196 milijonov tolarjev čistega dobička, vendar vods- tvo podjetja s številkami ni najbolj zadovoljno. »Vedeli smo, da tako norega tempa, kot smo ga imeli lani, letos ne bomo dosegli, vendar smo pričakovali več. Žal tečaj do- larja še naprej pada, notra- nji stroški pa naraščajo,« po- jasnjuje Dolar, ki pa je pre- pričan, da bodo ob večji ko- ličinski prodaji dosegli tudi okrog 1,2 milijarde tolarjev načrtovanega čistega dobič- ka. Drugačna od načrtovane je letos v Juteksu tudi naložbe- na dejavnost. Milan Dolar pra- vi, da so letos nameravali pre- živeti brez večjih vlaganj, ven- dar so se zaradi novih progra- mov in večje proizvodnje mo- rali odločiti za razširitev skla- diščnih zmogljivosti. Oprema in gradbena dela, ki bodo za- ključena predvidoma 10. ju- nija, so jih stali 220 milijo- nov tolarjev. JI Brezposelnost spet narašča Po zadnjih podatkih celjske službe republiškega za- voda za zaposlovanje je stopnja registrirane brezpo- selnosti na Celjskem 14,5-odstotna, kar je za 3 odstot- ne točke nad republiškim povprečjem in za 0,2 odstot- ni točki več kot decembra lani. Med 12.613 brezposelnimi v regiji je več kot polovica žensk, stečajnikov in presežnih delavcev je skoraj četrti- na, starih več kot 50 let pa dobra petina. Najvišjo stopnjo brezposelnosti, ki znaša kar 18,5 odstotka, imajo v občini Prebold, kjer je v zadnjem času delo izgubilo okrog 250 tekstilnih delavcev. Med občine, kjer je stopnja brezpo- selnosti več kot 16-odstotna, se uvrščajo še Celje, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Najmanj registriranih brezposelnih imajo na območju Upravne enote Slovenske Konjice, kjer je stopnja le 10- odstotna, v občini Zreče pa znaša celo le nekaj več kot 7 odstotkov. JI Dividende kot vir rasti indelcsa SBI20? Teden je za nami. Lahko rečemo, da je bil nekoliko pro- metnejši od predhodnih, a še vedno z obveznicami v ospred- ju, ki pomenijo dobršen del prometa. V borzni kotaciji ni bilo pretresljivejših sprememb. Indeks SBI20 se je prejšnji torek sicer ponovno prebil preko meje 3.200 točk ter nato rasel dalje do petka in se tako v šestih zaporednih dneh pove- čal za 1,3 odstotka. Rasti tega je sledila tudi šestdnevna rast indeksa IPX, ki pa je do petka skupno zrasel za 2,8 odstotka. Najprometnejša delnica minulega tedna je bila Krka, sledile pa so ji delnice Pivovarne Laško, Luke Koper in Intereurope. Nelikvidnost zdrsnila Lesnino Kaj pomeni nelikviden delniški trg, so prejšnji četrtek občutili delničarji Lesnine. Enotni tečaj te delnice je proti koncu trgovanja zaradi pomanjkanja povpraševanja zdrsnil iz 126.044 SIT na borih 100.000 SIT. Lepotni popravek tečaja so opravili naslednji dan, ko se je le-ta ob izjemno skromnem prometu ponovno vrnil na 123.334 SIT. Na splo- šno se je ponedeljkovo trgovanje nadaljevalo z rahlo korek- cijo indeksa SBI20 ter indeksa IPX, ki pa nista občutneje padla. Nekoliko bolj je v torek padel indeks SBI20 (-0,28%), kateremu sta, podobno kot predhodni dan, sledila tako in- deks IPT, kot tudi indeks PIX. Glede na promet so ponovno prevladovale obveznice, med prometnejšimi delnicami pa sta bili delnici Pivovarne Laško in pa Petrola. Dividende kkar tako«, in jim nato šine v glavo odlična ideja o nakupu večno aktualnega kristala, ne bo potrebno po nakupih v Rogaško Slatino,« utemeljuje- ta odločitev o odprtju trgovinice Prestige zakonca Uratarič. Pri tem se skušata kup- cem približati tudi z ugodnimi cenami izdel- kov. V prodajalni Prestige mislijo tudi na poslov- ne partnerje. Zato so pripravili celo paleto elegantnih poslovnih daril po veleprodajnih ugodnostih. In še več: vsak mesec bodo pripravili posebno akcijsko ponudbo, vred- no nakupa ali pa samo ogleda in premisle- ka. Lepo sodi k lepemu, so rekli v Prestigu in v etaži pod prodajalno na 25 kvadratnih me- trih uredili še prodajno galerijo umetniških del, ki bo hkrati tudi razstava. K sodelova- nju pa bodo vabili znane in priznane umetni- ke. Tako bo mogoče kristal ali sliko ali oboje izbrati na enem mestu. In kdo ne bi bil vesel takšnega darila? Podrobnejše infonnacije na telefonski šte- vilki (03) 54 81 550. Prodajalna je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. Št. 20-15. maj 2003 - INTERVJU 9 Na treh frontah i Celje gradi v svojem mestu priključek na avtocesto, vodi obnovo Mariborske in gradi tribune na nogometnem štadionu ledtem ko v mnogih grad- ih družbah na celjskem ob- iju tarnajo zaradi težkega jžaja, v katerem so se znašli, ;M Celje družba v vzponu, ili 400 zaposlenih je lani us- ilo 9,2 milijarde tolarjev pri- kov in 166 milijonov čistega ička. Za letos načrtujejo 8,3 jarde tolarjev prihodkov. Џ Celje izvaja nizke in viso- gradnje, pri čemer je pouda- na cesto in mostogradnji, vi- e gradnje pa predstavljajo prib- 0 15 odstotkov prihodkov. )ružba ima jasno zasnovo raz- j in postavljene cilje do leta |5. Uresničili jih bomo, če bo DŽaj na trgu normalen in če država še naprej izvajala us- ino politiko na področju in- irukture,« je povedal predsed- uprave, Marjan Vengust. Jelo pomembno je, da se ure- ;uje nacionalni program gra- j, pa ne le avtocestnega križa jak tudi obnove državnih cest, [ar je vsako leto manj denar- Denar bo treba najti, saj se DŽaj državne cestne mreže ša, zato bodo ob zapostavlja- vzdrževalni stroški vse višji, jceste brez ustrezne in sodob- Iržavne cestne mreže ne zale- 1 dosti.« 9 vsej Sloveniji imate odpr- elika gradbišča. Zgradili ste it čez Muro, zdaj gradite via- [t Bivje v ankaranskem kri- hi, v Celju imate odprte tri ike fronte. Kakšen je pomen del za družbo, zlasti veli- del, ki jih opravljate v Ce- lela v Celju so izjemno pomem- I, zlasti zato, ker imamo v Ce- lehnološko, v neposredni bli- i Celja pa surovinsko bazo in k posel, ki ga pridobimo v nji okolici, lahko zaključimo žjimi stroški. Zlasti so nižji asportni stroški, vse to pa 3goča prihranke. Nižji stroš- Iružbi omogočajo primeren roj, pokrivanje vseh stroškov, tudi dobiček in dividende za delničarje, goročno bo del v Sloveniji primanjko- ), zato smo v letu 2002 ustanovili v Srb- Krajini, in sicer v Modriči, družbo Ceste stovi Modriča. tis je, da je na Celjskem gradbeništvo rizi, kljub temu, da je novih in novih kih gradbišč prav v Celju vse več? radbeništvo je res v stiski, pa ne zato, bi bilo pomanjkanje dela. »Kriva« je iz- ino huda konkurenca na vseh ravneh. ' več je malih, sposobnih podjetnikov, ie prebijajo na ta trg, pri večjih projek- pa je še težje uspeti, saj poleg domačih iela kandidirajo tudi tuja podjetja. Kon- ^епса pa ni vedno in nujno lojalna, ob- la finančna nedisiplina. Veliko je grad- lih podjetij, kjer razmišljajo zgolj krat- očno in jih ne zanima razvoj družbe v šem časovnem obdobju. Zato je v grad- lištvu toliko stečajev. Delo pač običajno li tisti, ki ponudi najnižjo ceno. Prav lah- gre zato v stečaj, ta pa grozi tudi tistim, dela niso pridobili zaradi nenormalno Hh cen konkurenčnih firm v ponudbah. ' Celju je najbrž trenutno največji za- Ц obnova Mariborske ceste z gradnjo Ivoza? 'bnova Mariborske ceste je vredna do- dve milijardi in 700 milijonov tolar- jev, rok za dokončanje del je 19 mesecev. Projekt je zelo zahteven, saj vključuje več sklopov, premostitev železniške proge z začasnim obvozom, tehnološko obdelavo gradbene jame, ki bo zahtevna zaradi izred- no močnega dotoka podtalnice, izvedba ke- sona, črpališč, železniškega premostitve- nega objekta in vračanje železnice na pr- votno traso... Tu je še dokončanje ceste, prestavitev vseh komunalnih vodov in izred- no zahteven promet v času gradnje. Prav zaradi preusmeritve dela prometa preko Teharij že usposabljamo Pocajtov most čez Voglajno, posodobili pa bomo tudi pro- metno infrastrukturo med Teharji in mo- stom čez Savinjo na Skalni kleti. Tako bo ta obvoznica sposobna sprejeti obvozni pro- met. Je zdaj že dokončno jasno, kako bo z obvozi v času gradnje? ^ Še vedno razmišljamo, da bi vsaj del pro- meta speljali ob gradbišču, toda tako Mer- kur kot Kovintrade in Kovinotehna s tem ne soglašajo. Če bo Dars z njimi vendarle dose- gel dogovor, bo del obvoza mogoče speljati tudi ob gradbišču. Pripravljalna dela so pri koncu, kdaj bo- ste začeli pravo obnovo? Začeli smo že s pilotiranjem, čakamo na odločbo o zapori Mariborske ceste in raču- nam, da bomo cesto za promet lahko zaprli takoj po 1. juniju. Že sedaj pozivam k strp- nosti ob zaporah, saj bo trajalo kar nekaj časa, da si ob urejenih obvozih tudi promçt najde svoje najbolj pretočne poti. Boste uspeh ujeti za gradnjo najbolj ugod- ne vroče poletne mesece? Zanesljivo nam bo uspelo. Do 5 ton tež- ki tovornjaki bodo še vedno lahko upo- rabljali magistralo vzhod-zahod in čez mestni park proti Laškem, le težek pro- met bo šel preko Kidričeve, a tu je največ- ji del vozil, ki vozijo le do SCT-ja in cari- ne, ostaja še dokaj lokalen tovorni pro- met med Teharji in Laškim. Dela ste pridobili kot najcenejši ponud- niki. Ste zaradi obvoznih različic že v stroš- kovnem precepu? V ponudbi smo predvideli različico obvo- za in ta je tudi zapisana v pogodbi. Če se bodo zahteve spremenile, pa to pomeni tudi spremembo razpisnih pogojev. Običaj je, da tisti, ki spremembo zahteva, stroške tudi ko- rektno poravna. Minuli teden ste odprli še eno gradbiš- če. Graditi ste pričeli priključek na avto- cesto, od križišča v Medlogu do počivališ- ča Lopata. Boste imeli dovolj zmogljivosti za dva tako velika projekta? Zmogljivosti bo dovolj in oba projekta sočasno sta za nas pravzaprav dobrodošla. Rekonstrukcija Mariborske je tehnološko predvsem vezana na betonska dela, na tisti del programa, ki zadeva mostove in viaduk- te, medtem ko je Lopata trasa, ki je dobro- došla za našo nizko gradnjo, kjer imamo na voljo še veliko prostih zmogljivosti. Zmogljivosti niso težava, manjka nam še 30-40 odstotkov del, da bomo izpolnili le- tošnji gospodarski načrt. Kako je s težavami na trasi Lopata? Vemo, da okoli 10 od- stotkov zemljišč še ni odkup- ljenih zaradi težav z denacio- nalizacijo... Za začetek del ni ovir in jih vsaj še dva meseca ne bo, v tem času pa bo Dars zanesljivo pri- dobil še preostala zemljišča. Gre za 3,5 km štiripasovni- ce, zaključek del naj bi bil ok- tobra prihodnje leto. Bo časa do- volj? Celoten projekt je razdeljen na dva dela, mi gradimo cesto, GIZ Gradiš Ljubljana pa priključek na avtocesto, torej nadvoz in premo- stitvene objekte. Dela bodo us- klajena in končana v pogodbe- nem roku. Celje bo s tem priključ- kom dobilo sodobno prometni- co, ki bo v mnogočem razbreme- nila Mariborsko cesto, ki bi že danes, glede na promet, morala imeti avtocestni profil. Skrajni čas je že tudi, da razmišljamo tudi o vzhodnem priključku na Lju- bečni s povezavo na Teharje. Tu- di tu želimo biti izvajalci del, saj ekonomske logike, da bi prišel v Celje graditi nekdo od zunaj, ni. To je seveda mogoče, a prepri- čan sem, da bomo lahko cenejši. Kar velik zalogaj za družbo je tudi gradnja tribun ob novem nogometnem štadionu. Kako daleč ste tam? Zelo hitimo, saj tudi klub do- sega takšne rezultate, da bo letos zagotovo igral v enem od evrop- skih tekmovanj. Skalna klet je za takšne tekme docela neprimer- na, zato bi radi evropsko sezono odprli na novi lokaciji. Če bo vse normalno, torej če bo proračun lahko sledil potrebam gradnje, bo tribuna dograjena do konca junija. Če pa bo prišlo do finanč- nih težav, bomo staknili glave in poskušali poiskati najustreznej- še rešitve za premostitev težav. Razpis za prodajo poslovnih prostorov v tribunah je že ob- javljen... To je korektno. Želim si, da bi bila prodaja uspešna, saj so ti prostori na tržno izredno zanimivi lokaciji. Ne pozabi- mo, da bo v bližini Mercatorjev center, ob štadionu že zidajo športno dvorano, to je trenutno najbolj vroča celjska lokacija... Pre- pričan sem, da bo mestna občina za te loka- le iztržila realno prodajno ceno in da bo iz- kupiček tolikšen, da bomo lahko normalno zaključili dela. Še vedno smo tudi v pogovo- rih z Nogometno zvezo Slovenije, ki je tudi pripravljena sodelovati z nepovratnimi sreds- tvi, slabše je z denarjem iz državnega prora- čuna, od koder smo dobili dvakrat po 30 milijonov tolarjev, pri gradnji ljubljanske- ga pa je država pripravljena sodelovati z 20 odstotki... Težava bo razsvetljava... Trudimo se, da bi pridobili denar za raz- svetljavo, kajti to bi omogočilo igranje ve- černih tekem in boljši obisk. Razsvetljavo že imajo v Ljubljani, Mariboru, Novi Gori- ci, Velenju, pripravljajo se v Murski Soboti. Tudi v Celju bi jo morali imeti. Bo Publikum letos prvak? Zelo narobe bi bilo, če bi se s tem obre- menjevali. Cilj je tretje mesto, a ni prepove- dano postati prvak. Ob tem pa ne bi smeli biti razočarani, če to letos še ne bo uspelo. Klub odlično dela z mladimi, imamo nogo- metni razred v Poslovno-trgovski šoli, do- grajujemo infrastrukturo... Če že letos ne, bo Celje zanesljivo večkrat prvak v prihod- njih letih. Če bomo naredili vse, kar načrtu- jemo, bodo uspehi prišli sami. BRANKO STAMEJČIČ ied gradnjo podvoza na Mariborski cesti ^reba z gradbišča odpeljati okoli 30 ti- kubičnih metrov izkopane zemlje... Št. 20-15. maj 2003 10 INFORMACIJE Št. 20-15. maj 2003 INFORMACIJE 11 Financiranje poslovnih ambicij Le nenehen tehnološki razvoj, inovativnost in ambicioznost podjetju zagotavljajo uspeš- nost in prinesejo višjo dodano vrednost. Se- veda pa je gradnja poslovnih objektov in uvedba novih proizvodnih programov pogo- jena z ustreznimi finančnimi sredstvi. Za po- djetja, ki večjih investicij ne zmorejo ali jih ne želijo zagotoviti iz lastnih sredstev, ponu- ja banka Kärntner Sparkasse možnost prido- bitve investicijskega kredita. Krediti za podjetja in obrtnilce Banka Kärntner Sparkasse je na področju investicijskega kreditiranja ugoden konku- renčni ponudnik. Njihovi investicijski krediti so namenjeni malinn, srednje velikinn in velikim podjetjem ter obrtnikom. Krediti so tolarski, z devizno klavzulo, z možnostjo obročnega ali anuitetnega odplačevanja. In- vesticijski kredit je mogoče pridobiti za dobo odplačevanja do deset let. Financiranje gradnje in nakupa objektov Za pridobitev investicijskega kredita se pod- jetja in obrtniki najpogosteje odločijo ob nakupu ali gradnji poslovnih, proizvodnih in skladiščnih objektov. Banka Kärntner Spar- kasse nudi investicijske kredite tudi podjet- jem, ki vodijo, projektirajo in financirajo različne gradbene projekte. Svetovalci za podjetja se o posamezni investiciji podrob- no pogovorijo s stranko, pregledajo do- kumentacijo in na podlagi natančne analize pripravijo načrt vseh stroškov, ki je osnova za pripravo podrobnega načrta financi- ranja. Poslovanje po meri strank Finančni svetovalci banke Kärntner Spar- kasse strankam svetujejo v podjetju ali na domu. Njihova posebnost je individualno svetovanje, ki je prilagojeno posamezni stranki, njenim poslovnim ciljem in zmož- nostim. Banka ima poslovalnice v vseh več- jih slovenskih mestih, kar omogoča ne- moteno poslovanje v vseh regijah. Strokov- no znanje, podpora informacijske teh- nologije in dolgoletne izkušnje pa so poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiran- ja temelj dobrega sodelovanja s strankami. Banka Kärntner Sparkasse je del skupi- ne Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki ji zaupa že več kot 10 mili- jonov Evropejcev. David Salibor Svetovalec za podjetja Telefon 03/428 55 50 ¡nfo@sparkasse.si Več o produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni strani www.sparkasse.si. Št. 20-15. maj 2003 - 12 AKTUALNO Tradicija zdravja in dobrega počutja Od Zavoda za rehabilitacijo invalidov v pol stoletja do sodobnega centra zdravstvenega turizma Anton Krumpačnik z Ljubnega ob Savinji je imel 1. maja 2000 nesrečo z mo- torjem. Hudo, težjo, kot je kazalo sprva. Šele po do- brih treh letih je spet spo- soben prvih samostojnih korakov. Pol leta oskrlje v celjski bolnišnici, zatem šte- vilni obiski pri zdravnikih v Celju in Ljubljani. Do da- nes je naštel devet operacij, po treh tednih rehabilitaci- je v Zdravilišču Laško pa upa, da se počasi le bliža koncu trnove poti zdravlje- nja. Zlom golenice pred tremi leti ni kazal, da bo zdravlje- nje tako naporno in dolgotraj- no, saj so se komplikacije po- javile kasneje. V Ljubljani so mu na oddelku za plastično ki- rurgijo prestavili del kože in podkožja z leve roke na levo nogo, operativno je bilo treba premestiti tudi del kosti iz me- denice v nogo. Kar dvakrat je imel na goleni nameščen fik- sater, meseci pa so tekli. Zato je zdaj veselje toliko večje, ko je spet sposoben prvih samo- stojnih korakov. »Po ravnem gre že brez bergel,« je zadovo- ljen in dodaja, da z vsakim sa- mostojnim korakom raste tu- di upanje, da se zdravljenje le bliža koncu. Anton Krumpačnik je bil med našim obiskom na fizio- terapiji v Zdravilišču Laško že tretji teden, v povprečju pa prihajajo bolniki z zdravs- tvenimi napotnicami v Laš- ko za 14 dni. »Patologija na- ših bolnikov je zelo pestra,« pravi Majda Žgajner, ki je v Laškem fizioterapevtka že 10 let, in dodaja, da je to po eni strani dobro, po drugi pa sla- bo. »Slabo zato, ker se ne mo- reš bolj ozko specializirati. Tisto, kar se naučimo v šoli, je zgolj osnova, ki jo je treba stalno nadgrajevati. Veliko ti da praksa, ki tudi pokaže, kje si najbolj šibak, katera zna- nja ti manjkajo. Še več pa do- biš s stalnim strokovnim iz- popolnjevanjem in usposab- ljanjem. To, da imamo na te- rapiji bolnike z različnimi diagnozami, pa je dobro za- to, ker spoznavaš vsa področ- ja in slediš novostim.« V Zdravilišče Laško priha- jajo na medicinsko rehabili- tacijo zlasti bolniki po poš- kodbah in operacijah gibal- nega sistema, bolniki z de- generativnimi obolenji skle- pov, kosti, mišic in posebej hrbtenice, ljudem zdravijo oziroma lajšajo vnetni in de- generativni revmatizem ter nevrološka obolenja in po- sledice možganske kapi. Vod- ja fizioterapije Polona Dor- nik pravi, da delo v veliki me- ri narekujejo potrebe. Vsa- kega bolnika v ambulanti najprej skrbno pregleda zdravnik, ki mu določi pro- gram rehabilitacije, v terapiji pa potem pripravijo razpo- red. »Včasih je več bolnikov s posledicami poškod na gi- balih, drugič spet prednjači- jo bolniki z nevrološkimi obo- lenji in posledicami možgan- ske kapi,« pravi in dodaja, da so po aprilu 1999, ko so se vselili v prostorne, svetle in sodobno opremljene prosto- re terapije, izjemno zadovolj- ni s pogoji dela. Zbornica fizioterapevtov Slovenije je v Zdravilišču Laš- ko konec tedna, kot uvod v praznovanje 50-letnice medi- cinske rehabilitacije v Laš- kem, pripravila strokovni sim- pozij slovenskih fizioterapev- tov. Strokovnih predavanj in delavnic, ki so bile v treh dneh zastavljene na temo kakovost- ne fizioterapevtske obdelave kot učinkovitega prispevka k rehabilitaciji, se je udeležilo okoli 100 fizioterapevtov, v prostorih zdravilišča pa je od srede na ogled pregledna raz- stava 50 let medicinske reha- bilitacije v Zdravilišču Laško. Praznovanje bodo v Laškem zaključili z osrednjo slove- snostjo konec septembra. Jubilej medicinsice reiiabiiitacije v Laškem so tik pred praz- novanjem 150-letnice zdra- vilišča. K laškim vrelcem pri- hajajo ljudje od vekomaj. Krepčilne in zdravilne last- nosti termalne vode so poz- nali stari Rimljani, v sred- njem veku so k vrelcem pri- hajali misijonarji, leta 1854 je ob njih zraslo termalno zdravilišče, ki so ga poime- novali po habsburškem ce- sarju Francu Jožefu 1. »Medicina je sicer v zdra- vilišču prisotna vseh 150, na- tančneje 149 let, a uradno praznujemo letos 50-letnico medicinske rehabilitacije. Z odlokom Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS je bil namreč 1. oktobra 1953 v Laškem ustanovljen Zavod za rehabilitacijo invalidov,« pravi vodja zdravstvene služ- be Silvester Krelj, dr. med., in dodaja, da je pred pol sto- letja skromen strokovni tim, v katerem so bili med 32 za- poslenimi v zdravilišču ob zdravniku le trije priučeni maserji, oskrbel prvih 152 bolnikov. Lani so imeli v Laš- kem 12.620 gostov, za tiste, ki so bili k njim napoteni na rehabilitacijo, pa je skrbelo pet zdravnikov, 24 fiziotera- pevtov, trije delovni terapevti ter 15 medicinskih sester. Zavod za rehabilitacijo in- validov, ki je prerastel v sodo- ben center zdravstvenega tu- rizma, je v Laškem nastal na pobudo akademika prof. Bog- dana Breclja, predstojnika or- topedske klinike v Ljubljani. Razvoj medicinske rehabilita- cije v Laškem sta v tistih pio- nirskih časih pomembneje zaznamovala še ortoped prof. Edvard Pohar, ki je kot kon- zultant z zdraviliščem sodelo- val vse od ustanovitve zavoda do leta 1980, in primarij dr. Marijan Barle, ki je kot spe- cialist fizikalne medicine in balneologije vodil zdravilišče kot ravnatelj in kasneje šef zdravnik med leti 1956 in 1978. V Laškem so sredi sedem- desetih let zaključili gradnjo Zdraviliškega doma s termal- nim bazenom in velikimi, svetlimi fizioterapevtskimi prostori. Konec tisočletja, v letu 1999, so dokončali še nov bazen in uredili nove fiziote- rapevtske prostore, v nasled- njih treh letih pa so v okviru večletnega naložbenega ciklu- sa.odprii tudi sodobno oprem- ljen negovalni oddelek s 85 posteljami, kamor so nameš- čeni zlasti bolniki, ki potre- bujejo zgodnjo medicinsko rehabilitacijo ter so v zdravi- lišče premeščeni neposredno iz bolnišnice. »Med prenovo smo poskrbeli, da so vsi zdra- viliški prostori brez arhitek- tonskih ovir in dostopni prav vsem gostom, tudi najtežjim bolnikom na vozičkih,« je po- nosen direktor zdravilišča mag. Roman Matek. IVANA STAMEJČIČ Foto: MOJCA MAROT Pogled na svetle in sodobno opremljene prostore MESTNA OBČINA CELJE Trg celjskih knezov 9, Celje na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št 72/93, 74/98), Zakona o javnih financah (Ur.l. RS št. 79/ 99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02), v skladu z Uredbo q pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premože. njem države in občin (Ur.l. RS št. 12/03) ter sklepom 5. sejg Mestnega sveta Mestne občine Celje z dne 22.4.2003, objav, Ija PRVO FAZO DVOFAZNEGA SISTEMA ZBIRANJA PONUDB ZA PRODAJO I POSLOVNIH PROSTOROV I V GLAVNI TRIBUNI CENTRALNEGA STADIONA POD GOLOVCEM V prvi fazi dvofaznega sistema zbiranja ponudb se zbirajo nezaj vezujoče ponudbe, izmed katerih bo komisija za vodenje in nad zor postopka prodaje stvarnega in finančnega premoženja Mesti ne občine Celje izbrala tiste, ki po razpisnih kriterijih ustrezajd primernim kupcem. i Športni park pod Golovcem - Centralni stadion se gradi na par- celi št. 465/2 k.o. Sp. Hudinja v skladu z veljavnimi Sprememb bami in dopolnitvami zazidalnega načrta Rekreacijskega cen- tra na Golovcu, junij 2002 št. 671/02 in izdanim gradbenini dovoljenjem št.35102-906/2002-5/EV z dne 13.09.2002. 1. Predmet prodaje so poslovni oz. pisarniški prostori in sicer; v pritličju 6 lokalov lokal 1 = 222,3 m2 lokal 2 = 202,9 m2 lokal 3 = 117,2 m2 lokal 4 = 65,2 m2 lokal 5 = 206,4 m2 lokal 6 =247,0 m2 v 1. etaži 10 lokalov , • lokal 1 = 86,9 m2 lokal 2 =115,0 m2 lokal 3 =115,0 m2 ' lokal 4 =114,6 m2 i lokal 5 =107,7 m2 lokal 6 = 107,7 m2 lokal 7 =114,1 m2 , lokal 8 =114,6 m2 lokal 9 =114,6 m2 lokal 10 = 86,9 m2 v drugi etaži: i za pisarne - 8 pisarniških sklopov | • pisarne 1 =79,8 m2 • pisarne 2 =73,8 m2 i • pisarne 3 =73,8 m2 • pisarne 4 =73,4 m2 ' • pisarne 5 =73,4 m2 • pisarne 6 =73,8 m2 • pisarne 7 =73,8 m2 • pisarne 8 =79,8 m2 za VIP prostore 401.9 m2 - prodala samo v kompletu 2. V pritličju so predvideni poslovni prostori. V prvi etaži so predvideni poslovni prostori oz. pisarne. V drugi etaži pa so predvideni prostori za pisarne in VIP pro store. 3. Izhodiščne cene za m2 prostorov znašajo : - pritličje = 210.000,00 sit/m2 - prva etaža = 109.000,00 sit/m2 j - druga etaža = 98.000,00 sit/m2 - VIP prostori = 130.000,00 sit/m2 ' Pri izbiri za povabilo v drugo fazo zbiranja ponudb bo komisijij upoštevala tudi: ^ - višjo ponujeno ceno od izhodiščne j - odkup večjega števila lokalov oz. pisarn; popusti do max' 10% od ponujene cene 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične osebe - državljaii Republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republill Sloveniji. 5. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami, ter navedbo dejavno stl, ki se bo upravljala naj zainteresirani ponudniki pošljejo al oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do 26.05.2003 do 13 ure na naslov Mestna občina Celje - Komunalna direkcija Prešernova 27, z oznako "NE ODPIRAJ- Javno zbiranji ponudb - Športni park pod Golovcem". Na hrbtni strani mora biti označen polni naslov pošiljatelja. 6. Odpiranje ponudb v prvi fazi dvofaznega sistema zbiranj« ponudb se bo vršilo 27.05.2003 ob 10.00 uri v sejni sob Komunalne direkcije, Prešernova 27. Pravočasno prispele nezavezujoče ponudbe bo obravnaval komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje stvarnega ir finančnega premoženja Mestne občine Celje in izmed nji" izbrala tiste, ki bodo po razpisnih kriterijih ustrezali primerni"' kupcem. 7. Vsa pojasnila v zvezi s prodajo lahko zainteresirani ponudnik dobijo na Komunalni direkciji, tel. 03-42-65-800 oz. 03-42' 65-826 g. Milanez Aleksander. Možen je tudi ogled po pred" hodnem dogovoru. Mestna občina Celj^ Št. 20-15. maj 2003 13 Življenje na gradu Z grajskimi nedeljami še več utripa na Starem gradu nad Celjem l mesecem majem se za- aja bolj živahno dogaja- ina celjskem Starem gra- . Grajska vrata so poslej prta vsak dan od 9. do 21. e, za poletje pa na gradu ipovedujejo celo kopico fvosti in prireditev, pan pred praznikom je Za- li za turizem Celeia pričel esničevati obljube, ki so jih edstavili v začetku leta. ostore turistično informa- skega centra (TIC), ki so i v minulih letih v neugled- leseni baraki, so preselili 'elikanov stolp. Tam zdaj nujajo vse potrebne infor- icije o gradu, o celjskem ističnem območju, vode- 1, uredili pa so tudi manj- , a zelo lepo prodajalno spo- nkov, v kateri je mogoče iti nove, bolj domiselne in le spominke. V grajskem C so odprli tudi knjigo go- iv, v kateri zbirajo pritož- , pohvale, predvsem pa za- isli o tem, kakšne vsebine se lahko dodali dogajanjem tej priljubljeni slovenski istični točki. 7 Pelikanovem stolpu bo- V kratkem odprli tudi dve lini razstavi. V prvem nad- opju bo Pokrajinski mu- i Celje postavil razstavo ofje Celjski, etažo višje pa do uredili razstavo o stavb- zgodovini gradu in o pri- devanjih za njegovo obno- Dogajanj na gradu bo le- ; bistveno več kot pretekla leta. Že 17. maja bo na gradu prva letošnja grajska poroka, v vsem blišču srednjeveških oblačil in glasbe. Ob svatih so na to poroko vabljeni tu- di vsi, ki jih zanima ta obred. Tudi sicer je zanimanja za to- vrstne skoke v zakonski ja- rem po lanskih skromnih za- četkih že takšno, da v Zavo- du za turizem razmišljajo tudi o tem, da bi na gradu uredili poročno sobo. Največ energije pa ta čas usmerjajo v pripravo dveh grajskih nedelj, ki bosta zad- njo junijsko in zadnjo julij- sko nedeljo in bosta nekak- šen uvod v tradicionalni dan Pod zvezdami Celjskih, ki ga sicer kot svojo osrednjo pri- reditev pripravlja celjsko tu- ristično društvo. Ob teh graj- skih nedeljah boste lahko za- plesali s srednjeveško sku- pino Caranzzano, grajska gospica Snežana vas bo uči- la korakov srednjeveških plesov. Lahko se boste tudi oblekli v srednjeveška obla- čila in še več... pri grajskem krojaču si boste lahko dali izdelati svoje lastno srednje- veško oblačilo. Z malo sre- če vas bodo nato povitezili in s tem sprejeli med nasto- pajoče na osrednji grajski prireditvi. Obe nedelji si bo- ste lahko privoščili tudi sred- njeveški obed z grajsko gos- posko v Hermanovi krčmi. Ob obeh grajskih nedeljah boste lahko torej aktivno so- delovali v večini tistih stva- ri, ki jih sicer opazujete na prireditvi Pod zvezdami Celjskih. Še vedno pa je na gradu največ pripomb na mizer- ne gostinske storitve. Še zdaj mnogi Celjani sprašujejo, ali bo v prostorih, kjer je zdaj galerija likovne umetnosti mladih, kdaj v prihodnosti spet restavracija. »Žal mo- ram povedati, da ne,« je od- ločna direktorica Zavoda za turizem Janja Repar. Raz- log je v tem, da je grad gra- jen na »živi« skali in je tako brez hujših posegov v dediš- čino preteklosti praktično nemogoče urediti kanaliza- cijo in v restavracijo speljati vse druge potrebne komu- nalne vode. Vse bolj žive pa so zamisli, da bi ta del graj- ske ponudbe, ob tisti, ki jo daje Hermanova krčma, po- skusili organizirati v bliž- njih prostorih Društva lju- biteljev Starega gradu, kjer že obstaja manjši gostinski objekt. Toda, zaenkrat so to še zelo v meglo zavite za- misli, ki predvsem nimajo potrebnega finančnega za- ledja. To je, v vsem paketu no- vosti in prireditev s srednje- veškim pečatom, morda še s kakšnim koncertom sodob- ne popularne glasbe, s kate- rimi bodo letos poživili do- gajanja na Starem gradu, praktično edina temna lisa, ki še ostaja za prihodnja le- ta. Grad pa definitivno po- staja prostor za srednjeveš- ke igre in igrarije, prostor, ki ga bomo morali Celjani po dolgih letih mrtvila ponov- no odkriti. BRST Foto: GREGOR KATIČ Grajski TIC se je ze preselil v Pelikanov stolp, kjer je tudi prodajalna novih spominkov. V kratkem bo v stolp u tuui Idratava o Celjskih m o obnovi giadu. Priprave na Baško V družbi Celea, kjer or- ganizirajo letovanja celj- skih otrok v Celjskem do- mu v Baški, so pričeli spre- jemati prijave za letovanje v kolonijah. Te se bodo le- tos pričele 30. junija. Starši lahko otroke, ki se bodo udeležili kolonije, ali družinska letovanja prijavijo na sedežu družbe Celea v Ko- sovelovi 14 v Celju (nekdanji CID) vsak dan od 9. do 12. ure ter ob sredah od 14. do 17. ure. V Baški bodo ponov- no letovali tudi zdravstveno ogroženi otroci; zavod za zdravstveno zavarovanje bo sofinanciral letovanja za 260 zdravstveno ogroženih otrok, štirje termini pa so zapolnje- ni z otroki, ki bodo v Baški preživeli šolo v naravi. Prijave za pedagoške de- lavce, ki želijo delati v kolo- niji, sprejemajo v Celei do 30. maja. V petek, 16. maja, ob 15. uri pa Medobčinsko društvo prijateljev mladine pripravlja obvezni seminar za vzgojitelje, ki se namerava- jo udeležiti letovanj. Udelež- ba na seminarju je obvezna za vse, ki bodo kot pedagoš- ki delavci delali v Baški, na seminarju pa bodo predava- telji DPM Celje in ZPM Slo- venije posredovali spoznanja s področja vsebine, organi- zacije in metod dela z otroki in mladostniki na letovanjih. Vzgojitelji, ki v kolonijah le- tujejo tri leta ali več, se lah- ko udeležijo tudi drugega dela seminarja, ki se bo pričel ob 17.30 uri. AMS S knjigo - vase in v svet Knjižni teden, ki v orga- Eaciji Fit medie iz Celja v iju sledi predhodnemu esecu knjige, je letos vse- isko naravnan na slogan üijigo na poti. Tudi vase v svet, dodaja organiza- Jože Volfand. Knjižni teden so odprli mi- ili ponedeljek, stojnice pa do ponujale knjige 15 za- žb še do nedelje. Vmes se vrstijo različne prireditve. Danes (četrtek) ob 17. uri bo Kulturno društvo Lesično Pilštanj in Turistično druš- tvo Pilštanj predstavilo sred- njeveško sojenje pri pranger- ju z nastopom ljudskih pev- cev Pilštanjski gospodarji. V soboto ob 11. uri pa bodo nastopili učenci Osnovne šo- le Lava, Gledališče Pingo in obiskovalcem predstavili Kako je Pika izvedela, kdo je Alma Karlin... Slogan S knjigo na poti želi biti predvsem povabilo, da bi nas na vsakem potovanju spremljala knjiga kot vodnik po neznanih deželah in kot most k (ne)znanim ljudem. Ne le v svet. Tudi na potovanja va- se, kot je to razgrinjala okro- gla miza na otvoritveni dan. MP, foto: AŠ S knjigo na poti: lani je preko meja domovine potovalo 715 milijonov ljudi. Učenci spraševali varuiia Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je minuli petek obiskal L Osnovno šolo Celje in se udeležil okrogle mize z naslovom Moja pravica - tvoja pravi- ca, na kateri so bili glavni izpraševalci učenci. Hanžek velikokrat sam obi- skuje šole, še večkrat pa nje- govi sodelavci. Z udeležbo na tovrstnih okroglih mizah želi ozaveščati otroke o pomem- bnosti poznavanja njihovih pravic v povezavi z odgovor- nostmi, spodbujati učence k njihovemu aktivnemu sode- lovanju, razmišljanju, pogo- varjanju o pravicah ter jih sez- naniti z načini in možnost- mi pomoči ob morebitnih kr- šitvah pravic. Na I. Osnovni šoli v Celju so se na srečanje z varuhom človekovih pravic zelo do- bro pripravili. Spraševali so, katere so najpogostejše kr- šitve pravic otrok s poseb- nimi potrebami, ali lahko otrokom starši določijo, s katerimi prijatelji se lahko družijo, ali ga lahko pokli- čejo tudi otroci, če mislijo, da so njihove pravice krše- ne...Izvedeli so, da je krši- tev že to, da je veliko šol v Sloveniji neprilagojenih otrokom s posebnimi potre- bami, še bolj pa to, da za- kon o posebnih potrebah otrok nima podzakonskih ak- tov in načinov, kako to po- dročje reševati. Menil je, da starši ne morejo določati, s kom naj se otroci družijo. »To sicer ni prepovedano, je pa popolnoma nesmiselno in najbrž tudi škodljivo,« je do- dal. Za konec so izvedeli, da se tudi otroci lahko obrne- jo nanj, le da to možnost pre- malo izrabljajo. SIMONA BRGLEZ Foto: ALEKS ŠTERN Št. 20-15. maj 2003 14 Dnevi s Hospicem v ponedeljek se v Pro- jektni pisarni Celje, zdra- vo mesto pričenjajo Dnevi s Hospicem, ki jih priprav- lja celjski območni odbor slovenskega društva Hos- pic. Hospic je mednarodna or- ganizacija, namenjena spremljanju umirajočih in njihovih svojcev. S priredi- tvijo, ki bo trajala do petka, nameravajo člani celjskega območnega odbora društva Hospic dejavnost, katere poudarek je na skrbi za ka- kovost življenja bolnika in njegovih bližnjih, približati večjemu številu ljudi. Dnevi s Hospicem se bo- do pričeli v ponedeljek, 19. maja, ob 17. uri, ko bo v Pro- jektni pisarni CZM-ja otvo- ritev tematske razstave Ži- veti do konca. V torek ob 18. uri bodo člani območnega odbora predstavili društvo Hospic, sledil bo pogovor na temo Moj odnos do umira- nja in smrti. V sredo ob 17. uri bodo povabljeni gostje na okrogli mizi razpravljali na temo Živeti do konca, v četrtek bodo strokovnjaki preko odprtega telefona (št. 42 87 922) odgovarjali na vprašanja, v petek ob 17. uri pa bodo še enkrat predsta- vili društvo Hospic in pripra- vili pogovor na temo Pot ža- lovanja. Območni odbor društva Hospic ima sedež v prostorih MČ Kajuh na Malgajevi 17, kjer lahko prostovoljce obiš- čete vsako sredo med 17. in 19. uro. Vse prireditve v sklopu Dnevov s Hospicem bodo or- ganizirane v prostorih Projekt- ne pisarne Celje, zdravo me- sto na Slomoškovem trgu 4 v Celju. AMS Celje v rož'cah v Celju so v soboto Mest- na četrt Center, Turistično društvo. Sklad za kulturne dejavnosti, Hortikulturno društvo in drugi speljali tra- dicionalno prireditev Ocvet- ličimo Celje. Obiskovalci so lahko na stojnicah Vrtnarstva Celje in Srednje vrtnarske šole Celje po ugodnih cenah dobili sa- dike različnega cvetja, zem- ljo in druge pripomočke za gojenje rastlin, za svetova- nje so bili na razpolago stro- kovnjaki. Mestna četrt Cen- ter je med 270 prijavljenih gospodinjstev s Krekovega in Glavnega trga. Trga celjskih knezov ter Prešernove in Stanetove ulice, ki so se za to prijavili, brezplačno raz- delila 1.600 sadik balkon- skega cvetja in zemljo. Po- sebej zanimiva je bila stoj- nica Hortikulturnega druš- tva, kjer so že drugo leto za- pored pripravili menjavo sa- dik, potaknjencev in različ- nih semen. Za živahen sobotni utrip na Glavnem trgu so poskrbeli mla- di harmonikarji iz šole Vikija Ašiča ml., zapele so tudi ljud- ske pevke iz Dobrine. Posebej zanimiva pa je bila modna re- vija Srednje strokovne in po- klicne šole Celje, na kateri so dijakinje in dijaki predstavili svoje modne stvaritve, navdah- njene z davnim letom 1883. BS, Foto: AŠ Pogovarjajmo se Danes se zaključuje šola za starše, ki jo je tudi le- tos pripravila Lokalna ak- cijska skupina (LAS) Ce- lje za preprečevanje zas- vojenosti. Za zaključek bo ob 17. uri v prostorih Mladinskega centra Celje izkustvena de- lavnica z naslovom Pogo- varjajmo se, ki jo bo vodi- la Branka Orož. Delavni- ca je za vse poslušalce brez- plačna, na njej pa bodo med udeleženci izžrebali dobit- nika knjige o družini in vzgoji. Izpostavili bodo zla- sti pomen pogovora v dru- žini. BS Otroška šola prostega časa v teh dneh je izšel razpis Tuševe otroške šole proste- ga časa, ki vabi na poletni tabor v Radencih in aktiv- no preživljanje poletnih po- čitnic v Celju. V okviru poletnega tabora v Radencih lahko v terminu od 1. do 5. julija oziroma od 28. julija do 1. avgusta sode- lujejo otroci od 9. do 12. le- ta. Poletne počitnice v Celju bodo lahko v okviru Tuševe otroške šole prostega časa uživali otroci od 8. do 12. leta. Ponujajo dnevne aktiv- nosti oziroma petdnevni vars- tveni program. Poletni počit- niški program bodo organi- zirali v Termah Olimia v Aqualuni, na letnem kopa- lišču Celje, Celjski koči ter v Konjeniškem klubu v Škofji vasi. Prijavnice na programe Tuševe otroške šole proste- ga so že na voljo v vseh Tuše- vih trgovinah, prijaviti pa se je moč tudi preko spletne stra- ni tusevasola@trgovine- TUS.com. Prijave za poletni tabor Radenci sprejemajo do 23. maja, za dnevna oziro- ma tedenska počitnikovanja v Celju pa se je potrebno pri- javiti sedem dni pred pričet- kom programa za izbrani dan ali izmene. SB Majsko kopanje Neobičajna majska vroči- na je minule dni marsikoga spravljala v obup. Najbolj je poiskati osvežitev, so si rekli najbolj pogumni in jo našli kar v Šmartinskem jezeru ali Savinji, od koder je posnetek. Foto: SHERPA V Celju in okolici iščemo komunikativne sodelavce. Nudimo prijetno delo na terenu. Zagotavljamo dolgoročnost, dinamičnost in delovno svobodo. Pisne prošnje pošljite na: HZ VID, pp 169,4ÜQ1 KRANJ, ali dopoldan pokličite na tel. številko: 04 20 13 930. MODRI TELEFON Smrad do nebes Slavica iz Celja se je pri- tožila, da se nad sotočjem Savinje in Ložnice že nekaj časa širi neznosni smrad. Krivec je Vrtnarstvo Celje, ki je zadnje mesece kopiči- lo mulj iz čistilnih naprav in ga želelo predelati v kom- post. Zanimalo jo je, koli- ko časa bodo bližnji stano- valci vrtnarstva morali še zapirati okna. Direktor Vrtnarstva Celje Franc Zdolšek nam je zatr- dil, da smradu ni več, saj so celotni poskus opustili in mulj odstranili. Kot je poja- snil, so iz mulja in zelenih odpadkov želeli izdelovati kompost, vendar se, žal, pri tem niso držali predpisane formule. Pozabili so namreč dodati preparat proti smra- du. Podobnih poskusov v pri- hodnje ne bodo več delali, saj se jim ne bi izplačalo gra- diti zaprte kompostarne in najbrž imeti še težave s pri- dobivanjem vseh potrebnih dokumentov. Seznami stanovalcev Naš bralec Drago iz Ce- lja je na modri telefon za- stavil vprašanje, zakaj vsaj v večjih blokih v Celju ni- so izobešeni seznami sta- novalcev, kar bi obiskoval- cem olajšalo iskanje posa- meznikov, ki živijo v teh blo- kih. Do prihodnjega četrtka bo vaj¡ klice na Modrem telefonu sprej mala novinarka Marjela Agrež.| telefonsko številko 031/569-5) jo lahko pokličete vsak dan пц 10. in 17. uro. Svoja vprašanja] Modri telefon lahko med poneiU kom in petkom zastavite tudi | telefonu 42-25-190. Odgovarja Robert Tise! vodja upravnikov podjetja St pra stan: »Načeloma seznj mov stanovalcev na oglasni} deskah v posameznih objeli tih ne izobešamo. Zakoni varovanju osebnih podatka ne določa takšnega načini uporabe osebnih podatkoi (seznamov in števila stana valcev v posameznem stano vanju oziroma objektu). Sez nam stanovalcev v objektus( lahko izobesi le ob soglasji lastnikov al najemnikov stanovanj. Če si lastniki sami za to odločijo pa seznam izobesimo. Na§ podjetje tako posreduje se¡ name stanovalcev izključn ob soglasju oziroma sklep lastnikov, ki to želijo. V hi šah, kjer takšnega sklepa n seznama stanovalcev ne mo remo izobesiti.« Držijo skupaj V krogu svoje družine sta sredi aprila zlato poroko sla- vila zakonca Ana in Franc Vodopivec iz Celja. Oba izhajata iz nepremož- nih kmečkih družin, zato se otroštva spominjata kot časa, polnega odrekanj. Franc ima korenine na Primorskem. Po težkih partizanskih časih je v svobodi postal policist in pri- šel službovat v Celje, kjer je spoznal svojo Ano, takrat tr- govsko pomočnico. Vzklila je ljubezen in s poroko prisega večni zvestobi. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, Dt šan in Jelka, ki sta jima v sv< jih družinah že »pridelala vnuke Nina, Mitjo in Matici Zdaj sta že kar nekaj let pokoju, a tudi v tem svojet tretjem življenjskem obdob ju vseskozi aktivna in delo*' na, čeprav jima bolezni ne pf zanašajo. Z njunimi otroci^ vnuki ju povezuje čvrsta ve^ ki jo skrbno negujeta, zato! za širšo družino značilno, vselej držijo skupaj, pa naj t' v dobrem ali v hudem. Al Št. 20-15. maj 2003 15 Slavje na Vranskem Minulo soboto so s slav- ,ostno sejo in odprtjem mo- itu Inde proslavili peti praz- nik Občine Vransko. Po besedah župana Fran- ta Sušnika sta osnovna pro- jeiíta gradnja poslovno-tr- iovske cone v Čepljah in obrtne cone v Brodeh, ki bo- (ta pomenila priložnost za jova delovna mesta. Kot več- le projekte v prihodnosti je imenil gradnjo poligona farne vožnje, izgradnjo ka- lalizacije, čistilne naprave n toplovoda. Gradili bodo lom za starejše občane, na- rtujejo pa tudi obnovo šo- e in vrtca ter izgradnjo te- lovadnice. Pomembna bo tu- li obnova Schwenterjeve hi- e, za katero računajo na po- moč ministrstva za kulturo n Pokrajinskega muzeja Ce- je. Na slavnostni seji so po- lelili tudi občinska prizna- ija, grbe in plakete. Grbe, lajvišja priznanja občine, so irejeli Janko Šporin, Ro- nan Brglez in Vladimir Re- leršek. Slovesnost so obo- ;atili z odprtjem obnovlje- lega mostu Inde v zaselku 'odgozd. Za gradnjo novega nostu so porabili 15 milijo- lov tolarjev, ministrstvo za gospodarstvo pa je prispeva- lo dobro polovico. Most je blagoslovil župnik Jože Tu- rinek, ki je dobil tudi plake- to občine Vransko, trak pre- ko novega mostu pa je pre- rezala najstarejša krajanka v Podgozdu Cecilija Banov- šek. ŠPELA OSET Most v Podgozdu je bil v poplavi leta 1998 skoraj popolnoma uničen, kar je oviralo normalno delovanje podjetja Inde. I Priznanji za Vidmarja in Blagotinška Na občnem zboru Društva izgnancev Slovenije 1941- 45 krajevne organizacije Žalec so ugodno ocenili lani opravljeno delo, ki je bilo večinoma usmerjeno v ureja- nje pridobitve statusa žrtve vojnega nasilja. V Spodnji Savinjski dolini je po podatkih UE Žalec 1.179 upravi- čencev, ki imajo priznan tovrsten status, pri čemer je večina denarno nadomestilo že dobila. Člani so zadovoljni s pomočjo Občine Žalec, pozitivno sta se odzvali tudi Občini Prebold in Polzela, žal pa ni od- meva iz drugih občin. Članica Društva izgnancev Slovenije v Ljubljani Malka Veler je na občnem zboru izročila tudi dve najvišji priznanji zaslužnima članoma Francu Vimarju in Cirilu Blagotinšku, obema iz Žalca . Člani društva se bodo 6. junija udeležili največjega slo- venskega srečanja izgnancev, ki bo v Mostah v Ljubljani, kjer bodo predstavili zajetno knjigo o izgnancih. Želja vodilnih v društvu in organizacije v Žalcu pa je, da naj bi kljub urejenemu statusu vsi nekdanji izgnanci še naprej ostali združeni in aktivni. TV Sadjarji v svoji organizaciji V Sadjarstvu Mirosan bo do jeseni zgrajena nova hla- dilnica, ki jo gradijo poleg že obstoječih. V teh dneh z gradbenimi deli zaključuje podjetje Pluton, v nadaljevanju pa bosta izolacijska in strojno-tehnološka dela prevzeli podjetji Plattenhard Wirth in Eho Laško. Predračun- ska vrednost nove hladilnice je nekaj več kot 300 milijonov tolarjev, v njej pa bodo lahko skladiščili približno 2.200 ton sadja. Namenjena bo za daljše skladiščenje jabolk po najno- vejši tehnologij. Po besedah tehničnega direktorja Mirosana Vlada Korberja bodo novo pridobljene hladilne kapacitete namenjene predvsem shranjevanju pridelka sadjarjev, s kate- rimi dobro sodelujejo že šest let. Za trdnejšo povezavo s sad- jarji pripravljajo ustanovitev organizacije proizvajalcev (OP) s sedežem v Sadjarstvu Mirosan. OP sadjarjev bo delovala z normami, kot veljajo v evropski skupnosti. TT Med gradnjo nove hladilnice NAKRATKO Za krajšo pot iz Vinske Gore Naselje Vinska Gora naj bi že od leta 1994 po odločitvi krajanov namesto v Žalec spadala v Mestno občino Velenje. Uradno delitev ni bila uveljavljena, zato so morali krajani Vinske Gore državne zadeve urejati v Žalcu, medtem ko so »opravke« v občinski pristojnosti urejali v Velenju. Z novo uredbo o teritorialnem obsegu upravnih enot so končno prenesli pristojnosti v velenjsko UE. Občani poslej v Vele- nju urejajo zadeve, ki sodijo v delokrog upravnih enot, ven- dar pa morajo v Žalcu še vedno urejati zadeve, ki se nanaša- jo na druge državne organe, kot so sodišče, geodetska upra- va, zemljiški kataster ali davkarija. V MO Velenje si bodo prizadevali, da bi v pristojnih ministrstvih kar najhitreje prenesli vse državne službe ter tako skrajšali pot krajanom Vinske Gore. Projekti večih občin Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že pred leti začelo z izvajanjem programa, ki je nadgradnja tako imenovanih Crpov in temelji na povezovanju občin. Gre za razvojne programe podeželja, ki predvidevajo po- vezavo vsaj treh občin na geografsko, zgodovinsko, kul- turno in gospodarsko zaokroženem območju. Za obliko- vanje skupnega razvojnega načrta so se lani odločili v ob- činah Luče, Ljubno in Solčava, za nosilca izdelave pa je bila izbrana Savinjsko-šaleška razvojna agencija. Projekt je trenutno v fazi oblikovanja ciljev in usmeritev, pri tem pa bodo sodelovali tudi krajani, ki bodo svoje predloge izrazili na današnjih delavnicah. Razvojni program občin Luče, Ljubno in Solčava naj bi bil v celoti izdelan do kon- ca julija. Lovci za manj morije Delegati 47 lovskih družin, združeni v Savinjsko-koz- janski zvezi lovskih družin Celje, so občni zbor pripravi- li v domu LD Žalec na Rinki. Delo v minulem obdobju je predstavil predsednik Janez Marin. Lovski izpit je uspe- šno opravilo 44 pripravnikov, med mladimi pa opažajo vse večje zanimanje za vstop v lovsko organizacijo. V razpravi so lovci opozarjali na problem divjadi v prome- tu. Direkcija za promet je pri velenjskem Ericu že naro-' čila študijo, s katero bodo po vseh cestah locirali mesta, kjer je evidentiranih največ nesreč, z ustreznimi ukrepi pa naj bi pripomogli k zmanjšanju morije. Lovske druži- ne dobro sodelujejo z območnimi enotami zavoda za goz- dove, predvsem v Celju in Nazarjah, v prihodnjem letu pa se bo zveza aktivno vključila v pripravo lovske zako- nodaje. Stanovanja namesto graščine Velenjski Vegrad je končal s podiranjem graščine Brdce v Mozirju, kjer bodo namesto nekdaj mogočne stavbe v prvi fazi zgradili blok z 18 stanovanji. Šest stanovanj bo social- nih, po šest pa profitnih in neprofitnih. Za podiranje grašči- ne Brdce so se že pred letom in pol odločili Mozirjani na zboru krajanov, vendar pa se je začetek del precej zavlekel zaradi denacionalizacijskega postopka. Gradnja bloka se bo pričela takoj, ko bo mozirska občina podpisala pogodbo z republiškim stanovanjskim skladom, ki bo za gradnjo 12 stanovanj prispeval 80 milijonov tolarjev. Celotna investi- cija bo veljala še dodatnih 100 milijonov tolarjev, prvi sta- novalci pa naj bi se vselili koncem leta. V drugi fazi naj bi na Brdcah Vegrad zgradit blok z 20 stanovanji, ki bodo name- njena prodaji na trgu. US, TT Dela, ki živijo V Savinovem likovnem Salonu je do 22. maja od- prta razstava likovnih del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske do- line. Razstavljena so dela 130 otrok, ki so svoja doživlja- nja, razmišljanja in obču- tenja predstavili z grafika- mi, slikami in kipi. »Ob po- joči mentorjev so nastali Wilni zanimivi izdelki, ki 1^0 svoje pričajo o odnosu "trok do sveta,« je ob od- Ији poudarila likovna pe- dagoginja Angela Pinter, 'alski župan Lojze Posedel le omenil, da se maja in ju- •lija učenci predstavljajo na številnih prireditvah, povsod pa so razvidni strokovno znanje mentorjev, zadovo- ljivi pogoji, ki jih zagotav- ljajo šole, ter sposobnost učencev. Hkrati je župan Posedel izrazil željo, da bi se kdo od sodelujočih učen- cev vrnil v Savinov likovni salon s samostojno likovno razstavo. Sicer je razstava, ki jo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, na ogled vsak dan, ra- zen nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V četrtek pa je 280 mla- dih raziskovalcev iz žalskih vrtcev in osnovnih šol pred- stavilo 23 raziskovalnih na- log z naslovoma Divja od- lagališča v mojem kraju ter Moj kraj je zanimiv, pa ve- ste zakaj? Recezentki Moj- ca Ževart iz velenjskega Eri- ca in Danica Jezovšek Ko- rent iz Razvojne agencije Sa- vinja sta naloge ocenili kot zanimive in dobro izdela- ne, čeprav natečaj ni bil tek- movalnega značaja. Otro- kom je za njihovo prizadev- nost čestital žalski župan Lojze Posedel, kulturni pro- gram ob predstavitvi nalog so pripravili učenci glasbe- ne šole, OŠ pa so se pred- stavile tudi z zanimivo raz- stavo. US, Foto: TT Otroci iz vrtca Petrovce so raziskovali divja odlagališča v domačem kraju. Št. 20-15. maj 2003 - 16 Obljiihe ne mašijo lukenj v prihodnjih dveh letih pri njih ne bo v razvoj vloženega niti tolarja Drameljčani Prenova približno štirih ki- lometrov lokalne ceste Sve- telka-Bovše, ki povezuje šent- jursko in vojniško občino, je bila leta 1995 v program investicijskega vzdrževa- nja cest v šentjurski občini uvrščena na 3. mesto. »Kar visoko,« so bili zadovoljni Drameljčani, ki so se nade- jali, da bo priljubljena bliž- njica do Celja, po kateri vozi- jo tudi šolski avtobusi, ure- jena vsaj do konca tisočlet- ja. Kot zaenkrat kaže, pa bo na novo asfaltno prevleko tre- ba počakati vsaj še nekaj let. Visoka uvrstitev v program investicijskega vzdrževanja cest v šentjurski občini na- mreč Drameijčanom ni pri- nesla drugega kot obljub, ki nikakor ne morejo zamašiti vse večjih lukenj in udrtin na cestišču. »Naša lokalka se vse bolj spreminja v maka- dam,« se jezijo Drameljča- ni in opozarjajo, da je cesta zaradi dokaj gostega prome- ta tudi vse bolj nevarna. Pre- nova štirih kilometrov cestiš- ča na šentjurski strani je naj- prej čakala, da bodo konča- na dela na prvouvrščenih dveh cestnih odsekih. »Dela na teh dveh cestiščih so se nekoliko podražila, vmes pa so se »vrinili« še nekateri kraj- ši cestni odseki, saj za od- sek Svetelka-Bovše ni bilo pripravljene dokumentaci- je,« pojasnjuje Anton Kolar (SLS), ki ljudi iz dramelj- skih koncev v šentjurskem občinskem svetu zastopa že v tretjem mandatu. »Od leta 2001 imamo za prenovo ce- stišča narejene geološke ra- ziskave ter pripravljeno ce- lotno dokumentacijo in ni čudno, da ljudje postajajo ne- strpni.« Cesta je vse bolj nevarna Ljudi, živeče v neposred- ni bližini ceste, ki je zaradi dokaj plazovitega terena na tem območju polna udrtin in vse daljših makadamskih lukenj, moti prah. Bojijo pa se tudi, da se na vse bolj prometni cesti ne bi zgo- dila kakšna nesreča. Po njej namreč iz Marija Dobja osnovnošolce šolski avtobus vozi v Drami je, sred- nješolce pa v Celje. V Dramljah bi bili zado- voljni tudi, če bi se prenova ceste začela po etapah. »Da se pokaže vsaj voljo, če že ni dovolj denarja,« pravijo in dodajajo, da se je tudi sredi osemdesetih let, ko so prvič polagali asfalt, delalo postop- no. A kaj, ko je od slabih 20 let starega asfalta ostalo bo- re malo. Tudi zato, ker so se v dogovoru z občino krajani po uvrstitvi ceste na 3. me- sto programa vzdrževanja cest sporazumno odrekli vmesnemu »krpanju« cestiš- ča. Projekt prenove namreč predvideva celovito ureditev 4-metrskega voznega pasu, vključno s polmetrskima bankinama ter ponekod tu- di razširitev cestišča. Drameljčani ostajajo brez naložb »Za letos in prihodnje leto predlog občinskega proraču- na za KS Dramlje ne predvi- deva nobene naložbe. Naši kraji bodo deležni le redne- ga financiranja glede na šte- vilo prebivalcev ter dolžino krajevnih cest, v razvoj pa ne bo vloženega niti tolarja,« je ogorčen Kolar, ki za današ- njo sejo občinskega sveta na- poveduje tudi dva amandma- ja na predlog proračuna. »Pretekla leta se je na na- šem območju, ki velja za naj- bolj sušna v šentjurski obči- ni, veliko vlagalo v vodoo- skrbo. A kaj, ko so se dela zdaj ustavila, brez vodovo- da pa ostaja območje Straže na Gori, kjer se po predhod- nih anketah za priključke po- teguje okoli 100 gospodinj- stev. Prepričan sem, da je več- letni projekt vodooskrbe na območju Dramelj treba za- ključiti, nadaljevanje del pa bi bilo smiselno tudi zaradi visokega števila priključkov,« Kolar utemeljuje amandma- ja, s katerima predlaga, da bi iz občinske blagajne letoi namenili za dokončanje pro- jektne dokumentacije 2 mi- lijona, prihodnje leto pa t proračunske postavke »Vodo vod Bukovje-Javorje-SlivnS ca«, ki naj bi v dveh letih ddj bila 84 milijonov tolarjenj prerazporedili 30 milijonom za gradnjo vodovoda na Straže na Gori. IVANA STAMEJČii Foto: MATEJ NOVAK Zaradi plazovitega terena je na vozišču vse več udrtin. Lučka je zabrlela za družine V OZ RK Šentjur so sku- paj z lokalnim časopisom Šentjurčan v športni dvora- ni Hruševec pripravili hu- manitarni koncert Lučka v očeh. Organizatorji so humani- tarni koncert, na katerega se je odzvala vrsta slovenskih glasbenikov z Nušo Deren- da, Juretom Ivanušičem in an- samblom Nude na čelu, pri- pravili drugič, kljub slabemu odzivu pa bodo vztrajali tu- di prihodnje leto. Podpred- sednica OZ RK Duška Pešak je bila razočarana že nad od- zivom podjetij in obrtnikov, saj se je na 250 prošenj za donacije odzvala le dobra tri- deseterica. »Še bolj pa nas je razočaral pogled na skoraj prazno dvorano,« dodaja se- kretar Slavko Slejko, »saj je bilo v dvorani, ki sprejme okoli 1.500 ljudi, skupaj s ti- stimi, ki so pomagali pri or- ganizaciji koncerta, le kak- šnih 300 obiskovalcev.« Iz- kupiček, ki bo ostal po pla- čilu stroškov, bodo v OZ RK Šentjur razdelili med 10 so- cialno ogroženih družin iz ob- čin Dobje in Šentjur. IS Foto: MATEJ NOVAK Tisto malo obiskovalcev, ki je prisluhnilo humanitarnem koncertu Lučka v očeh, je resnično uživalo. Tudi, ko so se na odru zbrali vsi nastopajoči skupaj. Zlato godbenikom Med 20 godbami na pi- hala iz različnih sloven- skih krajev, ki so se ko- nec tedna pomerile v dru- gi težavnostni stopnji 23. tekmovanja Zveze sloven- skih godb v Kamniku, so bili tudi godbeniki iz Laš- kega in Zidanega Mosta. Obe godbi sta napredova- li v prvo, najbolj zahtev- no skupino slovenskih godb. Godbeniki so se pomeri- li z dvema skladbama; ob- vezno in skladbo po lastnem izboru. Godba na pihala Laško, ki jo vodi dirigent Ivan Medved, je sodelovala v popolni, 70-članski za- sedbi, in dosegla odličen, 96-odstotni uspeh ter osvo- jila zlato plaketo s poseb- no pohvalo. »Za naše god- benike je to doslej največji uspeh, saj je zlato plaketo s posebno pohvalo poleg nas osvojila le še godba iz Lesc,« je zadovoljen Med- ved. Le nekaj slabše, a še ved- no z dovolj točkami, da se z zlato plaketo uvrstijo v pr- vo težavnostno skupino med slovenskimi godbeniki, pa so nastopili člani Železni- čarske godbe na pihala iz Zidanega Mosta. IS NAKRATKO Potrebujemo se Po Sloveniji se danes za- ključuje Teden RK, v območ- nih združenjih RK pa so pri- pravili vrsto dejavnosti, s ka- terimi so ga obeležili. V Laš- kem so se med drugim sesta- li člani Sveta za delo z mla- dimi v RK in ugotavljali, ka- ko so letos delali krožki RK v osnovnih šolah laške in ra- deške občine, v nedeljo pa so se na letnem občnem zbo- ru, ki so ga združili s preda- vanjem Metke Klevišar o upa- nju v času hude bolezni, sre- čali aktivisti RK z Vrha nad Laškim. Za zaključek tedna pripravljajo danes do 12.30 ure še dan odprtih vrat na se- dežu OZ RK na Aškerčevem trgu v Laškem, kjer bodo vse aktivnosti združene pod skupnim naslovom Potrebu- jemo se. Pobude do konca maja v Občini Laško so sklad- no z novim Zakonom o ure- janju prostora, ki je začel ve- ljati 1. januarja letos, začeli pripravljati spremembe in do- polnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeroč- nega plana občine. Občani imajo možnost, da do konca maja na posebnih enotnih obrazcih, ki jih dobijo v ob činskem upravnem oddelki! za gospodarske javne službe, okolje in prostor, predloži jo svoje pobude in predlogi za spremembe občinskega prostorskega plana. Možnar na Koroško člani Odbora za etno de^ javnost Možnar iz Laškega sfl skupaj s predstavniki večin« etnoloških in kulturnih dru- štev iz laške občine lansko pomlad obiskali slovensko zamejsko pokrajino Rezijo- Izlet so izkoristili za spozná' vanje ljudskega izročila tarH' kašnjih Slovencev. Letos s« bodo podali na Koroško, kjei bodo sredi junija med dru- gim spoznavali tudi Voran- čevino v Kotljah. IS Št. 20-15. maj 2003 - 17 Dom starejših I v Slatini? v Rogaški Slatini resno imišljajo o izgradnji do- } starejših, za 119 oskr- ivancev in s šestimi va- ljanimi stanovanji. Po od- iitvi domače občine se bo djetje Comett-domovi j.o. (v katerem je druž- nik) v tem tednu prijavi- na aktualni državni raz- s za podelitev koncesije opravljanje varstva v do- pvih za starejše. Sicer pa je občinski svet že rila lani prejel pismo o na- ;ri ter se povezal z Ijubljan- ma podjetjema Comett-in- niringom in Comett-zavo- im, ki ju vodi Franjo Ko- ac. Odločitvi še vedno nas- otuje lastnik podjetja Ro- 5ka vas d.o.o., občinski îtnik Martin Kene, ki se av tako pripravlja na grad- 0 objekta za starejše. Vods- 0 občine pojasnjuje, da em let trajajoči pogovori njim niso obrodili sadu. Tudi Kene ne ostaja obči- ni dolžan ter med drugim omenja, da je parcela, kjer bi gradili Comettov dom, na moteči lokaciji. Komunalno opremljeno zemljišče, ki ga namerava prispevati občina (z njim je postala družbenik podjetja Comett-domovi), je v bližini glavnega slatinske- ga križišča pri Elektru, kjer so v bližini obvoznica, želez- nica ter še kaj. Gre za parce- lo v bližini restavracije Son- ce. Za občino lokacija seve- da ni sporna. Osnovni kapital družbe Co- mett - domovi znaša 2,1 mi- lijona tolarjev, občina pa je pripravljena v letih 2004 in 2005 zagotoviti za finančno konstrukcijo še 40 milijonov tolarjev. S tem vložkom bi postala občina kasneje last- nik šestih varovanih stano- vanj. Sicer pa iz Comettovih podjetij sporočajo, da je vse odvisno le od izida državne- ga javnega razpisa za podeli- tev koncesije za domsko vars- tvo. V primeru ugodnega od- govora naj bi začeli z grad- njo že prihodnje leto, oskr- bovance pa sprejeli spomla- di 2005. V domu starejših bi bilo od 50 do 60 delovnih mest. Vrednost investicije ocenjujejo na nekaj čez mi- lijardo tolarjev (oziroma 4,6 milijona evrov). V Obsotelju ter na Koz- janskem imajo zaenkrat do- mova za starejše v Šmarju pri Jelšah ter v Šentjurju. Pri vsem skupaj so Slatin- čani kljub vsemu previdni. Za gradnjo doma starejših se je v preteklosti že pojavil re- sni interesent z Notranjske- ga, vendar iz tiste moke ni bilo kruha. BRANE JERANKO Z otvoritve prenovljenega osrednjega trškega vodnjaka v Rogatcu. Župan Rogatca Martin Mikolič je med slovesnostjo napovedal, da bo občina sama obnovila še vodnjak pri gradu Strmol, kjer bo za obiskovalce okusna izvirska voda. Letos sedem vodnjakov V Rogatcu so predali na- menu trški vodnjak na škripec, ki so ga prenovili v okviru akcije obnove slo- venskih vodnjakov. Gre za osemnajsti obnov- ljeni slovenski vodnjak. Ob- novljen je bil s pomočjo He- liosovega sklada za ohranja- nje čistih voda, ki sta ga us- tanovila omenjena tovarna ter ministrstvo za okolje in pro- stor. Sklad je bil ustanovljen pred petimi leti, pri čemer v zadnjem času poudarja oživ- ljanje vodnjakov. Vodnjak iz Rogatca, ki je kul- turni spomenik, je bil na raz- pisu izbran lani, načrt obnove pa je izdelal celjski zavod za varstvo kulturne dediščine. Vrednost obnove je znašala dva milijona tolarjev, od tega je He- lios prispeval 30 odstotkov. Sicer pa bo sklad letos fi- nančno podprl obnovo sed- mih vodnjakov. Zanimanje za njegova sredstva oziroma za razpis raste iz leta v leto. BJ t na ICRATKO Jajčeijada na Pilštanju Lani so med celjskim obrt- ni sejmom ustanovili Druš- 0 ljubiteljev šentjurskih jajc, katerega se je doslej včlani- že več kot 700 ljudi, ki naj prišli tudi na jajčerjado, ki 1 na Pilštanju v soboto, IZ aja, od 14.30 ure dalje. Or- nizatorji so s turističnim in iltumim društvom pripravili nimiv program. Prireditev bo začela z žegnanjem šent- rskih jajc, obiskovalci bo- Jlahko poskušali najokusnej- jajčne jedi in tekmovali za idobitev naziva šentjurski ini princ, medtem ko bo- I otroci v likovni delavnici telovali risbice na temo jaj- I in kokoši. TV Folklorne skupine v Kozjem Na reviji folklornih skupin UE Šmarje pri Jelšah je v nilskem domu v Kozjem na- opilo pet folklornih skupin Rogatca, Mestinja, Sv. Šte- na ter otroška in odrasla lupina iz Kozjega. Predsta- •i so venčke štajerskih, go- ijskih in belokrajnskih ple- < Folklorne skupine je oce- eval Branko Fuchs iz Polj- ђ, ki bo eni ali morda dve- 3 najboljšima skupinama fiogočil nastop na medob- ^čnem srečanju v Laškem. Holklornih skupinah so na- opili Pilštanjski gospodar- ' ljudske pevke iz Rogatca, ^fanski fantje in Rifl godci Mestinja. TV Slabo za Pešca in Tavčarja Tudi 24. dan šole v Bistri- ci ob Sotli je minil v zname- nju tradicionalnega sreča- nja učencev osnovnih šol iz Slovenije in Hrvaške s ša- histom Francem Pešcem in v zadnjih letih z njegovim soigralcem Radom Tavčar- jem iz Ljubljane. Vsakolet- ni dan šole, ki ga pripravijo v začetku maja, izkoristijo za prikaz številnih izvenšol- skih aktivnosti, med kate- rimi predstavlja osrednjo toč- ko šahovska simultanka. Slovesne otvoritve so se udeležili mnogi gostje, med njimi tudi župani Podčetrt- ka Marjan Drofenik, Kozja Andrej Kocman in Bistrice ob Sotli Jože Pregrad. Po- poldne je prišlo še veliko staršev, predstavnikov raz- nih organizacij, ki tesno so- delujejo s šolo, mentorjev in zunanjih sodelavcev. Navzoči so bili tudi pred- stavniki slovenskih železnic in NT-RC, ki sodelujejo že vse od prve šahovske simul- tanke. Letos je sodelovalo 70 ša- histov, največ 54 iz OŠ Bi- strica ob Sotli, prišli pa so tudi z Bizeljskega, Kozjega in Lesičnega ter Kumrovca na Hrvaškem. Mladi šahisti so bili tokrat izredno razpolo- ženi, saj so trikrat zmagali in enkrat igrali neodločeno, kar se jim že dolgo ni posre- čilo. Rado Tavčar je podpi- sal predajo z Ambrožem Zo- renčem, 8. razred, in Timo- nom Kunejem, učencem ko- maj 2. razreda, Franci Pešec pa je izgubil z Borisom Fe- nrihom, 7. razred, in remi- ziral s Karmen Šarlah, 7. raz- red. TV Ob Francu Pešcu zadnja leta redno sodeluje Rado Tavčar iz Ljubljane (levo), ki ga med igro opazujejo župani (od leve) Kozjega, Andrej Kocman, Bistrice ob Sotli, Jože Pregrad, in Podčetrtka, Marjan Drofenik v družbi ravnatelja OŠ Jožeta Uršiča. Otvoritev atletske olimpiade v Kozjem. Slatinčanom največ prvih mest Po otvoritvi, ki jo je tudi tokrat opravil odlični slo- venski atlet Stanko Lorger iz Buč, zaprisegi in dvigu zastave, so na lepem sta- dionu v športnem parku Kozje uspešno izvedli 13. osnovnošolsko atletsko olimpiado, na kateri je so- delovalo okoli 500 učencev iz vseh osnovnih šol na ob- močju UE Šmarje pri Jelšah. V troboju učencev 3. in 4. razredov je v metu žogice, teku na 60 m in skoku v da- ljavo nastopilo 16 atletov, najboljši pa so bili Sašo Ko- vačič, Dejan Žgajner (oba OŠ Rogaška Slatina) in Matjaž Vrešak (OŠ Podčetrtek). Med učenkami (16) so prva tri mesta osvojile Špela Jug (OŠ Lesično), Darja Kolar in Lau- ra Simončič (obe OŠ Koz- je). V malem atletskem poka- lu za osnovne šole v medob- činskem merilu so največ pr- vih mest, 12, osvojili pred- stavniki osnovnih šol iz Ro- gaške Slatine, 7 OŠ Podčetr- tek, 3 OŠ Bistrica ob Sotli, 2 OŠ Kozje ter po enega OŠ Le- sično in Rogatec. Najboljši bodo 15. maja nastopili na regijskem prvenstvu, ki bo to- krat na stadionu v Žalcu. TV Št. 20-15. maj 2003 - Od velike sramote do velikega ponosa Grad Strmol v Rogatcu je lepši kot kdajkoli - Veličastna otvoritev nove turistične znamenitosti Obsotelja Ko smo pred desetletjem na straneh Novega tedni- ka opozarjali na grad Str- mol, ki se je začel rušiti sredi trga Rogatec, je ka- zalo, da bo prepuščen ža- lostni usodi. Mladi obči- ni Rogatec, ki se je kma- lu nato osamosvojila, je uspelo komaj mogoče. Pred osmimi leti se je lo- tila zahtevne obnove, ki je pogosto ne zmorejo niti ve- like ter bogate občine. Sku- paj z ministrstvom za kul- turo je vložila v obnovo 800 tisoč evrov (od tega mi- nistrstvo nad pol milijona), po 250 tisoč evrov pa sta od lani soinvestirala še ro- gaški gostinec Marjan Ju- triša, ki je uredil elitno re- stavracijo, ter obsoteljski podjetnik Ivan Cajzek, ki ima imenitno vinoteko. Govorniki na petkovi ot- voritvi prenovljenega gra- du so opozarjali, da gre za zgled, ki lahko služi vsej Sloveniji. Občina Rogatec je dobila z obnovljenim Str- molom obenem osrednjo turistično znamenitost. So- seda Rogaške Slatine že do- slej ni skrivala turističnih ambicij, saj ima že vrsto let edini slovenski skansen, muzej na prostem. Za razliko od marsikate- rega obnovljenega gradu je v Rogatcu pomembno, da ima tudi vsebino, da bo očit- no živel. V njem je med dru- gim poročna dvorana, kjer bosta prva izrekla da zlatb- poročenca iz Rogatca, neka- teri bodo da ponovili še v re- stavrirani grajski kapeli, ki jo je v petek blagoslovil ro- gaški rojak, častni občan Ro- gatca, škof in filozof dr. An- ton Stres. Strmol prav tako odlikuje elitna grajska resta- vracija, ki bo začela delovati v prvih tednih z naročenimi skupinami. V grajski vinoteki, kjer je 38 vinskih tabernakljev za različne slovenske velja- ke, je prejela v petek klju- če svojega ministrica zj kulturo Andreja Rihter. P( slovesni prisegi seveda. ] gradu so tudi prostori z Grad Strmol v vsem svojem sijaju... Gospodarsko šibki občini Rogatec s komaj tri tisoč prebivalci je uspel iz velike sramote ustvariti veliki ponos. Poleg zunanjosti je obnovila notranjščino ter dala gradu vsebin življenje. ' Št. 20-15. maj 2003 - vsakem od grajskih nadstropij so igrali drugi glasbeniki. Veliko zanimanja je požel duet Amarosi, ki izvablja iz steklenic čudovite melodije. Glasbenika, ki sta prišla iz bližnjega Zagreba, so pred tem spoznali v različnih državah Evrope ter Braziliji. Med vsebinami, ki bodo dale Strmolu življenje, so prostori za velike občasne razstave. Rogačanka v nekdanji ljudski noši si ogleduje raz- stavo o več kot polstoletnem oblikovanju Steklarske šole Rogaška Slatina. Pred vitrino slatinske oblikovalke Tanje Rak, soproge politika Jožefa Školjča. ije občasne razstave ter čnitna koncertna dvora- , kjer je na dan otvori- ; koncertiral številnim sebnim povabljencem io Lorenz. Na dan, ko je o praznoval 45-letnico lovanja. Med veličastnimi otvori- enimi slovesnostmi, ki so itekale vse od zgodnjega ipoldneva, se je pomem- lih ljudi kar trlo. Med imi so bili predstavniki voda za varstvo kulturne diščine iz Celja, z vodjo om Prodanom, kjer ima- za obnovo velike strokov- ne zasluge. Otvoritve se je udeležil direktor republiš- ke uprave za kulturno de- diščino Stanislav Mrvič, poleg kulturne ministrice je bil navzoč prometni mi- nister Jakob Presečnik, prišli so slovenski poslan- ci in številni župani... Županu Rogatca Martinu Mikoliču je čestital tudi na- čelnik pol kilometra odda- ljene hrvaške občine Hum na Sutli Božidar Brezinš- čak. Spomnil je, da je bi- val v gradu pisatelj August Šenoa, ter izrekel željo, da bi bil Strmol most med na- rodi. Spet turistična prilož- nost za Rogatec, saj je mi- lijonski Zagreb razmeroma blizu. Sicer pa so bili med upoštevanimi gosti celo rektorji in profesorji uni- verz z Dunaja, Prage, Bu- dimpešte, Varšave ter še ne- katerih manjših, udeležen- ci simpozija o menedžmen- tu. BRANE JERANKO Foto: ALEKS ŠTERN Pripadnika srednjeveške gospode, igralske skupine viteza Lambergarja, ki je prišla z Gorenjskega. Na poti k Strmolu je bila postrojena ekipa Društva ročnih možnaristov Rogatec, ki so slovenska posebnost. Možje v slikovitih oblačilih so pozneje poskrbeli za glasno otvoritveno pokanje z veliko dima. 9rajski vinoteki, v katero vodi po novem hodnik skozi živo skalo, so vina z vseh celin. Največ zanimanja leguje 38 vinskih tabernakljev za najvišje predstavnike države, najpomembnejše slovenske gospodarstve- t ter obsoteljsko-kozjanske župane. Na fotografiji lastnik, znani obsoteljski podjetnik Ivan Cajzek (GIC Чпје), ministrica za kulturo Andreja Rihter ter odlični poznavalec vin Drago Medved. Vinoteka je v nekdanji grajski ječi, ki so jo odkrili med obnovo. Pred tem je bila zasuta in zazidana. Na stojnicah pred Strmolom je bilo v izobilju dobrot, s katerimi so postregle članice društva žena iz Rogatca, z Donačke Gore in iz Dobovca. V potokih je teklo vino Društva vinogradnikov Rogatec. Gostoljubni Obsotelj- čani seveda niso ničesar zaračunali. Št. 20-15. maj 2003 - šopek jagod na poročni dan Ivan Eržen in Jana Govc-Eržen skušata v hišici na obrobju Celja s svojima otrokoma Živo in Tinetom preživeti kar največ časa - Najbolj eleganten celjski zdravniški par Jana, Ivan, Živa in Tine Eržen živijo v družinski hišici na Ostrož- nem. Ivan, specialist epidemiolo- gije, že vrsto let uspešno vodi za- vod za zdravstveno varstvo v Ce- lju. Soproga Jana je prvih 15 let delala kot otroška zdravnica v Što- rah, pozneje je sprejela izziv in de- lovno mesto vodje zdravstvene po- staje v Vojniku, kjer dela tudi kot splošna zdravnica. Najbolj eleganten celjski zdravniš- ki par je svojemu poklicu predan z dušo in telesom, kar dokazuje tudi s številnimi prostovoljnimi dejavnost- mi. In čeprav se hči Živa, ki bo čez nekaj dni dopolnila 19 let, in sin Ti- ne, osmošolec, najverjetneje ne bo- sta odpravila po poklicni poti očka in mamice, sta podedovala marsika- tero njuno lastnost. Oba imata rada šport in dobro glasbo. Rada živita v Celju. Najljubši kraj zanju je dom. Predvsem pa imata, tako kot Jana in Ivan, izjemno izražen čut za soljudi. Živita z željo, da nihče v njuni bliži- ni ne bi bil prizadet. Kot mamica in očka tudi hči in sin pomagata, če je le mogoče. Najbolj pomembno za vse štiri pa je, da so skupaj. Da ne glede na številne obveznosti živijo kot dru- žina. In predvsem, da se imajo radi. Očaral jo je njegov nasmeh Jana in Ivan sta se spoznala v skup- ni televizijski sobi v študentskem do- mu na Ilirski v Ljubljani. Ivan je bil predsednik komisije za mednarod- no izmenjavo študentov in je, kot v šali pravi Jana, potreboval tajnico. »Takrat še ni bilo računalnikov, ko- misija pa je imela veliko administra- tivnega dela. Zato sem v skupni sobi vprašal, če ve za koga, ki bi lahko kaj pretipkal... Bila je za, in tako sva se spoznala,« pravi Ivan. Jana, ki je bila zaradi pridnosti na fakulteti dva letnika pred Ivanom, ga, prepričanega, da je »prava star- ka«, v začetku sploh ni zanimala. Drugače je bilo z njo, ki je nadebud- nega študenta drugega letnika takoj opazila: »Najbolj me je očaral nje- gov nasmeh...« Ko je Jana opravila tajniška dela, jo je Ivan povabil v ki- no. In dobil košarico: »Rekla je, da je film že videla...« Sledil je čas, ko so oba zaposlo- vale predvsem študijske obveznosti; spet sta se srečala, ko se je Ivan pri- pravljal na izpit jz anatomije: »Ob- ljubil sem ji, da jo bom, če ga uspe- šno opravim, povabil na kosilo...« »Izpit je seveda opravil, ampak na tisto kosilo sem vseeno dolgo čaka- la,« se smeje Jana in v isti sapi priz- na: »Potem, ko je do kosila enkrat vendarle prišlo, pa so se stvari raz- vijale z nadzvočno hitrostjo...« Zaljubljenca sta se želela poročiti takoj, potem pa je vendarle zmaga- la modrost Janine mame: »Svetova- la nama je, da počakava do konca študija in to sva nazadnje tudi res storila...« Šopek jagod Sledile so priprave na poroko; ču- dovit mesec, ko sta izbirala obleke, poročni prstan, potovanje... »Ker sva se oba preživljala le s štipendijo in z občasnim delom, nisva imela veli- ko denarja. Zato priprave niso bile nič kaj razkošnega, bilo pa je nepo- zabno,« pravita v en glas. Cerkveni obred je v cerkvici na Vranskem opra- vil župnik Dori, ki ga Ivan in Jana ne bosta nikoli pozabila. Poročna slo- vesnost, na katero so bili povabljeni tudi prijatelji, je bila na ljubljanskem Magistratu. »Jutro na poročno soboto je bilo deževno. V uri, ko se je začel poroč- ni obred, pa se je nenadoma naredil čudovit, sončen, sveže opran dan...« pravi Jana, medtem ko se Ivan spo- minja drugačnih doživetij: »Najhujši so bili dnevi pred poroko, ko se po starih običajih nisva smela videti. Sam sem bil pri svojih v Idriji, Jana je bila v Preboldu. Komaj I kal, da bo napočil tisti čas.| Poročno jutro je od njega prvo žrtvovanje: »Navsezgoi se odpravil v gozd in ji na podaril šopek gozdnih jagod ga nabral nekaj ur prej, v Id težko jih je bilo nabirati v d Danes, 20 let pozneje, so i gačni in Ivan Jani ne nosi vi nih jagod. »Vseeno pa mi, oi koli pride, prinese tisto, ka bolj želim...« ga pohvali zap na ljubiteljica kuhanja, zag Mladoporočenca Jana in Ivan Ivan se je na Janini trojni zabavi (ob diplomi, pred poroko in ob odhodu iz štiJ doma) zelo zabaval. Še danes ji ni jasno, kaj je počel na njeni dekliščini' ___И Št. 20-15. maj 2003 ^ prehrane in predvsem ze- ,)Kamorkoli grem, si Jana ,0. Rukolo...« li slovesnosti je sledilo ne- I poročno potovanje. V Pri- »Nisva imela prav veliko de- jpak rekla sva si, da če je že potovanje, si bova privoš- iliko boljšo sobo, za kar sva I v turistični agenciji...« fala sta v sobici v zasebni f je gospodar gostil sorod- iijine. »Bilo jih je ogromno D povsod. V garaži, v kuhi- pominja Ivan, Jana pa: »Še a smo se večino noči zaba- noč se je iz hleva, ki je bil )pod najino sobico, namreč in glasno oglašal gospodar- Živa bo šoffericaff... poročena, razpeta med Idri- boldom, sta iskala kraj, kjer irarila dom. Ker je Jana do- bo v Štorah, sta se, čeprav n zaposlil v Ljubljani, pre- kraj tedaj cvetoče železar- mosti, kjer jima je stanova- zno odstopila hči prejšnje- mika. »Bili so težki časi. ;ke plače so bile tako slabe, avci v železarni zaslužili več Ш. Vsake toliko časa mi je lelavec rekel: »Saj sploh ne j je delo. Pridite v plavž, pa ieli...« od nekdaj vajen zgodnjega i, se je vsako jutro iz Štor delo v Ljubljano. Sledilo je îive in mlada družinica se dni preselila k Janinim star- rebold. »Hudi časi so bih, va se odločila, da želimo na lirala sva denar za stanova- včasih nismo imeli niti za ki je danes maturantka in ivlja na študij prevajalstva ščine in nemščine, je bila I« otrok, kar se ji po očeto- enju še vedno pozna: »Pri II zgoden tudi začetek pu- bertete, ki je toliko dlje trajala,« se dogodkom, ki so mu povzročili nekaj sivih brk, smehlja Ivan, ki se mu pri obnavljanju Živinih mla- dostniških podvigov pridruži vsa družina. Obdobje iskanja je minilo in naj- pomembnejši dogodek za prijetno dijakinjo Gimnazije Lava, ki bo čez nekaj dni praznovala rojstni dan, je bilo opravljanje vozniškega izpita za avto. »Tako navdušena voznica je, da nas njena poklicna usmeritev sploh ne skrbi. Če ne bo prevajalka, bo pa >šoferka«<... se šali Ivan, Živa pa se mu le nasmehne. In že načrtujeta, kako bosta šla v Gradec po Ivanove sanje iz otroštva. Legendarnemu ja- guarju se je namreč pokvaril menjal- nik. »Seveda te bom peljala ponj, am- pak... kako bo šla pa mamica v služ- bo?« skrbi Živo. Starša jo hitro po- mirita. Življenje, kakršnega živijo Erženovi, zahteva tudi veliko dobre organiziranosti. ...Tine pa pisatelj... »Tine se je v zadnjem času kar spremenil,« hvali Živa svojega bra- ta, ko ga (še) ni zraven: »Prej je bil navezan na mamico in je jezil me- ne, zdaj pa je čisto drugače. Vse bolj je navezan name, jezi pa ma- mico...« Tine, ki se je dve leti učil igrati kitaro, danes razmišlja o tem, da bi imel svoj bend. Kot glasba, ki jo po- sluša, so za fanta njegove starosti ne- navadno zrele tudi knjige, ki jih be- re. »Poslušam predvsem rock, moja najljubša skupina so Pink Floydi,« pravi fant, ki si želi šolanje nadalje- vati na I. Gimnaziji v Celju. Nekoli- ko sramežljivo, pa kljub temu po- nosno pokaže črtico, ki so mu jo ob- javili v gimnazijskem literarnem gla- silu. Pohvalimo jo in fant zardi. »Ni čudno,« pohvalo ponosno komenti- ra Ivan: »Kaj drugega lahko pričaku- ješ od fanta, ki najraje bere Kafko in Dostojevskega...« Ob rojstvu Tineta se je Ivan odlo- čil za pomemben korak; pustil je služ- bo v Ljubljani in se zaposlil v celj- skem zavodu za zdravstveno varstvo, ki ga uspešno vodi še danes. Družina je začela zbirati denar in iz Štor so se preselili v stanovanje na Hudinji. Leta 1995 so se preselili v hišo na Ostrožnem in tako uresni- čili Janine sanje: »Želela sem živeti v svoji hiški, pa četudi bi bila čisto majhna. V hišici sredi narave...« Bolj kot narava Erženove v prijetnem oko- lju, mimo katerega teče Koprivni- ca, obkrožajo sosedi; ampak človek slej ko prej spozna, da je lepo imeti tudi prijatelje... Vsak po svoje, a skupaj Erženovi počitnice preživljajo skupaj, čeprav dokaj različno (Ja- na smuča. Živa borda, Ivan in Mar- tin pa tekata na smučeh), v navad- nih dneh pa Ivanu in Jani ob službi največ časa vzameta prostovoljno delo in družabne obveznosti. Ivan ob službi kot višji predavatelj pou- čuje še na Visoki šoli za zdravstve- ne delavce v Ljubljani, Jana, na- cionalna koordinatorka s področ- ja preventive srčno-žilnih bolezni, pa je dejavna tudi pri Evropskem združenju za boj proti raku na dojki. Oba sta člana celjskega zdravniš- kega društva, katerega krovni do- godek je vsako leto Valčkov ples, pri pripravi katerega dejavno so- delujeta. »Če je le mogoče, oba ra- da zapleševa, ampak takšnih pri- ložnosti je vedno manj,« pravi Ja- na in doda: »Bolj ko otroka odraš- čata, bolj čutiva, da čas beži... Za- to se trudiva, da bi ga, kolikor je le mogoče, preživljali skupaj...« Zato kakšno družabno priložnost, na kateri bi se z veseljem zavrtela, tudi izpustita. Drugače je s strokov- nimi kongresi in predavanji, ki ju največkrat odtrgajo od doma. »Če bi bilo mogoče, bi potovala še več. Pri- ložnosti je namreč dovolj. Le časa ni...« Živa in Tine vesta, da se lahko na starša obrneta vedno, ko je res hu- do. Vedeti, da imaš varno zatočišče, kamor se lahko vedno vrneš, in najb- ližje, ki te bodo imeli vedno radi, je najlepša popotnica, ki ti jo lahko po- dari življenje v družini. Toplina, bli- žina, povezanost in dar za to, da vsa- kogar sprejmejo takšnega kot je, so lastnosti, ki odlikujejo družino Govc- Eržen. Zato ni strahu, da bi otroka pre- hitro odrasla. Živa in Tine se bo- sta, čeprav bo življenje vsakogar od njiju usmerilo na njemu lastno pot, vedno z veseljem vračala v svoj celj- ski dom. ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ in ARHIV DRUŽINE Ivan se sprošča z rekreacijo. Zvezde Erženovi so tudi astrološko raznohka družina: Jana je vodnar, Ivan rak. Živa bik in Tine strelec. »Še dobro, da sem sam rak,« pravi Ivan. »Če bi vedela, kakšne lastnosti ima naš rak, bi se zanj ogrela že dosti prej...« doda Jana. Skrivnosti Jana rada prisluhne tudi Metallici, Ivan zna klekljati idrijsko čipko in pripraviti odlične žlikrofe. Živa sanja o tem, da bi bila sprejeta na izbrano fakulteto in da bi se z najboljšo prijateljico Petro kmalu spet odpravili na potovanje po Grčiji. Tinetova skrivnost pa... naj ostane samo njegova. Vse bolj razmišljao tem, da bi nadaljeval z učenjem kitare, ampak fant je v letih, ko se takšne stvari mamice in očka sploh ne tičejo... Pred letom dni: Ivan in Jana na bienalnem svetovnem kongresu preventive, ki je potekal na ladji. Št. 20-15. maj 2003 - 22 KULTURA Srečanje literatov Celje gostilo 25. prireditev tujejezičnih literatov Državno srečanje literar- nih ustvarjalcev tujih na- rodov in narodnosti, ki ži- vijo v Sloveniji in so se mi- nuli konec srečali v Celju, se je imenovalo Sosed tvo- jega brega. Prireditev je bi- la jubilejna, 25 po vrsti. Or- ganiziral jo je Javni sklad za kulturne dejavnosti - Ob- močna izpostava Celje. Prišlo je 54 literatov, ki us- tvarjajo bodisi v prozi ali poe- ziji, od tega največ s hrvaš- kega in srbskega govornega področja, pa tudi Italijani, Madžari, Makedonci, Angle- ži in Romuni. Prireditev se je pričela v petek popoldne z literarno in prevajalsko de- lavnico ter večernim pogo- vorom v kavarni Hotela Evro- pa, ki ga je vodila književni- ca, prevajalka in profesori- ca književnosti Durda Strso- glavec. Pogovarjala se je s so- dobnim književnikom in pro- fesorjem književnosti Nena- dom Veličkovičem iz Sara- jeva. V kulturnem maratonu. ki je v petkovem programu sledil v kavarni Hotela Evro- pa, so literati z raznih kon- cev Slovenije prebirali svoja dela. Pri tem se jim je pri- družilo kar nekaj članov Celj- skega literarnega društva. Osrednja slovesnost literar- nega srečanja je bila v soboto zvečer v Celjskem domu s pred- stavitvijo nekaterih avtorjev, z odlomki njihovih izbranih del in s sodelovanjem Plesnega Fo- ruma Celje, v nadaljevanju pa jim je kavarniški večer v Ho- telu Evropa še pozno v noč po- pestril makedonski ansambel Strune iz Ljubljane. Ob tej priložnosti je orga- nizator izdal tudi literarno zbirko Paralele, izbor zanjo sta med prijavljenimi udele- ženci pripravila selektorja Durda Strsoglavec in Aleš Gu- lič. Za zaključek prireditve so v kavarni Celjskega doma pripravili še okroglo mizo o delovanju neslovenskih kul- turnih društev pri nas, ki jo je vodil Peter Kuhar. ŽB Ženske minulega stoletja v Zgodovinskem arhivu Celje so predstavili zbornik Splošno žensko društvo 1901-1945, ki ga je pred krat- kim izdal Arhiv Republike Slovenije. Zbornik, ki govori o druš- tvenem delovanju žensk v pr- vi polovici 20. stoletja, s pou- darkom na Splošnem ženskem društvu, ki je imelo svojo po- družnico tudi v Celju, sta pred- stavili dr. Marta Verginella in mag. Aleksandra Serše. Mag. Ivanka Zajc-Cizelj pa je posegla nekoliko globlje in spregovorila o družbenem in društvenem delovanju žensk v Celju v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Predsta- vila je osnovno in strokovno izobraževanje deklic in de- klet, zaposlovanje žensk in problematiko uveljavljanja ženske v družbenem življe- nju. Predstavila je tudi druš- tveno zakonodajo in posebej opozorila, da ženske (in mla- doletne osebe) niso smele de- lovati v političnih društvih. V ostalih društvih pa so bile dobrodošle takrat, kadar je šlo za družabne prireditve, ki so potrebovale žensko ro- ko, in pri zabavah - kot so- plesalke. Ženske so ustanavljale tudi svoja društva - običajno so bi- la to človekoljubna in narod- noobrambna društva (zlasti nemška). Sodelovale so tudi v športnih (Sokol je imel svo- jo žensko vrsto) in drugih druš- tvih. Tako kot v družbenem živ- ljenju je bil tudi v društvenem boj za uveljavljanje žensk dol- gotrajen in težak, vendar se Ce- Ijanke niso dale in leta 1907 je nastala njihova himna, ki pravi: »Me smo prebrisane Ce- Ijanke/pozna nas celi božji svet/krepostnejše smo kot Špartanke/nikjer vam takih ni deklet...« MP Muzeji in prijatelji V maju praznujejo po vsem svetu tudi muzeji. 18. maj je namreč mednarodni dan muzejev, 15. maj pa mednarodni dan družine. V večini muzejev po Sloveni- ji, tudi v Celju, so oba praz- nika povezali z vabilom dru- žin ali posameznikov v mu- zeje. Slogan letošnjega 18. maja je Muzeji in prijatelji. Tako bo ogled muzejev ali muzejskih zbirk 18. maja, na nedeljo, ko so muzeji tudi si- cer odprti, brezplačen. V Po- krajinskem muzeju poleg stal- nih razstav vabijo k ogledu ob- časne razstave Numizmatič- ni utrinki s Celjskega. Dan odprtih vrat bo imel tudi Muzej novejše zgodovi- ne Celje, z Otroškim muze- jem in Hermanovim brlogom, ki v tej akciji sodeluje že vse od -^.ačetka. Letos so pripra- vili Hermanovo ustvarjalno delavnico Majski prti in og- led razstave S Hermanom na etnopotep. Od 15. maja do 8. junija pa se razstavam v Muzeju no- vejše zgodovine Celje pridru- žuje še občasna razstava Fo- tografskega društva Celje, z deli, nastalimi pred kratkim na I. fotografskem ex-tempo- ru v Celju za Pelikanovo na- grado. MP Tihožitja na gradu Na prireditvenem prostoru pod Friderikovim stolpom na Starem gradu se je v opol- danski pripeki zbralo nekaj nagrajencev in mentorjev, nagrajenih na osmem medna- rodnem razpisu likovnih del na temo tihožitje. Med mladimi likovniki iz Celja in drugih krajev s Celjskega je bilo mogoče srečati tudi goste iz tujih, oddaljenih dežel, ki so prišli v Celje in ponesli vtise s slovesnosti na gradu v svoje dežele. Najboljših 150 del je na ogled v galeriji mladih na Starem gradu. Dogodek na gradu, pričaran v grajskem vzdušju, so z nastopom obogatile plesalke Ple- snega studia Igen in pianistka ter pevka Saša Korun. MP, Foto: AŠ Grajski utrinek za nagrajence in goste Zlati pihalci Pihalni orkester Glasbe- ne šole Celje je pod vods- tvom dirigenta Jureta Krajnca minulo nedeljo na tekmovanju pihalnih or- kestrov v Trbovljah osvo- jil zlato plaketo s poseb- no pohvalo. Orkester je tekmoval v koncertni težavnostni sku- pini, ki je najvišja od petih. Med osmimi pihalnimi or- kestri so z osvojenimi 97,5 točkami od 100, zasedli tret- je mesto. Zmagal je Pihalni orkester Krka Zdravilišča Novo mesto, druga pa je bi- la Delavska godba Trbovlje. Celjski orkester je le za las zgrešil še višjo uvrstitev, kljub temu pa je bilo dovolj za zlato. ŠO Pripeli drugo mesto Od 1. do 5. maja je bil i angleški pokrajini Corn wall, v mestu Truru, med narodni mladinski pevsk festival moških pevskil zborov. Med 45 pevskimi zbori ii 2.000 pevci so prepevali tu di člani celjskega Komorne ga moškega zbora, ki ga vo di Samo Ivačič. Po dolgih le tih je bila to druga turnej, članov tega zbora v Veliki Bri taniji. Bila je zelo uspešna kot prva, davnega leta 1956 Pevci so v tekmovalni skupi ni zborov do 40 pevcev do segli 90 točk in drugo me sto, za odličnimi pevci zbo ra Revalia iz Francije. Ml OCENJUJEMO Koncert za dušo Vsi, ki smo bili v sredo, 23. apdla, v Narodnem domu u Celju na koncertu vokalne skupine Cvet, smo zagotovo bili deležni hrane in zdra- vila za dušo. Prava paša za oči je bila skrbno pripravljena razsta- va, iz katere je bilo razvidno njihovo 10-letno delovanje. Prevzel me je prijeten obču- tek, ko sem videla, da je v dvorani zmanjkalo sedežev. Prisluhnili smo lahko števil- nim priredbam slovenskim ljudskim in tudi skladbam drugih narodov, zanimivim priredbam skladb iz zabav- ne glasbe ter šansonom, ki so bili resnično nekaj poseb- nega. Mnoge skladbe so iz- zvenele ob spremljavi citer, klavirja in celo instrumen- talnega kvarteta. Skoraj vse pevke so se izkazale tudi v vlogi solistk. Prav tu sem za- čutila tisto močno vez med njimi, kako druga za drugo stiskajo pesti, da bi čim bo- lje odpela svoj solistični del. Seveda pa so kot skupina zve- nele zelo blagozvočno, obču- teno, vedro... Iz interpreta- cij skladb smo začutili veli- ko ljubezen do petja, za kar je gotovo »kriva« Vida Bu- kovac, ki pevke vodi, usmer- ja in nanje prenaša svoje bo- gato znanje in izkušnje že od njihovega začetka. Pevke se zavedajo, da ne prirejajo na- stopov samo zase, ampak predvsem za poslušalce, ] pa so vedno bolj zahtevni I so se že »naveličali« klasih nih zborovskih koncertov, ¿3 to se poslužujejo drugačn »prijemov«. Želijo podre meje med amatersko in pn fesionalno glasbo. Na suo nastope vabijo profesionalk glasbenike, različnih glasbe nih zvrsti, pevce in instrii mentaliste. To je izziv zan¡ in za njihove goste, ki pre tako uživajo v sodelovanju amaterji. Svoje poslušalce S( na takšne oblike koncertQ že precej navadile in sad t ga so polne dvorane. Ta večer smo bili priča o< ličnima gostoma Otu Pestnei ju in instrumentalni skupi ni Akord, ki so skupaj s реџ kami izvedli nekaj skladb Prenekateremu poslušalcu^ pritekla solza po licu in tud na koncu niso skrivah nav dušenja. Kljub temu, dajeoi koncerta poteklo že neka dni, pa bo prav gotovo še dolgi odmeval v naših mislih in st' cih. ANKA JAZBE( Št. 20-15. maj 2003 SPORT 23 Kriiiiinal(ist) na Skalni kleti eljani s srečno zmago razgreli pristaše. Kos vse prisotne - Era zausta- vila Olimpijo, želi še Publikum - Rudar potonil? odločitve za Bežigradom (pe- |i), na Skalni kleti (sobota) in Jjudskem vrtu (nedelja) so padle [adnjih trenutkih tekem. Тл vo- lni moštvi so bile srečne, med- li ko je Olimpija prejela gol od e in je vse sile že usmerila v lale pokala, čeprav ima v držav- ni prvenstvu še določen načrt, stveno je, da so Celjani zadr- li vodilni položaj, čeprav so bili silnih težavah. Sodniku Dragu Kosu je uspelo to, kar ni nikomur pred njim: ružil je sicer nemo celjsko publi- in igralce Publikuma, »razpenil« usta veljakom na VIP tribuni. Velika zmaga Celjani so Primorje v letošnji se- ni že dvakrat premagali na pre- nnih tekmah; v Ajdovščini so 22. ptembra začeli izjemno serijo, ki ije popeljala v boj za prvaka, po prvi spomladanski tekmi na Skal- ni kleti pa so se povzpeli na prvo mesto lestvice. V boju za naslov pr- vaka bi lahko bila zmaga nad Pri- morjem ponovno prelomna. Pri- morci so namreč spomladi izgubi- li le še z Mariborom, odločilno pa so spodnesli Vego Olimpijo. Že uvodne minute dveh napadalnih ekip so obetale poslastico. Prvi so zapretili gostje, tri zapravljene pri- ložnosti domačih (Maletič, Čadi- kovski) pa so bile kmalu kaznova- ne. Sebastjan Gobec je izgubil žo- go na sredini, daljšo podajo je spre- jel Marko Vogrič, ki ga je Matej Šnofl prešibko odrinil in mu je za- to pobegnil. »Prejeti zadetek nas je potrl, saj smo pred tem zapravili veliko priložnosti. Po dogovoru v slačilnici smo s srčno in borbeno igro ob pomoči gledalcev zasluže- no zmagali,« je dejal domači kape- tan. Po ajdovskem vodstvu je bila igra povsem na strani Celjanov, ven- dar je bil Goran Jolič v protinapa- dih zelo nevaren. Izkazal se je vra- tar Sašo Fornezzi, ki je odlično na- domestil poškodovanega Aleksan- dra Šeligo. Velika želja in vztrajnost doma- činov se je obrestovala v 79. mi- nuti, le minuto po tem, ko je An- drej Kvas zadel prečko. Nepo- pustljivi Simon Sešlar je izkori- stil podajo najboljšega igralca tek- me čadikovskega in z glavo za- del za izenačenje. Kmalu je sle- dilo razburjenje v kazenskem pro- storu, kjer je z roko igral Robert Miloš, a piščalka sodnika Draga Kosa je, tako kot že nekajkrat pred tem, ostala nema. Očitno je bilo, da Publikum na tej tekmi ne sme zmagati. »Ob koncu prvens- tva se vedno dogajajo zakulisne igre. Padci v kazenskem prosto- ru so dvomljivi, vendar igranja z roko Ajdovcev ni videl samo Kos,« je dejal prebujeni celjski napada- lec Andrej Kvas. Pušnikovi terierji so vse bolj griz- li in Dragan Čadikovski je svojo zelo dobro predstavo kronal z od- ločilnim zadetkom v 90. minuti, ko je v mojstrskem slogu ostro po- dajo pretvoril v močan in natan- čen strel. Priložnost za ponovitev letošnjih izidov (prejšnji tekmi je Publikum dobil s 3:1) je imel tik pred koncem še Dejan Robnik, a je neoviran zadel vratnico. Tri toč- ke so prinašale veliko, zato bi v srhljivi tekmi živci kmalu popu- stili tudi vodilnim možem v klu- bu. Veselje po srečnem razpletu je bilo zato še toliko večje. Zamenjali Oblaka Šmarčani so v petek odščipnili dve točki Olimpiji in jo najbrž že izločili iz boja za sam vrh. Že v 5. minuti so si za Bežigradom prii- grali strel z bele točke, potem ko je Jerneja Javornika zrušil Han- danagič, a je domači vratar pre- bral namero Ramiza Smajloviča. Po prejetem zadetku v 30. minuti je Era lovila izenačenje. Uspelo ji je v 91. minuti. »Štancar se je v končnici vse bolj vključeval v na- pad. Podal je Smaju, ta takoj do Anteja in zasluženo smo izenači- li. Igrali smo dobro, škoda za enajstmetrovko,« je tudi gol An- teja Šimundže opisal najboljši Erin igralec Jernej Javornik, ki je moral predčasno zapustiti vijo- lični derbi. Z Mariborom ničla, z Olimpijo točka, s Publikumom pa vse tri, tako seveda razmišljajo v šmarškem taboru! Povratnik v moštvo Matjaž Štancar je bil od- ličen. Z njim Era tudi igra. Potop? Velenjski Rudar je v Dravogradu iskal kanček upanja za obstanek. Še tretjič v sezoni je izgubil z do- mačim prvoligašem in se prikoval na enajsto mesto. Na 1:1 je sicer izenačil Spasojevič, a je kasneje Ru- dar prejel še dva gola s precejšnje razdalje. »V težjem položaju še ni- smo bili. Dokler obstajajo teore- tične možnosti, se ne bomo preda- li. Združitev z Ero bi morda bila dobra, po drugi strani pa se mi ne zdi pravična do Velenja, do rudni- ka... Sam bom zagotovo zapustil Rudar. Med ponudbami so tudi tu- je,« je odločen Željko Spasojevič. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Duša moštva Simon Sešlar je garal do zadnje sekunde. »Urnik« finiša: 18.5. Era - Pub- kum, 21. 5. povratna tekma fi- da pokala NZS Publikum - limpija (17.00), 25. 5. Publi- iim - Koper, 28. 5. Maribor - ublikum, 1.6. Publikum - Olim- ija. Pet tekem v petnajstih dneh! Drago Kos je predsednik Od- bora skupine držav proti korup- ciji (GRECO), na njegovo pošte- nost pa nekateri prisegajo celo v športnih medijih. Potem pa bo potrebno k optiku, spoštovani gospod Kos! bert Koren (prvi z leve) po tekmi s Ciprom neuspešno lovi formo, Jernej Javornik pa tovrstnih težav nima. Celjski in šmarški župan (pogovor spremlja tudi predsednik Združenja prvoligašev Brane Florjanič) se bosta spet »pomerila« v nedeljo. Suljo po desetletju Drugega junija 1993 je bila v Ce- lju odigrana edina tekma finala po- kala NZS, Olimpija pa je z goloma Topiča in Djuranoviča zmagala z 2:1. Edini strelec za Celjane je bil Suad Beširevič, takrat kot tujec, saj si ni pravočasno zagotovil državljanstva. Prej je bil v Banja Luki bog, vsaj tako je pisalo na steni stadiona NK Borac. Tudi v Celju je užival, pred- vsem s soigralcem Janijem Žilni- kom, izven igrišča se je družil z Bo- janom Bevcem in Mišom Topla- kom. A na Skalni kleti ga niso us- peli zadržati, saj ga je vleklo na Ci- per, kjer se je zaljubil v hči lastnika kluba. Njegov nenaden trenerski vzpon gre pripisati tudi sreči, v da- nem trenutku pa je kot praktik morda celo idealen mož za Olimpijo. Po- vratna tekma med Celjani in Ljub- ljančani bo v sredo ob 17. uri na Skal- ni kleti. Postava Publikuma iz leta 1993: Koželj, Turk, D. Romih, (B. Ro- mih), Žilnik, G. Blatnik, Pire, Štan- car, Pranjič, Beširevič, Pevnik, Gor- šek. Trener: Jani Zavrl. Postava Publikuma iz leta 1995 (finalni tekmi zMurol:linO:l): Zupan, Turk, Hadžič, Cugmas, Bajrektarevič, Štancar, Sešlar, NToko, Car (Bauman), D. Romih (Kršek), Goršek. DEAN ŠUSTER Št. 20-15. maj 2003 - 24 SPORT ч Lokalna derbija Laščanom V Jadranski ligi novi pritiski z juga - Zrinski v Tri lilije Klubi v skupini za prva- ka 1. A SKL so minuli te- den opravili dva kroga, ki nista prinesla bistvenih sprememb. Še najbolj je na- šo košarkarsko javnost raz- burila novica iz Beograda, kjer naj bi košarkarska zveza Srbije in Črne gore zahtevala še peto mesto v Jadranski ligi, ali pa vsaj igranje dodatnih kvalifika- cij, To bi pomenilo, da Slo- venija nima zagotovljena štiri mesta v tem tekmova- nju, če bi vodstvo lige spre- jelo ultimat iz Beograda. V tem primeru bi bilo do konca našega prvenstva še za- nimivo, vsaj v boju za tretje mesto, vprašanje pa je, kaj se bo na koncu izrodilo, kaj- ti ob takšnih ultimatih se kaj kmalu lahko zgodi, da Good- year liga razpade oziroma v njej nastopajo zgolj klubi iz Slovenije, Hrvaške in BiH, kar bi pomenilo še več ekip iz naše države, tako da bi po- stal zanimiv tudi boj za peto mesto. Kakorkoli že, odlo- čitev vodstva Jadranske lige bo morala biti kaj kmalu zna- na, saj bodo tudi osrednje zve- ze morale določiti sistem tek- movanja in število ekip v na- slednji sezoni. Laščani opravičili primat Dva derbija, v minulem ted- nu odigrana na Celjskem, sta samo potrdila, da je Pivovar- na Laško vodilna ekipa naše- ga področja. V sredo so Laš- čani slavili v Šoštanju, kjer so znali izkoristiti pomanjkanje moči domačih »električarjev« v zadnjem delu tekme. Pol- čas so namreč domačini pre- senetljivo celo dobili, v začet- ku zadnjega dela so zaostaja- li samo za tri točke, na koncu pa niso znali ustaviti razpo- loženega Dragana Dojčina, ki je ob 75-odstotnem metu dosegel 24 točk. V soboto so v praznih Treh lilijah Laščani premagali še Roglo, v srečanju brez pra- vih obramb, o čemer priča tudi veliko število doseženih košev na obeh straneh. Pivo- varji so vseskozi imeli pred- nost, a se razpoloženi Zre- čani nikakor niso predajali, saj so s serijami trojk (skup- no 12:25) vselej ulovili pri- ključek. Na koncu je le od- ločil večji izbor kvalitetnih igralcev v moštvu Predraga Kruščica, ki naj bi se po tej sezoni poslovil od klopi Laš- kega. Za naslednika je kar pre- cej kandidatov, ob stalnem Alešu Pipanu (bil je na tri- bunah) do Memija Bečiro- viča (bil je na klopi Rogle, ki jo zapušča, a je zanikal po- govore z Laščani), pa Milo- ša Sagadina, ki ne skriva ambicij, da pride do močnej- šega moštva. Sagadin je s svojimi fanti gostoval v soboto v hramu slo- venske košarke in doživel pri- čakovan poraz. Tudi v Tivo- liju pa je Elektra igrala z vse- mi igralci, tudi tistimi mla- dimi, med katerimi je Milo- šev sin Matija Sagadin, za katerega smo napačno napi- sali starost, saj ima le 18 let. Rogla je med tednom go- stila Krko in po dobrem od- poru, še posebej v tretji četr- tini, ki jo je dobila za 20 točk, doživela poraz. Na iz- kušnjah pa so pridobili mla- di domači igralci, ki jim je polno minutažo nudil trener Bečirovič, da bi vsaj malce olajšal delo svojemu nasled- niku na zreški klopi. 12. krog je bil odigran si- noči. V sobotnem predzad- njem krogu bodo moštva s Celjskega gostitelji: Rogla Unionu Olimpiji, Laško Ko- pru (vodi ga Boris Zrinski), Elektra pa Heliosu. JANEZ TERBOVC Dragan Dojčin, 27-letni jugoslovanski krilni center, je spet opozorilj nase. i| Peterka tedna: Strnad (Rogla), Ručigaj (Elektra), Dojčin, Pavič, Miletič (vsi Pivovarna Laško). Igralec tedna: Dragan Miletič (Pivovarna Laško). Trener tedna: Predrag Kruščič (Pivovarna Laško). Mladi v Rogaški Slatini Pobuda Milana Bastašiča iz Rogaške Slatine in Mileta Cepina iz Celja, sicer starih košarkarskih delavcev, je pad- la na plodna tla. Drugo leto zapored je Rogaška Slatina gostila zaključna turnirja Štajerske lige za dečke v dveh kategorijah. Med letniki 1990 so zmagali Velenjčani, med dve leti mlajšimi dečki pa so bili najboljši Laščani. TOP FIT SVETUJE Preden začnete! Poletje je pred vrati, kaj pa zdaj? Zimskega spanja je ko- nec, nabraU smo si nekaj dodatnih kilogramov, ki jih pole- ti ne moremo skriti. Prvo sonce nas je potegnilo na plan z rolerji in kolesi, ampak kondicija je pozimi kar nekam splah- nela. Ko ste se končno odločili prestopiti prag fitnes centra, se vam v glavi najbrž porodi več vprašanj. Za koga je fitnes vadba oziroma aerobika primerna? Ali sem že prestar-a, tja vendar hodijo sami suhi, nerodno mi bo pred drugimi, saj ne znam delati na orodju in ne poznam začetnih korakov pri aerobiki, kaj naj oblečem in obujem, se moram držati kakšnih pravil, kaj potrebujem s selx)j... Vadba v fitnes centru je pri- merna za vsakega zdravega po- sameznika. Kadar imate kakr- šne koli zdravstvene težave, se pred obiskom posvetujte s svo- jim osebnim zdravnikom, zla- sti če imate hujše bolezni srca in ožilja, dihal ter težave z gi- balnim sistemom. Kljub temu pa je vadba v večini naštetih primerov dobrodošla in celo zaželena, potrebno pa je zelo previdno določiti njeno inten- zivnost. V fitnes centrih je vad- ba primerna tako za začetni- ke kot za rekreativne in vrhun- ske športnike, za mlade in ma- lo manj mlade. V večini fitnes centrov ima- jo tudi posebno vadbo za se- niorje. To je vodena vadba, ki je prilagojena vadečim v zre- lem življenjskem obdobju in skrbi za njihovo boljše fizič- no in tudi psihično počutje. Glede na to, da večina ljudi pride v fitnes center z željo, da bi izgubili kakšen kilogram in oblikovali postavo, so vaše skrbi, da so tam sami suhi, po- polnoma odveč. V fitnes cen- trih imajo tudi posebne pro- grame za hujšanje. Nihče se ni rodil poln znanja, zato vam naj ne bo nerodno ob vpisu zah- tevati inštruktorja. Vsak nov član, ki se vpiše v fitnes cen- ter, ima na voljo brezplačen predstavitveni trening, ki se po potrebi ponovi, tako da se vsak nauči pravilno delati na orod- ju. Sestavijo vam tudi program vadbe glede na vaše želje in sposobnosti. Za aerobiko ob- staja program »ABC aerobike«, ki je namenjen tistim, ki se po- čutijo negotove pri poznava- nju osnov raznih zvrsti aero- bike. Vadba zajema učenje os- novnih korakov in načinov vad- be v vseh zvrsteh aerobike s poudarkom na pravilnem iz- vajanju le-teh. Za obisk v fitnes centru ne potrebujete novih in dragih oblačil. Oblecite se udobno, tako da se boste dobro poču- tili. Ne priporočamo preveč širokih oblačil, da se ne zati- kate na trenažerjih, in tudi ne sintetičnih oblačil, kjer koža ne diha. Izberite si čiste šport- ne copate oziroma tiste, ki jih ne nosite zunaj. Za aerobiko pa je zelo pomembna izbii športnih copat. Posvetujte i z inštruktorjem ali prodaja cem. ' V fitnes centrih morate up števati nekaj osnovnih pra>« fitnes trenažerje ali vadbeá blazino si morate vedno f^ kriti s čisto brisačo, obvezÉ je uporaba čistih športnih cq pat, pa tudi osnovna osebn higiena. Z obnašanjem in vai bo ne motite ostalih vadečih Ne pozabite na tekočino, ka| ti med vadbo jo izgubite veli ko in jo morate nadomesti že med njo. Najboljša sta vej da ali izotonični napitki, ki ^ ju nalijete v bidon ali v plaj stenko. j Ne pozabite, denar in čaj vlagate v svoje zdravje! ì Št. 20-15. maj 2003 ŠPORT 5e so možnosti Drevi bitka v Rdeči dvorani - Gorenje za tretjo tekmo s Prulami f prvem polfínalnem ačunu končnice lige Siol ¿ Gorenjem in Prulami bili državni prvaki veli- favoriti, kljub temu pa enjčani po sobotni tek- V Ljubljani niso skriva- jzočaranja. Verjetno ne ko zaradi samega pora- z 31:28, kot zaradi igre, je bila po mnenju vseh, I najslabših v sezoni. Kaj se je sploh dogajalo, kušal pojasniti Luka Do- Šek, najboljši strelec Go- ja na prvi tekmi: »Zače- mo odlično, potem pa se vse kar naenkrat ustavi- Enostavno smo pregoreli eliki želji, da bi se doka- i pred svojimi navijači, šli so v velikem številu, pa smo odigrali katastro- no. Prulčani so nam pri- Igli krila. Predvsem ni- 0 imeli rešitev za njiho- ostro igro. Čeprav so eli več izključitev kot mi, idnosti z igralcem več ni- 0 izkoristili tako, kot bi [irali. Vratarja Beno La- ine in kasneje še Dušan dpečan sta nas začarala, leg tega smo naredili re- rdno število tehničnih pak. Glede na statistiko, mltat niti ni tako slab. iko bi nam zavezah pent- ljo! A še vedno je sistem tak, da štejejo samo zmage. Če bi igrali samo dve tekmi, bi lahko govorili o super izi- du za povratno tekmo!« Pojavila so se namigova- nja, da Gorenje ni več v tak- šni formi kot še pred me- secem dni. »Verjamem, da lahko zaigramo bolje. Ključni sta poškodbi Bede- koviča in Kavtičnika. Kot kaže zaenkrat, bosta lahko nastopila. Torej imamo realne možnosti, da izid izenačimo in si priborimo tretjo, odločilno tekmo,« dodaja Dobelšek, ki je prejšnji teden (v odsotno- sti) z mladinci Gorenja v Celju osvojil naslov držav- nih prvakov. Verjetno bi tekmo, na ka- teri sta velenjska vratarja obranila vsega 7 strelov, nas- protna pa 22, na kateri ni de- lovala ne obramba ne napad, v katerem je bilo zapravlje- nih 6 sedemmetrovk in stor- jenih 18 tehničnih napak, vsi najraje pozabili. Velenjčani se bodo skušali kaj naučiti iz poraza, motiva pa jim ne primanjkuje, kajti preboj v finale že pomeni uvrstitev v ligo prvakov. Po drugi strani bi se radi oddolžili 150 pri- stašem za glasno pomoč na Kodeljevem, ki je bilo obar- vano v rumeno. »Če nas bodo Prulčani pre- magali še danes, jim bomo športno stisnili roko, v nas- protnem primeru pa gremo še enkrat v Ljubljano. Tokrat po zmago!« sporoča Dobel- šek. Optimizem mlade ve- lenjske ekipe pač ne zapuš- ča. Cilje je že osvojila, a kljub temu podlegla pritisku. Dre- vi ob 20. uri bo v Rdeči dvo- rani verjetno povsem druga- če. MITJA GAVRILOSKI Mladi, a neustrašni Luka Dobelšek. Celje Pivovarna Laško je îolovcu »povozilo« Pre- nt z 41:28. Sergej Ruten- je dosegel 11 golov. Druga ma je bila sinoči v Slo- nj Gradcu. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 29. krog: CMC Publikum Mmorje 2:1 (0:1); Sešlar i), Čadikovski (90); Vogrič 5). Vega Olimpija - Era \artno 1:1 (1:0); Barun I); Šimundža (90). Dmvo- id - Rudar 3:1 (1:1); Ti- ikar (28, 50, 79); Spaso- ič (33). 2. SNL i4. krog: Železničar - Dra- ija 0:1 (0:0); Vodopivec i). Vrstni red: Domžale 62, osuplje 47, Drava 45, Alu- nij 44, Bela krajina 38, Ja- in 33, Ivančna Gorica 32, ila 31, Krško 30, Zagorje, iglav, Dravinja 29, Goriš- Brda 26, Križevci 24, Naf- 19, Železničar 13. 3. SNL - sever U. krog: Vransko - Ma- nik 4:2, Šmarje pri Jelšah ^•ojnci 0:1, Bistrica - Šoštanj 1, Möns Claudius - Pohor- 1:1. Vrstni red: Pohorje 46, oma 43, Bistrica 42, So- nj 40, Središče 34, Šmar- pri Jelčšah 33, Stojnci, zjak 31, Krško, Hajdina 30, ilečnik 26, Vransko 23, Fu- iar 13, Möns Claudius 7. MČL - Celje 17. krog: Laško - Šentjur 0] 6:1, Zreče - Vojnik 7:0, Kovinar - Rogaška 4:0. Vrst- ni red: Zreče 44, Oplotnica 34, Rogaška 25, Kovinar 24, Laško 17, Šentjur 2001 14, Vojnik 12, Kozje 6. MALI NOGOMET 1. liga občine Štore, 3. krog: Lipa - Pečovje4:S, Inexa - Sokoli 7:4, Marinero - Sto- par 5:4, Vulkanizacija Mu- lej - Laška vas 4:7. Vrstni red: Marinero 9, Pečovje, Lipa, Mulej, Laška vas 6, Inexa 3, Stopar, Sokoli 0. KOŠARKA I. SKL - moški Za uvrstitev od 1. do 8. mesta, 10. krog: Elektra - Pivovarna Laško 64:76 (50:53, 36:33, 17:16); Ru- čigaj 21, Čustič 19, Latovič 7, Dražovič 5, Goršek 3, Be- lanovič, Nuhanovič, Ru- preht. Divjak 2, Sagadin 1; Dojčin 24, Weaks 11, Radu- novič, Miletič 10, Evans 7, Pavič, Popovič 6, Kuqo 2; Ro- gla - Krka 86:103 (65:74, 32:61, 17:29); Strnad, Zi- nrajh 20, Mihajlovič 14, Meško 11, Dundovič, Hoh- ler 7, Brolih 2, Zarič 1. II. krog: Pivovarna Laš- ko - Rogla 100:94 (78:73, 51:41, 27:24); Miletič 23, Ku- qo 18, Pavič 17, Brolih 11, Radunovič 9, Evans, Weaks 8, Dojčin 6; Union Olimpija - Elektra 90:61 (70:46, 47:23, 32:10); Nuhanovič 13, Ručigaj 9, Latovič, Ru- preht 6, Kovačevič, Divjak 5, Tajnik, Čustič, Belanovič 4, Goršek 3, Sagadin 2. Vrstni red: Krka, Union Olimpija 21, Geoplin Slovan 19, Pivovar- na Laško 18, Helios 15, Elek- tra 14, Koper, Rogla 12. ROKOMET 1. SRL - moški Polfinale, prva tekma; Ce- lje Pivovarna Laško - Prevent 41:28 (19:12); Rutenka 11, Vugrinec, Kokšarov 5, Mak- sič, Tomšič, Žvižej 4, Gajič, Milosavljevič 3, Gajič 3, Pa- jovič 2; Mobitel Prule 67 - Gorenje 31:28 (19:11); L. Do- belšek 6, Kavtičnik, Sirk 4, Sovič 3, J. Dobelšek, Mlakar 2, Tamše, Bedekovič, Štefa- nič 1. 1. SRL - ženske Zaostala tekma 18. kro- ga: Celeia - Piran 22:27 (13:14); Strmšek, Kikanovič 5, Čerenjak 4, Novak 3, Sot- ler, Jeriček 2, Nenič 1. Konč- ni vrstni red: Krim 34, Pi- ran 30, Žalec 25, Burja 20, Olimpija 17, Izola, Celeia 15, Jelovica 12, Kočevje 9, Sava 1. KRTNI EDAR ČETRTEK 15. 5. ROKOIWIET 1. SRL - moški, polfina- le, druga tekma: Velenje: Go- renje - Mobitel Prule 67 (20). SOBOTA 17. 5. NOGOIVIET 2. SNL, 25. krog, Sloven- ske Konjice: Dravinja - Za- gorje (18). 3. SNL- sever, 23. krog: Möns Claudius - Vransko, Šoštanj - Šmarje pri Jelšah (17). MČL - Celje, 18. krog: Ko- vinar - Laško, Rogaška - Op- lotnica, Vojnik-Šentjur (17). KOŠARKA 1. SKL - moški, za uvrsti- tev od 1. do 8. mesta, 13. krog. Zreče: Rogla - Union Olim- pija (19), Laško: Pivovarna Laško - Koper (19.30), Šo- štanj: Elektra - Helios (20). NEDEUA 18. 5. NOGOIVIET 1. SNL, 30. krog, Šmartno ob Paki: Era - CMC Publi- kum, Murska Sobota: Mura - Rudar (15). SREDA 21. 5. NOGOIVIET Pokal Slovenije, finale, druga tekma, Celje: CMC Pub- likum - Olimpija (17). KOŠARKA 1. SKL - moški, za uvrsti- tev od 1. do 8. mesta, 14. krog, Ljubljana: Geoplin Slovan - Pivovarna Laško, Koper: Ko- per - Elektra, Domžale: He- lios - Rogla. I: NAKRATKO Canicarjeva najbolj pozna Savinjo Celje: Kajakaško tekmovanje na Savinji, ki ga tradicio- nalno pripravlja klub Nivo, je ponovno uspelo. Poleg maj- skega spusta so organizatorji pripravili tudi tekmovanje mlajših starostnih skupin za pokal Slovenije. Sodelovalo je 150 čol- nov, iz slovenskih in hrvaških klubov. V tradicionalnem spustu od levškega mostu do izliva Ložnice v Savinjo, je bila v absolutni konkurenci najboljša domačinka Lučka Cankar (19,21 min), ki nastopa za Ljubljano. Iz domačega kluba sta se najbolje odrezala Andrej Ograjner z najboljšim časom med člani (19,35) in Pavle Vrhovšek s četrtim mestom med veterani. (JK) Drugi naslov Celei Celje: Na finalu DP prvenstva deklic (letnik 1990/91) so mlade celjske rokometašice po zmagah nad Zagorjem in Izolo ter neodločenim izidom s Krimom osvojile naslov državnih prvakinj. Najboljša igralka turnirja je bila doma- činka Nives Ahlin. (JK) Celeia sedma Celje: Zaostalo tekmo DP s Piranom so rokometašice Ce- leie izgubile s 27:22 in v uvodnem nastopanju v prvi ligi osvojile končno sedmo mesto z le dvema točkama zaostan- ka za petim mestom. Žalec je bil tretji. (JK) Tako kot lani Celje: Z odlično igro celotne ekipe so rokometašice ŽRK Celje zaključile 1. B ligo. V zadnjem krogu so visoko pre- magale Šentjernej in z drugim mestom v svoji skupini osvo- jile skupno osmo mesto. (JK) Prvaki Velenjčani Celje: Z zaostalo tekmo med Celjem Pivovarno Laško in Gorenjem se je v dvorani Golovec zaključila mladinska ro- kometna liga. Čeprav so Celjani prepričljivo vodili vso se- zono, so v zadnji tekmi z Gorenjem razočarali in odločilno tekmo izgubili s 27:29. Velenjčani so s srčno in borbeno igro povsem zasluženo osvojili naslov in pokazali celjskim »zvezdnikom«, kako se je potrebno boriti za barve svojega kluba. Pri Gorenju sta bila najboljša vratar Skok ter Dobel- šek s 15 zadetki. Goli Bilbije (8) in Kozline (6) niso zado- stovali za vsaj neodločen rezultat, ki bi zagotovil naslov Celjanom. Ljubitelji rokometa v Celju veliko pričakujejo od mladih domačih generacij, ki pa bodo z igro brez srca in želje zagotovo povzročali še veliko razočaranja. (JK) Celjska četverka na SP Ausgburg: V torek se je začelo mladinsko SP v kegljanju. V reprezentanci, ki jo vodi Celjan Lado Gobec, so tudi čla- nice Miroteksa Barbara Fidel, Rada Savič, Sabina Koljič in Zorica Gluvič. Tekmovanje se je začelo z ekipnimi nastopi, danes se bodo pomerile dvojice, jutri in v soboto pa še posa- meznice. »Konkurenca je vse močnejša, vendar če bodo na- še kegljavke nastopile zbrano, lahko osvojimo več medalj. Naš cilj je uvrstitev med najboljše štiri svetovne ekipe,« je pred odhodom dejal Gobec. (JK) Spomladanski naslov v Petrovčah Celje: V spomladanskem delu športnih iger Celja v na- miznem tenisu, so največ točk zbrali predstavniki Petrovč, drugi je Obrtnik, tretji pa Cetis. (JK) Poženelovci najboljši z revolverjem Rečica pri Laškem: Tekmovanja drugega kroga državne lige v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra se je udeležilo 135 tekmovalcev iz 38 ekip. Domači strelci so bili ekipni zmagovalci v streljanju z revolverjem in šesti v streljanju s pištolo. V posamični kategoriji je z revolverjem zmagal Andrej Brunšek, tretji je bil Peter Tkalec. Četrto in peto mesto sta med posamezniki osvojila člana SD Celje Jože Plahuta in Slavko Frece. Celjani so bili z revolverjem ekipno tretji. Orientacija Savinjčanov Prebold: Planinsko društvo Prebold je organiziralo tek- movanje v planinski orientaciji Reška planina 2003. Med mladinci je zmagala ekipa Braslovč, med člani Šempeter, med veterani pa Zabukovica. (GŠ) PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 24. in 25. maja na Pot gradov. Odhod ob 5. uri z avtobusnega postajahšča ob Glaziji. Prijave do 19. maja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Vojnik vabi 17. maja na Pohajanja med kraškim robom in morjem. Odhod ob 6. uri izpred zdravstvenega doma v Vojniku. Prijave na tel. 03 781 23 51 ali 031 641 431. Št. 20-15. maj 2003 KRONIKA Zakaj je umrl štiriletni Robi? Nenadna dečkova smrt odprla številna vprašanja in sprožila govorice Na marsikateri domačiji na Pa- deškem Vrhu nad Zrečami je te dni govora o nenadni smrti ko- maj štiriletnega Robija Črešnar- ja. Ugibanja, da je za njegovo smrt kriva nenavadna okužba, so do- segla že skorajda vse okoliške va- si. Robi je umrl v sredo, 7. maja, medtem ko se je še v nedeljo igral s svojim očetom. Domači so zaviti v žalost in šok, saj preprosto ne morejo doumeti, kaj je tako na hitro povzročilo smrt njihovega sina, bratca in vnuka. Ob našem ponedeljkovem obisku smo na dvorišču kmetije naleteli na Ro- bijevega dedka, Karla Črešnarja. Sprejel nas je prijazno, toda besede o tragičnem dogodku so težko pri- hajale iz ust. S solzami v očeh se je spominjal dni preteklega tedna. »V ponedeljek se je počutil slabo. Imel je vročino, pa bruhal je... Proti ve- čeru pa je dobil še rahlo drisko. V popoldanskih urah naslednjega dne smo klicali v Zdravstveni dom Slo- venske Konjice, kjer so nam pove- dali, da če otrok nima vročine, naj ne prihajamo dol...« Enako nam je potrdil tudi Karlov sin in Robijev oče, Jože Črešnar, ki je strt od bo- lečine: »V ambulanti konjiškega zdravstvenega doma so še rekli, če ima vročino, naj jo zbijemo. V sre- do popoldne pa naj ga pripeljemo na pregled.« Zatem se je fantkovo stanje ne- koliko izboljšalo, ni imel več viso- ke vročine. Sreda pa je bila za nič sluteče Črešnarjeve peklenska. »Vro- čičen je začel postajati že okrog enajste ure, nato pa se je le še stop- njevalo. Okrog štirinajste ure je Ro- bi umrl...« je razlagal Karel in si obraz prekril z dlanmi. Tablet mu minuli teden ob slabosti niso daja- li. Pil je čaj, je še dodal dedek, je- sti pa kaj veliko tiste dni ni mogel. V dneh pred Robijevo smrtjo je zbo- lela njegova sestrica, osemletna Bar- bara. »Simptomi so bili enaki, to- da Barbara se je pozdravila,« nam je pojasnjeval Karel. Robi, ki bi 26. maja moral upihniti pet svečk, je umrl v babičinem naročju. Prepozno! K Črešnarjevim je na Padeški Vrh okrog petnajste ure pripeljal rešil- ni avto. Toda za Robija je bilo pre- pozno. »Okrog 14.45 ure smo pre- jeli klic, v katerem je ženska spo- ročila, da kličejo zaradi smrti šti- riletnega fantka,« nam je povedal direktor Zdravstvenega doma Slo- venske Konjice Marjan Berginc. Tja se je z rešilcem takoj odpeljala dežurna zdravnica, kljub sporoči- lu, da je fantek že umrl. »Morala sem se prepričati, ali je to res ali pa bi mu morebiti še lahko kako pomagala,« je povedala zdravnica Bergincu, saj je čutila, da bi mogo- če dečku še lahko ponudila pomoč. Toda ob njenem prihodu Robi ni več dihal. Berginc, ki je bil v torek popoldne dežuren v konjiškem zdravstvenem domu, še dodaja, da z domače številke Črešnarjev v to- rek klica niso dobili, v sredo pa naj bi klicala ženska, čeprav oče trdi, da je rešilca poklical on, takoj, ko je videl, da ima sin težave z diha- njem. Klice bodo lahko preverili, saj jih snemajo. Po četrtkovi obdukciji je bilo po- trebno počakati nekaj dni, da so v celjski bolnišnici opravili števil- ne preiskave. »Rekli so, da je imel Robi akutno vnetje črevesja,« nam je povedal Jože. Vedno zdrav Robi ni bil nikoli bolehen. »Kak- šen prehlad je že imel, toda nikoli ni bilo kaj hujšega. K zdravniku ga ni bilo potrebno skoraj nikoli peljati,« je razlagal njegov dedek. »Ne morem verjeti, da je kakšna bolezen tako nevarna, da mi sin umre v treh dneh, medtem, ko je še v nedeljo bil z menoj zunaj na kmetiji. Vseskozi sva bila skupaj. Še v nedeljo smo šli k maši in za- tem jedli sladoled. Ne vem, ne vem, kako se je to lahko zgodilo, « nam je razlagal Robijev oče, ki skrbi za kmetijo, medtem ko je žena Ne- venka zaposlena v Termah Zre- če. Nevenka je bila v času našega obiska še vedno v šoku. Ni mogla govoriti. Videti je, kot da bi sino- va smrt za trenutek ustavila tudi njeno življenje... Po okoliških hribih je zdaj sli- šati, da je šlo za okužbo z viru- som, zato so vsi v skrbeh za svoje otroke. Neuradno smo še izvede- li, da obstaja možnost, da je po- sredni vzrok smrti aspiracija iz- bruhane mase. Le-ta naj bi prišla do dečkovih dihalnih poti, kar je izredno nevarno. Smrt v takšnih primerih nastopi dokaj hitro, saj se kisik ne more pravilno izme- njevati. Pri dečku naj bi ugotovili tudi delno slabokrvnost in kri v blatu, zaradi driske in bruhanja pa naj bi nastopila huda dehidracija. Črešnarjevi imajo zdaj kup vpra- šanj za zdravnike. Ne vedo namreč, ali je takšno akutno vnetje črev^ ja nevarno še za ostalo družino, prav se telesno vsi počutijo dobij Jože nam je ob odhodu s kmeti na kateri so za nekaj dni obstaj vsa dela, še dodal: »Mogoče bo^ še kaj povedali. Kako sploh lahi pride do takšnega vnetja, kaj ga povzročilo. Da bom vedel, zaki je umrl sin. Mogoče bomo s tel rešili drugo življenje... « | ____SIMONA ŠOlJl^ Direktor Zdravstvenega doma Slovenslie Konjice Marjan Berginc Obupana starša Jože in Nevenima Črešnar Prerani grob i(omaj štiriletnega Robija Robi Črešnar bi čez dober teden dni im praznovati svoj peti rojstni dan. I Robijev dedek Karel Črešnar ne bo nikoli pozabil usodne srede. Št. 20-15. maj 2003 KRONIKA 27 Preplah večji od škode torek dopoldne je Kozjansko stresel potres, ki pa ni povzročil večje škode čeprav je bil torek, 13. maj, drugi dan znamenitih vre- ^nskih »ledenih mož«, je bilo vroče in pravo poletno ime. Ob 11.30 so v okolici Podčetrtka začutili močno lanje tal, ki je značilno za potres. Po podatkih Urada seizmologijo RS pri Ministrstvu za okolje in prostor bil potresni sunek jakosti 3,3 po Richterjevi lestvici iroma 5 do 6 stopnje po evropski lestvici. Zlasti starejši ljudje so ta- pomislili na leto 1974, ko (ozjansko močno prizadel Silni potres in so po njem asle mnoge nove stanovanj- ske hiše in drugi objekti. To- krat na srečo ni bilo večje ško- de, so se pa ljudje pošteno pre- strašili. Stanovanjska hiša Ime- no 18 je v najnovejšem potre- su gotovo doživela največje poškodbe. Pred hišo je bilo na tleh veliko odpadlega ome- ta, na hiši pa so se pojavile dokaj močne razpoke. V hiši živita Marina in Boris Feldin kot najemnika in nad poškod- bami hiše nista navdušena. Marina Feldin, ki nam je raz- kazala prostore, je povedala: »Zabobnelo je, kot da bi se tovornjak zaletel v hišo. Sko- delice so zaplesale po mizi. To je trajalo nekaj sekund. Za veliko noč smo stanovanje pre- belili, zdaj pa je stena po ko- tih v sobi in kuhinji močno razpokala.« Poškodovane so bile tudi nekatere hiše v ne- posredni bližini Feldinovih. V Osnovni šoli Podčetrtek so takoj prekinili s poukom in otroke razvozili po domo- vih. Šola ni bila poškodova- na, kot tudi ne zdravstveni dom, znamenita stavba sa- mostana Olimje in drugi po- membnejši objekti. Župan Podčetrtka Marjan Drofenik se je z ekipo sode- lavcev takoj odločil za akci- jo. Po potresu so na občini sprejeli več kot dvajset spo- ročil o poškodovanih objek- tih. Po kasnejšem ogledu so ugotovili, da gre za manjše poškodbe v obliki razpok in odpadlega ometa ter opeke. Potres, ki je Kozjansko pri- zadel 30. junija 1974 ob 18.08 z epicentrom v okolici Gro- belnega, je presegel 7. stop- njo (skopski je bil devete stop- nje) po Richterjevi lestvici z dvanajstimi stopnjami. Šib- ki sunki so si sledili ob 19.04, 19.34 in 19.58, zadnji najmoč- nejši sunek pa je bil ob 23.26. Poškodovanih je bilo 1.500 zgradb, od tega 600 huje. Naj- močneje sta bila prizadeta Zi- bika in Šmarje. Potres so čutili tudi v Celju in okolici, kjer je bilo poškodovanih 280 stavb. Župan Drofenik je v sredo zjutraj napisal pismo sektorju za naravne nesreče pri slo- venski vladi, v katerem ga je seznanil s posledicami potre- sa ter predlagal ustanovitev komisije strokovnjakov, ki si naj bi ogledala potresno po- dročje. »Radi bi imeli stro- kovno mnenje, za kakšne po- sledice gre in ali je kaj pove- zave s prejšnjim hudim po- tresom oziroma kakšna je bi- la kasnejša gradnja. Od ob- čanov, ki so na svojih objek- tih opazili poškodbe, pa pri- čakujemo, da nas bodo o tem obvestili oziroma da bodo to uredili z zavarovalnico.« Ob vsem tem pa je čudno, da po potresu pa vse do sre- de zjutraj občine oz. župana ni nihče poklical iz Ljublja- ne, kaj šele obiskal in si og- ledal potresno področje okoli Podčetrtka z Imenim, Viršta- njem, Olimjem in drugimi bližnjimi kraji. TONE VRABL Hiša v Imenem 18. ki je bila med torkovim potresom med najbolj poškodovanimi. Poškodbe v notranjosti Majska toča in slovo lipe Močan veter v Lazah pri Dramljah razklal 200 let staro lipo - Kot oreh debela toča Močno majsko sonce z vi- kimi temperaturami, ki so »Ij kot spomladanskim po- »bne tistim iz sredine po- ^a, je v torek popoldne sko- ij v trenutku zakril črn ob- li. Zapihal je močan veter dež se je kot bi mignil str- I v točo. Neurje je trajalo »brih 10, morda 15 minut, isledice pa bodo v Lazah i Dramljah odpravljali še fkaj časa. Čeprav so vremenoslovci ipovedovali krajevne plohe nevihte, se je na Celjskem izrazito lokalno neurje razbe- snelo le nad Lazami pri Dram- ljah. Divjanje narave je bilo k sreči kratkotrajno. Pred močno točo so ljudje komaj umikali na prostem parkira- ne avtomobile. »Vse je bilo ta- ko hitro, da nas še zazeblo ni, čeprav smo bili vsi v kratkih hlačah in majicah s kratkimi rokavi,« so osuplo pripovedo- vali ljudje nekaj minut zatem, ko je pojenjal močan veter in se je toča belila po njihovih vrtovih, njivah in okoliških travnikih. V I^zah so bili še nekaj ur zatem brez elektrike. Močan sunek vetra je namreč odlo- mil del preko 200 let stare Ka- čičnikove lipe, ki je zgrmel na bližnje gospodarsko poslopje. Pred tem pa je udaril še po elektrovodu ter polomil in po- drl nekaj električnih drogov v razdalji tristotih metrov. »Li- po oziroma tisto, kar je od nje ostalo, bomo morali, na ža- lost, zdaj požagati, saj je zara- di nesorazmernosti krošnje tu- di nevarna,« je povedal gospo- dar Janez Kačičnik. Slovo od lipe pa ne bo težko zgolj zara- di njene častitljive starosti, pač pa tudi zaradi spominov, po- vezanih z njo. Leta 1958 je na- mreč domačijo prizadel požar, lipa pa je pogorela skupaj s sta- novanjsko hišo in gospodar- skim poslopjem. Kačičnikovi so po požaru zgradili novo hi- šo, ožgana lipa ob njej pa se je obraščala in spet ozelenela v bogato krošnjo. Do letošnje- ga 13. maja, ko je bil močan veter usoden tudi zanjo. 1. STAMEJČIČ Foto: MATEJ NOVAK Vroče sonce je za oreh debelo točo, ki je pobelila vrtove, njive in okoliške travnike v Lazah pri Dramljah, hitro topilo. Močan sunek vetra je odlomil del preko 200 let stare Kačičnikove lipe. V Lazah so bili nekaj ur brez elektrike, saj je odlomljen del lipe poškodoval tudi električne napeljavo ter podrl oziroma polomil električne drogove v razdalji tristotih metrov. Št. 20-15. maj 2003 28 Služili na naivnih? Prijeli sedmerico, ki naj bi zaslužila več kot dvajset tisoč evrov že več kot leto dni se celj- ski kriminalisti ubadajo s tako imenovano denarno verigo, ki je doslej prema- mila že več kot petsto ljudi iz vse Slovenije. Sedem oseb, starih od 23 do 39 let, ki naj bi se okoristile za več kot dvajset tisoč evrov, pa so v začetku maja ovadili. Ovadbe se počasi vendar- le vrstijo, kljub temu, da so nekateri pred časom trdili, da pri vsej zadevi ne gre za kaznivo dejanje. S tem se že septembra lani niso strinjali na celjski policiji, ko so za- radi organiziranja denarnih verig in iger na srečo ovadili hrvaškega državljana, 31-M. D. Vendar se s to ovadbo ve- riga še zdaleč ni ustavila. Pravila igre, ki je znorela številne na vodilnih delovnih mestih znanih celjskih pod- jetij in tudi tiste, ki nimajo veliko pod palcem, pa se v to podajo z upanjem na mastne zaslužke, so že dobro znana. Na račun dveh tujih družb, v Gibraltarju in Švici, morajo osebe nakazati 2290 evrov. »Pri tem se prikazuje fik- tivni nakup produkta. Ose- be, ki so takšen znesek vpla- čale že prej, dobijo ob novih vplačilih določen znesek, ki je odvisen od tega, kako vi- soko so v piramidni struktu- ri,« so pojasnjevali na celj- ski policiji. Da bi vse ostalo skrito očem javnostim in ti- stim, ki jim takšne igre z de- narjem smrdijo, mora vsak posameznik podpisati izjavo o molčečnosti. »S podpisom takšne izjave dobijo pravico do udeležbe na izobraževal- nih tečajih in predstavitvi igre ter pri uvajanju v način no- vačenja novih članov,« še do- dajajo celjski kriminalisti. Kot smo že pisali, tovrstne adrenalinske seminarje pri- pravljajo v Dugi Resi in Pri- moštenu. Na treningih naj bi si člani polnili baterije in go- vorili o »produktu«, ki ni nič drugega kot - knjiga. Na celjski policiji pravijo, da s preiskavo še niso konča- li. Še vedno namreč zbirajo in- formacije in dokumentacijo vpletenih. Znameniti 234.b člen Kazenskega zakonika ova- denim grozi s triletnim zapo- rom, pa ne samo njim. Tudi tistim, ki so denar vplačali in v igro pripeljali nove obraze... SIMONA ŠOLINIČ Ustrelil bi policista Pištolo nameril v policistove prsi in večkrat pritisnil na sprožilec Štiriindvajsetletnemu D. S. iz Kavč grozi zaradi po- skusa umora najmanj pet let zapora. V ponedeljek, 12. maja, je namreč pred velenj- sko policijsko postajo po- skušal ustreliti policista. Vsa zgodba se je začela od- vijati nekaj minut pred se- demnajsto uro. Velenjski po- licisti so od nekega občana dobili obvestilo, da se je na Ljubljanski cesti zgodila manjša prometna nesreča, povzročitelj pa je s kraja ne- sreče pobegnil. Po prijetem obvestilu se je na policijsko postajo pripeljal še D. S., češ da bi prijavil, da je povzro- čil nesrečo in odpeljal. Te- mu je sledil policijski zapi- snik, po končanem postop- ku pa je eden od policistov o nesreči poročal v prostorih postaje, drugi poUcist pa je urejal dokumente v službe- nem vozilu, parkiranem pred policijo. Velenjčan je takrat odprl vrata vozila, sunil po- licista in mu iz toka vzel služ- beno pištolo, je povedal na- čelnik urada direktorja celj- ske policije Drago Vornšek. »Policist ga je opozoril, naj pištolo vrne, vendar ga osum- ljenec ni poslušal. Pištolo je nameril na policistove prsi in večkrat pritisnil na spro- žilec,« je povedal Vornšek. Na srečo se pištola ni spro- žila zaradi varovalke v blo- kirnem položaju. Policist, star 25 let, je nato uporabil silo, razgreteža pa so mu po- magali miriti še ostali kole- gi, ki so takrat pritekli s po- staje. Policist je bil lažje ra- njen, z delom pa normalno nadaljuje. Velenjčan je zara- di hudih poškodb, ki jih je dobil ob »strokovnem prije- mu« po poskusu streljanja, potreboval zdravniško oskr- bo. SIMONA ŠOLINIČ Napadov na policiste in preprečitev uradnega deja- nja je letno na območju celj- ske policijske uprave okrog trideset, kar je v primerjavi z leti prej malo. Dva vidnej- ša napada, ki sta javnosti dobro znana, sta se zgodi- la že pred leti. V Delavski ulici v Celju je možak, ki so ga verjetno »navdihni- li« filmi, policiste napadel z mačeto in zvezdami, dol- go iskani morilec iz Belih Vod, ki so ga pri Mozirju kasneje ustrelili, pa je na policiste celo streljal. Načelnik urada direktorja PU Celje Drago Vornšek Izkušnja kot nasvet v soboto, 17. maja, bo- do med deseto in sedem- najsto uro na avtopoligo- nu na Ločici ob Savinji celj- ski policisti pripravili pre- ventivno akcijo Policijska izkušnja kot nasvet. Gre za akcijo, ki jo namenja- jo motoristom, ki so rav- no v spomladanskem in poletnem času najbolj ne- varni in hkrati najbolj ogroženi udeleženci v pro- metu. Policisti inštruktorji jim bodo pokazali vaje in pravila vožnje ter jih opo- zorili na nevarnosti, ki prežijo nanje med vožnjo z motornimi kolesi. V pri- meru slabega vremena bo- do akcijo prestavili za te- den dni. SŠ Umrla deklica Ceste so v ponedeljek, 12. maja, zahtevale že štirinaj- sto smrtno žrtev letos na Celj- skem, v enakem obdobju la- ni je umrlo 17 oseb. Na re- gionalni cesti Vrh nad Laš- kim - Laško je namreč 29- letna voznica osebnega avto- mobila iz okolice Laškega tr- čila v otroka. Ženski je med vožnjo proti Laškem v bliži- ni stanovanjske hiše z desne strani na cesto nenadoma pri- tekla 4-letna deklica iz oko- lice Laškega, ki je namera- vala prečkati vozišče. Kljub zaviranju je voznica trčila va- njo in zaradi hudih poškodb je umrla na kraju nesreče. Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.110/ 2002 in 8/2003) Občina Braslovče sklicuje JAVNO OBRAVNAVO POBUDE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA ŠMATEVŽ, ki bo v četrtek, 22. maja 2003, ob 19. uri v sejni sobi Krajevne skupnosti Gomilsko. Na javni obravnavi pobude za spremembe in dopolnitve ZN Šma- tevž bo predstavljena pobuda sprememb in dopolnitev za- zidalnega načrta Šmatevž. Pobudo za pripravo sprememb in dopolnitev tega načrta je podal župan Občine Braslovče. Občina Rogaška Slatina razpisuje prosto delovno mesto VODJE ODDELKA ZA GOSPODARSTVO Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjujejo še naslednje pogoje: - imajo univerzitetno izobrazbo ekonomske, dmžboslovne ali teh- nične smeri, - imajo 5 let delovnih izkušenj, - aktivno obvladajo en svetovni tuj jezik, - obvladajo osnovna računalniška znanja (Word, Exel, e-pošta, internet). Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za poln delovni čas, za nedoločen čas. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati oddajo v roku 8 dni od dneva objave v zaprti ovojnici na naslov: Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina z označ- bo »Prijava na razpis za prosto delovno mesto Vodje od- delka za gospodarstvo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 45 dneh od dneva objave razpisa. Podjetje NT&RC d.O.o. ^ Direktor: Srečko Šrot i Podjetje opravlja časopisno založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnosti Naslov: « Prešernova 19, 3000 Celje, ^ telefon (03) 42 25 190, ^ fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek Ta številka je bila natisnjena v 14.189 izvodih. Cena izvoda je" 350 tolarjev ^ Naročnine: Majda Klanšek ^ Mesečna naročnina je 1.200 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. ^ Številka transakcij skega račui 06000 - 0026781320. ;; Nenaročenih rokopisov ï in fotografij ne vračamo. ; Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko ' središče. Dunajska 5, 1 direktor: Ivo Oman. í Novi tednik sodi med proizvods za katere se plačuje 8,5% dav^ na dodano vrednost. ; Odgovorna urednica: 1 Tatjana Cvirn ^ Urednik fotografije: ^ Gregor Katič Tehnični urednik: -, Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič . E-mail uredništva: i tednik@nt-rc.si; E-mail tehnični ga uredništva j tehnika.tednik@nt-rc.si J Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Odgovorni urednik informativnega programa: Kamilo Lorenci I Glasbeni urednik: 1 Stane Špegel | Vodja tehnike: , Aleksander Matelič Telefon studia i (za oddaje v živo); (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si ' Marjela Agrež, Milena 1 Brečko-Poklič, Simona | Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Mateja Podjed, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič Koordinator trženja: Jože Cerovšek Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Polona Rifelj, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronsk pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA ! MLADE Telefon 493-05-30 : DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 CSD-MATERINSKI DOM Telefon 425-63-00 in 425- 63-18 DRUŠTVO OZARA CELÍ pomoč ljudem s težavami ^ duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 5Û CENTER ZA POMOČ NA ! DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 Št. 20-15. maj 2003 - 29 Festival iz nič Od 6. do 10. maja je trajal Politično nekorektni festival v Ljubljani Da se tudi pri nas sne- 1дјо low budget ali no bud- >t filmi, smo že bolj ali lanj navajeni. Politično piíorektni festival v Ме- Ikovem mestu pa ponu- nove vr§te rekord: no jdget festival. Predvajal- I tehnika je izposojena od lonzorjev, celo dostavo mov so plačali tuji pro- (centi. Glede na to, da so forane bolj ali manj im- fovizirane, seveda ne mo- te pričakovati posebnega lobja, je pa zato atmos- ra povsem drugačna kot erkoli drugje. Obisk Pi-ffa je ena najbolj fijaznih in easy izkušenj 1 svetu. Kar sploh ni v nas- [Otju z njegovim name- jm. Eden od teh namenov namreč biti protiutež naj- avnejšim festivalom sve- ^ ki prevečkrat izzvenijo t politična poteza ali pro- mocija za filme, ki so ]ih delali prijatelji ali poslov- ni sodelavci žirantov. Pi-ff je neceremonialen in maj- hen; prijateljski in brez na- grad. Le filmi, ki jih vrti, imajo zobe. Na razpis iz lanskega leta je prispelo preko 70 kratkih in dolgometražnih filmov. Tisti, ki so zadostili kriteri- jem, so bili uvrščeni v glav- ni program; vizualno ali pri- povedno šibkejšim so name- nili prostor v off programu. V glavnem programu so se tako znašli filmi, ki se uk- varjajo s stranpotmi demo- kracije, posledicami posa- meznih sistemov, usodami prebežnikov. Če omenimo le nekatere: Hudiči in angeli prikazuje usodo knjige, ki si je drznila vdirati v Bushe- vo biografijo ravno sredi nje- gove predsedniške kampa- nje... Prvi uboj je provoka- tiven film o vojni in tanki črti med dobrim zlom; gle- dalca preskuša, če je sposo- ben potegniti za sprožilec... Pinochetovi otroci opisuje obdobje Pinochetove dikta- ture. .. Fotografu peklu je zbir podatkov o »španskem Schindlerju«, fotografu Frančišku Boixu, ki je pre- tihotapil 2.000 fotografij, do- kazov zločina, iz Mauthau- sena... Itsembatsemba: Ruanda, en genocid pozne- je govori o masakru, ki se je v deželi odvijal aprila leta 1994, ko sta vojska in poh- cija v stotih dne pobili več kot 700.000 Tutsijev. Za celjski okoliš je zanimiv dokumentarec Ћanzicijski Don Kihot, ki govori o Mitji Šviglju, odgovornem za sezna- njanje javnosti o nedavni hme- ljarski aferi, tj. mešanju kitaj- skega hmelja z domačim. Do- ber zaključek je, da politična nekorektnost v primeru tega festivala ne pomeni nujno ža- Ijivost, drznost ali plutje poti toku zato, da pluješ proti to- ku - temveč analitično razi- skovanje zamolčanih ali manj znanih delov novejše ali sta- rejše zgodovine sveta. Obisk festivala se je gibal pri približno 70 gledalcih dnevno - na največjem. Let- nem odru. Vodstvo festivala pravi, da te številke prese- gajo pričakovanja; glede na nekomercialni vidik filmov in majhnost festivala je to verjetno res. V vsakem pri- meru pa Pi-ff še bolj izpol- njuje vsebinsko luknjo v do- mači filmski ponudbi. PETER ZUPANC Sander Hicks in J. H. Hatfield, sporna založnik in avtor Knjige Fortunate Son, po kateri je nastal film Hudiči in angeli. Znamenit prizor v filmu Prvi uboj Mož brez preteklosti in deček iz preteklosti »Svojo prihodnost lahko spre- meniš le tako, da tvoja preteklost odmre. Ponovno se lahko rodiš le tako, da... umreš.« Tako bi lah- ko v par stavkov skrpali bistvo Moža brez preteklosti, ki ga je us- tvaril Finec s skuliranim humor- jem, Aki Kaurismaki. Ampak najboljši deli filma se ne skriva- jo v bistvu, temveč v detajlih, s katerimi režiser to bistvo podpi- ra. Sodala že dolgo ni bila tako tragična in obenem zabavna kot v pričujočem filmu. Pri Oskarjih se je prikopal le do nominacije, •da v Cannesu je dobil veliko nagrado žirije, Kati Outinen je postala najboljša igralka. Vsebina: Moški pride v mesto in že prvo noč ga pretepejo oropajo. Izgubi vse dokumente in spomin. Na novo si Oskuša urediti življenje v povsem revnem delu mesta... Mož brez preteklosti (Mies valila menneisyytta, Fin- ska/Nemčija/Francija) Režija: Aki Kaurismaki Vloge: Markku Peltola, Kati Outinen Ü Kaurismaki na sceni filma Mož brez preteklosti Seveda noben ciklus slovenskega filma ne more brez Kek- ca iz daljnega leta 1951... toda kaj reči o filmu? So še preo- stale besede, ki ga lahko opišejo bolje od tistih, ki so že bile zapisane? Eden viškov slovenske kinematografije je tokrat na voljo tam, kamor spada: na velikem platnu. Režiser Jože Gale je leta 2001 dobil priznanje slovenske kinematograf- ske srenje s plaketo Metod Badjure za življenjsko delo. Vsebina: Bedanec je strah in trepet slovenskih gora. Ugrablja otroke in ustrahuje. Odrasli se mu ne morejo postaviti po robu, toda na srečo je tukaj junaški Kekec. Ciklus Slovenski šopek: Kekec (Slovenija) Režija: Jože Gale Vloge: Matiia Bari, France Presetnik Edward Norton in Rosario Dawson v Poslednji noči Poslednja noč Tam, kjer so se končale Tolpe New Yorka Martina Scorseseja, se začenja Po- slednja noč Spikea Leeja. Oba filma se preko osebnih zgodb lotevata reliefa Veli- kega jabolka, oba filma pravzaprav iščeta obraz/ obraze velikega mesta. Mar- tin Scorsese je pri osebni zgodbi - maščevanja in oče- tovstva - tanjši, buren in neuklonljiv pa postane pri preseku zgodovine mesta, ki ga konča pri WTC-dvojč- kih. Spike Lee zanemarja le kriminalno plat zgodbe - v rokah mnogih drugih re- žiserjev bi bil tole nekak- šen triler o mafijskih pre- varah - toda njegovi liki so razvejani, krepki, obtolče- ni od mestnega as- falta, zaznamovani z ranastimi deja- nji, ki omogočajo preživetje, njihove oči bi lahko bile okenske šipe, ki od- sevajo omejitve in svobode mesta sa- mega. Kot šipe stanovanja, ki gleda na WTC-pokopa- lišče, od koder časovno star- ta film. (Mimogrede: Po- slednja noč je tudi prvi film, ki so mu dovolili snemanje na ostankih Velikega Tero- rističnega Napada.) Tolpe New Yorka so rock'n'roll - zato v sound- tracku filma U2 - Poslednja noč so rap in house in pred- vsem »jazzy«. White lines; Grandmaster Flash. (Včasih zadiši tudi po Woodyju Al- lena.) Tolpe New Yorka so kri in energija. Poslednja noč je improvizirana harmoni- ja sovraštev, izgubljenih upanj, izgubljenih možno- sti, onemogočenih etik in zamujenih odločitev. Pa ob- žalovanja. Vse, kar Spike Lee zmore povedati dobrega, je povedano v tisti nični toč- ki, iz katere zgodba izhaja. Junaka Monty in Naturelle sta različnih barv polti, lju- bezen med njima pa je pre- prosto možna. »Vse lahko gre narobe,« pra- vi površina fil- ma. »Toda tukaj je temelj,« pra- vi nična točka. O, da, Spike Lee se je omehčal. Še v njegovem filmu Samoysm predsodkov in rasizma ni moglo ustaviti ničesar. Ta- lilni lonec kuhur je bil prej top kot lonec, raste pa nje- govo polnilo; eksplozija ni bila nikoli daleč. Tokrat je najbolj vidna kri prelita za- radi prijateljstva. Verjetno nosi nekaj krivde za to bla- gost tudi producent. (Spi- ke je tokrat snemal pri Touchstoneu, tj. Walt Di- sneyju.) Toda končni re- zultat je še vedno dovolj lepljiv, trpek in obenem topel. Ter režisersko pre- poznaven. PETER ZUPANC Piše: PETER ZUPANC Št. 20-15. maj 2003 - 30 INFORMACIJE Št. 20-15. maj 2003 NASVETI 31 Polzela nagrajuje v prejšnji številki Novega tednika smo vam zastavili gradno vprašanje, zakaj še danes radi uporabljamo na- Bsto izraza nogavice kar pegice. Pravilni odgovor je, da 10 to ime prevzeli po hlačnih nogavicah, ki so jim v rami nogavic Polzela nadeli ime Peggy. Med pravilni- odgovori smo izžrebali tri nagrajenke, ki bodo noga- ce Polzela prejela po pošti. To so: Silva Košir z Lju- pčne, Nives Poredoš iz Celja ter Marica Vodišek iz pškega. Trendi na in pod vratom Ovratnik je detajl, ki govori o modni aktualnosti v modi se že nekaj časa, prav intenzivno pa v tej se- zoni, čuti osvobajanje od predpisanih spon in strogih kalupov. Za slednje pa ve- mo, da zna biti dvorezen meč, saj je namreč včasih lahko zgolj ironična bliž- njica do konzervativnosti... Odsev razvoja miselnosti v tretjem letu tretjega tisoč- letja se odraža v razgibano- sti modnih linij, materialov in detajlov. Kaj ves časopis! Kar celo knjigo bi lahko na- pisali o teh vzdušjih, ki pa jih je vendarle treba tudi vi- deti, jih potipati, jih začutiti na svoji koži... Dokazano je, da ljudje med pogovorom, ne glede na to ali smo samozavestni ali na- peti, s prsti najbolj pogosto segamo v predel okrog svo- jega vratu. Pa se je moda do- mislila, da bi po nekaj sušnih sezonah spet izpostavila ta de- tajl na oblačilu. Rečeno, storjeno. Tudi za- radi spoštovanja do preteklih modnih vzdušij, ki jih letos tako rada obuja. Vemo na- mreč, da je bil njegadni ovrat- nik za zaključni dd oblačila dominanten modni detajl. Lahko je bil iz istega ali dru- gačnega blaga, lahko je bil čipkast, usnjen, dvojen ah enojen... Okrogla, ovalna, valovita ali stoječa ljubkost Moda je že v preteklosti ce- nila različne oblike ovratni- kov. Med njimi so se v mod- ni anale z najbolj vidnimi čr- kami zapisali ovratnik z za- vihki, puli, bubi, berta, ovrat- nik Buster Brown, vandyc- kovski, ovratnik Peter Pan, polo ovratnik, pruski, krau- za, šal, vulkanski... Mnogi med njimi so znova tu; z malce prenovljenim in pomlajenim obrazom! Za ro- mantične duše bo kot nalašč retro izpeljanka osemdesetih let; polprosojna bluza z ovrat- nikom, ki bi bil puli, če se ne bi podaljšal v šal in ob vratu zavezal v pentljo. Kroj brez starostnih omejitev! Naj živijo petdeseta leta prejšnjega stoletja, je vzklik- nila moda in izrezljala lju- bek, majhen in okrogel ovratnik, imenovan bubi. Praviloma se družbi s krat- kimi, rahlo napihnjenimi ro- kavi. Ideja, ki je spet spre- jemljiva za domala vse rojst- ne letnice in postave! Vam je všeč volanasto okrasje? Če niste premočne postave, si ga privoščite v ob- liki ovratnika, ki se podaljša v volan. Stoječ ovratnik kot volanasta draperija iz usnja ali spuščena rolka-ovratnik? Premislite, saj sta izpeljanki tako tipično letošnji, da uteg- nete biti z njima že čez kak- šno sezono povsem »out«! Nič takšnega pa ne bi mo- gli trditi za klasičen ruski ozi- roma pruski majhen stoječ ovratnik, ki je v letošnjo modo prikorakal skupaj z azijski- mi modnimi vzdušji! Pripo- ročljiv je za vse, izogibajo naj se ga le tisti z izrazito krat- kim vratom! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Št. 20-15. maj 2003 32 RADIO Čarovnije iz balonov na Metuljčku Radia Celje 14. junija od 14. ure naprej pripravlja Radio Celje že tretje leto zapored v Ledeni dvorani v Mestnem parku prireditev za najmlajše Metuljček. Zaradi pestrosti do- gajanja si je naš oblikovalec Minja Bajagič za priredi- tev zamislil ime Metuljček, zelo dobro pa so to ime sprejeli tudi otroci. Na prireditvi bodo nastopili števil- ni zanimivi izvajalci, med drugim tudi Roman Frelib, ki bo otroke naučil kakšno posebno čarovnijo. Vabljeni torej 14. junija v Ledeno dvorano na prire- ditev Metuljček! 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: Ц 1. Spirit In The Sky- j Gareth Gates Feat The Kumars (í 2. Rise & Fall - Craig David Feat Sting (| 3. American Life-Madonna d 4. Somewhere I Belong - Linkin Park {( 5. I Can't Read You - Daniel Bedingfield ( 6. You Sain No-Busted ( 7. Unwell-MatchboxTwenty j 8. Un'emozione Per Sempre- ErosRamazzotti (] 9. Jaleo-Ricky Martin ( 10. Cry-Kym Marsh (j DOMAČA LESTVICA: 1. V soboto zvečer-Kingston (j 2. Med zemljo in zrakom- i Tinkara Kovač ^ 3. Kr neki-Murat& Jose (¡ 4. Zakaj ne pokličeš-Sound Attack || 5. Divje-Tabu ц 6. Zdravica (jebi ga bluz)-Mi2 7. Povej naglas-Make up 2 (f 8. Verjemi mi-Vojo (i 9. Eoi-Čuki (3 10. Čakaj me-Sebastian Q PREDLOGAZATUJOLESTVICO: Can't Make Up My Mind - Sonique RockWithYou-Ashanti PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICI Na štiri oči - Nuša Derenda Moja ljubezen - Slavko Ivančič Nagrajenca: _ j Maja Fišer, Rudarjevo 8, Črna Tone Blisk, Jenkova 11, Velenje j Nagrajenca dobita kaseto, ki jo podarjaj ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Raí Celje. , VRTILJAK POLK IN VALČKOV CEUSKIHSplus ^ 1. Ajda na polju-Modrijani (ЗЈ 2. Sreča se vrne-Vesele Štajerke (6) 3. Pet krat po deset- Dvojčici z Janezom {5| 4. Domovina moja mila- , Ans. Francija Zemeta (21 5. Moj dom je naše ime-Moj dom (Ij Predlog za lestvico: Zlat klas-Klas SLOVENSKIH 5 plus 1. Morska pravljica-Ans. Petra Rnka (6j 2. Jaz sem šef-Vrisk (7| 3. Vabilo planin-Gašperji (1| 4. Dolina mojih sanj-Sicer (2| 5. Ko grem na vrh gora- Veseli planšarji (5| Predlog za lestvico: Burja in teran - Kraški kvintet z Bracom in Anko Nagrajenca: Mihaela Jelen, Galicija 27, Žalec Marija Križan, Železno 11, Žalec Št. 20-15. maj 2003 ZAAin-OMOBILISTE 33 'rius druge generacije e dolgo časa je znano, imajo tako imenovani hi- ¡Ini avtomobili prihod- >1. Gre za kombinacijo h vrst pogonov oziroma torjev, običajno tistega z ranjim izgorevanjem in ktromotorja. Takšen je us japonske Toyote, ki je laj avto prenovila, pri če- r so spremembe zunanjo- očitne, vendar ne najbolj membne. 'rius je na trg pripeljal leta )1 in v tem času dosegel jneroma velik tržni uspeh. )dali so namreč 110 tisoč omobilov, kar se zdi majh- številka, vendar je pri to- inih avtomobilih drugače. I prenovljenem modelu je ko novega predvsem pod ptornim pokrovom. Po no- m ima električni motor 68 poleg tega je večina na- ra na voljo pri nižjih vrtlja- kot prej. Nekoliko druga- čen je tudi bencinski motor, ki ima za osem odstotkov več moči. Pri hibridnih avtomo- bilih je največ težav z akumu- latorjem, ki je po novem tudi nekoliko drugačen. Je namreč za 15 odstotkov manjši in za 35 odstotkov zmogljivejši. Kako prius deluje? Na za- četku za pogon avtomobila skrbi elektromotor (pospešek do 100 km/h je ugodnih 11 sekund, kar je bolje kot prej), potem se vklopi bencinski mo- tor, ki v tem srednjem območ- ju deluje skupaj z elektromo- torjem. Ta dobiva električno energijo iz generatorja, ki ga sicer poganja bencinski mo- tor. Ko je nujna nekaj hitrej- ša vožnja, bencinski motor preneha polniti generator in vso svojo moč preusmeri na pogonska kolesa. Pri tem po- maga elektromotor, ki dobi- va energijo iz akumulatorjev. Ko vozilo zavira, gre proces v obratni smeri, če pa se aku- mulatorji izpraznijo, se ben- cinski motor samodejno vklo- pi, tako da skrbi še za pogon električnega generatorja. Se- veda je poraba goriva pri priu- su majhna, poleg tega so po- večali obstojnost akumulator- jev. Nimajo pa v priusu di- zelskega motorja, kar bi bilo glede na skromno porabo lo- gično. Na Japonskem smatrajo dizelske motorje za nečiste in zato ga ni niti v priusu. Kot pravijo, bo prius druge gene- racije na voljo proti koncu le- ta, pri nas pa naj bi stal prib- ližno šest milijonov tolarjev. Novi prius Dobra prodaja cayenna v ZDA Porsche in Volkswagen skupaj izdelujeta avto, ki se pri prvi tovarni imenuje ca- yenne, pri drugi pa touareg. Za cayenne je bilo že ob nje- govi predstavitvi pred mese- ci rečeno, da bo šel izjemno dobro v promet. To sedaj po- trjuje prodaja na ameriškem trgu. Tam so samo v mesecu dni prodali nič manj kot 899 avtomobilov. Ker je bila ta prodaja opravljena še v po- slovnem letu, ki se je konča- lo 31. marca, se je prodaja porschejev na ameriškem tr- gu povečala za 23 odstotkov. Porsche cayenne je v ZDA izredno priljubljen. Št. 20-15. maj 2003 - 34 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 20-15. maj 2003 35 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 20-15. maj 2003 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 20-15. maj 2003 INFORMACIJE 37 Št. 20-15. maj 2003 38 Ш RAZVEDRILO Št. 20-15. maj 2003 VODNIK 39 Št. 20-15. maj 2003 - 40 ZANIMIVOSTI Tako odštekane otvoritve pa še m Celje je dobilo novo tovarno za predelavo mesa, Celjani pa dvanajst ur zabave in dva pečena vola »Boste videli, da Krivec ne bo vzdržal. Ko bo padel de- beli mrak, bo gotovo zlezel na oder in kakšno zapel,« smo stavili v petek popold- ne, ko so pred Celjskimi me- sninami še ravnali mize in stole, Pami valjki pa so preiz- kušali svoje kitare. Pa smo se pošteno ušteli. Najboljši direktor med pevci in naj- boljši pevec med direktorji seveda ni mogel iz svoje ko- že, le da je pred mikrofonom stal že sredi belega dne. Še preden je s kmetijskim ministrom Francem Butom in celjskim županom Boja- nom Šrotom prerezal vrvico ter trumo slovenskih direk- torjev in drugih pomembne- žev popeljal skozi nove pre- delovalne hale, je že s Šta- jerskimi 7 prepeval tisto, vsem Slovencem nam tako ljubo o vinskih kapljicah in letih. Pel je tudi kasneje. Na odru z legendarnim Akijem in pa kar z naključnimi druž- • bicami, če so le hotele pri- tegniti njegovemu brenkanju na kitaro. Skratka, Izidorja Krivca je bilo na petkovi ot- voritvi, kot se za gostitelja spodobi, vsepovsod polno. Še sreča, da ni prišlo vseh ti- soč povabljenih poslovnih partnerjev podjetja. Med prvimi sta prišla najbližja soseda Mirko Tuš in Matjaž Pavčič iz Klasja, oba po prvomajsko zagore- la. Tuš v družbi zvestega Aleksandra Svetelška, Pav- čič pa je pripeljal kar oba svoja piarovca - Lucijo Ko- lar, ki je pred časom pribeg- nila iz Celjskih sejmov, in Branka Voduška, ki skrbi za dobro ime vse več celjskih podjetij. Ko pa se je množi- ca slovenskih direktorjev, med katerimi je bilo, seve- da, največ domačih, iz Ce- lja in z dežele, rahlo vzne- mirila, smo takoj vedeli, da je prišel še ljubljanski sosed. Ni kaj. Zoran Jankovič s svojo skorajda že predsedniško dr- žo zna res dobro poskrbeti, da je čim bolj opažen. Vsaj malce pozerstva bi se od nje- ga lahko nalezli savinjski di- rektorji, od Sipovega Boja- na Voha do Marjana Jakoba iz mlekarne, ki so se, vsaj na začetku, prav sramežljivo po- stavili drug poleg drugega in od daleč opazovali dogajanje. Čeprav je bilo veselo in po- joče že od prve urice otvori- tve, so se prava zabava in pra- ve zgodbe začele šele po uri čarovnic, a o tem ne bomo ničesar napisali. Da nam ne bi kdo očital, da smo hujši od vaških čenč. Vendar, kar je res, je res: v Celju že dol- go nismo videli tako prikup- no odštekane otvoritve. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Kjer se je Izidor Krivec ustavil s svojo kitaro, se je takoj zbrala skupinica in mu veselo pritegnila. Celjskega župana Bojana Šrota že dolgo nismo videli tako nasmejanega. Kriv je bil seveda Sašo Hribar, ki je pri vodenju otvoritvenega ceremoniala spet tako grdo »popljuval« vse po vrsti, da si kmetijski minister Franc But skorajda ni upal na oder. Aco Turnšek iz celjske carinarnice, direktor Avta Celje Anton Guze] in prvi celjski sejmar Franc Pangerl. Najbrž so se pogovarjali, kako prijetno senco dajejo brazilske palme. »Nedelja, prokleta nedelja...« Aki in Izi (spodaj) sta si vsaj v nečem podobna - ko pojeta, od užitkov zatisneta oči. Mirko Tuš se je ves čas držal Zorana Jankovića kot da sta najvi prijatelja, ne pa huda poslovna konkurenta. Morda pa se za nju prešernim nasmeškom skrivajo kakšne nove trgovske kombinaci Upajmo, da tole pobalinsko obnašanje Izidorja Krivca za hrbtom Ig Tratnika ne bo skalilo dobrih odnosov med Celjskimi mesninan novogoriškim Mipom. Podjetji sta se namreč že dogovorili, da se b( proti evropskim mesarjem borili z ramo ob rami. Št. 20-15. maj 2003